NO. 95 Domovi m /1'11/1E AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGN1AN HORNING N€WSPAP€R 1C CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MAY 14, 1951 LETO Lil —VOL. LIL Cenzorji so črtali Marshallov odgovor, zakaj je tako malo čet Združenih narodov v Koreji Marshall je rekel, da je bil general MacArthur svoječasno pripravljen žrtvovati vse Amerikance, če bi zavezniki to želeli. v WASHINGTON. — Obrambni itajnik Marshall je izjavil v soboto, da se mu zdi, da se je nekdaj gen. MacArthur ponudil, da bo držal Korejo, dokler ne štvo, ki je že dlje časa tam. IZGLEDI za večjo pomoč od Združenih narodov so dobri. V soboto so cenzorji prvikrat1 črtali velik del Marshallovih od- bodo njegove armade totalno u- govorov, ki radi varnosti dežele TRETJA OBLETNICA IZRAELA TEL AVIV, Izrael. — Ulice mesta Tel Aviva so okrašene in ljudstvo pleše na ulicah ob zvokih godb. V Izraelu namreč proslavljajo triletnico ustanovitve samostojne države. Ob tej priliki je prispel v New York ministrski predsednik Izraela, ki so ga sprejeli z velikimi častmi. iničene, če tako žele ali zahteva-jjo mednarodni činitelji. Marshall je dalje izjavil, da Sovjeti lahko ustavijo vojno1 vsak trenutek, če tako želijo. — Posvaril je, da utegnejo sovjetske čete vsak trenutek vmarši-rati v Zapadno Evropo in dodal, da bi vsaka taka poteza poteg' Jiila Zed. države v vojno. Sov jjetija je naša nasprotnica in ona ije tista, ki zalaga kitajske komuniste z orožjem in drugimi potrebščinami, ki jih uporabljajo proti nam, je rekel Marshall. Brez pomoči Sovjetske zveze bi Kitajska ne mogla nadaljevati boja. Namen Kremlja je, da nas popolnoma izčrpa v Koreji, da ne bi mogli posvečati toliko pozornosti Zapadni Evropi, ki je še bolj ranljiva. Dalje je Marshall poudaril še1 sledeče točke: SOVJETSKA MOč na Daljnem vzhodu pomeni veliko nevarnost Japonski. POLITIKA, da se zaustavi agre-i sij o in istočasno prepreči veliko vojno, ni politika apiza-nja. V NEKAJ TEDNIH bo mogoče poslati v Korejo 20,000 mož na podlagi rotacijskega načrta, ki bodo nadomestili voja- 50,000 ton sovjetske pšenice na potu v Indijo NEW DELHI, Indija. — Ministrski predsednik Nehru je povedal 10. maja v parlamentu, da je že na potu 50,000 ton sovj. pšenice, ki je bila kupljena z gotovim denarjem. Upati je, dal bo dospela ta pšenica, ki jo vozijo sovjetske ladje, do konca julija v Indijo. (Ali so to Kolumbove jadrnice? Ured.). Poslanci’ so pozdravili Nehrujevo poročilo z velikim aplavzom. — Premier je dalje povedal, da so zdaj v teku dogovori s sovjetsko ambasado v New Delhiju za 500,-000 ton pšenice, ki bo zamenjana za razno indijsko blago. Danes toplo. jasno i Tri na mnogo dan OBNOVA niso smeli v javnost. Odgovori se nanašajo na vprašanja senatorja Harry P. Caina, republi-11# I T JI I ^ 1^ i[J kanca iz države Washington, ki B% | g tj ul je vprašal Marshalla,če ima navesti kak soliden vzrok, “zakaj so se Zdr. narodi tako klavrna izkazali s svojo pomočjo v ko- —— rejski vojni” (kjer se borijo sko- Koncentracije in pripra- OFENZIVE raj sami Amerikanci). V odgovoru na to vprašanje je:črtanih 500 do 600 besed. Ameriški državni tajnik je na potu iz urada. Tako vsaj si upamo misliti mi. Kongres bo zahteval njegovo resignacijo. Predsednik Truman se Kitajski komunisti pripravljajo strah za "ljudsko sodbo" Pred njihovo “ljudsko sodišče” pride tudi ameriški škof, ki bo najbrž obsojen na smrt. WASHINGTON. — Poročila iz Singapora naznanjajo, da kitajska komunistična vlada pripravlja med ljudstvom histerijo za ljudsko sodišče” in možno smrtno kazen za nekega ameriškega škofa. Slike v komunističnem časopisju prikazujejo podivjano drhal, ki se smeje in norčuje ob pogledu na eksekucijo 285 ljudi, moških in žensk, ki so bili pretekli teden sumarično postrelja-ni v Šanghaju. Škof, ki bo moral pred “ljudsko” sodbo, je škof Francis Q. Ford, star 59 let, rojen v Brook-lynu, N. Y., misijonarski škof v Kayingu Oficielni komunistični časnik v Kantonu je posvetil temu škofu vso svojo prvo stran. Rdeča propaganda pravi, da ja 150 “ljudskih predstavnikov soglasno zahtevalo njegovo kazen. Česa ga dolže, ni znano, pravijo le, da je “ljuski sovražnik.” Iz raznih naselbin ELY, Minn. — Dhe 28. aprila je umrla v Kaliforniji Ana Grahek, sestra tukajšnjega rojaka Jos Peshla. Prepeljali so jo sem v Minnesoto in jo 5. maja pokopali. Na zadnji poti so jo spremljale članice društva Marije Vnebovzete KSKJ in članice Društva Marije Čist. Spočetja Ameriške bratske zveze. Pokojna je bila rojena v Jerneji vasi pri Črnomlju leta 1885. Zapušča sinove Jožeta, Alberta in Bernarda ter hčer Mrs. Parish. V bolnico je moral pred nekaj dnevi Jožef Mertel. ve se vrše za stenami črnega dima. TOKIO. — V soboto so kitajski komunisti v očigled silnih Zavezniških zračnih napadov in artilerijskega ognja razširili svoje tri milje široko mostišče juž- Enajst gasilcev ranjenih ob požaru CLEVELAND. — V sobota tičnem poslopju, je bil odnešen prometu, ki ga je odvodila zvečer je nastal velik ogenj v na nosilnici iz poslopja in nje- druge ulice, nekem petnadstropnem trgov- govo stanje je kritično, skem poslopju na E. 55 St. in Med ranjenimi gasilci je tudi Vročina od požara je bila ta- Euclid Ave. ki je poslopje po-1 Anthony Petek, stanujoč na ko silna, da so popokale šipe v Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice ■' Na potu v staro domovino— Na parniku Liberte so v soboto odpotovali iz New Yorka izložbenih oknih poslopja _____ . „ proti Evropi Mr. Albert A. Tom- sick, Mr. Frank Zdelar, Mr. Jo-Med najtežje ranjenimi je ga- seph Glavan in Mr. Anton Na- sodeč, lahko Slovenec. siltkfhTtSzeLj?etimi briZgiKSilecPetet Ko je ležal v bolni- gode, P0,ujej„ s poeredova-J 6 ' ci na operacijski mizi, sta mu njem tvrdke Kollander, ki je v cev neke tvrdke, ki je bila v do-'zaprla dotično okolje vsemu loku s svojega sedeža. Poizvedovalni kolKek Andrej Štempihar, organist na Dobrovi pri Ljubljani, išče svojega brata, ki je živel v Vir odrezali strateško važnega Čiun čova, nakar je prekinila kontakt skupinah, s sovražnikom ter se umaknila. Na čelu komunističnih napadov preko reke je bilo okoli tisoč komunistov z možnarji in avtomatičnim orožjem. blriroTsorOOOŠkode0^^1 ^ P° imenU drugi strani Euclid Ave. Pri tem je bilo 11 gasilcev ra-njeih, ko sta kolidirala dva težka gasilska truka na 30 St. in ci na operacijski mizi, Euclid Ave. Vse ranjene 0dred reševalnega moštva. , dva zdravnika s pomočjo s .nb pre.eklem leinu odprasila v Slice so odpeljali v Chanty bol- 6 I bolničark šivala rane na glavi. staro domovino ravno 50 pot- nico. Smrtnih nezgod menda priJ Ogenj je opazovalo nad 15,000 Petek je bil na enem izmed dveh nikov. Srečno pot! požaru ni bilo. Policija čekira: oseb. Policija, ki se je bala, da trukov, ki sta kolidirala. Mož,’yajna seja_____ poročila, da je bil v poslopju ne-'ne bi koga podsulo razbeljeno ki je sedel pri krmilnem kolesu Podružnica št. 25 SŽZ ima no-ki umivalec oken, katerega po-| zidovje, je vse te ljudi potisnila na zadnjem koncu enega trukov,! coj vajno sej0 Urahti je treba grešajo. Eden izmed uslužbenk do 55 ceste in 75. ceste, nakar je je ob koliziji odletel v velikem vse potrebno za prireditev zato je članstvo prošeno, da se j polnoštevilno udeleži. Norwood concil seja— Nocoj se vrši ustanovna seja Norwood Community Concil v dvorani javnega kopališča ob (7:30. Pridite točno posestniki, trgovci in profesijonalni uradniki. Organizacija je potrebna za vse, ki žive v tej okolici. Bolezen se ga je lotila— Resno je zbolel znani rojak Frank Černe, ki že nad 40 let vodi zlatarsko trgovino na St. Clair Ave. S Svetkovo ambulanco so ga odpeljali v Mt. Sinai bolnišnico. Naj bi se mu zdravje kaj 293 eksekucij v šansha-Sy0BODN| SVET IZGUBIL ju v enem samem dnevu ~U^?SNAD POL MILIJONA LJUDI mem dnevu postreljenih 293 --- “protirevolucionarjev”, to je — Najtežje izgube ima zaznamovati Južna Koreja, — protikomunistov. Eksekucije jej takoj za njG pa padejo Združene države. no od Choyang reke. Ameriška) naznanilo kitajsko komunistično, pehota se je borila šest ur, da^ časopisje samo. časopisje na-j Washington. — Svobodni svet Skupne izgube vseh Zdr. na-prepreči komunistom, da ne bi’ znanja, da so bili omenjeni po- ima zaznamovati v Koreji že rodov pa znašajo 25,374 mrtvih, streljeni v štirih Nad komunističnimi koncentracijami ob celotni fronti sej dvigajo oblaki črnega dima, za^ katerim se vrše priprave za novo ofenzivo. Skozi ta dim se poganjajo zavezniška letala ter obdelujejo koncentracije čet, kolone mezgov, otovorjenih s po- Sesl komunističnih vodij na Filipinih obsojenih ec smrt posameznih nad pol milijona žrtev — mrt- 128,394 ranjenih in 75,173 pogre-vih, ranjenih in pogrešanih. — šanih. če k temu številu prište-Toda izgube komunistov so še jemo še izgube civilnega prebi-mnogo večje — do 26. aprila so valstva, vidimo, da je izgubil znašale 861,260 mrtvih in uje- svobodni svet v korejski vojni kmaiu povrnilo! tih. Koliko je ta vojna stala doslej na denarju ameriške davkoplačevalce in ostale narode, ki se tam bore, se še ne ve. Obsojeni SO, ker SO jim bili, Težke žrtve moštva je pouda-dokazani umori, ropi in ril že gen. MacArthur, predsed-požigi ter zarota za strmo- nik Truman pa' poudarja potrebo prizadevanja, da se vojna o-meji. Največje izgube ima južnoko-rejska republika, in sicer tako že nad pol milijona ljudi. o- glavljenje vlade. , vv . .. MANILA. — Šest vrhovnih trebscinami, truke, druga vozila komunističnih voditeljev na Fi_ m volovske vprege. I lipinih je bilo obsojenih na smrt na ^jaš^u‘'kako/na" cVviiistlh. Od zaveznikov zdaj se mhcei ker so bili spoznani za krive u- Do lanskega decembra so znaša- ne ve, kje bodo komunisti udarili s svojo ofenzivo. Odred abesinskih borcev prispel v Pusan PUSAN, Koreja. — Dne 6. maja je prispel semkaj odredj abesinskega vojaštva, ki se ja pridružil ostalemu vojaštvu Z. narodov. Abesince, ki so se vkrcali pred tremi tedni v Jibutiju, Francoska Somalija, je ob njihovem prihodu pozdravil korejski predsednik Syngman Rhee. Odred šteje 1,158 mož. Poveljujoči častnik Abesincev je 35 letni Kebbede Guebre, ki je dejal, da bo Abesinija kot članica Zdr. narodov izpolnila svojo dolžnost. morov, požigov, ropov in zarote , izgube Južnokorejcev _ na za strmoglavljenje vlade. !mrtvihj ranjenih in p0gresanih Devet drugih članov partij- 434,666. Do 1. aprila so juž- NAM JE TUKAJ DOBRO, ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMN^ MO NA BEGUNCE imele 16,-mrtvih, 88,511 ranjenih in 63,959 pogrešanih. Takoj za njimi pa pridejo Zed. države, ki so imele do 20. aprila — 10,567 mrtvih, 41,428 ranjenih in 10,936 pogrešanih. skega Politbiroja je bilo obsoje- nokorejske armade mh v dosmrtno ječo, in se devet ^ nadaljnih pa v zapor od štirih mesecev do 17 let. Sodnik Oscar Costelo je v silno zastraženi sodni dvorani obtožil obsojence, da so umorili Mrs. Manuel Quezon, vdovo prvega predsednika Filipinov, njeno hčer Auroro in celo vrsto drugih odličnih Filipincev, ki so bili umorjeni iz zasede v aprilu 1949. Dalje so omenjeni pomorili v neki bolnišnici večje število zdravnikov, pacientov in bolničark. PRESENEČENI KOMUNISTI BERLIN. — Odpoklic generala MacArthur j a je zalotil komuniste nenadoma in nepričakovano. Proti MacArthurju so imeli namreč pripravljenih in tiskanih milijone okrožnic in letakov, zdaj .pa ne vedo, kam z njimi. Sijajen uspeh Lige in KSKJ Sovjetska zveia hoče zavleči sklep pogodbe z Japonsko Kar Sovjetija hoče, je le dvojni veto, pravi državni department. WASHINGTON. — Zed. države so obtožile Sovjetsko zvezo, da hoče zavleči priprave za skorajšnjo mirovno pogodbo z Japonsko ter so zavrnile njen predlog, naj se izroči ta naloga “Veliki četvorici” na Pacifiku v rešitev. Moskva je namreč predlagala, naj se pri sklepanju te pogodbe vključi poleg Sovjetske zveze tudi komunistično Kitaj sko; ostali dve bi bili Amerika in Velika Britanija. Državni department je to idejo gladko odklonil, češ “da je to golo roganje in ustvarjanje Videza, da bi pogodba, ki bi bila sklenjena v takih okoliščinah, res izposlovala mir”. Kar Moskva hoče, je izjavil državni department, je samo “dvojni veto”, ki bi ga izvajala; Kitajska poleg Sovjetske zveze. Srebrna poroka— V torek 15. maja obhajata srebrno poroko Mr. in Mrs. August Brunswick z E. 171 St. Ob tej priliki bo v cerkvi sv. Jeronima ob 8:30 peta sv. maša. V nedeljo 20. maja bo pa odprta hiša za vse sorodnike, prijatelje in znance. Mati in sestre želijo, da bi dočakala tudi zlato poroko. Ob lepem, čeprav malo hlad- Ija hrvaškega naroda. Rev. Ber- prireditev. (V “Gledališkem li-nem vremenu, so se odzvali Slo- nard Ambrožič, glavni tajnik Li- stu” je bil pomotoma omenjen venci vabilu Lige slov. kat. Arne- ge, se je pripeljal iz new Yorka.1 Jas. A. Slapnik kot darovalec rikancev in Kranjsko slov. kat. Prireditve so se udeležili v veli- cvetlic.) jednote ter napolnili do zadnje- kem številu tudi uradniki KSKJ j Zbrano občinstvo je pozdravil ga kotička prostorno dvorano z gl. podpredsednikom Jos. Ne- v imenu Lige M. Intihar. Dr. SND na St. Clair Ave. Večje maničem na čelu. Skratka, v Miha Krek je dejal, da ga po-število rojakov je prišlo na pri- SND se je zbralo vse, kar še v sebno veseli, da nastopata KSKJ reditev tudi iz Girarda in Lo- Clevelandu slovensko čuti in ni in Liga v lepi slogi. Naj bi ta raina. Prepričani smo, da jim ni bilo nujno zadržano ali pa za- sloga vladala v vseh stvareh in žal, kajti to je bila gotovo ena padlo vplivu “progresivne” pro- vedno v korist Slovencev v Ame-j najboljših in najuspelejših pri- pagande. iriki. den, (?), IH- m njegovo hčer reditev, kar smo jih videli v zad- Prireditev je otvoril J. Nema-1 Gospa dr. VI. Mačka se’je žabo te-^z<^ravn*c0 Štempihar. —* njih letih na St. Clairju. Pod nic. ki je v kratkih besedah po- hvalila za topel sprejem v slov. mu upiral ” ampak kongres ima Prizadeta ali kdor bi vedel za|pokroviteljstvom KSKJ društev zdravil navzoče in se zahvalil za Clevelandu, mošniičekv roki in če Mr Tru- niu> ie Prošen’ naj 56 3avita na v Ohio so Ligini igralci vprizo- naklonjenost, ki so jo iskazali Godba Društva sv. Jožefa št, osnjicek roki m . ^ Pnp st Ma_ ^ Vombergarjevo veseloigro KSKJ in Ligi s tako številno 169 KSKJ iz Collinwooda je za- “Vodo.” Prireditev je posetil udeležbo. Posebej je pozdravil igrala državno in narodno him-tudi prevzvišeni knezoškof ljub- prevzvišenega škofa dr. Grego-'no ter venček narodnih. Ijanski dr. Gregorij Rožman v rij a Rožmana in zbrano duhov-1 O glavnem delu prireditve . v iun.1 ii* 'naslov Dr. Franc Puc, St. Ma- bo P-1^1 k0I^resa* "yt Hospital, Hoboken, N. J. man ne ne bo dobil denarja, da bi bal” deželo. --------o- Da bi že dobili koga v urad Aretacije v Argentini . ____ BUENOS AIBES. — V Argen- spremstvu č. g. kanonika Orna- ščino, dr. Miha Kreka, gospo in. “Vodi” bomo poročali v četrtek. državnega tajnika, ki^bi spravil tini je bila ukazana aretacija 12^3. Iz Washingtona se je nalašč gospo dr. Mačkovo in uradnike Danes lahko omenimo le, da je hišo v red Prijateljev reši nas, oseb, ker so bile obtožene, da sol za to priliko pripeljal dr. Miha KSKJ ter se zahvalil Louisu bila vprizoritev odlična in da sta b Gospod sovražnikov se bom pokazale premalo spoštovanja Krek s svojo soprogo in gospo Slapniku za cvetlice, ki so jih KSKJ in Liga na uspeh upravi- že sam! ’ do predsednika Juana Perona, (dr. V. Mačkovo, soprogo vodite- dobile mamice ki so prišle na čeno lahko ponosni. NAJNOVEJŠEVESTI CLEVELAND, O. — Ogenj, o katerem poročamo na drugem mestu na prvi strani, ki je uničil Younglove poslopje na Euclid Ave. in E. 55. cesta in ob katerem je bilo ranjenih 11 gasilcev, je podtaknil neki delavec v poslopju, katerega so morali z nosilnico odnesti iz gorečega poslopja. Policija pravi, da je to 28-letni James Fox. Bil da je pijan in da je sežigal neke papirje. CHICAGO. — Župan Martin H. Kennelly je včeraj osebno interveniral, da bi se končal dva dni trajajoči štrajk raz-važaicev mleka, ker naglo pohaja zaloga mleka za prebivalstvo mesta, ki šteje 3,600,-000 duš. ----o---- DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Novi grobovi Mary Mestnik V petek je nagloma umrla v Glenville bolnici Mrs. Mary Mestnik, v starosti 70 let, stanujoča na 1434 E. 176 St. V Ameriki je bivala 46 let. Doma je bila iz Male Pristave na Notranjskem. Tu zapušča dva sinova: Franka in Capt. Anthony F. ki se zdaj nahaja v Indiantown Gap Military Reservation, inj hčer Mary. Soprog Frank ji je umrl že pred 31 leti. Tukaj zapušča tudi brata Antona Špilar, v starem kraju pa brata Andreja in Jožeta in sestro por. Jože-fino Spetič. Bila je članice SŽZ št. 10. — Pogreb bo v torek iz; Mary A. Svetek pogrebnega zavoda ob 9 uri zjutraj, ob 9:30 v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na Kalvarija pokopališče. Frank Cevka Jr. V nedeljo popoldne je umrl na svojem domu, 1171 Addison Rd., Frank Cevka Jr., star 36 let in rojen v Clevelandu. Zadnjih deset let je delal v Northern Ohio Plating Co. Tukaj zapušča očeta Franka; mati mu je umrla v decembru 1939. Zapušča tudi sestro Mary Kolegar. Bil je član društev Loška dolina, SMZ in sv. Cirila in Metoda št 18 SDZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9 uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, ob 9:30 v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Nadaljevanje bojev med Izraelci in Sirijci LONDON. — Med državama Izrael in Sirija se bojevanje nemoteno dalje vrši. Državi dolžita za to druga drugo, odnehati pa noče nobena. Ameriška Domovina /»•/V«'« MO/Vtl ~smuxm. 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays Editor: James Debevec General Manager and English Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5:00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. i -...—------ — ..— ■■■ ..—-—----------- Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. __ No. 95 Mon., May 14, 1951 In ko je general MacArthur zahteval, da razbije skladišče komunistov v Mandžuriji, odkoder prihajajo v bojno linijo potrebščine, mu je naše civilno vodstvo to strogo prepovedalo, da si ne bi nakopali jeze Jožeta Stalina. To, bi rekli, precej močno diši po — strahopetstvu, ki ni ameriškega izdelka. V Ameriki take robe navadno ne delamo. BESEDA IZ NARODA Tone s hriba piše Kar lepo z rokavicami Najvišja sodnja Zed. držav je oni dan s 5 proti 3 glasovom odločila, da ni prav, ker je justični oddelek postavil na subverzivno listo tri organizacije, ne da bi jih prej zaslišal. To so: Protifašistični begunski odbor, Narodni odbor ameriško-sovjetskih prijateljev in Mednarodni delavski red. Najvišja sodnija je odločila, naj se zadevo vrne nazaj na nižjo sodnijo in da tem trem organizacijam prilika, da se zagovarjajo in da dokažejo, da niso komunistične, kakor jih je obdolžil justični oddelek. Najvišja sodnija je, bi rekli, sama sebe vgriznila v nos. Pred nekaj meseci je namreč ista sodnija potrdila krivdorek dveh članov prav iste organizacije, ki sta bila spoznana krivim zoperstavljanja k pričevanju pred kongresom. Dalje je bilo obsojenih v ječo enajst članov prav iste organizacije, ker niso dovolili kongresnemu odseku za pro-tiameriške aktivnosti pregledati knjig in zapisnikov te organizacije. Ta organizacija se je sama izjavila, da “pomaga žrtvam španske civilne vojne” in sicer onim, ki so se imenovali lo-jalisti, v resnici komunisti. Ena teh “žrtev”, ki ji je organizacija pomagala, je bil tudi Gerhardt Eisler, sovjetski agent ki so ga hoteli prijeti, pa je skrivoma zbežal na poljski ladji in je zdaj v službi v Vzhodni Nemčiji za Sovjete. To je zdaj eden najhujših priganjačev za Moskvo v Vzhodni Nemčiji. Vse to je delala ista organizacija, zato ni čudno, če jo je justični department del na listo subverzivnih organizacij. Saj niso bili angeljčki pri taki organizaciji, ki je očitno podpirala komuniste. Vrhovna sodnija je pa mnenja, da se mora dati vsakemu obtoženemu priliko, da se zagovarja. Morda je to res, ampak mi ne vemo, čemu je treba take, ki javno in očitno delajo za komuniste, še posebej klicati na karpet, če vsi vemo, kaj so. Organizacija je izpovedala, da je potrošila v gotovini $1,011,442 in $207,903 v blagu, da je pomagala španskim lojalistom (komunistom). Organizacija se je pritožila, da odkar je na listi subverzivnih, ne more več tako lahko zbirati denar, kakor ga je poprej in tudi prosta ni davkov, kakor je bila poprej. Človeku ne gre v glavo, zakaj na eni strani tako preganjamo komuniste, na drugi strani jim pa na vse mile viže ustrezamo. Prav bojimo se, da se bomo zaradi tega še kesali. Da bi le ne bilo zvenenje po toči. Kadar civilisti vodijo armado Odstavitev generala MacArthurja sredi kritične ofenzive na Koreji, ki jo je začel sovražnik, ni bilo vprašanje nadvlade med civilistom in vojakom, ampak je bila zadeva vojaške sposobnosti proti civilni zarukanosti. Do tega je bilo prišlo, ker se je naša vlada pokorila deželam, ki hočejo kupčevati s sovražnikom ter ga za lepe denarje zalagajo z orožjem, s katerim potem sovražnik pobija naše vojake. Tako pride, kadar civilisti vodijo armado oziroma vojsko. Tedaj nastane “politična vojna”, v kateri prelivajo naši fantje kri in izgubljajo življenja. Naši lastni zavezniki (Anglija in Francija) zalagajo našega sovražnika na Koreji s potrebščinami. Naši zavezniki delajo lepe dobičke, za katere plačujejo naši fantje s svojo krvjo. Take dežele, take naše zaveznike bi morali nagnati z izdajalci in se obrniti proč od njih z gnusom in srdom. Pa ne! Naša vlada jih vdano posluša in kdor se s tem ne strinja, ga naša vlada potisne v kot, kot je generala MacArthurja. Deset mesecev so naši lepi zavezniki prodajali vojne potrebščine našim sovražnikom. Deset mesecev in šele zdaj, po 10 mesecih, so dobili naši delegatje pri Združenih narodih instrukcije od vlade, naj predložijo resolucijo, ki bi prepovedala dovažanje vojnih potrebščin našemu skupnemu sovražniku. Pomislite, odkar je vojna na Koreji, so dali samo Angleži kitajskim komunistom 120,000 ton kavčuka. Štirikrat toliko, kot so ga dali Angleži Kitajcem pred vojno. — Poleg tega je dala Anglija kitajskim komunistom olje, ki je tako važno v vojni, jeklo, aluminij, bakreno žico in drug strategični material. Do nedavnega je šla vsa ta roba skozi angleški Hong Kong. Potem ni čudno, če je poslala Anglija na Korejo komaj 10,000 vojakov, dočim je naših tam nad 250,000. Zakaj predsednik Truman ni že prej zahteval od Anglije, naj ne daje kitajskim komunistom v roke krogel, ki ubijajo naše vojake? Kakšen vojskovodja pa je to? Ali ni bil čas že prej protestirati pri angleški vladi v imenu ameriških fantov na Koreji? In naj še to pribijemo, da je na Angleškem na vladi socialistična stranka, ki bi morala biti vsaj nekaj bolj človeška, kakor se tako rada hvali, da je za malega človeka. Joliet, 111. — Na tem puklas-tem svetu se dogode sleherni dan kaki čudni dogodki. Menda že mora biti tako, drugače bi bilo na svetu prepusto in vse po enem in istem kopitu. Zato kaka izrednost vsaj malo razgiblje zanimanje med ljudstvi, ker taka izrednost je nekaj novega. Ko sva zadnjo nedeljo z mojim prijateljem Juretom kramljala v njegovih spodnjih prostorih, kjer se midva najraje shajava in kjer se rodi v najinih glavah toliko lepih misli, me Jure naenkrat prekine, rekoč: “Tone, stoj, neka] mi je pri-j šlo na misel. Baš te dni sem či-j tal v večernem listu novico, ki sem si jo zapomnil in se ob njej Ijene nedolžnosti in na splošno odganja pomoč za ustvarjanje mednarodne dobre volje. Gir je že 22 let na delu za to sekto. V prvi svetovni vojni je služil v britanski armadi. “Na konferenci v New Delhi so te dni ti nagci sprejeli resolucijo, da naj se apelira na Stalina in Trumana, da se naj možaka sestaneta po obredih te indijske verske sekte, to je naga, brez vsake obleke. Tone, misli si tega kremeljskega Jožeta in pa našega Harryja na sestanku V Adamovi obleki?” “Well, to je pa res novica, da-si je nekam kosmata,” sem od- vi se na krovu ladje “Repose” vi vusanskem taborišču. Rakar jej 22 let star, sin družine Mr. in Mrs. Louis Rakar, ki bivajo na 318 Marble Street. Njegov brat 20 letni Gene Rakar pa služi v letalskem zboru, želimo mu čimprejšnjega okrevanja in srečnega povratka iz vojne. Drug naš vojak, ki služi v Koreji in ki je bil te dni tudi ranjen, je pa 26 letni saržent Michael Kuhel, katerega starši stanujejo na 514 Margaret Street. V decembru je ozebel in se je zdravil v vojaški bolnišnici. Dne 9. aprila pa je bil ranjen v akciji. Tudi njemu želimo čimprej šnje okrevanje in srečen povratek. Zadnje tedne smo imeli razna ustoličevanja okrajnih, občim skih in mestnih uradnikov, ki so bili izvoljeni v letošnjih pomladnih volitvah. Novi odbori že delujejo in razvijajo vsak svoj program in načrte. Frank Turk, naš okrajni supervizor, je predlagal komisiji za parkanje, katere načelnik je on, da naj bi prostore doli v mestu na južnem vrnil Juretu. “Ampak mene se pa ravno loteva misel, da mordal vzhodnem vogalu na Chicago in ti prefrigani in zviti Indijci gledajo na Jožeta in Harryja kot na dva, ki jima ni dosti zaupati. Zato jima ti Indijci priporočajo, da naj se snideta brez obleke, ‘da ne bosta imela ničesar skriti drug pred drugim,’ kakor to njihova verska sekta uči. Sala-bolt, Jože in Harry bosta vesela tega povabila.” “Well, Jure, pazi kako bosta prav pošteno zabaval.” | moža sprejela to povabilo in ka- “Tako,” sem odgovoril, “kaj ko se mu bosta odzvala, da mi se je spet zgodilo?” I boš prihodnjič o tem povedal.’1 “Veš Tone, kadar postane na| Novici sva se nasmejala in na tem svetu, ali bolje na naši zem-J račun tega dogodka popila par Iji vse pusto in suhoparno, tedaj j čaš rujnega, nakar sva za enkrat neka nevidljiva sila že poskrbi,' zaključila najino kramljanje. —■ da pride kak nov dogodek, da. Sklenila pa sva, da bova ob dru-tu na zemlji preveč ne otopimo gi priliki o čem drugem raz- v pusti vsakdanjosti. Kakor jej vse drugo urejeno, tako je menda tudi to.” ■ • “Kaj pa je spet, Jure, kaj se je pa zgodilo?Povej, povej, nikar ne hodi okrog grma, kakor bi skušal hipnotizirati spečega zajca.” “Ne bodi tako nepočakan, Tone, bom takoj pri zadevi. Tako posebno izrednega se sicer ni ničesar zgodilo, ampak zabavno je, kar ti bom povedal o tem dogodku. Poslušaj!” “Tam iz bajne Indije, kjer se razni fakirji vozijo po zraku na preprogah, kjer ležijo na bodicah in druge čarovnije uganjajo, je prišla vest, ki so jo objavili velikomestni časopisi te dni. V New Delhi v Indiji je te dni zborovala fanatična indijska sekta in je med drugimi resolucijami in zaključki sprejela tudi zaključek, da naj njihov duhovni in verski voditelj Shivan Chida Nand Gir apelira na voditelja Sovjetske Rusije generalisima Stalina in na voditelja Združenih držav predsednika Harrya Trumana, da naj se sestaneta na posvet glede svetovnega miru. Predlagal pa je, naj se sestaneta takole: Srečati se morata popolnoma naga, brez vsake obleke!” “Ha, ha, ha!” sem se zakroho-tal, ko je to izrekel. Mislil sem naj prvo, da se je Jure izpalil, kakor pravimo Belokranjci takim, ki se zlažejo. Jure je pa že mahal z roko, da naj počakam, da pove vse in zopet povzame besedo: “Tudi jaz sem se smejal in se še smejem, ko mi pride na misel ta indijski predlog. Ampak vest je resnična. V Indiji se nahaja neke čudne vrste verska sekta, ki nosi ime “Naga”, kar je precej podobno slovenski besedi “nagci”. Pravijo, da je to neke vrste indijska meniška družba moških in žensk, ki šteje okoli 50,000 udov. Na konferencah so popolnoma brez oblek in njihov društveni pozdrav med seboj je: “Jaz nimam nič skrivati pred teboj!” Njihov voditelj Gir, ki je okoli 50 let star, je dovršil študije pa kolegiju. Temeljni nauk njihovega nagstva je, da obleka je le nekaka poslovitev od izgub- pravljala. Druge novice; Korporal Jakob Rakar; id sihži v hrabri vojski Strica Sama v Koreji, je bil pred kratkim že drugič ranjen. Zdra- Jefferson uredili in se oddali v najem za parkanje avtomobilov. To bo donašalo mestu primerne dohodke in pomagano bo tudi velikemu prometu na naših cestah v središču mesta. Tisti vogal spada ozemlju, na katerem je okrajna sodnija. Ta svoj predlog je supervizor Turk podprl z jedrnatim govorom, rekoč: mesto Joliet se množi in obeta, da bo drugo največje mesto v Illinoisu. Končno se je le ogrelo. Po naših vrtovih že cvetejo tulipani, iz vrtnih gredic že klije in poganja solata in druge zelenjave. ičrešnje cvetejo in obetajo obilen sad. Kmalu bomo zunaj v veseli naravi in pod drevesi v hladni senci modrovali. Veselo življenje gre naprej in mi ž njim. Bog živi vse vesele in dobre ljudi, posebno pa vse vas, ki čita-te te vrstice širom Amerike! f ■ v\ NASA MICKA IMA TUD BESEDO Danes bom pa kar preč začela tisto klobaso, ki sem jo začela še pred veliko nočjo, pa je še danes nisem zašpinila. Kakor samo za spoznanje poblebečem o čem drugem, pa smo tam in bom spet na koncu pristavila: dalje prihodnjič. Kai pri strani me bode, tako bi rada izblebetala, kako se je naš pripravil skuhati gulaž. Saj si lahko mislite, da ga nismo jedli m da so menda prav tam v Newburghu vihali nosove in spraševali, kdo je večerjo zasmodil. Iz vrat, iz oken, od vsepovsod se je kadilo, ko sem pla nila v hišo, da bi našega rešila. Ne more biti drugače, sem vila roke, v dimu se bo zadušil, če se še ni, ki je siromak še tako slab. Pa se ni zadušil. Ko sem toliko spregledala, da sem razločila stvari v kuhinji, sem ga opazila sedeti pri mizi in počasi pa razločno je izgovarjal take besede, da jih ni za zapisat. Morda se je prav od tistih besed tako kadilo. Pa se ni, ampak se je od mesa, ki je bilo v kastroli ta- VSAKEMU, KAR MU GRE V aprilu so v Sloveniji proslavljali desetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, ki je tedaj zanetila požar bratomorne civilne vojne in privedla narod pod Titov komunistični jarem. Ob tej priliki je starosta slovenskih titovskih sopotnikov Et-bin Kristan napisal bleščeč slavospev, ki je bil po radiju poslan v Jugoslavijo in objavljen tudi v Prosveti, katere gl. urednik Milan Medvešek se je pred nekaj tedni zaletel tudi vame, ker sem pisal, da je Kristan izdal demokratični socializem, ker1 se je vpregel v službo Titove komunistične diktature. V tem slavospevu piše Kristan o vlogi osvobodilne fronte 1. 1941 to le: “V Jugoslaviji ni od armade ostalo ‘nič’. V deželi je bil pravi ‘haos’. In iz tega ‘ničesa,’ iz tega ‘haosa’ je Osvobodilna fronta ustvarila mlado, živo, ljudsko Jugoslavijo, domovino svobodnih narodov. Ustavila in zajezila je pohod fašističnih kohort, dala je Sovjetski zvezi časa, da se pripravi za neizogibni nacistični napad, zabranila je neštetim nemškim divizijam odhod na italijansko fronto in olajšala angleškim in ameriškim četam poraz nacijev na jugu in naposled očistila svojo deželo vse fa- češ “tako se ne dosegajo socija-listični cilji” ali pa je zgolj na stara leta obupal, da bi dočakal rojstvo pristnega, demokratičnega socializma, pa se je v obupu oklenil leninistične potvorbe, varljive komunistične fata mor-gane. Mož je star, v pet in osemdeseto leze in v tej visoki starosti je vse mogoče. Drugače je težko razumeti, kako jei mogel Etbin Kristan v nekaj; kratkih stavkih nagrmaditi toliko zgodovinskih netočnosti (n. pr. o terorju, ki ga je v resnici izvajala O. F. nad nekomunističnimi elementi), pobožnih želj in naravnost smešnih trditev (n. pr. da je O. F. ustavila pohod fašističnih kohort in zabranila neštetim nemškim divizijam odhod na druge fronte), da bi njegov slavospev mnogo bolj spadal v kak humoristični list kakor je ljubljanski “Pavliha” kakor pa v resen časopis, za kakršnega se' ima n. pr. tudi Prosveta. Ni čudno, da je celo Milan; Medvešek scagal in stisnil jezik za zobe v polemiki zaradi Kristana, katero je sicer sam izzval. Kako pa naj se človek poteguje za nekoga, če pa mu dotični sam sproti podira argumente in ga postavlja na laž? Ko pa isti mož, ti nič, kar bi ga vleklo. Menda je tudi s časopisi tako. Glas Naroda na primer poseča čedalje večjo pozornost “pogledom v preteklost.” Kakor bi se urednik Bostjancich ali Boštjančič bal pogledati v bodočnost. . . * Državni department je plačal precej visogo ceno za izpustitev Amerikanca Roberta Vogelerja iz madžarskih zaporov kjer je bil dobesedno živ pokopan zadnjih 17 mesecev, toda ne previ soko. Nemara se bo Vogelerju posrečilo prepričati tiste Amer! kance, ki še vedno verjamejo, da iso vesti o strahovladi onstran železnega zastora “pretirana propaganda,” da je satan v resnici ušel iz pekla ter se polastil oglasti v “ljudskih demokracijah.” Ker sem že pri tem, naj še omenim, da sem se pri čitanju Vogelerjevih doživljajev v madžarskem komunističnem peklu nehote spomnil na znano sopot-niško žosko, ki je lani tekom svojega romanja tja za železni zastor obiskala tudi Budimpešto ni pozneje na dolgo in široko pisarila v Prosveti o dobrotah in blagoslovih življenja V senci ljudske demokracije iz komunističnih retort. Sodeč po tem, kar pripoveduje Vogeler, mož ni navezal stikov s pravimi ljudmi v Budimpešti. Zato je “gor plačal,” kakor pravijo na kmetih. Mož bi moral iti k naši žosi v šolo, potem se mu ne bi bilo nič hudega zgodilo. j ki je pred desetimi leti zatrje-sistične golazni. Storila je vse , val: “Tako se ne dosegajo soci- jalistični cilji!” danes na vse gr- to kljub nezaslišanemu terorju, kljub najbrutalnejšemu razna- lo kriči: “živela Osvobodilna rodovanju, kljub izdajstvu pro- fronta! Slava!” Ne da bi tovariš težirane skupine bratov-nebra- Milan M. ne soglašal ž njim — tov, katerim je bil dobiček več saj najbrž soglaša tudi s Krista-od domovine, narodnosti in po- novo precej očitno domnevo, da! stenja. Obenem pa je že sredi so še Sovjeti bratili s Hitlerjem, bojnih viharjev začela organizirati državo na novih temeljih pravičnosti, bratstva in svobode.” Ne vem, ali Etbin Kristan sam sebi verjame, ali je res tako pozabljiv, da se ne spominja, da je nekoč odklanjal takšno “svobodo,” kakršno prinaša komunizem, da bi se pripravili za nacij ski napad — ampak nerodno je pa le, zlasti, če je človek sam v *a-kih stvareh neizkušen in neroden. * Pravijo, da se človek na stara — Združene države pridobe leta rad ozira v preteklost, ker vsak dan okoli 5 milijonov barel mu sedanjost ne more več nudi- petroleja. Dva ameriška arheologa sta našla v neki perzijski votlini ostanke treh ljudi, ki so živeli v tistih krajih pred pet in sedemdeset tisoč leti torej kakih 50 tisoč let pred tako zvanim ne-anderthalskim človekom, kate-rega je baje nadkriljeval tudi v miselnem razvoju. Če bodo njune ugotovitve potrjene, tedaj bo treba po mnenju merodajnih znanstvenikov spet revidirati ali spremeniti teorijo ali nauk o evoluciji ali razvoju človeka. Mi pa smo mislili, da je že VSE dognano o spočetju in razvoju človeka od dolgodlake opice do lawndalskega progresivnega naprednjaka, ki je bil, kakopak J krona vsega stvarstva . . . Peter Kopriva., ko, kot bi Kušlanov oče iz Cerknice naložili vanjo oglja. Saj mi je naš dostikrat povedal, da so bili Kušlanov oče najboljši kovač v celi Notranjski, pa oglje so si znali sami skuhat ali kakor se že pravi. Vidite, o tem bi rada napisala, na dolgo in široko, pa ne bom, danes že ne. Boste že prestali, dekliči in počakali, da se beseda uleti. Torej dajmo naprej od Kosi-čevih, kamor je šel naš po opravkih in mene samo pustil.v kari zunaj. Ni se še dobro skril v hišo, ko mi začne nekdo na vso moč trobentati za hrbtom. Ozrem se nazaj m vidim avto, ki se je ustavil za našim in prijazen fant mi je na vso moč migal, naj se umaknem. Kaj še! Pokazala sem mu z rokami, naj si pomaga kakor ve in zna, da jaz se ne umaknem z mesta. On pa kaže z rokami, naj avto zastartam in odpeljem. Na, ta je pa lepa, sem si mislila. Avto naj zastartam, ko ne znam drugega kot na žlajf pritiskati, kolikor me je naš naučil do zdaj, drugo pa še pride, že me je mikalo, da bi mu jezik pokazala, kakor mi je naš svetoval, pa sem se premislila, ker sem olikana in krotka, pa nočem takih počenjati po javnih cestah. Mladenič v avtu za menoj je še nekaj časa trobil na svojo trobento in jaz sem verno držala figo v roki in si mislila: ti kar tuli, da se ti bo trobenta znucala. Jaz imam tukaj prav toliko pravice kot ti. Tam čez cesto toči finega ohaj-čana Tone Baraga in če bi bil naš pri volji, bi šla enega stisnit. Spomnila sem se na svojo žalost, da naš tudi ohajčana ne sme. Naš je prišel nazaj, ne preč, kakor je obljubil in ki sem vedela, da ga ne bo, dokler ga ne bodo zapodili, kakor imajo moški navado. Če je vse odpravil, sem ga vprašala, pa mi ni precej odgovoril. Šele, ko sva so vozila proti domu, imi je razodel, da je pri Kosičevih vse lepo odpravil, ampak proti koncu ga je pa gospodar Frank spravil v take sline, da ne ve, kako se bo potolažil. Silila sem vanj, da mi je hitro povedal, da mu je Mr. Kosič v svoji prijaznosti ponudil, če bi prigriznil malo pre-šuta, da ga imajo finega krašov-skega. “Micka, rečim ti, da sem se moral oprijeti ob steno, da se nisem zgrudil na tla ob tistem prelepem povabilu. “Hude skušnjave si moral prestati, če si se premagal in nisi planil po ponudbi,” sem sočustvovala ž njim, ki ga poznam in vem, kako sta si na roke s prešutom. “Veš, sem se kar hitro odpravil, drugače ne vem, kako bi bilo. Ti,” pristavi še on, “kako sta se pa spogledala s Kosiče-vim sinom, ki ni mogel s svojo karo na domače dvorišče?” “Ti, ti si pa res ta pravi, ki ustaviš avto ravno pred potjo, da ni mogel domov. Drugič pa kar v hišo zapelji,” sem ga špo-tala. “Ko mi je tam migal in se mi nasmihal, sem mislila, da se hoče bigecati z menoj. Kdo je pa vedel, da hoče domov. Le kaj bo rekel, ki sem se mu namrdnila in skoro da mu nisem jezika pokazala v hudih mislih, da bi se rad špasal z menoj. Saj ni čudno, če bi se, ki sem še tako fletna na prvi pogled.” ‘Tn od daleč,” je pristavil on in dodal: “Veš, on je mislil, da znaš voziti in ti je migal, da bi nekoliko pognala naprej in se mu umaknila s ceste.” “Ja, tako me je sram, da nikoli tega. Vsaka zna že krmariti motovilo, samo jaz ne. Ali si že videl Pianeckijevo, kako pri' fura avto v nedeljo k maši! Vse se kadi za njo, on pa lepo sedi zraven nje. Meni si pa samo toliko pokazal, da vem, kako se pritisne na žlajf. Vranč!” Take sem mu pela, ko sva se vozila domov od Kosičevih. SIMONČIČ MAKS Galicija SPOMINI PADLEGA VOJAKA zavija v svojo razdrapano ode- jo. “Ura‘ je šele osem in pred Polovica stotnije je morala že ponoči na drugo stran griča, da še pred svitanjem izkoplje J deseto Rusi ne začenjajo.” strelne jarke in pripravi pri-j Uiiii! zastoka v tem hipu ne-merna kritja. Pravkar se vra-'kje v zraku in se raztreskne z čaj o z narednikom Zahrastni- i zamolklim pokom desno od nas. kom. Blatni in urtujeni legajo poleg nas na tla, kjer takoj za-spe. V jutranjem svitu blede zadnje zvezde in zginevajo hitro, kot bi jih kdo brisal z nebesnega svoda. Zebe nas. ge v snu se stiskamo drug k drugemu, da se nekoliko ogrejemo; kajti mokra ilovnata zemlja pod nami je mrzla kakor zrak nad nami. Zbudi me glasno kričanje, spremljano s par krepkimi brcami. Pogledam. Tik mene prekljast topničar. Urno se u-maknem njegovi sumljivo dvignjeni kompeti in sedem kraj pota. V pletenih košarah nosijo mimo nas naboje in jih odlagajo poleg topov v obširno, tekom noči izkopano vdolbino. “Preklicana drekarija,” godrnja Zmuzne. “Prav pod nos nam navlečejo tega zlodja. Naj butne enkrat vanj poštena iu-ska granata, pa se sam vrag ne bo spoznal v tej godlji. V majhnem gozdiču, kakšnih sto korakov pod nami, se je u-tabovil Ličan z dvema kotloma kave. Vsak jo lahko dobi, kolikor hoče. Kovač deli cigarete. Vsak mož deset, podčastniki petnajst. Še celo ruma ne manjka. Zadovoljni lezemo nazaj, kjer posedemo kraj naše ropotije; z rokami se oklepamo skodelic z vročo kavo, da si ogrejemo premrzle prste, hrbte pa obračamo proti soncu, ki počasi leze izza gričevja. Vseokrog tihota in mir, samo nekje v dolini zate-glp, hripavo pasje lajanje. “Če ne bo hujšega, bi prav rad tukaj pričakal konca vojne,” se smeje Žgur in zadovoljno puha goste oblake dima skozi razširjene nosnice. Le počasi se budi fronta. Tu in tam posamezni streli iz pušk, katerim odgovarja zamolklo regljanje strojnic, ki pa hitro zamre v jutranji megli, ki se še vedno plazi nad dolino. “Bo najpametnejše, da še malo zaspimo!” pravi Skočir in se prsti raz- For Your Vacation Welcome to Christiana Lodge SLOVENIAN RESORT The Hotel has 30 rooms with connecting showe/s. There are 17 cottages, each with private shower. Central dining room, with American Slovenian cooK-ing. All sports, private beach, boating and fishing. Later to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK KRAŠOVEC, Prop. P. o. Edwardsburg, Michigan Phone 26 F 14 MAKE 0*1 ONE M DAY t MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD When you wool uftamim that atm Guaranteed fuQ potency, as shown mm dte label. Eacy and Convenient to take. Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Cap-tales. Take one capsule each mom-, lug and you eon forget all about Vtkvnins until next day. Sacb capsule contains the fufi, ( baric daily needs of the five vita-; taine whose requirements in humari j aetiWun have been established. LABORATORIES, INC VIsok, črno-rjav steber vzbukne proti nebu in se prhne daleč naokoli. “No, no!” gordnja Skočir, ki je planil pokonci. “Kaj so zgubili pamet?” “Seveda! To je vendar proti vsem predpisom,” se norčuje Žgur, ki še vedno lenuhari s cigareto v ustih. “Uradne ure od 10-12 in 2-5; drugače ne sprejemamo.” Uiiit! mu odgovarja kakor v posmeh. Sikne mimo nas in se zarine nekam v vznožje hriba, kjer krepana obleži. Za njo, tretja, četrta . . Mirno, v kratkih presledkih: Uiit — bam, u-iiit -- bam. Desno levo, spredaj, zadaj. Blatna, ilovnata zemlja, pomešana s kamenjem in železnim drobci frči po zraku, pada na nas in nam pljuska v obraz. Nekdo kriči . . Vedno bliže prihajajo izstrelki; počasi sicer, kakor da nam puščajo nekaj časa za premislek, vendar pa z umerjeno gotovostjo. Uiit — bam! Nekaj me sune v tilnik in mi butne glavo z vso silo ob tla. Zvalim se v stran. Oči in usta so mi polna prsti in blata. Hržem in pljujem in si z rokavom otiram obraz. Oči se mi solze, da jih ne morem odpreti. Počasi pojenja bolečina. Pogledam. Malo v stran od mene razmesarjena kepa mesa. Vzdolž hriba vidim bežati tovariše; vsepovsod se odpira zemlja, jim buta v obraz in jim zapira pot. Mimo mene drvi Skočir. Poskakuje kakor vrabec in kriči z zategnjenim, presunljivim glasom; iz odtrgane levice mu v debelem curku brizga kri. Hočem ga ustaviti, da bi mu pomagal, toda me ne sliši. Kakor slep skače naprej, pada, vstaja, se peha še nekaj časa 'naprej in obleži. Skušam vstati, toda v meni ni niti moči niti volje. Vsi udje so mi kakor zbiti, dasiravno ne čutim posebne bolečine. Končno se opogumim. Počasi se vlečem proti vrhu, kjer vidim čepeti v neki votlini topničarje. Sami imajo le malo prostora, pa se mi vendar umaknejo toliko, da zlezem notri. “Ne bo hudega,” pravi eden in mi moli čutaro z žganjem. “Artilerija samo išče, toda mislim, da nas niso zavohali in zato bodo kmalu prenehali, kajti mi ne bomo začeli pred nočjo.” In res grmenje v našem od-deljenju že nekoliko pojenjuje. Zavleklo se je nekam desno od nas, kjer sedaj treska in poka s podvojno silo. Iz gozdiča pod nami lezejo sanitejci z nosilnicami. Polagoma oživlja ves hrib. Stopani navzdol. Z vseh strani ječanje in stokanje. Nekatere že odnašajo. Na nekih nosilnicah je Bogataj. Z obrazom navzdol. Odtrgana mu je leva stran hrbtišča, da je videti vse drobovje. Sunkomu mu skače srce, on pa leži negibno, brez zavesti. Takoj ob njem Intihar. Drobec granate mu je razbil koleno. Ves obraz mu je poten od bolečin, a je vseeno dobre volje. “Veš,” mi pravi, ko se poslaV' Ija, ‘ ni posebno prida kolovratiti z eno nogo po svetu, a še zmerom pametneje kakor imeti obe, pa ležati mrtev v tem dreku.” Mrtvih je precej. Pri našem vodu dva: Skočir in Omahen. Pokopali smo ju v gozdiču. Skočirja brez roke, kajti nismo je mogli najti. mmmaj KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 19. — Društvo sv. Cirila in Metoda priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave. Igra Pecon-Trebar okrester. 19. — Federacija Slov. moške zveze priredi družabni večer v SND na Holmes Ave. bavo v šolski dvorani sv. Vida ob 3 pop. 27. — Mladinski zbor fare sv. Lovrenca priredi pod vodstvom g. Ivana Zormana v cerkveni dvorani koncert. JUNIJ 3.—Društvo Presv. srca Jezu 27. — Podr. št. 25 SŽZ ima za- sovega št. 172 KSKJ priredi za m SEE A FIRST! v EN 1-3634 Dependable Maytags last for years. Three models — $124.95 :o $179.95. Liberail trade-in, easy terms. See them today! NORWOOD Appliance & Furniture 6202 St. Clair Ave. JOHN SUSNIK •uimiiiiiiiiiiiimmiiiiiimmiiiiiiiNimmiimmiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiimimmiL. Berite in naročite se na 5 ____________________ = § c KOPRIVE “Mesečnik za štrgljanje ljudskih grešnikov” S Humor in satira, poper in koprive na debelo in drobno Urejuje Ivan Jontez Naročnina v U.S. $1.00, izven U.S. $1.50 KOPRIVE 1107 E. 74 St. s ■—