Naročnin a
Dnevno lidoja
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 2AO Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska lrda|n celole no vJugo-Slavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D
S12G VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, pettt-vrst« mali oglasi po 1M ln 2 D.veCJl oglasi nad 43 mm v lil no po Din 2-30. veliki po 3 ln 4 Din. » urednltkem dela vrstica po IO Din □ Pn veOem o naročilu popuM
Izide ob 4 zjulraf
razen pondeOKa ln dneva po praznita!
Uredništvo /e v Kopltarfevl ullc.tSt.9 Iti Rokopisi se ne vračalo, ne f ranici rana pisma se ne sprefema/o — Uredništva telefon stev. SO. upravnlStva Stev. 328
Političen
za slovensKi narodi
Uprava fe v Kopltar/evl ul. St. O Čekovni račun: Cfublfana Stev. IO.SSO ln 10.3-4» xa Inserale, SarafevoSt.7S63. Zagreb St. 30.0U. Praga In Ounal St. 24.797
Farsa.
Zdaj ko se je izza silnega dima takozvane krize naenkrat tako lepo prismehljala Uzuno-vičeva vlada, ki ni druzega ko zadnja plat Pašičeve medalje, zdaj se še-le vidi, kako smo imeli prav, ko smo z največjim skepticizmom in nezaupanjem gledali na celi ta petdnevni hokušpokus tam doli v belgrajski čarovniški kuhinji. Bilo je pač pri tem toliko čudnih in sumljivih okolnosti, da se nam vsa stvar od vsega početka ni dopadla .
> Krizo« je, kakor znano, izzval g. Radič s svojim nenadnim afrontom proti g. Pašiču. V tem koraku g. Radiča pa srno takoj pogrešali tisto, kar se imenuje logika dejanja. Ze čas, v katerem je g. Radič s svojo gesto prišel, je bil nelogičen, istotako pa je bil nelogičen ludi razlog tega njegovega nastopa. Zakaj ni nastopil g. Radič s svojimi zahtevami že pred odglasovanjem proračuna, zakaj je nastopil še-le po sprejetju proračuna, in zakaj je protestiral proti odgoditvi skupščine, potem ko je bil preje sporazumen s to odgoditvijo? Tu je torej vsekakor manjkalo neke logike.
Toliko več logike pa smo videli v tem, da je g. Pašič demisioniral, to je, da se je za enkrat umaknil s svojega mesta kot šef vlade. Afera njegovega sina! Kaj je bilo naravneje, kaj logičneje, kakor da g. Pašič odstopi, dokler ta afera ne zgine na en ali drug način z dnevnega reda?
Afera sinova je spravila očeta v hudo zagato. Moral je nekaj storiti, že radi časti, morale ... in da se -pokaže, da je v naši državi Se nekaj pravice. Prosimo!
Torej je moral g. Pašič malo demisioni-rati. A kako demisionirati brez krize? Tre-balo je torej krize. Pa je moral pomagati pobratim g. Radič napraviti krizo In g. Radič je rad pomagal. To je bilo kot nalašč: mogočnega Pašiča vreči in zraven še sebe malo rehabilitirati pred volivci radi ogromnega proračuna, neizpolnjenih obljub itd. Krasna priložnost!
In tako je izbruhnila »kriza*; po vlji in želji g. Pašiča in je tudi završila popolnoma po volji in želji g. Pašiča. Prevzel je vlado g. Uzunovič, najzvestejši njegov oproda, da mu jo zopet izroči, kadar se bo ujeinu, g. Pašiču, to zdelo primerno. Firma Pašič bo poslovala do nadalnjega pod firmo Uzunovič.
Zares, diplomatična umetnost g. Pašiča zasluži vse občudovanje. Pa tudi g. Radič nič ne zaostaja za njim. Izvedel je svojo od. g. Pašiča mu poverjeno misijo naravnost sijajno. Potegnil je vso javnost za nos. Kako je znal prikriti, da svet ne bi izpregledal domeirene igre! Kako je na Sušaku zabavljal čez g. Pašiča! (Ko bi bil g. Pašič zares definitivno pokopan, kakor je to oznanil g. Radie, potem bi mu bil gotovo posvetil nekaj lepih besed v slovo. De mortuis nil nisi bene... Tudi g. Radič je nobel mož.) In kako je zabavljal na proračun, ki je delo tudi njegovih rok! In kako je grmel proti odgoditvi skupščine po g. Pašiču in se zdaj sporazumel z g. Uzunovičem na isto odgoditev! Zares izvrstno. In pa ta Imenitna poteza od g. Pašiča, da .je v Uzuno-vičev kabinet sprejet tudi g. Vujičič, pristaš Pašičevega nasprotnika g. Ljube Jovanoviča. Da se svetu še bolj zasmetijo oči... In pa prikazovanje položaja iz samega Pašičevega tabora, kakor da je on g. Pašič v tej bitki doživel poraz, ko je v resnici na celi črti zmagal. Imenitno, imenitno.
Radič je napravil krizo, Pašič je padel, prišla je »nova« vlada g. Uzunoviča — in vse skupaj se je zapletlo in razpletlo tako, da živa duša ne bi mogla slutiti, da gre tu za domenjeno igro Pašič-Radič-Uzunovič.
Mi si nikakor ne domišljamo kaj na to, da smo edino mi to igro izpregledali. Ne Toda mi bi vsekakor želeli, da je tu res bila laka igra. Zakaj potem lahko vso stvar vsaj gledamo v milejši luči. Razumemo fatalni položaj g. Pašiča, v katerega ga je spravil njegov sin, in vsaj s človeškega stališča bi se nam zdelo opravičljivo, da si je g. Pašič tu pomagal na način, kakor po vseh okolnostih Izgleda.
Če pa stvar v resnici ni taka, če so vsi drugi momenti igrali vlogo v tej »krizi«, potem je stvar še veliko hujša. Potem se je tu odigralo te dni pred našimi očmi nekaj, kar dela vtis kot da je vse skupaj farsa: da je farsa vlada farsa parlament, farsa vseskupaj. Potem se pri nas že dogajajo stvari, ki morajo dušo vsa' ega . patriota napolniti s strahom. Kam pl vemo?
Poravnajte naročnino!
Vlada, s katero ni nihče zadovoljen.
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Tekom današnjega dne so prisegli tisti ministri, kateri so bili včeraj zadržani. Ravno tako državni podtajniki. Na ta način se je v vladi vse uredilo, kar je bilo po končani krizi potrebno. Dopoldne bi se imela vršiti seja ministrskega sveta. Ministri pa niso prišli. Zato sc je seja vršila šele ob 5 popoldne. Na tej seji riso razpravljali o delu vlade, marveč so izvršili nujne tehnične posle.
Vse proti vladi.
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Današnje belgraj-ske »Novosti« prinašajo pod naslovom »Nova vlada, s katero ni nihče zadovoljen«, sledeče:
»Uzunovičeva vlada je pravo čudo vlade, napol mrtvorojeno dete, ki nosi v sebi kal skorajšnje smrti. Nihče ni za to kombinacijo navdušen. Tisti, ki so rušili Pašiča, nikakor ne morejo biti zadovoljni, ker vedo, da je Uzunovič Pašičev zaupnik, in da je obstoj te vlade odvisen od Pašičeve milosti.
Pašičeva skupina misli, da je Radič izigral Pašiča. Tako vsaj stvar izgleda. Zato se ta skupina s to rešitvijo ne more zadovoljiti. Zato že mislijo to vlado zrušiti. Radičevci kljub izjavam svojega dobrodušnega načelnika niso zadovoljni s to rešitvijo, ki jim ničesar ne prinaša. Odločno demantirajo Radičeve izjave na Sušaku in drugod.
Opozicija misli, da jc ta vlada začasna. Naglaša, da ni izključeno, da bo ta preokret položaja privcdcl do tega, da se afere zopet pokažejo. V novi vladi vidi opozicija samo nadaljevanje Pašičeve linije. Uzunovič ni posebno srečen, ker ni izključeno, da ga bo Pašič odrinil radi tega, ker sc je predrznil prevzeti mandat za sestavo vlade. Pašičeva, kakor proti-Pašičeva skupina molčita, ker vesta, da bosta sedanjo vlado lahko zrušili. Stojadino-vičev izstop in vstop Vujičiča v vlado pomeni napredek, toda samo prehodnega značaja. To je vlada, s katero ni nihče zadovoljen in katere se nihče ne boji.«
Kal msl\ Nsko'a Pašič?
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Nikola Pašič je za 17. t. m. sklical sejo glavnega odbora radikalne stranke. Na tej seji hoče obračunati s svojimi nasprotniki v stranki in s tistimi, ki so ga v poslednji krizi zapustili. Popoldne je vodstvo NRS sklicalo sestanek glavnega odbora. Čeprav vodstvo zatrjuje, da so se seje odgodile za nekoliko dni, pa se vendar misli, da je Pašič tako slab, da ne more izvesti svojega načrta. Ker Pašič nc ve, kako bi sc izognil, da nc bi te svoje slabosti javno pokazal, sc je čutil prisiljenega seje odgoditi.
Ogorčeni SCosta Majkfc.
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Med gotovim delom radikalov vlada veliko nezadovoljstvo proti sedanji vladi. Poslanec Kosta Majkič se je o novi vladi izrazil, da njegovi volivci ne bodo mogli sprejeti Pašičevega odstopa, posebno ne, ker je radikalni klub malo prej izrekel Pašiču popolno zaupanje in mu dal svobodne roke za reševanje krize, katero je Radič izzval. Majkič izjavlja, da smatra za sramotno, da je Radič, ki je nedavno deloval proti državi, premagal Pašiča. Sploh misli, da jc ta kriza samo začasna. Vztraja pri svojem sklepu, da ne bo podpiral nobene vlade, v kateri bo sedel Radič.
dni odgovorili na napade
'e Novakoviča,
ki je napadel Jovanoviča na svojo roko, ne v njihovem imenu. Ni izključeno, da bo radikalni klub obsodil Novakovičeve napade.
POSLANCI NA ZBOROVANJA.
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Dr. Mehmed Spa-ho in poslanci njegovega kluba so zvečer odpotovali v Bosno. Svetozar Pribičevič potuje v Bosanski Novi na zborovanje, Stjepan Radič pa na shod svoje stranke v Pakracu.
AVDIJENCA DR. NINČIČA.
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Ob četrt na 2. je bil v avdijenci zunanji minister Ninčič, Po avdijenci je ostal pri kralju na obedu.
ST. RADIČ BI SE BIL KMALU PONESREČIL
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Prosvetnega ministra Stjepana Radiča bi bil skoro povozil tramvaj. Sel je preko ceste do svojega avtomobila in ni opazil nasproti drvečega tramvaja. Sele drdranje ga je opozorilo, da je pravočasno odskočil in se rešil nesreče.
SKRZYNSXI POTUJE V PRAGO IN NA DUNAJ.
Varšava, 9. aprila. (Izv.) Poljski ministrski predsednik bo 13. t. .m odpotoval v Prago.
Tam bo ostal dva dni. Nato bo obiskal avstrijsko \lado ua Dunaju.
Redukcije na zagrebški teološki fakulteti.
Zagreb, 9. aprila. (Izv.) Kakor je izvedel Vaš dopisnik, namerava prosvetni nvnister Stjepan Radič izvesti redukcijo nekaterih profesorjev na teološki fakulteti. Po teh vesteh bodo reducirani dr. Janko Šimrak, dr. Stjepan Bakšič, dr. Sovič in dr. Gahs. Odločitev o profesorju dr. Mariču še ni padla. Radič je izjavil, da bo svojo namero gotovo izvršil. Nastop prosvetnega ministra jasno kaže, da ima ta namera politično ozadje, ker so vsi ti profesorji pristaši Pučke stranke. Obenem pa hoče Radič izvesti še drugo namero; hoče namreč na teološki fakulteti ustanoviti tudi stolico za siarokatoiiško cerkev, katero bi zasedel znani voditelj starokatolikov dr. Tomas, ki je velik nasprotnik katdiiške Cerkve.
Izjave raznih politikov o novi vladi.
Belgrad, 9. anrila. (Izv.) Narodni poslanec Anton Sušoik, 1.. sc trenutno kot edini Slovenec nahaja v Belgradu, jc dal časnikarjem sledečo izjavo:
»V tej vladi nista ne P; šič, ne Stojadinovič. Iz tega bi se dalo sklr~ ti, da se je nekaj doseglo. Na drugi strani se izjavlja, da se bo sedanja vladna politika nespremenjeno nadaljevala. Naše mišljenje o prošlem režimu jc znano in sc napram sedanjemu nc bo spremenilo. V tej vladi ni nobenega Slovenca. Borbo, ki smo jo vodili proti prošli vladi, bomo nadaljevali. Ta režim, ki sc naslanja na korupcijo, sc mora hitro zrušiti. Prepričan sem, da fco ta vlada zelo kratko časa na krmilu.«
Demokrati se drže zelo rezervirano in pravijo, da šc ni prišel čas, da bi se izjavili o novi vladi. Vendar je nek njihov član izjavil naslednje: »Po vseh znakih sodeč imamo isti režim kot za Pašiča, samo da je v njem nekaj novih elementov. Tu mislim Milorada Vujičiča, za katerega sc ve, da je blizu Jova-noviču. Radi teh novih elementov jc treba počakati, da se nova vlada pokaže na delu. Potem šele bomo izrekli svojo sodbo o njej.«
Načelnik muslimanskega kluba dr. S~aho je izjavil naslednje: »Vprašam, zakaj je sploh prišlo do krize, ko je ostalo vse pri starcm. Osebne spremembe nas ne zanimajo. Nas zanima politični režim. V tem oziru se ničesar ni spremenilo. Krizo bi bilo mogoče bolje rešiti, da ni bilo neprestanih Radičevih izjav, ki so druga drugi nasprotovale. Njegove izjave v začetku krize, govor na Sušr.ku in današnje izjave si tako nasprotujejo, da se jc težavno orientirati. Ne verjamem v dolgo življenje sedanje vlade. Prepričan sem, da je v vladi mnogo poslancev, ki bodo Radiču onemogočili na tak način reševati krizo.«
Svetozar Pribičevič, vedja ssmostojnih demokratov, je izjavil: »Sedanja vlada je star kabinet, kateremu se je odsekala glava. Zato se ve, kakšia je življenjska sposobnost celokupnega kabineta. Koliko ie Radiču do dela, se vidi iz tega, da bo ost-da narodna skupščina res odgodena do 5. maja.«
Dr. Korolec © vlsd5.
Dr. Korošcc se jc vrnil v Belgrad. Izjavil je, da se ni vrnil radi krize, temveč radi seje Glavne zadružne zveze. Dopisniku »Obzora« je izjavil naslednje: »Mislim, da je treba počakati na delo nove vlade. Potem šele bomo sodili. V opoziciji se bemo držali rezervirano. Ko bomo videli, kako se drži vlada, po tem bomo uravnali svoje zadržanje v parlamentu.«
Dobro stališče Llufce 3ovastow;ča.
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Med radikali vlada veliko nezadovoljstvo radi napada Nikole Novakovima, radikalnega poslanca v Dalmaciji, na Jovanoviča. Pozornost je vzbudilo, da sc radikalni poslanci vedejo zelo prijazno proti Jova-noviču. Ko je prišel v radikalni klub, so ga zelo lepo sprejeli in ga pozdravili. Zatrjuje se, da so dalmatinski narodni poslanci v zelo korektnih odnošajih z Jovanovičem in da bodo tc
Dr. L. S.:
Nekaj nalog.
Svetovna vojna je postavila Slovcnce t nov poloažj, ki jc še vedno zelo nezadovoljiv. Ena tretjina na strnjenem slovenskem ozemlju b;vajočih rojakov je ostala pod tujo nadvlado. Če se je večina naroda osvobodila in začela lažje dihati, se jc pa usoda šc zasužnjenih bratov silno poslabšala, nc le v stvarnem oziru, temveč tudi v idealnem, zakaj zamujen trenotek sc nerad povrne zopet...
Vendar pa naš položaj nc bi bil več tako težak, če bi se mi zavedali, da zavisi v veliki meri od nas, v koliko se bo kdaj spremenil nam na korist. Večji del našega naroda ima sedaj možnost, da se vsestransko razgibljc in udejstvuje za pripravo boljše bodočnosti. Zato bi moralo srce naroda močneje udarjati in izžarevati življensko silo na vse strani. Zal, moramo reči, da smo premalo podjetni in preveč pasivno čakamo, kaj bi nam utegnila prinesti usoda. Dela je obilo, delavcev pa malo.
Naša prva in glavna naloga je, da sku« šamo izboljšati stanje naših bratov, ki so pod tujim jarmom. A obramfccno delo je komaj čutno. Manjšinsko vprašanje je danes na dnevnem redu v zunanjem svetu. Vsi vemo, kaj zamore danes velikopotezna propaganda, saj je deloma odločila izid svetovne vojne. In sedaj zopet doživljamo, da sc vse svetovno časopisje bavi z nemško manjšino na Južnem Tirolskem, naših primorskih rojakov pa, ki so v istem položaju, pa na splošno niti ne omenjajo. Ali ni to prežalostno in preznačilno? Samo vzdihovanje doma in izgovarjanje na vlado nič ne pomaga. Tudi naša naloga je, da kaj storimo, saj gre predvsem za našo stvar. Dostikrat se je že poudarjalo, kako nujno potrebna jc tozadevna propaganda z vsemi mogočimi silami in sredstvi, a kar sc stori, je le bolj sporadično delo vnetih posameznikov. Zato ne bo večjega uspeha, dokler sc ne izvede močna organizacija vseh energij. Ustanovite tedaj kak vrhovni svet!
Druga važna reč je skrb za naše izseljence, ki tvorijo nekako šestino naroda. Zanimanje zanje sc je v zadnjem času precej poživilo, skuša se jim pomagati zlasti v kulturnem in verskem oziru. Trdi stiki med njimi in domovino so postali živahnejši. Vendar manjka sistematičnega proučavanja tega vprašanja, iz katerega bi prišla iniciativna skrb za najnujnejše potrebe. Vse jc prepuščeno več ali manj slučaju. Nimamo pravega pregleda o gospodarskih predpogojih niti o nacionalnih perspektivah, kaj šele da bi zavestno znali uravnavati izseljeniški tok v najbolj ugodno smer.
Skoraj čisto samim sebi so prepuščeni tudi naši rojaki, ki si iščejo dela in jela izven Slovenije v lastni državi. I oni so del našega narodnega telesa, ki ni prav, čc se izgubi. Mi moramo imeti v mislih vsak drobcc skupnosti. Pomnimo: Narod, ki nc napreduje, nazaduje... Ta zavest mora prevevati ccloto in posameznike. Prav tako važno kot skrb za uvcljavljenjc na zunaj je zato briga za ojača-nje narodne zavednosti doma, izobrazba ljudstva k zavestnemu in dejanskemu narodnemu nastopanju.
Posebna stran našega sedanjega položaja je razmerje domačih bratov v isti državi do Hrvatov in Srbov. Od njih je v veliki meri za-visen rezultat naše bodočnosti. In od njih, ki imajo glavno besedo v državi, pričakujemo tudi pomoči pri naših zadevah. Veliko tožimo, kako malo razumevanja naših posebnih želja in potreb najdemo pri njih. To se da razumeti iz dosedanje različne zgodovine in kulture, pa iz dejstva, da jc vsak narod sam sebi najbližji. Aii čc je nekaj krivde na njihovi strani, tudi mi nismo brez nje. Se premalo smo se potrudili, da bi jih zainteresirali za svoj položaj. Poslanci nc zmorejo vsega dela sami. Kar je bilo propagande z naše strani, jc bila preveč enodnevna, ncintenzivna.
Hrvatje in Srbi se v politiki vedno zopet sklicujcjo na svojo številčno premoč, ki da ji stoji ob strani le 1 milijon Slovenccv in niso redki med nami tisti, ki to brumno in skru-šeno ponavljajo za njimi... To je mogoče oportuno v strankarski debati, a iz slovenskih vrst sc to nc bi smelo čuti. Nihče izmed nas nc bi smel niti za hip pozabiti, da smo Slovenci v tej državi idejni zastopniki malone še 1 milijona rojakov, zasužnjenih ali raztresenih po svetu, ki jih šc ni doma. ki pa jim mi upravljamo narodov dom.
Fr. Erjavčeva statistika v zadnjem koledarju Mohorjeve družbe za 1, 1926, str. 82 na-itejc Slovenccv okrotflo 1,794.000 duš, a jem-
Ijc število v Združenih državah Amerike le z 210.000, vendar po izjavi ministra za socialno politiko jih jc 250.000 — nc vštevši ostalih držav novega sveta; tudi v Rusiji jih je še nekaj (prim. Narodni dnevnik 24. marca 1926). Z ozirom na pomanjkljive podatke smemo vzeti prej večje kot manjše število, tako da ne manjka mnogo do dveh milijonov. In če nas še ni toliko, nas pa mora biti v do-glednem času biti. Če torej žc zaokrožujemo število, ga bomo po vsej pravici in zavesti zaokrožili na 2 milijona, nikoli pa nc lc na 1 milijon. Mislim da ga ni med nami, ki bi se s tem stališčem ne strinjal, vpraša se pa, kaj smo že vse storili, da bi to dopovedali tudi bratom na jugu.
Na drugi strani se mora pobijati pojmovanje narodnosti kot le številčnega problema. Vsak zaveden narod je brez ozira na število enoten organizem zase vreden kulturnega življenja, do katerega ima neizpodbitno pravico. Nasprotno mnenje jc lc mehanično operiranjc brez upoštevanja psihičnih vrednot, je lc izraz oholosti ali oblastnosti, največkrat brez osebnih zaslug poedinca, jc le komodno šopirjenje na račun drugih. Kjer prehaja v prakso, jc samo izliv duševne negibčnosti ali' kvarne birokratičnosti, ki bi ji v demokratični državi nc smelo biti mesta.
Naša relativno manjša številčnost bi sc nam v ostalem ne smela šteti kar tako v naš minus. Mi smo bili od nekdaj najbolj ekspo-nirana jugoslovanska predstraža na zapadu. Stisnjeni med dva velika naroda, ki smo bili ž njima boj za svoj obstoj nad tisoč let, da so naši bratje za nami bili s te strani zavarovani in so ostali takorekoč nedotaknjeni. A mesto, da bi cenili to našo zaslugo, kažejo na naše vsled neizogibnih žrtev zmanjšano število, ne meneč se za to, da smo utrpeli zgube v neenakem boju brez pomoči od drugod i za skupni blagor. Namesto da bi nas sedaj solidarno podprli kot armadni gros v zaledju in nam nudili vsakršno oporo in podporo, nas pre-radi omalovažujejo ali celo skušajo na razne načine slabiti. To je sekularni greh napram historični naši zaslugi in žrtvi za skupnost.
Mi tudi še sedaj preredko poudarjamo vašnost našega ozemlja za državo. Stvar je jasna, saj vsa zgodovina govori o tem in bo še govorila. Ni pa dovolj, če le mi to občutimo, skrbeti moramo, da se bo to prepričanje bolj razširilo tudi v ostalih delih države.
Dober del svetovne vojne se je odigral na naši in za našo zemljo. In iz tega je sledilo tudi naše zadržanje v vojni. A kaj smo storili za razumevanje našega stališča pred prevratom. ... Premalo. Povdariti bi morali med drugim, da smo v gotovem oziru celo več trpeli kot Srbi. Zakaj, če so se oni hrabro borili, so se lahko borili z zanosom, z ljubeznijo, z navdušenjem, ki jim je lajšalo žrtve in gorje. A mi? Mi smo morali v vojsko, ki se je vodila za tuje interese, brez volje, prisiljeni — ni bilo nobene izbire ali druge možnosti, ki se sedaj sempatja lažno predstavlja — in smo krvaveli z boljo v srcu, z gnevom in muko v duši. Naša duševna bolest je bila v tem smislu gotovo večja, fizično trpljenje in vsakršne žrtve pa relativno ne dosti manjši.
Da pa bodo drugi razumeli naše stališče, ga je treba prav predočiti in z vseh strani razjasniti. Zakaj ne objavljajo udeleženci več spominov iz vojne? Mnogo smo že zamudili v tem pogledu. Naš molk in nebrižnost pa dnevno izrabljajo nasprotniki s tem, da nas blatijo in krivo predstavljajo. Kaj čuda potem, če se zgledujejo Srbi celo nad spominskimi ploščami za padle! Če ne bomo pravočasno sami poskrbeli za pravilno pojmovanje in ugotovitev poteka dogodkov nedavnih let med nami, bomo izgledali bržčas pred zgodovino v napačni luči.
Iz takih in enakih razlogov jc potrebno, <!a se pobrigamo na vse mogoče načine za to, da nas bodo naši bratje bolje spoznali, prav cenili in res vzljubili. Propagande je treba na znotraj. Če ne, bomo ostali še dolgo osumljeni in nerazumevanj. Sicer pa radi priznamo, da se je tekom let v tem oziru že mnogo obrnilo na boljše in naše težave najdejo odziva žc ši-rom cele države.
Ponavljati bi bilo treba slednjič vedno in vedno znova, da nismo mi sovražniki in škodljivci države. Mi smo bili in smo kot pošteni delovni in etično zavedni ljudje lojalni državljani in imamo tudi največji interes na tem, če hočemo kedaj zbrati raztresene ude Slovenije. Rušilci države so le tisti, ki hočejo kovati iz našega neugodnega položaja kapital
Konferenca izvršnega odbora kat. episkopata.
Zagreb, 9. aprila. (Izv.) Danes se je zaključila konferenca izvršnega odbora katoliškega episkopata, na kateri so obravnavali mnogo važnih cerkveno političnih vprašani. Na predlog zagrebškega nadškofa so na konferenci vzeli v pretres tudi težke napade na ljubljanskega škofa dr. Jegliča. Odbor jc o tej zadevi sklenil, da odobrava akcijo škofa dr. Jegliča, ki soglaša z njegovimi dolžnostmi, katere ima v svoji službi.
GOLJUFIJE UMETNIKOV V STRADANJU.
Leipzig, 9. aprila (Izv.) Dane« je policija faprla stradalca Nelsona, ki je stradal od 19. marca zaprt v stekleni omari, radi go-ljufije. Po neki gumijasti cevi je po noči dobival brano,
Kje so farizeji In hinavci?
»Jutrov« odgovor na naš prqte5t proti blasfemijam in perverznim literarnim irrodkom v njegovi velikonočni prilogi je klasičen zgled za frivolnost tega lista. Mi smo jasno in določno rekli, da nima nihče pravice, da v kateremkoli imenu in s kakršnimkoli namenom smeši vero in njene ustanove ter s tem žali čustva ogromne večine naroda, da istotako nima nihče pravice, da pod firmo političnega lista razširja pornografično literaturo. Povedali smo, da dela to »Jutro« in smo proti temu protestirali. Imen nismo navajali iz* obzirnosti pa tudi za to nc, da nc bi nam morda »Jutro« očitalo kakega denunciantstva. Dalje smo jasno in odločno povedali, da vsakomur priznavamo pravico, da se jasno bori za svojo stvar, za svoje prepričanje, pod pogojem seveda, da je ta stvar poštena, da ni v nasprotju z etiko in moralo, ki velja vsaj danes še kot pravilo, na katerem sloni naša kultura. Naglasih smo, cla ne protestiramo iz strankarsko-političnih razlogov, marveč v imenu vseh slovenskih poštenih ljudi, povedali, da vemo, cla govorimo pri tem iz duše tudi mnogim političnim nasprotnikom. Končno smo pozvali naše poslance, naj v parlamentu razkrinkajo ijudi, ki se delajo pred Srbi in Hrvati lepe in pravijo, da so le proti »klerikalizmu«, vero in krščansko moralo pa da visoko spoštujejo.
Kaj nam jc na vse to odgovorilo »Jutro«? Niti ene poštene, načelne besede, marveč je zahrumelo in zavihtelo proti nam do smešnosti in ogabnosti obrabljene stare liberalne rekvizite o papežu Aleksandru Borgia, o srednjeveški inkviziciji itd. itd. To ni načelni boj, marveč neresno glumaštvo. Hus, Bruno, Galileji, Trubar, Cankar in Gregorčič, ki jih »Jutro« kliče na plan proti nam, bi menimo še vse ouločnejše protestirali, nego smo mi, proti temu, da bi s njihovimi imeni krila tista specifična »Jutrova« literatura.
Mi danes še prav pos2bej konstatiramo, da »Jutro« ravno od te literature v prvi vrsti živi, zavestno živi in jo prav zato tako trdovratno goji — proti lastnemu boljšemu prepričanju. »Jutro« dobro ve, da bi svoje bravce kmalu lahko na prste seštelo, ako bi šlo samo za njegovo protislovensko, centralistično politiko in njegov židovsko-libcralni »kulturni« program sam ob sebi. Zalo lovi bravce z literarnim kavijarjem zadnje vrste, ne strašeč se pri tem moralne škode, ki jo s tem povzroča. Žalostno bi bilo, ako bi med nami nc bilo nikogar več, ki bi si upal proti takemu početju dvigniti svoj protest in »Jutro« se moti, ako misli, da si bo pomagalo iz prcccpa s tem, da nas zmerja s farizeji in hinavci. Čc je kje farizejstvo in hinavščina, je pri »Jutru«, ki zelo dobro ve, kako in kaj jc s to njcgoyo literaturo, pa se dela, kakor bi tega ne vedelo.
Zahtevamo brezpogojno, da se v dobrobit splošnosti izvaja tudi moralna higijena.
Mussolinijeva pot v Labijo.
Dne 8. t. m. je italijanski ministrski predsednik Mussolini odpotoval v Libijo. V' Fiumi-cinu ra Tiberi je čakal na Mussolinija motorni čoln vojne mornarice, da' ga odpelje na admiralsko ladjo »Cavour«, ki jc z drugimi vojnimi ladjami čakala zunaj na morju. Mussolini se je pripeljal z avtomobilom; spremljali so ga mnogi ministri in državni podtajniki.
V	pristanišču se je zbrala velika množica, ladje in čolni so bili okrašeni z zastavami. Mussolinija so viharno pozdravljali. Ob odhodu so mu izročili umetniško izdelan perga-ment, ki so mu ga poklonili anienski čolnarji.
V	listini pozdravljajo Mussolinija kot obnav-ljalca časov, ko so rimski konzuli na visokih trovcslačah nosili barbarom božanstvenc zakone;
Z Musolinijem so se odpeljali na ladjo Cavour« tudi novoizvoljeni fašistovski pro-vincijalni tajniki. Ko sc je čoln približal »Ca-vourju«, so Mussolinija pozdravili z vseh vojnih ladij s topovskimi streli. Mussolinija je pozdravil admiral Simonetti s celokupnim generalnim štabom. Mussolini je imel kratek nagovor, v katerem je naglasil, da je hotel obhajati to slovesnost na vojni ladji zato, da se fašisti seznanijo in udomačijo v mornarici, kakor tudi zato, da se fašistovski dih in fašistovski duh razširi tudi na vojnih ladjah. Zaključil je: »Sredozemci smo in naša usoda je bila in bo vedno na morju.«
Ob pol 12 dopoldne je »Cavour« dvignil sidra in odplul proti Gaeti, kjer so fašistovski tajniki in ostalo spremstvo izstopili. Medpoto-ma so se vršile kratke pomorske vaje. V Gaeti so priredili Mussoliniju sijajen sprejem. Ob 20 je »Cavour« v spremstvu mnogih drugih vojnih ladij in večjega števila pomorskih letal odplul proti Libiji.
Nikola Uzunovič sedanji Pašičev zastopnik v RR koaliciji je bil rojen 3 maja 1873. študiral je na gimnaziji v Nišu in dovršil pravo v Belgradu. Po poklicu je sodnik in je služboval nazadnje kot predsednik okrožnega sodišča v Ndšu. Leta 1904 je bil izvoljen za mestnega župana v Nišu. Od i 1905 je poslanec radi! alne stranke v niškem okrožju. V tem času je samo enkrat prepustil mandat nekdanjen u finančnemu ministru Paču in enkrat Kosti Stojanoviču. Svetovne vojne se je Uzun vič udeležil kot rezervni kapetan. Od 1. 1921 je bil v skoro vseh ministrstvih, ki so jih sestavili radikali. Sedaj ga je Paš;č kot enega svrjih najzvestejših in najposlušnejših postavil v ministrsko predsedstvo, da pripravi Pašičev povratek.
v
Belgrad, 9. aprila. (Izv.) Iz Soluna poročajo v zasebnih brzojavkah, da je tam izbruhnila revolucija. Uprli so se vojaki solunske garnizije. Poročila pravijo, da je upor resen in nevaren. Naše zunanje ministrstvo je prejelo iz Aten sledeče obvestilo:
Povodom nocojšnjega upora v Solunu, ki je malega pomena, je izdalo vojno ministrstvo sledeči komunike: >Castniki Parakufos, Ma-hizis, Gjavejas so zanetili upor nekoliko čet solunske garnizije, katere so se nahajale izven mesta v Alatu. Povod uporu so materialni interesi. Upornike je obkolilo moštvo It. divizije.
Uporniki so izjavili, da se niso uprli proti vladi, ampak proti svojim poveljnikom in da j se lx>do predati, čim se jim zagotovi, da se bodo njihovi poveljniki izročili oblastem. Via- j da je izjavila, da ne pristane, na nobeno pogajanje z uporniki. Odredila je, da se morajo takoj predati. Vsak trenutek je pričakovati brezpogojne predaje.
Vojna mornarica v Pireju je dobila nalog, da kar najhitreje odplove proti Solunu.
Solunski župan se je obrnil na prebivalstvo, da se pripravi k orožju proti upornikom. Uporni častniki se bodo eksemplarično kaznovali. V vseh ostalih mestih vlada popoln mir.«
Tako se glasi uradni komunike. Misli se, da je upor resnega značaja, ker je grška vlada poslala celo mornarico proti Solunu. Upor se spravlja v zvezo s Piastirasom, ki je pred kratkim pobegnil v Solun.	j
Francoska javnost živahno komentira Mussolinijevo potovanje v Tripolis in govorniki so bili objavljeni ob tej prili' Vsi listi izražajo neko bejrze". ?l-°fi por o tiste odstavke, ki se tičejo Mussolinijevih napovedi, da bo fašizem sedaj, ko je popolnoma premagal ovire v notranjosti države, prešel v ofenzivo na zunaj in posvetil posebno pažnjo italijanskim kolonijam, ki se morajo povečati. Pariški listi vidijo v tej Mussolinijevi napovedi novo zelo resno nevarnost za svetovni mir.
italijanski kolonialni imperij.
Poročevalec tržaškega »Piccola« E. Ami-cucci, ki je že pred par dnevi dospel v Tripolis, da tamkaj počaka na prihod ministrskega predsednika Mussolinija, je poslal Včeraj , svojemu listu prvi dopis, v katerem poroča o velikih pripravah za Mussolinijev sprejem. Potem pa pripoveduje, kako je na potu v Tripolis v bližini Malte opazoval veličastne vaje angleške mornarice, prišedši v Tripolis pa je jasno opazil znake porajajočega se mladega italijanskega kolonialnega imperija. »Ob velikem britanskem imperiju se dviga danes skromno, toda mlado in življenjapolno gibanje italijanskega kolonialnega imperija. Sirakuza, Tripolis in Malta niso več uničujoča demonstracija angleške veličine in italijanske revščine, bližnji francoski Tunis nas s svojo primero ne grize več. Danes moremo ugotoviti: Libija je mogočna italijanska realizacija, ki postaja vsak dan boljša, ki vsak dan več obeta za bodoči sijaj.«
Maivy odstopil.
Francoski notranji minister Ma! y se je vrnil z okrevališča kamor je moral odpeto-vati po znanem inidentu, ko se je skupščini zagovarjal proti napadom desničarjev glede svojega medvojnega dela in je pri tem nenadoma omedlel. Malvy je izjavil Briandu, da vsled šibkega zdravja nikakor ne more dalje vediti ministrskih poslov in je podal demisijo pismeno. Kct naslednika za notranjega ministra se imenujeta trgovinski minister Vincent in poljedelski minister D u r a n t.
Pariz, 9. aprila. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je poljedel. minister Du-rant izjavil, da je pripravljen prevzeti zunanje ministrstvo. Njegovega naslednika bodo določili jutri.
Peskanja z Abd-d-Krimom.
Pogajanja za mir v Maroku se nadaljujejo. Francozi in Španci so se dogovorili o vseh mirovnih pogojih, ki jih bodo kolektivno stavili Ab-del Krimu. Briand je zadnje dni ponovno sprejel španskega delegata Quihones de Leon in imel z njim daljše razgovore, ka-kalerim je prisostvoval tudi Barthou. Pariški vladni in diplomatski krogi optimistično presojajo pol žaj in izražajo upanje, da se bodo sovražnosti v Maroku kmalu končale.
Priz, 9. aprila. (Izv.) Mirovna pogajanja med Španci, Francozi in Rifanoi se bodo pričela prihodnji mesec. Kot kraj pogajanj so predlagali Rifanci mesto Raba.
KONFERENCA IIOTELTRJEV.
London, 9. aprila. (Izv.) Danes je dospelo v London 300 ameriških hotelirjev, ki se bodo udeležili konference hotelirjev v Parizu, ki se bo vršila od 18.—25. aprila. V Londonu ostanejo en teden. I'o končani konferenci bodo do konca maja potovali po Evropi.	|
Nova politična stranica v Avstriji.
Odkar je pred nekaj razpadla avstrijska liberalna stranka, se je v mali republiki uveljavil takorekoč dvostrankarski sistem. Na eni strani je med večino ljudstva dominirala krščansko socijalna stranka, delavstvo je na drugi strani obvladala socijalna demokracija, Vsenemci so itak brez posebnega pomena. Pristaši nekdanje liberalne stranke so že večkrat poizkusili formirati zase posebno grupo, pa se jim je doslej še vedno ponesrečilo. Sedaj so osnovali na Dunaju posebno napredno stranko srednjega stanu, ki naj bi se razširila zlasti med obrtniki, trgovci in industrijci, Vodje nove stranke računajo na večji pritok iz socijalističnih vrst. Nova stranka ima svoje jedro v dolnjeavstrijski industrijski zvezi. Med njenimi ustanovitelji so prof. Uebersberger, veleindustrijalec Bachausen in Leopold Bauer. Stranka hoče nastopiti že pri prihodnjih volitvah.
S^r med češkimi narodnim! socialisti.
Predsednik češkoslovaških narodnih socia-list- ' Stribny je poslal ministrskemu predsedniku Černy-ju pismo, v katerem napoveduj« v imenu svoje stranke najostrejši boj sedanji uradniški vladi. Stribny očita Černyju, da se njegova vlada peča samo s popularnimi projekti, izbegava pa vse odijozne četudi za državo zelo potrebne zadeve. Tako je Stribny radi državne potrebe na račun svoje popularnosti zahteval 18 mesečno vojaško službo, dočim uradniška vlada pripravlja načrt za 14 mesečno službovanje.
Stribnyjevo pismo sc smatra tudi za afront proti dr. Benešu, ki je član te vlade, V na-rodnosocialni stranki traja že leto dni spor med Bencš-Klofačevo takozvano demokratično strujo in Stribnyjevimi pristaši, ki zahtevajo nacionalistično diktaturo po vzorcu italijanskih fašistov. Stribny ima v rokah strankin aparat in časopisje. Beneš in Klofač pa vživata neprimerno večji ugled in zaupanje. Zato bi Stribny rad izrinil Beneša iz stranke. Ker se mu ni posrečilo, da bi se Beneš odrekel ali ministrstva ali mandata, ko je ostal v uradniški vladi, je sedaj začel boj proti njej. Značilno je, da je začela uradniško vlado napadati najprej narodnosocialistična stranka, ki je v sporazumu s socialnimi demokrati delala ns> to, da je padel parlamentarni kabinet.
Avarescu priprav ja volitve.
Avarescujeva vlada je v manifestu objavila svoj program, ki se mu pozna,' da je V dobršnem delu predvsem namenjen voličccm. V tem programu obljublja vlada: Da bo priskrbela po najugodnejših pogojih kredite kmečkim delavcem, ki hočejo kupiti zemljo razdeljenih veleposestev. V ta namen hoče dobiti vlada inozemski kapital v pomoč. Vlada hoče odstranjevati polagoma administrativne odredbe, ki ovirajo produkcijo in olajšati uvoz potrebnih priprav in surovin. Vlada hoče stabilizirati valuto. Odredila je nadaljevanje dela na zapoČetih in hoče graditi nove železnice. Za gradbo železnic hoče vlada zainteresirati domač kapital. Za kontrolo državnih izdatkov bo vlada imenovala posebno kontrolno komisijo. Državna podjetja, ki pospešujejo poljedelstvo, hoče vlada podpreti s posebnim zavodom za poljedelske kredite.
Napram narodnim manjšinam obljublja vlada politiko prijateljstva in pravičnosti. Pravi, da izkušnje in trpljenje uči romunski narod tolerance in popustljivosti. Vlada ne bo ovirala razvoja narodnih manjšin in bo skušala njihove želje po najboljši možnosti ugoditi.
Konferenca amsterdamske internacionale.
Amsterdamska intenacionala je sklicala konferenco vseh pri njej včlanjenih, strokovnih zvez v balkanskih državah. Konferenca se je pričela 9. t. m. v Sofiji. Smatra se, da je ta konferenca socialistična manifestacija prolti moskovski internacionali in se ravno vsled tega svojega značaja vrši v Sofiji. Na dnevnem redu so razprave o zbližanju bal-kan kih narodov in držav potom delavskih mas.
Poprave za mednar. gospodarsko konferenco.
Pripravljalni odbor za mednarodno gospodarsko konferenco se bo sestal 26. t. m. v Ženevi. Odbor bo omejil svoje delo samo na tehnične priprave. Organizacija konference bo ustrojena po vzorcu Društva narodov in mednarodnega urada za delo. Tajništvo Društva narodov je naprosilo dva člana urada za delo, da vstopita v pripravljalni odbor.
Tarifna konferenca na Reki.
Ta teden se sestanejo na Reki naši, italijanski in madžarski delegati, da ugotove železniške tarife za promet med Jugoslavijo in Italijo za progi Rake, Trst in Reka in tarife za direkten promet med Madžarsko in Italijo preko jugoslovanskega ozemlja.
Ai3R0PLANI RAZNAŠALCI ČASOPISOV
V Berlinu so predvčerajšnjim krstili tri zrakoplove, ki so namenjeni za raznašanje časopisov.
Dnevne novice
*	Cenj. naročnike vsakdanjega »Slo-venca« opozarjamo na članek pod naslovom »Danes«. Ondi najdete pojasnilo glede bližnjega žrebanja za denarne nagrade.
*	Seja širšega odbora SLS za Domžale in okolico se vrši v nedeljo dne 11. t. m. ob 8 zjutraj v društvenem domu v Domžalah.
*	Petin dvajsetletnico službo vanja bo praznoval jutri v nedeljo g. Jakob Soklič, hišnik pri Lenčetu na Bledu.
*	Poroč la sla se g. ing. Engelbert Hri-bernik in gdč. Mara Ložarjeva iz Šiške.
*	Smrt vzor moža pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Pri Sv. Trojici v Slov goricah je umrl na veliko noč zjutraj g. Ferdinand Mlinarje, posestnik in gostilničar v starosti 58 let. Bil je vzot pešlenga moža, očeta, vrl katoličan in zaveden Slovenec. Sodeloval je v občinskem odboru, bil je član Posoj'Inega društva, požarne brambe ter več let sodni cenilec. N „egovo občo priljubljenost je dokazal njegov veličasten pogreb na velikonočni torek. Pogreba so se poleg ljudstva udeležili številni gasiloi. Rajni Ferdinand bo ostal Šenttrojičanom v najboljšem spominu.
Veliki župan mariborske oblasti in okrajni zastopi. Veliki župan manib. oblasti je na vse okrajne zastope poslal naročilo, da poročajo o polož ju svojih zastopov, kdaj so bile zadnje volitve, kako so so odbori dopolnjevali itd. Mnogi menijo, da se to naroča kot priprava na nove volitve v okr. zastope, kar pa ne odgovarja dejstvu. Dobro bi bilo istočasno poročati, če okrajni zastopi redno prejemajo svoje doklade iz davčnih blagajn.
•frStavka. V tovarn stolov in upognjenega pohištva Koblišek v Poljčanah so stopili vsi delavci v stavko, ker je podjetje nameravala znžati službene prejemke za 15 %. Stavkajo vsj delavci in tudi nobenega drugega ne puste k delu. Upati je, da se po vsestranskem upoštevanju razmer in zahtev zepet kmalu pogodijo.
k Neprevidno ravnanje z lučjo povzročilo požar. V Slivnici pri Celju se je zgod'1 po neprevidnosti 6. aprila tale usodepolni slučaj. Komaj 7 letni deček posestnice Alojzije Ovčar v Št. Janžu pri Slivnici je šel v mraku na podstrešje z lučjo. Po neprevidnem ravnanju, se je vnela slama, ki je bila raztresena po podstrešju. Izbruhnil je takoj požar, ki je upepelil hišo ter kozolec. Zgorel je tudi v hiši spavajoči dveletni sinko Jožef Ovčar, vsa obleka in ves živež.
•k Razveseljivo dejstvo. Z merodajnega mesta zvemo, da je padlo v zadnjem času število zločinov na Slov. štajerskem za 50 odstot. Zagovorniki smrtne kazni trdijo, da je ta padec pripisovati strašilnemu vzgledu justifikacij, ki so se izvršiile v zadnjem času. Naj bo že zadeva taka ali drugačna, vsekako
5ANITAS
Take in še lepše športne snetkn boste delali, ako si nabavite fotografski aparat. - Oglejte si naše kamere svetovnih znamk: .Klop-čič". „Gallus", „De-maria - Lapierre",
„Voigt!andeiu, ..Rictschel1' itd. —
Drogerija „ S a n i -t a s", Ljubljana, Prešernova nfica 5.
je znatno zmanjšanje števila zločinov med štajerskimi Slovenci zelo razveseljivo dejstvo.
k Otvoritev prirodopisnega muzeja v Splitu. Dne 5. t. m. so v Splitu slovesno otvo-rili prirodopisni muzej in zoološki vrt. Govorili so kustos prof. M. Gironatte, župan dr. I. Fartaglia in msgr. Fran Bulič. Muzej ima že zelo lepe zbirke; posebno zanimiva je dvorana »Jadranskega morja«, kjer so zbrane vse mogoče morske živali; rib je nad 150 vrst. Z dvorano je zvezan vivarij, kjer je veliko število živih ptic-pevk, dalje kač in kuščarjev. — V zoološkem vrtiču je doslej do 40 vrst živali v več sto primerih. Z obema ustanovama je Split mnogo pridobil, posebno s pogledom na tujs' » promet.
* Narodni muzej bo od prihodnje ne-| delje. 11. aprila t. 1., naprej zopet otvorjen za , splošen bre-pLčen poset vsako nedeljo dopoldne od 10—12. — Od maja t. 1. dalje bo zopet znova pristopna tudi prva dvorana muzejske galerije sik, kjer je bila zadnja leta nastanjena čitalnica Francoskega instituta. Tu bdo občinstvu začasno na vpogled vse važnejše nove pridobitve odn. predmeti, ki doslej sploh še niso bili razstavljeni. Tako bodo ob severni steni te dvorane poleg fragmentov pozm-romanskega in gotskega slikarstva rs;zs!avljeni porteti Pesjakove rodbine (m. dr. prsnica Lujiza Pesjakova in njen : oče dr. Blrž Chrobat Prešernov šef) od umet-i nikov Herrleina, Langusa in Stroj n, dalje Schl-n'ererjev portret Nik. Jož. Mercka ter izborna Cebejeva dvojna, nabožna slika; kasneje pride zraven še slika M. B. z detetom rerrekdelo ital janske renesanse. V vitrini sredini sobane pa bodo razstavljene rame kulturnozgodovinske drobnjarije, zgodovinski spomini (avtograf komponsta Jurija Mihev. cal), topografske slike, stari jugoslovanski novci ter arheološke najdbe (rimske izkopine : iz Ljubljane, Vrhnike in Polhovega Gradca). Občinstvo bo zanmal razen table z disparat-nimi spomini na ljubljanski kongres gotovo tudi v to dobo segajoč izvesni ščit staro-Ijub-ljan ke gostilne pri Bidlmonu (zum vvilden Mann), Iti ga je muzeju po. lonila Kranjska hranilnica.
k Spor med delavci in podjetjem Našičke
d. d. Našička d. d., pri kateri dela do 5000 delavcev, je že pred veliko nočjo naznanila delavstvu, da hoče znižati plače, češ da ob dosedanjih plačah ne more več vzdrževati obrata. Delavstvo je pristalo na 15 odstotno znižanje živežnih doklad. Družba pa s tem ni zadovoljna in predlaga, da se znižajo plače delavcem v karlovških obratih, kjer so najboljše plačani, za 15 odstotkov, v ostalih obratih pa za 10 odstotkov. To jc delavstvo odbilo in se pripravlja na štrajk. Družba pa preti, da ustavi svoje obrate. Na tisoče družin je v nevarnosti, da izgubi kruh.
k Smrtna ko3a med Ameriškimi rojaki.
V Chicagi je umrl eden prvih tamkajšnjih j slovenskih pijrnirjev: John Kumar, doma 3 Kojskega ni Goriškem; bil je vrl krščanski mož. — V Jolietu, II., je umrl Jerry Lavrič, podjetnik Pokojnk se je ponesrečil z avtomobilom in umrl na poškodbah. Bil je prav orjak: nad 6 čevljev visok in 275 funtov i težak; krsto so morali naročiti iz Chicage. i Star je bil 40 let in doma iz Loškega Potoka. 1 Zapustil je ženo in 18 letnega sina. — V Bridgeportu, O., je umrla 391etna Marija Šu-štarš c. žena uglednega L. šušteršiča; zapustila je poleg soproga sedem otrok od 14 mesecev do 21 let strrih. — V Jolietu je umrla 63 letna vdova Barbara Zlogar, doma '
iz Rovsalnic pri Metliki; starejša hčerka je redovnica v St. Francis Academy v Jolietu. — V EIyju, Minn., je umrl Jakob Butala, eden prvih tamkajšnjih slovenskih naseljencev; doma je bil iz Kota pri Črnomlju; za-| pustil je ženo in 7 otrok.
k Konjski tatovi na delu. V Rinčetgrabi | pri Ljutomeru »o ukradli te dni v noči doslej še neodkriti t tovl posestniku Martinu Berglez kobilo in konja. Oba konja sta male ruske pas"e. Pred nakupom te živine se svari ob-č nstvo in obenem naproša, naj naz.nani more-bino sled za uv.moviči orožništvu.
* Laško slovstvo. Najboljši izbrani spisi laških pripovednih psatetjev so ua razpolago v veliki i biri v Jugoslovanski knjigarni v Ljubl atii po izredno nizkih cenah n. pr. Bibli teka uni.ersale po Din 6.—, Biblioteca class ca eccnomica po Din 18.— itd.
■■aanaHBHHagssBEBRiBiiffBBBegRaa
Danes točno ob 20 v nnionski dvorani
ZBOROVSKI KONCERT
prvi nastop pevskega zbora slov. učiteljstva Pred predaja vstopnic v Matični knjigarni.
£ful*lfana
©Srečke stadions^.e loterije se prodajajo
v LjulTani: v Upravi Slovenca, v trgovini K. T. D. (Ni j" an\ Kopitarjeva ulica, v trafikah: Kocutar, Mestni trg, Pezdir Fr., Gradišče, Minka Mod'c Kopitarjeva ulica, Glavna trafika Prešernova ul., trafika v hotelu Union, A. Gru' er Sv. Petra c.
O Agrarni reformni interesenti! Tehnični elaborat o utrditvi objektov na veleposestvu Oskarja Koslerja v Orteneku je javno razpoložen , mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami in sicer v času od 8. do incl. 15. aprila 1926. Natančnejši podatki so pa razvidni iz tozadevnega razglasa, pritrjenega na občinski deski.
© Državna posredovalnica dela v Ljubljani. V času od 21. do 27. marca 1926 je bilo v Državni posredovalnici dela razpisanih 71 prostih mest. 99 oseb je iskalo dela, v 41 slučajih je urad posredoval z uspehom in 15 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 27. marca 1926 je bilo skupaj razpisanih 1054 prostih mest, 1687 oseb je iskalo dela, v 690 slučajih je urad posredoval z uspehom in 279 oseb je odpotovalo
O Križanska Moška Marij;na družba ima jutri, belo nedeljo, popoldne ob 6. uri redni mesečni cerkveni shod. — Prosimo, polno-številno!
Novo mesto
Imenovanja in premeščanja. Kakor smo že poročali, je bil imenovan za upravitelja deške ljudske šole v Novem mestu g. Janko Grad. Svoje novo mesto je nastopil in prevzel vse funkcije žc dne 7. t. m. — Brzojavnim potem je postavljen za začasnega upravitelja ljudske šole v Žužemberku tukajšnji učitelj g. Alojzij Wcber.
Za načelnika zdravstvenega okrožja je bil izvoljen g. Alojzij Vovk, posestnik in ključavničar v Gotni vasi, za namestnika pa g. Josip Bevc iz Kija pri Št. Petru.
Tatje so se hoteli preskrbeti za praznike in so poskušali na več krajih v Kandiji svojo srečo. Tako so ukradli v Rozinovem mlinu tri mlade prešičke, na Drski pa so odnesli v dveh hišah kokoši.
Danes
in naslednje delavnike do 15. aprila se bodo v naših upravah v Ljubljani in Mariboru izda ale za žrebanje denarnih nagrad za naročnike potrebne številke. Ljubljanski in mariborski loknlni naročniki vsakdanjega »Slovenca«, ki so imeli 31. marce plačano na-rečnino za prvo četrletje 1926, naj v teh dnevih osebno ali pa po kaki drugi osebi dvignejo te šlev.lke. Žrebanje za nagrade se ne nitrej-o udeležiti naročniki, ki ne bodo prejeli potrebnih številk. Poštni naročniki dobe svoje številke v »Slovencu«, ki iz.ide prihodnjo sredo.
F. C.
Monakovska p!sma. i.
Na univerzi in po vseh ostalih visokih §olah so počitnice. Velika noč je že minula, kmalu se bo življenje začelo znova. Ob tej priliki naj malo pogledamo nazaj in prikličemo v zavest nekaj spominov in vtisov, ki bodo morda koga zanimali. Zagotovilo lahko damo, da ne bomo napisni nobenega običajnega dnevnika in potopisa. Povedal bi rad pai stvari o mladini, o mladinskem gibanju, dijaškem živl enju in o nekaterih vzgojnih in vzgcjealovnih stvareh. Vse drugo naj pustimo na strani. Le za uvod naj začnem malo drugače in podam nekaj splošnejših stvari, pai pripomb o monakovskem življenju samem.
Ae na zunaj, na prvi pogled človek mar-»iKaj op-.zi; v oči mu pade cela kopica malenkosti, ki jih nehote primerja z domačimi razmerami. Tako se zdi, da je menakovski cestni asfalt mehkejši od našega; v Mona-kovu menda ni nobena cesta i električno i s pline vin i svetiljkamj razsvetljena, dočim je i ljubljanska Miklošičeva cesta seveda na oba j naiina. Praktična se zde mala motorna vozila ; na treh koLsih, ki jih porablja pošta, pa tudi : trgovci za dostavljanje svojega blaga. Zanimivo je zasledovati razvoj »radija«; v mestu že res skoro ni več hiše, ki ne bi imela ene ali več anten. Tudi revnejši sloji si privoščijo to ceno z.i'l>avo.
Mostna občina ne trpi kričečih reklam, dopušča samo napise, in še ti ne »mejo biti kri eči n preveliki ter ne smejo porabljati pTejakih svetlobnih efektov. Kino plnkati so nnejeni na minimum. Trgovci so v splošnem
podjetnejši kot pri nas. Ni zlepa tedna ali meseca, da ne bi ponujali za zniž. ceno svoje krame. Za božičnim nakupovanjem je prišlo novoletno, nato inventurska razprodaja. Sledili so »beli tedni«, ko se je kupovalo perilo, »zeleni« tedni, in sedaj je pravkar pomladanska serija.
Če naj navedemo še en vnanji vtis, bi pove.'ali to-le. Ko živimo trajno v Ljubljani, ne opazimo tako očitno, a ko se človek vrača cd drugd domov, z žalcstjo opazi, da je pri nas mngo, mnogo stavb in hiš. ki bi že potrebovale novega ometa in malo barve. A hišni lastn'ki ne izvrše nujnih popravil in naša Ljuhlana na zunaj prepada.
O monakovskem življenju bi se dalo marsikaj povedati, a nas ne more begvekaj zanimati. Karnevalsko vrvenje je minulo, a postni čas ni dosti spremenil zunanjega lica. Plesnih prireditev je bilo prej mnogo, tudi sedaj jih je še polno. Po pivovarnah se je letos točilo običajno postno močno pivo, ki je menda doseglo svojo predvojno »kvaliteto«. Z ni nivo je slediti temu vrvenju in šundru, zlasti nedelje »o živahne in se praznujejo prav na bavarski način.	j
Kaj naj sicer še povemo o vnanjem dogajanju? Ljudje se radi spominjajo na pred-pust, d ues čepe po gostilnah in kavarnah. Zabavišča so dobro obiskana, ozračje je kot ponavdi nasičeno s pikantnoetjo in seksu-a'nostjo. Tudi gledališki škandali se dogajajo, da m^ra policija skrbeti za red in v znanih in uglednih gledališčih prepovedati predstave. »Veseli vinograd«, komedija — oziroma pravilno »' urka«, je po daljših prerekanjih zopet pr šel na oder, v zadoščenje starejš generaciji. Mlad na je vztrajala pri svoji prvotni odldonitvi. Sploh se lahko ooaža. da no kaba- 1
rejih, varietejih in gostilnah manjka gotovih »elementov« — mladine, ki je »organizirana« v mladinskem gibanju in išče novih potov.
Pog'ed na socialno življenje nam nudi tole sliko. Nemec je razvajen, glede hrane, stanovrn a, obleke; hoče imeti tudi primerno | zebavo. Govoril sem z Italijani, ki se čudijo veli' emu razkošju, zlasti sedanji ženski modi.
A ves ta sijaj jn blesk krije često veliko bedo. Sprehod po predmestjih prinese čisto drugih vtisov, kar čuti se, kako za vsem tiči velika gosp darska krha. Trgovski krogi, zlasti manjši trgovci in obrtniki, ječe pod vel.ko težo davkov in propadajo. Nehote pride govorica na to toč;;o, v cestni železnici zvečer v goslilni. Tudi uradniški sloji se ne morejo pohvaliti — a gre jim neprimerno bolje kot pri nas. Težak boj za obstanek bi je jo kulturni in duhovni delavci. Proces proleta-riacije napredu e, govori se o tem, da bi vsak d 'h vni poklic (umentiški, znanstveni, dušnopa.dlrski itd.) moral sloneti na materialnih temeljih, vsak duhovni delavec naj bi si svojo eksistenco zagotovil najprej z ročnim, gosp darskopr duktivnim delom. Akademska omladina v velikem obsegu sledi temu idealu; tudi taki študentje, ki razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi, delajo vsa ročna dela.
Javno mnenje ni enotno; danes se zdi skoro nemogoče, da bi Nemčija mogla vstati kot ena celota, ki bi na zunaj nastopila kot za časa svetovne vojne. Danes je preveč raz-je'ena od strankarskih teženj. Bavarska v celoti je precej enotna, oficielni vladni krogi so izrazito desničarsko orientirani. A vse to ne ovira vel kega dela prebivalstva, da ne Iri bilo zmerno orientirano in precej levičarsko. Tudi duhovščina ie nekako razcepljena v dve
Sprememba posesti. Znano Rojčo hišo na glavnem trgu je že pred meseci kupil tukajš-nji agilni trgovec Pire ter v njej odprl svoje trgovino in podzalogo tobaka. Ker je obdržal v najemu tudi še prejšnji lokal, smo zopet za eno trgovino bogatejši, čeprav nam že preje ni primanjkovalo trgovin, pač pa — denarja. Zadnji čas je pa dosedanji lastnik g. Žitnik prodal znano Cviblarjevo posestvo za okrog 300 tisoč dinarjev nekemu Amerikancu iz Dol. Kr .ža. Stari Cviblar, brat umrlega župnika Jančigarja je tako dočakal, da njegovo krasno posestvo prehaja že v tretje roke. Niso prijetne take izpremembe za moža, ki je svoj čas tako trdno držal vajeti tega velikega gospodarstva.
Cerld/e ©1» KrUi
Slana je bila na velikonočni pondeljek, a danes — dva dni potem — je že vroče. Toplomer kaže + 28° C — seveda na solnčni strani. Ko je padla slana, so zajokale breskve in marelice, ki so bile tedaj že v cvetju, a danes so že v popolnem cvetju in tudi črešnje in hruške. — Kdor ni posadi! krompirja že pred Velikonočjo, hiti sedaj na vso moč. — Kopači v vinogradih pa vzdihujejo, da je že silno trdo. Peščeno zemljo imamo in če bo šlo tako naprej, kot je pokazalo zadnja dva dneva, bo nastopila jurjevska suša, ki pa ne zboljša kruha. In kaj potem? Lakota! Vina jc še dokaj neprodanega. Vabimo vinske trgovce!
Cesta iz Cerkelj na Pircšico ima take ko* tline, da bi v posamezne izginil cel kubičen meter gramoza in še več. Ko bi ne bilo grde nevoščljivosti, bi bila cesta že nasipana, saj je bila dražba za dovažanje žc meseca decembra.
Nelepa navada je vkoreninjena v naših krajih, da se zbirajo tekom noči v hiše, kjer leži mrlič, ponajveč mladi ljudje, ki počno stvari, da močno žalijo pieteto. Domači pa jim morajo dati dovolj pijače in sicer zastonj. Tako so se n. pr. na velikonočni pondeljek sprli fantje pri mrliču med seboj in prišlo je tako daleč, da je eden zapičil nož v mizo in klical na korajžo. To se je vse zg6dilo v sobi, kjer je ležal mrlič. Ze dostikrat sta nastopala domača duhovnika zoper take razvade, a vse nič ne pomaga in ne bo drugače .dokler nc bo posegla oblast vmes. Tudi s higijenskega
za nakup češkega in angl suknn za moške obleke bo ta mesce sigurno pri tvrdki JOSIP IVANCIČ, Ljubtjara, Miklošičeva cesta št. 4, kjer se prodaja izvrstno blago po tovarniških cenah le še do 31. maja 1926. - Oglejte si zalogo in prepričajte se!
skupini, večina nižjega klera je leva. Nacionalisti so se brezuspešno potegovali za bivšo vladarsko hišo, ki naj bi dobila po že sklenjenem dogovoru večjo odpravnino. Zmagnla je zdrava pamet; kot je bilo iz naših dnevnikov razbrati, je ljudsko glasovanje za raz-lartiiev knezov (Fiirstenenteignung) lepo uspelo. Ljudje so se naveličali zunanjega bleska in pompa, izginila jim je pieteta pred zgodovinskimi tvorbami; danes odločajo ljudje, ki se imajo boriti za gospodarski obstanek, ki dan za dnem vise v negotovosti in ne poznajo čustveno romantičnih teženj in reminiscenc.
Država je že doslej porabila neštete palače in gradove. Kar je umetniško pomembnega. se spreminja v muzeje; a tudi v čisto prakt ene svrhe se je dalo marsikaj preobraziti. Del Nymplenburškega gradu so srrermv nili v stanovanja, v palači VVittelsbachovce* je min strstvo za socialno skrbstvo m podobno drugje.
Bavarci so pr jazni in vljudni, tudi gostoljubni so. Razmeroma lahko je priti v stik ž njimi in v družino, le gotove kaste so precej eksklu ivne. Aristokracija, plemstvo, oficirski krogi so še danes do skrajnosti oficielni in naduto nedostopni. Seveda je polno izjem, in tam gre življenje v drugem ritmu, bolj enostavno in naravno.
Naj dodamo še besedo o sebi. Slovenskih dijakov nas menda ni bilo preveč v Mona-kovu; domačini nas radi vidijo, a Bolgari so neprimerno bolj priljubljeni. Dejstvo pa je, da Slovenci jako lahko navežemo z Bavarci — nekoliko gotovo odloča pri tem sorodnost značajev. Seveda je take paralele težko potegniti, a bo že res. da Smo si izlede marsičesa oodobni.
stališča bi bilo zelo priporočati, da se tako čutje pri mrliču zabrani. Bomo videli, če bo kaj.
Neznosno vsiljiva jc »Domovina«, Cele vreče jo pošiljajo k nam. Niso redke hiše, kjer dobivajo po dva, po tri in celo po štiri iz- i vode. Najbolj čudno je pa to, da je še vrniti ne moreš. Zgodil se je pri nas ta-le slučaji Nekdo je poslal »Domovino« nazaj. Pa je pri-romala zopet ista številka nazaj v roke na-slovljencu z dostavkom, ->da ljubljanska poŠta ne sprejema nazaj«! Kdo neki je ta »ljubljanska pošta«?! — Nič se ne čudimo, da nam jo pošiljajo tako radi, odkar vemo, da se »Domovina« tiska v 25.000 izvodih, a plačanih pa je baje samo 400 izvodov, Ni hudir, da jo nekam morajo poslati, če ni več kot le 400 naročnikov. Pa naj bo, bomo pa podkurjali s tem papirjem!	I
FRANJO ŠUKLJE
!z mojih spominov, I. del
Cena 70 Din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Maribor Milodari.
Pretekli teden smo dobili v roke original prošnje mariborske SDS, podpisano od g. V. Spindlerja, da naj pristaši z mesečnimi prispevki od 100—500 Din podpirajo njihova tajništva. Poleg tega rednega prispevka naj dajo še enkratni, a večji prispevek za poplačilo | stroškov, ki so nastali ob priliki shodov Pri- I bičeviča in Žerjava, ki pa še niso plačani. Prvi | del prošnje je popolnoma v redu, drugi del pa ne. Zakaj naj plačajo pristaši SDS za te shode, ko so se jih pa drugi pristaši udeležili, da so imeli brezplačno zabavo! To vendar ne 1 gre. Ti naj plačajo! Zato predlagamo požrtvovalnemu Spindlerju, naj javno pozove vse udeležence demokratskih shodov, da plačajo svoj delež. Za naprej naj se pa zavaruje in naj pobira vstopnino. Ljudje radi plačajo, da je le »hec«. Potem pa ne bo treba Spindlerju poslušati tožbe gostiteljev, da je SDS — Mica Kovačeva.
Seja občinskega sveta.
Za 5. redno sejo občinskega sveta, ki se fe vršila včeraj 9. t. m. je vladalo zelo veliko zanimanje, ker je občinski svet razpravljal i organizaciji avtomobilskega prometa v Mariboru dn okolici.
Po otvoritvi je g. župan poročal, da je veliko županstvo odobrilo isti proračun razen izrednih dodatkov, ker občina ni navedla, kako bo krila skoro 3. milj. primanjkljaja. Odobreno je tudi pobiranje občinskih doklad in naklad. Tovorninska davščina se sme pobirati le za gradbeni sklad.
Zanimivo interpelacijo je stavil klub socialistov. V Mariboru se govori, da je Mestna hranilnica pokupila tri četrtine delnic Mariborske tiskarne, o kateri se govori, da ne stoji dobro. Ker je Mestna hranilnica zavod mestne občine, za katerega jamči občina s celim svojim premoženjem, zahtevajo socialisti pojasnila, kaj je z nakupom delnic omenjenega zavoda. Zahtevali so pismen odgovor, katerega jim je župan obljubil dati.
Občinski svetnik Petejao .je vprašal, kaj fe z odpovedjo prostorov družbi ?Marstan« in društvu stanovanjskih najemnikov. Župan je pojasnil, da društvo stanovanjskih najemnikov obdrži dosedanji poslovni lokal, »Marstan« pa =<e mora izseliti, ker občina rabi prostore «a obrtni urad.
Poročilo odsekov. Prvi odsek je razpravljal o podpiranju stavbene podjetnosti s strani občine. Odsek je predlagal k posameznim točkam nekatere malenkostne spremembe, ki »o bile sprejete. — Četrti odsek je sklenil ivesti kot kazen za neprijavljeno žganje in <adjevec 100 odstot. prispevek od vsote, ki se plačuje od teh pijač. Protituberkulozni ligi se je zvišala podpora od 2500 Din na 5000 Din. Cecilijanskemu društvu se da 3000 Din podpore. Prošnji gradbenikov, da se gradbeni material oprosti tovorninske davščine, se ne more ugoditi.
Avtopromet. Fin. odsek je po temeljiti razpravi prišel do zaključka, da se bo ren-tiral avtobuspromet med Mariborom in okolico. Dosedaj se vzdržuje avtomobilski promet med Št. Lenartom, Ptujem in Zgornjo Kun-goto. Te družbe se nahajajo vse v privatnih rokah. Mariborska občina je sedaj sklenila uvesti avtokromet na progah Maribor—Celje, Maribor—Dravograd—Prevalje in Maribor— 6t. Ilj. V ta namen l>odo nabavili tri nova vozila, za katere je določena vsota 800.000 dinarjev. Tudi avtopromet v mestu samem se bo upo3tavil v najkrajšem času. Uporabil se bo v ta namen avto na električen pogon.
Dnevni red seje je bil s tem izčrpan. V tajni seji so razpravljali o nabavi novih avtomobilov in o nekaterih personalnih zadevah. • • •
□	Poslovilni večer so priredili kat. mojstri in pomočniki svojemu požrtvovalnemu duhovnemu voditelju č. g. Matija Ljubša v sredo večer v društvenih prostorih.
□	Mestna hiša v frančiškanski ulici jc litro rastla od tal k vrhu in se zdaj lepša od vrha k tlom. Upajo, da bo v jeseni že pripravna za stanovanje in urade. V to hišo pojdejo
sledeči uradi; mestni stavbni urad, mestno električno podjetje, mestni fizikat in ambula-torij. Poleg tega bodo v hiši tudi stanovanja za voditelje teh uradov.
□	Sestanek pevskega društva »Maribor« jc v soboto ob pol 7 zvečer v pevski sobi na Slomškovem trgu. Obvezen za vse, ker jc zelo važen. — Odbor.
□	Malo nereda. »Marburger Zeltung« poroča v svoji številki dne 7. t. m. spored v Narodnem gledališču. Tam čitamo na prvem mestu, da je zvečer predstava »Beneški trgovec«, v posebnem odstavku pa, da je »Grofica Marica«. Isto je prejelo tudi uredništvo v »SIo-vcnca«. Priobčilo pa ni, ker dobiva objave pozno, da jih mora doposlati še-le za drugi dan v Ljubljano. Priporočamo se za redna in zanesljiva obvestila.
□	Graditev mestne stanovanjske hiše v i Smetanovi ulici hitro napreduje. Gotovi so sedaj žc temelji, ki so zgrajeni iz betona. Kakor se že sedaj vidi, bo stavba prav impo-zantna ter bo popolnoma predrugačila sedaj dolgočasno Koroško predmestje.
□	Libanonska ccdra. Ako greš po starem mestnem pokopališču (in sicer po drugem severnem delu) od križa naprej proti za-padu, zapaziš takoj na levi strani visoko, zelo obsekano levo drevo — cedro z Libanona. Govori se, da jo je tako grdo obsekal neki vrtnar brez dovoljenja. Ni nam znano, ali se nahaja v Mariboru in okolici še kaka cedra. Potemtakem bi ta bila posebna znamenitost!
□	Židovska shodnica — privatno stanovanje. V Židovski ulici se nahaja na desni strani nekoliko proti Dravi zelo staro poslopje — sinagoga, ki sc zdaj adaptira za privatno stanovanje. Pri tem so našli nagrobne kamne in razne druge straniske reči.
□	Sprememba posesti in obrtnih prostorov. Kavarno »Hummel« v Melju je kupil g. Krapša. Kavarnar Hummel, ki je bil ob prevratu v prostorih sedanje kavarne »Jadran« na Aleksandrovi cesti, je prevzel Stramličevo gostilno na Glavnem trgu. To gostilno bo novi najemnik g. Hummel prenovil na znotraj ter razdelil lokal v navadno in posebno sobo. — Stramličeva gostilna bo prednjačila pod spretnim vodstvom priznanega strokovnjaka gospoda Hummla in njegove soproge po jedi, pijači ter postrežbi kmalu med gostilnami na Glavnem trgu in na Koroški cesti,
□	Sv, Frančišek Ksaverij, Bralno društvo priredi na belo nedeljo Slomškovo in Krekovo proslavo v prid Klaverjevi družbi s prav lepim sporedom. Začetek ob pol 3 v navadnih prostorih.
□	Športni klub »Maribor« namerava razširiti svoj tenis-prostor v Ljudskem vrtu, ker se je dosedanji izkazal za premajhnega. Za tenis vlada namreč veliko zanimanje in število klubovih članov stalno narašča. Klub se pogaja z olepševalnim društvom, da mu prepusti prostor, kjer stoje sedaj suhi mccesni. Ljudski vrt bo z novim tenis-prostorom mnogo pridobil.
□	Razpis prevoza pošte v Maribora. Ravnateljstvo pošte je razpisalo javno ustno licitacijo dne 24. t. m. ob 11 na magistratu za prevzem prevažanja pošte v Mariboru. Ponudbe se sprejemajo isti dan ob 10. Polomiti je začasno kavcijo 4000 Din, Podrobnejši pogoji so na vpogled na magistratu ter pri občinah Lajtersberg in Krčevina in na obeh poštnih uradih.
□	Koliko je vpisanih volivcev v Mariboru? Na magistratu razgrnjeni volivni imeniki obsegajo 6737 vpisanih volivcev. I. okraj jih šteje 1531, II. okraj 1662, III. okraj 739, IV. okraj 894, V. okraj 1911.
□	II, pedagoški teden v Mariboru. »Pe-dagoško-didaktiški krožek« v Mariboru priredi v dneh od 12. do vključno 17. aprila 1926 v veliki kazinski dvorani svoj II. pedagoški teden, na katerem se bo razpravljalo o duševnem in telesnem razvoju našega otroka:
1.	dan, pondeljek: dr. Fran Toplak: Dojenček;
2.	dan, torek: dr. Karel Ozvald: Predšolska doba; 3. dan, sreda: dr. Franjo Žgeč: Šolska doba; 4. dan, četrtek: Gustav Šilih: Mladcni-ška doba; 5. dan, petek: Anton Skala: Duševno zaostali otroci; 6. dan, sobota; dr. Ramiro Bujas: O izboru poklica. — Predavanja bodo povsem poljudna ter so namenjena staršem in vzgojiteljem, oziroma vsem tistim, ki jim je pri srcu blagor naše mladine. Začetk predavanj dnevno ob 20.
□	Lov na lisico »a avtomobile in moto-cikle. Naš pred kratkim razglašen razpis spopolnjujemo s tem, da dobi častno darilo
! tudi lisica, ako je nihče ue vlovi v predpi-1 sanem času. Lisica: grof Ivan Josip Herber-stein. Zanimanje za to prireditev je izredno veliko, kar dokazujejo številne prijave. Posebno prijeten pa obeta biti družabni sestanek, ki se vrši po lovu in za katerega se delajo potrebne priprave.
□	Vodovodna cev je počila. Na oglu Slovenske ulice in Grajskega trga se je pokvarila globoko pod zemljo ležeča glavna vodo-
■ vodna cev, ki je puščala vodo. Delavci mest. vodovoda so počeni del cevi izmenjali.
□	Pokvarjeni žlebovi na strehah so ob deževnem vremenu za pasante prava nevarnost. Voda teče na takih mestih kar curkoma na trotoar in niti dežnik ne pomaga dosti, če se v gnječi slučajno zaide pod tak curek. Pristojna oblast naj hišne gospodarje opozori, da te pokvarjene žlebove popravijo.
□	Kraljica Marija v Mariboru. Dne 8. t.
m. se je vozila skozi Maribor v Marijine Lažne kraljica Marija v spremstvu dvorne dame ge. Hadžičeve in kraljevega adjutanta Pogačnika. Dvorni vlak so v Mariboru priklopih k dunaj- ; skemu brzovlaku. rPi prihodu vlaka je bil na kolodvora navzoč veliki župan dr. Zirkmajer.
□	Preobrat v carinski aferi. Zagrebške »Novosti« poročajo o preokretu, ki je nastal v carinski aferi, v katero so bili zapleteni poleg carinikov tudi tvrdke Hobacher, Nafusi in Halpern. Preiskava je trajala zelo dolgo. Obtoženi so bili en mesec v zaporu, pozneje pa so jih proti položitvi kavcije izpustili. Poleti | bi imela zadeva priti pred poroto. Kakor se sedaj poroča, je bil uspeh preiskave negativen in so vsi obtoženci oproščeni vsake krivde. Te vesti je treba sprejeti s precejšnjo rezervo.
□	Elektrotehniki ljubljanskega vseučilišča ▼ Mariboru. Pretekli četrtek so dospeli elektrotehniki ljubljanskega vseučilišča, 18 po številu, v Maribor. Spremlja jih inž. Jalen. Prvi dan so si ogledali tovarno Volta, Zlato-rog in delavnice državne železnice. Zvečer so imeli prijateljski sestanek v Grajski kleti. Naslednji dan so šli v Falo in Ruše. Danes, soboto, so v Mežici in v Dravogradu. Jutri se vračajo po Savinjski dolini na Celje, kjer si ogledajo cinkarno in veliki transformator fal-ske napeljave med Celjem in Laškim. Obiskali bodo tudi Trbovlje. Nato se povrnejo v Ljubljano. Do sedaj so bili izletniki na svojem poučnem potovanju povsod uslužno sprejeti. Kljub slabemu vremenu so izletniki razpoloženi dobro. Velika elektrotehniška industrija naših krajev jih bo pa gotovo še večkrat privabila k nam.
□	Srednješolska imenovanja. Za profesorja na mariborski gimnaziji sta imenovana Robert K e n d a 1 in Aaolf Š t e m p.
□	Studenci — župnija? V javnosti se je zopet sprožilo to vprašanje in se širijo po okolici prav izredne vesti o tem vprašanju. Vendar je vse to govorjenje preuranjeno, ker se župnija ne da kar z eno besedo urediti. Da pa bo v doglednem času do tega prišlo, je razumljivo.
□	Revizijska komisija na veleposestvu Herberstein, ki sega od Vurberga do Ptuja, začne pod vodstvom inšpektorja dr. Tašnerja v sredo, dne 14. t. m., popolnoma na novo in obenem končnoveljavno urejevati odnošaje med interesenti agrarne reforme in veleposestnikom Herbersteinom. Ker bo pozneje težko mogoče kaj izpremeniti, opozarjamo tem potom vse interesente, da se pravočasno pobrigajo za svojo pravico!
Mariborska
mesta oskrbožšnica.
V	Slovenski ulici št. 40 je lepa ter velika dvonadstropna hiša, ki nosi nad vrati napis: Mestna oskrbnišnica. Hiša ima tako ugodno lego, da uživajo njeni stanovalci celi dan solnce, Zadaj za hišo je vrtič, ki je zasajen z razno zelenjavo. Oskrbnišnica je zunaj in na znotraj čedna ter snažna stavba, ki odgovarja zdravstvenim predpisom.
Oskrbnišnica je določena za slabotne, zapuščene mestne uboge, ki se ne morejo preživljati z delom in tudi nimajo podpore od strani sorodnikov. Navadno število v oskrb-nišnici oskrbovanih revežev znaša krog 80 oseb in med temi je vedno več žensk nego moških. Vsi oni, ki so količkaj delazmožni, a nimajo lastnega stanovanja, hodijo iz oskrb-nišnice dnevno na delo. Pulijo travo, čistijo ccste po mestu itd. Delo, ki ga opravljajo za mestno občino, se jim plača. Reveži, ki so slabotni in bolehni, da ne morejo iz oskrbnišnice, dobivajo poleg stanovanja in hrane od občine še po 50 Din mesečne podpore za razne bolj malenkostne podpore.
V	mestni oskrbnišnici je nastanjena v pritličju Ljudska kuhinja, v kateri dobiva dnevno poleg zdravejših mestnih revežev obed 140 do 180 brezposelnih. Obed, ki je obilen in vsikdar zadosten, stane 4 Din. Prispevke za obed brezposelnih plačuje oskrbnišnici posredovalnica dela. V pritličju oskrbnišnice so razven lepo snažnih prostorov Ljudske kuhinje še stanovanjske sebe za mestne reveže.
V	prvem in drugem nadstropju oskrbnišnice so solnčne, zračne in snažne stanovanjske sobe, v katerih je nastanjenih po 3—6 oseb. V drugem nadstropju so 3 bolniške sobe in kuhinja, v kateri se kuha hrana za bolnike in bolj slabotne reveže.
Oskrbo oskrbnišnice vodi poseben magi-stratni uradnik. Po trikrat in še večkrat na teden pregleda hrano, sobe in bolnike mestni zdravnik g. dr. Wankmiiller. Razven dveh imenovanih jc v hiši: 1 hišnik, 2 kuharice in 3 postrežnice.
Ako pregledamo oskrbno, osobje oskrbnišnice, potem se moramo res čuditi, kako da je mogoče tem par požrtvovalnim osebam vzdrževati v zavodu tako vzoren red, snrgo in povrh pa še reveže, ki so starostno sitni, vsestransko zadovoljiti. Vprašaj kateregakoli mestnega reveža, ki prebiva v oskrubnišnici, če je zadovoljen, se ti bo nasmehnil in hvaležno prikimal, da je zadovoljen in mu ne manjka prav nič.
m
Treba šc tudi omeniti, da s-vda pod oskrbo oskrl-nišnice pritlična l iša v Stross-t majerjevem drevoredu, v kateri biva 7 reve-
žev in ki jc zapuščina znane mariborske rodbine Schmiederer.
Po obisku mestne oskrbnišnice moramo priznati, da so vsestranske starostne podpore potrebni mestni reveži v onemoglosti lepo in zadostno preskrbljeni f snažnim solnčnim stanovanjem, zadostno hrano in v slučaju bolezni tudi z zdravniško pomočjo.
Celje Celjsko katoliško dijaštvo
priredi jutri, v nedeljo, točno ob štirih popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju
AKADEMIJO
s sledečim sporedom: L a) Jereb: Nihče ne ve... b) Krek; Ljubezen in pomlad ( s tenor-solo); c) Prelovec: Jaz bi rad rudečih rož (z bariton-solo, moški zbor); 2. a) Volarič: Divja rožica (dvospev); 3. a) O. Dev: Pastirica; b) Hildach: Pri nas doma (sopran solo); 4. a) Nedved: Pred durmi; b) Schuman; Pomlad (fe-nor-solo); 5. a) Pokorny: Pasol Janko (s so-pran-solo); b) Adamič: Lucipeter ban (moški zbor); 6. a) Zaje: Noč je tiha; b) dr. Ipavics Ciganka Marija (bariton-solo); 7. Vodopivec:
»Kovačev študent«, opereta v 3 dejanjih. • • •
■0 Mestna občinska seja jc sklicana za dne 12. t. m., to je v pondeljek ob 6 zvečer.
■& Vladno krizo najbolj pazno zasledujejo naši demokrati. Med ministrskimi kandidati iščejo v prvi vrsti imena dr. Žerjava in Pribičeviča. Pa jih na noben način ne morejo zaslediti. Tako je menda tudi zaželjeno in nekako obljubljeno gerentstvo padlo v vodo.
& Huda nesreča se je pripetila v noči od 6. na 7. t. m. v daljši okolici našega mesta. Jakob Randl je isto noč vozil skupno s še neKim drugim voznikom na cesti proti Žalcu gramoz. Na svojem vozu je imel naloženega tri kubične metre pocestnega gramoza. Blizu Vervega sc je iz do sedaj še neznanih vzrokov njegov voz prevrnil in ves gramoz se je vsul na poleg stoječega voznika Randla, tako da ga je pod seboj pokopal v celi dolžini njegovega telesa. Le glava je gledala izpod kupa gramoza. Zadaj vozeči voznik je na klice pritekel takoj na pomoč in pričel odkopavati gramoz. Ker se je nesreča pripetila še precej izven vasi, ni mogel nesrečneža takoj izkopati izpod gramoza, tako da je rabil v ta namen več ur in ga je rešil šele ob treh zjutraj. Nesrečnega Randla je pa bil med tem časom gramoz skoro popolnoma zmečkal, tako da je še isti dan zjutraj ob 7. umrl. Jakob Randl je bil oče osmih otrok; najmlajši je star poldrugo leto. Bil je mali posestnik, pošten in delaven mož, priljubljen pri vseh soobčanih. Bil je doma iz Gotovelj in star 58 let.
& »Deseti brat« se uprizori v Mestnem gledališču dne 13. t. m„ t. j. v torek zvečer ob 8. Celjani smo že dalje časa čakali prilike, da vidimo enkrat na našem odru nastopiti našega najstarejšega igralca, ki ma za razvoj slovenskega gledališkega življenja nevenljivih zaslug, g. Danila Cerarja. Ta up se nam bo z uprizoritvijo te igre izpolnil in to toliko bolj, ker nastopi g. Danilo v eni svojih najboljših vlog. Igral bo znanega Dolcfa. Ob njegovi strani bo nastopil v tej igri tudi naš domači celjski igralec g. Rafko Salmič, ki je vkljub svoji visoki starosti še vedno izboren igralec. Režijo vodi g. Rcš; pri predstavi sodeluje tudi polnoštevilen orkester. Pozivamo vse naše meščane, da porabijo to priliko in izkažejo našemu nestorju gledaliških igralcev g. Da-; nilu ob priliki njegove 501etnice iskreno spoštovanje s tem, da se te predstave udeleže v ! polnem številu. Pripominjamo tudi, da se bo I ta igra ponovila tudi v petek dne 16. t. m. zvečer ob 8, v nedeljo dne 18. t. m. ob 4 popoldne se pa vrši tretja predstava, namenjena v prvi vrsti za okolico in za preproste sloje, vsled česar bodo pri tej popoldanski predstavi veljale znižane cene.
Hrastmil£
Šolske zadeve. V sredo ob 3 popoldne se je vršila seja krajnega šolskega sveta v šolski posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: | 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Dopisi in j oddaja 20 oken v delo za bivši nemški otroški vrtec. Ponudbo je poslalo 9 mizarjev, 7 zunanjih in 2 domača. Najnižja ponudba je 895 Din, največja pa 1620 Din za komad. Naš zastopnik g. Janko Arnšck je predlagal pri tej debati s posebnim ozirom na veliko krizo pri j tukajšnjih obrtnikih, da se g. predsednik Roš in g. uprav. Lebar ozirata v prvi vrsti na domače ponudnike, kar se je tudi sprejelo. 3. Poročilo računskih preglednikov, ki se je odobrilo. 4. Poročilo svetnika g. ing. Bricla, kateri si je ogledal stavbeni prostor, kjer naj bi stala nova šola v Hrastniku. V poštev bi prišla grič na desni strani Dolinškove gostilne in Rošova njiva na malem griču poleg rudniške restavracije pod železnico. G. ing. Bricl se je izrekel za Rošovo njivo. Pri slučajnostih se dovoli novemu pismonošu nagrada 200 Din letno za dostavljanje šolske pošte ob nedeljah. Nadalje se dovoli upravitcljici gdč. Lunder-jevi napeljava električnega toka v kuhinjo. Končno se sklene pozvati vse člane krajnega šolskega sveta, da se udeležujejo sej, pri čemur se je posebno omenjal g. Alojz Babič (demokrat), ki še ni bil več kot na eni seji. Po izčronncm dnevnem redu se je seja 7«k!ju-čila. Prihodnja seja bo naibrže obravnavala stavbni načrt nove šole.
Trbovlje Volitev župana.
V četrtek popoldne ob 4. uri je bila na-povedaua volitev novega župana, katerega še občina ni imela od prevrata sem, tako da so ves čas vladali na občini tuji gerenti, katerim bo bile Trboveljske razmere popolnoma neznane. šele proti koncu leta 1925 je bil postavljen za gerenta domačin, vpokojeni šolski ravnatelj in prejšnji dolgoletni župan g. Gustav Vodušek, ki je imel nalogo izvesti občinske volitve, ki so se vršile dne 28. marca t. 1. Po zaslugi demokratov, ki so zmrcvarili občinski volivni red na način, da prinese v večjih občinah z nad 10.000 prebivalci stranki ki ima relativno večino, dve tretjini odbornikov, so tudi v Trbovljah zmagali Kristanovi socialisti in so bile druge stranke potisnjene na stran. V sedanjem občinskem odboru sedi samo en kmet, pristaš SLS, medtem ko se še neki drugi ne sme šteti za takega, ker je ob enem rudar. Socijalisti pa nimajo nobenega kmeta.
Za volitev župana je vladno ves teden precejšnje zanimanje. Ker so se čuli glasovi, da se je med socijaliste zanesel raznor in da hočejo neodvisni socijalisti, ki so bili na isti listi izvoljeni, oddati svoje glasove drugemu, kakor domenjenemu kandidatu za županski stolec, smo bili res radovevdni na izid volitev. Neki ljudje so hoteli tudi proti socijalistcm intrigirati, niso pa bili na oblasteh sprejeti.
Občinstvo se do sedrj javnih občinskih sej ni udeleževalo, včerajšnje seje se je pa udeležilo večje število poslušalcev. Soba, kjer se vrše seje, je pa veliko premajhna in so se morali ti poslušavci, 14 po številu, za vrati drenjati. Ako bodo socijalisti, ki imajo danes na občini svojega župana, izvajali svoj program, namreč, javno kontrolo nad občinskim gospodarstvom in sejami, bodo primerani javne seje sklicevati kje drugje, da bo imelo občinstvo pristop. Jako pripraven bi bil novi Društveni dom z obojestransko galerijo, ki leži v bližini županstva.
Točno ob 4. uri je otvoril g. gerent Vodušek sejo, pozdravil vladnega svetnika gospoda Pinkova in izvoljene odbornike, preči-tal § 46 občinskega reda in prešel na volitev župana. Za skrutinatorja sta bila imenovana gg. Goropevšek in Malovrh. Oddanih je bilo 37 glasovnic in so dobili gg. Sitter Ignac 23, Vodušek 6, Ahac 3 in Pencl 2 glasova, 3 glasovi so bili neveljavni. Izvoljen je bil torej g. Sitter.
Za svetovalce so bili izvoljeni gg.: Grabnar s 25, Klenovšek 24, Krušič 24, Malovrh 23, Vodušek 23, Jurjevec 23, Vrbnik 22, Jazbec 22, Perseglio 20, Pliberšek 20, Goropevšek 20, Ahac z 19 glasovi.
Strankarsko pripada izvoljeni župan k Kristanovim socijalistom, svetovalci Vodušek k gospodarski listi, Goropevšek SDS. Ahac k SLS, drugi pa h Kristanovcem.
Po izvolitvi se je g. Sitter zahvalil za izvolitev; izreke! je tudi protest proti volivnemu redu in se izjavil za enako volivno pravico. Prosil je vse za sodelovanje in pomoč pri težkem in odgovornosti polnem delu.
Da socialni demokrati programa, ki so ga med volivno kampanjo obetali, ne bodo megli izvršiti, je vsakemu pametnemu človeku pač jasno. Absolutno večino imajo, če bodo pametno delali, jim sodelovania ne bo nihče odrekal. Odgovornost pa je vsa njihova.
* * H
tž Uradni dnevi okrajnega glavarja v letu 1926 so: 10. aprila, 8. maja, 12. junija, 10. julija, 14. avgusta, 11. septembra, 9. oktobra, 6. novembra in 4. decembra. Uradne ure so vsakokrat od pol 10. do 12. in od 2. do 6. v rudniški restavraciji na Vodah.
Umrl je dvajset let star mladenič Fr. Bregar, zaposlen pri separaciji, na posledicah zobobola. Družini izrekamo soža^e.
OiPadet v jašk. Rudar na Tereziji Ostank J. je padel v četrtek popoldan v 25 m globok jašk (šaht) in se močno poškodoval. Ima tudi zlomljeno nogo in eno roko. Pač je težak rudarski stan.
£?relcizaiarfe lzva"sn"e agrarne reforme.
G. poslanec Klekl je brezdvomno tisti, ki se najbolj bori proti vsem brezštevilnim krivicam, ki se gode ljudstvu pri izvajanju ograrne reforme v Sloveniji, zlasti pa v Prekmurju. Tudi ves njegov govor o priliki debate o proračunu ministrstva za agrarno reformo je bil naperjen zoper te krivice. V tem svojem govoru je zlasti z vso ostrostjo nastopil proti krivičnim hypermaksimumom, ki se na veliko škodo agrarnih interesentov dovoljujejo prekmurskim grofom-velepcsestnikom. Tozadevno je izvajal v svojem govoru v narodni skupščini naslednje:
»Popolnoma brezuspešne so bile zahteve prekmurskih agrarnih interesentov, ki so zahtevali, c'a se ne bi dovolili veleposestnikom preobsežni hypermaksimurni, marveč da naj se dotična zemlja raje razdeli med siromašne agrarne interesente. Bogatini veleposestnikom ki bo vrh trga še tuji državljani, se dovoli več zemlje v lastni režiji, kakor bi se jo po zakonu smelo. Povdnrjrm z vso cdlcčnosljo, da ie tako ravnanje prot;zakonito.
Namen agrarne reforme je, da se poljedelski prolelariat, ta socialno najslabša Dlast
kmetskega stanu, reši i? socialne mizerijo in sicer na ta način, da se mu da zemlja. V Prekmurju se je od vsega početka izvajanja agrarne reforme ta edino pravilni namen samo izigraval. Vsak prekmurski poljedelec, ki nima več nego osem katastralnih oralov lastne zemljo, bi po predpisih agrarne reforme moral dobiti zemljo.
V	Prekmurju niti polovica agrarnih interesentov ni prišla do veleposestniške zemlje, druga polovica pa, katera jo dobila, je pa vkljub temu ni dobila toliko, koilkor bi ji pripadalo po odredbi. Pri nas so se parcele izmorjevale v malih oralih, no pa v velikih, kakor to zahtevajo odredbe. Na ta način so dobili ljudje eral po 1200 kv. klafter namesto po 1600 kv. klafter. Pri travnikih pa so se dajale še od malih oralov manjše parcele v zakup.
Ministrstvo za agrarno reformo pa drži pri vsem tem v Dolnji Lendavi in v Beltincih bypermaksimume, ki so večji kakor na Hrvatskem in v Vojvodini Ti hypermaksimumi se morajo v najkrajšem času odpraviti, zemlja pa se mora razdeliti med agrarne interesente, ki čakajo nestrpno nanjo. Nad 200 prošenj leži že nad dve leti v ministrstvu; v njih to-s" jo najsiromašnejši sloji našega ljudstva za zemljo, da se morejo naseliti ra njej. To^a te prošn;e se ne re"ijo, zemlja l**a nc ! delana in cd nje nima koristi niti država niti kdo drugi.
Hypermaksimumi. s katerim' veleposestnik lahko presto razpolaga in na katere zakon pri prodaji ne sme pokžiti svo;ih prstov, ne smejo preprečiti glavnega namena agrarne reforme: zaščite socialno najslabšega in najbolj zanosfavMenega kmetskega prolefariafa.
In ker je končno v Prekmurju z začasnim agrarnim zakonom rešeno patrenatsko vprašanje, tudi v tem ni več vzroka za večje hyper-maks;mume v Prekmurju. Vel'ki hypermaksi-mumi se mora!o ukiniti, zemlja pa razdeliti med ljudstvo. Mera maksimuma pa naj v Sloveniji ne bo večja od ene nn Hrvaškem.«
Upamo, da bedo vsaj nekaj zalegle te besede g. posbnca in da se bo že enkrat jenjalo t zapostavljanjem kmetev-siromakov in s favoriziranjem bo^aUišev-veleposestriikov, ki so
večkrat celo tuji državljani.
• • •
Osebna vest. C. g. Anton Polutnik, stalni katehet v Murski Soboti edide v kratkem v pokoj. Kolikor smo izvedeli, ne bo njegovo katehetsko mesto nič več razpisano.
Pritožbe ko7Dškb
Slovencev.
Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je predložilo pritožitveni komisiji svoje pritožbe. Ena izmed teh se tiče jezikovnih pravic in slove:
Kljub temu, da je po postavi iz leta 1920. državni jezik nemški, bi morale uživati marj-šine po zakonu enakopravnost v šoli, uradu in javnem življenju, kar še posebej zahteva član 66. št. žermer.ske mirovne pogodbe. Ne-nemškim državljanom bi se morale pustiti olajšave pri uporabi njihovega jezika pri sod-nijah v besedi in pisavi, v čem pa te olajšave obstoje, to si tolmači vsaka oblast po svoje, i Navadno se razsodi v prid državnega jezika in tako je slo verski jezik iztrebljen celo tam, kjer se je do sedaj ohranil.
1. Pri upravnih oblastih se slovenski jezik ne uporablja, kakor se razvidi iz sledečih razsodb:
a)	Deželna vlada je zavrnila slovensko poročilo Zveze koroških zadrug v Celovcu s pripombo, da se z upravno oblastjo občuje samo nemški.
b)	Politične cblasti prve inštcnce ne rešujejo slovenskih vlog. Okrajno glavarstvo Beljak je pisalo 1. februarja 1924 župrim urrdom svojega glavarstva: Dvojezični župni pečati se ne smejo več uporabljati. Kjer jc nabava novih pečatov združena z znatnimi stroški, se slovensko besedilo izreže. Besedilo mora biti izključno nemško. Izvlečki iz krstrih, poročnih in mrliških matrik se morajo d jati uradom in strankam v nemškem jeziku. Označba prestavljeno mora odpasti. Vsa krajevna imena se morajo pisati nemško (n. pr. Dragoschi-chach za Dragožiče in ravro tr.ko krstna imena. Družinska imena se morajo tako pisati kot so navedena v krstni matriki.
V	krstnih, poročnih in mrliških knjigah se mora slovenski tisk prečrtati ali prelepiti in nademesliti z nemško prestavo.
Isto naredbo je izdalo tudi okr. glavarstvo Celovec. Okr. glavarstvo Velikovec prepoveduje župnim uradom, se posluževati v pismenem občevanju drugega jezika kol nemškega, drugih tiskovin, pečatov, ovitkov, napisov kakor nemških. Prestopki se ka-nujejo po § 11 ces. odredbe iz lela 1854 (R.-G.-Bl, 96).
c)	Davčni uradi. Izkaz posojilnice Marija na Žili se je vrnil s pripombo, da se spiše nemški, ker je državni jezik nemški. Davčni urad Borovlje je vrnil slovenske spise posojilnice v Glinjah in naročil, da se. v teku 8 dni predložijo v nemškem jeziku, drugače sc kaznuje z denarno globo 50 Š.
Pristojbinski urad jc zahteval isto od zadrug, akorivno je njih upravni jezik slovenski in po § 35 niso n-imorane, predlagati prestave. Fiiarčna direkcija je zavrnila to-ndevni rekurz s pripombo, da je dr.ždvni jezik nemški in da so olajšave, oredvidcnc v mirovni
pogodbi, le za one, ki niso zmožni nemškega jezika.
Ravnotako so vsi oklici upravnih oblasti
izključno nemški.
2. Avtonomne oblasti. V tistih občinah glasovalne cone a, ki so imele slovenski uradni jezik, se jc uvedel po plebiscitu po upostavljenih nemških garantih nemški jezik. Vsak poizkus, zopet uveljaviti slovenski jezik, se izjalovi na zadržanju upravnih oblasti.
Jasno je, da izločijo avtonomne korpo-racije, v katerih imajo Nemci in Nemcem prijazni Slovenci (nemčurji) večino, slovenski jezik iz urada. Veliko občin je moralo odstraniti slovenske napise pod asistenco orožnikov in oklici v slovenskem jeziku se opuščajo kljub temu, da jih večina v nemškem jeziku nc razume. Uporaba slovenskega jezika v občini je odvisna od občinskega sklepa, potrebuje pa potrdila s trani deželne vlade.
a) Sodnije. Ako odklanjajo upravne oblasti slovenski jezik z ozirom na nemški državni jezik, bi morale sodnije po mirovni pogodbi upoštevati tudi manjšinski jezik. Da tega nc storijo, je razvidno iz dejstva, da je deželno sodišče zavrnilo slov. poročilo bekštanjske hranilnice in v drugem slučaju zahtevalo pr .jeno nf>tr>?'-o prestavo. Na pritožbo pa je tudi nad-sodišče potrdilo sklep deželnega sodišča. Sodišče sicer ne zahteva izključno nemške spise, ampak zahteva potrjeno nemško prestavo slov. vloge, katero smatra nadsodišče v svoji razsodbi za olajšavo. Za slov. zadruge pa pomerijo te prestave znatno zadržanje v poslovanju in povečanje stroškov. Ako se še navede, da se pred sodnijo celo priče zas'i5avajo potem tolmačev, tako pomeni to popolno uki-njerje slovenskega jezika pri sodnijah.
Slovenski napisi so vsi izginili in v pri-vatrem življenju sc radi uporabe sloverskega jezika, zlasti od strani inteligence, godijo še vedno krivice: napadi, zlasti na železnicah in v javnih lokalih so še vedno na dnevnem redu.
Politične oblasti stremijo za tem, da i i-nejo slovenski jezik iz urada in cerkve. Krive so temu nejasne postavne določbe, ki dopuščajo nižjim instancam reševanje tozadevnih pritožb po svojem prepričanju in izdajajo v to svrho za strarke neobvezna navodila na podrejene urade. Tako je izdalo okr. glavar-
stvo Velikovec na orožniške postaje zaupen odlok, po katerem se naj gostilničarjem, trgovcem itd. zapove, da odstranijo slovenske napise, in potem sc jc izjavljalo, da se je to prostovoljno izvršilo. Takšno nadziranje škoduje pravicam manjšine in se tudi nc moro trditi, da bi odgovarjalo postavnim določbam.
Koroško
Svinec v Cbirju. »Koroški Slovenec* po« roča: Svinčena družba »U.iion« se vedno bolj pripravlja poiskati svinčeno kravo v Obirju. Ljudska govorica ve namreč povedati, da je v Obirju svinčena krava s teletom. Tele so že našli pred več leti, a krave ne morejo najti, ki je baje velika in tolsta. »Union« se sedaj skrbno pripravlja z vsemi tehničnimi sredstvi prevrtati Obir na vse strani in poiskati bogato kravo. V ta namen je postavila m^čno električno centralo, si nabavila moderne stroje in druge priprave. Pred par tedni so po težkem trudu privlekli lokomotivo, ki bo vlačila iz rova nastreljeno skalovje in prst. Ako »Union« svinčeno rudo najde, iskati jo misli nekaj let, čaka našo okolico še zanimiva bodočnost.
M*rzm.or$lko
Napad na upravitelja »Edinosti«. Kr. i t aH j jans'.i generalni konzulat nas naproša za objavo sledečega: Tukajšni listi so objavili zadnje dni vest o napadu na g. Pertota. upravitelja dnevnika »Edinost« v Trstu. To porodilo je prinesel danes tudi nek ljubljanski časopis ter je o njem razpravljal. Zalibog se je ta obžalovanja vreden čin v resnici izvršil. Dne 1. t. m. je navalila gruča pijancev na imenovanega g spoda in ga pretepla. K sreči ni3o dobljene poškodbe nevarne. Kraljevi italijanski generalni konzulat obsoja skupno t javn-st ,,o ta brezvesten napad. Obenem pa v smislu urrdnega obvestila poroča, da eo bili štirje naradalci kmalu po napadu od narodne milice aret rani in predani kompetentnim ob-la.st m. Peti napadalec, uslužbenec trgovske norn-rice, se je neposredno po dogodku ul.rc 1 ter odpotoval z ladjo, ki; je isti čas zapustila tržaško pristanišče. Vsled tega ga nis<» megli takoj aretirati.
ni pregled
S&tir.erjev cerkveni zbor
Od časa do časa se poloti človeka želja: stopim od cerkve do cerkve, da čujem, kako pojo tu, kako slave pod okriljem sv. Cecfije tam čast božjo. Zanesel me je korak o Ve-likcncči tja, kamor me tako rado zvleče, zašel sem k frančiškanom ravno k veliki maši. Zagrmele so orgle, zaigral je orkester in pre-pletlo ga je ubrano petje tako lepo, tako iskreno, pcbo"no, da skoro nc vem, kaj se je godilo pred oltarjem, ves sem bil vtopljen v petje ...
Pred četrtjo stoletja je tilo. Na Slovenskem se je ravno cecilijanstvo bilo do dobra usidralo, prodiralo je vedno globlje — globlje — zavzemalo eno župnijo za drugo, csvojilo si en kos za drugim. Lepa cerkvena pesem je začela prodirati med ljudstvo, pevska umetnost je ravno s kora v neoporečno čisti obliki in krepki vsebini stopala med ljudstvo, da ga blaži, da ga dviga, da ga navdušuje za vse plemen:to.
V ljubljari so imeli pri frančiškanih šibek deški zbor, zložen predvsem iz onih dečkov, revežev, ki so dobivali v samostanu hrano. To je bilo sicer nekaj, a tak zbor se ni mogel dvigniti do nikakega pravega razmaha: dečki glasovno šibki niso mogli korakati z napredkom, ki ga je doživljala neša cerkvena pesem.
Sreča, ki je Slovencem marsikdaj postavila prave može o pravem času na pravo mesto, je tudi sedaj poslala v Ljubljano moža, ki jc brez vsakršnega oklevanja korak za korakom vedi! našo pevsko umetnost na kvišku. H. Sattner, ki je povsod, kjer je do tedaj služboval, živel predvsem slovenski pesmi in še pesebej cerkveni pesmi, pa je prevzel vodstvo frančiškanskega kora v Ljubljani in zamislil idejo, ki je rodila zbor, kojemu ni para na Slovenskem pa tudi kje drugod blizu ne. Marsikatero težavo jc bilo treba premagati, marsikateri prepad, ki je skušal pot popolnoma zrstaviti, je bilo treba premostili, a mož kremenjak, neupog jiv, zavesten, ki je kot pravi genij natančno videl svoj cilj za četrt-stolctja pred seboj, ta mož jc premagal vse .., Začel jc zbirati, vabiti, presiti. Mladina je bila, ki jo jc zbral v novem povečanem mešanem zboru. Mladina, ki jo je vse svoje življenje tako ljubil in ji podaril večino lepih pesmic, idealna mladina se jc zgrnila krog njega. Kako smo bili nestrpni! Kako smo težko čakali vaji Kako smo bili ponosnil
Peli smo, veliko pa lepo smo peli,, , O ti neizbrisni spomini! Danes smo skoro žc po- j starni. Razkropili so se nekteri prvih pevcev, nadomestil: so jih drugi, a nekaj jih bo obhajalo letos ž njim 251ctnico. In še danes kako radi pcj6 pri njem pevci. To petje je čisto drugačno, lako kot ga nc znajo gojili drugod: mirno, čisto, nc prelirano, iskreno, pobožno. Če si v cerkvi, moraš zdrhteti ob pobožnem pianissitnu. Nikdar se jim nc zaleti banalni vsakdanji g'as, pod njegovo taktirko je to nemogoče. Ni čuda, da sc šc danes tako krčevito
oklepajo njega in njegovega kora mladi ia stari, skoro že dosluženi pevci s tako uda-nostjo.
Srečala sta se prav danes dva stara znanca: »O koliko časa sc že nisva videla!« — »Se vas, gospod, sploh ne spomnim.« — »No, pred 25 leti sva pela skupaj pri Sattner. ju.« Dovolj argumenta za iskreno prijateljstvo. Ta lepa umetnost je sklenila nerazdruž-Mve vezi. To zna samo on.
Ali kdaj pomislimo, koliko kulturnega dela je opravil v petindvajsetih letih zbor, ki vsako nedeljo in vsak praznik nudi ljudem v cerkvi lepo ubrano petje, ki ga ne slišimo vselej pri plačanem koncertu takega? Ali kedaj pomislimo, kako globoko orje brazdo ljudske kulture in prave srčne prosvete tako tiho plemenito delo pevovodje, skladatelja in njegovega zvestega požrtvovalnega zbora!
Kdor ima dušo, vneto za lepoto, vneto za pravi napredek srčne kulture, kdor ima žejno srce, stopi naj tja in sc prepriča.
Sattnerju in njegovemu zboru ncvenljivo slavol
CIrilometofilijsfa Liga v Prag!
je rvolila na zadnjem rednem občnem zboru sledeči odbor: predsednik: ministrski svetnik dr. J. Hrmek: podpredsednik J. Šedivy; tajnik: abs. phil. V. Dorazil; blagajnik: cand. med. V. Sabalijevič; gospodar: dr. Gerečka. Revi or: in?. J. Novak in J. Gajdoš. Razen tega so v cdboru zastopniki vseh slovanskih narodov razen Poljakov in Bolgarov.
Cirilometodijska Liga v Pragi je nadalje izvolila za svojega častnega člana g. dr. Fr. G r i v c a , vseučiliškega profesorja v Ljubljani, zavcljo izrednih njegovih zaslug na znanstvenem in praktičnem polju za cirilo-metcdijelo delovanje. Apostola! sv. Cyrila a M^"odeje<' je prinesel v januarski številki e dr. Grivcu obš ren članek.
RavnoPko je bil izvoljen za častnega člana g. prof. Pehu?ka v Pragi, tajnik Apcatclstva sv Cirila in Metoda v Pragi, veliki prijatelj in dobrotnik zlnsti ruskega in jugoslovanskega dijaštva v Pragi.
Prvi konrrrtnl nastop novepn povske«ra tbtt"
ra. Pevskega zbora slovenskega učlteljstva. Dane? zvečer točno ob 8. uri se vrši v proslavo Sattner. jeve 75 letnico zborovski koneeit. kojpfja prograai izvajata pevski zbor ljubljanskih srednješolcev (156 sodelujočih) in pa i>evski zbor slovenskega učiteljstva, brojefi 90 članov. Prvi zbor vodi r. Br nobič, družna pa g. Srečko Kumar. Koncertne točko so sledeče: 1. Sattner: Gori, gori na planin* ln Po zimi iz Solc, pojp srednješolski zbor; 2. Sattner: O nevihti; 3. St. Premrl: Kaša pesem, mešani zbor s spremljevanjem orkestra; 4. Lajovic: Gozdna samota; 5. Sattner: Jeftejeva prisega, kan-tata za soli, zbor in orkester. Točke od 2. do 5 pojo učiteljski zbor. V Jefiejevi prisegi sodeluje najodličnejfci slovenski pevec, operni basist r. Julij Eetctto. Pedprodaja vstopnic v Matični knjigarni Občinstvo, ki poseli nocojšnji koncert v Uni onski dvorani, vljudno prosimo, d.i zasede svoj« rrvsta' pred 8. uro, kaj i začetpk koncerta tnor« biti tofno ob 8. uri, sicer bi orkester Dravske Di. vizije pri koncertu ne mogel sodelovati, ker ima
la orkester isti večer Se drug nastop. Zato prosimo točnega prihoda, ki omogoči točen začetek.
Za popoldanski koncert, ki se vrši jutri v nedeljo in katerega priredi pevski zbor Slovenskih učiteljev, so vstopnice jutri v predprodaji od 10. do 12. ure v Matični knjigarni Sn od 14. ure dalje pre dvhodom v koncertno dvorano v hotelu Union. Začetek koncerta je točno ob 15. uri. Cene za nedeljski koncert so znižane. Pri koncertu sodeluje ■uednješolski pevski zbor, pevski zbor slovenskega učiteljstva, operni pevec g. Julij Betetto in pomnoženi orkester Dravske divizije.
Cfublfansko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
10.	aprila, sobota: »Seampolo«. V korist Udru-leaja gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana. Izven.
11.	aprila, nedelja ob 15. url: »Če pride čaro-iej«, otroška predstava društva Atena. Izven; ob £0. uri »John Gabriel Borkman«, ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
12.	aprila, ponedeljek: »Ana Christie«. Red E.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer,
10.	aprila, sobota: Zaprto.
11.	aprila, nedelja ob pol 20. uri: »Grofica Marica. Izven.
12.	aprila, ponedeljek: Zaprto.
Seampolo prvič r Ljubljani. Cenjeno občinstvo opozarjamo na današnjo predstavo Seampolo. Igra se samo enkrat in sicer v korist Udruženja gledaliških igralcev.
Uprava Narodnega gledališč* v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo svoj zadnji obrok najkasneje do 14. t. m
Boris Godiuior. Opera Narodnega gledališča v Ljubljani je nanovo nafitudirala znamenito muzi-kalno dramo M. P. Musorgskega »Boris Godunov«. To delo je doseglo izmed vseh ruskih oper po vsem svetu največjo popularnost. Grandijozne izvedbe so se vršile zadnje čase zlasti v Parizu, Berlinu, Milanu, na Dunaju in v Belgradu. Prva nova vprizoritev te opere bo pri nas v torek, dne 13. t. m. ob pol osmi uri zvečer. Dirigira direktor opere g. Polič, naslovno vlogo poje g. Holodkov.
Na predstavo v prid Društva gledaliških igvalccv, ki bo v soboto, dne 10. t. m. ob osmi uri zvečer v ljubljanskem dramskem gledališču, opozarjamo vse prijatelje gledališke umetnosti. Vprizori se prvikrat v Ljubljani zabavna Niccodemije-va komedija »Seampolo« v režiji g. Rogoza. Predstava bo izven abonmana.
Narodno gledališče v Ljubljani priredi na belo nedeljo, dne 11. t. m. dve predstavi. V drami se vprizeri ob osmi uii zvečer Ibsenova učinkovita štiridejanjska drama »John Gabrijel Borkman« b g. Levarjem v naslovni vlogi1, z gospo Marijo Vero, Šaričevo, Nablocko Vido, Lipahom in Janom ter v režiji jje. Marije Vere V opernem gledališču bodo peli isti večer ob pol osmi uri popularno opereto »Grofico Marico?.
J. S.:
Politični položaj na Češkoslovaškem.
Politični položaj evropskih držav niti ma-
lo ne občuti pomladi. Na obzorju ni lepih nad. Skoraj vse države se bore z velikimi težko-čami in preživljajo notranjepolitične in finančne krize. Italija, Španija in Grčija iščejo rešitev v diktaturi. V Franciji in Nemčiji, v severnih državah ravnotako kakor v Poljski in na Balkanu skušajo •/. raznimi krparijami zasidrali vladno večino, ki bi zvalila na ramena državljanov nove davke. V Franciji, Nemčiji, Holandiji, Belgiji, Poljski, Romuniji in Jugoslaviji pa tudi ni trdnih vladnih večin in stalnih vlad. Ministrstva se vrste drugo za drugim in časopisi so polni vesti o prikriti ali formalni vladni krizi zdaj v tej, zdaj v drugi državi. Vedno bolj se množe glasovi o krizi parlamentarizma in demokracije.
Edino Čehoslovaška je bila do nedavna nekak otok mini in reda med temi državami notranjih kriz in nestalnih vlad. »Odkar pa je«, kakor piše »Našinec«, glasilo čsl. L. S., >bil čehoslovaški republiki nasilno vzet mogočni steber, narodna vladna večina, na kateri je počival notranji red in mir, a to brez razlogov, ki bi bili širši javnosti znani, in se je vladno krmilo izročilo uradniški vladi«, se je začela tudi v Čehoslovaški huda notranja kriza.
Uradniška vlada dr. Černega je zagledala božji svet v zelo zgodnji pomladi in mraz in mrzli vetrovi so ji že ob rojstvu uničili mnogo življenjskih sil. Nepričakovano je prišla ta vlada takrat, ko so ugodno napredovala pogajanja med g. min. predsednikom švehlo in Hlinkovo slovaško L. S. Ko je Hlinkova stranka prešla iz najostrejše v lojalno opozicijo, je imel g. Švehla v rokah že mogočno orožje, da bi ozdravil uporne soc. demokrate demagogije in nepopustljivosti. Časopisje je že ugibalo imena Hlinkovih poslancev, ki bi naj prevzeli ministrska mesta. Takrat pa je po dvodnevni krizi prišel g. dr. Černy. Njegov proglas je bil tak, da je mogel najti v njeni vsakdo, kar je hotel. Velikonočni prazniki so dali vladi g. dr. Černega časa, da bi si okrepila položaj. Toda slovaška L. S. ni hotela stopiti z uradniško vlado v pogajanja in vsled prevzetnosti soc. demokratov, ker se jim je izpolnilo staro hrepenenje po uradniški vladi, kaže čsl. L. S. vedno manj volje podpirati to vlado. Tako je sedaj vlada g. dr. černega na mrtvi točki in brez sigurne večine. Pri nobeni stranki ni mnogo volje pogajati se z g. dr. Černyjcm in mu dajati obvezne obljube. Nezaupanje do te vlade je tem večje, ker se ne ve, kakšna je njena naloga. Težko je namreč verjeti, da je prišlo k tako dalekosežni spremembi v politiki samo zavoljo tega, ker »odjalni demokratje niso hoteli popustiti v vprašanju carin na uvoz kmetijskih pridelkov ln v vprašanju duhovniških plač, ki bi se naj Izenačile s plačami uradništva. Mnogokrat so se rešila v zadnjih letih še mnogo težavnejša vprašanja in socialni demokrati so bili popustljivi celo takrat, ko so bili najmočnejša stranka v državi.
Socialni demokrati žele od volitev v novembru 1. 1. zaustaviti svoje nazdaovanje v ljudskih množicah. Takoj po izgubljeni bitki irembru 1. 1. zaustaviti svoje nazadovanje v proglaševanjem nove taktike. Njihov duševni rodja, poslanec in minister Bechyne, je proglasil takoj po volitvah, da se bodo odslej sc-sialni demokrati bolj brezobzirno borili za svojo stranko. Zato so že neradi vstopili v Svehlovo vlado. Ko pa so videli, da jim še tako tesno prijateljstvo z narodnimi socialisti ie more pripomoči do nekdanje slave in moči r vladi, jim je šlo še tem bolj na živce dejstvo, ia so socialistične stranke izgubile pri zadnjih volitvah skoro pol milijona glasov, čeravno se je število volilcev zvišalo med tem sa več ko 900.000. Kljub visokim botrom se vsled pazljivosti in čuječnosti gg. Švehle in feramka ni posrečila tudi njihova namera, da bi v vladni palači igrali vladno, nasproti ljudstvu pa opoticionalno politiko. Vsled tega J« fcfla vtfoo močne J*« ojUtor* Maja- 4a ped«
Praga, 7. aprila 1926.
parlamentarna vlada in pride mesto nje uradniška, nasproti kateri bi imeli sicer svobodne roke in bi lahko igrali vsaj pri ljudstvu proti njej opozicionalno politiko, vendar pa bi imeli v njej odločilni vpliv. Toda soc. demokratom tudi ta vlada ni prinesla odrešilnega leka.
Čsl. L. s. ni zavzela napram novi vladi takega stališča, kakor so pričakovali socialisti. Kot edina prava zastopnica demokratizivia in pravega parlamentarizma je ravno vsled tega državnega udara prišla še do večjega ugleda in moči. V vseh cbčinab. kjer so se vršile občinske volitve od začetka vlade g. dr. Černega, je pridobila čsl. L. S. 15—25 odstotkov več kot pri zadnjih državnozborskih volitvah, dočim so narodni in rdeči socialisti nazadovali ponekod celo za 40 odstotkov, časopisje čsl. L. s. pa tudi ni opustilo lepe priložnosti, da ne bi v mirnem in dostojnem tonu socialistom temeljito izprašalo vesti. Čeravno je bilo to v postnem času, jim izpraševanje vesti ni bilo ljubo, ker vkljub splošnemu nazadovanju so socialisti vendar naprednjaki in kot taki seveda ne gredo k spovedi tudi ob velikonočnem času.
Narodni socialisti in socialni demokrati so istočasno z novo vlado začeli še ostrejši boj proti katoličanstvu, kakor je bil dosedaj pri njih v navadi. Upali so na ta način odtrgati komunistom njihove pristaše. Zavzemati so se začeli za zakone, ki laskajo nizkim strastem in lakkoživcem. Njihovo časopisje je predlagalo na primer, da se naj dovoli ubijanje nerojenih otrok, ako ima družina ža tri otroke. Najbolj srečna je v tej kampanji vplivna poslanka nar. socialistične stranke, Franja Zeminova, ki je že v starem parlamentu zahtevala v svojem govoru za ženske pravico izživetja v svobodni ljubezni in proglašala vsak zakon za nasilje nad ženo.
Sreče pa socialisti obeh izdaj nimajo velike. S kakim trudom so se borili lansko leto za ukinjenje katoliških praznikov! Toda čeravno so bili vsled srečnega nastopa čsl. L. S. z zakonom ukinjeni samo tisti katoliški prazniki, ki jih je pred nekaj leti ukinil papež Pij XI., vendar so smatrali to za svojo zmago in trdno so upali, da bo v kratkem prišel čas, ko bod lahko ukinili največje katoliške praznike. To svoje namere so se sedaj pred Veliko nočjo zopet spomnili. Življenje pa se je uprlo socialistom.
Res so bili pred sto leti v češki zgodovini časi, ko je bilo samo 20 odstotkov prebivalstva katoliškega. Vsled nesrečne taktike višjega klera, po večini nemškega, je našel pro-tikatoliški boj med Čehi v bližnji prošiosti rodovitna tla. Prva leta po osvobojenju se v j marsikateri župniji ni mogla vršiti velikonočna procesija, ker bi bili maloštevilne katoličane napadli »napredni« svobodomisleci. — Kljub vsemu temu pa je vpliv katoličanstva na Čehe tako velik, da bo še delal marsikateremu »pokrokarus (naprednjaku) sive lase. Ze božični prazniki so to pokazali.
Po zakonu bi moral biti na Štefanovo do-lovni dan. Toda v nekaterih podjetjih se je delalo, v drugih samo dopoldne, le v maloštevilnih po ves dan in še tam so delavci in uradniki ves dan zabavljali in izvajali pasivno resistenco. Tako je nastala prava zmešnjava, ki se je še stopnjevala pred letošnjimi velikonočnimi prazniki. Vsled odpora svojega osobja in strank pa so bile banke in trgovska podjetja prisiljena proglasiti vkljub državnemu zakonu velikonočni ponedeljek za praznik. Značilno je, da so ta praznik praznovale tudi vse delavnice in tovarne, tudi tiste, kjer imajo svobodomisleci ogromno večino v upravnih svetih, ravnateljstvih, med uredništvom in delavstvom. To je bil jasen plebiscit za katoli-čanstvo.
Socialisti obeh barv se sicer tolažijo, da so božični in velikonočni prazniki ostanek starih slovanskih poganskih praznikov in so zato tako vkoreninjeni f ljudstvu. Toda če bi \ideli eelo v »vobodomiselni Pragi v vseh «uiejfo$levijnjh cerkvah obleatm« obhajilu«
mize tudi na velikonočni ponedeljek, pač ne bi verjeli svojim besedam in ne bi več gojili upanja, da se Jim posreči odpraviti Telovo in Binkošti. Ta navidez neznaten dogodek je pa zelo omajal stališče obeh socialističnih čeških strank.
Sedaj se išče druga pot, ki bi naj pripomogla k sigurnejši vladi in omogočila socali-stom uresničenje njihovih sanj. Ker pri sedanji čvrsti organizaciji posameznih strank ne bi mogli pri novih volitvah po sedanjem volilnem redu socialisti niti dobiti, niti »ustvariti« večje moči, zato žele spremembo volilnega reda.
Po njihovem mnenju naj bi se vzela vo-
lilna pravica vsem, ki ne znajo čitati in pisati, kar bi jim bilo v korist posebno na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Ker vojaki niso glasovali za socialiste, kakor se je pričakovalo, bi se naj vzela tudi njim volilna pravica. Vzor novega volilnega zakona je zlasti čsl. narodnim socialistom Mussolinijev večinski volilni red. Sicer so oni zvesti čuvarji ustave, kadar zahteva Hlinkova L. S. avtonomijo, toda sedaj jih nič ne moti, če bi bil tak volilni red očito proti čsl. ustavi. Novi volilni red naj bi jim dal zaupanje, ki ga izgubljajo vedno bolj med ljudstvom. Trdovratni in obupni boj za spremembo volilnega redp je dokaz, kako se boje ljudske sodbe.
Po širnem svetu
Znamenita iznajdba splitskega Hrvata v Ameriki.
Veliki ameriški listi so v zadnjem času obširno poročali o iznajdbi splitskega Hrvata Diega Aržiča v Chicagu, ki bo gotovo našla pot v vse šole, Aržič je po mnogoletnem študiju in delu dovršil mehanični solnčni sestav, kakor tako popolnega doslej znanost še ni poznala. Prvi ameriški astronomski strokovnjak vseučilški profesor F. R. Moulton opisuje iznajdbo sledeče:
Električno razsvetljena krogla predstavlja solnce; dve drugi krogli v točni relativni veličini predstavljata zemljo in mcsec. Sistem giblje ura, ki registrira centralni čas, dan, mcsec in leto; v teku je 110 koles, ki natančno kažejo gibanje planetov, tako da odgovarja položaj modela vsako sekundo natančno položaju planetov v naravi. Konstelacijo solnca in zemlje moremo vsak hip razbrati na aparatu. Naprave se morejo v svrho demonstracije poljubno obračati, ne da bi se s tem uničila pravilnost njihovih revolucij, kajti s pomočjo posebnega načina se vsa gibanja zopet resinkronizirajo. To jc znamenit mehanizem, zaključuje prof. Moulton, ki more v šolah pouk o kompliciranih gibanjih zemlje in meseca izredno olajšati. Aržičev sistem je izredno ugoden tudi za proučavarraznih mrkov, ker se dogajajo mrki na : ,ovem aparatu natančno tedaj kakor v.naravi. Tako je Aržič s svojo družino na svojem aparatu opazoval zadnji popolni solnčni mrk v Indiji.
Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da je Aržičeva iznajdba v resnici znamenita.
Izumitelj Diego Aržič se je izšolal za pomorskega maiinista na tehnični šoli za pomorske inženirje v Pulju. V Ameriko je prišel i. 1912. Začel je čitati astronomske spise in se nato ves poglobil v mehanizem vsemirja. Osvojila ga je misel, da bi ta mehanizem umetno pousivaril v malem. Študiral in kal-kuliral je tri leta, v nadaljnih štirih letih je delo dovršil. Delal je samo ponoči, ker jc moral podnevi služiti kruh sebi in svoji družini. Delal je v majhni, leseni nezakurjeni delavnici in z zelo skromnimi pripomočki. Zato je njegovo delo vredno tem večjega občudovanja.
Amerikanske železnice.
V Ameriki je vse gigantsko. Zato so gigantske tudi železnice, lokomotive, vagoni itd. Vagoni za osebni in tovorni promet so izdelani iz železa, ne iz lesa. Razred poznajo samo eden in ta je zelo udoben. Tudi oddelkov ni, ampak ves vagon je en sam coupč. Po sredi je prehod in na vsako stran so sedeži za dve osebi. Na sedežih se more udobno dremati. Kdor hoče potovati še udobneje, doplača 25 odstotkov na običajno karto in s tem ima dostop v takozvan »Pullman« vagon. Tu se nahajajo fotelji, umivalnik s toplo in mrzlo vodo, milo in drugi toaletni predmeti in pa obrisače. Potniki so navajeni, da si pred izstopom umijejo roke, rabljene brisače pa po-mečejo v koš. Posebni sluge, ki so navadno zamorci, skrbe za nove in sveže brisače. Vsak vlak ima jedilni vagon. Jedilni listi so zelo mnogovrstni. Kadilci imajo posebne prostore. V vagonih so tudi pisalne mize. Na vsaki postaji pobere poseben poštni uradnik brzojave in oddajo došle brzojave za vozeče se potnike, katerih imena glasno kličejo. — Ameriške železnice opravijo ogromen promet. Letno prevozijo kakih 412 milijard ton blaga.
Dolžina železnic.
Sedaj šele je izdelana svetovna statistika železnic za 1. 1924. Po tej statistiki je znašala dolžina vseh železnic na zemlji 1,206.500 km; to je nekako tridesetkratna dolžina ekvatorja. Okroglo ena tretjina vseh železnic je v Združenih državah S. A. Na drugem in tretjem mestu sta Kanada in Indija, ki sta bili šc pred kakimi petnajstimi leti za večino drugih velikih pokrajin. Šele na četrtem mestu pride evropska država in sicer Rusija. Nemčija, ki je po vojni izgubila nekako eno desetino svojih železnic, stoji danes na petem mestu. — Nekaj številk: Združene države imajo 425.230 kilometrov železnic, Kanada 64.150 km, Indija 60.590, Rusija 58.239, Nemčija 58.041, Francija 49.695, Anglija 38.181, Argentinija 35.291, Brazilija 29.484, Mexiko 25.344, Italija 20.118, Južna Afrika 18.626, Poljska 18.411, Japonska 13.144 in Kitajska 11.345 km. Železniško | omrežje Združenih držav je od I. 1924. na 1 1925 — izgubilo i700 km, in »icer vsied hude konkurence avtomobilov in morda tudi aero-plaoov. —f Na po«am««ne celine so žcleanicc j
razdeljene takole: Amerika 613.782 km, Ev» ropa 361.065, Azija 123.986, Afrika 60.654 in Avstralija 47.017 km. Francija ima torej nekaj več železnic kot cel avstralski kontinenti Indija, Rusija in Nemčija skoraj toliko kot cela Afrika, Kanada pa celo več. Indija ima okroglo polovico vseh azijskih železnic.
Hiše iz raznega materijala.
Angleška vlada je lani sklenila, da bo * teku let zidala 200 tisoč novih hiš, med katerimi jih bo mnogo iz cementa ali železo-betona. Take hiše so mnogo cenejše in bolj trdne. Hiše iz cementa niso nič novega, v Ameriki in Kanadi so se dobro obnesle. Toda hiša iz steklenic od piva, to je pa že nekaj drugega. Tako hišo si jc napravil na Angleškem neki rudar. Deset tisoč praznih steklenic je za to porabil in ko je bila stavba dovršena, se jc izkazalo, da je zelo pripravna. Slamnate hiše tudi niso nič novega. V opustošeni Franciji so jih po vojni mnogo postavili. Glavni stebri in ostrešje jc seveda leseno, a vse drugo je iz slame. V New Forcstu na Angleškem si jc nekdo postavil hišico iz samih smrekovih storžev. Pravi, da sc dobro počuti v njej, ker je po zimi gorka, po leti pa zračna. Neki pismonoša ob angleški obali pa je nabiral ob morju razno kamenje in les, ki s" valovi nanesli h kraju, si napravil sam ; , ter postavil iz tega materijala enonr.dsti opno hišico. Streho je naredil iz bičja, ki ga je sam nabral-Pravi, da bo gotovo sto let stala,
Muke vesti.
Varšavsko drž. pravdništvo je sprejelo hs Newyorka uradno poročilo o zapuščini židovskega bankirja Webbsa, ki je izjavil pred smrtjo sledeče: Rodil se je v Varšavi in se pisal doma Wascher. L. 1902 je imel razmerje z neko židovsko hčerko, ki je dobila otroka. Njeni stariši so zahtevali poroko. Wascher je zastrupil nesrečno nezakonsko mater in ute-kel v Ameriko. Deček je prišel v sirotišnico. V Ameriki se je oženil Wascher s hčerjo nekega bankirja in je z leti postal milijonar. Denar se je kopičil, a sreče ni bilo. Umrlo mu je vseh osem otrok, eden za drugim v najrazličnejši starosti. Končno se je smrtno ponesrečila z avtomobilom njegova žena. Wa-scher je prosil na smrtni postelji, naj se pač oprosti drugi človek, ki je bil po nedolžnem obsojen namesto njega kot morilec. Zapušča niemu ali njegovim starišem 200 tisoč dolarjev. Potem prosi, naj se poišče njegov nezakonski sin, ki bo podedoval celo premoženje skesanega očeta v znesku dvanajst milijonov dolarjev.
-f Brezžični brzojav v Sahari, Francoski generalni guvernerji Alžira, Maroka, Tunisa in Francoske Zahodne Afrike, ki so se pred kratkim zbrali na konferenco v Tunisu, so se posvetovali tudi o izvedbi brezžične zveze med temi ozemlji. Postojanki Valen in Tesalit v Sahari bodo opremili z oddajnimi in sprejemnimi aparati, tako da bo posredovala stalna brezžična brzojavna služba med Francosko zah. Afriko in francoskim ozemljem na afri-kanskem severnem obrežju preko Sahare.
-f Latinica v Turčiji. Kemalova vlada je radikalna. Za fesom hoče odpraviti še turško pisavo in jo nadomestiti z latinico. Določila jc za to posebno komisijo učenjakov.
-f Novo sredstvo za csveženje starih slik. Restavrator muzeja »Museo civico« v Papa-sideru (Kalabrija), cavaliere Emilio Spasmus-sini, jc baje iznašel sredstvo, ki v nekaj minutah vrne starim otemnelim slikam nekdanjo svežost. To je neki fosforjev preparat, s katerim sc namaže zadnja stran slike. Zaenkrat se s tem lahko osvežijo le slike na platnu. Izumitelj pa hoče sestaviti sedaj trikrat tako močno zmes, ki bo delovala tudi skozi les.
-f Polotok Uč-Kosa. B. Popov je te dni poročal v moskovskem etnografskem društvu o maloznanem polotoku Uč-Kosž na zapadni obali Kaspiškega jezera, 60 km dolgi in 8 km široki polotok je pokrit z divjo stepno travo, ki je dva do trikrat višja od človeka. Ljudi na polotoku ni, zato pa je na stotine divjih konj. Njih zgodba je zanimiva. Pred 70 leti je prinesel led kakih 6 konj na ta polotok. Ribiči so konje ujeli. Pozneje pa so kupili ribiči močnejše vole, konji pa so ostali brez varstva na otoku. Pričeli so se množiti. L. 1913 Jih je bilo 120. Hoteli so jih ujeti, a to ni bilo tako enostavno. Lovci »mustangov« so imeli do zdaj malo sreče, število divjih konj na Uč-Kosi uresega sedaj 600 glav.
Gospodarstvo
Naše mlekarstvo.
Vsak napredek prinaša nove potrebe in zahteve, da se tem potrebam tudi zadosti. Kjer je najmanj zaprek do dohodkov, tam zastavljamo svoje moči najpopreje. Živinoreja in z njo združeno mlekarstvo je za kmetovalca ona panoga k.nečkcga gospodarstva, kjer more z najmanjšimi napori in najhitreje priti do novih prejemkov, dočim so dohodki pri gozdovih, vinoreji in sadjcreji zvezani z večjimi, pred vsem časovnimi ovirami. Naša živinoreja je pred vojno imela lepe uspehe, v zvezi z njo je rastla mlečna produkcija in naraščali so kmečki dohodki. Prodajo mleka, v kolikor se ni prodalo direktno konsumentu, so oskrbele mlekarske zadruge, ki so zalagale domači trg in izvažale v primorske kraje, v glavnem v Trst in morska kopališča. Deloma so iz mleka izdelovale sur. maslo, ki jc imelo odjemalca ravno tam. Nizki produkcijski stroški in sprejemljiva tržišča in državna podpora so pospeševali tempo razvoja, da je bilo pričakovati, da postane mlekarstvo eden glavnih dohodkov našega poljedelca. Svetovna vojna je zadala ravno kmečkim domovom globoke rar.e, po vojni so se le počasi zopet napolnjevali hlevi, žalibog s slabšo kvaliteto, kot je bila predvojna. Precej po vojni so mlečno produkcijo porabila domača mesta, pozneje se je izvažalo zopet v Primorje. Nove meje in predvsem različne kupne moči dinarja in lire pa niso pripustile dolgo ugodnega razvoja. Pri iskanju naših tržišč za naraščajočo produkcijo so prišle po godu gospodarske prilike v drugi sosedni državi, v Avstriji. Avstrijska konsumna središča: Celovec, Gradec in predvsem Dunaj, se niso dovolj zalagala z domačim blagom, zato je bil tamkajšnji trg zelo ugoden za izvoz naše odvečne produkcije. Dunaj, kamor so oddajali pred vojno svoje mleko Cehi in Ogri, je potreboval, velike množine, katere pa ni bilo na razpolago doma, izvoz iz Češkoslovaške je bi! kontingentiran. Povpraševanje in nizki prevozni stroški so tvorili za nas sprejemljive cene, treba je bilo samo primerne organizacije, ki bi prevzela izvoz. Posamezne manjše mlekarne niso mogle direktno izvažati, ker niso bile kos oviram, katere stavi izvozna trgovina na izvozničarja; ovire pri lahko pokvarljivem blagu, kot je mleko, so pa posebno velike, ker je treba mleko dobro konservirati, da prenese dolgi transport 10 do 20 ur. Izvozu sta se posvetili v glavnem dve večji mlekarni: Združene mlekarne v Ljubljani in Mlekarna Bernhard v Mariboru. Leti 1923 in 1924 sta 'j.bili zelo ugodni za oddajo mleka v Avstrijo, 1925 in tekoče leto pa je izvoz padel. Razen malenkostne množine, ki gre še čez mejo, skoraj ne morem več govoriti o kakem izvozu.
Avstrija je uvozila 1. 1924. skupno 36 milijonov 497.100 1 mleka, leta 1925. v prvih devetih mescih 34,609.900 I. Naš izvoz jc bil v četrtem četrtletju leta 1924. največji, znašal je 3,660.400 1, v vseh prvih devetih mesecih leta 1925. pa samo 4,364.200 1. Trg so nam odvzeli predvsem Čehi, katerim vsled slabše kvalitete in naših visokih cen ne moremo konkurirati. Na avstrijski trg v bodočnosti ni več misliti, posebno, ker tamkajšnja lastna produkcija stalno narašča, da v najnovejšem času zahtevajo producenti zaščitno carino, katera naj bi znašala 3 zlate krone na 100 kg mleka ali nekako 50 para na liter.
Zastoj mlečnega izvoza se pri nas pozna najbolj od lanske spomladi. Takrat so začele padati nakupne cene mleka in cene mlečnih
izdelkov. Nižje nakupne cene so precej upli-vale na zmanjšanje produkcije. Vendar je pričakovati tekočo spomlad in poletje še nižjih cen, če se med tem časom ne dobi nov način za vnovčenje odvečne produkcije. Veliko mlekarn se danes posveča izdelovanju sira in sur. mosla, tako da jc domači trg stalno nasičen in ni mogoče dobiti ugodnih cen. Treba bo iskati razširjenega trga, katerega pa jc dobiti na jugu naše države za sir in sur. maslo, v Švici in Avstriji za sur. maslo. Vendar pride pri izvozu vpeštev množina in kvaliteta ter nizka cena, zato bi morali imeti centralno organizacijo, ki bi prevzela posel izvoza. Za izvoz svežega sur. masla produciramo še premalo, ker ne spravimo tedensko večje pošiljke skupaj. Velika ovira za nadaljnji razvoj nagega mlekarstva je draga produkcija. Dcčim se delovne moči še niso pocenile in je davčna obremenitev vedno večja, morajo kmečki pridelki konkurirati s tujim blagom, katerega produkcija pa ni obremenjena z enakimi bremeni kot naša,
Povzdig našega mlekarstva t. j. zvišanje dohodkov za kmetovalca, se mora izvršiti po gotovem načrtu, ker je drugače vse zavisno cd labilnih gospodarskih razmer. Težave so vedno ali vsaj poskusiti moramo, da jih kar najbolje odstranimo. Načrt uspešnega razvoja bi se meral predvsem opirati na produkcijo, tehnično in komercijalno poslovanje, kar pa potrebuje dobre volje in izvrstne organizacie, ki bi bila v stanu to izpeljati. Dosti se je že poskušalo na tem polju, ali z nepovoljnimi uspehi, ker so vedno razne neprilike onemogočile napredek. Prvič iščimo khoda v samopomoči, drugič v javni podpori.
Ker je naša produkcija za enkrat zelo draga, meramo iskati izhoda v tem, da povzdignemo mlečnost krav z izrejo dobrih pasem. Krave, ki donašajo letno 100 1 mleka, dajo gotovo dražje mleko kot one, katerih molznost znaša 2000-3000 litrov. Splošna obremenitev vse kmečke produkcije se pozna tudi pri živinoreji in mlekarstvu. Če plača naš kmet industrijske izdflke dostikrat 100 odst. (sladkor, petrolej itd.) do 400 odst. (vžigalice) dražje kot njegov sosed v sosedni državi, re more potem konkurirati s tujim producentom. Kdaj pride olajšava od strani države, se ne ve, tem bolj je torej treba iskati izhoda v samopomoči.
Naša produkcija mleka, ki zelo varira v posameznih letnih časih, ne zadovoljuje s svojo kakovostjo, oziroma kmetovalci niso zadosti vestni pri ravnanju z mlekom. Mlečni izdelki, ki naj bodo sposobni, da si osvojijo tuja tržišča, morajo po svoji kakovosti in obliki zadovoljevati kupca, še bolj konsumenta. Tehnično zboljšanje izdelkov nam bo sčasoma prinesla mlekarska šola, če bo ustanovljena, seveda sc zboljšanje ne bo izvršilo čez noč, temveč prej ali slej v teku razvoja. Potrebno bi pa bilo, da bi bila ustanovitev šole, ki nam bo vzgojila nove tehnike, kmalu gotova stvar, ker si drugače r.e moremo misliti napredka. Nadaljna pomanjkljivost, ki zadeva tehnično stran mlekarstva, je ustanavljanje mlekarn in sirarn na krajih, kjer ni upanja, da bi dobro uspevale. Ako ima sirarna dnevno 300—400 1 mleka, potroši za režijo skoraj ravno toliko kot bi porabila, če bi bila množina mleka višja, zato glejmo na to, da bodejo mlekarne in sirarne ustanovljene vedno tam, kjer so dani vsi pogoji za uspe vanje.
Velik pogoj, pač najvažnejši, je možnost prodaje mleka in mlečnih izdelkov po takih
cenah, da jc mlekarstvo rentabilno. Del naše mlečne produkcije se poproda v mesta in industrijska središča, del pa sc predela v sir in sur. maslo. Medsebojna konkurenca različnih mlekarn se v današnji prodajni krizi pozna predvsem v boju za plasiranje svežega mleka in pri oddaji sira. Naše največje mlečno kon-sumno središče je Ljubljana. V Ljubljani si konkurirajo okoliški kmetovalci in oddaljenejše mbkarne iz pokrajine. Rrez enotnih smernic za razpečavanje na ljubljanskem trgu, bo imel naš kmet v bodočnosti malo dobička pri mleku. Priporočljivo bi bilo torej, da sc celotna množina mlečne produkcije uravna, tako da se bo iz mleka, ki vsled prevelike ponudbe pritiska na cenc, izdelava! sir in maslo, ker lc tako bo imel kmet sigurnejšo in boljšo oddajo mleka zasigurano. Pri kaki centralni organizaciji, ki bi upravljala prodajo mleka in mlečnih izdelkov, bi bili predvsem zainteresirani kmetovalci potom svojih mlekarskih zadrug, dalje centrale naših zadrug in tudi mesto Ljubljana samo. Stvoriti bi sc morala takorekoč neka alijanca med produccnti in med našim največjim konsumentom. Kapitalno močna' in od vseh enako podpirana bi bila kos težavam, katere ima naše mlekarstvo in katere bedo v bodočnosti še mnogo večje.	I. Tomec.
11 nagradam! 1867
Poznate gumijaste trakove tu cepljenj* vinskih trt
Produkti a premoga v Slovenifl.
Ljubljana, 9. aprila 1926.
V	naslednjem objavljamo žal z zakasnitvijo podatke o produkciji, oddaji in zalogah premoga v Sloveniji za mescc januar 1926. V oklepajih vedno navajamo podatke za december lanskega leta.
V	mesecu januarju letos je bilo nakopanih 179.307 ton (162.030). Za primer naj služi šc statistika produkcije v jantarju 1925. 191.321 ton (rekord), v januarju 1924. 182.931 ton, v januarju 1923. 156.073 ton in povprečna mesečna produkcija leta 1913. 132.250 ton.
Od množine nakopane v januarju 1926 in od zalog z dne 31. decembra 1925., ki so znašale 55.727 ten, so premogovniki oddali: železnicam 81.959 ton (67.365 ton), brodarstvu 220 (—), industriji 39.140 (55.090), raznim strankam 16.840 ton (22.589 ton); izvozili so v inozemstvo 11.143 ton (12.426 ton), sami so pa porabili 15.173 (16.918 ton). Skupna oddaja znaša torej 164.643 ton (164.387).
Medtem ko so se v decembru lani zaloge znatno zmanjšale, so v januarju t. 1. narasle. Koncem januarja letos so dosetde 70.000 ton.
Število zaposlenega delavstva je bilo v decembru lani 12.499; povprečno v mesecu januarju pa je bilo zaposlenih 322 uradnikov,
322 paznikov in 12.633 delavcev.
/i' .. .,
• • •
Za pocblaščece prodajalce srečk Državre razredre loterije. Iz Belgrada poročajo, da je upravni odbor Državne razredne loterije pred nedavnim časom sklenil, da smejo pooblaščeni prodajalci srnčk Državne razredne loterije položiti polovico kavcije v državnih papirjih.
Nemški kapital v Jugoslaviji, Tz Belgrada in iz Eerlina poročajo istočasno, da se je v Belgradu ustanovila delniška družba za prodajo arilinskih in drugih barv, pri kateri so-de'ujejo tudi neki belgrajski industrijci. Večino pa ima nemški anilinski trust, ki bo potom te družbe prodajal v Jugoslaviji svoje produkte.
Znižanje cen soli. Monopolska uprava bo S 1. majem t. 1. znižala cene soli: sol v kepah bo veljala mesto 3 Din, samo 2.50, morska sol mesto 2.20 Din samo 2.40. Ribiči dobe belo
ISIELLI
dobite po tovarniških cenah.
nascfmlseni
ZBSREB, S-mtHaaika 1.
morsko sol po 1.20 Din, sivo pa po 1.15 Din za kilogram.
Položaj tekstilne industrije r SIovenijL
Izmed vseh industrij sc še najboljše godi tekstilni industriji v Sloveniji, ki se prav lepo razvija. Sedaj nam poročajo iz Kranja, da se bo v kratkem tamkajšnja tvornica bombažnih tkanin znatno razširila. Nadalje namerava tvornica ustanoviti tudi lastno tvornico škroba, ki ga rabi za obrat.
Pravila naših delniških družb. V podlist« ku »Trgovskega lista« je zadnje mesece izhajala študija univ. prof. dr. M. Škcrlja o statutih naših delniških družb. Po želji intere« siranih krogov je študija sedaj izšla kot. ponatis v obliki priročne brošure. Iz uvoda po-, snemamo, da jc študija plod izkušenj, ki jih je pridobi! pisatelj v svoji prejšnji službi pri pregledovanju velikega števila statutov snu-jočih se delniških družb. S tem sta opredeljena namen in vsebina študije. Vsebina se omejuje na one materije delniškega prava, ki sc redno naravnost izražajo v statutih delniških družb, in namenjena je študija praksi, snovnteljem delniških družb in njihovim pravi nim svetovalcem; služila bo pa tudi že obstoječim delniškim družbam pri izpreminjanja pravil. Da pisatelj na nekaterih mestih izraža tudi svoje mnenje, kakšen naj bi bil bodoči delniški zakon, jc naravno v času, ko sc izdeluje načrt za enotni trgovinski zakonik za celo našo državo. Knjiga je posebno priporočljiva za notarje, advokate, poslovodeče organe delniških družb in ves poslovni svet. Naroča se pri Trgovsko industrijski delniški družbi »Merkur« v Ljubljani in stane samo 15 Din.
Preskrba sveta z žitom. Mednarodni poljedelski zavod poroča iz Rima, da preostaja od 1. januarja letos pa do začetka žetve v eksportnih državah 124 milijonov met. stotov za izvoz, uvozne države pa bodo v tej dobi potrebovale samo 92 milijonov met. stotov.
Vclesejem v Selutiu. Mednarodni semenj, ki bi sa imel vršiti v Solunu meseca maja t. L, se je preložil na mesec oktober t. 1. S tem je dano domačim podjetjem dovolj časa, da se morejo na semenj primerno pripraviti. Solun predstavlja najugodnejše mesto za plasiranje naših proizvodov na tržiščih Levante. Oktobrski semenj v Solunu mora biti v prvi vrsti razstava naših industrijskih produktov.
2R«
Denar.
9. april«.
Zagreb. Epi lin 18.517-13.557 (13.52—13.36), Italija 227.88-22P.03 (228025—229.225), London 275.78-276.98 ( 275.94 -277.14). Newyork 56.628 do 56.928 (56.665-56X65), Pariz 198 -200 (198-200), Praga 167.93-108.93 (1G8 072-169.072), Dunaj 8.005-8.045 (8.007—8.047), Curih 10 948-10.988 (10.93547—10.97547), Amsterdam 22 80—22.90)
Cnrih. Belprod 9.135 (9 135). Pešta 72.55 (72.70). Berlin 123 25 (123.325), Italija 20 81 (20.815). London 25.185 (25.1875), Ne\vyork 517.625 (517.625), Pariz 17.82 (18.0375). Praga 15.35 (13.35), Dunaj 73.10 (73.20), Bnkarešt 214.25 (215.25), Ams erdam 207.72 (207.85), Bruselj 19.72 (20.075), Kopenhagen 135.55 (135.70), Oslo ill.225 (111.25).
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeau*. Prevedla K. H.
17
i ■r;. i v
»Predšolskimi vrati stoji brez klobuka v najhujšem solncu. Z roko si zaslanja oči, da bi bolje videl po cesti. Nas čaka. Dolgo nas bo čakal.«
Smeje še dobri burki, toda Lipe ostane resen.
Lipe je preštel svoje ljudi: ... devet in trideset, štirideset, eden in štirideset, dvainštirideset. Vsi so se odzvali klicu, nikogar ne manjka. In zdaj naprej, papežu in ljubemu Bogu naproti!
Po štirje previdno prekoračijo Hudičev most. Napis pred mostom tako določa: ne več kot štirje lkrati, ker se most trese. Res je, da štirje otroci še niso bogvedi kako težki. Toda Lipe vodi podjetje.
Zdaj so že na levem bregu Arca. Skoraj bodo na veliki cesti, ki jil bo preko Lanslebourga in Mont Cenisa vodila naravnost v Rim. Lipe se nič ne boji. Iskali jih bodo le navzdol ob reki, zakaj nihče ne misli na Hudičev most, po katerem hodijo samo vojaki iz trdnjave. Spodaj ob reki in na potih v Aus-sois, Villaroclin in Bourget jih bodo iskali.
Po poti v Italijo bodo peli. Tako hoče Lipe.
»Kaj bomo peli, Lipe?«
»Pesmi ali zbore?«
V hipu, ko se je nova križarska vojska otrok na-pravljala proti Rimu, kamor vodijo vsa pota, se je ovčka, pasoča se v bližini, prekucnila s pobočja in padla na cesto ravho pred Lipeta.
»Ovčka je padla na kolena,« sta zaklicala Ka-tinka in Ančka.
»Ovčka je padla na kolena.« so ponavljali ostali.
Niso pozabili, kaj jih je učil pozimi g. Mussillon pri zgodovinskem pouku. Niso pozabili pastirčka Štefana, za katerim je šlo trideset tisoč otrok in pred katerim so poklekale ovčke. Tudi njihov Lipe aeia čudeže.
Toda Lipe ie ugovarjal.
»Ovčka je padla s pobočja.,,
»Pokleknila je pred teboj.«
»Ni res! Ni resk
Zastonj je ugovarjal Lipe: otroci vedo, kar vedo. In po čudežu prepričana o svoji nalogi, se je četa veselo odpravila na pot. Začela je peti M a g n i f i c a t toda hilro se je zmešala, zakaj latinski ne zna. Takoj so nadomestili to pesem z ono staro, znano popevko: Kristjan sem, to je moja čast, to je moj up in moja slast... To so si zapomnili vsi in jo znajo vsi peti. Lahko jo kričijo in ne bodo se zmotili; če je'kdo pozabil prve vrstice, se hitro znajde pri pripevu.
In vzdolž ob reki, ki vali hrupno svoje vode, stopa dvainštiridesot nevih križarjev, pojoč iz vse^a grla. Skoro prav takšen hrup delajo kot voda, ki jth spremlja. Kadar gredo mimo kakega travnika, trgajo deklice cvetlice med travo, razen Ančke, ki je prijela svojega brata za roko in c;a noče več izpustiti. Druoe delajo kitice: iz kresničic, divjil nageljnov, zlatic in zvone ic; kaor jil morejo, jih zatikajo v trakove ali peruti svojih cepic, ki so jih privihale zadaj in potegnile navzdol spredaj in ki so zdaj podobne tistim visokim avbam, kakršne so nosile za Napoleona, in to je zda.) v dolini moda. Tudi za pas si privežejo kitice z žepnimi rrbei. Dajo jih tudi dečkom, ki ne vedo, kaj bi z njimi. Na vsem svetu ni zadovoljnejših otrok, kot so naši otroci. Zamudili so šolo in videli cudez, šli bodo preko gore, da odrešijo papeža in sprejmejo vase ljubega Boga. Ni je stvari enake njih navdušenju in njih zaupanju, njih trdni veri in njih sreči.	1
In dobro junijsko solnce je sijalo tako močno, da se je zdelo, kakor da se ne more znočiti Prav gotovo bodo prišli v Rim, še preden se bo znočilo. Janezek Baptist, najmaljši, - tri dni ima manj kot 1 Ančka - je že vprašal, ko je zagledal vasico' Sol-neres:
»Je li tu papež doma?«
Toda norca so se delali iz nieeove neumnosti:
»Še ne, Janček, še ne. Treba je goro prekoračili.«:
Debeli Tinček je moledoval: . »Toliko časa že hodimo. Kaj, če bi snedli kruh, ki ga nosimo s seboj?«
Toda norca so se delali iz njegove požrešnosti:
»Verlno misliš samo na jed.«
»Kadar sem lačen, takrat mislim na jed.«
»Torej si vedno lačen.«
Ančka je globoko vzdihnila, ko je ogledovale kolač, ki ga je nosil Lipe na palici preko .varan in ki ga je lahko opazovala, ker je začela nekoliko za-ostaati in vleči brata za roko. Globoko je vzdihnila, vendar pa ni nič rekla.
Kadar gremo v skupniah, ne pridemo litro dalje, in med dvainštiridesetimi jih je gotovo deset, ki imajo prav tako kratke noge kot Ančka in Janček. Ko so prišli do trga Termignon, ki je že zelo daleč od sela Avrieux, jil je bilo med dvainštiridesetimi že več ko dvajset, ki si niso želeli nič drugega ko počiti se. Na srečo pa je mel Lipe, ki jim je poveljeval, svoje misli.
»Po dva in dva bomo prekoračili selo, stopali v taktu in peli kakšno lepo pesenico.c
In začel je pesemeo, ki je bila prišla svoj čas iz Francije, da je pomagala ljudem na pohodu", pri setvi in pri delu. In postavili so se po dva in dva: deklice so ponosno vihtele svoje kitice in dečki so mahali z zelenimi vejami, ki so'jih nalomili ob ograjah. Ob prihodu v trg je bila pesem že pri kraju, ker so jo prezgodaj začeli in ker se cesta zelo dviga in ni bilo moči hitro hoditi. Zato so znova začeli v zboru ono pobožno:
Ime Kristjan je moja last, to up je moj, to majo čast...
Cela je bila zdaj med hišami. Na oknih, na hišnih pragovih, na hodnikil, na balkonih so se prerivale žene in otroci; mož le zato ni bilo videli, ker j jih še ni bilo s polja.
»Ofročički. odkod?-
»Zelo od daleč, prav od tam doli.«	1
u O
z.
N
«5 .A
>J> C
c .5
Z «
U
m D
c S O
§ e ca o Q
« E O
« 5? 3
c
- > S 3 "I 3
J s
t 33 ■ <-,
-s-3 i
s g «
> g o N g . N vo
></>
C? .2
S C
C ">
•EL u re •;■* c
I
tr> Q
n o
"t- T
O
y N O 1» s.
.9
<e c
0	r^ ~
£ c »o re l-
>o CD = .
1	.H1 § S
!£) -p n.
•g-5 js g
S i' s
S ? a a
ffl ^ »i -S
r>w ^ £
fc „ 10 -O
(B c X o rt tT »
S21
/n f
<f> s
*r* co
Cu^c
Dunaj. D o v i z 6 t Belgrad 12.4725, K od nuj 185.55, London 34.43, Milan 28.45, Newyork 707.85 (ček. 705.75), Pariz 24.27, VarSnva 78.50. — Valute: dolarji 707.25, angleSki funt 34.38, francoski frank —, lira 28.47, dinar 12.40, češkoslovaška krona 20.93.
Praga. Devize: Lira 135.67, Zagreb 59.46, Pariz 115.30, Lcndon 164.25, Newyork 38.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 7(i M, vojna od-fkodnina 287—287, zaklj. 287, zastavni listi 20 do I«, kom .zadolžnice 20—22, Oljska 200—205, Ljubljanska kreditna 190 den, Merkantilna 102—102, laklj. 102, Praštediona 870 bt, Slavenska 50 den, Kred. zavod 165—175, Strojne 95 bt, Trbovlje 372 do 384, Vevče 100 den, Stavbna 50-60, šešir 110 Ho 110, zaklj 110.
Zagreb. 7% invest. poeoj. 76 bi, agrari 44.50 8o 45, vcina odškodnina 292-20-1, april 294—29C, maj 297.50—298.50, Hrv. esk. 118—118.50, Kred. 114—116. Hipobanka 60—62, Jugobnnka 97 -97.50, Praštediona 870-875, Ljublj. kreditna 190 den, plavenska 50 den, Srpska 133—135, Nerodna banka 3900 den, Zem. Bos. 135—143, Eksploatacija 24 do 25, Šcčerana 360—365, Nihag 35 bi, Gutmann 365—270. Slavex 150 bi, Slavoni a 42—43, Trbovlje 380—385, Vevče 100 den, Brod vag. 57.50 zaklj.
Dunaj. Don.-sav.-jadr. 789.500, Zivno 812.000, Alpine 252.000, Crreinitz 120.500, Kranjska industr. 881.000, Trbovlje 472.000, Hrv. esk. 128.000, Ley-kam 150.000, Jugobanka —, Hip. banka 74.500, Avstr. tvornice za dušik —, Gutmann —, Mundus 1,200.000, Slavex —, Slavonija —.
Blage.
Ljubljana. Les: bukova drva, 1 ni dolž., »aha, fco meja, 10 vag., 17.50—17.50, zaklj. 17.20; borovi hlodi, od 25 cm prem. napr., media 30, fco nakl. post. 260 bi; hrastovi frizi, I., II., od 5 cm Sir. napr.. od 30 cm deb. napr., fco meja 1300 bi. Premog: kali ca 7000 antracit. Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi; kockovec, za 3 tono 450 1)1; orehovec, za 1 tono 400 bi; zdrob, ca 1 tono 350 bi. — Kal. ca 4800. fco vag. Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260; kockovec 35/60 inui za 1 tono 240 bi; orehovec 20/35 mm, za 1 »ono 210 bi; zdrob 10/20 mm, za 1 tono 190 bi. — Kal. ca 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi; kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi; orehovec 50 mm za 1 tono 140 bi; zdrob, za 1 tono 130 bi; rovni, za 1 tono 120 bi. Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, 75/76, fco vag. nakl. p. 295 bt; pšenica bačka, 77/78, fro vag. nakl. p. 300 bi; koruza, času prim. suha, fco Postojna tranz. za april 167.50 bi; koruza, času prim. suha, par Šid 132 bi: koruza času prim. suha, feo vag. nakl. post. 128 bi; koruza inzulanka, fco vag. nakl. post. 160 bi; koruza stara, fco vag. nakl p. 142 bi; ajda. fco vag. Ljubljana 260 bi; rž domača, fco vagon Beltinci 210 bi; proso rumeno, fco vag. Beltinci 210 bi; oves rešetani, fco vag. nakl post. 173 bi; krompir beli, fco vag. Beltinci 76 bi; krompir semenski, fco vag. dol. post. 110 bi; žebuljiek, fco vag. nakl. post. 650 bi. — Seno slama: seno polsladko, stisnjeno, fco vagon slov. post. 60 den.
Gradbeni materijal: la Portland-cement dalmatinski: v juta-vrečah, fco Split 40 bt; v papirnatih vrečah, fco Split 44 bi.
Knfige in rei>I/e
sšUKLJE: IZ MOJIH SPOMINCV. I. DEL.
Cena Din 70.—. Knjiga se dobi v Jugoslovanski
knjigarnj T Ljubljani.
_ Strokovno oceno o tej lepi knjigi prepuščamo zmožnejšim rokam, posebno pisateljevim sobojevnikom j z ono dobe; teh sicer ni več mnogo med nami, vendar pa še žive odlični narodni možje, ki bodo znali velepomembno Šukljejevo delo zaslužno oceniti. Ze par stavkov iz predgovora bo vzbudilo splošno zanimanje za knjigo. Avtor piše:
: Marsikedo mi bodo očital, da sem preveč subjektiven v svojih ocena, i preveč oster v svojih izrazih. Tcda iz memoar hoče in mora čitatelj raz-videti tudi pisateljevo individualnost, značaj njegov v bistvenih njegovih potezah Vsled tega se kažem, kakor me je Bog ustvaril, koščenega in bojevitega, ali obenem iskrenega in odkritega. Ve-doma ne delam krivice nikomur; vedno Pi prizadevam, zadostovati zgodovinski istinitosti..
Mnogo prjateljev me je nagovarjalo naj obelodanim svoje >Spomine<:. Doživel sem vso dobo slovenskega preporoda, potenši od Vodnikove stoletnice 1. 1858; zgodaj sem se udeležil narodnega gibanja, kmalu sem stal v prvih vrstah naših narodnih borcev. Danes sem eden izmed zadnjih evedokov prezanimive te dobe. In kot tak sem se naposled le udal prijateljskemu pozivu, češ, grešil bi proti narodni dolžnosti, ako ne ugodim tem željam. Kajti presiivjen sem prepričanja, da tudi v politiki velja načelo organičnega razvoja. Kedor hoče razumeti sedanjost ter količkaj pravilno računati z tjodočnostjo, mora znati, kako so nastale današnje razmere. Pomnožiti to prepotrebno znanje, jo namen mojih /Spominov^. Zadovoljen bo-dem, ako svoj namen vsaj deloma dosežem.«
Zakleti grad. Romantična igra v petih dejanjih. Spisal dr. Alojzij Remec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 22.—. To novo Remčevo dramo je uprizorilo gledališče v Mariboru, kakor vemo z najboljšim uspehom. Avtor je na podlagi takratnih ocen delo še splošno opilil in izboljšal in smo prepričani, da je knjiga velika literarna novost ki bo žela splošno priznanje. Obširnejšo oceno prinese »Slovenec«, ko bodo naši kritiki dramo vsestransko preštudirali. Tudi pevske točke k tej igri, ki jih je u glasbil g. Zorko Prelovec, so v delu, in bodo v kratkem na razpolago.
* * •
Planinski vestnik. Vsebina 4. štev.: Dr. J. €. Oblak: Etna. — t Dr. Klement Jug: Plezalni zapiski. — Dr. Gizeta Tarczay: Žena i planinstvo. Dr. J. C. Oblak: 0 Kugyju, njegovi knjigi itd. — Kotiček: Jakobu Aljažu za 80 letnico, Trentar. — K sedemdesetletnici Ferdu Seidlu, dr. J. C. Oblak. Obzor in društvene vesti: Dr. Julios Kugy: Iz življenja hribolaica. Jakob Aljaž in Janko Mlakar v Mariboru. Odlikovanje župnika J. Aljaža, s Zdrav-
je«. Gibanje članstva SPS v 1. 1925. Vsem članom SPD v vednost Zemljepisna karta »Savinjskih planin«. — Naše slike: (na prilogi) Triglav z Begunjskega vrha; (med beeedilom) krater Etne.
Cerlcveni vestniR
TeJSaji v »Domu duhornih vaj« t t. četrtletja 192«. Maj: Od 1. do 5. za mladeniče; od 13. do 17. za železničarje; od 22. do 26. za može — Junij: od 3. do 7. za maldeniče; od 14. do 18. za duhovnike; od 1. do 23. za mladenič«; od 26. do 30. za delavce. — Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v >Domu« zvečer do 6. ure prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno pri-glase in točno povedo, kdaj žele opraviti duhovne vaje. Kdor bi bil pozneje tako zadržan, da ne bi mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Ce se na to ne pazi, nastanejo lahko velike neprilike Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih raje, Ljubljano, Zrinjskega 9.
Naše prireditve
Šmartno pri Litiji Kat. prosvetno društvo v Smartnem pri Litiji vprizori danes ob 8. uri zvečer n jutri ob 3. uri popoldne igro »Dekle z biseri« v petih dejanjih.
Zg. Polskar«. V novem društvenem domu je d ni Stvo »Skala« napravilo na velikonočni ponedeljek lepo prosvetno popoldne. Poleg petja in igranja tamburašev je bila na sporedu velika igra >Krivoprisežnik«. Društvo hoče v letošnjem letu nabaviti veliko knjižnico. Zato priredi maja meseca tombolo in igro >Deeeti brat«, na kar že danes opozarjamo domačine in soeede.
Orel
Orlovska prireditev pri Sv. Lovrenca v Slo?, goricah, šentlovrenški Orel bo predstavljal v nedeljo 11. t. m. po večernicah ljudsko igro »Ne pričaj po krivem«.
Šport
Akad SK Primorje re*. : SK Kr&kovo. V ne-
deljo, dne 11. t. ra. odigrata navedena kluba prijateljsko treaing-tekmo. ASK Primorje bo t tej tekmi preiskušal nekatere svoje nove igrače, la so pri treningih pokazati lep napredek. Tekma se vrši na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, te* prične ob 15. uri.
Nadaljevanje prvenstv. nogometnih tekem. Jutri, v nedeljo 11. t. m. se bodo nadaljevale prvenstvene nogometne tekme ljubljanskega okrožji. V tem kolu nastopijo po trije pari poleg rezervnih moštev. Brezdvomno bo najzanimivejša tekma me4 SK Slovan in 2SK Hermes. V slučaju zmage poslednjega bo Slovan padel z II. mesta, medtem ko bi si Hermes okrepil svojo pozicijo v prvenstveni tabeli. — Nadalje nastopi SK Jadran proti SK Sla-vija, katera se je v zadnjem času vidno popravila. Prav gotovo bo nudila tudi svojemu tehnično in taktično boljšemu nasprotniku močan odpor. — SK Iliirja absolvira prvenstveno tekmo z SK Svoboda. Tudi Svoboda je v početku sezone pokazala napredek, toda v zadnjem času njeno moštvo očividno zanemarja prepotreben trening. — Vse tekme se odigrajo na igrišču SK Ilirije in sicer v sledečem redu: Predpoldne ob 10.30 SK Ilirija : SK Svoboda, popoldne ob 13. uri SK Slovan rez. : ZSK Hermes rez., ob 14.45 SK Jadran : SK Sla-vija in ob 16.30 SK Slovan : ZSK Hermes.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 9. aprila 1926.
Višina barometra 308*8 m
Opazovanje		Barometer	Toplota » C'	Ktl.	Vater In bralna	Oblačnost	Vrsta padavin		V Ljubljani je
krni						0-10	ob opazovani!	»«iii«7>>	
	7	757-3	7-4	84	NNE 4	10	dež	dež 9 8	B*
LJubljana (dvorec)	8	757-5	7-0	88	NW 2	10	*		e a
	14	756-/	8-1	79	SW 2	10			®£ gCO 2 S a _ S e
	21	757-0	7-8	80	NE 0-5	10			
Zagreb	8	756-3	11-0	91	N 1-5	9		dež 2 0	
Belgrad		757-5	13-0	72	mirno	10		0	
Sarajevo		757-6	120	69	S 7	10		dež 0-1	a k> li aS-
Skoplje		760-1	130	68	ESE 0-5	7		0	
Dubrovnik	7	759-6	15-0	82	SE 3	8		0	
Praga		756-6	7-0	—	NNW 7	10		dež 0-1	1
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
UHBiHW©@®
pri Lud. Baraga. Ljubljana
Šelenburgova ul. O/l. Telefon Stev. OSO.
UNDERWOOD
MALI OOE.ASI
Vsaka drobna vršilca »ln 1'50 aH Tsaia beseda SO par. Najmanjši C Din. Oglasi nad devet vrstfc se računajo više. Za odgovor znamko!
UČITELJICA v pok. išče ta popoldne pouk aH pa sa varstvo enega otroka. Ponudbe upravi pod 333.
MESAR in KLOBASIČAR
se sprejme takoj. Naslov v upravi pod štev. 2382.
SLUŽKINJA
zdrava, ljubeznjiva, ki je zmožna gospodinj, del, se išče na deželo; postopek dober, plača po dogovoru. Začetnice izključene. Ponudbe pod: »Pridna Dolenjka-' 2345 upravi.
Natakarico
odnosno gospodinjo, staro do 28 let, ter UČENCA poštenih staršev, se takoj sprejme na deželo. -Ponudbe pod: »Zvesta« H. 2418 na upravo lista.
VAJENCA
krepkega in iz poštene hiše sprejme takoj peka-rija Zrnec, Vevče 30, D. M. v Polju pri Ljubljani.
Kovaškega pomočnika
iščem, ki zna izdelovati sekire in plankače. Nastop takoj. Ponudbe na Josip KOVAČ, Zamost Plešce.	2374
Ing.
Engelbert Hribernik Mara Ložar
poročena
Šiška, 4. aprila 1926.
Čevljarskega vajenca
z dežele, sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2399.
Iščejo se za tovarno nogavic v Zagreba izurjene
pletilke,
klekljarice
in repasirke. - Ponudbe pod: Zagreb št. 2413 na upravo lista do sobote 10. t. m. popoldne.
GOSPODIČNA
Išče mesto kot točilna blagajtiičarka ali pa kaj sličnega. - Cenj. dopise na Ivana C-ajiek, Štore št. 10 pri Celju. 2393
Trg. NAMEŠČENEC
se išče za Zagreb, veič slovenskemu dopisništvu, za tehniško trgovino, katera ima tudi oddelek za uniformiranje. - Prednost ima krojač, kateri bi vodil krojaški oddelek. Re-flektira se na stalnega in solidnega nameščenca. -Pism. ponudbe pod »Za-8224« na Publtcitas d. d, Zagreb, Gunduličeva U.
Šivalni STROJ
knfigovecniftkf, skoro nov, naprodaj. - Vodmat, Zavrti «t. 9.
Sprejme se pošten in
priden učenec
za trgovino meš. blaga pri g. I. LČSCHNIGG v Šmarju pri Jelšah. 2423
železničarji
podnradniki - penzionisli dobe v prodajo mnogo iskan predmet. - Naslov z natančno označbo razmer na upravo Slovenca pod »Potnik« štev. 2280.
Mlinarski pomočnik
išče mesta v kakem mlinu. Razume se na be-
lo in črno meljavo. Nastopi lahko takoj. - Cenj. ponudbe na: Josip Pla-vet*, Nibag d. d., Prečeč p. Dugoselo.	2398
Krompirja
belega, kupim vsako množino. Samo točne ponudbe pod: »Krompir« St. 2417 na upravo lista.
IS £ e m stalnega
dobavitelja
za rezani LES.
Potrebujem mesečno 8 do 10 vagonov, - Ponudbe z najnižjo ceno poslati takoj na: »EXPORT«, trgovina jfradjevnog drva -Zagreb, Maksimirska 102.
T. RABIČ
Ljubljana 4
KOKS -ČEBIN
Woltova ulica l/ll. - Teleloo 56
Damski
slamniki
najnovejSe oblike — po
konkurenčni ceni sc dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
Steklena strešna opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani.
Mirna stranka
išče stanovanje 2 sobi in kuhinjo za takoj. - Ponudbe upravi lista pod:
Mirna stranka«. 2326
STARO ŽELEZO
in stare kovine vseh vrst kupuje FR. STUPICA, trgovina z železnino in poljedel stroji v L|ub-1 jari, Gosposvetska c. 1.
Zolenjedr.s
SEMENA
i največjo ksljliosijo ter nsjilahtncjče »rste filOLA In GRAHA dobite pri tvrflk!
JOSIP 0AGEL, Ljubljena
(Hotel Uoyd). Zahtevajte cinik
POZOR! OSTANKI za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Nc zamudite ugodne prilike! Ljubljena, Restjeva cesta št. 30/1., desno.
Najpopolnejši STOEWER
šivalni stroji
za Sifilis, kidate in Iti-Harfe ter za nsl< dom Proden si nabav, strol, oglejte jI to Izrednost pri tvrdki
L. BARAGA
l.| ubljan« Stlenburgovo ulice št. G/1. Bruptafen pouk IS I. lami. Toleton atov sro.
Najvišji zaslužek
nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka. Ponudbe, podprto s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo lista pod šifro: »Ohne Kapital und Vor-kenntnisse 512« na »PU-BLICITAS« d. dM Zagreb, Ganduličeva 11. 1818
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Italijansko - slovenski slovar
Nad 40.000 besed z bogato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Dr. Josip Valjavec. Cena vez. Din 70'—
Slovensko - italijanski slovar
Dr. Josip Valjavec. Cena vez. Din 65--
KB
Ponos vsake gospodinje tvori
lepa sobna oprava
ki Jo dobi v prvovrstni isvršbi po zmernih eenah pri tvrdki
Pcfcr Kobal
Lg«8>ltana - Koiizef
zaloge pomstva, žime, marshe trate itd.
Lastno tapetništvo Pozor: Modrocl. lepo lzdeL Oln 200-
Enonadstropna
TRGOVSKA HIŠA
z lepimi prostori, dvoriščnim poslopjem in velikim vrtom Je takoj naprodaj po zelo ugodni cent — Vprašanj« nn! E. Andreitz, Slovenjgradec.
Klanjajoč se volji Vsemogočnega naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je bil poklican v boljše življenje naš predobri, iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in stric, gospod
Andrej Debevec
posestnik
ki je včeraj, dne 8. t. m. ob 6 popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 66 let, po kratki, mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
4 po
Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri, v soboto, 10.
ipoldne na domačem pokopališču.
Preblagcga pokojnika priporočumo vsem, ki ste ga
i. m. ob poznali,
MNOGO DENARJA!
truda in neprilik si lahko prihranite, ako bodete nabavili Vaše potrebe v vsakovrstni OPEKI — PORTLAND-CEMENTU - i. dr. stavbenih po. trebičin pri tvrdki ARTUR AGLIČ — REČICA OB PAKI. — Opeka zidna, strešna, gladka in zarezana, kakor tudi cement nedosežne kakovosti iz najimenitnejših to varen stalno v zalogi, po najnižjih cenah in najudobnejših dobavnih pogojihl
v pobožan spomin.
V Begunjah ned Cerknico, dne 9. aprila 1926.
GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA.
PRODAJA LESA.
Iz gozdov veleposestva Thurn v Ra. dovljici se odda potom pismenih ponudb približ. 600 plm3 mehkega porabnega lesa, polomljenega od vetra. — Natančnejši pogoji so na vpogled pri podpisanem, kakor tudi pri upravi v Guštanju. — Ponudbe je poslati do 25. t. m. 12. ure opoldne Gozdni upravi grofov Thurn, Grad Ravne, pošta Guštanj, Slovenija.
Thurnovo oskrbništvo v Radovljici.
Zahvala.
Ker se nam ni bilo mogoče zahvaliti vsakemu posebej ob priliki smrti našega preljubega očeta
Ivana Merharja
katerega ste spremiil na zadnjem potu, se tem potom zahvajuljemo vsem skupaj. Prav posebna zahvala pa prečastiti duhovščini,, požarni brambi in zastopstvu Orlovskega odseka ter vsem ostalim prijateljem in znancem,
Stožice, dne 9. aprila 1926.
Druiln. Dovčeva in Sitarfeva.
Za JtitfMfevsoefae tiskana« v Lfabljtii: Kartrt CeS.
Izdajatelj: it. Fr. Kolov««.
Urednik: Franc Terseglav.