^j« mk da» la praznikov }0üeá daily except Sunday« and Hobday» Cana Hala Je $84)0 PROSVETA • M v . ^ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrodnJtki In upravnllkl prostori: 2657 South L«wndale Ava L*» Offlca of Publication: S6Ö7 South Lawndal« Ava. Telephone, Rockwall 4004 iSVcSiJS 2 SLTauS.CHICAGO 13. ILL« TOREK. 14. OKTOBRA (OCTOBER 14). 1947 _AccePUn<* tor mailing at special nate of postage provided for ia aection 1103, Act of Oct. S, 1917. author!*«! on June 4. 1918. Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 201 Amerika se izrekla za razkosanje Palestine Podprla je večinsko poročilo posebne komisije Z. N. f pridržki Uke Succeas, N. Y« 13. okt.— Ameriška delegacija v skupščini Združenih narodov se je zadnjo soboto izrekla za razkosanje Palestine v arabsko in židovsko toavo v smislu priporočila ve-|ne komisije, ki je zadnje poletje študirala ta pereči problem u licu mesta. Zastopniki arabskega sveta so tokoj ogorčeno protestirali proti gtališču Amerike in dejali, da Arabci ne bodo nikdar priznali Kosanje Palestine. Oni zahtevajo, da Palestina postane nova arabska država in so proti vsakemu nadaljnjemu naseljevanju Židov v tako zvano sveto deželo. Ameriška izjava, katero je prečrtal na seji posebnega odbora za Palestino Herschel Johnson, v katerem je za-itopanih vseh 57 članic Z. N., se je v glavnem izrekla za večinsko priporočilo palestinske komisije z nekaterimi pridržki. Iden teh pridržkov je, naj me-ito Jaffa postane del arabske države iz razloga, ker je večina mesta arabska. Komisija je priporočala, naj postane del židovske države, ker je vse zaledjq židovsko. Drugi pridržeK je, naj britske čete ostanejo v Palestini tudi v prehodni dobi, dokler obe državi ne postaneta "neodvisni", to je dokler Arabci in Židje ne prevzamejo novih vlad v svoje d« je pripravljena ostati v Pale-itini le pod pogojem, ako se bo rešitev palestinskega vprašanja uRaketna bomba" v bližini mehiške meje i Paso, Tex., 13. okt.—Prebivalci ob mehiški meji so izjavili da so videli "goreči predmet," ki je letel po zraku s silno brano kakih 15 milj južnovzhod-no od tega mesta. Kmalu nato se je slišala silna raz8trelba v Peščenih hribih preko reke Grande. Oblasti še niso ugoto-Jk če je bil pojav meteor ali tatrelek raketne bombe, četudi J« poveljnik tukajšnje ameriške Pidke izjavil, da niso vojaki Pjerimentirali z raketnimi is» Jre|fu- Kljub temu je možno, ca K bil "goreči predmet" iz-»elek rakete, kakršen je padel * isto mesto preteklega maja. zavišilo mirno, to je brez krvavega odpora s strani Arabcev. V tem primeru pa bo izročila svoj mandat Združenim narodom. Iz te izjave je razvidno, da Amerika ni pripravljena prevzeti nobene odgovornosti za poli-ciranje Palestine, kajti na drugem mestu govori, naj se v slučaju potrebe rekrutira palestinska armada iz prostovoljcev. Po implikacijah se je Amerika izrekla tudi za takojšnjo naselitev 150,000 evropskih brez-domskih Židov v Palestino. To je storila z odobritvijo večinskega priporočila palestinske komisije, ki se je izrekla za takojšnjo naselitev toliko Židov v Palestino. Pričakuje se, da bo Rusija navedla svoje stališče glede Palestine na pondeljkovi seji. Prebivalci Brege se priklopih Franciji Pariz, 13. okt.—Prebivalci di-striktov Brega in Tenda ob fran-cosko-italijanski meji so z veliko .večino odglasovali za priključitev ozemlja k Franciji. Izmed 2845 oddanih glasov je samo 218 volilcev glasovalo za priključitev k Italiji. To ozemlje je Francija dobila po podpisu mirovne pogodbe z Italijo, do glasovanja pa je prišlo, ker tako zahteva francoska ustava. nšs. Anglija je pre, izjavHa, llSttlfn^ ^ebivalci. ki so M izselili iz teh krajev po podpisu mirovne pogodbe, so bili izločeni od volitev, vsled česar so se pritožili pri mednarodnih opazovalcih volitev. Obravnava proti slovaskim izdajalcem Praga, Čehoslovakija, 13. okt. — V Bratislavi se je pričela obravnava proti slovaškim izdajalcem, bivšim članom lutkarske slovaške vlade, katere predsednik je bil duhovnik Josef Tiso. Slednji je bil pred več meseci obsojen na smrt in obešen. Obtoženci so Karel Sidor bivši slovaški poslanik v Vatikanu, dr. MaAin Sokol, dr. Karel Mederly in dr. Pavel Oplu-stil. Vsi so bili člani lutkarske Tisove vlade. Sidor bo obsojen v odsotnosti. On je v Vatikanu, ki mu je dal zavetje. Odbor Z. H. odobril balkansko komisijo Zavrgel pa je ameriško ožigosan je sosedov Grčije Lake Succeaa. 13. okt.—Po viharnih bojih, odprtih in zakulisnih, je politični odbor zbornice Združenih narodov zadnjo soboto zvečer končno odobril resolucijo za imenovanje posebne balkanske komisije, ki bo imela sedež v Solunu io pazila na incidente na grški meji. Za imenovanje te komisije ss je krčevito borila ameriška diplomacija, ki je hotela tudi formalno obdolžiti Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo "ogražanja miru" na Balkanu, češ, da pod pirajo grške gerilce z municijo in orožjem in netijo civilno vojno v Grčiji. Prvi- del ameriške resolucije je šel skozi, ne pa drugi del. Odbor je po več dnevni debati glede "odgovornosti" za civilno vojno v Grčiji končno sprejel anglo-francoski kompromis, ki Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji ne daje pečata te odgovornosti. Na tej točki je ameriška diplomacija doživela poraz. Ta francosko - angleški kompromis le "jemlje na znanje" poročilo posebne komisija varnostnega sveta, v katerem je veČina oo-dolžila tri balkanske države, da podpirajo grške gerilce, manjšina pa je to zanikala. V tem francosko-angleškemu predlogu je tudi rečeno, naj prizadete države "ne store ničesar, kar bi lahko pomagalo grškim gerilcem." Ta resolucija bo zdaj prišla pred zbornico Z. N., ki bo tako rekoč avtomatično sprejeta. V odboru fe zaffj» glasovalo 32 od-nosno 34 držav. Proti je bil so^ vjetski blok šestih držav, kakor tudi Islandija. Ostale države so se vzdržale glaaovanja. (Johannes Steel pravi v svojem zadnjem poročilu, da je diplomat neke manjše države dejal jugoslovanskemu zunanjemu ministru Simiču v Lake Suc-cessu, da bi ta resolucija nikdar ne bila sprejeta, ako bi majhne države ne bile odvisne od Amerike za pomoč. "Ako bi glasoval proti, bi bila moji deželi takoj ustavljena ameriška po-moč," le na podlagi tega poročila dejal neki diplomat Sirpi-ču.) V tej komisiji bodo imele svoje zastopnike Avstralija. Brazi- arabske sile so obkrožile palestino ¡i Egiptske in slrijske čete korakajo v smeri meje AMERIKA BO PO-JASNILA STALISCE Alelh. Lebanon. 13. okt. — Člani eksekutivnega odbora A rabske lige, katero tvori sedem arabskih dežel, sp naznanili, da bodo arabske oborožene sile obkrožile Palestino, ako se bo Velika Britanija odlomila za umik svojih čet iz Palestine. Naznanilo poudarja, da ae bodo arab-ake dežele odločno borile proti poskusom, da Palestina postane židovška država. Poročilo britska časniške a genture Reuters pravi, da slrijske in egiptske čete že korakajo v smeri meje Palestine. Ab dul Rahman, tajnik Arabske lige, je pozval vse arabske dežele, naj zbirajo denar za financira-« nje arabskega odpora v Palestini Odločitev bp kmalu padla, ker odbor tvorijo reprezentanti vlad arabskih dežel. Izjema sta samo Saudi Arabija in Jemen, ki sta poslala le zaupnike na sejo eksekutivnega odbora. Štiri arabske dežele — Lebanon, Egipt, Sirija in Trana jordanija — se drle Palestine. Pričakuje se, da bodo Irak, Saudi Arabija in Jemen poslali svoje čete v arabska dežele, ki meje na Palestino. ; V Transjordanijf je velika a- Domače vesti Oblak Chicago.—Ob koncu zadpjega tedna je obiskal glavni urad SNPJ Anton Komac iz Roundu-pa, Mont. Nov grob v P*nnl White Valley. Pa.-Po dolgi bolezni je umrla Mary Galičič, rojena Prek, članica društva 232 SNPJ in pokopana v Exportu G. okt. Stara je bila 55 let, doma iz Koprivnika pri Žireh nad Škofjo loko, po domače Mete-ževa, v Ameriki 36 let. Tukai zapušča moža, štiri sinove, dve hčeri in pet vnukov, v starem kraju pa sestro. Preostali družini izreka društvo globoko so-žalje. Smrt v atasem kralu Chicago. — Vinko LočnlŠkar, ki dela v upravništvu Prosveto že mnogo let, je bil obveščen iz starega kraja, da se je 8. avg. smrtno ponesrečil v avtni nesreči njegov brat Franc Ločni-škar, upokojeni šolski nadzornik v Ljubljani. Doma je bil iz Zbilj pri Smledniku, Gorenjsko. Unije preprečile polom Amerike, Pravi Murray To so storile s kampanjami za zvišanje plače. —Konvencija CIO se pričela v Bostonu šanje Palestine predmet debate na zborovanju skupščine Združenih narodov. Amerika bo morala zaradi pritiska pojasniti avoje stališče glede Palestine. S pojasnilom odlaša, dasi je znano, da je naklonjena načrtu glede razkoaa-nja Palestine na dve državi — židovsko in arabsko. Razkosa nje je priporočal posebni odbor Združenih narodov, ki je obla-kal Palestino. Jerusalem, 13. okt.—Čez dva tisoč sirijskih in lebanonakih vojakov je prišlo do Palestine in zastražilo severno in severno-rabska vojaška fetfija, Oprem- vzhodno mejo. Prišli ao *a ka- ljena je z modernim orožjem, kateraga je dobila od Velike Britanije. V legiji so tudi brij-ski vojaški častniki. Veliki armadi imata tudi Egipt in Irak. Uke Succeas, N. Y„ 13. okt.— Besedniki židovske agencije' ne polagajo velike važnosti naznanilu Arabske lige, da bodo arab> ske oborožene sile obkrožile Pa lcstino. Izjavili so, da je le a-rabska propaganda, ker bo vpra- iija, Kitajska, Mehika, Francija Anglija, Amerika, Holadaka in Pakistan. Dva aedeAa sta odprta tudi za Rusijo in Poljako, ki pa sta izjavili, da v tej komisiji ne bosta sodelovali. melah in s tanki. Ta armada je bila poslana na palestinsko mejo kot grožnja proti Židom, ki so tudi mobilizirali svojo armado 75,000 mož ln m pripravili za vsako možnost. Židovska domobranaka armada aesto-ji iz civilistov in je bila pozvana, naj bo pripravljena za vsak slučaj. S strani Arabcev je vae skupaj le manever, ki ima vplivati na potek razprave v skupščini Združenih narodov v New Yor-ku, kjer je na dnevnem redu vprašanje bodočnosti Palestine Arabci groze z vojno, ako se zbornica izreče za razdelitev Palestine na židovakor in arabsko državo. TAJNI dogovor francije in RUSIJE za dovoz pšenice Mo»kv,, 13. okt<—Iz zaneslji-J» virov se je izvedelo, da je | L a vlada pripravljena da-'UnrJ) pnpotrebne zaloge v zameno za francosko Doznava se, da je fran-vlada skušala zadevni do-¡¡/nr ob(Jr*ati tajno zaradi Mar- EhMa( rta in vsled občin* y " ' ,> dogovoru med sovjet-francosko vlado glede pše-b ''bjavile angleške oblasti ^¡ «stnih razlogov. Mož-* 1 dogovor objavile za-h " ku « tudi angleška vla-I *nico iz Rusije, ali 1 Amerika pospešila ' r -šiljanja živil v za- K rt »po. ^ " e vprašala sovjetsko 1 dostavi milijon in '' Pri tem ne pride ^ ' ndnost dolarja, kajti • lji na izmenjavi *o-r, „, ;'"] T, Amerika sama potrebuje trge za svoje produkte. Francija stoji pred veliko ekonomsko krizo in rastočim nezadovoljstvom industrijskih delavcev. Odmerki kruha so nizki in ljudstvo postaja nemirno. Kljub temu je francoska vlada previdna in se boji, da bi dogovor za rusko pšenico slabo ne vplival na Marshallov načrt. Vest o dogovoru za dovoz ruske pšenice v Francijo je prišla na dan v momentu, ko se je premier Bidault vrnil iz Amerike domov. Po prihodu v Pariz je pohvalil predsednika Trumana in državnega tajnika Marshalla, ki ai prizadevata, da spravita v tek Marshallov načrt za nasiče-vanje zapadne Evrope z namenom. da "ustavita prodiranje komunizma " Francoske občinske volitve ae bodo vršile prihodnjo pedeljo in bodo velikega pomena glede Trumanove doktrine in Marshal-lovega načrta. Pokazale bodo, če ima ameriška zunanja politika vpliv med francoskimi volil-cl. Komunisti so pri zadnjih ' splošnih volitvah dobili največ glasov. Boaton. 13. okt.—(FP)—Da v Ameriki danes ni depresije in velike brezposelnosti, se ima dežela predvsem zahvaliti organiziranemu delavstvu, ki je s svojimi kampanjami za višje plače vzdržalo kupno silo deluvskih mas in s tem preprečile gospodarski polom. To mnenje je izrekel Philip Murray v svojem poročilu deveti redni konvenciji CIO, ki je pričela danes v tem mostu. Dejal Je, da kljub temu, da je danes v deželi polna uposlanost, da Število upoalenlh oseb znaša 60 milijonov, je ameriško gospodarstvo na rahlih nogah, kajti ogroža ga navijanje cen, veliku draginja, napihnjeni profit!, upiranje kapitalistov gospodarski ekspanziji in izpodjedanje socialne zakonodaje. Po izjavi Mur-raya, predsednika CIO, vse to neizbežno vodi v ekonomski kaoa. Delegatom je tudi dejal, da kljub temu, da smo v zadnji vojni porazili dva največja sovražnika človeštva, je danes mir bolj oddal)en kot kdaj prej in da ae ta konvencija vrši v "najbolj kritičnih časih zgodovine." Po uničenju OPA lansko poletje ao se industriulci ter procesorji živeža ter poljedelskih pridelkov vrgli na zvišavanje cen, ki so dosegla vrhove v vsej Zgodovini Amerike. Ako bl delavstvo ne bilo toliko dobro organizirano v unijah in ako bl ne bilo uspešno v svojih kampanjah za zvišan te plač in vzdrževanje kupne sile, tedaj bi ! lla kriza že gotovo v deželi. Murray Je zanikal, da bl bili mezdni poviški vzrok visokih cen, kajti zahteve za višje plače so vedno sledile navijanju cen in ne obratno, V trgovini tudi ni skoraj nobene konkurence v cenah, marveč so določane po monopolistih. Tovarnarji in biz nismani cene enostavno navijajo vsled "nenasitnega apetita po profitlh." Kljub temu pa je Murray de jal, da CIO "veruje v konkuren co cen in sistem svobodnega podjetništvu" ali kupitulizrna "Trubel" s "free enterpriser stvom" je v tem, ker so kapltali sti preveč požrešni , . . Murray j« dalje dejal, da j< delavska obramba zdaj na |>oli ličnem polju. Vsled tega CIO poziva "na zgradnjo Večjega in bolj efektivnega odbora za poli tično akcijo, odbora, ki bo zbiral denar, registriral volilce in skrbel za čim večjo udeležbo pri volitvah, vse to z namenom, da bodo sovražniki delavatva pošteno poraženi," Kljub vsem napadom, skozi katere je šlo orgunizirario delavstvo od zadnje konvencija, je CIO danes močnejši po številu članstva in finančno kot je bil iduj prej, je Murray poročal tonvencijj. Organizatorič-na kampanja na Jugu Je unijam prinesla 280,000 novih članov. 'CIO je danes permanentni del našegu industrijskega in političnega življenja," pravi Murray. Postal je ameriška inatitu-ciju, ki ni nič bolj odvisna od lapric politikantuv kot so naše cerkve ali univerze. CIO ne more nihče uničiti z zakonodajo. Ako bi se udali diktatorski zakonodaji, bi to pomenilo, da bi bile v nevarnosti vse politične skupine. Tak precedent bl lahko služil, da bi dominantna politična stranka akušala uničiti avojo opozicijo skozi zakonodajo." Tukaj je Murray imel v mialih Taft- Hartleyev zakon, proti kateremu ae bo organizirano delavstvo borilo na vaej črti. Kitajski diktator je drugi Hitler Kaiiek odgovoren za obupno situacijo New York. 13. okt. — "Gene-ralisimo Ciang Kaišak ja drugi Hitler in on je odgovoren za ae-danjo obupno situacijo na Kitajskem." To izjavo je podal pred čaani-kurji kitajski "krščanaki" general Feng Juhsiung, ki Je bil drugi poveljnik kitajska narodne armade v teku vojna proti Japonskim silam. On je član cen tralnega političnega sveta Kou-mintanga, Kaišekove stranke. Juhsiang je v Ameriki od septembra lanskega leta. V deželo je prišel v svrho študije kot reprezentarit kitajske vlade. Na sestanku s časnikarji Je dejal, da gu je aretacija generala Hai-angčtua, poveljnika vladnih o-borotenih sil v provinci Hopeh, zabolela in razžalila. Poleg generala je bilo aretiranih več drugih članov Koumintanga. J U J. , ^ komisija združenih narodov za samovlado' otoka samoa Tukaj ni potreben noben koaseaiar. Lake fucceea, N. Y., 13. okt.— Posebna komisija Združenih narodov je pri|joročlla, naj Mf u «tanovi "vlada za zapadni del otoka .Sarnoa" iiu Pacifiku poti /ašelto mednarodnega sistema. Predlog, prvi te viste |mmí zaščito Združenih narodov, predvideva dobršen del samovlade /a pi«bivale* /apadnega dela o-toka Samoa Četudi komisija ni omenila, naj pride otoška vlada pod upiavo Nove Zelandije )* sh-dnja te objavila nad t za omenjeni teritorij. Poaebna komisija priporoča, naj »« izdfla načrt« kl lio kril tri glavn«* točke lx*io*riih narodov, ustva-rltev driavnega sveta, v katerem bi bdf zastopan* novozelandski* oblasti ln domačinsko ljudstvo, ln organiziranje otoške iKistavodaje. v katrrt bi imeli Irk Mučno b*M-do reprerentan ti piebivalccv otoka Samoa. V komisiji, ki )e predložila zadevno priporočilo svetu Združenih narodov, mi reprezcntiraiie Amerika, lielglja ln Cile. Otok SuMioa ji* razdeljen na dve vladavini. Vzhodni del otoka je pod upravo ameriške mornariški* sile, zapodili del pa uživa neko meto "neodvisnosti". Ameriški kongres se )e že bavil z vprašanjem, če s« na vzhodnem delu otoka vojaška oblast nado mesti s civilno. Grupa »ainoašklh otokov je bila lazdeljena v zapadno in vzhodno skupino vladanja po tujih velesilah leta ItfOO Takrat so Velika Britanija, Nemčija in Amerika sklenil« dogovor za razktauinje samoeških o-tokov in vsaka teh je obdržala svoj ko» za izkoriščanj* domačinov Po prvi svetovni vojni je N< milja zgubila svojo oblast na otoku I<*ta 1914 je Nova Zelandija okupirala aapadni del otoške grup*, nad katerim Je ob držala svoj mandat. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE National Benefit 91 LSI Organ of aad published bj Marotaiaa u Zdruieae driave (lavan Chicaga) la aa lato. S4.00 aa pol Uta. $2.00 sa Utrt Iota; sa Chicago In Cook Co* IS JO sa calo loto. $4.78 sa pol Iota; a Subscription rales; lor the United Stales « Canada $$40 por yea*. Chicago aad Cook County 9$ $9 per foreign countries $11.00 per fear Cone oglaaov po dogoron^—Sokppiai doplaov la ¿Uakor se aa vratajo. Rokopiai litorarao vsaWao (¿rttee. dram«, peaml ltd ) so rrnojo poiiljatelju lo V sluéaju. ¿o |a priloéU poitaiao. Advertiaiag rates on suiseiaonl Niiua ilpls af aad unsolicited articles will aot b« returned. Other •uch as stories, plays, pooan. etc.. wiU bo relamed io sender aaty whoa acrompanUd by self-addressed and stamped eavelope 2957 |aa vse. kar lasa stik s PHOSVETA 59 So. Lswndaln Ave.. Chicago 23. IlliaoCe PROSVETA ****** TOREK. H^OKTrmn. J $IO&düí jnaiitt juujrfbbi Odmevi na Trumanovo doktrina—U! - V zvezi s sovjetsko ekspanzijo je ruska diplomacija po vojni napravila nekaj kardinalnih napak, s katerimi se je izpostavila si lovitim napadom Zapada. Te napake so jo postavile iz ofenzive v defenzivo, v kateri se nahaja ie dalj časa. Eno teh napak je storila v Iranu (Perziji), kjer je hotela obdriati svoje čete preko dogovorjenega roka. To je storila iz razloga, da od iranske vlade na eni strani izsili petrolejske koncesije, na drugi strani pa da zaslombo progresivnim silam, da strmoglavijo srednjeveški in do skrajnosti korumpirani fevdalistični režim, katerega Ima v zakupu Anglija, zdaj pa tudi Amerika. S tem je dala povod zapadnlm impei lalistom, da so zakričali na vse grlo in Rusijo prisilili skoz' Z. N. na umik iz Irana. S tem si je ameriška diplomacija odprla pot v Perzijo, iranski vladi dala večje kredite ($20,000,000) za moderniziranje armade, katero zdaj večbajo ameriški častniki. Drugo napako je atorila, ker je kmalu po porazu Hitlerja naznanila, da bo zahtevala poverjeništvo nad Tripoiitanijo, bivšo italijsnsko kolonijo v Afriki, kakor tudi par atrateških grških otokov v Egejskem morju. Tretjo napako je storila, ker je pričela pritiskati na Turčijo in zahtevala od nje "soudeležbo" pri kontroli Dardanel s tem, da Rusija zgradi na turški zemlji svoje trdnjave. * Vse to je bil dinamit proti Rusiji, katerega so zapadne sile ln ameriški rusofobi pridno izrabili in po vojni proti njej zopet zgradili solidno fronto vsega kapitallatičnega sveta. \ V ozadju vsega tega grmenja proti Sovjetaki Rusiji, kakor tudi proti balkanskim levičarskim ljudakim vladam, so seveda, velike petrolejake konceaije, ki si jih je prilastil anglo-ameriškl kapitalizem na Bližnjem vzhodu. Pred vojno odnoano od začetka tega stoletja je bil gospodar Perzije angleški kapital, ki je dobil v svoj zakup bogate petrolejake konceaije. Kjer diši po petroleju, se tam znajde tudi ameriški velekapital. In zgodilo ae je, da ja Wall street že pred zadnjo vojno pričel pritiskati na anglo-holand-ske oljne interese, da mu v Perziji odstopijo del petrolejskih koncesij ln ameriške oljne interese vzamejo za partnerje, kar se jc pod pritiskom Washlngtona tudi zgodilo. Med vojno "proti fašizmu" ... pa so ameriške oljne družbe, pat po številu, dobila gi-gantlčne petrolejske koncesije tudi v Saudi Arabiji, kakor $e tudi zajedle še globokeje v angleške koncesija. Rezultat vsega tega je bil, da je Sredozemlje z Bližnjim vzho* dom vred postalo zelo važno torišče ameriškega Imperializma. In zgodilo se je, da je "naša" diplomacija lani zaaadlla ameriško "obrambno mejo" v Turčijo in Iran, prav do Črnega morja. To "obrambno mejo" je Truman zadnjega marca podkrepil z razglasom svoje doktrine, ki ima varovati ameriške imperialistične interese v obliki bogatih petrolejskih koncesij na Bližnem vzhodu. Žrtev te imperialistične diplomacije je že postala Grčija, iz katere ata Anglija in Amerika napravili navadno kolonijo. ar S tem smo se nekoliko odstranili od namena te razprave. Razlog je, ker ni mogoče iti preko tega, kajti to Jk glavno ozadje — ameriške petrolejske koncesije na Bližnjem vzhodu — te napetosti med Rusijo in Ameriko. Likvidirajte te imperialistične koncesije, o čemer bomo spregovorili enkrat pozneje, in odstrn-tdll boste glavni vzrok za spor med ameriško ln rusko diploma* cijo. Sicer ostaja še Evropa — vprašanje, kdo jo bo dominiral. Ampak za to vprašanje bi se Amerika toliko ne zanimala, ako bl ue bil v ozadju — arabski petrolej! To vprašanje vsaj Rooaeveltu ni delalo posebnih preglavic ln je bil po vseh videzih pripravljen prepustiti Evropo, vsaj pa dobršen del nje ruskemu vplivu, kakor smo že dejali. In to je storil, ker na eni'strani ni bil imperialistično navdahnjen, marveč je imperializem večkrat javno ožigosal, na drugi atrani pa razllv ruskega vpliva preko Evrope očividno ni smatral za imperializem niti za nevarnost Ameriki cli svetovnemu miru. Ako bi ne bil tega mišljenja, bi Stalinu ne bil dal toliko koncesij v Teheranu in Jalti. Da je prišlo do te napetosti med Ameriko in Husijo, je vzrok v tem. ker so po Roosaveltovl smrti dobili popolno kontrolo nad ameriško vlado imperialist! in milttaristi. * Tudi mi ne smatramo, da razllv ruskega vpliva preko kontinenta prinaša nesrečo za Evropo ali za svetovni mir. Mi amo baš nasprotnega mnenja. Nesreča za Evropo in svetovni mir bi bila v tem. ako bi postala vakuum, razkosana na več kot dva ducata "su verenlh" nacionalističnih držav in državic, vse ograjene z eko nomsklmi plotovi, kakor so bile pred vojno. V takem primeru bi ne vzelo dolgo, psr desetletij, ko bi Nemčija zopet poatala naj večja aila in zopet pričela ogra/ati Evropo. Ponovila bl se zopet ista igra kot se je po prvi svetovni vojni. Nsjbolj idealna sanacija Evrope bi bila seveda v skupni federa ciji, v Združenim državah Evrope. Ampak ker tak načrt ni bil poloien ie v zadnji vojn», je zdaj edina alternativa za sanacijo Evrope v tem. da jo gospodarsko in več ali manj tudi politično združi Sovjetska unija Ta proces je na Balkanu in vzhodni Evropi, to je v sovjetski sferi že v teku. . Na drugI strani je cilj tako zvanega Marshallovega načrta preprečen Je te alternative, kar )e prav tako zgrešeno in v škodo Evrop»- in svetovnemu miru kot je bila angleška politika ravnovesja sil v preteklosti. Mamhullov načrt, kot si ga zamišljajo njegovi sponsorji v tej deželi, gre »eveda še dalj, kajti naperjen je predvsem proti tako zvanemu komunizmu, kar v bistvu pome ni proti socializmu in temeljiti socialni revoluciji, ki bi preobra žila Evropo in zgradila nov družbeni red. Proti Marshallovemu načrtu ao se tdaj spojile komunistične stranke v devetih evropskih državah. Ker njih mnnifenta ie nismo čitali. marveč le nekaj fragmentov, si o njem ne moremo ustvariti nobene sodbe Toda ako bo ta komunistična fronta grmela samo proti rapadnemu Imperializmu in proti ameriškim \ojnim hujskačem, s to negativno politiko ne bo dosegla drugega Slika tragedije našega naroda v času okupacije II. A kron. Okle.—V včerajšnjem delu pisma mojega nečaka so čitatelji Prosvete lahko videli, kako strahotno ao bile udarjene nekatere zavedne alovenake družina v času okupacije, in da je od družine mojega brata Franceta preživel samo en član. Tu sledi konec pisma „ mojega nečaka: "Kakor Vam je najbrže znano, je imel moj oče veliko zalogo knjig. Te knjige in pevske note (pevskega društva Šmartno ob Paki) in veliko zbirko stare ga denarja ter druge reči je kmalu po okupaciji Jugoslavije zakopal nekje na posestvu, toda domači izdajalci so kmalu skrivališče našli, naložili dva vozova knjig in j Mi odpeljali rŠmar-tno ter vse skupaj zažgali, do-čim so očeta in druge odpeljali v Celja. Izropali so tudi žago in mlin, tako da ni oatalo skoraj nič od velikega poeestva. Onega, ki Je bil največ kriv naše tragedije, so partizani dobili v roke 1. 1044 in likvidirali. Dragi stric, veliko bi Vam lahko še pisal, toda če mi boste odgovorili, Vam bom več pisal prihodnjič. V tam piamu sem glavno kopiral, kar sam Vam4 pisal že v prvem pismu. Sprejmite lepe pozdrave od Vašega nečaka." Ko sem pismo prečital, sem se zjokal. In kdo se ne hi? Od družine osmero članov je pre živel samo en sin! Ubogi slovenski narod, koliko je pretrpel v tej grozni vojni! Kakor se razvidi iz pisma, so bili domači izdajalci hujši kot Nemci. Nič se ni čuditi, da so teke propalice pobegnile v Italijo in Avstrijo in ae ne upajo vrniti domov. Znano pa je, da oni, ki nimajo krvavih rok, se lahko vrnejo, ne da bi jih oblaati preganjale. Seveda, čitali smo že mnogo pisem, ki so nam predstavila strašna grozodejstva domačih izdajalcev ln nacifaŠistov. Največ jih je priobčila Prosveta. Čitali smo o trpljenju partizanov, ki so se borili zato, da rešijo svoj narod in zemljo izpod pete krutega in lakomnega tujca. Žal, da so morali partizani toliko bolj trpeti, ker je proti njim delovala velika večina slovenske duhovščine s škofom Rožmanom na čelu. Duhovščina se je pridružila nacifašistom in njim v pomoč organizirala domobrance, kateri so potem v imenu vere in Kristusa morili in mučili svoje lastne rojake. Toda ne samo domobranci in duhovščina, temveč tudi druge sile so nastopile proti partizanom. Zmagovite partizanske čete si> osvobodile Trst, Celovec ln druge kraje v Julijski krajini in na slovenskem Koroškem, kateri so bili la nad tisoč let slovanski, tedaj pa je zavezniška anglo-ameriška grmada pokazala avojo pravo barvo in zapove-dala partizanom, da se morajo umakniti iz krajev, katere ao o~ svobodili s potoki krvi. Razumljivo, to povelja Je salo razočaralo partizanako armado in vao jugoalovanako ljudstvo. Od tistega čaaa naprej so pričeli tudi diplomati zavezniških držav grdo naatopati proti Slo-1 vanom ln danaa ao bolj naklo njeni prejšnjim aovrainim državam, na primer Italiji, kot na-aproti siovanakim državam, ki so toliko pretrpele v vojni in izgubile na milijone in milijone žrtev, zaeno pa največ pri po mogle do porasa naci fašizma Danes tudi lahko vidimo, ka ko se tapadne "demokracije" poslu/ujojo vsakovrstnih zvijač ln eredstav aa blatenje slovanskih narodov. Ob vaaki najmanjši priliki Jim mečejo polena pod noga in čeetokrat naravnost Tem John Ujčič predlaga, da zastopniki odobrijo stalen program, IA kar je bilo z navdušenjem in so- C ( ¿lasno sprejeto. Brat Rednak poroča, daje dobil ponudbo oct postaje WLOA, (1550), ki nam nudi boljše in ce- ™»«nova magična p.lčlc| nejše pogoja. Dr. Arch doda, Predsednik Truman je dok da Je sedanja postaja dopustila torek brezmesni ¿an in 'asovni komentar . j Milan medvešek Nedavno je predsednik Trumfcn Imenoval posebni šivalni odbor in ga pozval v Belo bilo. V tam odboru la tudi- predsednik CIO Philip Murray (sedač), kl se rasgovarja s trgovinskim tajnikom Harrlmancm. Truman Ja vpregel ta odbor v svojo kampanjo sa varčevanje z šlvašem. da ga bo Amerika lažjo Uvozila večja količine v sapadno Evropo. jim sline cele le po mastnih vojnih dobičkih. Zapadne kapitalistične države se tudi ne morejo sprijazniti z dejstvom, ker ne morajo več izkoriščati naravnih zakladov nove Jugoslavije, ali pa katere druge slovanske države. Nikakor jim ne gre v glavo, da $o se zdravi, pošteni slovanski narodi enkrat za vselej otresli suženjstva. Slovanski narodi so v minuli vojni dejansko pokazali, da so zmožni samovlade in prav tako po vojni kažejo zmožnost in napredek v njih prizadevanjih za dvignenje življenakc ravni za njih ljudstva. Naj ponovim pregovor, ki aem ga Čital pred kratkim: "Psi lajajo, a ka* ravana gre naprej!" ' (Konec) Joseph Irman. Raznoterosti Bellalre. O. — Odkar' so prenehali v naši Prosveti polemični dopisi in uredniški komentarji, ao dobili dopisi vse drugačno lice. To je hvalevredno za delavski Ust in v priznanje dopis-nlkdm. Le tako se držite tudi v bodočnosti, kar bo v korist či-tateljem Prosvete in v ugled naši veliki SNPJ. Kdor pa želi čitati neslanosti in laži, potvar-janje in zavijanje resnice o današnjih razmerah, naj čita pa A. D. Naša Proaveta naj koraka z duhdm časa naprej po sedanjih amernicah in še nrdalje uči svoje čitatelje prave izobrazbe, dokler ne dosežemo boljše in pravičnejšo človeške družbe. Moj brat mi poroča iz vasi Či-koviče, da jih je zopet zadela huda nesreča. V mesecu avgustu se je nenadoma vsula debela toča in zbila žlahtno primorsko grozdje, katero je že skoraj dozorelo, poaebno v bližini morja. Najprvo ao imeli sušo, nato pa še točo. Te kraje res tepe nesifča. Dolgo časa so uničevali ljudstvo nacifaštsti, sedaj pa ao se spravili nanj še naravni elementi. Brat začno poroča, da Je vlada takoj poslala poseb no komisijo v tiste kraje, da preišče škodo In popiše, če se bo moglo prizadeto ljudstvi preživeti do prihodnje žetve Dalje piše, da sedaj gradijo v Keki veliko lokvo, poleg sedanjih dveh, ln prihajajo v reško pristanišče parniki z vseh strani sveta Udarniki pa gradijo cnrto skozi Kadrido. Danes tam delajo vsi ljudje, možje in žene I' .1 i J i.. I. i Ji..........J MOJC kom vsak mesec po osem ur, drugi delavci vseh strok pa vsa-fco nedeljo, tako da bo v nekaj letih sleherni kmet živel v svoji hiši. Torej, priden in svoboden jugoslovanski narod vsestransko zasluži, da mu pomagamo po naših močeh in mu ublažimo težko življenje, ki sta mu ga prizadela vojna in nacifašizem. Tudi v tej okolici imamo sušo že precej časa, zato bodo pridelki precej pičli, medtem pa ^rtftfi vom. Najprej so dvigdiR cene od 10—20%, nato pa vlada apelira, naj trgovci znižajo cana nekaterim potrebščinam za 2 ali 3%. "Svobodni" podjetjpiki že vedo, kaj delajo. Glede dela pa se v tej okolici zaenkrat ne moremo pritoževati. Premogovniki obratujejo od tri do pet dni na teden, toda \fsled današnje velike draginje ni niti misliti na kakšne prihranke, kajti gospodinja mora plačati za funt svinjske pečenke $1, za prekuhano šunko pa $1.29 funt. Torej nam ni treba priporočati, naj jemo manj, da se bodo znižale cene. « V državi Ohiu smo se stari in bolni premogarji registrirali za pokojnino že meseca avgusta pii svojih legalnih unijah, U. M. W„ toda do sedaj še ni nikdo dobil nič v tej okolici, kajti prošnje najpfej natančno preiščejo, če ao pravilno izpolnjene in podatki resnični. Da bodo od 05. leta najprej stari premogarji deležni pokojnine, mladi pa podpore v slučaju bolezni, gre zasluga predsedniku UMW Johnu Lewisu. Louis Pavlinlch. fantje in dekleta vse se giblje izzivajo na novo vojno. I in prenavlja v novo, svobodno vojnim hujskačem pač nt-1 državo Jugoelavijo Tudi sta-ao mar človgAke žrtve, ampak se rejši kmetje pomagajo udarni- kot le še poslabšala odnošaje med Vzhodom in Zapadom. Sigurno je, da hrenkanje na "suverenost" posameznih držav ni noben pro-gram za Evropo, marveč le razpihovanje novega nacionalizma. Zapisnik "Slovenskega dneva" v zap. Pennsylv4niji Plttsburgh. Pa. — Dne 5. oktobra se je tukaj vršila izredna seja organizacije "Slovenskega dneva", ki je bila sklicana zaradi stalnega radijs^ga programa. Tajnik Tone Rednak je obenem dal delno finančno poročilo. Seje se je udeležilo 42 organizacij s 93 zastopniki, poleg pa še veliko več oseb, ki se zanimajo za napredek. Angleško poslujočo federacijo SNPJ Je zastopal John Ujčič. Tajnik Rednak poroča, da je bil dohodek letne proslave X avgusta $2,711 30. stroški pa so znašali $1.662 65 Cist preostanek je znašal $1 049.65. Dalje poroča, da je prejel za radijski program $1,71130 in da se nahaja v tem skladu dne 5. okt. vsota $731 25. Zbornica je vzela poročilo na znanje. Na razpravo pride zadeva stalnega radijskega programa. neopravičehe napade na Slovane ob priliki konvencije Hrvatske bratske zajednice, in da vsled tega ne zasluži naše naklonjenosti. Sklenjeno, da se naš program oddaja po WLOA postaji, pričenši z 19. oktobrom med 12:15 in 12:45 pop. Brat Klun predlaga, da se izvoli poseben odbor, ki bi upravljal vsehino in program. Izvoljeni so: John Ujčič, Francis Sumič, George Witkovich in Louis Kariah. Ti imajo nalogo,' da se program drži določenih ciljev in fbirajo notarial in talente. Delujejo brezplačno dC prihodnje gl. letne seje. Rednak potoca, da ae v smislu prejšnjega sklepa vrši koncert in ples za "Scholarship Fund" za Duquesne University Tamburitza na 26. oktobra v Slov. domu, Plttsburgh. Povabi vse, da se udeležijo in podprejo to hvalevredno ustanovo. Nato se prečita prošnjo za finančno pomoč od American Slav Congressa. Sprejeto, da se mu daruje vsoto $50, pozneje pa še kaj več, ako bodo finančna sredstva dopuščala. Odboru za radijski program je dana naloga, da se drži sledečih smernic: Pospešuje in daje priliko slovenski talentirani mladini, da naatopa na. programu; podpira organizirano de-; lavatvo v boju za svoje pravioe; branimo civilne svobodščine kot svobodo govora, tiska in sestanka v smislu načel konstitucije Združenih držav; širi duh enotnosti in vse, kar se lahko smatra za korist ameriškega ljudstva v med ah ^možnosti Jn dostojkofti. S tem 1e bil dnevni red izčrpan, nakar se seja zaključi ob 5. uri. PRIPOMBA: Na seji je vladala popolna harmoftija in splošno, nepričakovano iskreno sodelovanje. Vsakdo je čutil, da bo stalen radijski program najjačji instrument v obrambi naših pravic in spoštovanja. Rojaki, oz. društva iz Cheswicka so izročila svoje darove, tako tudi iz Coverdale in drugod. (Natančnih podatkov nisem u- Jtl.) Tajnik Rednak priporoča, da 8e v vsaki naselbini izvoli eno osebo, ki bi pobirala prostovoljne prispevke. Brat Klun priporoča, da bi kjubi plačali vse stroške, češ, da so vsi v dobrem položaju, ker na ta način se bi prihranilo veliko dragocenega čaaa za zabavo in pouk. Rojaki iz Strabana poročajo, da priredijo tamošnja tri društva SNPJ veselico za korist radio-programa. Društva v Uniontown so že dala lep dal veseličnega prebitka v ta namen. Stvar financiranja je torej za enkrat še prepuščena kot do aedaj na rame velikodušnih posameznikov in' organizacij, ki ao ae sijajno od zvale našemu apelu. Upamo, da bomo te naklonjenosti delež ni tudi v bodoče. Prisrčna zahvala! George Witkovich. zapisnikar Prosveta je ZMiraiv list Woodvlilo. Pa. — K meni so prišli na obisk John Pevc in njegova žena ter Trank Kriz-men. Vsi smo doma iz Bitna pri Kranju na Gorenjskem. S seboj so prinesli tudi nekaj do-brega »n tudi nekaj denarja so mi darovali. Prav lepa hvala. Prosveto čitam z velikim zanimanjem. Uredniški članki so podučljivi. Ako bi imeli take gospodarske in socialne razmere, kot jih priporoča urednik Prosvete. pa bi bilo bolje za delavca Tudi Milan Medvešek dobro piše. kakor tudi Filipič. Gornik ln nekateri drugi. Tekih dopisov bi bilo trebs vaČ Prepričan sem. da jih vsakdo rad čita, ker so podučljivi. Pozdrav vsem čitateljem Prosveta' Frank Vlila». ono apeliral, da moramo v Sni nem manj jesti, da tako prep čimo naraščanje cen. poleg u pa < mogočimo izdatnejšo pon lačni Evropi, to se pravi zap ni Evropi, kajti za južnovzh no, ki ie najbolj trpela v 2 nji vojni, nimamo ne srca žita ne dolarjev, pač pa goi čo, s katero neprestano gri mo. Trumanov apel, kateri je površju prepleskan s humi tarnostjo, v jedru pa se ski ameriški imperializem, ojače Trumanove doktrine in M shallovega načrt, zaenkrat našel ljudskega odziva, odz< pa ao se špekulanti in še l navili cene potrebščinam. M žena se je pritoževala, da je nekaj dni po Trumanovem j lu v veletrgovino A & P in Šla mnogo polic praznih, čez kaj dni pa so bile zopet/ po toda mnogim živilom so zvi cene. Vse kaže, da česar se takne Trujnan s svojo magi palčico, rodi sadove . . . Predsednik so ni prikupil katoličanom Katoličani se morajo poi sedaj kar dva dni v tednu, petek jim prepoveduje jesti so papež, predsednik Trur pa želi, da se mu odpovedo di na torek. Torej se katol nom godi krivica, vsaj take pritožuje neki katoličan v kaški Tribuni. Kaj pa, če toličani postali bolj loja Združenim državam kot tuji poglavarju in poslušali Tru na mesto papeža? Narod pivoplvcev Pred 50 leti je ameriško 1; stvo spilo 14 milijonov sode piva, lansko leto 50 milijo sodčkov, veščaki, ki pravijo, se na to razumejo, pa bo i kratkim konstatirali, da ga mo leta 1950 "poluckali" 100 lijonov sodčkov. Ko se bc zgodilo, ne bomo samo ns pivopivcev, ampak tudi m VeliJkih trebušnikov. Ideologija ln dolarji Pohod socialistične ideolo skušajo kapitalisti ustaviti z larji. Kakor hitro se zamaji ali ona reakcionarna, proti!j ska vlada, pa Ji vržejo kapil sti nekaj vreč denarja, ali kaj drugega. Toda reševi kapitalizma po tej metodi, w uspelo, vsaj za stalno ne. K taliaem ae lahko ohrani le s t da da ljudstvu boljše pogoji življenje kot pa socializem. V Indiji prenehali • klanj* POročila pravijo, da so \ dustanci in muslimani prem li klati drug drugega. V < skih bojih je bilo ubitih bližno 300,000 prebivalcev. • da klanje ni prenehalo zato, so morda verski fanatiki pi k pameti in postali tolersn temveč zato, ker sta obe vi indijska in pakistanska, po« dovolj vojaštva in zastražilii ske blazneže. Podobnih ven blaznežev je bilo veliko .tud Sloveniji in na Hrvatskem r zadnjo vojno in so v imenu ma in Kristusovih ran pob« zavedne Slovence Verska b nost je hudičeva blaznost' Dr. Krek ie še pričel rtt d vaj a ti Slovence Ameriški Slovenci smo že ko dovolj razdvojeni, so klerikalci "prištelali" sem Miho Kreka z namenom, da še bolj razdvojil in naščuval jaka proti rojaku in blatil n brate in sestre onkrsj morji Kreku je prvi shod araru" Katoliška lig. da je bil vec ali manj P-Ja. kakor poroča J«hn čič v Enakopravnost. setniki je bilo dve tretjin n-atarih m*nic. ta »J •hod zato. ds bi f .Uri domovin, toda vte iz stare domov.nr^ samo hujskanje »n *>sr» X ao bile zelo razor.r.nc Dalje poroča K.uč* (Dalj* as t Razgledi po stari domovini (Poroča Fran jo Aleš iz Ljubljane) POLITIČNI PREGLED Odmevi veličastnih l Llav ob priključitvi Slovenske Prim*r*e in Istre Jugoslaviji N, veličastnem festivalu na T ¡laku Pri Gorici je Pr<>slavlJal0 ^0.000 ljudi Prikliudtev Slovenskega Primorja k FLRJ. ijuu je postal simbol velikega 2a slovenske bodočnosti in bratstva jugoslovanskih narodov Proslava se ni izvršila sa-0v političnem smislu, nego se u vršila tudi v okviru velike kulturne manifestacije. Pred-Unik slovenske ljudske vlade Miha Marinko je ob priliki pro-,lave dejal sledeče pomembne fctede: "Od prvega dne dalje delamo načrte, kje naj gre glavna arterija Nove Gorice. Kje bcmo gradili ceste in železnice, kje naj stoje nove tovarne in kaj je treba ukreniti za dvig u-« itvarjalnega in delovnega elana osvobojenega slovenskega ljudstva, da bi se čim hitreje vključilo v gradnjo nove Jugoslavije, Slovensko Primprsko in istrsko delovno ljudstvo mora dobiti nadomestilo zaradi zaostanka in ono mora dohiteti ustvarjalni pclet narodov Jugoslavije zaradi skupnega in lažjega pohoda k srečnejši bodočnosti. Razlika med novim ustvarjalnim svetom delovnih množic Jugoslavije in zapadnim svetom, se je silno jasno in očitlji-vo opazila na slavnosti te, veličastne priključitve. V Jugosla-^ viji so praznovali v znamenju načrta in delovnega elana, na ozemlju, ki je pripadlo italijanski republiki, tam, na oni strani, pa so se vršili dekonstruk-tivni manevri protidemokratiČ-ne, šovinistične in fašistične miselnosti vladajočega meščanskega razreda. V znamenju carte blanche so italijanski fašisti v Gorici po starih barbarskih metodah divjali nad Slovenci in njihovo imovino, poiigali in pobijali. ter se znašali tudi nad demokratičnimi Italijani. Zgodovinsko zborovanje na Lijaku, katerega so se udeležili podpredsednik prezidija ljudske skupščine FLRJ Josip Rus, zvezni minister Boris Kidrič, srbska delegacija s predsednikom načrtne komisije srbske vlade Ve-selinovim na čelu, hrvatska delegacija pod vodstvom ministra za socijalno skrbstvo Križma-nom, delegacija republike Bos ne in Hercegovine pod vodstvom D. Kovačevičeve, delegacija i/. Črne Gore pod vodstvon podpredsednika prezidija ljudje skupščine iz Črne Gore Ra devica, delegacija iz Makedonije. dalje predsednik prezidija slovenske ljudske skupščine Josip Vidmar, predsednik vlade Miha Marinko, podpredsednik vlade dr. Brecelj, in člani vlade Lidija Sentjurc, Franc Leskošek i dr, velik mejnik med temno preteklostjo in srečno bodočnostjo slovenskega življa, ki je toliko let koprnelo po svoji politični. kulturni in socijalni svo-bodi. , ^^ Zaključene manifestacije za Primorske rojake so bile tudi Izven območja Slovenije zlasti v «Rrebu, Beogradu, Sarajevu, Sk,'pl)u. Cetinju in drugih jugo •lovanskih mestih. Koroško vprašanje hteve in želje po priključitvi k Jugoslaviji. Položaj v Avstriji je danes tak, da dobjvajo fa&isti vso pomoč od strani oblasti, med tem ko so ostale partizanske vdove «li partizanski invalidi brez vsake podpore. Povsod je opaziti zapostavljanje antifašistov, medtem ko znani nacisti in vojni Jočinci stopajo ponovno na vo-ilna mesta. Tipično za te razmere je naslednji dogodek, ki se stalno ponavlja. Ce pride an-tifašist v trgovino kupovat, zanj ni blaga, za nacista pa, ki je prišel za njim, je vse na razpolago. Avstrijski nacisti so v zadnjih mesecih organizirali posebno organizacijo pod. naslovom "Bund der Heitmatstreuen Südkkaertner" in ki jo vodijo izključno samo člani bivše hi-tlerjevske stranke. Ta organizacija izdaja svoj list "Unsere Heimat" in se s svojimi gesli in načrti strinja z brošurico "Der Heirriatnlff", k' so jp nacisti izdali med' narodno osvobodilno vojno in ki je bila naperjena prpti koroškim Slovencem in njihovi osvobodilni borbi. Kakor v Italiji, tako tudi v Avstriji vedno bolj stopajo v ospredje sovražniki demokracije. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte slovenske Koroške je poslal komisiji za izdelavo načrta mirovne pogodbe z Avstrijo sledeč brzojavni poziv: "Pokra jinski odbor Osvobodilne borbe sa slovensko Koroško te cbrača kot predstavnik koroških Slovencev • ponovnim predlogom na komisijo sa Isdelavo načrta mirovne pogodbe s Avstrija ki proučuje vprašanje avstrijskih maj, da bi «prejela našo de'tgadjo. ki bo predloiila argumente za upravičeno sahte-vo, naj se slovenska Koroška priključi k Jugoslaviji. Naš prispevek k zmagi nad fašizmom, velike žrtve, ki smo lih dali t boju, nsinoaen položaj, v katerem smo danes in trdna volja Koroški dneh js i rw Slovenci so v teh •'Ii na Dunaj 6J član-•eijo. (Iz vsake obči-S,wiske Koroške po 2 de-Delegacija bi morala na Dunaju komisijo za Proučevanj« Itn i i i koroških Slovencev, da ne bodo prenshali boja, dokler ne dosežejo končnega cilja, so Usta de), atva, katerih ne morete in ne •meie prezreti." Poziv na komisijo za mirovno pogodbo z Avstrijo sta v i-menu pokrajinskega odbora podpisala predsednik dr. Petek in tajnik Kruinik. • Zmaga delovnega ljudstva v Trstu V Trstu je bila proglašena koncem septembra splošna protestna stavka, ki so jo vodili enotni sindikati. Stavka je bila popolna in najlepši dokaz zrelosti tržaškega delovnega ljudstva. Po dogovoru z zavezniško vojaško upravo so enotni sindikati 25. septembra prekinili splošno stavko, ker je bil dosežen sporazum, ha podlagi katerega se člani tovarniškega odbora ladjedelnice Sv. Marka vrnejo na delo, aretirani tovariši pa izpuste na svobodo. Enotni sindikati so sedaj izdali proglas, v katerem so povda-rlli, da je poraz neofašistov 15. septembra, ko so se ljudske množice dvignile proti njihove-rini terorizmu prisilil provoka-torje na odgovor. Neofašisti so vso odgovornost za nerede hoteli naprtiti delavstvu in delavskim organizacijam. To dejanje pa je izzvalo ogorčenost delavcev ladjedelnice Sv. Marka, ki je stopilo v stavko. Okupacijska oblast je s svojim zadržanjem neprestano vzpodbujala provokatorje in je iskala orožje tam, kjer ga ni bilo, namesto, da bi iskala orožje v prostorih nacionalističnih strank in tistih fašistov, ki so pred dnevi metali bombe z oken v prisostnosti policije. Aretacija sindikalnih voditeljev je bila očiten poizkus terorizirati delavski razred. Ti dogodki so jasno dokazali, da bodo znali tržaški delavci najti pot k sporazumu in proti volji tistih, ki ne izbirajo sredstev zato, da bi preprečili pomirjenje javnega mnenja in zmaga, ki jo je tržaško delavstvo doseglo s stavko, ponovno jasno dokazuje, kaj zmore enotnost delovnih ljudi. ' MABCH OF DIMES MOLČEČE LJUDSTVO 0WÖRI •w "f okusnih krojih mladinci in mladinke. Sovjetska skupina je bila poleg češkoslovaške najmočnejša. Stadion je gromko odmeval, fko so nesli ogromna transparenta Lenina in Stalina. Sovjetska delegacija je napravila najsijajnejši vtis na vse prisotne. Sliko življenjske sile in moči je nudila tudi skupina mladincev iz mongdlske ljudske republike. Nosili so ogromno sliko maršala Cojbalsatta in korakali s strumnim, skoraj ritmičnim korakom. Kdor ni videl tega prisora, si skoraj ne more misli- lon ti, koliko krvi in zivfjenja j« bilo v teh ožganih mladih telesih. To so sadovi nove vzgoje, ki ustvarja iz mlsdinca harmonično grajeno celoto. Kitajska delegacija je nosila transparent s sliko velikega voditelja in učitelja svobodnega kitajskega naroda Mao-Tse-tun ga. Kitajski mladinci so nasto pili mirno, vendar samozavest no. Svojo pripadnost kitajskemu ljudstvu in demokraciji so že dokazali v bo^fh z japonski mi imperialisti. Ta mladina je izpolnila svoj dota do domovi ne ih človeštva. Prav isto pozornost sta vzbudili tudi mla dinski delegaciji«iz Indonezije in Vietnama. tl< Delegacija španske mladine je prispela na stadion burno pozdravljena,. Ves stadion j? odmeval od navdušenja »in pozdravljal mlade borce za boljšo bodočnost španskega svobodo ljubnega ljudstva. Mladina Grčije — EPON — je vzbudila upravičen aplavz. Občinstvo se je zavedalo, da ima pred seboj izbrane mladince, ki bodo znali častno zastopati interese grške demokracije. Mogočen aplavz je doživela jugoslovanska mladinska ekipa. Nuši mladinci in mladinke so nastopili v pestrih narodnih nošah in s svojim strumnim nastopom navdušili praško občinstvo. Ves Čas mimohoda naše skupine je občinstvo stalo in neprestano klicalo, Tito — Tito! Lahko rečemo, ds Je bila nafta skupina poleg sovjetske in če škoslovaške deležna najbolj prisrčnega sprejema. Mladinski festival v Pragi je pokazal, kako živa je ideja mednarodnega sodelovanja med mladimi borci za boljie življenje. Dokaz temu Je tudi to, da se je ogromno število mladinskih skupin te dni napotilo v Jugoslavijo na mladinsko progo. Nu ta način se bo brutstvo, sklenjeno v Pragi, še »>olj utrdilo v praktičnem delu za obnovo in izgiadnjo dežele, ki je ogromno trpele pod udarci fašističnih o- r. • . tki I vseh vprašanj ' mirovno pogodbo z Av-Kupen dokumentarni Delegacija je zahte »misije, da se ji on\o-m dokumentirana o-upravioenih zahtev rojakov na Koro Posebni spomenici so Koroškem dokazali. plebiscit leta 1920 »vicen in kako po-' bila borba koroških v letih osvobodilni* 1M5, ko so »e vključil Im borbi na stra-proti fašizmu. .S SLIKE IZ PRAGE T DNEH MEDNAROD NEGA FESTIVALA MLADINE Miran Ogrin Iz Beograda prav za prav ni dolga pot v Prago—dve uri in po! z letalom, 30 ur z brzovlakom. Vendar je le toliko oddaljeno od nas, da se slika, ki jo nudi n. pr. Češka, precej razlikuje od naših predstav. Idilična pokrajina, brez industrijskih in drugih urbanističnih naselij, ki spremlja potnika po Madžarski in juzm Slovaški, se onkraj Bratislave temeljito spremeni. Vedno pogostejša postajajo Industrijska naselja s tovarniškimi dimniki in drugimi znaki moderne dobe. Vsak hiti na svoje delo—običajno s kolesom ali pa z motorjem. Življenjski tempo je izredno nagel. Ko izstopiš v Pragi na Wilso-novem kolodvoru, spoznaš ta ko j, da utriplje v tem mestu pravo velemestno življenje. Kontrastov, kakršni so n. pr. v Budimpešti, tu ne najdeš. Praga leži na obeh bregovih Teke Vltave. V starem delu mesta so številni spomeniki ln zanimivosti iz stare češke zgodovine. V tem delu mesta je v»lica alkimistov, Mozartova ulica itd. Po pravici so zato nekateri nazvali Prago muzej srednjega veka, kjer se na najsijajnejši način dokumentira bogata antična arhitektura. Moderni del mesta se je naslonil na veličastno avenijo— Vaclavske namesti in vzpored ne ulice, kar predstavlja harmonično celoto izredne lepote. Tu so velike moderne trgovine, mnoge so razmeščene po razkošnih pasažah, ki so tako značilne za moderni del Prage. Ob večerih se razlije po njih pitana množica pasantov. Tu so tudi glavni hoteli Prage, v katerih se zbirajo večinoma tujci—ameriški in drugi trgovci z za pada Mnogi foed njim« opravljajo poleg trgovskih poslov še kaj drugega. Verjetno prispe po trgovski liniji marsikaj, kar nima preveč zveze z demokratičnimi tradicijami svobodoljubnega češkoslovaškega naroda. V mestu srečaš precej angleških in ameriških vojakov, mnogo pa je tudi Američanov iz zapadne cone pravljali otvoritev mednarodnega festivala. Prago so napolnili tisoči mladincev iz vseh krajev sveta. Prišli so iz Ameriko Avstralije, Kitajske, Vietnama, Afrike, zastopniki demokratične Španije, predstavniki svobodne grške mladine itd. in tudi jugo slovanska mladina je bila številno zastopana. Praga se Je tiste dni spremenila v pravo morje zastav, ki so vihrale z vseh važnejših poslopij, in pisanih narodnih noš. Živahnost je zlasti stopnjevala zvečer, ko je vsa množica pritisnila v centralni del mesta. Na vsakem koraku si srečal novo folklorno skupino. Največjo pozornost pa so seveda vzbujali zastopniki Daljnega vzhoda. Vsak je čutil, da je prišlo z mladinskim festivalom nekaj nove ga v življenje mesta Prage. V mestu je bilo vse pripravljeno Pra- za sprejem mladih gostov ga Je bila slavnostno okrašena / zastavami vseh na festivalu so-1 kuputorjev—nove Jug6»lavlje Vtisi Roberta St. Johna t> Jugoslaviji Mirko G. Kuhel Hotel Algonquin na 44. cesti v New Yorku je neke vrste oen trum, kjer se sestajajo razne literarne osebe; to je svojevrstna izmenjevalnica mnenj, informacij in novic, tičočih se v glavnem izkušenj, aktivnosti in življenja raznih avtorjev, pisateljev in pesnikov ter druge delovne inteligence. Rubert St. Juhn je sedel v globokem naslanjaču v čakalnici, ko sva s Louisem Adamičem točno ob določeni uri prikorakala iz soparnega ozračja newyorških ulic v prijetni hlad glavnega fojerja tega hotela. Z Adamičem stu se prisrčno pozdravila, saj sta bila stara znanca, • mene pa je pat trenut-cov skeptično presojal, ddklar pie ni Adamič predstavil in mu pojasnil, da sem tajnik SANSa "No, samo du ni Fotičevec," se jc zasmejal St, John. Posedli smo okrog mizice in pozvonili po natakarja. "Pivo." "Pivo," je za mano ponovil St. John. "Ginger ale," je naročil Adamič. Louisa je silno mučilo poletno kihanje in silna sopara v New Yorku mu je povzročila te prevroče septembrske dneve vsakovrstne muke in neprlUke. Največ udobnosti so mu nudil' umetno hlajeni prostori. Robert St. John se Je v začetku septembra 1947 vrnil is Jugoslavije, kjer se jo mudil od «godnje spomladi. Potoval je preko Grške ln prestopil Jugoslovansko mejo nekje v Macs-doni ji. Namenil se je napisati novo knjigo o Balkanu, nekak sekvel svoji prejšnji knjigi "The Land of Silent People". Podatke je hotel dobiti na licu mesta, govoriti z ljudmi na deželi in po mestih, v vseh republikah nove Jugoslavije ln tako dobiti objektivno sliko o pravem polo žaju in sedanjih razmerah v deželi, ki je po izjavi Randolphs Churchilla meseca junija 1944 "imela dajati vzgled vsem drugim zasužnjenim državam Ev-ro0e"y sedaj pa Je nasnkrat po« stala tarča silnih pšic, ki nanjo streljajo iz lokov histerije in fa-naticlzma vse mobilizirane sile kapitalistične, imperialistična in klerikalne reakcije na svetu. Koliko resnice Je-rta tej propagandi, koliko le navadna podla laž ali zavijanje delne resnice? St. John je hotel to dognati sam. Saj Je imel za sabo mnogoletne izkušnje s monopolitskim tis kom in prav dobro mu Je bilo znano, da mora veČina poroče valccv sestavljati poročilu po naročilu in mnogokrat ne tako kot bi poročevalci sami želel poročati. Radovedno sem opazoval tega človeka, o katerem sem že ve liko čital in katerega racionalna analize o političnih preklsnjlh svetovnih velesil in manjših dr Nemčije. ______________„ Prav tiste dni, ko je prispela pridobili vso pra-1 jugoslovanska novinarska dele-' pol ni jo njihove za- gacija v Prago, so v mestu prt- delujočih nsrodov. Program festivala je bil zelo] obširen. Vsak veter so bile organizirane posebne prireditve bodisi na prostem ali pa v za-prtih dvoranah. Na Strahovcrn stadionu so bile glavne prireditve. Tu so bili fizkulturni ln folklorni nastopi. Vsaka nacija je pokazala svoje plese in druge zanimive točke. Pri slavnostni otvoritvi festivala ae je zbrflo ns Strahovem stadionu 40,000 gledalcev Vse tribune so bile polne Prišli so najvišji predstavniki češkosln vaškegs življenja. Navdušenje je bilo nepopisno, ko je pričel slavnostni paradni marš mladine Na čelu vsake dkufrfne j» šel zastavonoša. Največjo posornost je brez V Postojni so bili strogo kaznovani tihotapci in špekulanti T živino Ljubljana,- M«seca julija Je bilo v Herpeljah Kozini obsojenih 2» obtožencev zaradi tihotapstva živine iz cone B v e«mo A Zlasti v Sežanskem okraju se je zaradi ogromnega nespo-razmerja v cenah živine v obeh conah zelo razširilo tihotapstvo goveje in vprežn« živine. Ta pojav Je resno ogrožal izvajanje petletnega plana, ker je nudila nufci država krn^tu veliko po- podal—da, uganil si—v Slovenijo." ? "No, dokazal si, du imuš dober okus in dobro smiselnost," gu ja prekinil Adamič šaljivo. St. John se je na glas zasmejal. Te dežele ne bom hvalil zato, ker je tudi vajina ro}stnu domovina, Naj vujU vrug vzame! Marveč zato, ker je poleti res najbolj idealen kraj v vsej Jugoslaviji, Nastanil sem se v vasi po Imenu Bohinjska Bistricu, Dobil sem mlčno stanovanje v prijazni hiši, odkoder ni bilo daleč do jezera, kamor sem se hodil kopat. Res je voda precej hladna, todu meni se Bohinj bolj dopudo ko Bled, Bled Je preveč moderniziran ln komer-cializiran, kar se nikukor ne vjema z njegovo prekrasno okolico in divnim planinskim podnebjem. Zame je Bohinj. No, tudi v cerkev sem hodil, kar bi bilo menda nemogoče, če bi bile resnične veoiti v ameriškem, posebno v katoliškem tisku glede zapiranja cerkva in preganjanja duhovnikov, Seveda, država nu dovoli ilegalne politike v cerkvi ali izven cerkve ln se svojih zakonov drli. Verski obredi se vršijo redno. AH sta že kdaj slišala o Svetem Janesu, ki jc tel k sv. Janasu v cerkev?" St. John se Je praštrno zasmejal. Izgovoril Je(,Sveti Janez' popolnoma po gorenjsko In zalo dovtipno, kar je Uvela smeh pri Adamiču ln meni. 'Ta Sveti Juncz sem bil Jaz." St. Johifk je v tistem moman tu Adamič prekrstil v "Svetega Janeza" in ga tako naliva v privatni korespgdencl še sedaj. Na misel mi je prUal slučaj po ko j naga Piorella La Guardljo, ki se je za Adamiča vedno pod pisaval "Cvetko". "V Bohinjski Blitrlei sem pisal svojo novo knjigo, ki bo izšla v februarju. Naslov sem j dal "The Silent Peopla Speak" (Molčeč« ljudstvo govori). Obsegala bo kakih petsto tiskanih strani, spisana v narativneni slogu ln se bo bavila i vsemi panogami—»politično, gospodarsko, socialno—ki su baza aa vso bodočnost jugoslovanskega ljudstva. Osebno nisem nikak poli* tik, zatorej tudi od politikov nisem iskal informacij. Nisem ftel k Titu, ali Kardelju, ali k drugim glavnim predstavnikom Titove vlade. Pač pa sem raje govoril s človekom s ceste, is žavic, ki se nahajajo na liniji, tovarne, s kmetov, s preprostl-kjer se ti interesi krešejo, sen» mi ženami, s Intelektualni, z me-mnogokrst poslušal na radio,' Mani, z mladino doma in na Sedel Je naslonjem s komolcem progl-ah, mladinska proga! Ne ob mizo ravno nasproti mene in kaj neverjetnega, nekaj čudaž-prav po turško vlekel ogromne1 nega! Nekateri tukaj s« po»me-količine dima is dolge cigarete. | hujejo, češ, tiste stprlje o mla-Kadil Je nepreatano. Prisodil bi goltnil poiiiek piva in si prižgal novo cigareto. "Podobna dela se vrše po vseh krajih dežele, ne samo na mladinski progi ¿amac—Sarajeva: v Bosni ln Hercegovini, v Črni gori, v Macedonijl, v Srbiji, na Hrvaškem in v vajini Sloveniji, kjer je zlasti mladina sllrio navdušena za novi red ln petletni plan. Jaz sem v svoje **-dovoljstvo popolnoma prepričan, da bo plan tudi dosežen. Takih ljudi ne more ničesar zastavljati. Jugoslavija bo posta* la moderna država na Balkanu, o tem ni dvoma. Vzelo pa feo mnogo več časa in zahtevalo mnogo več truda in trdega de-a, ker mi—Amerika—namenoma nagajamo in bomo nagajali toliko času, dokler bo naša zunanja in gospodarska politika usmerjena proti novemu redu po vsem svetu. Ker nimajo nfc-ših strojev, delajo z rokumf ln s sturokopitnim orodjem. Gradijo pa s! lastne tovarne za Izdelavo potrebne mašinarlje. To naši trgovini popolnoma nič ne koristi, ustvarja pa proti nam mržnjo in sovraltvo. Kdo Jim more usmeriti! In vse to delo se vrši na račun dobičkov, ki ao se prej litekali v privatne žepe ln se izvažali v tujezem-stvo, sedaj pa ostajajo doma ln pomagajo do večjega razvoja industrije In narodnega gospodarstva ter dvigajo žlvljenski standard vsega ljudstva." "Kako pa prebivalstvo v sploš nem, kolika j« takozvana opozicija?" je vprašal Adamič. "Tudi na to lahko odgovorim," Je dejal St. John, otrnll pepel s cigarete ln puhnil mogočen oblak dima mimo najinih glav. "Sicer te Itevllk« ne veljajo za vse republike enako, vendar pa kažejo splošno ras poloienje ljudstva do TltOVe vlade. Kar se mladine tiče, lahko rečem, da je stoodstotno ta rešim, Zu starejše prebivalstvo pa bi rekel, da j« 70'. vsegu ljudstva absolutno sa sedanji režim in sedanji sistem; potem je kakih m ljudi, ki »o indi-ferentnl ln jim je prav vsasfto, kakšno vlado Imajo ln kdo Jlft vlada. Rekel bi, da «o to po večini mali trgovci ln obrtniki ln podobni—tikoavani srednji sloj. No, potem j» pa kakih 10^ prebivalstva, ki se odločno ne siti-n ju jo s vlsdo in ji naftaJ4Jo. Med temi so slasti večji poueat-niki ln kmetie, kakor tudi trdni klerikalci, ki so Jim razne državne reforme stopile na pritr ln ki še vedno poslušajo glls preteklosti ln pa duhovščine. Najbolj pa se narod navdušuje za sedanjo vlado v pokrajina», ki so bile trsdicionalno nazadnjaške in kjer so se sedaj ls¥r-šile velikanske vidne Ispremefln-be na polju gospodarstva, Industrije, delavske in socislne politika ln tako dalje. To velja tis-uti zs Bosno in Hercegovino, la Črno goro, za južho Srbijo, MS-cedonljo ln nekatere ubožine dele Hrvaške, kjer je bil narod vedno zatiran in izkoriščan.'*! (Kunec prihodnjič) mu kakih petdeset let, lahko pa je mlejti. Kot vojni poročevalec je tudi on sledil Ven Der Cooku, Steinbocke Thompsonu 'dinski progi so sama propaganda. Amerikancl si sploh zamišljati ne morejo, da Je kaj takega mogoče, da nad deset ln do set tisočev mladine U vseh kon in mnogim drugim reporterjem cev ln krajev Jugoslavije In tu-ter pustil svojo brado v oskrbo |di Iz raznih drugih držav ln narave. In barva te brade, ki' kontinentov gradi br«* vsakega je v sredini bodisi obledela uli plačila železnice, moderne ceste pa že nekoliko osivela, gu dela ln mostove, tunele ln tovarne, starejšega in bi bile zavajulnu, ko bi ne Imel dolge, temne In goste lase, ki pričajo bolj o njegovi mladosti nego starosti. "Povej nama, Bob, kako je bilo v Jugoslaviji? Kaj, si misliš o današnjem režimu, kako reagira ljudstvo, koliko j« resni •ce, kar piše reakcionarni tisk o deželi in njeneniu petletnemu planu? Kako to gledal s svojega lastnega vidika? HI bil na mladinski progi? V Sloveniji? Povej kolikor moreš v čssu, k» j« nam na razpolago. Sploh vse, kar Je trebs popraviti in nu novo izgraditi. In tega je veliko, In reci tej mladini, da j« to prisilno d«lo, da 40 v suženjskih brigadah, kot to tr dijo njihovi nasprotniki! Smejali se ti bodo v brk »n te Imeli za bebca. Pojo in delajo, u-čljo s« In obenem zabavajo, krepijo si telo z delom, telovadbo in s športnimi Igrami, um pa s predavanji, čitatijem, petjem, s premičnimi slikami ln tako naprej, vse vzorno ln disciplinira no, da Je veselje pogledati. Adamič Je^nestrpno pomaknil ^m Jurejš« funte ter dekletu svo stol bliže mize in ^profesorje ln učitelje, sinove pM#odar»tvo dvignilo na se d voma *v/ bu ja la "sov jetskia mla-1 raven je razumljivo, da A^lä.Ie«£*ia na čelu sku-' jt ljudsko sodi** Izm*1o rez- dinska delegacija Na pine je šlo vodstvo, za njim pu nost slino mucils. Ustno državo, ra sebe "Zanimalo vaju bo,' Jr J NlkJ#r v Kvropi nisem videl kaj St John, "du sem se B«oi da j« kje kmalu naveličal. Beograd kar,^ ^ —f ^ No- mrgoli ljudi In vsega v rvr/l s y- ju-(Jg|av,j§ nekaj edin tem. kar se danes v Jug<»luvljl >tv,ni,M gVojftv«nega, neka moč z dobavo živipe po ugodnih ,n t*Vaja. Hrulča In tru- ift cdravega, nekej ' ' tfa ni dosti manj kot tu v New lradu |(in-lrio *mt,iik«*a " Vorku, Jaz pu sem si požele miru, čistega gorskega srak» za tišja Zato sem že mesecu me "Veseli mr, da vidiš atvar v tej luči, Jane*'" Je prlpomMl i metoma zelo srfofe kazni. ja xapustil glavno mesto in se vmes Adamič, ko Je St. John po Časovni komentarji (Nuduljsvsnla s 9. struni) priglasil k besedi naA poinani rodoljub Lustrik ln mesto da bi stavil vprašanje dr. Kreku, ga je pa prlitl za ušesa ln mu stavil vpiošenje, zakaj Je nrilel dola t sem fedraho in da ni bil njegov govor nič drugega kot ns-vudno hujskanje za Ae večjo sovraštvo m«d nami. Tedaj pa J« skočil pokonci bivši Orjunaš, ki s« je dolgo časa predstavljal po 8t. Cluirju kot bivši bančni u-radnlk, v resnici je bil pa samo "mežnur", (Po tam opisu sodeč, je bil to najbrž« Juško P«nko). Torej omenjeni "meinar" je iS-čel tuliti kot pobesneli lev, da j« mr. Lustrik Sensovec, da J« že dal $2,000 sa KANS Itd. Rečem samo to; Za Kreka bi bilo najbolj«, da bi se spokorit svojih grehov, s« vrnil v staro domovino ln odsedel Ustih 16 lst, uu prič«! delovati is blagor slovanskega naroda, mesto ds ga blati v tujih deželah. Obisk ¿eskoslovaikili dentistov Zagreb. V Zagreb j« prispela delegacija čeških in alovaMlh drntistov S seboj so prinesli kot da» ilo državi okrog 19 tone različnega zobarskega materiala In instrumentov v vrednoftl nad 1 milijon češkoslovaških kron. !>el«gult-K tega pa še z vsemi dosegljivimi prostimi presežki V preteklem mesecu *o i udar ji n pr. dobili 2000 kg pre-kajenega mesa »n slanine. MM» kg salam, večje količine inasla, zadostne količine kiompirja, sadja. zelenjave in sočivja. Magacini imajo težave, ker jim primanjkuje primernih skladišč. Oddelek za piesktbo je to težavo oltfjial, da je a 'Navo-dom sklenil pogodbo, da bo "Navod" poslovalnicam sproti doatavljal potrebno blago V Zagorju pa bo zgrajeno veliko novo skladišče. Začasno še ni rešeno vprašanje odkupa prostih presežkov v drugih ljudskih republikah; ko bo mogla uprava dobavljati maščobe, meso. sladkor in drugo direktno od proizvajalcev ali tovarn drugih ljudskih republik, bo s tem še bolj ceneno in v večji meri preskrbovala delavstvo rudnikov s prostimi presežki. Oddelek za preskrbo tudi še nima avojega kamiona, zaradi česar mu je otežkočena hitra ln sigurno dobava blaga s terena. Da pa bodo poslovalnice rudniških magaclnov rudarje in njih svojce res vsestransko zadovoljile njihovim' potrebam ln da bodo nakupovale! v teh poalo-valnicah v vsakem izgledu dobro postreženi, bo moral oddelek za preskrbo polagati največ jo pažnjo na to, da bodo v rud niških m u g a c i n i h zaposleni uslužbenci, ki ae bodo zavedali važnosti teh magacinov in jih znali razlikovati nd prediipril skih rudarskih konzumov -Za razvoj in dobro delo konsuma n. pr. ne more jami iti poslovodja poslovalnice magacina v Za gorju, ki ae ne strinja / reorga nizacijo naproz v vnagMcine in je prepričan, da 1*kIo ti maga rini ohatojall sa mo mesti u| dva. N)emu nI znana osnov na važnost magacinov, ki )«• ta. da oakrbt dela ver z vnem |m» trebnim kar na)ccnrjW. kar do- seže s tem, da dobavlja vse potrebščine direktno od producen-ta in jih brez dobička dostavlja potrošnikom. Vsestransko zadovoljivo je delo poslovalnice v Laškem, kjer so skladišča in poslovalnica najboljše urejena in Čista. Oddelek za preskrbo začasno še ne more kriti vseh potreb po mesu, ki so zelo velike, saj pri pada jamskemu delavcu mesečno 750(1 gr mesa; doslej je namreč mogel nakupovati meso le v trboveljskem in kiškem okraju, odslej pa ga bo lahko dobavljal tudi iz celjskega okraja in Prek murja. Primanjkljaj mesa je kril s konzervami. Z novo uredbo o odkupu prostih presežkov živine bo zboljšana tudi preskr ba z me?«)m. Nakupovale! rudniškega oddelka za preskrbo bodo z nakupovale! "Navoda" na kupovali živino od kmetov, ki ao obvezni oddaji živine že zadosti 11, ali se obvezali, da ji bodo za doatili, Tako bodo rudarji dobili po nekoliko višjih cenah enkrat ali vakrat mesečno še meso is prostih presežkov, dočim bo s pospešenim odkupom obvezne oddaje vedno bolj redno dobil vaak rudar ln njegova družina predpisan obrok mesa Oddelek za preskrbo mora nadalje ski l»eti za ustanavljanje rudniških menz. režijske stroške teh men/ pa krijejo uprave rudnikov Takšne menze ao že v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. V men/ah stane doevn! obrok hrane 22 do 24 din, hiana je dobi a in izdatna. Predvidena je ustanovitev rudarskih kmetijskih posestev, ki bodo oskrbovale menze in rudarske družine s cenenim sočlv-jem in tudi z mlekom. Doslej je v Trbovljah vrtnarija, ki men-zam dobavlja sočivja in zelenjavo, v Hrastniku pa na rudniški ekonomiji pridobivajo krmo, pozneje pa bodo tu redili krave in prašiče. s - Magacini morajo rudarske družine oskrbeti s predpisanimi kontingenti tekstilnega blaga tn obutvijo. Oddelek za preskrbo je po predpisi planske distribucije sklenil z glavnimi direkcijami okvirne pogodbe za dobavo tega blaga, sedsj pa sklepa detaljne pogodbe a proizvodnimi podjetji/ Pri tem pa vzbuja med delavatvom upravičeno nezadovoljstvo dejstvo, da trenutno blaga ni ha zalogi niti za najpotrebnejše svrhe, dobavni roki pa niso povprečno manjši kot 3 meseci. Rudarji raztrgajo mnogo obleke, rabijo mnogo brisač in slično, a ne dobijo niti tega, niti sukanca za šivanje in krpanje. Dobavni rok za suksnec je šele druga dekada meseca decembra. Oddelek za preskrbo mo^a dpsa& vsaj. delno dpbavQ tekstilnagV blaga in sukanca V najkrajšem času. Ker je za rudniška magacine kontingent tek-stilij za 25% višji kot za ostale potrošnike, bodo potrebe rudarjev v glavnem krite. Valike naloge, ki jih izpolnjujejo rudarji v naši petletki, jim dajejo pravico do prvenstvene preskrbe tudi v tem pogledu. Delo pagacinov in menz pa bi ne bilo uspešno brez sodelovanja s sindikatom. Oddelek za preskrbo sodeluje z zveznim tajništvom in sindikalnimi podružnicami, zato so tudi v kratkem času že doseženi vidni uspehi. Pred delitvijo se redno posvetujejo s sindikalnim odborom, na tedenskih aestankih skupno rešujejo vprašanja potreb delavstva. Sindikalne podružnice pa so izvolile člane sindikata, ki so člani nadzornega odbora. Ti nadzirajo delo magacinov, javljajo nepravilnosti pri njihovem poslovanju, pri postrežbi, delitvi, okvari blaga in slično. V nadzornem odboru v Trbovljah je 19 Članov sindikata in 2 tožilca. V poldrugem mesecu svojega' poslovanja sp rudniški magacini veliko storili za izboljšanje prehrane in preskrbe delavstva. V bodoče bodo na dosedanjih izkušnjah svoj* delo še izboljšali. Ker jim bodo magacini poceni dostavljali v, poslovalnice nera-cionirano blago, bo manjši odstotek izostankov, ki je sedaj v nekaterih rudnikih visok tudi zato, ker rudarji odhajajo na deželo po življenjske potrebščine. Rudnik Zagorje je že v področju proizvodnje za pretekli mesec vstavil važno pripombo, da je plan presegel tudi zato, ker je delovna sposobnost rudarjev znatno večja, ker so dobili večji obrok hrane. Razgovori z rudarji Hrastnika, Trbovelj in Zagorja pa so najbolj zgovorno potrdilo, da čuttjo, da je z uredbo o izboljšanju oskrbe rudarjev zanje mnogo storjenega in da čutijo skrb ljudske oblasti za delovno,ljudstvo. Stalingrad— heroj dela Če hodiš proti središču Stalingrad a, opaziš precej razvalin, toda čim se obrneš proti severu k Volgi, vedno bolj izginevajo. V severnem delu mesta delajo tri glavne velike tovarne: "Rdeči oktober", "Barikada" in znana stalingrajska tovarna traktorjev. V zadnjih štirih letih so bila v Stalingradu obnovljena industrijska podjetja, ki zavzemajo prostor 900,000 ms, približno prsv toliko pa so zazidali za stanovanjske zgradbe. Stalingrad ima sedaj okrog 300,000 prebivalcev. V preteklem letu so obnovili 110,000 m* stanovanjskih hiš, zgradili 10 šol, ter ifekaj tovarn za prehrambeno in lahko industrijo. V središču mesto so odprli gledališče, fizikalho-tera-pevtski institut, pedagoški institut in več drugih kulturnih u-stanov. V mestu so zgradili velik kombinat za gradnjo tipiziranih hiš. Tovarna konzerv, ki je največja v ruski federaciji, tovarna obleke, tovarne konfekcije in druge oskrbujejo prebivalstvo s predmeti široke potrošnje. ~ - / Najbolj mogočen je kraj, kjer so tri ogromne tovarne obkoljene z delavskimi naselji. Ogromno dimnikov, tovarniških poslopij, železniških prog, novih delavskih naselij, šole, parki—vse to daje sliko novega mesta. Nemški zavojevalci, ki so kre nili proti Rusiji 1. 1941 na 3000 km dolgi fronti, so v jeseni dru gega leta poslali svoje glavne sile na jugozapad proti Volgi in Bakuju. V južnem in srednjem delu Stalingrada so Nemci postavili 100 topniških polkov, elitne stielske divizije in na tisoče tankov ter aeroplAnov za borbo proti stalingrajsklm tovarnam v severnem delu mesta. Še danes imenujejo Malshov Kurgan na severu Stalingrada "Železni grič". Po griču je še vedno pol no ostankov granat. Okrog tovarne "Rdeči oktober" ni nobene stavbe, kjer bi ostal en ka-menen nepoškodovan.' S topniškim ognjem so nemški zavojevalci uničili vse zgradbe. V tovarniškem delu Stalingrada je sedaj več hiš kakor razvalin. To je velika zmaga. Pred širimi leti so bile tu hude borbe. Nemci so uničili vse. Inženir tovarne traktorjev Pljazov pripoveduje: Ko sen> prišel v tovarno, sem komaj našel oddelek, ki sem ga moral obnoviti. Tri dni po tem so prišli prvi delavci—vsega skupaj pet ljudi. Začeli smo pre-kopavatl razvaline. Vsak dan smo našli v razvalinah preko sto neeksplodiranih granat in po pet do deset min, katere pa smo takoj uporabili, ko smo minirali razvaline. Končno smo prišli do prvega stroja, ki pa je bil popolnoma razbit. Na prave težave pa smo naleteli šele pozneje, Jco smo v hudi zimi montirali nove stroje. Nad seboj nismo imeli niti stropov, toda stroji so začeli delati. Neprestano smo morali odstranjevati led, ki se je zaradi velikega mraza nabiral na njih. Ko smo prvič začeli odstranjevati razvaline v tovarni, so traktorji odbijali preko 5000 vagonov opeke, betona, ostankov zkleznih in drugih t konstrukcij. Livarno in druge oddelke smo gradili istočasno kot zidove tovarne. Delavci so vlivali prve dele za traktorje pod milim nebom. Nemci so hoteli uničiti stalin-^rajske tovarne, ker so dobro poznali njihdv pomen. t Stalin-grajski prebivalci pa so dali vse svoje sile, vso odločnost in voljo za izgradnjo in obnovo svojih tovarn. V prvih dneh obnove niso- prebivalci Stalingrada preživeli nič manj preizkušenj kakor med vojno. Toda hrabro so jih prenesli. Velika mesta nastajajo preko stoletij, toda Stalingrad je čez štiri leta narastel v mesto s 300,000 prebivalci. Sedaj izdelujejo tu jeklo, stroje, traktorje, gradbeni material, obleko, obutev, naprave za industrijo nafte in naprave za pomorski promet. V letu 1946 so glavna industrijska podjetja v mestu izdelala za 41.7% več industrijskih proizvodov, kot v letu 1945. ■ Tovarna traktoagev je v tem času izdelala 1514 traktorjev več, kakor preteklo leto. V tovarni jekla "Rdeči qkto-ber" so obnovili trinajsto mar tinovo pač. V primeri z letom 1945 se je povečala proizvodnja jekla v tovarni "Rdeči oktober" za 7%, a proizvodnja valjanega železa za 32'/<. Leta 1950 bo tovarna po planu izdelala milijon ton jekla in 60,000 valjanega železa. V štirih letih je dal Stalingrad za okrog 2 milijardi rub-ljev industrijskih proizvodov. Vsak traktor, vsaka tona jekla, ki ga proizvaja Stalingrad, po-maga pri izgradnji tovarn, šoi, kulturnih, upravnih in stanovanjskih zgradb. Kmalu bo Stalingrad popolnoma obnovljen. (Slov. Poroč.) TOREK, 14. OKTOrp a Cesk. in slovaški Mrti "in, se bodo skupno borih proti ostankom rasizma na Slovaškem Praga (Tanjug.) — Delegacij Zveze slovaških part^ imela skupni sestanek s Drei sedstvom zveze čeških part1Za nov na katerem je bilo skleni, no da bodo češki part^m £ slali na Slovaško svoje oddelki ki bodo skupno s slovaškimi pa, tizani sodelovali pri akciji pro Benderovskim tolpam. Na sestanku je bila sprejel resolucija, v kateri je med dri gim rečeno: Zahtevamo, da se takoj on mogoči delo sovražnikov repi blike, ki razvijajo v zadnjem č su svoje delovanje na Slovaške in podpirajo tolpe poljskih ukrajinskih fašistov. Sklepi n rodne fronte o čiščenju javnei življenja ostankov fašističn elementov niso bili izpolnjei Na to dejstvo opozarjamo cele no češko in slovaško demokr tično javnost ter jo pozivair naj pomaga partizanom v n hovi borbi za utrditev razm na Slovaškem. Razni mali oglasi V Prosveti so dnevne svetov M la delavsko veetL AU lt> Blata vaak danf MOTOROLA 1 ©if * * * THE BjtST RADIO PLACE IN TOW! WILL TRAIN I"NEXPERIENCED GIRLS AND WOMEN - . TOR WIRING AND SOLDERING STARTING RATE 95c • WITH EXPERIENCE MANY EMPLOYEE BENEFITS PAID INSURANCE; VACATION POLICY; LOW COST CAFETERIA; EDUCATIONAL PLAN. ETC. COME IN TOR AN INTERVIEW FOR THAT PERMANENT JOB FOR THE FUTURE. MOTOROLA 4545 W. AUGUSTA BLVD. VA2NO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete proletarec la v boju ss pravica delavcev 42 let. NAROČITE SI GAI Stane sa celo leto 13. sa pol leia $1.75. > #»>. y'i ■ iS' *..... .sa tri maaece $1. V smislu sklepa seje gl. odbors z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, kl imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da teko vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevste in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino. PHILIP GODINA, upravitelj. mmmm naročite si dnevnik prosveto Pe aklapu IX. rodna konvencija sa lahke nase* aa llat Praskalo la *»rišiaJa adan, dva. tri Mrl ali pat ¿lasov 1> ana drulina k aa! narod ninL Liat Proavota stena aa vaa maka. aa ¿lana ali načlano m-00 m ano lažno naročnino. Kar pa člani la plačalo pri aaaamaniu UMu tednik. ao Ji» to prtšiaja k naročnini, torej aoda) nI varoka. ra«. da Jo list predrag aa šlaaa SNPJ. Llal Proavata Jo vala lastnina la fotovo Jo v vsaki draštni nokdo. M M rad «tal liat vsak dan. Pojaaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenaha biti ¿Ufl SNPJ, ali če aa preseli proč od družina ln bo zahteval sam troj W tadnlk. bode moral tisti član k dotlčne družina, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravjiiltvu lista, ln obenem doplačati dotlčno'vsoto listu Proeveta. Ako tefs ns stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. STE SI AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1947. la naroftllif Slano $140. Za v atari kraj SIJ*. V ta logi imamo tudi Adamičeve ter rasna druge angleška knjiga. In pa VELIKO SLOVENSKIH. Pilita po cenik. Naslovi proletarec t$01 s. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 19. ILLINOIS Cana Uata Za Zdrvi, drla va In Kanado SUJO I tadnlk In.______asp t tadnlka In. t todnika in 4 tadnlka • tednikov In. Za Evropo PROSVETA. SNPJ. MIT So. Lawaiale Ava. Chleafo SS. OL pošUJa« 4.40 ua SJO Za Chicago in okolico J« 1 tednik in.----- S tednika In-------- S tadnlka In--------- 4 tednike S^edniko or ln •rtkotite potrobno vsota dañarla al pic po mmo ^ ^ TBia mm,*