Praznovanju pripadnikov JLA se pridružujemo tudi vsi mi s številnimi prireditvami. Ena od njih je bila proslava občinskega sveta za LO, varnost in DSZ ter ZRVS občine Kranj, na kateri so podelili republiška in občinska priznanja. Med 2 7 nagrajenci občinskega sveta za ljudsko obrambo je bila tudi delavka PTT Kranj Pavla Pahor. (S) — Foto: J. Zaplotnik »to XXXI. Številka 98 Uoovitelii: občinske konference SZDL *e«ice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka * Trtic - Izdaja Časopisno podjetje S1* Kranj - Glavni urednik Igor Slavec " Odgovorni urednik Andrej Zalar GLASILO SOCIAL Kranj, petek, 22. 12. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Priznanje komandantu in enoti Minuli ponedeljek je komandant enote JLA, ki tadaliuje tradicije 7. slovenske narodnoosvobo-tine udarne brigade France Prešeren, v Beogra- prejel odličje »22. december« - Enoto Mom-Marjanca, ki je letos zopet najboljša v ljub-■kem armadnem območju, je na začetku ted-' obiskala delegacija slovenskih novinarjev plaketo varnosti zveznega izvršnega sveta. Razumljivo je. da so osnova kolektivnih uspehov dobri rezultati dela posameznikov. V tekmovanju pripadnikov na vseh področjih je v letošnjem letu posebno izstopala enota Marka Tovirca, ki bo ob letošnjem prazniku JLA prejela prehodno zastavico, na področju pouka in vaj pa enota Zivka Juroša, ki ho dobila prehodni pokal. Prav tako je treba omeniti enoto Aleksandra Angelovskega, ki jo bo komanda ljubljanskega armadnega območja danes nagradila z Malo plaketo JLA za njene dolgoletne uspehe pri skupni borbeni izgradnji. Zatem je Spiro Nikovič opisal prizadevanja vseh struktur, ki dajejo svoj prispevek k doseženim rezultatom. Naštel je tudi ohlike sodelovanja pripadnikov enote Momčila Marjanea na številnih področjih družbenega življenja. V pogovoru s starešinami in vojaki enote, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, smo se prepričali o njihovem uspešnem delu. Ogledali smo si tudi razstavo orožja in opreme ter obiskali muzej 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren. S. Saje ,j _ V imenu vseh pripadni- # enite Momčila Marijama je »novinarje pozdravil Spiro Ni-1 Na tiskovni konferenci jih j< 'lil z delom in življenjem enote. ,je tradicije slavne Prešernove >*ade Pri tem je poudaril pred-^Številne uspehe te enote. •"npadniki enote Momčila Man-**n«gajo že vrsto let izredne ***** tako na področju bojne f^nosti kot prizadevanj za ^ medsebojne odnose, kar je tvo za vi njihove uspehe dniki si prizadevajo, da bi bili ^ v 1976 letu so njihovo enoto **i uspešnega dela tud, letos gasili za najboljšo v Ijuhljam V armadnem območju, ra enota 'jeza ustvarjalno delo na področ-varnosti in samozaščite prejela visoko družbeno priznanje - KOKRA — KRANJ Vse vrste igrač in izdelkov za novoletno okras.tev _ novoletni okraski _ lučke za novoletno jelko _ umetne novoletne jelke 75 do 220 cm ^ *a nakup v veleblagovnici GLOBUS Pnporočamo za nanup v Že sedanje davščine visoke KRANJ - Ker bo prihodnje leto najverjetneje že veljal v Sloveniji nov davčni sistem, ne kaže družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike za prihodnje leto, ki ga sklenejo in medsebojno uskladijo slovenske občine same preveč spreminjati. Takšnega mnenja je bil izvrsni svet kranjske občinske skupščine, do enakega stališča pa so prišli tudi predstavniki davčnih uprav gorenjskih občin. Člani izvršnega sveta so menili, naj davek 0,5 odstotka od osebnega dohodka ostane. Te stopnje pa nikjer ne smejo preseči. Lahko je sicer nižja upoštevajoč odločitev posamezne občine, vendar je večina slovenskih občin obstala na 0,5 odstotka. Obdavčitev kmetijstva in obrti ostaja tudi v osnutku družbenega dogovora za prihodnje leto na enaki ravni, nesmiselno pa bi bilo povečevati davščine iz dohodka delovnih organizacij. Le-te so že doslej dovolj visoke, prav tako pa ima dohodek združenega dela še kopico drugih pomembnih obremenitev. Kranjski izvršni svet je menil, naj oprostitve prometnega davka ob raznih prireditvah, posebno sejemskih, ostanejo, čeprav osnutek družbej nega dogovora ne govori temu v prid. Člani izvršnega svet« so ocenili, da je oprostiteA prometnega davka spodbud« za razstavljavce in pomoč po trošniku, da lahko kupi pt hižji ceni. -jk Dober promet XVIII. Pokal Vitranc Kranjska gora '78 W„ uhma v 'Momu v Kranj,*' foHJt DOGOVORIMO SE V sredo je na brniškem letališču prvič pristal Jatov DC-10, ki bo odslej enkrat tedensko vzdrževal redno linijo med Beogradom, Ljubljano, in New Yorkom — Foto: J. Zaplotnik Z Brnika v New York LETALIŠČE BRNIK - V sredo, 20. decembra, je na brniškem letališču prvič pristalo novo medcelinsko in širokotrupno letalo DC-10, ki ga je pri firmi Douglas kupil jugoslovanski letalski prevoznik JAT, in bo odslej vsako sredo redno letelo na liniji Beograd — Ljubljana — New York. Ta linija sicer velja že od prvega aprila dalje, vendar so potnike prevažala druga letala, predvsem Boeing 707. Novi zračni orjak bo vsako sredo z Brnika poletel proti New Yorku in se naslednji dan vračal. V njem je prostora za 282 potnikov in 20 ton tovora, 7.500 kilometrov dolgo razdaljo od Brnika do New Vorka pa premaga v dobrih osmih urah, povratek pa je zaradi ugodnejših zračnih tokov skoraj uro hitrejši. DC-10 leti od 13 do 14.000 metrov visoko s poprečno hitrostjo 920 kilometrov na uro. Povratna vozovnica Ljubljana — New York velja 740 starih tisočakov. Vsoto je mogoče plačati z dinarji. Sredin pristanek letala orjaka je bil združen s skromno slovesnostjo. To je bil pomemben trenutek za JAT kot za brniško letališče, ki se je tako še bolj povezalo s svetom. -jk Kranj — Novoletni sejem v Kranju, ki bo odprt do torka, 26. decembra, je doslej že obiskalo 40.000 ljudi z Gorenjske in tudi od drugod. Obiskovalcem ponujajo razstavljavci obilo najrazličnejšega potrošnega blaga, med katerim velja še posebej omeniti drobne in iskane obrtniške izdelke, blago v diskontni prodaji, voščilnice in likovne izdelke ter majhno in srednjo kmetijsko mehanizacijo. Otroci imajo prost vstop, razen tega pa ni treba dodatno pla-čevati vstopnine za smučarski sejem, prireditve dedka Mraza in parkiranje. Za smučarski sejem in obiske dedka Mraza so uredili poseben prostor, na sejmu pa je v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Kranj urejena tudi prodaja novoletnih jelk. Uprava sejma je že izrekla posebna priznanja nekaterim razstavljavcem in sodelavcem na sejmu. Zal pa ta sejem ponovno potrjuje, da sedanji prostori, kljub urejenemu ogrevanju in drugim dopolnitvam, ne ustrezajo več. Zaradi tega vlada na nekaterih paviljonih gneča, marsikaterega razstavljavca pa so morali odkloniti. Sejemski delavci upajo, da bo kmalu uspelo družbeno dogovarjanje o gradnji novih in primernejših prostorov. •jk 6. STRAN: SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TRŽlC V ponedeljek, 25. decembra, bo v Tržiču 7. seja družbenopolitičnega zbora, naslednji dan pa se zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Tržič. Delegati se bodo zbrali ob 17. uri in razpravljali o analizi uresničevanja družbenega plana občine v zadnjih treh letih ter o gospodarskih gibanjih v devetih mesecih letos in o vrsti predlogov odlokov. Skrajšano gradivo objavljamo na 6. strani. NAROČNIK kranj, 15.-26.12. — nižje cene blaga široke potrošnje, — velika izbira zimske športne opreme in novoletnih daril, — ugoden nakup novoletnih jelk. Resno opozorilo Na drugi seji CK ZKJ so razpravljali o aktualnih vprašanjih notranjega in mednarodnega položaja, o čemer je imel obsežen referat član predsedstva CK ZKJ Vladimir Bakarič in predlogu delovnega programa CK ZKJ za prihodnje leto. V obsežnem uvodnem referatu o aktualnih notranjih in mednarodnih vprašanjih je Vladimir Bakarič opozoril, da je potrebno poiskati odgovor na vprašanje, ali je naš celotni družbenogospodarski razvoj dovolj hitro stopal v smeri zagotavljanja pogojev zato, da bi delovni ljudje prevzeli vsestransko odgovornost za družbeno reprodukcijo v skladu z idejnopolitičnimi opredelitvami. Divja igra burje V ponedeljek je burja na Primorskem s hitrostjo 170 do 180 km na uro trgala električne in telefonske žice, odkrivala strehe in porivala avtomobile v jarke. Na novogo-riškem, ajdovskem in postojnskem področju je bilo neurje tako hudo, da so morali aktivirati štabe za civilno zaščito. Ajdovci in vašča-ni desetih okoliških vasi so ostali brez toka. Burja je odnesla streho novega športnega centra, srednješolskega centra, nekaterim obratom tovarne Lipa, otroškemu vrtcu in železniški postaji. Prevrnila je tudi več žerjavov na gradbiščih, čeprav so bili pravilno obteženi. Premalo denarja Po oceni strokovne službe republiške skupnosti za ceste lahko pričakujemo, da bomo zgradili največ 65 odstotkov predvidenih novih cest. Od avtocest pa končali le odsek med VtJiniko in Ljubljano. Zato je bilo že večkrat slišati, da bi bilo potrebno spremeniti srednjeročni načrt, ki je zastavljen preveč optimistično. Skupščina republiške skupnosti za ceste pa meni, da plana ne bi spreminjali, temveč se je potrebno prizadevati, da bi ga uresničili v čim večji meri. Vzrok za kas-nitev programa je predvsem v pomanjkanju denarja. Letos naj bi zbrali za ceste kar 4 milijarde 372 milijonov dinarjev, vendar je bilo v devetih mesecih zbranega kar dve milijardi manj. Bolj urejena stanovanjska politika Predsedstvo CK ZKS je razpravljalo o stanovanjski politiki v naši republiki. Ugotovilo je, da sedanji sistem pridobivanja stanovanj in njihove uporabe ni primeren, saj dovoljuje, da stanovanja gradimo drago in prepočasi, pri tem pa občani in bodoči lastniki oziroma stanovalci nimajo nobenega vpliva. Delavci se zato morajo dogovoriti, koliko bo vsak prispeval iz lastnega žepa za nakup stanovanja in koliko za stanarino. Seveda pa je potrebno izdelati merila za lastno udeležbo kot pogoja za uporabo družbenega stanovanja. Pri planiranju in združevanju sredstev za sta-novnjsko gradnjo pa je potrebno upoštevati, da v prihodnje ne bo več mogoče združevati denarja iz tekočega dohodka OZD, temveč iz čistega dohodka. V ceno stanovanj tudi ne spadajo stroški komunalnih naprav in infrastrukture. Krajevna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Huje — Planina je v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravila 18. decembra v osnovni šoli Stane Žagar v Kranju svečano proslavo v počastitev dneva JLA. V kulturnem sporedu so sodelovali pevski zbor ISKRE iz Kranja, učenci osnovne šole Stane Žagar, gojenci kranjske glasbene šole in predstavniki vojašnice iz Kranja. — P.P. Amaterizem vsem ni kos Kranj — Upravičena opozorila predstavnikov krajevnih skupnosti, da so se naloge zadnja leta tako razširile, da jim amatersko delo ni več kos in da marsikateri aktivist odneha, ker mu skupnost ne more nameniti niti skromne nagrade za zgubljeni čas in opravljeno delo, so bila vzrok za zanimivo razpravo na torkovi seji izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Komisija za krajevne skupnosti in posebna delovna skupina sta na osnovi teh ugotovitev predlagala, da bi denarju iz občinskega proračuna, namenjenega za delovanje delegatskega sistema po krajevnih skupnostih, dodali še sredstva za nagrajevanje tistega pomembnega dela po skupnostih, ki je bilo doslej izkjučno amatersko. Nekatere, predvsem večje krajevne skupnosti, se ogrevajo za poklicne tajnike, ki bi bili strokovni organizatorji dela organov krajevne skupnosti, delegacij in deloma tudi družbenopolitičnih organizacij, drugje, kjer za poklicnega tajnika ni potrebe, pa bi sredstva potrošili kot nagrado za opravljeno delo. Merilo za razdeljevanje tega denarja naj bo delo. Škodljivo bi bilo, če bi se poklicni delavci po krajevnih skupnostih ne oziraje se na potrebe bohotili. Nastajali bi administrativni štabi oziroma aparat, ki bi utegnil kmalu spremeniti krajevno skupnost v občino v malem. Letos so krajevne skupnosti kranjske občine prejele za delovanje delegatskega sistema 2,690.000 dinarjev, vendar za zdaj še ni ugotovljeno, ali je bil res ves ta denar potrošen za ta namen. Krajevne skupnosti ga še vedno rade potrošijo za komunalno dejavnost. To bo znano konec januarja in takrat bo lažje sklepati. Čeprav bo treba kriterije za razdeljevanje dodatnih sredstev še oblikovati, bi bilo treba za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih vključno s sredstvi za nagrajevanje zagotoviti v občinskem proračunu od 3,1 do 4 milijone dinarjev. Bili so sicer predlogi, da občinski proračun ne bi bil edini vir in bi morali prispevati vsi, predvsem pa interesne skupnosti, ki so zainteresirani za dobro in organizirano delo po krajevnih skupnostih, vendar so aneksi sporazumov o temeljih planov SIS do leta 1980 že sprejeti. O novostih bi zato kazalo razmišljati v naslednjih letih, ko bo treba izpopolniti tudi način financiranja krajevnih skupnosti nasploh. Ali bi za začetek dobile poklicne delavce le večje krajevne skupnosti ali vse, še ni odločeno. Več zagovornikov ima druga inačica, saj v krajevnih skupnostih dela ne manjka ne glede na velikost Vsekakor pa je prva naloga oblikovati popoln opis del in opravil, ki bi jih bili dolžni uresničevati poklicni delavci v krajevnih skupnostih oz. bi jih nagrajevali, če bi jih še vedno opravljali amaterji. Novost ne sme dobiti nasprotnega in negativnega učinka: bohotenje administracije v krajevnih skupnostih in prepričanja, da v krajevni skupnosti nihče nobene naloge ne more več opraviti brez dinarja! J. Košnjek Čimprej misliti na prihodnost Tržič — Politična izhodišča za razvoj gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju v celotni tržiški občini, o katerih je v sredo razpravljala občinska konferenca ZKS, slonijo predvsem na oceni programov možnosti razvoja. Kakšen naj bo bodoči razvoj trži-škega gospodarstva glede na problematiko zaposlovanja, investicijskega vlaganja, povezovanja sorodnih panog znotraj in zunaj občine, je trenutno še težko reči kaj določnega; gotovo pa je, da bo treba v prihodnosti razvijati tiste gospodarske dejavnosti, ki zahtevajo manj novih delavcev, zato pa več znanja in pro- Pohod na Kostavsko planino Kamnik — V nedeljo. 24. decembra, organizira osnovna organizacija ZRVS »Matije Blejca-Matevža« iz Tuhinja v sodelovanju z mladino in ZB NOV kamniške občine tradicionalni pohod na Kostavsko planino, ki se razprostira nad vasjo Kostanj v smeri proti Zgornjemu Tuhinju. Tu so Nemci 24. decembra 1942 obkolili partizansko taborišče na Slev-cu. V borbi je padlo šestnajst tovarišev, med njimi tudi komandant kokrškega odreda narodni heroj Matija Blejec-Matevž, doma iz Mengša. Leta 1955 so na Slevcu odkrili spomenik padlim in od takrat se je tam zvrstila že vrsta slovesnosti, ki so imele širše občinsko obeležje. Skupni odhod pohodnikov bo ob 8. uri izpred prosvetnega doma na Lazih v Tuhinju, proslava pa se bo pričela okrog 10. ure. O pomenu praznovanja bo spregovoril predsed nik kamniške občinske skupščine Franc Svetelj, v kulturnem programu pa se bo predstavil moški pevski zbor in učenci osnovne šole iz Tuhinja M. Volčjak duktivne sposobnosti. Tiste dejavnosti, ki nujno rabijo več zaposlenih, naj bi razvijali v krajih zunaj občine, kjer industrije ni. Prihodnje leto bo treba začeti s pripravami na plan družbenega razvoja občine za naslednje srednjeročno obdobje. Še prej pa bo treba ugotoviti, katere dejavnosti imajo v Tržiču največ možnosti za razvoj in katere bodo počasi odmirale. V okviru občinskega razvojnega plana se bo treba resno lotiti tudi srednjeročnih planov v posameznih organizacijah združenega dela, pri čemer imajo komunisti pomembno vlogo. Gradbeni podjetji se bosta morali še bolj kot doslej vključiti v ponudbo zunaj občine, medtem ko bo treba v Obrtnem podjetju razviti več različnih dejavnosti, zlasti tistih, ki jih v Tržiču najbolj pogrešajo. Prav tako bo treba popestriti ponudbo v trgovski mreži, pri čemer naj bi pomembno vlogo odigralo povezovanje oziroma sodelovanje med trgovskimi organizacijami. Tržič nima niti enega samega prenočišča za goste. To dokazuje, da sta gostinstvo in turizem precej, če ne čisto, zanemarjena. Nekaj visokogorskih kmetij turistično ponudbo ne izpolnjuje, zato jo ho treba v samem Tržiču ali bližnji okolici okrepiti s hotelom. Posebne pozornosti je bilo deležno tudi vprašanje povezovanja kovinsko predelovalne industrije, ki se v par-letih še vedno ni premaknilo z mrtve točke. V prvem polletju prihodnjega leta naj bi končno le dolo čili stične točke vseh delovnih organizacij i tega področja ter nosile«' razvoja. Glede na to, da je v tržiškem gospodarstvu zaposlenih precej delavcev iz drugih republik, je potreba po izgradnji novih stanovanj in samskega doma očitna Občinska konfe rtncf /.K S |e /a začetnega nosilca akcije predlagala izvršni svet skupščine občine skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo. H .Jelovčan JESENICE V ponedeljek, 25. decembra, se bo ob 16. uri sestala v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine občinska konferenca ZKS Jesenice. Njeni člani bodo na seji obravnavali poročilo o izvajanju družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja članov Zveze komunistov v jeseniški občini ter program idejno-političnega usposabljanja v prihodnjem letu. Med drugim bodo razpravljali tudi o organiziranosti in delovanju občinske organizacije Zveze komunistov ter v zvezi s tem sprejeli statutarni sklep. (S) KRANJ V torek, 19. decembra, se je na 33. zasedanju sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine in med drugim razpravljal o nabavi računalniškega terminalnega sistema, premoženjsko* pravnih zadevah, priporočilu republiških organov o politiki cen in prometni ureditvi v Kranju po obnovi mostu čez Kokro. Poseben prometni režim s prepovedjo parkiranja v mestu je začel veljati 12. septembra, ko so začeli popravljati most čes Kokro, ki pa je sedaj že nared. Komite občinske konference ZKS Kranj je na ponedeljkovi seji soglašal s predlogom statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju organizacije ZK v kranjski občini. Pripravila gaje statutarna komisija. O še spornih členih se bo izredkla občinska konferenca ZKS na torkovem zasedanju. -jk TRŽIČ V ponedeljek, 25. decembra, se bodo ob 12. uri v mali sejni sobi skupščine občine Tržič zbrali člani predsedstva občinske konference SZDL. Obravnavali bodo oceno analize izvajanja družbenega plana razvoja občine v letih 1976, 1977 in 1978, poročilo o gospodarskih gibanjih v devetih mesecih letos ter poročilo o problematiki zaposlovanja in oceno programov možnosti razvoja gospodarstva v občini. H. J. Delovanje partizanskih kurirjev Kranj — Na Gorenjskem je bilo med vojno kar 40 kurirskih postaj, ki so bile sposobne tudi v najtežjih pogojih stalno vzdrževati zveze. Vendar o delovanju kurirjev še premalo vemo in še premalo gradiva smo zbrali za seznanjanje sedanjega in prihodnjih rodov. Zato partizanski kurirji že nekaj let zbirajo gradivo za knjigo. O tem je pretekli teden razpravljal tudi gorenjski pododbor partizanskih kurirjev in ugotovil, da je veliko dela že opravljenega. Nekateri posamezniki so se izredno izkazali, vendar je gradivo še vedno pomanjkljivo. Za postaje G-24 v Vogljanski gmajni, G-20 na Rudnem nad Železniki in G-13a na območju Polhovca in Staniš v škofjeloški občini pa sploh še ni nobenega gradiva. Do konca marca prihodnje leto je treba manjkajoče gradivo dopolniti. Na seji gorenjskega pododbora je bilo govora o letošnjih akcijah in programu za prihodnje leto ter zdravstvenem varstvu partizanskih kurirjev. Najaktivnejše člane so predlagali za priznanja. Zlato značko naj bi dobil Jože Peklaj-Krištof iz Kranja, bronasto pa Janez Cesar- Metod iz Bohinja. Grafike pa bodo prejeli Ivan Valjavec iz Tržiča. Lojze Hafner iz Škofje Loke in Karel Ma-kuc iz Kranja K. M. Pobuda za družbene svete KRANJ - Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je na svoji zadnji seji, v sredo, 20. decembra, dal pobudo za ustanovitev več družbenih svetov. Medobčinski svet namreč meni, da bi bilo prav sedaj najbolj potrebno ustanoviti drubženi svet za področje usmerjenega izobraževanja in to najbolj verjetno pri skupščini gorenjskih občin. Ostali družbeni sveti pa naj bi bili ustanovljeni za področje lesne industrije, turizma ter za področje gospodarskega povezovanja gorenjske regije navzven. — L. M. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednje proste delovne naloge za nedoločen čas ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS 1. prodajalke živilske ali mešane stroke ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 2. diplomiranega pravnika Poleg splošnih se zahtevajo se naslednji posebni pogoji: pod L: K V prodajalka živilske ali mešane stroke, pod 2.. diplomirani pravnik. Za obe deli M zahteva poizkusilo delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o strokovnosti v 15 dneh od objave Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, C. JLA 2. Naravno zdravilišče TRIGLAV MOJSTRANA Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja dela oziroma naloge: 1 VODJE KUHINJ K 2 KUHARJA 3. SOBARICE - CISTILKE Podi J VKV ali K V kuhar.« a in dve leti prakse..delo je za nedoločen čas. obstoji možnost rešitve stanovanjskega vprašanja v Pod |,| K V kuhar ica. delo je /;< nedoločen čas, poskusno delo PodT.:,:NK delavka, delo je 1* določen čas zimske sezone. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev aom dosedanjih del sprejemamo do 30. 12. 1978 na gornn naslov. . O izidu izbor« bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po seji Odbora za delovna razmerja. Skupščina povezuje Gorenjsko delegati skupščine gorenjskih občin so v ponede-]jek za novega predsednika izvolili Franca Rog-Ija in za podpredsednika Viktorja Žaklja ter iz-^kU priznanje dosedanjima predsedniku in podpredsedniku Marku Vraničarju in Slavku Osred-karju — Skupščina ni oživljanje starih okrajev KRANJ — Čeprav so nekateri *leta 1970, ko je bil oblikovan "tt gorenjskih občin in de po-*bno leta 1974, ko smo ustanovi skupščino gorenjskih občin, ^judi nosove in menili, da gre za "hijanje že odpisanih okrajev, * praksa njihove zle slutnje cikala. Skupščina gorenjskih občin in predsedstvo kot izvršilni organ sta se pokazala kot izvirna organa, ki prispevata k povezovanju Gorenjske. Skupščina gorenjskih občin, oblikovana na osnovi delegatskih razmerij, je primer enakopravnega in argumentiranega usklajevanja interesov posamezne občin- I H AERODROM LJUBLJANA-PULA Letališko in turistično podjetje Komisija za delovna razmerja TOZD Brnik Aerodromska dejavnost objavlja naslednje proste delovne naloge: L VEČ PK DELAVCEV za opravljanje delovnih nalog manipulacije s prtljago in tovorom v prtljažni službi in v Avioblagovnem skladišču. Osebni dohodek približno 3.900 din 2. VEČ VARNOSTNIKOV za opravljanje delovnih nalog varovanja objektov in naprav na letališču. Osebni dohodek približno 5.500 din 3. VEČ SNAŽILK za opravljanje delovnih nalog čiščenje stavbe in letal. Osebni dohodek približno 3.500 din Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod L: osnovna šola. Pod 2.: osnovna šola, zaželen vozniški izpit B. odslužen vojaški rok. prednost imajo pripadniki vojne policije. Pod 3.: osnovna šola. &*lo se združuje za nedoločen čas s pogojem, da delavci uspešno •Pravijo strokovne tečaje, ki jih organizira TOZD Brnik Aero-^omska dejavnost. Za vse objavljene delovne naloge zahtevno poskusno delo 45 dni. Komisija za delovna razmerja TOZD Kranj-Pula, Gostinstvo in turizem objavlja naslednje proste delovne naloge: 1. 1 POSLOVODJE KUHINJE OZIROMA VK KUHARJA za opravljanje delovnih nalog vodenje delovne skupine kuhinje Krvavec. Osebni dohodek približno 6.138 din 2 1 K V DELAVCA TRGOVSKE ALI GOSTINSKE STROKE za opravljanje delovne naloge nabava in dostava blaga. Osebni dohodek približno 5.673 din 9: 3 KV kuharje za opravljanje delovnih nalog pripravljanje in kuhanje jedi. Približni osebni dohodek 5.115 din 4. 2 PK KUHARJA za opravljanje delovne naloge pomoč pri pripravi in kuhanju Približni osebni dohodek 4.185 din 5 3 NK DELAVCE za opravljanje delovne naloge pomivanje in čiščenje gostinskih prostorov. Približni osebni dohodek 3.937 din 6 2 NK DELAVCA za opravljanje delovne naloge pomivanje in pospravljanje. Približni osebni dohodek 3.441 din f% splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje po- N L: hotelska šola ali VK kuharske smeri, 1 leto delovnih izkušenj, N 2.: poklicna trgovska ali gostinska šola. voznik B kategorije, po-znavanje skladiščnega poslovanja in 6 mesecev delovnih iz- kušenj, N 3.: poklicna gostinska šola kuharske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj, • , N 4 • dokončana osemletka, opravljen tečaj za gostinske delavce, ali nedokončana gostinska šola za P K kuharje, delovne izkušnje 6 mesecev. *d 5.: dokončana osemletka. 6.: dokončana osemletka. se združuje za nedoločen čas s pogojem, da delavci uspešno Tfravijo poskusno delo pod 1. in 2. 60 dni, pod 3. 60 dni, pod 4., 5. "8. pa 45 dni. f Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednje proste delovne naloge: ] 1 DELAVCA ZA TEHNIČNO RISANJE IN ELAHOKIRA-NJE PROJEKTOV Približni osebni dohodek 5.270din ^°teg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje Soje: L: srednja šola, opravljen izpit za tehnično risanje. 2 leti delovnih izkušenj ^sezdružuje za nedoločen čas s poskusno dobo 60dni. r^lona letališču je pogoj tudi dovoljenje po 63. členu Zakona o pre-''■■<.U)\x čez državno mejo in gibanju v mejnem pasu. '^vf: s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema H dni ' objavi: ^RODROM LJUBLJANA-PULA, Upravno pravno kadrovski bktor, ^drovska služba, ^10 Brnik, p. P- 1° ske družbenopolitične skupnosti in gorenjske celote. Vsestransko ocenjeni argumenti so v vseh primerih v prid Gorenjske prevladovali nad lokalnimi interesi. Zato mora skupščina gorenjskih občin, povezana s skupščinami interesnih skupnosti, v prihodnje še smeleje oblikovati družbene okvire razvoja vseh področij. Pretekla štiri leta so to še posebej izrazito pokazala na področju šolstva, reševanja cestne problematike, pri zdravstvu in zaposlovanju, razvoju pošte, preobrazbi bančništva in tudi pri prizadevanjih za skladnejši in hitrejši gospodarski razvoj, čeprav je bilo prav tu ovir največ. Medobčinski odbor Gospodarske .zbornice za Gorenjsko je že našel mesto v skupščini, vedno bolj pa opozarjajo vrzeli, ki jih Gorenjska ima pri planiranju, razdrobljenosti in pomanjkanju strokovnih kadrov te*r ustanov. Zato bo obravnava srednjeročnega razvoja Gorenjske ena prvih nalog skupščine, pred tem pa bodo delegati ponovno razpravljali o razvoju usmerjenega izobraževanja, pospešenem razreševanju problematike cest in sodelovanju z republiško skupnostjo za ceste. Ti cilji bodo v demokratično oblikovani skupščini in sodelovanju interesnih skupnosti in gorenjskih družbenopolitičnih organizacij uresničljivi. Ponedeljkovo zasedanje skupščine gorenjskih občin je delegate tudi obvezalo, da bodo čimprej oblikovali merila za financiranje nekaterih ustanov in akcij, tako rednih kot izrednih, gorenjskega pomena. Predvsem pri najrazličnejših prireditvah, predvsem športnih, evropskega in svetovnega pomena kaže biti bolj načrten. K sodelovanju pri razreševanju te problematike so bile pozvane telesno-kulturne skupnosti gorenjskih občin, vendar odziva še ni. Skupščina gorenjskih občin je bila soglasna, da sta predsednik skupščine Marko Vraničar in podpredsednik Slavko Osredkar izredno opravila dolžnost. V imenu družbenopolitičnih organizacij Gorenjske sta se jima zahvalila sekretar medobčinskega sveta ZKS Zdravko Krvina in predsednik kranjske občinske konference SZDL Slavko Malgaj. Za novega predsednika je bil soglasno na osnovi predloga medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko izbran Franc Rogelj iz Kranja, za podpredsednika pa Viktor Žakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine. J. Košnjek Nove osnovne organizacije Kranj — Komite občinske konference ZKS Kranj je na zadnji seji soglašal s predlogom komisije za organiziranost in razvoj ter idejnopo-litično usposabljanje za ustanovitev novih osnovnih organizacij. Novo osnovno organizacijo z 10 člani so ustanovili v Čirčah, ki so postale samostojna krajevna skupnost, razen tega pa so bile sedanje osnovne organizacije Iskra-TEA in Iskra-ATC preštevilne in so nastale nove: Iskra-TEA-montaža, Iskra-TEA-obdelo-valnica, Iskra-ATC I in Iskra-ATC II. Vsaka od omenjenih osnovnih organizacij ima nad 50 članov. -jk KŽK Kranj K^KJI TOZD Agromehanika telefon 24 786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški c. 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje: TOMO VINKOVIĆ od 1 5 do 30 KM IMT 533 URSUS C 330 UTB — Universal Za škropilnice naše proizvodnje Akumulatorje, snežne verige in gume za traktorje in avtomobile. Trgovina je odprta od 6. do 18. ure v sobotah od 8. do 12. ure J^(& ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske obvešča da od 25. 1 2. 1 978 do 15.1.1 978 ne bo odobravala potrošniških kreditov Enotnejši pogrebi Pogreb naj bo poslovitev družbe od pokojnika ne glede na njegov družbeni nazor ali versko prepričanje — O tem govori tudi osnutek odloka o pogrebnih svečanostih v tržiški občini, o katerem bo do februarja trajala javna razprava Tržič — Večkrat se je že zgodilo, da je pri pogrebih umrlih občanov prišlo do raznih nerodnosti ali celo sporov, posebno še. če je bil pokojnik prizadeven družbeni delavec in vernik obenem. Zato so se v Tržiču odločili, da po zgledu nekaterih drugih občin oblikujejo enotnejše pogrebne svečanosti, in to na tak način, da ne bi bila prizadeta ne družbena in ne verska skupnost. Doseči namreč želijo edino to. da bi pogrebna svečanost pomenila oziroma omogočila družbi, da se od pokojnika dostojno poslovi. Osnutek odloka, ki ga je prejšnji teden sprejela tržiška skupščina in ga za dva meseca posredovala v javno razpravo, resda prinaša nekatere novosti, vendar pa ne omejuje z ustavo zajamčenih pravic verskih skupnosti. Pomembna so predvsem določila o prijavi pokopa upravljavcu pokopališča, ki nato o času pokopa obvesti krajevno konferenco SZDL, kjer je pokojnik prebival, da bi se na ta način resnično lahko vsi od njega poslovili. Predpisan je tudi vrstni red sprevoda ter sam potek svečanosti. Morebitni verski obred naj bi na pokopališču trajal največ 15 minut, v cerkvi pa je lahko neomejen pred začetkom pogrebne svečanosti ali po njej. Z osvojitvijo takšnega načina bo zagotovljen večji red, kar so potrdili tudi delegati na minuli seji skupščine. Pripombe so bile le na račun izpolnjevanja odloka o pokopališkem redu (pogostejši je nered kot red), ki ga bo zato treba ponovno pregledati in tudi uskladiti z odlokom o pogrebnih svečanostih. H. J. DOGOVORIMO SE RADOVLJICA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Med drugimi vprašanji bodo na skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Radovljica razpravljali tudi o predlogu odloka o rebalansu proračuna občine Radovljica za leto 1978, o predlogu odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1978 ter o predlogu odloka o sprememebi odloka o davkih občanov občine Radovljica. 4. skupna seja skupščine bo v sredo, 27. decembra 1978. REBALANS PRORAČUNA Vsi zbori občine so na ločenih sejah že obravnavali osnutka rebalansa proračuna občine Radovljica za leto 1978 in proračuna občine Radovljica za leto 1979. Zbori so osnutka sprejeli s tem, da izvršni svet pripravi predlog obeh dokumentov in jih pošlje vsem zborom v dokončno sprejemanje in odločanje vključno s tekstualnim delom obeh odlokov. Izvršni svet je oba dokumenta obravnaval in povsem uskladil prihodke z dohodki. Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo skupaj 78 milijonov 510.000 dinarjev, ki se bodo delili med letom enakomerno med vse uporabnike, v okviru doseženih dohodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom skupščine občine Radovljica ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. Izvršni svet skupščine občine bo lahko občasno zmanjšal zneske" sredstev, razporejene za posamezne namene ali pa začasno zadržal uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne bodo doseženi v predvideni višini. Funkcionalni izdatki skupščine občine se tako povečujejo za 102.200 dinarjev. Povišala se je postavka za tisk, objave in publikacije, sredstva za medobčinske organe, za investicije ter za nekatere druge občinske potrebe, od planiranih sredstev v višini 364.000 dinarjev pa bodo prejele dotacije za ureditev prostorov še krajevne skupnosti Podnart, Ribno, Mošnje in Ljubno. Prihodki iz prvotnega plana se povečujejo za 7 milijonov 569.00P dinarjev, v isti višini pa s predlogom rebalansa povečujejo tudi proračunski odhodki, in sicer v čisti proračunski porabi za 720.034 dinarjev ali za en odstotek, v porabi pa za 6 milijonov 849.466 dinarjev ali 2 odstotka. Nov osnutek predloga proračunskih odhodkov za leto 1979 predvideva povečanje za več kot 18 odstotkov. Delegati bodo tako razpravljali o več postavkah predloga plana proračunskih odhodkov za leto 1979. DAVKI OBČANOV Izvršni svet skupščine občine Radovljica je ponovno obravnaval osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov in je v razpravi ugotovil, da so vse gorenjske občine ta odlok sprejele v letu 1977 brez časovne omejitve, kar pomeni, da odlok velja tudi za naslednja leta in je zato primerno, da se podaljša veljavnost tudi radovljiškega odloka. Zato izvršni svet skupščine občine predlaga, da ga vsi trije zbori sprejmejo, tako da se črta člen oziroma besedilo, da se določbe uporabljajo do 31. decembra 1978. Martin Košir, član izvršnega sveta skupščine SR Slovence in sekretar za ljudsko obrambo Slovenije z vsemi političnimi sredstvi si moramo prizadevati za osveščanje delovnih ljudi v obrambnem smislu. Drugi element, ki je prav tako pomemben, je podružbljanje koncepcije SLO. Pri tem moramo biti odprti in vsakemu občanu dati svoje mesto. Tretja naloga pa je razvijanje tehničnih sredstev, brez katerih ni mogoče obvladati nasprotnika. Zakaj obrambne priprave Ko govorimo o koncepciji splošne ljudske obrambe, imamo v mislih hkrati strategijo miru. Vendar pa je pripravljanje za možno agresijo nujnost. To zahteva situacija v svetu. Antagonistična bloka, ki iščeta primat tudi v strateško vojaških pozicijah, sta v stalnem navzkrižju. Čeprav se znanstveniki dosti ukvarjajo z vprašanji možnega spopada velikih sil. pa je vizijo vojne težko predvideti vnaprej. Mi gradimo naš koncept zato, da bi v primeru vojne bili bitko na fronti in brez nje: torej, da bi se bojevali povsod. Ob tem je treba opozoriti na nekatere stalnice, ki predstavljajo prikrito nevarnost za našo neodvisnost Naša dežela ima glede na geografsko lego poseben strateški položaj. -Jugoslavija se razvija samostojno. Je zunanjepolitično neuvrščena. To je politika, ki vpliva na razbijan je blokovske politike, ki se zato danes hitro razvija. Predmet posebnega napada je Zveza komunistov. Ne smemo pozabiti, da mnogi sklepi in načrti, uperjeni proti sedanji celovitosti -Jugoslavije, doslej še niso bili demantirani. Nad našo partijo izvajajo prefinjene pritiske, da bi s tem zmanjšali njeno vlogo. Pri tem si prizadevajo tudi za zmanjševanje vloge delavskega razreda in napa dajo samoupravi janje. Prav gotovo je, da moramo za odkrivanje vplivov sovražnih pritiskov angažirati družbeno samozaščito Tako kot moramo ulijevati zavest naših občanov pri obrambnih nalogah, moramo razvijati tudi patriotsko zavest med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Seveda pa je najbolj pomembno utrjevati naš celotni obrambni sistem. Okrepljena obrambna zavest Nova ustava je v osnovi spremenila naš obrambni sistem in uvedla znatno širše pojmovanje oboroženih sil — Dosti aktualnih nalog s področja ljudske obrambe sta začrtala zlasti slovenski in jugoslovanski partijski kongres — O teh in drugih vprašanjih so se novinarji Glasa pred nedavnim pogovarjali s članom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in sekretarjem za ljudsko obrambo Slovenije Martinom Koširjem Kranj — Marxovo idejo o oboroženem ljudstvu smo uresničili že med narodnoosvobodilno borbo in jo razvijali tudi po oboroženi revoluciji. Ta raivoj smo začeli z organiziranjem vojaške vzgoje pred tremi desetletji. Seveda, takrat še nismo bili docela usmerjeni, zato niti pričakovati nismo mogli, da bo koncepcija splošne ljudske obrambe zajela tako širok krog ljudi. Danes je ta zamisel postala vsakdanja praksa slehernega občana. Uresničujemo jo tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot krajevnih skupnostih. K temu so mnogo prispevale ustavne spremembe, ki so omogočile širše pojmovanje oboroženih sil, zlasti pa smernice zadnjih partijskih kongresov, ki so jasno opredelile mesto in vlogo obrambnih priprav v razvoju družbenopolitičnega sistema. Oba kongresa, zlasti XI.kongres ZKJ, sta točno označila sestavo obrambnih sil — od ljudske armade do teritorialne obrambe, civilne zaščite in drugih struktur. SLO postaja množično gibanje Ena od ugotovitev XI. kongresa ZKJ je tudi ta, da splošna ljudska obramba postaja množično gibanje. Ko govorimo o gibanju, se postavlja vprašanje, kdo naj ga vodi. Prav gotovo je vodenje naloga komunistične partije. To lahko ugotovimo iz predvojnih izkušenj pa tudi iz določil današnje ustave. Z njo smo opredelili, da je Zveza komunistov sestavni del družbenopolitičnega sistema. Zato mora stati na čelu slehernega področja družbenega razvoja. Prav tako se mora angažirati in biti odgovorna za uspešno obrambo, predvsem pa posredovati ob vseh kritičnih situacijah. Kot je poudaril republiški sekretar za ljudsko obrambo, je tisti, ki ne skrbi za obrambne priprave, v stalni nevarnosti. To dokazuje dejstvo, da po zadnji vojni še ni bilo napada na tisto državo, ki je pripravljena na obrambo. In prav v tem pogledu se bo Zveza komunistov morala v prihodnosti še bolj aktivirati ter se osloniti na vse samoupravne in družbenopolitične organizme naše družbe. Takšno aktivnost komunistov pa bo omogočala dopolnjena organizacija splošne ljudske obrambe, oprta na delovanje subjektivnih družbenopolitičnih sil Te spremembe bodo dobile svoje mesto v dopolnjenem zakonu o ljudski obrambi. Da bi lahko uspešno razvijali in izpoj>olnjevali koncepcijo splošne ljudske obi«......... ♦»< Ustvariti kadrovsko bazo za vodenje obrambnih priprav na vseh ravneh Prav tako bodo poskrbeli za izobffi zevanje ob delu. Posebno pozornost pa bo treba posvetiti boljšemu vključevanju mladih v vojaške poklice. Mladina pridobiva osnovno /ni nje 0 ljudski obrambi že v osnovni in Rrednji šoli, pozneje pa na univerzi. Z usposabljanjem mladine v teh šolah pa ne moremo biti povsem /a dovoljni, ker programi niso dovolj prilagojeni spremembam, ki jih prinaša razvoj. Zato pričakujemo reformo tako pri izobraževanju mladih 7.8 obrambo v Kolah kol pri usposablja nju med služenjem kadrovskega roka. Stojan Sa !<■ Trgovsko podjetje Kranj, Titov trg 7 Kranj Takoj zaposlimo: ADMINISTRATORJA v splošnem kadrovskem sektorju za določen čas — I leto Potrebni pogoji: — končana dvoletna administrativna šola, — znanje strojepisja in stenografije. Predhodni preskus iz stro-jepiaja in stenografije. Vse poti vodijo k Mercatorju! Mercator zato tudi vi ne pozabite obiskati novoletni Gorenjski sejem in paviljon Merca-torja v hali A. — pohištvo — stroji za gospodinjstvo — TV aparati v črno-beli in barvni tehniki — mali gospodinjski strojeki. primerni za novoletna darila. Vse to in še mnogo lepega dobite v paviljonu Mercatorja v hali A. Za obisk in nakup se priporoča Mercator Ugodnosti novoletnega nakupa v paviljonu Mercatorja so: do 5 milijonov S din brez porokov, brezplačna dostava na dom, novoletni sejemski popust pri nakupu, strokovni nasveti prodajalca. v hali A, obenem pa želi vsem cenjenim potrosninom srečno in uspešno novo leto 1979. Strokovna služba SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE KRANJ Kranj, Oldhamska 4 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. STROKOVNEGA SODELAVCA I za nedoločen čas za planiranje in nadzor izgradnje komunalnih naprav 2. PRAVNIKA za nedoločen čas 3. ADMINISTRATORJA za določen čas Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje- Pod 1.: — visoka ali višja strokovna izobrazba gradbene smeri, — strokovni izpit, — 3 leta delovnih izkušenj, — kandidat mora biti družbenopolitično razgledan, in imeti mora ustvarjalni odnos do samoupravljanja. — dva meseca poskusnega dela. Pod 2.: — visoka ali višja izobrazba pravne smeri, — dve leti delovnih izkušenj, — organizacijska sposobnost, — družbenopolitična razgledanost in ustvarjalni odnos do samoupravljanja, — dva meseca poskusnega dela. Pod 3.: — dokončana dvoletna administrativna šola. — eno leto delovnih izkušenj, — dva meseca poskusnega dela. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti občine Kranj, Oldhamska 4, 64000 Kranj, z oznako »Za objavo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. J Z Martinom Koširjem smo se v našem tirmrlmtšr aktualni/, i-pratanjih * podratja SSZ a^"p^Z't "■■ KRANJ -PRIMSKOVO vam v mesecu decembru nudi nakup opuščenih programov pohištva po občutno znižanih cenah. OMščit« nas „., novoletnem sejmov Kranju, v salonu na Pr.m-skovem v salonu kumn.skr opn-me na Titovem trgu v Kranju hi v prodajalni pohištva nfl Jesenicah, Skladiščna 5 Obenem želimo vsem občanom Gorenjske srečno 1979. leto m se priporočamo še v naprej Marmor pred novo naložbo r~-------. S skupnimi močmi do tovarne l^0^*"™'*"'"*™« Cez leto naj bi stekla proizvodnja v obnovljeni in povečani tovarni — Izreden pomen ima tudi za razvoj krajev pod Blegošem V ponedeljek so v škofjeloški podružnici Ljubljanske banke predstavniki Marmorja Hotavlje, Jelovice, Instalacij in Tehnika iz škofje Loke ter IGME iz Pazina podpisali samoupravni spora-nun o sovlaganju pri izgradnji nove in povečanju sedanje to-vtrne naravnega kamna Marmor Hotavlje. Sporazum je toliko pomembnejši, ker je eden prvih primerov, da je kreditiranje zamenjalo sovlaganje na podlagi dogovorjenih dohodkovnih odnosov. Naložba bo veljala 51 milijonov dinarjev in krepko presega letni prihodek stočlanskega kolektiva Marmorja in je zato tudi Prevelik zalogaj, da bi se ga lahko lotili sami. V novi tovarni bodo podvojili proizvodnjo naravnega kamna, kar dokazuje, daje naložba ekonomsko upravičena. Znano je tudi, da povpraševanje narašča in se za prodajo izdelkov nimajo bati. Poleg kamnoloma na Hotav-Ijah, kjer pridobivajo rdeči hota-veljski marmor, so pred nekaj leti odprli tudi kamnolom v Vokali, kjer pridobivajo živi apnenec, ki je prepleten z belimi kal-citnimi žilami. Ta kamen se uporablja za breton plošče. Uporabljajo tudi lehnjak iz kamnoloma na Jezerskem in tako je njihova ponudba domačih in nekaterih istrskih marmorjev oziroma kamnov dovolj bogata, da lahko zadovolji še tako zahtevnega kupca. Novo tovarno bodo začeli graditi marca prihodnje leto, zgrajena pa mora biti po določilih sporazuma do konca leta, 1. januarja 1980 pa naj bi že stekla redna proizvodnja. Ker bo lahko zaposlila nove delavce, bo nova pridobitev izrednega pomena za zaledje — kraje pod Blegošem. Domačinom bo lahko nudila delo in jim tako omogočila, da bodo ( Boljše klobase in salame MIG in KZKpripravljata skupno gradnjo tovarne za predelavo mesa, ki naj bi predvsem zagotovila boljšo kvaliteto izdelkov ostali doma, blegoško pobočje pa poseljeno. Podpisnice sporazuma so tudi imenovale posebno komisijo, sestavljeno iz svojih predstavnikov, ki bo spremljala uresničevanje investicije in bo skrbela, da ne bo prihajalo do zastojev v gradnji in do prekoračitev stroškov. Prav tako so se že dogovorile o delitvi skupnega prihodka in vračanju vloženih sredstev. Sporazum tudi upošteva obveznosti, ki bi jih imele sovlagate-ljice, če bi se Marmor znašel v izgubi. Se pravi, vse skupaj so dolžne reševati tudi morebitne težave, ki bi nastale zaradi naložbe. L. Bogataj Poceni televizorji na novoletnem sejmu Pri FUŽINARJU so se odločili, da za novoletni sejem po posebno ugodni ceni ponudijo Gorenjeve barvne televizorje AKVAMARIN — zanje velja tovarniško znižanje za 5 odstotkov, dodatna 2 odstotka pa gresta na račun prometnega davka. Aparat se da dobiti tudi na posojilo brez porokov, ki vam ga odobrijo kar v njihovem paviljonu na sejmu. IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ Letošnje leto bo naše gostinsko in turistično gospodarstvo sklenilo z rekordnim domačim in tujim turističnim prometom. Predvidevajo, da bomo v Jugoslaviji zabeležili okoli 83 milijonov nočitev ali 14 odstotkov več kot lani, od tega največ domačih gostov. Skupni devizni priliv ocenjujejo na več kot milijardo dolarjev. Takšen uspeh je posledica naše konkurenčne sposobnosti, boljše turistične ponudbe, dobrih priprav in učinkovitejše informativno-propa-gandne dejavnosti. Vendar pa imajo uspehi tudi drugo plat. Zaskrbljujoče predvsem je, da po treh letih družbenega plana nismo uresničili. Sepa izgradnja turističnih zmogljivosti, saj dosega dosedanja gradnja le 34 odstotkov načrtovane. V Sloveniji je bilo od leta 1976 do leta 1978 zgrajenih le 27 odstotkov načrtovanih zmogljivosti, ki so jih financirale organizacije združenega dela v 30 odstotkih, ostala pa so sredstva bančnih kreditov. Inozemskih kreditov je bilo v slovenskem turističnem gospodarstvu zelo malo. Tako ni čudno, da se je posebno letos pokazal problem pomanjkanja hotelskih in drugih postelj. Okoli 50 odstotkov hotelskih postelj imamo na obalnem področju, kjer se ustvarja več kot 85 odstotkov inozemskega turističnega prometa, ob tem pa se objekti v notranjosti države še vse premalo vključujejo v mednarodni turistični promet. Rekordni turistični sezoni v Jugoslaviji bi ob rob pripisali še marsikaj drugega, kar bi bilo treba v prihodnje odpraviti. Tako so se domači in tuji gostje pritoževali nad ozkim grlom v glavni sezoni, nad prebukiranjem, ki je zelo neugodno odmevalo tudi v svetu, primanjkovalo je prehrambenih artiklov, kampi so bili prenatrpani, higijenski pogoji pa zato zelo slabi. Tuji gostje tudi vedno ostreje in glasneje zahtevajo, da naši hoteli ne odgovarjajo kategorijam, s katerimi se postavljajo, reklamacije so bile po vsej drŽavi številnejše tudi zaradi nevljudnosti. Gostom se je zdela naša izvenpenzionska ponudba draga, ceste slabe. Skratka, rekord tudi drugače, rekord tako, da bo potrebno resno razmišljati o odpravi vseh pomanjkljivosti v naslednji sezoni. D. S. Kratko vleče, kdor skrbi za čiste vode V javni razpravi je delovni program območne vodne skupnosti Gorenjske — Premalo raziskav in večjih del — Denar ostaja ali se porablja za drobnjarije Sedanje klavnice živine in prede-^vaJnice mesa v Skofji Loki, Kranju h na Jesenicah ne morejo več zadobiti potreb kupcev niti z dovolj ^iiimi količinami, niti s kvaliteto sdelkov. Poleg tega so vse predelo-'»Jnice zastarele in ne zagotavljajo primerne produktivnosti dela in krnili stroškov. Postale pa so tudi P^tesne. Zato bo prihodnje leto ^vna naloga Mesne industrije Go-2*JAe, ki združuje klavnice in pre-'^f>vainice v Skofji Loki in na Jese-!?!c* ter kranjske KZK, ki ima . 'Sšro in predelovalnico v Kra-da zgradijo novo sodobno to-'žrjio mesnih izdelkov. Kje bo stala nova tovarna se sicer niso dogovorili, pripravljajo pa že načrte in se dogovarjajo o skupnem financiranju. Pri novi naložbi velja omeniti, da bo nova tovarna naredila dovolj salame, klobas ter drugih mesnih izdelkov za vso Gorenjsko, saj bo imela zmogljivost 20 do 25 ton raznovrstnih mesnih proizvodov na dan. Razen tega bodo v novi tovarni zamenjali sedanji obrtniški način predelave s sodobnim industrijskim, ki bo na eni strani zagotovil boljšo kakovost izdelkov, po drugi pa veliko večjo produktivnost. Nova tovarna bo po prvih ocenah veljala približno 125 milijonov dinarjev. L. B. NALOGE V NOVEM LETI! Jubilejno 75. leto obstoja zaključujemo t uspehi. Glavne naloge, ki smo jih začrtali v začetku leta, smo izpolnili. Ob znatno povečanem izvozu na konvertibilno področje smo bistveno izboljšali finančni rezultat, povečali prodajo v naših trgovinah in zmanjšali zaloge, pravi « Članku na naslovni strani novoletnega Čevljarja direktor Peka Janez Bedina. Ce se vedno ni vse tako kot želimo, ne izgubimo volje, ampak stvari zasučimo na bolje. Leto 1979 naj nam bo prilika, da izpolnimo obljube, ki smo jih dali, zato bomo v ospredje postavili naslednje naloge: izboljšati pripravo proizvodnje, primerno nagraditi kvalitetno opravljeno in ustvarjalno delo, zmanjšati pa moramo tudi odsotnosti z dela. V javni razpravi na Gorenjskem je te dni delovni program območne vodne skupnosti, katere glavna naloga je skrb za čimbolj Ciste in ukročene vode. Če na kratko pogledamo kaj je bilo narejenega v preteklem letu, je kaj lahko ugotoviti, da delo ne poteka dovolj načrtno, saj študij o onesnaženosti in stanju voda skoraj ni. To se da sklepati iz podatka, da je bilo porabljenega komaj 5 odstotkov denarja, ki je bil namenjen za raziskovalno dejavnost in le dobro tretjino vsote, pripravljene za izdelavo projektov. Ker ni bilo raziskav, niti načrtov, se tudi delalo ni veliko in je sedaj ob koncu leta na žiro računu območne vodne skupnosti SLMHUUB na XIX. novoletnem sejmu v Kranju od 1 5 do 26. decembra 1 978 kar 14 milijonov dinarjev neporabljenega denarja. Svoje naloge oziroma vloge tudi ni opravila zveza vodnih skupnosti Slovenije, kamor območne vodne skupnosti združujejo kar tretjino denarja, ki se zbira za ohranjanje čistih voda. Njen program tudi ni v razpravi hkrati s programom območne skupnosti, kar bi bilo zaradi usklajenosti dela nujno. Velja opozoriti na Ae nekatere pomanjkljivosti, ki so posledica zgoraj navedenih. Predvsem gre za razdrobljenost in neusklajenost dela. Dela se ne regulaciji ene reke, na urejanju struge hudournika, ni pa enotne in načrtne akcije za zagotovitev čistejših voda na določenem območju. Tako so kaj lahko vsa vlaganja v čistilne naprave jalova in vleče kratko tisti, ki skrbi za čiste vode. Kaj namreč pomaga najsodobnejša čistilna naprava, če vodo onesnažuje sosed, kaj pomeni čistost ene reke, če so njeni pritoki umazani, ali je umazana reka, v katero se izliva čista voda. Pa še stalnost dela ni v navadi. Polovica dela je opravljenega jeseni, polovica pa bo prihodnje leto, čeprav je veliko bolj gospodarno vsako investicijo čimprej končati. V javni razpravi je zato nujno potrebno jasno opredeliti raziskovalne naloge območne vodne skupnosti, kar je nujno potrebno tudi za izdelavo srednjeročnih planov razvoja do leta 1985. Tudi program dela za prihodnje leto bi kazalo še enkrat pretresti, ker je nemogoče, da bi bile določene investicije končane v enem letu in to od projektiranja naprej. Zveza vodnih skupnosti pa mora v svoj delovni program vključiti pripravo podatkov o stanju voda, ker jih bodo v vseh občinah nujno potrebovali pri izdelavi prostorskih planov. Točno je potrebno tudi opredeliti program dela za posamezne občine oziroma področja, ker se le tako lahko določijo nosilci investicij, oziroma se lahko izdelajo načrti in raziskave za takšne naložbe, ki bodo omogočile ohranjanje čiste vode po vsej Gorenjski. L. Bogata j r- Odbor za delovna razmerja pri Delavski univerzi TOMO BREJC KRANJ objavlja prosta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji za prevzem del in nalog: — ekonomski tehnik s triletnimi delovnimi izkušnjami v finančno računovodski službi STROJEPISKE Pogoji za prevzem del in nalog: — 2-letna administrativna šola /. enoletnimi delovnimi izkušnjami. Rok za prijave 15 dni od objave. ® TRŽIČ 7. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, ponedeljek, 25. decembra, ob 17. uri v mali sejni dvorani , skupščine občine Tržič 7. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič, torek. 26. decembra, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Tržič 7. seja zbora združenega dela skupščine občine Tržič, torek. 26. decembra, ob 17. uri v veliki sejni dvorani skupščine občin«' Tržič DOGOVORIMO SE Spremembe v občinskem proračunu Dnevni red — potrditev zapisnikov zadnjih sej /borov — analiza izvajanja družbenega plana občine Tržič za obdobje 1976 - 1980 v letih 197«. 1977 in 1978 — poročilo o gospodarskih gibanjih v devetih mesecih 1978 — predlog odloka o spremembi odloka o proračunu ohčine Tržič za leto 197* — predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine — predlog odloka o razdelitvi iz-venbilančnih sredstev splošne porabe občine Tržič v letu 1978 — predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za financiranje vzdrževanja in obnavljanja komualnih objektov in naprav skupne rabe v občini Tržič za leto 1979 in 1980 — poročilo odbora za uporabo sredstev samoprispevka — predlog odloka o prispevnih stopnjah za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Tržič v letu 1979 — predlog odloka o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Tržič — predlog odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — predlog odloka o javnem redu in miru v občini Tržič — osnutek odloka o odstranjevanju odpadkov v občini Tržič — volitve in imenovanja — odgovori na delegatska vprašanja in predlogi delegatov Kot vedno pred koncem starega leta, izvršni svet tudi tokrat predlaga spremembo proračuna občine Tržič, ki upošteva dosedanje izvrševanje proračunskih nalog in sprememb, do katerih je prišlo med letom. Bistvena novost je, da letos tržiška občina lahko sama krije proračunske potrebe, saj predvidevajo na osnovi 11-mesečnih dohodkov kar 20,175.859 dinarjev celotnih prihodkov. Druga novost pa je. da vključujejo v proračunske prihodke tudi lastne dohodke upravnega organa, ki jih ta ustvarja s svojo dejavnostjo. Da bi uskladili določila odloka o proračunu občine Tržič za leto 1978, ki te dohodke prepušča upravnemu organu, z določili zakona o financiranju potreb družbenopolitičnih skupnosti, izvršni svet predlaga, da se letošnji predvideni lastni prihodki v visini 681.000 dinarjev prenesejo v občinski proračun. Seveda pa bo zato treba primerno povečati dotacijo delovni skupnosti upravnega organa. Predlog za povečanje dotacije delovni skupnosti upravnega organa v višini 520.000 dinarjev je torej logična posledica prenosa lastnih dobodkov v proračunske prihodke. Ostala prenesena sredstva do višine 681.000 dinarjev (161 .(KM) dinarjev) naj bi uporabili predvsem za sofinanciranje nakupa stanovanja za Postajo milice Tržič. Sprememl>e se v manjših zneskih nanašajo razen na dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti še na dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, na socialno skrbstvo, komunalno dejavnost, gospodarske posege in rezervni sklad. Prispevek izenačen Prvi odlok, ki ga je sprejela skupščina občine Tržič letos, obvezuje tudi tiste, ki samoupravnega sporazuma o finaci-ranju vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe niso podpisali. Za drugo polovico letošnjega leta je bila za te določena prispevna stopnja v višini 1 odstotka iz dohodka. Za naslednji dve leti, to je za leto 1979 in 1980, se stopnja za podpisnike in nepodpisnike sporazuma izenači. Izvršni svet predlaga v novem od'oku stopnjo 0,5 odstotka. Prispevek plačujejo iz dohodka vse temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (obrtniki). Javni red in mir V *<>dclo\anju s sekretariatom skupščine občine Tržič pripravila Helena .Jelovčan Volitve in imenovanja Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Tržič predlaga, da se za sekretarko skupščine občine imenuje Nika Perka. ki zdaj opravlja delo vršilke dolžnosti sekretarja. Zaradi upokojitve naj hi delegati razrešili Antona Kovačiča dolžnosti komandirja Postaje milice v Tržiču, na njegovo mesto pa imenovali Bojana Belaka. pomočnika komandirja Postaje milice Kranj Komisija tudi predlaga, naj bi razrešili načelnika oddelka za inšpekcijske službe, gradbenega in urbanističnega inšpektorja skupščine ohčine Tržič Sava Kneže-viča Odlok o javnem redu in miru. ki v tržiški občini zdaj velja, je bil sprejet že 1969. leta. Od tedaj do danes je prišlo do korenitih sprememb na materialno pravnem področju, saj je bila medtem sprejeta vrsta predpisov, ki posegajo v javni red in mir. V praksi so se kot najbolj [)ereča pokazala naslednja vprašanja: parkiranje vozil v stanovanjskih naseljih (ogrevanje motorjev), parkiranje vozil na travnikih in drugih kmetijskih površinah, zalivanje vrtov in pranje avtomobilov v strugah in ob bregovih vodotokov, izobešanje in nošenje zastav, netenje ognja ali sežiganje trave in listja na krajih, kjer lahko pride do požara, varstvo zunanjega izgleda krajev in zelenih površin ter neupravičeno trošenje vode iz javnih vodovodnih omrežij V celoti so zastarele tudi kazenske določbe odloka o javnem redu in miru. zato jih je treba na novo urediti na podlagi zakona o prekrških. Po tem zakonu se lahko z odlokom občinske skupščine predpišejo denarne kazni za fizične osebe od 20 do 5000 dinarjev, za pravne osebe od HM) do 30.000 dinarjev in za odgovorne osebe pravne osebe od 20 do ;* odstotka ali 96.7.1 odstotka vseh zaposlenih. Nekaj temeljnih organizacij dodatkov torej ni podpisalo, zato izvršni svet skupščine občine Tržič predlaga, da se v skladu / zakonom določi plačevanje pris|>evkov / odlokom Prispevne stopnje, ki jih bodo delovni I juri te v naslednjem letu plače* vali od kosmatih osebnih dohodkov, so različne: /a zvezo skupnosti otroškega varstva 2.20 odstotka, za občinsko skupnost otroškega varstva 1,01 odstotka, za vzgojo in osnovno izobraževanje 4,tt3 odstotka, /a kulturo 0.97 odstotka, za telesno kul turo 0,41 odstotka. /;i /drav st veno varstvo 7.1(1 odstotka in /a socialno skrbstvo (».78 odstotka, posebej pa še prispevke iz dohodka za zdravstveno varstvo po stopnji 1.60 odstotka in /j zaposlovali i«' 0.2"» ndstot k a Začasno financiranje Na osnovi 26. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SH Sloveniji je potrebno določiti začasno financiranj«' družbeno političnih skupnosti za prvo tromesečje, če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. (ilede na to, da ta pogoj v Tržiču ne bo izpolnjen, je potrebno začasno financiranje določiti /. odlokom. I/vršni svet predlaga, da se do sprejetja proračuna obilne Trtic /a leto 1979 financirajo potrebe uporabnikov proračunskih sredstev v prvem tromesečju prihodnjega letu največ do 25 odstotkov i roračunskih sredstev, porabljenih v tem letu. Neizpolnjenim nalogam osrednje mesto Izvršni svet skupščine občine je sredi tega meseca obravnaval analizo uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič v letih 1976, 1977 in 1978 ter poročilo o gospodarskih gibanjih v devetih mesecih letos. Ugotovil je, da analiza daje temeljit in celovit pregled uresničevanja srednjeročnega programa v prvih treh letih, zato priporoča, da o tem dokumentu razpravljajo razen zborov skupščine občine tudi samoupravni organi v združenem delu in krajevnih skupnostih, da bi tako lahko kritično primerjali tudi lasten prispevek pri uresničevanju nalog. Izvršni svet Se predlaga, da se vsem tistim odmikom, kjer postavljenih planskih ciljev niso dosegli, da posebno mesto v resoluciji o možnostih razvoja občine Tržič za naslednje leto kot tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. To še posebno velja za problematiko zaposlovanja, kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, investicijsko dejavnost in učinkovitost gospodarjenja ter stanovanjsko problematiko. Zaskrbljujoče je namreč padanje podjetniške akumulacije in s tem zmanjševanje reproduktivne sposobnosti. Čeprav letošnji gospodarski dosežki prikazujejo, da se je ta negativni trend obrnil, naj bi v naslednjih dveh letih dali tej nalogi osrednje mesto. Tudi skozi vedno večjo vlogo samoupravnega planiranja bo treba priti do jasnih razvojnih konceptov vsake temeljne organizacije, ki bodo zagotavljali dinamičen in stabilen razvoj občine. Analiza jasno prikazuje veliko stopnjo vključevanja industrije v zunanjetrgovinsko menjavo. Istočasno pa nastopajo velike težave in omejitve pri uvozu prepotrebne opreme za modernizacijo proizvodnje. Zato si bo treba priboriti ugodnejše možnosti za uvoz opreme. Na področju samoupravne stanovanjske skupnosti v Tržiču ne dosegajo plana, posebno še na področju družbeno usmerjene gradnje. Doseči bo treba, da komunalna neopremljenost zemljišč ne bo združevala usmerjene družbene blokovne gradnje. S stanovanjsko problematiko je povezan tudi problem zaposlovanja. Neugodna kvalifikacijska struktura zaposlenih in velika fluktuacija nikakor ne moreta ugodno vplivati na dvig produktivnosti. Sprejeti sklepi ob obravnavanju problematike zaposlovanja, ki jo je pripravil občinski svet zveze sindikatov Tržič, naj zato obvezujejo ne samo za kratkoročno, ampak tudi za dolgoročno obdobje. Pri požarni skupnosti je opaziti velik napredek, posebno skrb pa bo treba posvetiti še kadrovskim vprašanjem. V prihodnjem letu bo treba na področju dejavnosti krajevne skupnosti dokončno utrditi vprašanje financiranja vseh oblik porabe v krajevni skupnosti. Na področju varstva borcev se mora hitreje razreševati vprašanje zdravstvenega varstva borcev. V naslednjem letu bo treba dokončno oceniti tudi možnost uresničitve sprejetega programa samoprispevka. Izvršni svet je ugotovil, da so v treh letih uspeli vse oblike porabe, na katere se v občini lahko vpliva, zadržati v okvirih ki so določeni z občinskim srednjeročnim programom. Ugotovil je tudi, da podatki o letošnjih 9-mesečnih gospodarskih gibanjih dobro dopolnjujejo samo analizo. Še posebno ie razveseljivo, da letošnji gospodarski dosežki prinašajo spremembe v nekaterih dosedanjih negativnih trendih, da je dosežena dinamična gospodarska rast, izboljšana so delitvena razmerja, povečana reproduktivna sposobnost, čeprav bitka m večjo akumulacijo še ni dobljena. Najprej križišče pri Zlitu Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča so delegati občinske skupščine sprejeli že marca letos. Niso pa se tedaj strinjali s predlogom o zbiranju prispevka za poslovne prostore v višini 1 dinarja, ki hi ga namensko uporabljali za izgradnjo infrastrukturnih objektov v industrijski coni. Vendar se ta potreba kaže še naprej in je vedno očitnejša, kot so ugotovili na nedavnem se- stanku tudi predstavniki organizacij združenega dela in tak način zbiranja denarja podprli Zato izvršni svet predlog ponovno daje na dnevni red zasedanja skupščine. Če bi g* sprejeli, bi v enem letu zbrali približno 1,500.000 dinarjev in** prihodnje leto bi z njimi lahko začeli izgradnjo križišča Zlit-in-dustrijska cona, v nadaljevanju pa še z drugimi objekti, predvidenimi v srednjeročnem progra- Odpadke na pravo mesto Potrebo po novem odloku o odstranjevanju odpadkov, ki naj bi nadomestil starega iz leta 1966, so narekovala nova zakonska določila iz tega področja, ki so posledica nenehnega povečevanja količin odpadkov, zavest-nejšega gledanja na človekovo okolje in zdravje ter možnosti ponovne uporabe odpadkov. Namen odloka je določiti tak način odstranjevanja odpadkov, da niso ogroženi, prizadeti in moteni človekovo zdravje in počutje, naravni viri, živalstvo in rastlinstvo, zavarovani naravni predeli ter naravni in kulturni spomeniki, videz pokrajine in naselij, higiena ter javni red in mir. Osnutek odloka sicer govori samo 0 tehnološko neuporabnih odpadkih, ker so razmere v tržiški občini trenutno take, da tehnološka predelava ne pride v poštev. Zakon o ravnanju ■ odpadki pa še zavezuje organizacije združenega dela in njihove poslovne skupnosti, da sprejmejo pravilnik o ravnanju / odpadki, ki se nanaša predvsem na njihovo ponovno predelavo. Določila osnutka odloka so razporejena v šest poglavij, ki vsebujejo ■plotu« določbe, način odlaganja odpadkov, javna odlagališča, cene. kazni ter prehodne in končni' določbe. Bistvena novost je da se po tem osnutku odloka ure,eno odstranjevanj« odpadkov razair-j„ „» celotno območje "1....... e vzdrževanje in zamenjava posod M Odpadki vračunano eeno odvoza In « n***°I™ javnih odlagališčih |«a«aja "P»< deljen. Zaradi problematike, ki xadeva najširši krog občanov, izvršni svet predlaga zborom skupščine, da osnutek odloka dajo v javno razpravo. Višja gradbena cena Na podlagi zakonov občinska skupščina sprejme za vsako leto posebej elemente za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča in za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj. Po dosedanjem odloku znaša poprečna gradbena cena 5128 dinarjev, medtem ko nova gradbena cena po podatkih SGP Tržič znaša 5850 dinarjev. Popravek odloka, ki ga predlaga izvršni svet. je potreben zaradi povišanja cea gradbenih storitev in splošne«? porasta cen. Povišanje cen gradbenih storitev pa bo v naslednjem letu vplivalo tudi na zvišanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišč* in sicer: v I. coni 104,41 dinarji (doslej 91,52 dinarja), v II. co« 82 30 dinarja (doslej 72,14) ii v III. coni 61,42 dinarja (doeJk 53,84 dinarja). Poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč n* območju tržiške občine za trets stopnjo opremljenosti in gostoti naseljenosti 150 do 200 prebival-cev na hektar naj bi po predloga] izvršnega sveta po novem znašali' za individualne komunali* naprave 398 dinarjev in za kolektivne komunalne naprave *» kvadratni meter stanovanjske površine 427 dinarjev. Za privlačnejšo podobo mest Ob razstavi v Gorenjskem muzeju - Številni novi predlogi in pobude za likovno ureditev Kranja Lmetnost se seli na ulice, v parke a v vse tiste ambiente, ki so že dolgo »tjali prazni. Danes niso hrami taetnosti samo muzeji, galerije ali »ncetne dvorane, umetnost stopa v adustrijske hale, tovarniške m toke avle, na trge in v javne Prostore kakršnekoli vrste. Včeraj «o gledali etnografsko razstavo J*d Prešernovim gledališčem, jutri teao izobesili slike pod Plečniko-«ni arkadami, kdaj drugič se bo na 'tovem trgu oglasila glasba, pesnici* recitacija* ali gledališka beseda, ^spojiti mesto z umetnostjo je ena toaed nalog današnjega časa, ki naj taaaca pregnati odtujenost med fcblin jih skuša tesneje povezati *d seboj Toda ne samo središče *»tt tudi nova stanovanjska na-Nja so morda še bolj potrebna Nturne preobrazbe in privlačnejše blitve. Iz teh razlogov je nastala *i razstava Vnašanje likovnih *mentov v urbano strukturo Kranja, ki jo te dni gledamo v novem galerijskem prostoru Mestne hiše v Kranju. Poglavitni objekt njenega prikaza je Planina, naselje, ki bi brez likovnikove roke, brez roke arhitekta, kiparja, slikarja, hortikul-turnega oblikovalca ostalo pač eno tistih številnih neselij, ki nastajajo pri nas in drugod in za katere je značilno, da so izgubila svojo individualnost, svoj človeškim meram Erilagojen značaj, svojo barvo in če očemo, svojo dušo, ki jim jo bo treba šele vsaditi. Tako so nam kranjski likovniki, slikarji, kiparji, arhitekti in horti-kulturni oblikovalci prikazali na razstavi vrsto primerov, kako likovno urediti različne mestne predele, da bodo postali privlačnejši, manj sivi in bolj domači.Kako z barvnimi kompozicijami poživiti prazne be-. tonske ploskve stolpnic in blokov na Planini, Kako vključiti najrazličnejše uporabne plastične elemente Kranjski lutkarji v Beogradu hpel nastop lutkarjev Predstave ob [lil pravkar končanem kongresu W socialistične mladine Jugo-W v Beogradu so v okviru Vmljevalnih prireditev nastopil, ;«*Ji lutkarji kranjskega gledalca / Vino uspelo postavitv.jo Koso-V na leteči žlici Svetlane Maka-■ V Vi jih je odrsko priredil in Hiral Vladimir Rooss. Brez dvoma Sna in v preteki, sezon, ena SpUnejših predstav, k, smo „h v ožji domovini. JWnovo icled-lirfe K™"^;™' *«ob praznovanju dedka Mraza Prešernovega gledališča dedku Mrazu pripravlja novoletni program. Obnovitveno bo uprizorjen Hodi de bodi A.Greidanusa v režiji Jožeta Kova-čiča ter lutkovna predstava za najmlajše Gašperček si dom gradi J. Ja-roša. ki jo pripravlja z lutkovnim ansamblom Saša Kump. Na žalost gledališče ugotavlja, da bo spričo skrajno slabe organizacije ob tem praznovanju — samoupravni sporazum o praznovanju izvajalcem, predvsem gledališču, pač ni prinesel olajšav, ampak občuten osip predstav — moralo iskati gledalce zunaj kranjske občine, kar pa je že tradicionalno ob lutkovnih predstavah kranjskega gledališča. M. L. IN POPOLNOSTI - Domačin akademski slikar JfTRETI LEPOlt.J* ry tokrat drugič razstavlja v tržitkem pa<;,-Premrl po dveniei ti ki teiij0 k lepoti in popolnosti. ,„ pravo_*;-nol0vo se >? * Srne za bo9a ns»\eVtU- "Javi*3 i- de^-lat ase „?ve .-iona. bodo za ^s6 deVi za V.uie v mestno okolje, kako zapreti praznino, ki jo je v staro jedro Kranja zasekal most čez Kokro, kako likovno razgibati zapuščeni Pungert ali ozeleniti okolico Prešernovega spomenika, kakšen naj bi bil novi vodnjak na Titovem trgu ali bodoči izgled Trga revolucije, kako naj bi uredili zelenice v novih naseljih ali kako uskladiti obsežne, že pripravljene načrte za ponovno oživitev mestnega, jedra s predogi likovnikov? Tako kot razstava je tudi pogovorni večer, ki sta ga na isto temo organizirala Odbor za likovno ureditev Kranja in Kulturna skupnost Kranj, privabil prejšnjo sredo veliko obiskovalcev, predvsem strokovnih delavcev in tistih, ki jih zanima bodoča podoba mesta. Številne pripombe in predlogi navzočih so gradivo, ki ga gledamo na razstavi, še bolj razširili. Sodelujoči so večkrat poudarili, da je potrebno s takimi in podobnimi razstavami nadaljevati, jih še bolj približati občanom, pozitivne izsledke pa skrbno pretehtati in jih skušati tudi uresničiti. Večer je izvenel v eni sklepnih misli, da je treba sodobno stanovanjsko gradnjo razbremeniti gole ekonomike, jo prilagoditi ljudem, njihovim potrebam in hotenjem, ji skratka dati bolj human in bolj kulturen videz. Razstavno gradivo bo skupaj s številnimi ugotovitvami in predlogi, ki jih ie sprožil pogover, izšlo v posebni brošuri. Cene Avguštin Priznanje Francu Jakopiču Cerklje — Zaradi velikega prispevka k razvoju kulturne dejavnosti krajevni skupnosti Cerklje in tudi izven nje je svet krajevne skupnosti v imenu krajanov izročil Francu Jakopiču umetniško sliko domačina Damjana Štirna. Franc Jakopič je pred enajstimi leti ustanovil orkester melodik in se predstavil na več kot 150 prireditvah. To je terjalo od nagrajenca krajevne skupnosti ogromno naporov in samoodpovedo-vanja. Razen tega je bil Franc Jakopič tudi stalno aktiven v družbenopolitičnem življenju kraja in delegat raznih kulturnih ustanov. Cenijo ga tako šolarji kot krajani, saj je človek vsestranskih kvalitet. »V Cerklje sem prišel leta 1967 kot predmetni učitelj glasbe in prevzel na osnovni šoli zborovsko petje in glasbeni pouk. Še isto leto sva s Petrom Liparjem ustanovila v Cerkljah podružnico glasbene šole, v katero se je prvo leto vpisalo 30 učencev klavirja in harmonike. Pred menoj je skrbel za glasbeno vzgojo na posameznih instrumentih Nikola Ignatov« je rade volje povedal Franc Jakopič. »Pet let kasneje je bil ustanovljen šolski orkester,« nadaljuje Franc Jakopič. »Sestavljajo ga melodike, orgle in tolkala, uspešno pa nastopa na skoraj vseh krajevnih in šolskih prireditvah. Vadimo dvakrat tedensko in obvladamo 70 različnih skladb od Beethovna in Mozarta do borbenih in narodnih pesmi. Orkester združuje 35 učenk in učencev. Instrumentacijo za vse instrumente pišem sam. Tri tedne je skoraj premalo, da napišem notne knjižice za posamezne instrumente.« Franca Jakopiča smo poprašali t udi po nastopih »Razen na samostojnih prireditvah je orkester nastopal na RTV in spremljal razne soliste. Zadnje čase nastopamo tudi drugje in se povezujemo z. nekaterimi osnovnimi šolami. Naš največji uspeh pa je tridnevno gostovanje na beograjski osnovni Soli Davorin Jenko, s katero sodeluje osnovna šola iz Cerkelj.« J. Kuhar PAVLA BRUNCKOVA je Severjevo nagrado prejela za izjemen igralski dosežek v slovenskem poklicnem gledališču. — Foto: J. Zaplotnik Podeljene Severjeve nagrade Priznanja prejeli: Pavla Brunčkova, Boris Ca-vazzaf Peter Dougan, Miran Kenda in Matjaž Modic Skofja Loka — V ponedeljek, 18. decembra, so v galeriji na Loškem gradu podelili nagrade Staneta Severja, ki že vrsto let pomenijo priznanje za najboljše igralske dosežke na slovenskih poklicnih in amaterskih odrih, priznanje za študente dramske igre, hkrati pa so posvečene spominu velikega igralca Staneta Severja, ki je imel svojo predzadnjo predstavo prav v Škofji Loki in nekaj dni kasneje omagal v Ribnici na Pohorju. Vsakoletne Severjeve nagrade po-deluje Sklad Staneta Severja, v katerem so predstavniki občinske skupščine Skofja Loka, skupnosti slovenskih gledališč in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je Stane Sever vzgajal mladi rod igralcev. Posebna strokovna žirija, ki so jo sestavljali Zlatko Šugman, Miran Herzog, Janez Povše in Mile Korun, je soglasno namenila letošnje Severjeve nagrade petim igralcem. PAVLA BRUNCKOVA, članica Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, je Severjevo nagrado prejela za vlogo Nje v »Intervjuju« Matjaža Kmelca. Po več kot tridesetih letih igranja ji je v vlogi Ona uspelo združiti lastno doživljanje NOB in ustvarjalnost na gledališkem odru. BORIS CAVAZZA, igralec Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, je priznanje prejel za vlogo Georgija v drami Dušana Jo-vanoviča »Osvoboditev Skopja«. Z interpretacijo doživlja na predstavah nedeljene simpatije gledalcev, na drugi strani pa so tudi strokovne kritike izjemno ugodne. Priznanje PETRA DOUGANA se naslanja na njegovo dolgoletno igralsko-animatorsko delo v ansamblu Lutkovnega gledališča v Ljubljani in na njegov prispevek v uprizoritvi »Gugalnice« Franceta Puntarja, kjer je z izrazitim posluhom oblikoval vlogo Medveda. MIRAN KENDA, član gledališče skupine Linhartov oder v Radovljici, je nagrado prejel za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču. Zlasti kot igralec-komik je izoblikoval specifičen igralski izraz in v zadnjem Času opozoril na svojo ustvarjalno navzočnost v gledališkem kulturnem življenju Gorenjske. Omenimo naj njegovo povsem novo originalno zamisel predstavitve Linhartovega barona iz komedije »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. MATJAŽ MODIC je Severjevo nagrado prejel za igralsko stvaritev študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Ves čas študija je kazal izreden smisel za telesni izraz. Svoje izkušnje in igralski dar je uspešno združil v diplomski predstavi Cervantesovih »Treh med iger«. Podelitev Severjevih nagrad je popestril nastop Akademskega komornega pevskega zbora iz Kranja, ki se je prvič predstavil škofjeloškemu občinstvu. Sledila pa je uprizoritev Kmeclove igre »Intervju«, v kateri se je predstavila letošnja Severjeva nagrajenka Pavla Brunčkova, ob njej pa še Peter Ternovšek. Predstavo je za mariborski Mali oder režiral Voja Soldatovič. M. Volčjak GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je do 26. decembra odprta razstava slikarskih in kiparskih del Pera Mandiča, Jusufa Suljanovića ter Zlate in Jožeta Volariča. V galeriji Mestne hiše je na ogled jubilejna razstava del slikarja Marjana Belca ob njegovi šestdesetletnici. Razstava bo odprta do 26. decembra. V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Vnašanje sodobnih likovnih elementov v urbano strukturo Kranja, ki jo je pripravil Odbor za likovno ureditev mesta. V stebriščni dvorani Mestne hiše ie na ogled razstava fotografij Marka Aljančiča KITAJSKA SREČANJA. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji iste stavbe si lahko ogledate razstavo BOJ ZA SEVERNO MEJO 1918, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve v Mariboru. Razstava je prirejena v počastitev 60-1 etniče bojev za severno mejo in Dneva Jugoslovanske ljudske armade. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. LOŠKI MUZEJ SKOFJA LOKA ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA V ŠKOFJI LOKI so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času je odprta tudi galerija. V GALERIJI Loškega gradu bo v petek, 22. decembra 1978, ob 18. uri otvoritev razstave ARHIVSKI DOKUMENTI O OBNOVI IN SOCIALISTIČNI GRADITVI V LETIH 1945 DO 1947, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana. MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE MUZEJI RADOVIJIŠKE OBČINE so odprti ob sredah, sobotah in nedeljah ter ob državnih praznikih, in sicer: Muzej talcev v Begunjah: od 10. do 17. ure Kovaški muzej v Kropi: od 10. do 13., od 15. do 17. ure Čebelarski muzej, Linhartova soba in Šivčeva hiša v Radovljici: od 10 do 12., od 15. do 17. ure. 1. januarja bodo muzeji zaprti. V času novoletne prodajne razstave (december) je Šivčeva hiša odprta vsak dan. Vstop prost. GLAS . stran Bratstvo naših narodov je bilo rojeno na Neretvi Sončen dan je bil. Lepšega bi si za november res ne mogel misliti. Sijalo je na Makljenu in spomenik, velik in mogočen, se zdi kot pest, ki ukazuje: kljubovati, čvrsto držati skupaj, ne popuščati! Ne popuščati! Misli borca III. Dalmatinske brigade. Džura, Jurija Držka iz sela Polače, oživljajo trenutke pred petintridesetimi leti, ko se je s soborci pogajal po bregeh Makljena, potem ko so z južne strani pomagali zavzeti Prozor. To jutro je nad Prozorom in dolino Rame še megla. V srcih vre, borci iščejo znane obraze soborcev, s katerimi so se pretolkli skozi IV. ofenzivo, in V. . . . Veliko let je minilo in težko je zdaj v teh tovariših prepoznati mladeniča, soborca izpred .'15 let. Čeprav so oči danes vse mlade in rosne ob spominih, prepozna le nekaj borcev, ki so šteli v njegov. Kninski krvavi bataljon. Nekaj je še prav tistih, s katerimi je 28. julija 1941 izvedel prvo večjo diverzantsko akcijo — skoraj goloroki, saj v vasi ni bilo več kot 10 pušk, so napadli žandarmerijsko postajo v Polači. Dobili so prve ujetnike in prvo orožje. Zmagali so in če je že zmaga, mora biti tu tudi zastava. Zasmeje se sam pri sebi ob tem spominu Džuro. Partijska zastava naj bo rdeča, barva upora in krvi. Niso je še imeli, te prave zastave s srpom in kladivom, pa je prišla prav kar rdeča cerkvena bandera, ki so jo sicer imeli za procesije. Visoko na kapelico sv. Petra so jo postavili in tam je vihrala kot simbol vstaje in osvoboditve vasi in okoliša. Potem so napadli Italijani. Džuro je bil prvi ranjenec v vasi. V roko je dobil rafal mitraljeza. Umaknili so se pod Dinaro, formirali Dinarski odred, iz tega po koncem 1942. formirali Kninski bataljon, v katerem je bil Džuro že namestnik komendirja I. čete. In potem so se iz dneva v dan lotevali močnejših akcij okoli Knina, Vrlike in Sinja, vse do januarja 1943, ko je bataljon že dobil nalogo, da krene v smeri Livna, Duvna in se pripoji III. Dalmatijski brigadi. Začela se je IV. sovražnikova ofenziva, ki se je vlekla vse do Karlovca, Korduna, čez Banijo, Kozaro, proti Banja Luki, Bugojnu, Livnu, Duv-nu, Prozoru. Cez 100.000 dobro oboroženih vojakov in čez 150 avionov je bilo to bitko, s katero je hotel Hitler v enem mahu pomesti s partizani in utreti prosto pot do morja, Grčije in naprej. Pa se je uštel. Ja, če bi ne bilo takih herojev, kot so bili naši borci, ki so bili pripravljeni za svobodo pasti do zadnjega . . . Italijanska divizija Murdže je držala tedaj Prozor. Mesto, ki leži v globoki dolini, je bilo na višini obdano z utrjenimi bunkerji, obdano z žico. »Veliko orožja smo tedaj zajeli,« se spominja Džuro. »Tudi 6 tankov. Slabo vreme je bilo. Sneg in veter sta bičala v obraz. Okrog glave smo si ovili odeje. Podnevi nisi videl kam greš. In ko smo se čez I)uvanjsko polje prebijali proti Neretvi in Jablanici, smo v zametenem snegu našli ranjenca. Se čisto malo se ga je videlo iz zameta. Odnesli smo ga v neko prazno hišo, na robu Jablanice. Potem je prišla še bolničarska ekipa z drugimi ranjenci. Predali smo jim Malo je bilo slikarjev, ki so že med borbo slikali motive iz borb in vse, kar so nosili v sebi na tej težki poti do zmage. Zato so že leta 1946 z veselem sprejeli idejo maršala Tita, da krenejo po poteh IV. in V. sovražnikove ofenzive in da poskušajo na mestih, kjer so se odigravale najtežje bitke, najti še spomine na borbo in s svojo umetniško močjo predstaviti narodom Jugoslavije vso veličino in slavo Neretve. Ta pohod umetnikov je bil neobičajen in enkraten. Tri-inpetdeset umetnikov se je podalo na dolgo pot, opremljenih z bloki, barvami, platnom, ali grafično ploščo. Tako so nastale številne slike, akvareli, grafike, svojevrsten potopis v katerem se prepletajo in mešajo dokumenti in impresije. Vsa ta dela na žalost niso ohranjena, toda od ohranjenih so izbrali najboljše in ta so danes razstavljena v spominskem domu pri Jablanici, v dolini Neretve. Med razstavljenimi deli so tudi štirje akvareli znanega kranjskega umetnika slikarja Ljuba Ravnikarja. Jurij Držak-Džuro, borec z Neretve in Sutjeske, po vojni dolga leta oficir JLA, zdaj član našega kolektiva, je na Maklenu in ob Neretvi našel stare soborce. ga. Mogoče je preživel ... Mi smo hiteli naprej.« Neretvo so prešli takoj za drugo Dalmatinsko brigado in podili pred sabo četnike. Danes se mu zdi, da je bila struga nižja, da most ni bil tako strm. Prešli so ga namreč, še ponoči prvega dne, ko so bile med obema deloma mostu postavljene prve deske in so splezali na vrh po sami konstrukciji. Pod planino Prerij so se spet zbrali, pričakali noč. Kašo so dobili za večerjo in to je bila menda prva hrana odkar so odšli iz Duvna .. . Kako malo je treba, da se človeku povrne življenje v žile. le malo tople kaše in pa seveda zavest, da so ukanili sovraga, kot še nikoli. II. Vladimir Nazor: »Ob zori me peljejo k reki. Obale so visoke in strme. Dolgi visoki most je tovariš Volodja pred sovražnikom strokovno v trenutku porušil, a zatem hitro zgradil, doli nad samo vodo, ozek lesen prehod za konje in pešce. Cela naša komora čaka; okoli nas ranjenci, bolniki in oni, ki jih takšna vojska vleče za sabo. Vzkliki, povelja. Gneča. Doli. preko mosta neprestano nekaj in neki prehajajo. Teče, kot tanek curek vina ali vode iz pipe na sodu. Kako dolgo bo še trajalo? A dan raste; sonce se je dvignilo. Če nas ugleda avion, bo pokol.« Vladimir Dedijer v svojem Dnevniku: »...Toda dohod je strašen. Se zdravemu človeku hi se zavrtelo v glavi, če pogleda dol, kaj šele ranjencu Steza je mokra, zdrsana Po njej ranjenci stokajo, spuščajo se po vseh štirih. . . . Konji padajo z bremenom, -zapno Italijane z nosili. Na pomoč, kriki. Vse se ruši v vodo. Spodaj buči Neretva, a po hribih, obrobljenih z našim in četniškim ognjem, ječe bacači. Strašna slika« Dalmatinska brigada je imela s seboj cel vojaški orkester in tu pod stenami Prenja se je že širilo kolo, pesem je vrela iz prsi . . . Potem povelje, da Kninski bataljon prevzame ranjence in jih nosi čez planino Prenj, vse do Glavatice va. Planina je vsa ledena, snežni zameti, poti ni. Prične se najstraš nejša noč v življenju in borbi Knin skega bataljona. Borba za ranjence, ki so preneseni čez Neretvo, se nadaljuje. Nosila so enostavna, napravljena iz vej, se zažirajo v rame na, roke, borci padajo pod breme nom, zaradi ledu, zaradi onemoglosti. Konjem ovi je j o kopita v odeje, da bi jim ne drselo, pa kljub temu padajo v prepade z njimi ranjenci »Ranjencev ne smemo pustiti!« Te Titove besede so jim odzvanjale v ušesih in ukaz je treba izvršiti. Izmučeni od dolgih maršev, bojev in stradanja, so boni dobesedno umirali, pod nosili. Od naporov se jim je udrla kri skozi usta, nos . . Toda ranjence je bilo treba rešiti za vsako ceno! Se danes mu navro solze v oči, ko se spominja te strašne noči. In potem, ko so le prišli na ta čez dva tisoč metrov visoki Prenj, ga prema gali, jih je na neki čistini pri Konjicu pričela tolči sovražnikova artilerija, preletavali avioni in mitraljirali. Koliko ranjencev je bilo pri tem napadu še ponovno ranjenih. »To je bilo najhujše! Ranjenci so prosili, da jih pustimo, da od njih tako in tako ni več pričakovati, mi se pa le še lahko rešimo . . Toda pustili nismo nobenega! In zmagali smo. Zmagala je naša visoka borbena zavest. Tako se je kovalo naše bratstvo med narodi, naša enotnost. Ko si si zadegal ranjenca na ramo, nisi nikoli spraševal kdo je. od kod je, kaj je. Ranjen borec je in to je bilo dovolj in vse. Bilo pa je hudo. Saj je bilo hudo tudi potem, v V. ofenzivi, na Siit-jeski, na Vučevu, na Barah, kjer se je borba odvijala noč in dan in dan in noč, ko smo bili največkrat boj prsi v prsi, ko si sovražnika obdeloval brez poka puške, s kopitom, z bajonetom in ko smo se vsi po vrsti že odpovedali življenju, saj je bil pravi čudež, da je ob taki premoči in stalnem mitraljiranju sploh še kdo ostal živ, toda tako hudo, kot na Prenju, ni bilo.« Tu pri Neretvi, ko jim je dovoljeno v posebni prostor ob Titu, jih je spet našel nekaj iz svoje čete: generala [lijo Džujiča, ki je bil v njegovi četi desetar, pa Vaso Radinoviča, pa Spira Uvodiča iz Splita, ki je bil komandir voda, pa Mimico od Šibenika, ki je bil desetar voda . . . Tudi njim se zdi danes to jablaniško polje tako široko in prostrano. Sprašujejo se, koliko je neki še municije od težkega orožja v Neretvi, ki so jo zmetali v vodo, da bi ne služila več sovražniku, sami je pa niso mogli nositi s seboj, saj so morali roke imeti proste za ranjence, zato so vzeli s seboj le najnujnejše, lahko orožje. Spominjajo se tega in onega, šele danes, po 35 letih zvedo kje je padel ta, kje oni tovariš, kje kdo dočakal svobodo . . . Kot da so šli skozi temo in noč, se jim zdi. Vsaj tisti čas do Andrijevice v Črni gori, ko je kapitulirala Italija in so Andrijevico uspeli izprazniti pred Nemci. Takrat je bilo veselja! Dobili so hrane, konzerv, da niso vedeli kam z njimi. Obleko, čevlje, orožje! Po dveh letih so bili spet siti! Potem res ni bilo več težko biti partizan. Vojskovanje 00 tem se sploh ni moglo primerjati s trpljenjem, ki so ga preživeli prej. Saj so bile še trde borbe z Nemci in Bolgari v Črni gori, toda to je bil pravi nič proti preživetemu trpljenju in grozotam. Aprila 1944 je bil Džuro imenovan za komandanta bataljona Neretvansko-partižanskega odreda. Tu je bil do konca 1944. potem pa je prešel v artilerijo. Vlekla ga je tehnika, topovi, traktorji, ki so vlekli topove. Bil je namestnik komandanta divizije vse do osvoboditve. Njegova pot je šla potem od Splita, Knina, Gospiča do Bihača, na Senj, Novi, Reko od tu pa na Podgrad, Divačo, Sežano in prav do Opčin in Trsta. Tu je dočakal osvoboditev, In danes tu ob Neretvi sc mu zdi, da je tako, kot bi pravkar bili osvobojeni. Ljudje v Bosanskem Petrovcu, v Bugojnu, v Jablanici in povsod tod okrog so jih pričakali kot osvoboditelj«-, s cvetjem. Prelepo je! In vsem tem dobrim ljudem ni dovolj reči hvala. Spominski dom, kjer so razstavljena dela znanih jugoslovanskih slikarjev, jih ponovno spomnijo na trpljenje tistih dni: na porušen Prozor, požgano Jablanico, razrušen most m ranjence, tifusarje, /bege, pa spet na strašni Pranj Zunaj gori večni ogenj v spomin vsem padlim, vsemu nečloveškemu trpljenju in /magi. I) Dolenc Porušen most na Neretvi bo ostal kot večen spomin na najbolj \ človeško dejanje v svetovni zgo-1 dovini vojn — bitko za ranjence] d* , Socialna varnost zdomce1 S pristopom k evropskemu sporazumu o socialni varnosti hi lahko še bolj izboljšali položaj naših delavcev na začasnem deta v tujini. O tem prav sedaj razpravljajo zvezni organi, vendar. bo tak sporazum prišel tudi na dnevni red pristojnih republiški! organov in pa interesnih skupnosti. Doslej je Jugoslavija sklenila že vrsto dvostranskih sporazumov o socialni varnosti z več evropskimi državami, pa doslej podpisala še nobenega večstranskega sporazuma o socialni varnosti, ki obstajajo med državami članicami nekaterih evropskih skupnosti. Taki sporazumi zagotavljajo socialno varnost delavcem - migrantom na ozemljih vseh v oosamezno skupnost povezanih držav. Prav ta evropski sporazum o socialni varnosti je za nas in seveda za naše delavce v tujini najbolj pomemben, saj združuje na področju socialne varnost: praktično vse države, kamor odhajajo naši delavci na začasno delo. Po tem sporazumu, ki velja od marca lanskega leta, kosof* podpisale prve tri države sicer članice Evropskega sveta Avstrija, Luksemburg in Turčija, pomeni popolno socialno varstvo* migrante ne glede na državo, kjer trenutno delajo, so delali a! šele bodo. Sporazum je v bistvu vizija bodoče skupnosti evraP" skih narodov, ki bi jih vezalo prijateljstvo in skupna skrb» delavce migrante. Prav zato lahko k temu sporazumu pristopit'" vse evropske države ne glede na svoj gopodarski in družbenopolitični sistem. Prav zato je pričakovati, da se bo poleg te? treh držav, s podpisom pridružilo temu sporazumu še več drugih. Skoraj ni dežele, kjer namreč ne bi bila razširjeni migracija, razen morda vzhodnoevropskih. Jugoslavija ji vsekakor dežela, ki ima kar precej delavcev emigrantov in ji bo še dolgo imela, zato je prav evropski sporazum za nas posebej vabljiv. Sicer pa začetki evropskega sporazuma o socialni varnost segajo že v leto 1950, ko je bil sprejet začasni sporazum, sledi* * pa so mu evropski sporazum o socialni in medicinski pomoč evropski kodeks o socialni varnosti, evropaks socialna karta i" evropski sporazum o socialni varnosti v poljedelskih obratit Razen teh sporazumov, ki bi jih morali ratificirati parlament držav podpisnic zadnjega sporazuma o socialni varnosti obstaja še vrsta resolucij članic Evropskega sveta. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ Iva Slavca 1, 64000 Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja dela oziroma naloge VODENJE ODDELKA ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpol- n |e\ ati i udi nasledi) ja pogoja: - visoka izobrazba - dipl mg. agronomije. - ,r) let ust razne prakse Delo se združuje nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovan ja ni Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Odbor bo upošteval prijave, ki bodo prispele v roku in bodo opremljene z dokazili. Kaa-didate bomo o izidu razpisa obvestili v roku 30 dni po končanem razpisu. Gostinsko podjetje Zelenica Tržič vabi v restavracijo nad avtobusno postajo na pestro izbiro specialitet KMEČKA POJEDINA, DIVJAČINA ŽABE ITD Silvestrovanje z bogato večerjo 350, — din, rezervacije v restavracip ali po tel 50 691 Silvestrovanje v DISKOTEKI (restavracija Pošta), hladna pojedina 100, — din za osebo, rezervacije pri blagajni disko teke, ki je odprta vsako soboto od 19 do 24 ure m nedelio od 16 30 do 21 ure Čestitkam / najlepšimi Jel/ami delovnim l/udem in občanom, še posebej stalnim gostom m poslovnim pii/atel/em. v letu 1979. se p(i drufu/e tudi naš delovni kolektiv Priporočamo se /Z\ ^ priporočamo tff * se za nakup in vam želimt prijetno praznovanje slaščice konzerve pijače / KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Č, rtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 'RSKI FOLKLORISTI - Na Jezerskem deluje mmdevna folklorna skupina, ki ohranja gorenjske jezerske narodne plese in sodeluje na raznih voh in prireditvah doma in v drugih krajih. »,to zabavajo tudi turiste, ki prihajajo na Je-~..ko Strokovni vodja skupine je Niko Plazmh, •rganizacijski vodja pa Zvonka Truda. Harmoniko Mign Matej Lindau. - B. B. ' SNEGULJČICA VRIBNEM Ribno - Jutri ob 19. uri bo v zadružnem domu v *bnem že druga premiera v letošnjem letu. Tokrat je SonirsL dramfka'sekcija DPI) Svoboda Rud, Jedret.č pravila Dravljicno igrico Sneguljčica. S to igro se skupina vključuje v praznovanje m vcga J IO lgru **r ~ k ____ UnAr, naoirei gostovali DEDEK MRAZ POD KRVAVCEM Cerklje — V nedeljo bo vasi pod Krvavcem obiskal dedek Mraz s spremstvom in obdaroval vse predšolske otroke. V sedmih krajevnih skupnostih jih je 672. Dopoldne bo obiskal skupnosti Adergas in Velesovo. Ob 8. uri bo začel v Ambrožu in do 12. ure obhodil vse vasi ter se ustavil v Adergasu. Popoldne bo sledil obisk Poženika, Zaloga, Brnikov in Cerkelj. Ob 13.15 ga pričakujejo'na Pšati, ob 14.45 v Vopovljah, ob 15. uri na Spodnjem Brniku in ob 15.40 v Cerkljah pred osnovno šolo. Za predšolske otroke sta pripravljeni tudi igrici dedek Mraz piše in Pavliha in razbojniki. Danes bo v cerkljanski osnovni šoli igrica za predšolske otroke iz krajevnih skupnosti Cerklje, Šenturška gora, Poženik in Grad, 26. decembra za otroke iz Adergasa in Velesovega in 27. decembra v Zalogu ob 16. uri in ob 17.30 spet v Cerkljah. J. Kuhar V S tO 1PTO Se SKUpiIia vivijui uj« • f...... W V nedeljo, 24. decembra, bodo najprej gostoval, 'Mošnjah ob 10. uri, popoldne ob 15. un pa jo bodo Ci dom«. S tem delom bodo gostoval, se v Pod-n. Radovljici in Zasipu PREDDVORSKI FOLKLORISTI - V osnovni šoli Matija Valjavec v Preddvoru že vrsto let uspešno deluje folklorna skupina. Sestavljajo jo učenci, ki plešejo stare gorenjske in belokranjske plese. Vodita jih Alenka Krišelj in Mirko Udir, za takt pa igra Branko Tičar. Skupina pogosto nastopa na domačih turističnih prireditvah, v raznih krajih Slovenije, nastopala pa je že tudi v zamejstvu: v Bilčovsu, Pliberku, Globasnici, Železni Kapli in celo v Zahodni Nemčiji. — B. Blenkuš _ ) n jelavna. N*™Ve * Preddvoru, v Stra- %fr*dki n~"^%L\£™^Ktwli naloge na ^> in na Bledu^ejici so g* k So »Kaj lahko J"*"*^^* Polona Sosič (OS ^ r'r^isZ*'? pripravila tudikviz ■ ■tj ■ i i I SboVš? '^^/li^^pnpnsvila tudi kviz So« Jenko). KomJ^anJ Gorenjskem. 12 šol je Sovanje o ^^ZovanjejebZ v okviru zbora Savilo ekipe- .^.^Z^Zlaicev 16. decembra v ^tnjskih tunstičnih de^tovce ^ (nQ N/u. ZpTZsnovne šole Lesce in jese- JAVNA GOVORILNICA V CERKLJAH - Pred praznikom republike je kranjska pošta priključila na telefonsko omrežje devet novih naročnikov iz Vasce, pred dnevi pa je bila usposobljena tudi prva javna telefonska govorilnica na poslopju blagovnice v Cerkljah. — J. Kuhar GORE KRATKEM Sprevodi dedka Mraza f 11 K/ Skofja L loški občin Mraz. ki bi U) Loko, / Zni Prired bila lani * Mraz s sp Ren mestni m pripovei so bodo v po 20. de« občinska I zatorji \ p rjp v ne <>rg; oka - Otroke v škofje-bo letos razveselil dedek po dvakrat obiskal Škof-, leznike, Gorenje vas in tve bodo podobne, kot je Skofji boki. ko je dedek ,mstvoin prišel na okra-11 ({, otroci p;« s° sami peli lovali pravljice. Sprevodi losameznih krajih zvrstili nibru Nosilec akcije je onference SZDL, organi-»sameznih krajih pa so osin izaci je /.SMS. krajevne Novoletni sejem v Kranju od 15. do 26. decembra paviljon murka _ pohištvo - gospodinjski stroji - dekorativa Sejemske cene Dostava nadom mu Velika novoletna razprodaja _ otroške konfekcije in _ pletenin v pruMtarik Mv#» »Muvni««-KKIM m« tetšl JI.A I (pri ii v lobunni ponlHJi) v K i naju konference SZDL in krajevne skupnosti. Loško gledališče pripravlja igrico za otroke, ki jih bodo ponudili tudi delovnim organizacijam. V vrtcu na Novem svetu bo lutkovna predstava. Podobno pa se pripravljajo tudi po šolah, kjer se bodo v prireditve lahko vključile tudi delovne organizacije. V kinu Sora v Škof ji Loki bodo po končanem sprevodu dedka Mraza predvajali filme za otroke. Občinski sindikalni svet je že opozoril naj se pri obdarovanjih otrok vrednost daril giblje med KM) in 200 dinarji. Pozornost naj bo namenjena kulturnemu delu praznovanja dedka Mraza. V Školji Loki ugotavljajo, da bo nujno potrebna koordinirana akcija za združevanje sredstev za praznovanja. Vse organizacije združenega dela bi pristopile k družbenemu dogovoru in za novoletne prireditve bi skrbel koordinacijski odbor. M. Volčjak Blejski samoprispevek Bled — Krajani so se odločili za samoprispevek za gradnjo mrliških vežic in za obnovo pokopališča. Samoprispevek plačujejo od L julija I976 do 31. decembra 197H. plačljiv pa je v 30 obrokih z zpadlostjo plačila vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec. Tisti krajani, ki so ga začeli plačevati L julija 1076, bodo ves denar, ki so ga prostovoljno namenili obnovi plačali 31. decembra letos, tisti pa. ki so začeli plačevati 1 avgusta 1976 pa bodo vse obroke plačah 31. januarja 197». (99. zapis) Med Spodnjimi in Zgornjimi Gor-jami se je skril zaselek Mevkuž. Kaj, zaselek? Prava podgorska vasica s svojo starinsko cerkvico in — s svojo pravljico! MEVKU2 - MEKU Ž Za nobeno od teh dveh oblik ne morem reči, da je prava. Tudi stari cerkvenopisec Lavtižar meni kar na kratko: o tem čudnem imenu naj si jezikoslovci belijo glavo! Mar ne bi raje iskali izvora v Mlevkužu, staroselcu mlekarju, mle-kužu? Saj Mlekuž niti ni tako redko slovensko rodbinsko ime. Četudi Mencingerjevega Melkijada ali Mle-kojeda ne silimo v to imensko družino. Torej: Mlekuž = Mekuž * = Mevkuž. Kdo ve za boljšo razlago? Iz Miklavža, Mekvavža izvajati ime bi že bilo tudi mogoče? Kot so Višelnarji so tudi Mevku-žarji znani izdelovalci bronastih kravjih zvoncev. — Podružnična cerkvica iz 16. stoletja, posvečena sv. Miklavžu, pa je skrita v globeli — šele tedaj jo zagledaš, ko stopiš pred njo! Drugje so take stavbe bolj očitne. STARA PRAVLJICA Bolj znan pa je Mevkuž po nenavadnem zvonu iz leta 1550. Kajti okraski na zvonu so bili zares nekaj posebnega: namesto svetnikov in pobožnih posvetil je moral livar zvon okrasiti z napisom, v katerem si sledita za vsako besedo pes in zajec! Kaj takega pa še ne, bi utegnil kdo reči! Pa poslušajmo še živo legendo, ki to pojasnjuje: Stari ljudje so vedeli povedati, da je bil v onih davnih letih radovljiški grof tu na lovu in da se je izgubil v tedaj še močno zaraščeni mevkuški soteski. Ves izgubljen in obupan se zaobljubi, da bo v tem kraju sezidal kapelo, če bo rešen. No. možaka so drugi lovci našli in rešili. Brž nato, še isto leto, je grof izpolnil obljubo in sezidal malo cerkvico in dal vliti poseben zvon v zahvalo za srečno rešitev. Zgodovinska osnova legendi utegne biti lovski motiv (zajec in pes), samotnost kraja, ki je bil obdan od gozdnatih hribov na severu in jugu, proti zahodu pa z globokim jarkom, v katerem dere hudourniška Radov-na. Navidez ni razloga, da pravljici ne bi vsaj delno verjeli, ker je tudi napis na zvonu to trdil: IHS MA-RIA HILF UNS AUS ALLER NOT AMEN (po slovensko: Jezus in Marija pomagata v vseh stiskah, tako bodi!). Zal — znamenitega »Lovskega« zvona ni več! Pobrala ga je prva svetovna vojna, ko so morale cerkve oddajati zvonove — za vlivanje topovskih cevi . .. Torej prav narobe, kot je bilo z zvonom, ki še danes poje s svet'ga Jošta lin: le-ta je bil vlit iz topov . . . ZADNJA IZ RODU LENKOVIČEV Kar brž razložim ta nenavaden naslov poglavarja: v kripti podružnične cerkvice sv. Trojice v Sebenjah spi grofica Marija, zadnja iz rodu Lenkovičev, ki so ne ko krajše obdobje gospodovali Rs dovljici in njeni okolici. Zakaj si j grofica zaželela poslednjega počitk prav v tem kraju, nisem mogel izve deti (tudi v knjigah ne). — Skromn. cerkvica s kar prostorno lopo (pred dverjem) je le po svoji legi mikavna nima pa nobenih umetniških boga stev v notranjosti. Razen — seve -nagrobne plošče grofice Marije. -Starost grobnice izpričuje že izliza nost plošče — od hoje vernikov p njej .. . Relief je skoraj nezaznam< van — utegnil pa bi se razbrati p morebitnem odlitku, ki naj bi b prej ali slej le napravljen. Saj gre z zgodovinski spomin na stare sloven ske plemiče z Gorjancev. Sebenje same so majhen kraj, vsekakor zanimiv tudi zaradi imena (kraj z enakim imenom imajo tudi blizu Križev pri Tržiču). Razlagajo, da ie kraj dobil ime po prvotnem sedežu briksenških škofov (lastnikov Bleda in okolice) Saben — Sebiona. Šele odtod so se škofje preselili v tirolski Brixen in si nadeli novo ime. — Posest pri Tržiču je bila tudi v rokah teh škofov — torej bi utegni! biti izvor obeh krajevnih imen le točen. — Ali pa tudi ne? Saj Sebenjt zveni tako lepo po slovensko . . . ZAKOPAN FRANCOSKI ZAKLAD Pomenek o Zasipu in Blejski Dobravi bi si rad prihranil za zadnjega v tem letu, hkrati pa tudi za stotega! Zato bom prej omenil cerkvico sv. Katarine na Homu (634 Nm) gričku nad Zasipom. (Sebenjski cerkvici sv. Trojice pa pravijo, da stoji na Homcu, tj. na Holmcu). Cerkvica sv. Katarine je starejša od župne cerkve v Zasipu (v Zaspeh!), saj je bila postavljena blizu staroslo-venskega gradišča. Morda je tudi zato nastala pripovedka o zakopanem zakladu (»šacu«) pri cerkvici sv. Katarine na Homu. Pravijo, da so tiste jame okrog cerkve ostale po nekdanjih iskalcih zakladov. — Cerkveni zgodovinar Josip Lavtižar pa trdi, da je bil v jeseni leta 1860 tu izkopan »zaklad«, vreden tedanjih 70.000 goldinarjev. Izkopal pa naj bi ga neki Čuk iz Tolmina. Le-temu je za točen kraj zakopanega zaklada povedala ženska, ki je bila v nekekš-ni zvezi s francoskim generalom, ki je leta 1812 tu skril svoj »šac« (najbrž »vojni plen«). Skrinjica z zlatniki je bila zakopana neki prav plitvo blizu cerkvenega praga. - No, ko so ljudje za Tolminčevo srečo zvedeli, so navalili še sami k Sv. Katarini in kopali, kopali. . Seve, zaman! Ostale so le prazne jame . . . Moram pa pripomniti, da je take povestice — o na lovu izgubljenih grofih in zakopanih zakladih — treba jemati z vso zadržanostjo. No. če zgodbice niso resnične — so pa lepo izmišljene! In še to: v pomenkih o Bohinju nisem utegnil omeniti pisateljice Joži Munibove-Petričeve, ki je po rodu (roj. leta 1908) iz Bohinjske Bistrice, sedaj pa živi v Kranju. 0 njej in njenem obsežnem pisateljskem delu bo objavljen v Glasu obsežnejši zapis. Prihodnost na mladih Zadnje srečanje turističnih delavcev Gorenjske, ki je bilo v Kranju in na Jezerskem in je sodilo tudi v okvir praznovanja KM), obletnice TD Kranj, je pokazalo, da se mladi bolj zanimajo za turistično dejavnost. Vzgoji mladine mora posvetiti turistična organizacija več pozornosti. Ker se društvo tega zaveda, delo z mladimi uspeva. Tako imamo na gorenjskih osnovnih šolah že številne turistične krožke in podmladke, ki se že oblikujejo tudi pri nekaterih društvih. Da je to res, kažejo letošnja tekmovanja mladih turističnih delavcev v pisanju nalog in poznavanju turizma na Gorenjskem. Udeležba še nikdar ni bila tako množična. D. P. Odbor za delovna razmerja KEMIČNE TOVARNE PODNART p. o., Podnart razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Pogoji: — diplomirani pravnik in 3-letne delovne izkušnje ali pravnik in 5-let-ne delovne izkušnje na ustreznih vodilnih ali vodstvenih delih oziroma nalogah. — strokovni izpit /.a opravljanje zunanjetrgovinskih poslov. — moralnopolitična neoporečnost. Istočasno vabimo k sodelovanju kot TEHNOLOGE delavce s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo kemične smeri z že pridobljenimi delovnimi izkušnjami na področju tehnologije površinske zaščite ter obdelave kovin in plastike. Prijave pod 1. je nasloviti na splošno službo delovne organizacije v 15. dneh po objavi, kandidati pa se lahko tudi osebno zglasijo vsak dan od 6. do 14. ure. Poleg sedanjih tovarn Termike in LTH v Poljanah naj bi leta 1981 začeli graditi dve novi, v katerih se bo lahko zaposlilo vsaj 300 domačinov. Svet v tem tednu Zgodovina ne bo pozabila Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Kitajsko in Združenimi državami Amerike uvršča večina med najpomembnejše letošnje dogodke — Združene države prvič glasovale proti Izraelu in izrazile tudi negodovanje zaradi stališča do miru na Bližnjem vzhodu -Zapor za Indiro Gandhi - Napetost med Alžirijo in Marokom PEKING, VVASHINGTON - Normalizacija odnosov med Kitajsko in Združenimi državami Amerike, med dvema velesilama in državama, mimo katerih ne more noben pomembnejši svetovni dogodek, bo brez dvoma trajno zapisana v zgodovini 20. stoletja. Prvega marca prihodnjega leta bosta državi izmenjali veleposlanika in s tem tudi simbolično izpričali, da je obdobja sporov med njima konec in da se začenja era sodelovanja, ki postavlja ravnotežje v svetu v popolnoma novo luč. Američanom je novico o normalizaciji odnosov s Kitajsko sporočil predsednik Carter 15. decembra ob desetih zvečer, kitajski državni in partijski voditelj Hua Kuo-feng pa je to povedal dan kasneje ob desetih dopoldne na novinarski konferenci. Tako Carter kot Hua sta povedala, da novo sporazumevanje in sodelovanje ni naperjeno zoper nikogar. Je v prid vsem miroljubnim državam. Ne gre za zvezo med državama, temveč za vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov. Nobena od obeh držav nima cilja vzpostaviti hegemonijo na določenem področju. Največji problem pri vzpostavljanju normalnih odnosov je bil Tajvan oziroma otok Formoza, ki mu Amerika še vedno vojaško pomaga. Vendar najnovejša poročila govore, da sta obe strani soglasni, da je Taivan del Kitajske in da utegne biti že prihodnje leto tudi priključen k njej. To je povzročilo na Taivanu izredno stanje in kopico negodovanja. Se posebej pomembna pa je izjava Carterja, da amerisko-kitajski odnosi niso uperjeni zoper Sovjetsko zvezo in ne smejo škodovati dogovarjanju med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja. Carterje celo zatrdil, da bo sporazum kmalu podpisan. Amerika je pred sklenitvijo o normalizaciji odnosov s Kitajsko obvestila vse zaveznike in povsod, razen na Taivanu, je bila novica ugodno sprejeta. Mnogi menijo, da bi to morali storiti že mnogo prej in na svetu bi bilo manj problemov. So pa tudi komentarji, ki sodijo, da bodo Združene države Amerike ob normalnih odnosih s Kitajsko lažje pritiskale na Sovjetsko zvezo. Iz Moskve in drugih prestolnic držav vzhodnega bloka dolgo ni bilo komentarjev. Pojavili so se zadnje dneve. So umirjeni in kratki, v glavnem pa poudarjajo le Carterjeve besede, da sodelovanje med Kitajsko in Združenimi državami ne bo Škodovalo Sovjetski zvezi in da najnovejše sporazumevanje o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja zaradi tega ne bo okrnjeno. Trenutni zastoj v pogajanjih med Izraelom in Egiptom, v katerih nastopajo Združene države Amerike kot enakopraven partner, se vedno bolj odraža tudi na delo Organizacije združenih narodov in na ponašanje ameriške delegacije v generalni skupščini. Izrael je imel v generalni skupAčini v Združenih državah Amerike vedno najzvestejšega zagovornika. Na zadnjem glasovanju o obsodbi Izraela glede ponašanja na zasedenih arabskih ozemljih na zahodnem bregu reke Jordana so se Združene države Amerike pridružile večini, obsodile Izrael in menile, da je početje v nasprotju z mednarodnim pravom in da uporablja Izrael na zasedenem ozemlju metode kolonizatorjev. Takšno stališče Združenih držav Amerike ima brez dvoma svoje ozadje. Ameriški državni sekretar Cvrus Vance je namreč izrazil razočaranje nad trmoglavostjo Izraela, ki ne pristaja niti na egiptovske predloge za mir in še manj na ameriške, čeprav ocenjuje Vance ameriške predloge za stvarne in konstruktivne. Da je temu res tako, priča tudi Carterjeva izjava, da trdno vztraja na uresničitvi dogovora iz Camp Davida in je pripravljen Sadata in Begina ponovno gostiti v VVashingtonu. Obilo zanimanja povzroča tudi sveža vest iz New Delhija, da je policija ponovno aretirala in zaprla bivšo indijsko predsednico Indiro Gandhi. Tako je na predlog premiera Dcsaia glasoval spodnji dom parlamenta. Indiri so odvzeli poslanski mandat in jo sklenili zapreti do konca zimskega zasedanja parlamenta. Enaka usoda je doletela tudi dva bližnja sodelavca bivše predsednice. Vzrok za to navajajo odločitev Indire Gandhi, ki leta 1975 ni dovolila inšpektorjem pregleda poslovanja tovarne, ki jo je vodil njen sin. Ker pa so dokazi zoper njo dokaj trhli, nekdanje predsednice nihče ne upa predati rednemu sodišču. Med drugimi zunanjepolitičnimi dogodki je treba omeniti napovedi o bližajoči se italijanski vladni krizi zaradi nasprotij med komunisti in krščanskimi demokrati, nadaljujoče se nemire v Iranu, kjer je menda šah voljan odstopiti, pa vojska tega ne dovoli, in poslabšanje odnosov med Alžirijo in Marokom. Alžirija je deležna vedno pogostejših izzivov Maroka, ozadje pa naj bi bilo dvojno: razmere v Zahodni Sahari in bolezen alžirskega voditelja Bumediena. katerega politiko skušajo nekateri spodkopati. J. Košnjek Obisk v krajevni skupnosti Poljane Ne samo z lopato, z industrijo do napredka Poljanci so trdni, odločni in trmasti, a z dušo in srcem navezani na svojo dolino. Ni torej naključje, da je poljanski rojak, slovenski pisatelj Ivan Tavčar v Visoški kroniki položil med ustnice starega in bolnega visoškega gospodarja Izidorja Khal-lana lepe besede o domači zemlji, v kateri sedaj tudi sam leži: »Vsa preteklost je za menoj, izginja kakor dih s stekla in ostaja mi edinole sladka zavest, da sem zopet v svoji domači zemlji, ki me objema, kakor objema mati svojega otroka ali kakor objema nevesta svojega ženina.« Svojo odločnost in ljubezen do domače zemlje so Poljanci dokazali tudi v narodnoosvobodilnem boju. 2e kmalu po nemški okupaciji so se zavedni domačini začeli zbirati okoli narodnega heroja Maksa Krmelja-Matije iz Hotovlje in se pripravljati na oboroženo vstajo. Jeseni 1941 je bila izvedena vrsta diverzantskih akcij v Poljanski dolini, 19. decembra 1941 pa se je po zastraševalni akciji Nemcev v Bukovem vrhu več kot 260 mož in fantov iz takratnih občin Poljane in Javorje priključilo Cankarjevemu bataljonu in v Poljanski dolini se je začela prava ljudska vstaja. Tako množičen odhod v partizane je bil uspešen sklep večmesečnih priprav partijske in frontne organizacije v Poljanah, ki sta prek svojih zaupnikov poleti in jeseni 1941 razvila široko agitacijsko in propagandno dejavnost. Velik uspeh poljanske vstaje, ki je potekala hkrati z vstajo v Gornje-savski dolini in Bohinjskem kotu, je imel brez dvoma pomembno vlogo pri krepitvi narodne zavesti in borbene pripravljenosti Gorenjcev. Poljanska dolina je namreč postala prizorišče velikih in uspešnih borb Cankarjevega bataljona z Nemci. Glas o teh bojih ni zajel le Gorenjske, ampak je močno odmeval po vsej Sloveniji in je segel celo do Berlina. Zaradi izrednega pritiska Nemcev se je moral Cankarjev bataljon konec decembra 1941 umakniti iz Poljanske doline in se je utaboril v Dražgo-šah, kjer se je potem januarja bila ena najznamenitejših bitk NOB v Sloveniji. V spomin na Poljansko vstajo, na 19. december 1941, praznujejo Po Ijanci oziroma KS Poljane svoj krajevni praznik. Letos BO ga obeležili 8 številnimi prireditvami in delovnimi uspehi. Tako 80 preteklo soboto pripravili tradicionalni pohod mla- V krajevni skupnosti Poljane so s samoprispevkom in prostovoljnim delom krajanov zadnjih letih uredili vrsto problemov - v V prihodnje naj bi razvoj pospeševali industrijski obrati novi Vinko Pintar, predsednik sveta KS dine in borcev po poteh poljanske vstaje, v nedeljo je bila osrednja proslava v počastitev krajevnega praznika, jutri bo tekmovanje v smučarskih tekih »Po poteh poljan- ske vstaje« in v nedeljo bo otroke obiskal dedek Mraz. Ob krajevnem prazniku so izroči: namenu tudi štiri nove pridobim izredno pomembne za krajane, in > cer obnovljeni in asfaltirani cest Pekalc-Drnovškov mlin in Kra ci-Delnice, obnovljeno -elektrite omrežje v gornjem delu Hotovlje t delu Bukovega vrha ter nov TV pt* tvornik na Malenskem vrhu, ki b« zagotovil lepšo sliko na malih ekn nih in omogočil gledanje več prop* mov. Za vse te pridobitve so mom krajani krepko poseči v žep in kn* ko zavihati-rokave, saj so zbrali sik 1,572.000 dinarjev in opravili 73001 udarniškega dela. CENEJE OD PREDRAČUNA Cesta med Hotovljami in Vinhar je izredno prometna in zato so kr» jani Vinharij, Kremenka in Bukov? ga vrha dali pobudo, da bi jo asfahj rah. Letos so uspeli asfaltni trak j* Letos so asfaltirali cesti Krajci — Delnice in Pekalc — Drnovškov m&* Traktorji 4006 in 7206 in 70 KM 401*ft42€iO Močni traktorji z velikim učinkom in malo porabo goriva po licenci DEUTZ. Motor je zračno hlajen, z dolgo življenjsko dobo Enostavno vzdrževanje in vsestranska uporabnost. Rezervni deli in servis zagarantirani. Prodaja : Agrotehnika Ljubljana, Titova 38 s prodajnimi mesti še v. Celju, Mariboru, M. Soboti, Lendavi, Škofji Loki, Poreču Žminju in Buzetu TRi'OVSk •, rsejuvouM IN SERVISNA UtLOVNA ORGANIZACIJA agrotehnika t J U B t J A N A o «K TOZD PRODAJNA MREŽA KUPON S tem odrezkom kupona zahtevajte prospektn. material m cene od prodajalca v navedenih krajih Ime in priimek........................;............................................. Ulica, št.: ..............................*............................................. Št pošte, pošta: .................................................................. tegniti v dolžini 1100 metrov, in sicer od Pekalca do Drnovškovega mlina. Po predračunu naj bi gradnja veljala 1,647.000 din. Krajani so s samoprispevkom lahko prispevali 440.000 dinarjev, poleg tega pa so prispevali še 92.000 dinarjev v obliki prostovoljnih prispevkov. Pri tem so «e odrezali tudi prebivalci Hotovelj in Bačen, ki sicer niso vezani na cesto proti Vinharjem. Občinska komunalna skupnost je prispevala 336.000 dinarjev in gozdno gospodarstvo 35.000 dinarjev. Po pomoč so se obrnili tudi na delovne organizacije, kjer so krajani zaposleni, vendar marsikje niti odgovora niso dobili. Le Termika in KZ Skofja Loka sta dodelili 13.000 dinarjev pomoči. Omeniti velja tudi, da je GG Kranj dovolilo brezplačen izkop gramoza v svojem kamnolomu. Pri gradnji pa se niso srečali le z denarnimi problemi. Ob razširitvi cestišča je bilo potrebno odstraniti okoli 4000 kubičnih metrov kamenja in zemlje in to večinoma z miniranjem Ker so pod cesto travniki in njive, je bilo potrebno vso nakopano zemljo in kamenje odpeljati proč. Pri zemeljskih in drugih delih so krajani opravili 2300 prostovoljnih delovnih ur in končna cena, seveda, ce dela domačinov ne računamo, je bila 99 600 dinarjev, kar je znatno manj od predračuna. Kljub temu pa je zmanjkalo za pokritje stroškov 5000 dinarjev, za katere pa upajo, da jih bodo pokrile delovne organiza,-nje Za asfaltiranje ceste Krajci-Delnice so se Delničani začeli pripravljati že leta 1975. Zato so pred vasjo razširili in obnovili most, ob potoku Locilnica so uredili nabrežine in nabili pilote. Naslednje leto so naredili dva betonska propusta in dva manjka mostova v Bolehnikarjevi grapi in Pri Lajerju. Lansko poletje so se na Šola v Poljanah je nujno potrebna temeljite obnove. naj bi zbrali krajani sami, s tem da sami opravijo zemeljska dela v vrednosti 90.000 dinarjev. Vendar pa se je elektrifikacija zavlekla, ker je bilo potrebno poiskati vrsto dovoljenj in soglasij in so geometri lahko šele pred enim letom zakoličili traso novega visokonapetostnega omrežja. Potem pa so nastale težave še z izvajalci in s pomanjkanjem primernih kablov in tako se naložba sedaj po treh letih dela končno končuje. V krajevni skupnosti so se odločili tudi za gradnjo novega TV pretvornika na Gori nad Malenskim vrhom. Veljal bo 450.000 dinarjev in so tudi zanj precej denarja zbrali krajani sami s samoprispevkom, veliko pa so stroške zmanjšali s prostovoljnim delom. TUDI NOVE TOVARNE Poleg zgoraj omenjenih so v krajevni skupnosti v zadnjih letih uresničili tudi vrsto drugih pomembnih refpr^diimu odločili za samopnspe- pridobitev. Prav tako program za vek in pripravili vse potrebno, da bi obdobje 1979 do leta 1982 predvideva več novih akcij, ki bodo uresničene z veliko zavzetostjo krajanov. Toda finančna obremenitev krajanov postaja prevelika. Prošnje na delovne organizacije, kjer so zaposleni Poljanci, pa največkrat naletijo na gluha ušesa. Redka so pod jetja, ki nekaj prispevajo za reševanje krajevnih problemov. Zlasti so v Poljanah nejevoljni zaradi takšnega odnosa, ker je znano, da v Zireh in Železnikih sodelovanje med tovarno in krajevno skupnostjo ni le beseda. Zato so odločili, da je nujno, da se v naslednjem srednjeročnem obdobju začne industrija v Poljanah hitreje razvijati, in sicer naj bi našlo zaposlitev doma vsaj 300 delavcev. Tudi vodstveni delavci naj bi bili domačini in naj bi se doma tudi naselili Načrti niso delani na pamet. •en m pripravil- -— . . cesto lahko letos spomlad, asfaltirali Podjetje Slovenija ceste je tudi oblubSo! da bo asfalt položilo ze ma a vendar je obljubo izpolnilo *k-oktobra. Krajani pa so ob gradnji ceste opravili 2100 Prostovoljnih delovnih ur, 340 ur pa so delal, s faktorjem. eVETLEJŠA LUČ IN BOLJŠA SLIKA Zaradi vedno večje porabe efekte energije so Hotovljan. in prekri Bukovega vrha že pred dese- teOlJana začela leta 1IR dogovarjati o dopolnitvi m obnovi vSkonapetostnega omrežjm eradnji nove trafo postaje. Polovico Wov je. bilo J-^no^nt. Elektro Ljubljana, Danes in pred 37 leti Katarina Kalan, gospodinja * Hotovlje: Ob krajevnem prazniku smo vprašali tudi nekaj domačinov, kaj menijo o Poljanah danes in o dogodkih pred 37 leti. Kaj bi bilo potrebno v krajevni skupnosti še urediti in s čim so zadovoljni. naši krajevni skn If'veliko delamo. Imamo fedo^rinformator Vaščan, v katerem lahko preberemo prav Katerem i arejen« ,n kar se fJ vsem, kar je nart-j , . i Pripravita Mislim, da je zeio drZr 7a primer naj povem, da imr. Aai f« k . dogo vrsto £m v odboruRK" Vaščan a '*t a sem vendar seu " SitaJkoliko imamo članov.« J Jote Klemenčič, mizar iz Bukovega vrha: »Pretvornik na Gori smo letos naredili, pa cesto proti Vinharjem m Bukovem vrhu smo uredili, kar pa se mi zdi najbolj pomembno je obnova električnega omrežja v naši vasi. Nujno pa ho tudi v naše kraje napeljati telefon, vsaj v vsaki vasi naj bi bil en priključek.« Pavla Kalan, gospodinja UVinharij: .m uprn sama in se >Na kmetiji aern obremenjena « «? okolici, ^am^^fj , na8, pri ^vem pa, da »o ~t ,,,41 »MUH* »J^k6 so odhajali v Jblrali domačim, ko ^ Partizane. 21 J«" J ■ m Nemci h*«0 Pftem je padl«» tudi 5 vWijo. Pn^oft" smo hišo Partizanov P° J poročili in >bnr>vili, hčeri sta sc Vendar »va z možem ostaja n »va zemljo, do«ler ne ^ren. obdelovala; sama pa ne Janez Stanonik, kmet z Lovskega hrda: »Pretvornik je pomemben, saj bomo sedaj lahko gledali TV pro gram, urejamo ceste, v načrtu imamo telefon. Vendar je to za hribovske vasi le skoraj malo potno. Saj mladine tam skoraj ni več, v s** več domačij je praznih in še več jih bo, če bodo cene v kmetijstvu tako nestabilne. Vendar to že ni stvar K S, temveč vse naše skupnosti. temveč so rezultat dogovarjanja s Termiko in LTH, ki že imata svoje obrate oziroma TOZD v Poljanah. Termika naj bi začela graditi še en obrat leta 1981, prav tako pa tudi LTH. V Termiki bi našlo delo 150 ljudi in prav toliko tudi v LTH. Z obema investitorjema že tečejo tudi pogovori o skupnem ogrevanju, gradnji čistilne naprave, kanalizacije, električnega omrežja in avtobusnega postajališča. Nujen je tudi dogovor glede uporabe zemljišča. Krajevna skupnost pa se obvezuje, da bo po svojih močeh pomagala reševati kadrovska vprašanja tako, da bo usmerjala učence v šole, ki jih bodo nove tovarne potrebovale. Vinko Kržišnik, predsednik skupščine KS Razen gradnje novih tovarn so Poljanci v svoj program do leta 1982 napisali tudi vrsto drugih nalog. Nadaljevali bodo z obnovo kulturnega doma. obnovili bodo podružnično šolo v Poljanah, zgradili vrtec, nadaljevali dela pri obnovi vodovoda, uredili mrliško vežico na pokopališču, nadaljevali z elektrifikacijo vasi in asfaltiranjem cest, zgradili telefonsko centralo v Poljanah in napeljali krajevno omrežje, zgradili avtobusno postajo, otroški vrtec, uredili hudourniške potoke, javno razsvetljavo v Poljanah, Predmostu. delu Hotovlje, Volčah in Delnicah itd. Program dela so potrdili na zborih občanov, ki so bili v Poljanah, na Volči in na Brdih v začetku oktobra. Miselna priprava na tekmovanje Pred pomembnimi športnimi in življenjskimi preskuš-njami v zavesti oživljajo predstave in misli o okoliščinah, poteku in o uspehu bodočega nastopa. To je že uvodni del nastopa, je notranji miselni nastop, ki ni odveč. Predvsem gre za odvračanje raznih bre-menilnih misli in pomislekov kot posledic neuspehov iz preteklosti. Potrebno je preprečevati njihovo povratno delovanje. Izvedenci ugotavljajo, da so misli o neuspehu večkrat uvod v dejanski neuspeh, misli o uspehu pa se rade uresničujejo. Moramo vedeti, da je v športu še vrsta drugih spodbudnih in manj spodbudnih dejavnikov. Športnika že med treningom ne smejo razjedati črnoglede misli, med tekmovanjem pa še manj. V nobenem primeru ne sme misliti na težave, niti sebe prepričevati o lastnih nesposobnostih in si že pred nastopom izmišljati razna opravičila za primer neuspeha. Športnik naj po lastni pobudi prikliče iz preteklih tekmovanj na dan najuspešnejša, v predstavah naj ožive brezhibni poskusi, izvedbe brez napak, uspele taktične poteze in, kakor temu pravimo, dobri tekmovalni dnevi. Športnik obremenjen z mislijo, da ne nastopa v primernih pogojih, da mu ne ustreza dolžina tekmovalne razdalje ali proge, da ta zanj ni primerna in si domišlja, da tokrat ne bo uspel, je po miselni naravnanosti podoben vraževercem. Teh je še dovolj: Kaj vse jim pomeni prvo jutranje srečanje z določenimi osebami ali z živalmi, ki jim prinašajo srečo, dobro kupčijo ali pa obratno: smolo, neuspeh, slab dan. Vpliv misli ne dejavnost si razlagamo z delovanjem možganov. Njihovo delovanje je zapleteno, v možganih so podobno kot na magnetofonskem traku številni vtisti ali doživljaji iz preteklosti. Med njimi je sklenjena časovna povezanost. Zato določene predstave, zaznave ali misli sprožijo v možganih neprijetne vtise iz preteklosti. Možganske reakcije so neugodne, kar se kaže v neučinkovitem dejavnem mišljenju in gibanju. Iz te, seveda bolj poenostavljene razlage sledi, da se je pred in med tekmovanjem potrebno zavestno znebiti neugodnih predstav in misli, ki so v zvezi s tem ali onim neuspehom iz preteklosti. Večkrat se neprijetni doživljaji, neuspehi, porazi ali razočaranja trdno vtisnejo v zavest človeka, tako da dolgotrajno vplivajo na njegovo nadaljnjo dejavnost. Znano je, kako uspel ali neuspel ognjeni krst določa nadaljnje ravnanje vojakov. Boj z močnimi nasprotniki, težki začetni porazi in prepogosti neuspehi zavirajo športno nepredovanje. Prav bi bilo, da bi začetniki postopoma prehajali na bolj zahtevna, odgovorna in na težja tekmovanja. Trajne misli na tekmovanje športnike utrujajo, zato je dobro da se miselno preusmerijo na druga bolj brezskrbna, bolj pomirjevalna področja. Športnik se mora izogibati takih okoliščin, ki ga miselno silijo k tekmovanju, mu slabe živčno moč, svežino in tekmovalno vnemo. Sledi neposredna priprava zavesti na tekmovanje. Jože Ažman V ORGANIH KS VSAK DESETI KRAJAN Akcij je dolga vrsta in vsaka, ki se je lotijo, je uspešno izvedena. Vzrok za to je potrebno na eni strani poiskati v premišljenem in v vseh krajih sprejetem letnem in srednjeroč- /* nem programu, po drugi pa v izredni zavzetosti krajanov za delo v organih krajevne skupnosti, saj je vanje vključen vsak deseti občan. Izredno delavni so tudi vaški odbori, ki skrbijo za uresničevanje programa v svoji vasi. Zelo dobro imajo urejeno informiranje, saj po potrebi oziroma mesečno izhaja krajevno glasilo Vaščan, ki krajane sproti seznanja s potekom posameznih akcij in problemi, ki se pojavljajo v kraju. Iz preteklega obdobja, pravijo Poljanci, pa nimajo najboljših izkušenj z delom samoupravnih interesnih skupnosti. Večina delegatov se je pritoževala, da je gradivo preobsežno in je težko razumljivo in da se zato delegacija težko odloča za stališča. Delegati so zato pogosto imeli občutek, da hodijo na seje le zaradi prisotnosti in da z dviganjem rok potrdijo predlagane sklepe. Nejevoljni so tudi, da se že vrsto let vleče vprašanje o obnovi podružnične šole v Poljanah in še danes, čeprav je vključena v investicijski program občinske izobraževalne skupnosti, še ne vedo, kdaj bo izpeljana. Tudi problem nove zdravstvene postaje za Poljansko dolino se uresničuje prepočasi, čeprav je na dnevnem redu zborov občanov že celo desetletje. Menijo tudi, da se v samouprav nih interesnih skupnostih preveč širi administracija, ki je draga, po drugi strani pa dobi vseh 21 KS v občini za svojo redno dejavnost le 1,920.000 dinarjev. L. Bogataj Fotografije: J. Zaplotnik L OD VSEPOVSOD Izdali so ga zobje V Ameriki so pred kratkim prvič obsodili človeka, ki so ga izdali odtisi zob. 21-letnega Michaela Hossona so obtožili, da je napadel 13-letno deklico in jo poskusil posiliti. Razen deklice drugih prič ni bilo in sodišče se je znašlo v precepu. Potem seje nekdo domislil, da bi posnel odtise napadalčevih zob na dekličinem telesu. Dokazali so, da je bil napadalec res Hosson. Obsodili so ga na osem let zapora. Ekspresna pošta Dopisnico, po žigu sodeč oddano 19. januarja 1954 v sever-no-indijskem mestu Kant, je te dni prejel naslovnik v 88 km oddaljenem kraju Bijnor. Namesto da bi se poštarji pogreznili v tla od sramote, so naslovljencu zaračunali 15 paisov, ker se je v teh letih poštnina zvišala. Tatovi kave Svojevrstno šalo so si privoščili vlomilci, ki so odpeljali iz špedi-cijskega skladišča v Diksseldorfu okoli pet ton kave in dvanajst aparatov za pripravljanje te osvežilne pijače; iz kavnih zrnc so na tleh sestavili voščilo »vesel božič« v metrskih črkah. To je bila že četrta tatvina kave v šestih mesecih iz tega skladišča. Pa ja ne, da bi kdo kaj podobnega poskusil tudi pri nas! TE DNI PO SVETU UPOR V VOJAŠKEM ZAPORU V vojaSkem zaporu v portugalskem mestu Santaremu, 80 kilometrov severno od Lizbone, se je uprlo okoli 40 jetnikov. Zasedli so streho zapora, ki stoji v območju lokalne vojašnice v srediflču mesta in pred zbranimi meščani glasno vzklikali svoje zahteve; za praznike naj bi jih pustili domov, jim skrajšali kazni in ukinili »grobe, dolgotrajne in boleče« kazni. O izpolnitvi zahtev poročilo ne govori. NEUSPEL ATENTAT 25-let ni fant je skušal i nožem ubiti novega japonskega premiera Masajošija Ohira prav takrat, ko je premier stopil v svoj avto pred uradno rezidenco Fanta, o katerem tuje agencije poročajo, da najbrž pripada desnici, sta pri priči ustavila premierova čuvaja, ki sta bila pri tem laže ranjena UGRABITEV Neznanci so v Barzagu v bližini mesta Coma ugrabili 12-letnega Cezara Spinellija, sina znanega italijanskega industrialca. Policija fte raziskuje, kako sb ugrabitelji prišli v stanovanje, kjer sta bila otrok in njegova babica. BEJRUTSKO PRISTANIŠČE ODPRTO Mednarodno pristanišče v Bejrutu, ki je življenjskega pomena /a libanonsko, ml vojne izčrpano gospodarstvo. so po večmesečnem zastoju spet odprli za promet. Odprtje pristanišča je prineslo olajšanje ne le trgovcem, ampak tudi politikom, saj je bila Inka vselej zanesljiv barometer razmer, ki so s«' zdaj jele umirjati. PODRAŽITEV NAFTE Sklep trinajstih držav, članic OPEC, o novih cenah nafte je presenetil vse! celo nekatere udeležence celodnevnega zasedanja za zaprtimi vrati v Abu Da-biju. Postopna podržitev v štirih »obrokih« skupno za 14,5 odstotka v prihodnjem letu je skoraj trikrat večja kot so nameravale sprejeti zmerne članice OPEC, a se vedno za polovico manjša od zahteve najbolj zagnanih zagovornikov novih cen. NOVA CESTNA MREŽA Poljska in Madžarska sta podpisali programski dokument, ki predstavlja temelj mednarodnega sodelovanja desetih evropskih držav pri gradnji skoraj 10.000 kilometrov dolge avtomobilske ceste skozi Evropo imenovane »sever-jug«. Gre za mrežo avtomobilskih cest. ki se bo | začenjala na Baltiku, iztekala pa na Jadranskem. Egejskem in Črnem morju ter tekla skozi Poljsko. CSSR. Avstrijo. Madžarsko, Italijo. Jugoslavijo. Romunijo. Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Gotova naj bi bila do 1990. leta. BIH NA ŠVEDSKI TV Na švedski televiziji so v uredništvu programov, namenjenih našim državljanom, objavili uro in pol dolgo oddajo o Bosni in Hercegovini. Ta oddaja sodi v vrsto programov uredništva, ki na švedski televiziji pripravlja informativne, dokumentarne, otroške in zabavne oddaje (podobno kot na radiu) v srbo-1 hrvatskem jeziku. 45.000 naših ljudi na Švedskem pa tudi švedsko javnost tako obveščajo o njihovi družbeni, kulturni in športni dejavnosti, o politiki ftved-i skih oblasti do priseljencev in o dogodkih v Jugoslaviji. ZASTRUPLJENI RUDARJI V vzhodnoindijskem rudarskem mestu Dhanbad je zaradi zastrupitve z merilnim alkoholom umrlo 275 rudarjev, bolnih pa je 500, od katerih je 200 bilo v dokaj kritičnem stanju. V Indiji podobni primeri niso redki, saj prebivalci pogosto »po domače kuhajo žganje«. Po vladnih ocenah umre zaradi zastrupitve i alkoholom letno približno 200 ljudi. Rokomet j Novosti v tekmovalnem sistemu Igor Stupnišek je selektor'mladinske reprezentance. Lepo priznanje za dolgoletno uspešno in strokovno delo je dala Rokometna zveza Slovenije Igorju Stupni-šku, trenerju RK Jelovica, ko ga je imenovala za selektorja mladinske reprezentance, ki je ti zadnjih letih dosegla več odličnih uvrstitev. - Foto: J. Kuhar LJUBLJANA - V soboto dopoldne je bila druga seja skupščine Rokometne zveze Slovenije, katere se je udeležilo okrog 30 delegatov območnih rokometnih ivez. Skupščin« je imela zelo zanimiv dnevni red in sicer sprejem sklepa o selekcioniranju in prehajanju kvalitetnih in perspektivnih igralcev v selekcije kvalitetnejšega razreda, sprejem novega tekmovalnega sistema, finančni načrt in dopolnitve pravilnikov, na seji pa so dodali se dve točki dnevnega reda: pravilnik o zaščiti zakonitosti in razpravo o ekipi Celja, ki se ni udeležila mladinskega republiškega prvenstva. Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o razvoju vrhunskega sporta v Sloveniji in stališč Rokometne zveze Slovenije o nadaljnjem razvoju vrhunskega rokometa v SR Sloveniji je bil sprejet sklep o selekcioniranju in prehajanju kvalitetnih in perspektivnih igralcev v selekcije kvalitetnejšega razreda. Podpisniki samoupravnega sporazuma so se obvezali, da bodo izvajali koncept razvoja vrhunskega rokometa v Sloveniji in organizirali ter izvajali načrtovan razvoj vseh perspektivnih igralcev, območne rokometne zveze pa bodo skrbele za izvajanje selekcije v vseh občinah na svojem območju s tem, da bodo v vseh občinah organizirali nosilce rokometa, le-ti pa bodo organizirali delo v vseh osnovnih šolah. V vsaki osnovni soli naj bi bila po dva trenerja an sicer za četrti in peti razred oziroma sedmi in osmi razred. Prva st op n m selekcij se bo izvajala v osnovnih šolah v okviru medrazrednih tekmovanj, druga stopnja pri sestavi tolskih selekcij, ki nastopaio v rednih tekmova- njih, tretja stopnja pa pri sestavi občinskih selekcij, ki tekmujejo do naslova republiškega prvaka. Zaključna tekmovanja občinskih selekcij bo spremljal strokovni organ Rokometne zveze Slovenije in na podlagi ugotovitev evidentiral kandidate za sestavo pionirske rokometne reprezentance Slovenije, kjer lahko nastopijo pionirji do 14. leta. Seznam kandidatov za sestavo reprezentance bo obsegal od 20 do 30 igralcev. Strokovni organ, ki razpravlja in soglaša o prehajanju igralcev od četrte do sedme selekcije se formira iz predstavnikov klubov, ki nastopajo v zveznih in predstavnikov republiških prvakov in se sestaja po potrebi. Spregovorili so tudi o novem tekmovalnem sistemu v Sloveniji. Za tekmovalno sezono 1979/80 se bo formirala na osnovi uvrstitev v vzhodni in zahodni skupini republiške rokometne lige za letošnjo tekmovalno sezono enotna republiška rokometna liga z 12 člani za ženske kot za m os k« ekipe. V tekmovalni sezoni 1979/80 bodo v enotni rokometni ligi lahko nastopali igralci in igralke rojeni 1953. leta in mlajši prvak si bo pridobil pravico vstopa v drugo zvezno rokometno ligo-sever, dve zadnje-uvrSčeni ekipi pa bosta izpadli iz enotne republiške lige. Z ustanovitvijo enotne republiške rokometne lige se bosta ustanovili dve drugi republiški rokometni ligi, ki bosta Šteli od osem do deset članov in sicer iz ekip, ki se ne bodo uvrstile v enotno republiško rokometno ligo ter iz ekip, ki izpolnjujejo pogoje za republiško tekmovanje, upoštevajoč pri tem policentrični razvoj rokometa v Sloveniji. Prvaka druge lige se bosta uvrstila v enotno republiško rokometno ligo, zadnje dve uvrščeni ekipi pa bosta izpadli iz enotne republiške rokometne lige. Mladinska republiška rokometna liga bo ostala pri dosedanjem sistemu. Zaradi zmanjšanja stroSkov in vključevanja večjega Števila ekip za pokalno tekmovanje iz vsake območne rokometne zveze so sklenili, da se v zaključni del tekmovanja Število ekip zmanjSa na 18. Zmagovalci 14 območnih rokometnih zvez bi se srečali v zaključnem delu z zveznima liga-Sema, seznanjeni pa so bili s sklepom predsedstva Rokometne zveze Slovenije o imenovanju trenerjev in selektorjev republiških reprezentanc. Članice bo vodil Mitja Vidic. mladinke Anton BaAič, člane Cveto Pavčič. mladince pa Igor StupniSek kot selektor in Niko Markovič kot trener. J Kuhar Četveroboj za praznik TRZic - Občinski odbor ZRVS in občinski štab TO sta pripravila več srečanj in tekmovanj svojih članov in graničarjev v trt iS ki občini v počastitev dneva JLA. Tako so v tradicionalnem četveroboju, v katerem se srečajo v streljanju, odbojki in iahu, zmagali graničarji pred ekino OO ZRVS Tržič in OO ZRVS Bistrica. V tekmovanju v streljanju s polavtomatsko puško je nastopilo kar 13 tričlanskih ekip, zmagali pa so člani druge ekipe strelske družine štefe Anton Kostja v sestavi Bergant, Kramar, Teran, ki so zbrali 184 krogov. Nadaljnji vrstni red pa je: 2. TO Tržič 177, 3. SD .SAK« I 108, 4. OO ZRVS Bistrica 159. 5. Aktiv ZRVS BPT 131. J Kikel V Radovljici je bilo v soboto in nedeljo šahovsko prvenstvo ljubljanske armijske oblasti. Pokrovitelj tekmovanja je bila občinska skupščina Radovljica — Foto: J. Zaplotnik Dopisniki poročajo SKOFJA LOKA - Na Trati je bilo .kofleloAko trim prvenstvo v namiznem te-„i.u. V itfrih skupinah je sodelovalo kar 20 moStev. Prvaki skupin so se uvrstili v finale. V skupini A je zmagal Kondor t ored Gaberkom A. v drugi skupin Kondor A pred Poletom B. v tretji skupini Gaberk C pred Gorenjsko predilnico in v četrti skupini G raparji pred KOP. r .] .Starman BLED - Osmega mednarodnega turnirja v kegljanju na ledu v Ambergu (ZRN) so se udeležili tudi tekmovalci Bleda. Blejsko most v o so sestavljali SaAo Obreza, Ivan Pi-ber, Jože Rebec, Jurij Potočnik in Ladi Cl-ča*r. Dosegli so izreden uspeh. Zbrali so toliko točk aot domače zmagovalno moAtvo, vendar so Imeli slabil količnik. Za uspeh so prejeli srebrno plaketo mesta Amberga. KRANJ - Začelo ae Je tekmovanje v kranjski občinski kegljažki ligi. Sodeluje 21 moAtev, ki so razdeljena v tri skupine. V A ligi ■» odigrali že tri kola. Priča smo bili Številnim presenečenjem. Novinec Gumar *> porazil lanske^" prvaka Borca. Sava A oh Elektro. Drugi ? »raz Borcu pa je prineslo srečanje « moštvom Simona Jenka. Po treh kolih vodi Sava As« točkami pred Iskro ki Jih ima prav toliko in Elektrom ter Simonom Jenkom, ki Imata po »tiri [Trfkc. Gumar ima dve točki Krvsvec in Borec pa po eno. Merkurje že brez »očke V S skupni sodelujejo Preddvor. Živila. K-oterm. Bela, Jelovica, in Sava B. v C skupini P. Krvavec B. mladinci Triglav«, Planika, K S Center, Trim Zalog, Podhrczjc in Tekstilindus. L G lava/ KADOVIJICA - V te« nvadnici osnovne Sole v Lescah je bilo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje sta pripravila ITKO Radovljica in NT K Lesce. Med moAkimi so bili najboljši Srečo Vida, Sandi Vovk in Horut Kokali (vsi NT K Lisce), med ženskami Sabina Markelj (TVI) Ljubno), Majda dobrila (NTK Lesce) in Damjana Pene (Si) MoSnje). Med moSkimi dvojicami sta zmagala člana NTK Lesce Vida in Verhunc, med ženskimi dvjicami p« člani Ljuhnega Markelj in llahjsn. ik s i k \ /1 s t t - NTK Sava je pripravil v StražiSču namiznoteniSko prvenstvo Gorenjske za učenke in učence. Tekmovanja so se udeležili vsi najboljši i/ Štirih gorenjskih občin. Manjkali so le tekmovalci Škofje Loke. Najboljši bodo sodelovali mi slovenskem prvenstvu. Rezultati - učenci: I. Habjan (F. PrcAc-ren), 2. Podbregar (SSl> Jesenice), 3. in 4. MatjaSevič (F. PrrAercn). Veber (SSl) Jesenice). Ti bodo sodelovali na prvenstvu SKS. V tekmovanju dvojic sta bili najboljši dvojici Podbregar-Veber in Habjan-Matja-Aevič; učenke: I. Svetina (Žirovnica), 2. Baiželj (<>Š Lucijan Seljak). 3. in 4. Zalokar (SSD J < srnice) in Unetič (SSl) Jesenice). Prve tri bodo sodelovale na republiškem prvenstvu. Med dvojicami so bile najboljše Svetina-Bajželj in Unetič-Zalokar. Š Slovenske košarkarske lige — moški Le Triglav naprej KRANJ — Končano je predtekmo-vanje v petih slovenskih košarkarskih ligah. Vendar je zadnje kolo prineslo nekaj presenetljivih izidov, tako da Se ni jasno, kdo bo iz posameznih skupin nastopal v superligi. Zmagovalec le-te bo novi slovenski prvak, ki bo dobil tudi pravico nastopa v drugi zvezni košarkarski ligi. Za deseterica, ki se bo borila za najboljšega v Sloveniji, se je v petih skupinah. A, R. C, D in E borilo petnajst moStev, zunaj konkurence pa je v skupini D nastopalo tudi moStvo Lokainvesta iz Škofje Loke. V skupini A sta se v superligo uvrstila Novo mesto in metliška Beti. Košarkarji Domžal so si priborili pravico nastopa v skupini B. Drugega pa bo dala ponovna tekma med Krasom in Tomo-som iz Kopra. Ti dve moStvi sta namreč zbrali enako Število točk. Branik iz Maribora in trboveljski Rudar sta se uvrstila v nadaljnje tekmovanje v skupini C. Ljubljanska Jezica in Fructal iz AjdovSčine sta finalista v skupini D. Tu sta igrali tudi moStvi Jesenic in zunaj konkurence Lokain-vest. Jeseničani so osvojili le dve točki in to v zadnjem srečanju doma v igri s Fructalom. V preostalih srečanjih pa so pokazali bore malo. Bolje bi bilo, da bi v konkurenci nastopal Lokainvest, saj je pokazal več kot Jeseničani. Kranjski Triglav je zmagovalec v skupini E. Za drugega supcrligaSa pa se bosta ponovno srečala Elektro iz SoStanja in selekcija Litija-Zagorjc. Prav Litija-Zagorje se ima zahvaliti Triglavu, da si lahko Se izbori mesto med najboljšo deseterico. V zadnjem nastopu so namreč doma le s točko premagali Kranjčane. Kranjčani so tako ponovno med najboljšimi moStvi v Sloveniji. 2e sama uvrstitev v superligo je za pomlajeno vrsto Triglava uspeh. Nihče ni pričakoval, da bodo igrali tako dobro. Trener Brumen je znal pripraviti to mlado moStvo. Po začetnem slabem startu so se nato »ujeli« in premagovali nasprotnike. Njihova igra je taka, da zmede Se tako pripravljeno moStvo. Odlika Triglava so hitri protinapadi, hitro spreminjanje conske obrambe v pokrivanje igralcev po vsem igriSču. Njihova odlika je visok odstotek meta iz igre, medtem ko prosti meti Se vedno Sepajo. Nadaljevanje prvenstva v superligi bo januarja. Ce bodo mladi triglavani odpravili Se nekaj slabosti, predvsem v prostih metih in prodorih pod nasprotnikov ko*, potem se lahko nadejamo, da se bodo vmešali v borbo za prvaka. Na domačem terenu pa jim bo priSla prav tudi podpora gledalcev. I). Huiner Hokej Slovo od naslova JESENICE - V sredinem kolu zvezne hokejske lige so Jeseničani doma doživeli poraz na tekmi z Olimpijo, ki jih je porazila • 6:4(3:2,2: 1, 1:1). Jeseničani so igrali slabo in nepovezano, pri strelu na vrata pa so bili nespretni. Ni in ni jim Slo. Gostje so jih prekaSali v vseh elementih igre. Po tem porazu že lahko trdimo, da so možnosti Jeseničanov za osvojitev letoSnjega državnega naslova minimalne. Strelci za Jesenice so bili Suvak 2. D. Hiti in L Sčap po enega. Kranjska gora pa je bila z 10:2 poražena v Zagrebu v igri z MedveSčakom. V sobotnem zadnjem kolu odhajajo Jeseničani na težko gostovanje v Zagreb k MedveAčaku. Kranjska gora pa mora premagati Crveno zvezdo, če želi ostati prvoligaš. V II. zvezni ligi pa igra Triglav proti Mladosti, Kled p« na tujem s Sinkom. bet Sekcija več TVI) Partizan Tržič (e od četrtka, 14. 12. 1978. bogatejši se /a eno sekcijo. Ustanovljena je bila karate sekcija, katere predsednik je Njegovan Dragan, ki se s karatejem ukvarja že dalj časa. Pri delu ni osamljen, saj mu pomaga nekaj mladih karateistov, ki so doslej trenirali v Kranju in Ljubljani. Ustanovnega sestanka se je udeležilo okrog 30 ljubiteljev tega Sportu, predstavniki TTKS, TVI) Partizana, komandir milice in drugi. Priigram dela /a prihodnje leto je skromen, vendar bo zahteval veliko požrtvovalnosti in delovne discipline, saj se bn karate sekcija borila s prostorskimi in finančnim, težavami. Naloga članov, trenutno jih je enaindvajset, je popularizirati tovrsten Sport v 'Tržiču in okolici, kjer so se t zadnjih letih ponavljali poskusi lako-imenovanih »divjih klubov«. Popularizacija naj bi segla med mlade, zlasti med Šolsko in študentsko mladino, s tem pa hi si tovrsten Sport v Tržiču tudi zagotovil nadaljnji razvoj in obstanek Zato se pni sek-I ni /avedaj«i. d« ho večji del pozornosti treba posvetiti izobraževanju in usposabljanju članstva, zato predvidevajo, da bo v letu 197» v ts namen porabljenih ksr 26.900 dinarjev, kar je več kot polovica vseh sredstev, kijih bodo potrebovali. Sredstva bodo delno zbrali sami s članarino in akcijami, nekaj sredstev pa bodo prejeli od TTKS Tržič. Prostor za vaje naj bi imeli v dvorani K S Karavanke v Domu družbenih dejavnosti v Tržiču toliko časa. dokler ne bo nared telovadnon TVI) Partizan«, ki pa /«r«
  • 7<>ali po dogovoru, Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na *£™I^L stilni in obutveni center Kranj, ?taneta 2agarja 33. 0 izidu bodo kandidati obveAčani v 20 dneh, po pre-teku roka za sprejemanje prijav. 13. stran O Zimska oprema motornih vozil Čeprav se je koledarska zima začela šele v četrtek, 21. decembra, pa je doslej sneg že dvakrat naredil nemalo zmede in težav na cestah. Pri tem pa ga niti ni bilo tako veliko, vendar pa dovolj, da so komunalcem in cestarjem, pa tudi voznikom, ki niso bili pripravljeni na spremenjene pogoje vožnje, siveli lasje. Po majhnem predahu, ki ga je na cestah povzročila odjuga, so prav gotovo vozniki našli čas, da so svoje vozilo primerno obuli za naslednjo pošiljko snega. Zimska oprema vozil so še vedno zimske gume, kot pravimo nnevmatikam M+S s profilom najmanj 4 mm. Te pnevmatike morajo biti na pogonskih kolesih vozila. Prav tako imajo lahko vozila tudi radialne gume na vseh kolesih, če pa imajo gume z letnim profilom pa sodijo na pogonska kolesa verige - seveda le kadar je potrebno. V zimsko opremo avtobusov in tovornih avtomobilov sodi še lopata. Tudi v osebnih avtomobilih majhna lonata v prtljažniku sploh ni odveč, saj je marsikateremu vozniku ie pomagala iz težav, najbolj previdni pa vozijo s seboj tudi vrečico peska, ki najbolj učinkovito pomaga kadar kolesa v klancu zdrsujejo. Za zdaj so na naših cestah še dovoljene tudi *ume z žeblji, vendar pa bodo z njimi vozniki vozili le se do 15. 3 197S naslednjo zimo pa ne več. Uporabaježevk bo namreč nrepovedana, tako kot je že v večin, drugih držav. Za tovorna vozila in vozila s priklopniki paveja v zimskem času odredba o omejitvi prometa na cestah v SR Sloveniji: za ta vozila velja omejitev od začetka sneženja do takrat, ko cestna IkSba sporoči, da je cesta sposobna za promet teh vozil. Vsa ostala vozila pa ta čas lahko vozijo le, če imajo zimsko opremo. Vozniki tovornih vozil so se dolžni sami izločat, .z prometa na primernih mestih, da ne ovirajo ostalih vozil in cestne službe pri pluženju ceste. KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ z n. sol. o. objavlja naslednja prosta dela m naloge V TOZD OPEKARNE b. o. TEHNOLOGA Pogoj: — srednja tehniška šola gradbene ali rudarske stroke z nekaj prakse, lahko tudi pripravnik. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. V TOZD OBRT b. o. ELEKTRIKARJA - VZDRŽEVALCA IN AVTOMEHANIKA - VZDRŽEVALCA Pogoj: — poklicna šola ustrezne stroke z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen ras s polnim delovnim časom. VDS SKUPNIH SLUŽB ČISTILKE v prostorih samskega doma in DELAVKE V KUHINJI Pogoj: — končana osemletka z nekaj prakse. Poskusno delo traja I mesec Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj v 15 dneh pošljejo ponudbe na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja ustrezne TOZD oziroma SDS skupne službe, Kranj, Primskovo -komunalna cona. n /?k? r»aOaf*ač> Avto treščil v drevo Golnik — V ponedeljek, 18. decembra, ob 15.15 se je na regionalni cesti Kranj —Golnik v bližini odcepa za Letence pripetila huda prometna nesreča, o kateri smo na kratko že poročali. Voznik osebnega avtomobila Marko Savanović (roj. 1950) s Kokriee pri Kranju je peljal z neprimerno hitrostjo glede na zasneženo in deloma poledenelo vozišče. V levem ovinku je njegov avtomobil začelo zanašati, avtomobil je zaneslo v levo s ceste, da je silovito trčil v drevo. V nesreči sta bila takoj mrtva voznik Savanović in sopotnik Djuro Latinovič (toj. 1951) prav tako s Kokriee. Sopotnik Sulejman Puškar iz Kranja si je v nesreči zlomil nogo, lažje pa je bil poškodovan Ilija Pa-nič iz Kranja. Škode na avtomobilu pa je za 30.000 din. Zapeljal s ceste Lesce — V ponedeljek, 18. decembra, ob 20.45 se je na lokalni cesti Lesce —Begunje v vasi Hlebce pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Lokar (roj. 1951) iz Mošenj je zapeljal s ceste in se prevrnil. V nesreči je bil ranjen sopotnik Ciril Bertoncelj (roj. 1952) iz Mošenj, ha avtomobilu pa je za 10.000 din škode. Umrl v bolnišnici V ponedeljek, 18. decembra, je v ljubljanski bolnišnici umrl Anton' Klančar (roj. 1946) iz Ljubljane in sicer za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila 4. decembra v bližini Praprotnega v Selški dolini. Pokojni Klančar je z oplom manto treščil v tovornjak. L. M. Dežurne trgovine V soboto, 23. decembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30. v nedeljo od 7. do 11. ure. Živila — prodajalna SP Prehrana. C. Staneta Žagarja lb, prodajalna SP Planina, Zupančičeva 24 JESENICE: Delikatesa - Kasta 2 na Tržnici SKOFJA LOKA: SP Groharjevo naselje, Mesnica Groharjevo TRŽIČ: Mercator — poslovalnica. Trg svobode 21 Tržni pregled JESENICE Solata 22,30 din, špinača 18 din cvetača 30 din, korenček 11,10 din, česen 42 din, čebula fi.BO din, fižol 27,50 do 30 din, pesa 7,70 din. kumare 24 din, paprika 35 din, suhe slive 35 din, jabolka 14,25 din, hruške 25,50 din, grozdje 18,20 din, pomaranče 16,30 din, limone 17,75 din, ajdova moka 27,25 din, koruzna moka 7,87 din, kaša 15,53 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,70 din, skuta 26,55 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 7,50 din, kisla repa 7,50 din, ore hi 165 din, jajčka 1.70 do 2,70 din. krompir 4,90 din kanaliJRU^f/' CAKAJ° - mUi" <« nnminalisti Uprave javne varnosti so pred kratkim pri/eli storilca n?ZnanZVv°or:azLVeČ J2!ičn% Poetov in obla^tkaTriso neznanega izvora. Zato postaja milice in UJV Kranj prosita občane ki predmete pogrešajo pa izginotja niso prijavili, na?!l zglasUcV na kranjski ali na najbližji postaji milice. (jk)-Fotold. Zapfotnik LIP Lesna industrija Bled Ljubljanska c. 32 PRODA NA JAVNI LICITACIJI 1 osebni avto VW - Y 1200, letnik 197.1, v dobrem stanju, registracija do novembra *r»7» vozilo ie bilo garažirano. opremljeno je / dobrimi gumami Izklicna cena 60.000 din Prometni davek in pogodbeno takso plača prodajalec 2. Električni fakturni stroj znamke EMTRON komplet z original mizo, inv. At. 2210 Stroj je sposoben za takojšnjo uporabo Izklicna cena 5000 din. Prometni davek plača kupe. po tar ši i s stopnjo 25,5 odstotka Licitacija bo 29.12 1978 ob 15 uri v prostorih |)SSN UP Hlod Ljubljanska c. 32. Navedena osnovna sredstva ni interesenti lahko ogledajo eno uro pred pričetkom licitacije in vplačajo polog v višini in „d fttotkov od izklicne cene. Zastopniki delovnih ali drugih organizacij morajo predložiti pooblastilo in za fakturni stroj še izjavo zaradi oprostitve prometnega davka. 1 Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj zn. sol. o. GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — krožne žage Izkoristite ugoden nakup! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je 20. 12. 1978 prenehalo biti dobro srce naše drage mame, stare mame in sestre JOŽEFE LUŠINA roj. Marinšek Na zadnjo pot jo bomo spremili v petek, 22. 12. 1978, ob 15.30 izpred hiše žalosti v Podnartu št. 54 na pokopališče na Ovsišah. Žalujoči: sin Ivan, hčerki Ida in Anica z družinama in sestra Pavla Podnart, 20. 12. 1978 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA BETONA Matijevčevega ata iz Predoselj izrekamo globoko zahvalo sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in z nami sočustvovali ter nam izrazili sožalje. Prisrčno se zahvaljujemo G. D. Predoslje za organizacijo pogreba, častno stražo in poslovilne besede. Enaka hvala KUD Svoboda Predoslje za častno stražo, spremstvo in besede v slovo. Hvala tudi SZDL Predoslje za udeležbo. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred in ganljive besede. Enaka zahvala velja tudi upokojencem in pevcem za spremstvo in zapete žalo-stinke. Zahvaljujemo se delovnim kolektivom Planika, šoli Predoslje in AMD Kranj. Hvala dr. Sajevčevi in dr. Horvatu za zdravljenje. Še enkrat iskrena hvala vsem, Tci ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Žalujoči: žena Marjeta, sin Jože z ženo Darinko in vnučka Darinka in Tončka. Predoslje, 20. 12. 1978 DRUŽINSKI POMENKI Ječmenčkov golaž PORABA: 1/4 kg fižola, 1/41 ječmenčka, 1/4 kg mastnega svinjskega mesa, žlica masti, 1 čebula, sol, paprika, kumina. IZDELA V A: Čez noč namočen fižol odcedite, zavrite in vodo odlijte. Fižol nato zalyte z litrom in tričetrt osoljene vode in kuhajte pol ure. Na masti prepražite sesekljano čebulo in na majhne koščke zreza-no svinjino. Ko zarumeni, pridajte še v. vroči vodi opran ječmenček. Dosolite in papricirajte, nato dodajte še fižol s fižolov ko vred in slednjič še kumino. Jed bo kuhana v dveh urah. Kako negujemo lakiran pod? Včasih so menili, da lakiran pod ne potrebuje čiščenja in nege. Sčasoma pa se je pokazalo, da postane lakiran parket, če ga brišemo le z vlažno ali suho krpo. moten in izgubi lesk. Na mestih, kjer je mnogo hoje, se plast laka obrabi in parket posivi. Da to preprečimo, je treba tudi lakiran parket od časa do časa čistiti z običajno parketno pasto. Na mestih, kjer se plast laka obrabi, jo je treba obnoviti. Kaj kupiti za novoletno darilo? Ne mislimo vam soliti pameti, kaj vašim svojcem, prijateljem kupiti za novoletno darilo, le spomnili bi vas radi, kaj bi mogoče prišlo prav morda tudi vam, a se zadnji trenutek ne morete spomniti. Naj kar začnemo naštevati: obesek za ključe, rokavice ali nogavice, najbolj bi bil vsak vesel ročno pletenih, etui za očala, copate, kozarec za vkuhava-nje, ki smo ga napolnile z bomboni, uesi urejate obrvi same S pinceto, kije malo postrani prirezana, se da dlačice najbolje odstranjevati. Rjav svinčnik za drobne propravke je pri obrveh nepogrešljiv. Pokrtačite kdaj pa kdaj obrvi z ricinovim oljem. Bolj svilene bodo. Pa še to: če si hočete urediti obrvi za praznični večer, ne storite tega še isti ali dan prej. Saj bi vendar bile rade lepe, ne pa v oči vse rdeče in zabuhle. kuhalnica in servieta, v culo povezano kuhinjsko servieto napolnjeno s piškoti, jabolki, hruškami, morda dodano vrečko prave kave, majhno keramično majoliko napolnjeno z bonboni, pepelnik, solnico in po-prnico, mlinček za poper, košarico za šivanje, leseno solnico, knjigo, šal, kuhinjsko desko, morda le-to najdete kakšne posebne oblike, kozarec medu, zaprt z karirastim prtičem, lepo skodelico za belo kavo, pehar poln orehov, model za peko potice, posodo za solato ali pribor za mešanje solate, uro budilko, čajnik, zavitek pisem... No, še bi lahko naštevali, vendar se zdi, da ste se že spomnile za koga bo kaj prav prišlo. Vedite le, če je še manjše darilo, če je domiselno zavito, je lepo, prisrčno. • • • Če boste zdajle za praznike delale doma piškote, naredite še malo veselja otrokom. Iz testa izrežite zelo velike piškote, okrogle, v obliki srca ali pa oblikujte prestice, kroge, naredite pa jim dovolj velike luknje, da jih bodo otroci lahko obesili na jelko. Lažje jih je oblikovati, če delate strojne, tiste, ki jih porinete skozi modelček iz strojčka za mletje mesa. Na jelki so tako piškoti lep okras. Ali veste, da bo mesna juha močnejša, če boste dale meso kuhat v mrzlo vodo? Posebno okusna pa bo, če boste dodale še nekaj koščkov mesa za biftek, le toliko, da se prekuha v juhi, potem ga pa lahko odstranite in pripravljate po želji. Bo pa treba potem juho precediti. • •• Ali veste, da že kapljica olja zrahlja zlepljen riž ali rezance? Dobro Je tudi, če kakšno kapljico olja kanete v posodo, ko se riž ali rezanci še kuhajo. cz Pri obdelavi in krojenju zajčjega krzna moda ubira dvoje poti; pravo kožo, redkeje ponaredek, oblikuje v mladosten športni model ali jo ukroji v resnejše, ele-gantnejše oblačilo za hladne zimske dni. Pri vseh modelih je oblika telesa rahlo poudarjena. Topla športna jakna, s katero se bomo tudi v mrazu lahko podale na daljši sprehod v naravo, bo v vaši zimski garderobi mogoče le zapolnila vrzel. Izbirate lahko med čisto volno, mešanico volne in mohaira ter bombaža in poliestra. Pri Labodu so jih sešili in se v naših trgovinah dobe v velikostih od 36 do 44, volnene pa do 48. MARTA ODGOVARJA Danica — Kranj Rada bi imela plašč iz mehkega kosmatega materiala. Ker bi rada model po modi, vas prosim, da mi pomagate pri izbiri. Stara sem 31 let, visoka 170 cm in 63 kg težka. ' Odgovor Plašč je ravno krojen, midi dolžine, spredaj in zadaj ima pod rameni gubice. Ovratnik je manjši, rame ravne, nekoliko podložene. Rokava so dolga in nekoliko širša. Zapenjanje je skrito. V ponedeljek, četrto učno uro, nas je obiskal oče sošolca Igorja Radoica Kozoderovič, starejši vodnik. Pripovedoval nam je, kaj delajo vojaki v vojašnici. Vstanejo že ob petih zjutraj. Nato se hitro oblečejo, umijejo in po- ■ ■■■■■^•■■■■■■■■■■■■■■BBBBBJBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Obisk iz vojašnice spravijo postelje. Ob pol sedmih zjutraj je zajtrk. Potem se začne obvezna telovadba, čeprav malo dežuje ali sneži. Pouk imajo do- JLA danes 22. december je dan Jugoslovanske ljudske armade. Malokrat se spomnimo nanjo. Največkrat takrat, ko je v njenih vrstah kdo izmed naših bližnjih. Tedaj nestrpno čakamo, kdaj bo nehal nositi vojaško suknjo. Radi pa pozabljamo, da brez teh fantov naše življenje ne bi bilo tako brezskrbno kot je. Čeprav živimo v svobodi, nad našo deželo še vedno prežijo nevarnosti. Naša /Iržava leži med obema paktoma, ki jo vsak hoče zase. Kljub temu je obdržala položaj neuvrščene dežele. Prav tako ima Jugoslavija tudi važno zemljepisno lego ob Sredozemskem morju. Samo majhno nesoglasje znotraj meja bi bilo lahko povod za napad navidezno prijateljskih držav. JLA je tista, ki skrbi za mir v državi. Njene enote nas va- rujejo na morju, v zraku in na zemlji. JLA so vsi državljani, ki se urijo in izpopolnjujejo v obrambi domovine, pa tudi vsi tisti, ki se izobražujejo v okviru splošnega ljudskega odpora. Naša vojska se je od nastanka med NOB do danes izpopolnjevala in je pripravljena vsak trenutek braniti našo težko priborjeno svobodo. Ker je 22. december praznik naše ljudske armade, je tudi praznik vseh nas. Tudi mi' mladi smo naša vojska, smo bodočnost domovine. Ohranili bomo borbeno tradicijo naših očetov. Želimo, da naši vojski ne bi bilo treba nikoli več v boj in da ne bi bilo nikdar več krute vojne. Mojca Juvan, h. b r, osn. šole J, in S. Mlakar. Šenčur poldne in popoldne. Ob 14. uri imajo kosilo, ki si ga po želji izberejo. Seveda je med temi obroki tudi pasulj. Po kosilu imajo počitek do 17. ure. Nekateri berejo, pišejo, slikajo, fotografirajo. Po počitku se začne pouk. Nato je večerja. Ob 19.30 vsi vojaki gledajo TV dnevnik. Nato imajo zopet prosto. Ob pol desetih ugasnejo vse luči in vojaki gredo spat. Kadar gredo vojaki na teren, dobi vsak vojak škatlo suhe hrane, toda največ za dva dni. Tretji dan dobijo topli obrok. Z obiskom v razredu smo bili zelo zadovoljni. Učenci 2. b r. osn. šole Simon Jenko v Kranju Mucek Naš mucek mlade ima, z njimi se lepo igra; veselo poskakuje, kadar z muckami modruje. Hitro teče okrog hiše, da ujame hitre miši; ko pa miško ulovi, se veselo posmeji. Marjeta Galičič. 6. b r. osn. sole CvetkoGolar, Skofja Loka Takole sije ob glasbi, ki jo je poslušal v šoli, zamislil pokop partizana Sandi Demšar iz 2. b razreda osnovne šole Simon Jenko v Kranju. S ŠOLSKIH KLOPI S sestanka šolske skupnosti RAZSTA VA V ODEJI - Likovni krožek osnovne šole Peter Kavčič v Skofji Loki je za letošnji dan republike v Odeji razstavil svoje najlepše slike in kipe Delavci so si z zanimanjem ogledali razstavo, saj zaradi dela in drugih obveznosti ne utegnejo obiskati razstav v šoli. Zato so se naši likovniki odločili, da bodo take razstave prirejali vsako leto in verjetno obiskali tudi druge tovarne. - Tadeja Borštnar m Mateja Hafner, dopisniški krožek Minili so že trije meseci tega šolskega leta in celo četrtega imamo že skoraj za seboj. Vodstvu naše šolske skupnosti se je /delo. da je čas za pregled opravljenih nalog v tem ob dohju. Ponedeljkovega popoldneva smo se v učilnici za v krogu strnjenimi mizami zbrali predsedniki razrednih skupnosti in izvenšolskih dejavnosti Poročila so bila zanimiva, saj si kar na hitro seznanjen, kaj se v naši šoli dogaja. Tu skrbe za red in čistočo sole, tam pomagajo slabšim sosol cem. nekateri se že pripravi ja jfl na veselo šolo. mladinci h. razreda imajo za seboj že veliko akcij in podobno. Poročila o izvenšolskih delavnostih so bila prav tako zanimiva. Mla Oinci so poročali o delovnih akcijah. SSl) o plavanju in smučanju. Planinci so bili letošnjo jesen zelo mar Ijivi, pripravljajo se že na pobile h dnevu republike, ki smo jo Drl za občane naše krajevne *KU| smučmi. Delavni so tudi v klubih OZN, v likovnem, novinarskem, dramskem, literarnem, loto krožku in pri pevskem zboru. Zelo dobro smo ocenili proslavo ob pripravili ipnost i. 16.decembra pa smo prainovall krajevni praznik. V šoli je novinarski krožek pripravil spominsko uro. likovni krožek pa razstavo slik m fotografij v spomin na H> december 1941. leta Takrat so se ljudje v naših Vaath uprli sovražniku 0 vstaji na Dovjem. V Mojstrani in ni Belci sta nam pripovedovala udelc Senca upora Karel 1'aulus m -lane/ Skumavc. Naša šola nosi ime P<> 1,1 lM> membnein dogodku ni ponosni smo nanj Vesna Smole j. H. r. osn šole i<; december, Mojalrami Veselje na snegu Ze dopoldan sem vzela smuči in šla na Navčkov travnik. Ko sem se prvič popeljala, sem zavila in se zarila v sneg. Popeljala sem se drugič in bilo je že bolje. Tega sem se kmalu naveličala, zato sem palice zabodla v sneg. Brez njih sem se pognala. Brez težav sem prišla na dno. Se nekajkrat sem se peljala, potem pa odšla domov. Odložila sem smuči in sezu-la težke čevlje. Ni minilo petnajst minut, ko sem že valila kepo. Nastajala je vse večja, večja od mojega brata. Potem še druga in trenja. S Sancajem sva jih naložila drugo na drugo. Odhitela sem še po metlo, korenje, nekaj koščkov premoga in po star lonec. Korenje za nos, premog za usta in oči in lonec za klobuk pa metlo v roke in nastal je sneženi mož. Dobil je ime Bimbo. Od veselja sva se metala v sneg in se kepala. Bilo je lepo. Mateja Oman, 4. br.osn. šole Lucijan Seljak v Kranju TELEVIZIJA 23. DEC. 8.00 Poročila 8.05 Stare japonske pravljice 8.20 Čarobna žoga. otroška oddaja 8.35 Z besedo in sliko: Modri zajec 8.50 Vblker-Luker: Saj to je za znoret, I. del mladinske igre 9.25 Daljnogled, oddaja TV Beograd 9.55 Nova obzorja socializma, dokumentarna oddaja 1040 Izbira studija in poklica: Vojaški poklic, I. del 11.05 M. Dombrovvska: Noči in dnevi, TV nadaljevanka 11.55 Poročila 16.00 Poročila 16.a5 Otok tjulenjev, mladinski film 17 00 Košarka Partizan : Jugosplastika - prenos 18.35 Obzornik 18.45 Muppetshovv: Milton Berle 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 J- Mortimer: VVill Shakespeare, TV nadaljevanka 20.55 Gospod Verdoux - celovečerni film 22.55 Poročila 23.00 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.35 Test 17 50 Narodna glasba 18.20 TV novice . 18.35 Dokumentarna oddaja 19 30 TV dnevnik 20.00 G. Verdi: Falstaff.Idel 21.00 24 ur n 10 Zadnja pošta Zagreb - feljton 21.40 Športna sobota TA TEDEN NA TV Sobota a _ liriki mladinski Jn** OTOK T JULE-vrv V nas bo popeljal na ^IJno^otsko. Na bliž-nKh otokih imajo zavetjetjulenji; posebno eden ' JZnimiv, ker se tam "kotijomladiči. Otok je seveda zaščiten in posebno otroci pomagajo ?y*mu čuvaju pn l^9Xvanj^redain ne-A^tkUivosti otoka. To-% JZSdi se, da je otok £?JfJi, in brezvestni naprod«, £ krz. iOVCli izborij* dovoljenje M SJStTživati. Name-*° °fe9 treba vsekakor lloiiti in lovskemu SSSfZ«™1' °d,°- "Tirnem filmu bo-_„ .net sretali nenad- verdovx. Nedeljo: Jtski film I*ONI ia°USODE ali Malo v 4\ „h ie posnet v dveh ^rn in j*"izrazit* film-.30 15.00 15.25 15.40 16.45 16.50 17.40 17.45 19.10 19.30 20.00 Poročila Za nedeljsko dobro jutro — Domači ansambli: Frank, Kumer 625 D.Sušič: Odborniki, nadaljevanka TV Sarajevo Čebelica Maja. otroška oddaja Skrivnost pletenega koša — serijska oddaja Mozaik Kmetijska oddaja Poročila Kaj vemo o Vuduju, dokumentarni film Okrogli svet Dosje našega časa: Leto 1960 Športna poročila Veselo potovanje z Bay Citv Rollers Poročila Ministrstvo strahu — film Risanka TV dnevnik A. Marodič: Zaplet, oddaja iz cikla Poti in stranpoti Torek Ko se prične staro leto nagibati v novo, ko v decembrskih dneh iščemo prijazno besedo, Ri jo bomo temu ali onemu tako ali drugače povedali takrat, ko običajno pravimo »srečno novo leto«, pričnemo razmišljati tudi o PISANEM SVETU, ki bi skorajda moral biti vsaj malo drugačen kot so vsi tisti, ki vam jih prinašamo vsak prvi in tretji torek V mesecu. Zadnji Pisani svet v letu mora prinašati nekaj, kar bo dalo slutiti pisane želje vseh, ki se sprašujejo, ki iščejo odgovore, ki tu pa tam utihnejo, kadar je potrebno povedati ljudem, da je v vsakem koščku življenja tudi košček zlata. A vstrijska televizija je 6. decembra objavila oddajo, ki je spregovorila o vprašanju delovnih mest na avstrijskem Koroškem, v zvezi h tem pa tudi 0 gospodarskem sodelovanju med Koroško in Slovenijo- Kot je znano, žene Heimatdienst močan nacionalni in šovinistični hrup zaradi tega sodelovanja. Avtorji oddaje so se na Korttškem pogovarjali z vrsto ljudi od delavcev do politikov in prepričljivo pokazali gospodarsko, socialno in siceršnjo škodljivost heimatdienstov-ske gonje. Oddaja je uvrščena v okvir MEDNARODNIH OBZORIJ. Petek Konec avgusta je bilo v Washingtonu prireditev ob 60-let niči ameriškega skladatelja in dirigenta Leonarda liern-nteina. Posnetek te prireditve, ki je trajala uro in pol, bomo videli v celoti. Poleg slavljenca, ki je bil obenem tudi dirigent, §0 nastopili ie zna meniti glasbeniki. Slišali bomo nekaj najlepših del, odlomkov iz Bern- stanovih musivalov, prisluhnili četistu Rost-ropoviču, pianistu Arrau in violinistu Menjuhinu v trojnem koncertu Lud- viga van Beethovna. Seveda po ne bo manjkalo niti šaljivega in obenem s ta Vnosi n ega vezn ega t r h sta. 20.55 Cetinje, mesto heroj — dokumentarna oddaja 21.25 TV dnevnik 21.35 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 14.45 Test 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Cecilija, film TV Zagreb — I. program: 9.50 10.00 10.30 11.00 11.30 13.40 13.40 14.10 15.00 19.30 20.00 20.45 21.15 21.35 Poročila Magnet, otroška oddaja Črna puščica Narodna glasba Kmetijska oddaja Kmetijska oddaja Gledalci in TV Robin Hoodnik, film Nedeljsko popoldne TV dnevnik TV nadaljevanka Honduras — dokumentarna oddaja TV dnevnik Športni pregled PONEDELJEK 25. DEC. 9.00 TV v šoli: V ritmu, Jugoslavija po II. svetovni vojni. Za prosti čas, Gozd 10.00 TV v šoli: Materinščina. Risanka, Zemljepis 15.00 TV v šoli — ponovitev 16.05 Ljudje in zemlja — ponovitev 17.12 Poročila 17.17 Vrtec na obisku: Dedek Mraz prihaja 17.35 Kaj vemo o nacističnem planu, dokumentarni film 18.00 Obzornik 18.10 Spekter 18.30 Sola smučanja 18.40 Mozaik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Krleža: gospoda Glembajevi, predstava Drame SNG Ljubljana 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Živel je car — otroška oddaja 18.00 Mali šlager 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.05 Kronika vročih let — II. del filma TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Živel je car — otroška oddaja 18.00 Mali šlager 18.15 Komati - dokumentarna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 V. Car Emin: Istrska rapsodija leta 1920. TV drama 21.20 Glasbeni trenutek 21.25 Kultura v objektivu 22.10 T V dnevnik 26. DEC. 8.45 TV v šoli: Pod snežno odejo. Ali ste vedeli. Vrag na vasi. Novoletna pravljica. Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje. Risanka, Glasbeni pouk 14.45 TV v šoli — ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Kock koncert: daniš lan 17.50 Obzornik 18.00 Pisani svet: Zlato 18.40 Tri maka televizija 19.10 Risanka 19.10 TV dnevnik 20,00 Mednarodna obzorja: Koroška in Slovenija 21.05 Stendhal: Lucien Leuvven, TV nadaljevanka 21.55 TV dnevnik 2% 10 Glasbeni magazin 22 55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirske TV novice |8.|.r> Nove knjige 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 24 ur 2 1.10 V znamen JU znanost i 21.55 Izviri 2 7. DEC. 8.30 TV v šoli: Zgodovina, Od tovarne do porabnika. Bitka na Sutjeski, Slikarske tehnike 1().(K) TV v šoli: Kocka, kocka Risanka, Film 16.10 Poročila 16.15 Z besedo in sliko: Deček Ježek 16.25 Londonska narodna galerija — serijska oddaja 16.50 Obzornik 17.00 Košarka Cibona : Partizan — prenos 18.30 Puntarska pesem — 5. del 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Ljubezensko življenje Budimirja Trajkoviča 21.45 Sodobniki: Lidija Osterc 22.15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 18.30 Test 18.45 Kitajska nafta - dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.00 TV dnevnik IZBRALI SMO ZA VAS ČETRTEK 28. DEC. 8.55 TV v šoli: Matematika. Pismo materi, Gana 10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija 14.55 TV v šoli — ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Volker-Lucker: Saj to je za znoret, II. del mladinske igre 17.55 Obzornik 18.05 Stare japonske pravljice 18.20 Afar — dokumentarni film 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 Retrospektiva TV drame — I. Cankar: Večeri Julijana Stepnika 21.35 M on t Everest — dokumentarni film 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 F. Bevk: Mali upornik, otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Humoristični klub 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko 23.30 24 ur 29. DEC. 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka. Novi lampijon K).(K) TV v šoli: Angleščina. Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) 17. H) Poročila 17.15 Zverinice iz Rezije: Grdina pod kamnom 17.30 Mathis, otroška nadaljevanka 17.50 Obzornik 18.00 Domači ansambli: Žagar, Vaška godba 18.30 Reševanje umetnin. oddaja iz cikla Restavratorstvo in varstvo spomenikov 19.10 Risanka 19.30 IV dnevnik 20.00 60 let Leonarda Bernsteina. jubilejni koncert v New Yorku 21.35 Razgledi: Kdor seje. naj tudi žanje 22.35 TV dnevnik 22.50 Baretta - serijski film 21.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Magnet, ot roška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 V ospredju 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Človek in čas, dokumentarna odda ja 21.50 Glasbena oddaja TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar I 7.'15 Magnet. ot roška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Prijatelji glasbe l«» ,u» TV dnevnik Pri ŽIVILIH v GLOBUSU imajo pripravljenih celo vrsto malih sladkih zavitkov, s katerimi bomo razveselili otroke. Pripravljajo pa tudi zavitke po naročilu, darilne košare itd. Cena že pripravljenih zavitkov: 48 din Iščete za praznične večere lepo krilo? V Murki ni MODI v Radovljici jih imajo iz gladkega črnega in temno zelenega žameta. Daljša, zvon-časta so. Velikost od 36 do 42. Cena: 790,05 din V Darila po željah zavijajo tudi v Centralo vi DELIKATESI v Kranju. Bolj polna bo košara, več dobrega bo v njej; dražja bo, seveda. Lepih usnjenih rokavic bi bila vesela vsaka žena, dekle. Morda jim jih namenite za Novo leto? Pri Elitinem ROKAVICARJU v Kranju jih imajo res v bogati izbiri. Barve: rjava, črna, drap, zelena, modra, opečna, rdeča. Le prej poglejte kakšno torbico nosi, da bodo šle dobro zraven. Cena: 239,95 do 344,15 dinarjev HtSSUSSSSUBBi Varnostniki pravijo, da varnostni pas v avtu še ni vse. Hud udarec, pri katerem nas pas sicer obdrži na sedežu, nam vseeno lahko zlomi vrat. Pri SLOVENIJA AVTO imajo naprodaj naslonjala za sedeže v avtu za zastavo 101. Trenutno jih prodajajo na novoletnem sejmu v Kranju, po sejmu jih bo pa dobiti v vseh trgovinah SLOVENIJA A VTO. Izbirate lahko med redečo, črno in drap barvo, pa tudi v žametu jih imajo, če želite. Montažo je prevzel Alpetourov servis na Lahora h. Pri FUŽINA R JU na Jesenicah so spet dobili oljne gorilce Calomat za vse vrste toplovodnih kotlov od 25.000 do 40.000 kalorij. Cena: 8.262 din Baterisjka budilka IN-SA in JUNGHANS (za zadnje je ogrodje izdelala Zlatarna Celje), bi bila tudi lepo novoletno darilo. Na oddelku ur pri Kokri v GLOBUSU jih imajo. Barve so različne. In še eno posebnost imajo te budilke: zvone tudi do 20 minut in to zelo učinkovito. Cena: 793,15 in 931 din Cena: 1047 din za par RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 6.30, 6.00, 8.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v notnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00. 4.00: na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. SOBOTA 23. DFC. Prvi program 4..tO Dobro jutro! K.flH Glasbena, matineja 9.06 Pionirski tednik 9.(5 Mladina poje Republiška revija otroških zborov Zagorje 1978 f iid 0P2 Oplotnica. MPZ fV|ja in Velenja in DPZ Velenja 11» 1"» Kdaj. kam. kako in po čem'.' I0.4S Turistični napotki za zase goste iz tujine 11 ncl KratnesenVeracini Koncertna sonata za violino in klavir (Izvajalca: Darinka Stare-Arli<\ violina in Andrej Jar«-, klavir) H .20 Lokalne radijske posta je se vključujejo 11.4(1 Mi poicnui 12.10 dodala v ritmu 12 i" Kmetijski nasveti — mag. ToneZafoinik: Problematika selekcije vinske trte na Primorskem 12.41» Veseli rlomači na|>evi IIIW Danes do l.l.flO - posebna obvestila L1.20 Obvestila in zabavna glasba li m Priporočajo vam ... 14.05 Grnno v kino 14.45 S pevcem Tomislavom Ivfičem l">..«» dlasbeni intermezzo I o.4"> S knjižnega trga NM« Vrtiljak 17 05 Spozna va UMj svet in domovin«^' * 18 :tO> D dela glasben mladineSlovenii 19.20 Obvestila in zahavM glas 19. II Lahko noč. otroi 19:4"» Minute z ansamblom Jnze Privšek 2(1.(Ki K v iz - srečanje 21 (Ki Za prijetno razvedrilo 21 (d Oddaja za naše izseljen« e 21.05 Popularnih 20 H o") Ni*'ni program — glasba l/rugi program Wu>) Sobota na valu 202 M.00 Iz partitur velikih zabav nih orkestrov I3.3J Danes vam izbira I 1 (Ki Odrasli tako. kako pa mi'' 14 20 Klavir v ritmu 14 .Ki Iz naših sporedov 14 (I Srečama republik 15.JO / vami in za vas M) (Ki Naš podlistek H Schulz: Zadri ji pobeg I »i I "i Z maihninii zabavnimi ansambli Mi Id ('• Insheni častno I 7 Ki Zrcalo dneva I7 4d Porievko jugoslovanskih avtorjev ih (Ki Vr«x*ih sto kilovatov l h io /. ansamblom ( 'ollegium Singidunuin iH 50 Svet in mi Po ruski narodni: Na šrukino.zapoved 8..'18 Skladbe za mladino 9.0.r) »epomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10,10 Humoreska tega ledna M. Szamozvvanei-: Mladost za vse 10.50 Glasbena me Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zve«"er 22.20 Skupni program J RT — Studio Zagreb Glasbena tribuna mladih — Rovinj 78 23.05 Literarni nokturno •L Murn: Zimske 2:1.15 Plesna glasba za vas 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 l.'LOO Čorktail melodij l i.f.l I/ roda v rod 1.1.40 Zvoki iz. stiulia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 1") (KI Mladina sebi in vam I 5 ,'15 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje lfi.OO Filmska glasba MS.33 Melodij«- po p«)šti 18.40 V ritmu Latinske Amerike PONEDELJEK 25. DEC. svet IliSji NEDELJA 24. DEC Prvi program 4 30 Dobro jul ro' h 07 Radijska igra z.a otroke Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Glasbena matineja 9.05 Hingaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi J. Kuhar (M. Golarl: Dedek Mraz 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam. kako in po rent? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 1 MIŠ Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski ,io Ponedeljkov s||iHtni pregltd — Morila vas bo zanimalo — Minule z iiariMliunii pesmimi Torek: Mi (i.i Lokalna poročilu - Obvesl ila — Mi 30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo Sreda: Lokalna poročila obvestilu — Hi. tU Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Četrtek: Iti «1 I.nkabia poročilo - iibvest ila — Mi 10 Naš obzornik Morda v as Ini zanimalo I 7 io |'o doinači- za vas J 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute z.a kulturo 26. DEC Prvi program 4,'10 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo st opn jo Bitka za ranjence na Neretvi 9.3(1 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Zagorje ob Savi 10.15 Kdaj. kani. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine ll.O.l Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12,10 Kmetijski nasveti - dr -Jože Spani ing: Sklepi s prvega posvetovanja o kmetijski informatiki v Poreču 12.40 Po domače 13.00 Danes esmi in besedi 20.30 Pričevanja o slovenski radijski igri (prva izvedba) 21,10 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program J RT — Studio Beograd Jugoslovanska glasba 2.1.05 Literarni nokturno D. Jan ji<: Nova koža 23.15 Popevke se v rst i jo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8(ki Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13,33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo Solst vo v S lov eni ji po letu 1889 14,10 iz naših sporedov 14,1:1 Z vami in za vas MS.(M) Pet minttt humorja 16.05 Moderni odmevi 1 «.40 Zviični portreti 17.3(> Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom 17.50 ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18 55 M mul c /.n k u h in ■ ■ 27. DEC Prvi program 4,10 Dobro jutro! 8.(18 (i lasbena matineja 9.0.5 N cnav aoslllšajo |K.:tll Koncert /a besido - Lepa Kala 19.20 Obvestila m zabav na glasba 19 15 Lahko mM*' oiro« i! 19 15 Minulo z ansamliloin 20.00 Koncert iz našega slislia Simfonični nrkeslei RTV Liiiblian.i dirigent i Samo 11 ubod. Gvnrgv l.ebel Lroš Lnjovic, solist a Bogomil Kosi Aci Bell inu cl I 22 20 S fesi i valov |azz.i M ciln.i i. u 11 n lesi i Vil I juzz.a l.|llli||ali.l ~,'h . X I 1x1(1.1 |.l i .lohriuv (iiiffin 2:1.05 I .U ci at ni liokl oi in. I Domoko* pesmi 2.1 15 Rj-vija pigoslov llisklll pevi «'\ zabav na glasbe i) 05 Nočni program glasba Drugi program h iki Kreda na v »hi 202 it ini Iz pamtili velikih zabavnih nrki*slrn\ 1.1.1.1 S sonati m ansambli IIM I I ini Kadilska šola za sredino st opn ju t ponovili-vl Klovenski pk-si 111 14.25 Mi.lK) MS.I0 Mi 40 1 7,10 17.40 17.45 I8.IK) 18.40 18 55 Z vami in z.a vas Tokovi ne u vrščen os t Lahke note I z slovenske produkcije zabavne glasbe Zrcalo dneva Filmski zasuk Tipke in godala Progresivna glasba I Radio Koper) Srečanja melodij Minute za kulturo ČETRTEK 28. DEC Prvi program 4.311 Dobro jutro! 8(w (ilasbena matineja 905 Radijska šola z.a višjo stopnjo i ponovitev) Solsl v o v Sloveniji po letu I8ti9 9,'t5 i)omača in tuja zborovska glasba 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem'.' 10.45 Turistični napotki za naše goste iz I ujine 11.0.1 Uganil«-, pa vam zaigramo. .. 12.10 Zvoki znanih melodij 12,10 Kmetijski nasveti — mag. Slavka Kavčič: Razporejali je dohodka, pridobljenega iz zasebnih gozdov 12 40 ()hurčki 15,10 dlasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori Lektorji slovenskega jezika na tujih univerzah " Mi.(N) Vrtiljak 17 INI Studio ob I 7.(k) 18.05 Z opernih odrov 19.20 Obvestila in zabavna glasba 19,15 Lahko n««\ otroci! 19.45 Minute ■/.... 20 (Ni ("'etrtkov večer domačih |)esmi in napevnv 21 (N) Literarni večer »Naukov ne zaničuj, ki ti jih bukvice dajo . . .«i 21.40 Lepe melodi je 22.20 Minute z »Najmlajšim« slovenskim komornim ansamblom 2.1.05 Literarni nokturno S. Kanti Das: Severni in južni pol Paleta popevk in plesnih ritmov Nočni program — glasba 23. P 0.05 Drugi program 8IK1 Četrtek na valu 202 I :l (Ni I z pari it ur velikih zabavnih orkestrov 13.33 I )an«'s vam izbira 14 (Ki Aktualni problemi marksizma (ponovitev) iI 2o Za mlade radovedneže 14,11) Iz naših sporetlov 14.33 Z vami in za vas m; (ni Nenavadni pogovori i ponovitev) Manjka liti zaupanja vase i li 15 I ust rumeni i v ril mu Mi.40 S popevkami po Jugoslaviji 17 ini Kn mikrofon za dve izkušnii 17 io s popevkami po Jugoslaviji ( nada I jeva n jel 17 .10 Zrcalo dneva I 7 -io S Plesnim orkest um Radiotelevizije Ljubljana im ini Pi>|n>vke iz Italij«. 18 40 Z velikimi /ab;i\ nuni orkest 11 18 55 Minule za kulturo 29. DE( Prvi program 4,10 Dobro jutro' h oh (i lasbena matinej« 9.05 Kadilska iola za nižjo stopnjo Pesem ali polica 9,t(» Iz glasben«- tradicije jugoslovanskih narodov m narodnosti 10.15 Kdaj. kam. kako lil po čem'.' 1045 Turistični napotki za našj. goste iz tujine 11 o.i Znano m priljubljeno 12.10 /. orkestri m solisti 12.Kmetijski nasveti — ing A leksander Hržič: Pogosti ško«ll jivci na okrasnih rasi linah 12 40 Pihalne gislhe i .'((Ni Danes do i.i (Ki 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 l'riporix'a jo v ani i.i 51 • človek m zdrav |c i i 115 (i lasbena pravljica Scrgci 1'rokoliev Peter in volk i I io Naši poslušni, i češi jtujo in pozdrav I J* jo 15 io Napolki za liuisl.-i .i 15 ('• lasbem intermezzo 15 15 Naš gost i li IN i Vrtiljnk I7IKI Stud.....b (VINI 18 115 Momenl milšil'tll 19,20 Obvestila m zabav na glasba 19.1.1 Lahko ii,,,\ otroci' 19 15 Minute z ansamblnui Jožeta Biunika 20IKI Stop pops 20 21.15 (Kklaja nntoi m III poi|ioišč,,kili 22.20 Besede m zvok. iz login domačili "5 i .Milani,, imkl m no 2.1.15 Jazz pie9 teža ovojnine kakega blaga, 31. kolomaz zmazek, v pogovornem jeziku. 33. kraj v Traciji v jugozahodnem delu Turčije ob grški meji 34 listek v kartoteki, dopisnica. 36. pobotanje r sljuda. mineral, kalijev alumosilikat. 39 "cilinder, podolgovato telo okroglega prereza 4] ime ameriškega skladatelja Coplanda 44 moč. ki naj bi določala človekovo življenjsko pot, kismet. 45. eden izmed najradikalnejših vodij francoske revolucije. Jean-Paul 4S redka, brezrepa ptica kokošje velikosti T zakrnelimi perutmi iz Nove Zelandije 50 nosač, težak na Kitajskem in v Indiji 53 vprašalnica mar, 55. kratica za december 51 vprašalnica ali. 59. Ivo Daneu, 60. kratica u Vojna pošta. nik. 17. par, 18. Severini. 20. Na, 21. tram. 23. Tot. 24. rt. 25. kan. 26. obiralec. 29. opart. 31 Arer«* 32. A K 34. RRAA. 35. Bonn. 37. IT, 38. sorob. 40. ondan. 42. nalogom 45. Ida. 46. AA. 48 \ne 4a Anam. 51. tr. 52. srpatost. 55. Iri. 56. Oerstad. 58. varalec. 60. Jerala. 61. Arktika. Prejeli smo 118 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) prejme Minka Murnik Velesovo 47. 64207 Cerklje. 2. nagrado (60 din) prejme Branko Mihelčič. Ul. 1. avgusta ! Kranj. 3. nagrado (50 din) prejme Iva Slapar. Koroška 14. 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. KINO Kranj CENTRU 22. decembra ameriški barvni okrutna igra <>b m; in 20. uri, slavnostna podelite« priznani športnik leta 1978 <>b m. .m 2-1. decembra ameriftki barvni okrutna igra oh Mi.. 18 m 20 uri prem amer Ii.iia lani ALEJA prekletstva oh 22 uri 24 decembra amer. barv ris KJK STA TOM in jerry? ub 10. uri. amer. barv OK Rt 'TNA ICRA ob 15 . 17 111 19 uri. prem amer barv vo t opkrač'i.ia oh ZOIO ob 21 uri 25. decembra ob Ki uri m kino-predstave l/.ivila d«-dek MKA/l amer barv lani ALEJA PKKK I.KTSTVA ob 18 in 20 uri 21). decembra amer barv fant aleja PKKK I.KTSTVA oh Ki.. 18 in 20 uri. 27 decembra amer. barv lani aleja prekletstva ob I« 18 m 20 uri 28 decembra prem. nem ban skupinska SLIKA / gospo ob Mi. 18 in 20 uri Kranj STORZlC 22 decembra domači barv trenutek ob Mi in 18 uri. Hal barv eroi profesorica IMA I.KPK nog K ob 20. uri 23 decembra boiigkon barv k.i rate SRJ > KM VKLIf-ASTNIH MOUM ob Mi m 20 uri. danski barv erot /ODAM V POSTKI.JI ob IH uri 24.'decembra hongkmi, barv karale SKIIKM VKl.lč-ASINIH boh h oil> II in 18 uri. danski barv. erot, /O HA K V POSTKI.JI ob Mi uri. prem domač, barv PA S K KAJ ob 20 uri 25 decembra domači barv PA SK KAJ ob Ki IH in 20 liri 2li decembra domači barv PA SK KAJ ob Ki.. 18 in 20 uri 27 decembra amer barv akiii drama SPOPAD V J KTN IS N M I ob Ki ih 111 _X\. uri 28 decembra auiei barv akcij 11rtkktiv Sil AKt idi i« ih m 20 n ti 27. decembra amer barv. pust. LJl'OJK OKLI ob 17. in 19. uri 28. decembra amer. barv. pust. I.JIM)L.IK ORLI ob 17 in 19 uri Kamnik DOM 24. decembra ilal. barv. pust. JOK IN MARGHARITO oh 15. in 17 uri. Hal barv west K KOMA — VRNITEV DJANOA oh 19 uri 25 decembra hongkon barv. karate SKDKM VKLirASTNIM BORB ob 18. in 20. uri 2n\ decembra fra ne. barv krim. gangster oh 18. uri. prem amer barv vopi operacija OH ZORI ob 20 uri 27. decembra nem. barv arešt OLI) S0HKHANI) ob 18 m 20. uri 28 de(embra mnn barv. vojni OPERACIJA OB ZOI0 ob 18 in 20 uri Duplica 2.1 decembra Hal. barv PREŠUŠTVO ol) 20 uri 21 deieinlua ainet hatv ris. NEUSTRAŠNI POPAJ <>h 15 uri. amer barv pusi LJI'DJK OIO.I ob I 7 in 19 uri 27 decembra domači barv. PA ŠK KAJ ob 20 uri 28 decembra nem barv Ol.D SUHEHANI) "h 20 url HadovljicH 22 decembra jug barv PHKD-STAVA HAMLETA V MHWSl DONJI ob 18 uri. jug barv NK NA(;iMAJSKVKNol.20 ur. 2.» decembra amer, barv ana IIOL ob 18 uri. amer, barv KASKA DKIO ob 20 uri »4 decembra amer b«i« rwv SKADKI0 ob 18 uri. amer, barv. ANA IIOL ol) 20 liri 25 de«em)>ra ami-i barv I OI * SI.A\ I ob 20 uri Mi decembra mehiaki l»arv OK-riti NITA IN Z A PATA 1* PO- NORA 28. decembra Iran« bar DIVJANA OVCA ob 20. uri Skofja Loka SORA 22 decembra jug mlad LETA oh 18 111 20 uri 2.1. decembra angl. kom«l IN-SPEKTOR KLUZO V AKCIJI ob 18. in 20 uri 24. decembra angl. komed INSPEKTOR KLUZO V AKCIJI oh 18. in 20. uri 2t>. decembra ital. drama DOLŽNI ob 20 uri 27. dc«-embra ital. drama DOLŽNI ob 18 in 20 uri 28. h decembra fram divjana o\'("Aob20 uri IV*ir 22 decembra nas.u|i.i \lcks.in del McZ«'k ol) |fl Ul l 2.1. decembra amer barv ris TOM IN JKHRV NAJ BOJ »IS A SOVRAŽNIKA ob Ki uri. Hal han erot PROFESORICA IMA LEPE NOCK ob 1 h m .'it mi 21 decembia nem barv v\csi Ol.D SUH Kil AN I) ob 15 uri. Hal barv r.,,1 PHOFESORK A IMA I.KPK NOGP, ob 17 m |H mi 25 de, emin a .oiii-i 11.11 \ kuni DKTKKTIV SIIAKI' ,.l. 1 , mi prem amei bar* OKHI'TNA IG H A ob m m 1 2ii decembra ncin barv uvest Ol.DSI'RKIIANDob 17 m IM liri lile«) 22. decembra antei ban AHA hoi. ob "H 1111 2,1 decembra mu nk na (iimajsk VEN oh 18 in20 un 24 decembra amer bah ' »1 k slavi ob 18 mi. Ilal barv ««•-.( moz iz virdžiniik ob 20 m 1 ka K a 25 decembra auiei b.iiv KKA0EHI ob 20 un »li diiitnlo.i unci barv SK A DKIO .J. o.. ■ dc.e........ DEČEK I HINI TA IN ZAPATA ob 20 uri Železniki OBZORJK 22. «le| diH-enihra ital b«rv El. MAČKO KAVBOJ oh 19 un •>4 decembia amer )>ar\. BITKA ZA MIDVVAV ob 19. uri Kranjska gor* •>| deienibra amer. barv BIT K A ZA MII)WAY ob 2() uri 27 (|,.cembra amer harv. KLIKERA DO oh 20 uri Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 23-485 Traktor TV 730 pri deli ' cisterno za gnojevko — Se je čas, da si preskrbite traktorje TOMO VINKOVIĆ od 18 do 30 KM Za vse vrste traktorjev imamo veliko izbiro priključkov . Iz programa TOMO VINKOVIĆ vam nudimo ugoden kredit z 20 % udeležbo za dobo 5 let z zmanjšano 7 % obrestno mero Iz naše proizvodnje pa si lahko nabavite vse vrste pred-setvenikov, škropilnice od 200 do 500 litrov in atomizerje 200 in 300 litrov. Ma Triodi imamo kombajne in izkopalnike za krompir ter traktorje DEUTZ URSUS, FIAT ŠTORE, IMT 540, SAME in ZETOR 6945 nm^ČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 15. DO 26. DECEMBRA 1978 BLED DUBROVNIK LJUBELJ 1968-1978 ▲ I KOMPA! OT E L maslarić miklošičeva 30, telefon: 312-423 izdelovanje vseh vrst moških, ženskih in otroških klobukov, reklamnih in zaščitnih kap in kravat Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju od 15. do 26. decembra 1978 — z nakupom pri nas boste zadovoljni! ^1 metalk: a VAM NUDI iz konsignacije Vie»n>an " Moderne!« kot" ^matike u.centralno ogrevanje Thyssen - oljni gorilci od 15.000 do 80.000 kcal/h (cena 398 DM in 2.604,15 din), poleg teh vam nudimo tudi plinske gorilce in instalacijski pribor Atrol — raztezne posodo in pripadajoče arrrature Grundfos — obtočne črpalke Dobava takoj po vplačilu ,iiP nasvete pri izbiri, projektiranju in nakupu dobite v'METALKI LJUBj LJAI^A0^^^'' "L nadstrop'e' S°ba 5' 3li P° t6,e (061) 317-144 GRADBENO PODJETJE BOHINJ Bohinjska Bistrica razpisuje delovna mesta in naloge: ADMINISTRATORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati Se naslednje pogoje: — najmanj dveletna administrativna srednja šola, — znanje strojepisja, lahko začetnik. ŠOFERJA Pogoji: — C in E kategorije, — po možnosti avtomehanik. 4 TESARJE IN 4 ZIDARJE Pogoji: — KV in PK tesar oziroma zidar Za vse kandidate se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusna doba traja 3 mesece. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema DS GP Bohinj 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 10 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. CEVLJARNA RATITOVEC Železniki objavlja prosto delovno nalogo KOMERCIALISTA NA TERENU za področje SR Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine Pogoji: — KV delavec trgovske stroke in 3 leta prakse, — K V delavec obutvene stroke, 3 leta prakse na razpisanem področju, — urejena vojaška obveznost, — kulturen odnos do poslovnih partnerjev. — da ima osebni avto, — da ima stanovanje v Sloveniji. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili sprejema tajništvo podjetja 15 dni po objavi. tržiška tovarna kos in srpov »trži. Komisija za delovna razmerja TRŽIŠKE TOVARNE KOS IN SRPOV Tržič — Cankarjeva 9 objavlja prosta dela in naloge 1 PRODAJNEGA REFERENTA za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomsko-komereialne smeri, — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v komercialni službi, — poskusno delo traja 2 meseca. 2. REZKALCA za opravljanje teh del in nalog zahtevamo, da kandidat izpolnjuje nasiedn je pogoje: — kvalificirani rezkalec, — 3 leta delovnih izkušenj. — poskusno delo traja 1 mesec. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili je treba poslati na gornji naslov v 15 dneh od dneva objave. Vse prijavljene bomo o izidu obvestili v 30 dneh po preteku objavljenega roka. Zbor delovne skupnosti DOMA OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA Preddvor objavlja prosta dela in naloge: 1 3 NEGOVALK - STREŽNIC 2 3 SNAŽILK Poleg splošnih pogojev se za delovna mesta zahteva še veselje do dela s starejšimi ljudmi, poleg tega pa še končana osemletka. Prednost imajo kandidati z znanjem slovenščine ter kandidati iz bližnje okolice. Samske sobe zagotovljene. Pismene prijave pošljite na Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor, komisija za delovna razmerja. SPLOŠNA BOLNICA JESENICE razglaSa prosto delovno mesto FARMACEVTSKEGA TEHNIKA z dokončano srednjo farmacevtsko šolo MAVCARJA z dokončano srednjo ali višjo zdravstveno šolo Poleg tega razglaša tudi opravila in naloge FIZIOTERAPEVTA z dokončano višjo šolo za fizioterapevte, za dobo enega leta (delo za določen čas). Kandidati naj svoje .vloge predložijo Splošni bolnici Jesenice do H), januarja 1979. Prodani ternioakumulacijsko PEČ, 2 kw. aeg in BRZOPARILNIK, 701. Informacije po tel. 061-50-137 9474 Po ugodni ceni prodam, nemško, malo rabljeno trajno žarečo PEČ. Jenko. tel. 41-081 9594 Prodani dva PRAŠIČA za zakol. ČinV 24. Kranj 9596 Prodani ternioakumulacijsko PEČ, 6 k\v. PEČ na olje EMO 8 in kvadratne CEVI. 18 mm. Brolih, Milje št. 40 9600 Prodani sedem mesecev brejo TE-LICO fri/ijko z odličnim poreklom ali zamenjam za klavno živino. Kalan. PoljŠica 4/a. Podnart 9601 Poceni prodam POMIVALNO MIZO Informacije po tel. 22-136 9602 Prodani PRAŠIČA za v skrinjo, težkega 100 kg. Koncv Visoko 89 9603 Prodam šest tednov stare PUJSKE ter enega težkega 120 kg. Zupan Ivan. Hudo 10, Tržič 9604 Prodam mlado KRAVO pred telit-vijo. Strah in j 67 9605 Ugodno prodam KOKOSI. Zadra-ga 18. Duplje 9606 Prodam PRAŠIČA za zakol. Polj-čeT 9607 Prodam trajno žarečo PEČ, skoraj novo Kalinškova 41, Kranj (Gorenje t 0608 Tradicionalno silvestrovanje 31. decembra ob 20. uri v restavraciji PARK Kranj bogat Silvestrov menu zabavah vas bodo domači fantje s pevcem Jožetom Rezervacije sprejema strežno^ osebje, tudi po telefonu 24 441 Prodam plemenskega VOLA, sta-rega^Ufta. ki zna voziti. Medja, Gorjuse-60. 64264 Boh. Bistrica 9609 Protfam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Luže 12. Šenčur 9610 Prodam malo rabljeno KUHINJO Orhideja Faifar Ivan, Podlubnik lo8. Skofja Loka 9611 Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 36. Šenčur 9612 Dve leti star nenošen ženski KRZNENI PLAŠČ za visoko vitko postavo, modne dolžine, ugodno prodam Šifra »Brajtšvanc« 9613 SEDEŽNO GARNITURO, moderno, usnjeno, rjave barve, prodam. Šifra »Bled« 9614 Prodam kombinirani italijanski OTROŠKI VOZIČEK, cena 1700 din. Tel. 26-928 9615 Prodam PEČ TAM-štadler. 35.000 kal. Informacije po tel. 22-341 od 15. do 19. ure 9616 Prodam KRAVO po izbiri, s teletom ali brez teleta. Drulovka 12. Kranj 9617 Prodam KOMPRESOR z enofaznim motorjem, 8 at., s PIŠTOLO ,n CEVJO. 10 m, 6000 din. Kidričeva 26, pritlično stanovanje, K ran j 9618 RADIATORJE »Emoterm« Celje, nove in črno šivno cev 1 in 3/8 eolsko, prodam za 30 odstotkov ceneje. Drča. Partizanska 7, Kranj 9619 Prof lam nemško PEČ na olje »Juno«, r>000 kalorij. Vidic, Lesce, Na Trati 16, tel. 74-368 9620 Poceni prodam močno enoosno PRIKOLICO (do 4 tone), brez hidravlike, zelo primerno za ročno nakladanj Višina od tal 70 cm, dvojna kolesa zadaj. Kaučič Joža. Retljeva 15, Cirče, K ranj 9621 Poceni prodam skoraj nov enoosni TRAKTOR »Pa.su.uali«, 11 KM. primeren za vrtnarje ali vinogradnike. K traktorju spada: prikolica. 750 kg s pogonom na diferencial, enobrazd-ni plug, freza, (mala in velika), gumi kolesa (mala), kovinska kolesa, uteži na kolesa, vinogradniška črpalka z rezervoarjem na lastni prikolici. Informacij vsako popoldne na naslov Dušan Sirk, Mlekarska 34, Cirče, Kram 9622 ---^ l/.daja CP <;ian, Kranj, Ulita Mose 1'ijadeja 1. Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naalov uredništva in uprava liata: Kranj, Mofte Pijadeja I _ Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 2I-H35. novinarji 2I-8B0, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. polletna 150 din, cena za 1 številko v kolportaži 4 dinarjev. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju4211'72. Prodam plinsko PEČ z jeklenko, malo rabljeno. Osredkar, Šutna 34, Zabnica 9713 KRAVO za zakol ali za rejo, prodam. Sp. Bitnje 19, Zabnica 9623 Prodam TELICO tik pred telitvijo in TRAKTOR Zetor. 25 KM, kosilnico in plug, Zg. Bitnje 18, Zabnica 9624 Prodam motorno ZAGO. Kozjek, Zg. Bitnje 20, Zabnica 9625 Prodam štiri »JEZEVKE« (spajk) z obroči za Audi 100, predzadnji tip. Bidovec Franc, Kranj, Jurčičeva 2, tel.21-119 9626 Prodam težkega PRAŠIČA Srednja vas 11, Golnik 9627 Prodam čistokrvnega nemškega OVČARJA (mladiča). Gorjanc. Si-tarska 12, Kranj 9628 Prodam PRAŠIČA, težkega 200 kg. KRAVO simentalko za zakol in ELEKTROMOTOR 10 KM, Lahov če 17, Cerklje 9638 Prodam mlado KRAVO za zakol. Voglje 37, Šenčur 9639 Prodam dva PRAŠIČA, težka do 150 kg in zamenjam staro kobilo za mlado. Ljubno 25 9640 Brezplačno oddamo majhne kosmate KUŽKE. Tavčar, Vrba 31, Žirovnica 9641 Ugodno prodam trajno žarečo PEČ EMO 5. Informacije vsak dan popoldne na naslov Roblek. Janeza Puharja 9, Planina, Kranj s 9642 Prodam PRAŠIČA, težkega 170 kg. Prebačevo 2, Kranj 9643 Prodam črnobel TELEVIZOR Gorenje, star dve leti. Rupa 32, Kranj 9644 Prodam dve leti star črnobel TELEVIZOR Gorenje v brezhibnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 26-731 9645 Prodam PRAŠIČA, težkega 190 kg. Olševek 29 9646 Prodam KOBILO, staro 10 let. Stern, Cerklje 52 9647 Prodam TRAKTOR »Ajher«, 15 KM, dobro ohranjen in registriran. Zalog 40, Cerklje 9648 Prodam samsko SPALNICO, malo rabljeno. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Grošelj, Podgorje 32, Kamnik 9649 Ugodno prodam PEČ za centralno ogrevanje, 45.000-kalorično, malo rabljeno. Vprašati v trafiki Cerklje 9650 Prodam 140 kg težkega PHAŠI-Č A. Zalog 43, Cerklje 965 1 Prodani PRAŠIČA, težkega 90 kg in kupim BIKCA za pleme. Glinjc 12, Cerklje 9652 Prodam SOD za gnojevko, 1700-li-trski, traktorski PLUG in KULTI-VATOR.Trstenik 25 9653 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Struževo 7 9654 Prodam dve leti starega plemenskega VOLA simentalca. zna delno voziti, ter PRAŠIČA po izbiri (170. 150 in 140 kg), hranjeni so z domačo krmo. Gole. Višelnica 15. Zg. Gorje 9655 Prodani pet avtogum s športnimi platišči za vse vrste avtomobilov znamke Opel — skoraj nove, en otroški SEDEŽ; za avto in bel »SLA-JER« za prvo obhajilo. Maric. Špi-larjeva 4, Radovljica 9650 Poceni prodam dobro ohranjeno sedežno GARNITURO, kuhinjsko MIZO s stoli, belo TEHTNICO, črnobel TELEVIZOR in otroško POSTELJICO. Možnost ogleda vsak dan od 15. do 19. ure. Tel. 22-123 9657 Prodam ŠIVALNI STROJ Bogat »Slavica«. Ogled v soboto. Kristič. Gradnikova 3. Kranj 9658 Prodam eno leto stare KOKOŠI. Naklo 100 9659 Prodam PRAŠIČA, težkega 120 kg. Voklo5 9660 Prodam KRAVO. Gros Jože. Brdo 1, Podnart 9661 Prodam barvni TELEVIZOR Te lefunken. star šest mesecev. Naslov v oglasnem oddelku 9662 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Jezerska cesta 47. Kranj 9663 Prodam AVTORADIO kasetofon, japonske izdelave in veliko delov za FIAT 124. Rodić Zdravko, Stara cesta 27, Kranj 9664 Prodani nov ŠTEDILNIK Gorenje (dva plin, dva elektrika). Prezelj, Partizanska 10/e. Kranj 966.r> Prodam FOTOAPARAT ashahi pentax 1:2. Informacije na telefon 064-42-037 9666 Prodam TELE, okrog 135 kg težko, za zakol ali pleme. Olševek 49 9667 Prodam 2 kVV termoakumulacij sko PEČ aeg. Ogl^d možen na Rob. Beli 18. Cena 2500din 960* Prodam dve PRAŠIČA po 160 kg Goličič Janez, Suha 13, Skofja Loka 9609 Prodam sedežno garnituro. Podlubnik |6b, stanovanje št. 7. Skofja Loka, tel. 61-027 9670 Prodam PEČI na olje (7500 in, 28.000 kcal). Renko. Smledniška 59.1 Kranj, Cirče 9684 Prodam 50 k v. metrov hrastovih furnirnih zidnih stenskih OBLOG in skoraj nov MOPED VN 14 za polovično ceno. Eržen, Jezerska c. 10, Kranj 9685 ZAHVALA Ob smrti naše sestre in tete KATARINE BUKOVIC se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, poslovilni govor in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala tudi gospodoma župnikoma za spremstvo in lep pogreb. Vsi njeni! Bukovica, Ševlje, Zagreb, Medvode KUPIM Kupim VOLA, težkega do 450kg. Potočnik, Brebovnica 14, Gorenja vas nad Škofjo Loko 9700 Kupim snežni PLUG (desko), prirejen za traktor. Tolar, Prtovč 1, Železniki 9701 VOZILA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerkice in sestrice PETRE SLEMC se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem Planike Kranj in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: očka, mamica, bratec Gregor in ostalo sorodstvo Šenčur, Naklo, Kranj, Novo mesto, Kamnik, Cerklje, Zg. Brnik Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. H rastje 207 9629 VVartburga, letnik 1973, dobro ohranjenega, prodam. Cvetak Jože. Ukane, 78, Bohinj 9630 Prodam AMI — 8 break, letnik 1973, prevoženih 43.000 km. Ogled popoldan. Pot v Bitnje 1, Kranj 9631 Prodam MOTOR od Simce 1000 GSL. Vodopivčeva 10, Kranj 9632 Prodam MERCEDES 190 D. Edvard Podpečan, Brezje 19 9633 Ugodno prodam osebni avto ŠKODA 110 L, letnik 1972. Anton Miklič Veliki Breg 17, 64281 Mojstrana 9634 Prodam dobro ohranjen AUDI 60-L, letnik 1972. Tel. 25-754 9635 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, registriran do aprila 1979. Žbo-gar, Moša Pijade 7, Kranj 9636 MAZDO 1200/70 prodam na kredit. Rožič, Bistrica 182,64290 Tržič 9637 Ugodno prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971. Mohorič Leon. Bled. Valvazorjeva 4 9554 Prodam NSU Prinz 1200 C, ka-ramboliran. Jenko, Jelenčeva 2 Kranj S67\ Prodam STROJ in MENJALNIK za avto VVartburg. Kovač Florjan. Suha 32 9679 Nujno prodam osebni avto MER~ CEDES 200. letnik 1967, registriran do konca februarja. Cena 65.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 9673 Prodam VW 1303, letnik 1975 Poklukar, Poljšica 13 9674 Prodam ZASTAVO 101, prevoženih 19.000 km, školjka nova. Križnar Ivo, Godešič 96, Skofja Loka 9675 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta SILVESTRA POGAČNIKA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter se poklonili njegovemu spominu. Posebna hvala sosedom Jurjevim, dr. Dušanu Bavdku, OO sindikata Planika in IKOS ter sodelavkam in sodelavcem, KO ZZB NOV Vodovodni stolp za darovano cvetje, govorniku, pevcem ter duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Prav vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoča hčerka Mili in sin Peter z družinama Kranj ZAHVALA V šestinosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric FRANC ČERNE Šuštarčkov ata iz Krnice pri Gorjah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu zadnjikrat izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti, mu darovali vence irf cvetje in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasil« ia društvoma Gorje in Podhom, godbi na pihala Gorje, g. župniku za obred in ektivu Vezenine Bled. Žalujoči vsi njegovi! Krnica, 19. december 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, stare a očeta in brata FRANCA VREČKA se skreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Nadalje se zahvaljujemo dr. Potočniku in dr. Stenšakovi za dolgo zdravljenje ob njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem IsKre Kranj, Planike Kranj in sodelavcem elektro - inštalacij - Bidovec ter Komunale Kranj. Zahvala tudi gasilskemu društvu Šenčur in tov. Celjarju za poslovilni govor-ob odprtem grobu. Gospodu župniku /a pogrebni obred in vsem, ki ste ga v lanu velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi! Šenčur, Srednja vas, 20. 12. 1978 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Mirt Majda, Groharjevo naselje 7, Skofja Loka 9676 Kupim avto ŠKODA, novejšega tipa, prosim navedite ceno in km. Mesec Albin, Lenart 14, Selca nad Skofjo Loko 9677 Po zelo ugodni ceni prodam VW, Cannen (Športni). Popovič, Planina *t. 30 9678 Prodam ZASTAVO 750, starejši ietnflc. Zg. Bitnje 25, tel. 21-311 9679 Prodam »katrco« RENAULT 4, letnik 1976/77, registriran do 15. decembra 1979 ali zamenjam za drug avto. Zg. Brnik 46, Cerklje 9680 Zamenjam ZASTAVO 101, letnik 1973, registriran, do junija 1979 za 126-P. Koder, C. revolucije 6, Jesenice 9681 Prodam popolnoma novo MOTORNO KOLO Tomos »cross junior«. Informacije v popoldanskem *au na tel. 22-837 9682 Prodam novo LADO SL. Bradač, Golnik 67 9683 Prodam osebni avto MOSKVlC v odličnem stanju. Informacije v sobo-'•o in nedeljo od 8. do 12. ure. Tel. 24-614 ŠTIRISOBNO družbeno stanovanje v starem delu Kranja z etaž-no-centralnim ogrevanjem, zamenjam za DVOSOBNEGA v bloku. Ogled možen vsak dan od 14. do 15. ure, v nedeljo cel dan. Naslov v oglasnem oddelku 9692 Skromno SOBO v Kranju išče miren fant. Ponudbe po tel. 82-352 ali pof šifro »Nekadilec« 9693 ZAPOSLITVE Sprejmemo več oseb za strežbo na silvestrovanju v prostorih Gorenjskega sejma Kranj. Informacije Gostišče KUHAR, Adergas pri Cerkljah 9694 Varstvo za sedemmesečnega dojenčka (po možnosti na našem domu), potrebujem od januarja naprej na Planini v Kranju. Tel. 25-212 9695 Zaposlim ORODJARJA ali REZ-KALCA in delavca pri stroju za brizganje plastičnih mas. Humer Lovro, Šenčur, Mlakarjeva 65, telefon 41-118 9696 Iščemo SNAŽILKO za čiščenje pisarniških prostorov v starem delu Kranja, dvakrat tedensko (70kv. m) Ponudbe pod šifro »SP« 9697 .OBVESTILA ZAHVALE ROLETE: lesene, plastične in zadaje, obnova lesenih rolet, zamenjave avtomatov in poteznih vrvic, Mročite ŠPILERJU, Gradnik ova y, Radovljica, telefon 75-610. Lahka ?«rfete, pridem na dom. 8018 KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA, Staneta Žagarja 5 (80 m od avtobusne postaje), čisti oblačila H tekstila in usnja, strokovno in I hitro (dva dni). Parkiranje pri čistil-* niči. Odprto od 8. do 18. ure, inž. B. Zoreč 9392 Centralno napeljavo izoliram s pločevino, kvalitetno in poceni. Pra-protnik Ivan, Frankovo naselje 68, Skofja Loka 9567 GOSTIŠČE POSAVEC - spreje-••na rezervacije za silvestrovanje 'rez konzumacije. Dva prostora mamo tudi za zaključene večje Iružbe. Večerja po naročilu — postregli bomo s srbskimi specialite-ami na žaru. Informacije po tele-W 70-142 9686 POZOR.' Se vam je na voljo na-•odnozabavni ansambel za silvestrovanje. Kličite dopoldan po telefo-47-077 — Prosenc ali 23-559 — Pri gašenju hleva 11.12.1978 se zahvaljujem GD Dobračevo Žiri, Lučine, Gorenja vas. GD Gorenja vas še posebna zahvala za čuvanje v popoldanskem času. Zahvala tudi sosedom in vsem drugim, ki ste kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat hvala! Oblak Jakob, Zirovski vrh nad Zalo 24, pošta Gorenja vas 9698 Zahvaljujem se članom DU Šenčur in upokojencem tovarne SAVA. ki ste prispevali za prekrasno spominsko darilo ob mojem jubileju. PAJER FRANCKA 9699 POSESTI K-n»ta nc 9687 i ČESTITKE Prodam 2 ha GOZDA k. o. Šentur-ska gora. Naslov v oglasnem oddelku 9702 Več zazidljivih PARCEL z lokacijskim dovoljenjem 10km iz Kranja v smeri proti Ljubljani prodam. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik« 9703 Kupim starejšo KMEČKO HIŠO kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe pod »Kmečka hiša« 9704 Na lepem sončnem kraju ugodno prodam takoj vseljivo HIŠO, po možnosti tudi na kredit. Naslov v oglasnem oddelku 9705 ^sem strankam želimo srečno Roleto 1979. KEMIČNA ČISTILCA OGRIN Božidar, Cerklje 41 „ 9688 »sem upokojencem DU Šenčur in JJ*>kojencem tovarne SAVA želim yečno in zadovoljno novo leto 1979 3 mnogo prijetnih izletov. PAJAR Kančka 9689 STANOVANJA M Mlad fant išče SOBO v Kranju ali ■koiici. Ponudbe pošljite na naslov: uidar, Sebenjska 6, Bled 9690 i POZNANSTVA I Osamljena, starejša vdova na Gorenjskem, kmetijska posestnica. želi spoznati držečega moškega do 70 let, prostega, brez obveznosti. Ponudbe pod šifro »Zapeček« 9706 PRIREDITVE Vsako nedeljo ob 18. uri mladinski ples v SORI. Igra SPEKTER. Vabljeni! 9707 Vsak petek in soboto ob 20. uri ples v hotelu KAZINA na Jezerskem. Zabava vas ansambel SI BILA 9708 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega^ očeta, starega očeta in FRANCA ZAPLOTNIKA iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih f«*nutkih nudili pomoč, nam izrazili sožalje in zasuli njegov grob s cvetjem. Žalujoči: hčerka z družino, sestre in brat Kranj, 18. 12. 1978 ZAHVALA stare r\u Boleči izgubi nase drage žene, mame, i 0° u mame, sestre in tete MARJANE PETRI ČE VE roj. Kimovec iz Velesovega zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so-m znancem in kolektivu Iskra — stikala za po-siiene vence in cvetje, izrečeno sožalje ter sprem-darj stvo na njeni zadnji poti. trena hvala dr. Mariji Sajovic, župniku dr. Alojzu Rantu z« obred in poslovilne besede ter pevcem Žalujoči vsi njeni! __19. stran O NK KOKRICA vas vabi vsako nedeljo na ples ob 16.30. Igra SELEKCIJA 9709 DISCO ples prireja vsako soboto ob 19. uri Gostilna ZELENICA v Žirovnici - Selo 9710 KS ZALOG prireja dne 31.12.1978 veliko silvestrovanje v dvorani osnovne šole Zalog s pričetkom ob 19. uri. Rezervacij ni. Igra ansambel »MUROVICA« 9711 iOSTALOI Nujno potrebujem 11.000 din posojila za sedem mesecev. Dam visoke obresti. Šifra »Pod garancijo« 9712 Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PREŠERNOVE BRIGADE Železniki razpisuje za določen čas dela in naloge UČITELJA BIOLOGIJE IN KEMIJE Za razpisana dela se zahteva višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Nastop dela je 5. 2. 1979. Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave. V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je nenadoma za vedno zapustila naša nadvse dobra in skrbna draga mama MARIJA ZUPAN roj. Hufnagel — Krčeva mama Počiva v mrliški vežici na kranjskem pokopališču. Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 23. 12. 1978, ob 15. uri iz mrliške vežice kranjskega pokopališča. Žalujoči: hčerke Slavka, Mara, Ivanka, Cilka, Julka, Milena in Majda z družinami ter sin Janez z družino, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo Kranj, 21. 12. 1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta JANKOTA ŠMIDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, zastopnikom zveze borcev, praporščakom in drugim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje ter nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste namesto cvetja darovali v dobrodelne namene. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom dr. Možganu, dr. Rešku, dr. Mlinariču in ostalemu zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik, sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč, g. župniku za pogrebni obred, pevcem in obema govornikoma. Žalujoči: žena Geni, sinovi Igor, Lojze, Janče z družino, hčerki Mija in Irena z družino OBLETNICA 13. decembra je minilo leto dni, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, brat in stric JOŽE DROLE V skriti bolečini ostaja večna misel na tebe, v srcu pa mi vedno živi tvoja podoba. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu nosite cvetje in prižigate sveče. Neutolažljiva žena Marija! Ljubno, 13. 12. 1978 Prezgodaj „aS je zapustila nasa draga *ena, mama. stara mama, prababiea, tasea. teta in sestra IVANKA ČEMAŽAR roj. Mesec Od nje se bomo poslovili 22. 12. 1978 ob 15.30 na pokopališču v Lipici Žalujoči: mož Jože, hčerke Slavka, Minka in Zinka z družinami, vnuki Janez in Mira z družinama, Boža, Jože, Mojca, Rihard in Niki, brat in sestra ter pravnuki Stara Loka, Skofja Loka, Ljubljana. Sevmour, Zabnica, Stražišče Potrjena veljavnost sporazuma Pred dnevi smo dobili v uredništvo v imenu cicibanov in pionirjev nepodpisano pismo, da kljub samoupravnemu sporazumu (ne sicer od vseh delovnih organizacij) o združevanju denarja za organizacijo novoletnih prireditev dedka Mraza na letošnjem novoletnem sejmu v Kranju dedek Mraz še vedno dela razlike. Nekateri pridni dobijo brezplačno bonbone (ki jih je zagotovil Gorenjski sejem), drugim nič bolj ali manj pridnim pa deli prav tako na sejmu tudi druga darila (ki jih dajejo starši). Prizadeti v pismu pravi (Jo), da je takšno razlikovanje očitno ne spoštovanje samoupravnega sporazuma v kranjski občini in da to se na sejmu ne bi smelo dogajati. Tik pred zaključkom redakcije pa smo dobili v uredništvo telegram z uprave Gorenjskega sejma v Kranju, v katerem sporočajo, da so na novoletnem sejmu prenehali sprejemati tipizirana darila, ki so jih starši lahko dobili na sejmu in da bo do konca sejma dedek Mraz razveseljeval vse otroke na sejmu samo z bonboni, sprevodom dedka Mraza in brezplačnim ogledom igrice. Menimo, da tudi ta odločitev pomeni korak k spoštovanju veljavnosti samoupravnega sporazuma, ki naj bi v prihodnje veljal za vse delovne organizacije v kranjski občini! Zmaga Stenmarka, Križaj četrti Slovenski športniki danes v Kranju KRANJ - Kino Center bo d anes ob 18.30 »prejel najboljše slovenske športnike za leto 1978, ki se bodo kranjskemu športnemu občinstvu predstavili na sportnokulturni in zabavni prireditvi. Organizatorja te sportnokulturne zabavne prireditve je TKS Kranj in Društvo športnih novinarjev Slovenije. Na tej prireditvi bodo sodelovali Bojan Križaj, košarkar Papič, rokometa* Kri-vokapič, lokostrelec Postružnik, kegljati Gradisa, plavalec Borut Petrič in atlet Rok Kopitar ter kegljačica Ljuba Tkalčič. Vendar se bo pred mikrofonom zvrstilo Se nekaj odličnih slovenskih in kranjskih športnikov. Na prireditvi bodo podelili priznanja najboljšemu slovenskemu .športniku za leto 1978, športnici ter moštvu. Le-ti so bili izbrani na osnovi ankete slovenskih športnih novinarjev. Priznanje bodo podelili tudi najbolje organizirani tiskovni službi. Miro Steržaj, kegljač, Ca bo dobil posebno priznanje kot naj-oljsi športnik desetletja. V zabavnem programu bo sodeloval ansambel Union s pevko Meto Močnik, program pa bo povezoval reporter športnega uredništva Radia Ljubljane FranekTrefalt. -H h DEŽURNI NOVINAR: 21-860 AMERIČANI OPTIMISTI - Ameriški sekretar Vance je odpotoval v Ženevo, kjer se bo srečal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gro-mikom. Pričakujejo, da bosta opravila zadnje pogovore pred sklenitvijo sporazuma o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja. Sporazum naj bi bil podpisan že prihodnje leto ob obisku sovjetskega voditelja Brež-njeva v Združenih državah. UGODILI GRČIJI - Evropska gospodarska skupnost je uskladila svoja stališča do sprejema Grčije. Dolgo so vladala številna nasprotja, vendar sta obe strani popustili in sklenili kompromisni predlog. UGRABITKLJA Z IGRAČKAMI -Brata Pandai, ki sta ugrabila letalo, ki je letelo proti indijskemu glavnemu mestu, sta se predala. Policija je ugotovila, da sta posadki in potnikom grozila z otroškimi pištolami in žogicami za kriket, podobnimi bombam. Letalo je po akciji policije odletelo proti New Delhiju. PLAČANCI ZA RODKZIJO - Rodezijska vlada je v nekaterih zahodnoevropskih državah in v Izraelu najela okrog 13.000 plačancev za boj proti osvobodilnemu gibanju Zimbabve. Izraelcev je na osnovi poročil okrog 600, ki pa so posebej izurjeni za boj proti gverili. V K KM K SK NEST ANO VITO -Vremenoalovci napovedujejo za danes pretežno oblačno vreme. V zahodnem delu Slovenije so možne padavine, v nižinah dež, višje pa sneg. Dnevne temperature bodo dosegle okrog 8 stopinj, ponoči pa se bo živo srebro spustilo do deset stopinj pod ničlo. NA CESTAH NORMALNO - Stalna »lužba UJV Kranj je sporočila, da se na gorenjskih cestah včeraj po-1 poldne ni prepetilo večjih prometnih nesreč. Vae ceate so normalno prevozne, kljub temu pa previdnost ni odveč. , v X i. / Zmagovalec Stenmark slaloma Ingemar KRANJSKA GORA, 21. DECEMBRA — Spremenjen spored svetovnega pokala za moške na Vitrancu, slalom so pripravili danes, veleslalom pa bo jutri, je prinesel uspeh tekmovalcem na Elanovih smučeh. Slalom je dobil najboljši slalomist na svetu Šved Ingemar Stenmark, Bojan Križaj pa je s četrtim mesto dosegel izreden uspeh pred domačim občinstvom. Od naših je uvrščen le še Mišo Magušar. Strel je odstopil v prvi vožnji, Kuralta in Ziblerja pa je vrgla druga. Organizatorji tekme so pokazali izredno prizadevnost in voljo, da so pripravili progi za nemoteno tekmovanje. Največ dela jim je povzročilo 40 cm novega snega, ki so ga morali odstraniti z že pripravljene in preparirane proge. Vojaki, učenci in drugi sodelavci organizatorja so garali tri dni in noči. Blizu 3000 gledalcev je uživalo v lepih in drznih vožnjah 63 najboljših slalomistov iz 16 držav. Na prvi ledeni progi, ki jo je postavil Jugoslavn Tone Vogrinec, je moralo že precej tekmovalcev s proge. Uvrščenih je bilo 41 slalomistov. Najboljši čas je dosegel Ingemar Stenmark, drugi pa je bil Bojan Križaj, za njima pa sta bila Italijan David in Avstrijec Brunner. Druga proga je bila še selektivnejša od prve. Tekmovalci so drug za drugim leteli s proge, ki jo je trasiral Švicar Geiger. Kdor ni bil dovolj zbran in je hotel preveč, je moral odnehati. Križaj je vozil posebno v drugem delu drugega teka preveč rezer- Velika akcija zbiranja novih naročnikov GLASA Pismonoše so zbrali že 603 nove naročnike! Prvo mesto si delita pismonoša Janez Jan z Bleda in Vlado Egart iz Škofje Loke s 54 novimi naročniki, drugi je Janez Miklavčič iz Škofje Loke s 25, tretji pa Pavel Kopač iz Tržiča z 19 novimi naročniki_ _^ MOČNEJŠI OD SNEGA - Mehanizacija za odstranjevanje snega na letališču Brnik v teh dneh ni poznala počitka. Neprekinjeno je delala 30 ur in sprotno čistila vzletnopristajalno stezo ter s tem omogočila normalni promet. Temu delu so kos le najmodernejši stroji, ki pa jih ima naše letališče še vedno premalo. — foto: J. Zaplotnik Cestarji na popravnem izpitu — Soli še ne zmanjkuje Vse ceste prevozne Čeprav je sneg ta teden na debelo zasul Slovenijo in Gorenjsko še posebej, pa so ceste večinoma prevozne. Drugače je seveda po pločnikih, kjer pa praktično ni pešcev, saj vsi hodijo po sredini ceste, tam, kjer je pač najmanj snega. Magistralna cesta je prevozna brez ovir. Seveda je v Gornjesavski dolini še vedno priporočljiva zimska oprema, saj je na cesti ostal sneg, za nekatere ceste kot na primer na Pokljuko pa so seveda potrebne zimske verige. Vsi mejni prehodi so očiščeni in prevozni. . Nasploh so bili cestni delavci tokrat bolje pripravljeni kot pa prvič, to je ob koncu novembra, ko jih je sneg dosebesedno presenetil. »Takrat smo resnično prav z gradbišč vlekli vozila«, je povedal Peter Porenta, vodja vzdrževanja pri Cestnem podjetju Kranj. »Zdaj pa smo bili pripravljeni že v ponedeljek, saj je bilo treba tako magistralno cesto kot tudi regionalne soliti, ker je sproti nastajala poledica.« V torek je Cestno podjetje poslalo na ceste okoli 24 vozil, kar je približno tri četrtine vseh zmogljivosti, ostala vozila so pač v okvari. Med vsem sneženjem so magistralno cesto solili, da se je sol premešala s snegom, sicer se sneg sprime. Po pluženju so spet solili. »Vozniki se običajno jezijo, ker vozijo po ka-šastem snegu, vendar pa te mešanice snega in soli ne smemo takoj odstraniti s ceste. Če bi sneg dokončno zdržali s ceste še preden bi sol začela učinkovati, vemo pa, da to ni takoj, in je veliko odvisno od temperature in od samega prometa, bi bile spet težave. Na cesti se namreč kaj rada naredi ,dila\ ki jo je treba še posebej posoliti in zdrgniti s ceste. Pri nas imamo le sol, ki seveda učinkuje počasneje in le do minus 6 stopinj Celzija, ni pa kalcijevega klorida, ki učinkuje petkrat hitreje.« Sol je za sedaj še na zalogi. Prav sedaj so dobili tudi .100 dodatnih ton iz uvoza, še toliko pa je za Cestno podjetje Kranj obljubljeno do konca decembra. Po novem letu pa naj bi iz uvoza za vso Slovenijo dobili še 2000 ton soli, toda šele marca ali celo aprila, kar pomeni, da bo verjetno sol čakala do naslednje zime. Še posebej skrbno so plugi čistili Zgornjesavsko dolino, pač zaradi pričakovanega večjega prometa ob novoletnih praznikih preko mejnih prehodov in pa zaradi velike smučarske prireditve v Kranjski gori. Brez težav pri čiščenju seveda ni šlo, saj je bilo na primer na cesti proti Korenskemu sedlu toliko snega, da ga plug ni imel več kam odrivati. Zato so morali na strmino proti mejnemu prehodu poslati rezkarje. Sicer pa je večina voznikov v teh dneh, če so le imeli daljšo vožnjo in v gornji konec savske doline, svoje avtomobile obula v verige. Ob prvem snegu pred tremi tedni so jih res bolj imeli doma. No, tudi v preteklih dneh, ko je bilo med sneženjem resnično težko kam priti še z dobro zimsko opremo, so nekateri vozniki - res sicer redki - skušali voziti tudi v »letnih copatah«. Taki vozniki in pa prikoličarji, ki ne upoštevajo, da morajo sami med sneženjem stran s ceste, pa povzročajo na cestah zastoje in težave pri čiščenju. L. M. Res potrebujemo smrekico? Tik pred novoletnimi prazniki smo in verjetno v nobenem domu ne bo manjkala novoletna smrečica. Lepo in prav, če smo jo kupili na trgu, saj so jo tja pripeljali iz posebej v ta namen določenih področij. Ne bo pa manjkalo tudi takih, ki bodo šli odsekat smrečico kar v bližnji gozd. Pred tem snegom so morda že ugledalili ravno pravšnjo in si jo zaznamovali. Niti tale snežna odeja pa gotovo ne bo preprečita vsaj nekaterim, da ne bi na »črno« zasekali v mlado smrečje. Pri tem pa nekateri niti ne bodo imeli slabo vest. Prav gotovo pa bi imeli čistejšo vest, če bi, ko smo že blizu gozda, raje pobrali veje posekanih smrek, ki jih je tudi ob poteh sem in tja najti. Nihče nam ne bo rekel, da tega ne smemo. Se posebej zato, ker običajno veje tudi tam ostanejo in jih lastniki niti ne potrebujejo. Če imamo srečo, si lahko naberemo nekaj lepih vej s storži in jih doma nasekamo na manjše veje primerno velike za vazo ali kako drugo večjo posodo. Smrekove veje lahko namestimo po vseh sobah seveda primerno okrašene. Lahko jih namestimo na steno, v kot, lahko visijo s stropa, postavimo jih na tla, če jih denemo v vazo, pa jo poprej napolnimo s peskom ali mivko. Veje nato lahko še okrasimo s svečkami, svetlečimi obeski in podobnim novoletnim okrasjem. Smrekove veje lahko denemo tudi v zabojčke na balkonih, ki so sedaj prazni in brez običajnega zelenja. Zunaj bodo veje tudi dlje časa zelene, morda jih bo še pobelil sneg, pa bo pogled skozi okno še lepši. Če se bomo torej letos odločili, da stanovanje okrasimo s smrekovimi vejami, s katerimi nikakor ne prizadenemo okolja, tako kot bi ga s samovoljnim sekanjem smrečic, smo vsekakor naredili nekaj za svoje okolje; otroke pa bomo nazorno poučili, kako je treba okoUe varovati. dr. A na Kraker-Starman Bojan Križaj, izvrsten četrti virano, kar ga je stalo drugega mesta. Današnji veleslalom se bo začel ob 10. uri, drugi tek pa ob 13. uri. REZULTATI: 1. Stenmark (Švedska) 106,67, 2. P. Frommeh (Liechenstein) 106,77, 3. David (Italija) 107,96, 4. Križaj (Jugoslavija) 108,00, 5. Hardy (Fran. cija) 109,66. Mišo Magušar je bil s časom 113,64 osemnajsti. INGEMAR STENMARK: »Dobro pripravljena ledena in oglata proga je terjala precej moči. 2e po prvem nastopu sem bil prepričan, da bom v primeru uspešne druge vožnje zmagal.« BOJAN KRIŽAJ: »V drugi vožnji sem premalo forsirah S prvin tekom slaloma sem zadovoljen, s drugim pa ne, kar me je veljalo drugega mesta. Vseeno imam četrto mesto z t enega svojih največjih uspehov, saj je bil dosežen pred domačim občinstvom.« D. Humer Najboljši gorenjski športniki jutri na Bledu in jutri ob dvorani 18. na BLED - Temeljna telesno-kulturna skupnost Radovljici - CP Glas iz Kranja sta xa uri v festivala! Bledu pripravil« športnozabavno prireditev ob proglasitvi najboljših gorenjskih športnikov za leto 1978 Kot je znano, je najboljši g<^ renjski športnik Borut Petrič plavalec iz Kranja, najboljša športnica je Nuša Tome, članica SK Alpetour iz Škofje Loke. najboljše moštvo pa so hokejisti Jesenic. V pogovorih pred mikrofoni bodo sodelovali še alpinista Bergant in Manfreda, padale« Bunčič in Mojca Legat, smučarski tekač Dušan Djuričtf ter trener tekačev iz Gorij Lovro Ženiva. Tu bodo še al-pinci Strel in Kuralt ter Križaj, odbojkarji Bleda in alpska smučarka Polona Pehare. V zabavnem programu bo sodeloval ansambel Andreja Arnola s pevcem Otom Pest-nerjem. Program pa bosta povezovala Teo Lipicer in Metka Vogelnik. -dh LOTERIJA Srečka St. Din 90 50 380 200 07680 2.000 95940 1.000 193200 400.000 42 50 92 30 2052 500 17752 5.000 417.52 1.000 62432 1.000 473762 10.000 565742 10.050 4 20 545814 10.020 6 20 03276 1.020 21376 5.020 49466 1.020 71066 1.020 88506 1.020 J54246 10.020 174596 10.020 176166 10.020 48 30 88 40 20408 2.000 98448 1.030 .139608 10.000 31 50 .1111 400 16761 2.000 30851 2.000 Srečka St. Dir 52201 028941 454281 73 293 553 2243 80283 85453 108623 454833 55 85 245 505 38315 104765 139185 401395 50 XX .V 1 .XX 1000 10.0» 10.00) » 40 » 100 1.0» 10,0» 97 70 4557 40C 15617 1.000 411107 10.000 09 30 29 40 59 39 99 m 379 i 19479 5,0» 23839 1.0» 85499 1.0» 041109 10.0» 114129 100. O*1 220589 10.0» 324419 10.0»