f
LETO XXIV. — številka 5
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja l<,fca In Tržič. - Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. — Odgovorni  urednik  Albin Učakar
GLASILO   SOCIALISTIČNE Z
KRANJ, sreda, 20. 1. 1971 Cena 50 par
List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat' tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. in sicer ob sredah in sobotah
ZA GORENJSKO
Roman Seljak, trener tekačev Alplesa, je bil prvi republiški Prvak v biatlonu. Letos pa je zasedel deveto mesto.
IPo poteh partizanske Jelovice
DRAžGOšE — Štirinajste tradicionalne športne prireditve Po Poteh partizanske Jelovice so končane. Na vseh letošnjih tekmovanjih, katerih pokrovitelj je bila loška tovarna Jelovica, je nastopilo nad 1000 tekmovalcev. Le-ti so se dostojno vklju-^'h v praznovanje legendarne bitke Cankarjevega bataljona leta 1942.
Trener gorjanskih tekačev Lovro žemva je po končanem teku veteranov nad 50 let dejal, da je bila 4 km dolga proga zanj Prekratka
V BIATLONU PREVEČ STRELOV V ENI TARČI
Na sobotnem tekmovanju za republiški naslov in tradicionalni jugoslovanski memo-rial je nastopilo 48 tekmovalcev iz Makedonije, Hrvatske, Srbije, Orne gore in Slovenije. Favoritov za naslov najboljšega biatlonca Slovenije je bilo več. Tako so se ob 10. uri s starta pognali na 20 km dolgo progo prvi tekmovalci. Na dveh streliščih — Kališču in Jelšči — so morali oddati 20 strelov v tarčo. Vsak zadetek v črno jim je v končni razvrstitvi prinesel minuto pribitka. Tekmovalcem je največ preglavic delalo prav streljanje, saj so mnogi kljub dobremu teku zapravili boljšo uvrstitev. Tako je Radovi j ičan Jaka Reš izgubil republiški naslov prav zaradi streljanja, čeprav je med vsemi tekmovalci najhitreje pretekel progo. Odlični organizaciji SK Transturista ne gre očitati ničesar, slabo luč na tekmovanje meče le preveč strelov tekmovalcev Dola v eno samo tarčo. Pravila tekmovanja v biatlonu namreč določajo, da mora tekmovalec progo preteči in streljati brez tuje pomoči.
Naslov najboljšega v tej disciplini si je letos prigaral Ihanec Jože Kovic, udeleženec vseh sedmih prvenstev. Kovic je sicer v teku dosegel šele šesti najboljši čas, prvo mesto pa mu je prineslo odlično streljanje. Drugi je bil Slavko Premože (Dol), tretji pa Radovi j ičan Jaka Reš.
V PATRULJAH IN TEKIH NAJVEČ USPEHA ZA TRIGLAVANE
Nedeljsko tekmovanje tričlanskih patrulj in solo teki je vrhunec vsakoletnih tek-
(Nadalj. na 24. str.)
Razprodaja zimske konfekcije
Blagovnica KOKRA KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da z 20. januarjem dalje razprodaja vso zimsko konfekcijo t-
20 in 30 °lo popustom
KRANJ
Razproda jamo:
moške in ženske plašče, ženske kostime in navlon bunde
Izkoristite enkratno priložnost!
Za obisk in nakup se priporočamo Blagovnica »KOKRA« KRANJ
Ihanec Jože Kovic, udeleženec vseh sedmih prvenstev, j« republiški prvak za leto 1970-71. Prvo mesto si je priboril lm zaradi odličnega streljanja.
Ivan Franko-Iztok predsednik organizacijskega odbora v pogovoru z najstarejšim tekmovalcem v biatlonu Maksem Konec* nikom (Kočevje), ki je zasedel odlično deseto mesto.
Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko
JESENICE
V avli občinske skupščine na Jesenicah je razgrnjen zazidalni načrt za Koroško Belo. Razgrnitev bo trajala do 15. februarja. Hortikulturno društvo pa bo organiziralo več predavanj o gojenju rož in zelenja. Prvo predavanje bo danes ob šestih popoldne v učni sobi železniške postaje na Jesenicah. Razen tega je v osnovni šoli Prežihovega Voranca razstava pohištva, ki jo jc pripravila veleblagovnica trgovskega podjetja Murka iz Lesc. Razstava jc odprta vsak dan in bo trajala do 7. februarja. -jk
KRANJ
Po krajevnih organizacijah socialistične zveze v kranjski občini že potekajo volilne konference, včeraj pa so se na posebnem posvetu sestali predsedniki krajevnih organizacij SZDL z desnega brega Save. Razpravljali so o izvedbi volitev za poslanca republiškega zbora, ki bodo na desnem bregu Save v nedeljo, 24. januarja.
V potek se bo pri občinskem sindikalnem svetu sestalo predsedstvo, ki bo obravnavalo delovni program za letošnje prvo polletje. Pri zvezi kulturno prosvetnih organizacij pa se bo ta dan popoldne sestal iniciativni odbor za ustanovitev glasbenega centra. A. Z.
RADOVLJICA
V ponedeljek opoldne so se sestali predstavniki zdravstvene enote Bled in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Na sestanku so obravnavali problematiko zdravstvene službe na Bledu. — Občinska konferenca socialistične zveze bo jutri dopoldne pripravila posvet z duhovniki iz radovljiške občine. — Pri občinski konferenci zveze komunistov pa se bo v četrtek popoldne začela politična šola za mlade člane zveze komunistov, za kandidate za sprejem v zvezo komunistov in za družbenopolitične delavce v mladinski organizaciji.    A. Z.
TRŽIČ
Preteklo soboto so se na povabilo socialistične zveze sestali v Podljubclju predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja. To nujno srečanje je sprožila problematika tamkajšnjega kulturno-umetniškega društva. Za Podljubelj je znano, da jc eno najaktivnejših naselij v vseh ozirih na območju občine, zato je vsaka stagnacija kaj hitro opazna. Domači KUD je razpredel dejavnosti zelo široko (pevski zbor, igralska skupina z lastnimi nastopi in gostovanji, ostale prireditve v kraju), zdaj pa se je skoraj nenadoma pojavila misel o njegovi razpustitvi. Predvsem manjka mladih, ki so bili doslej vedno aktivni.
Sestanek lokalnih činiteljev seveda stvari ni mogel razrešiti z enim samim razgovorom, toda ob ugotovitvi razlogov za nenadno mrtvilo bodo verjetno našli tudi zdravilo. -ok
Kaj bo jutri ?
Občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij so bili že v skoraj vseh delovnih organizacijah v tržiški občini, dva bosta še v tem tednu, v dveh delovnih organizacijah, ki za-poslujeta stalno sezonsko delovno silo (splošno gradbeno podjetje Tržič in kmetijska zadruga), pa jih bodo imeli kasneje.
Na dosedanjih 26 občnih zborih so prevladovala predvsem vprašanja, ki smo jih hoteli ponazoriti z naslovom: Kaj bo jutri. Gre za tista temeljna vprašanja življenja in rasti delovnih organizacij, katerih razreševanje moramo včasih zaradi objektivnih, dostikrat pa zaradi subjektivnih razlogov ali zanemariti ali pa vsaj odstopati pri njih. Gospodarske delovne organizacije se spopadajo s plasmajem izdelkov in likvidnostjo, delavci se zavzemajo za večjo socialno varnost zaposlenih in osebne dohodke, ki so marsikje še daleč pod republiškim poprečjem in precej njih tudi pod mejo 800 dinarjev. Tudi problematika zapo-
slitve se je marsikje pojavila na dnevnem redu (sprožila jo je v največji meri situacija v Runu, čeprav se je medtem to rešilo: od 102 delavcev niso doslej našli nove zaposlitve samo 4).
Zlasti v manjših delovnih organizacijah čuti članstvo večjo potrebo po aktivnem sodelovanju, večji obveščenosti in soodločanju v delovnih organizacijah, kar je bilo čutiti tudi na občnih zborih. Predstavniki občinskega sindikalnega sveta, ki so se iuK le/evali občnih zborov, so seznanili članstvo tudi o trošenju sredstev sindikata, najsi bo to na višji ali nižji ravnL
V večini primerov so vodilni delavci prišli na občne zbore dobro pripravljeni, tolmačili so perspektivne programe in odgovarjali na vprašanja članov.
Sicer pa pripravlja občinski sindikalni svet obsežno analizo problematike z občnih zborov, ki jo bo obravnaval plenum v začetku februarja.
Politični aktiv v Radovljici razpravljal o odnosih z zamejskimi Slovenci
Na nedavnem posvetu političnega aktiva, ki je bil sklican na pobudo izvršnega odbora občinske konference SZDL v Radovljici, so razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih odnosov z zamejskimi Slovenci in o neposrednih nalogah družbeno-politačnih in gospodarskih organizacij v občini do teh vprašanj.
Ze takoj v začetku je treba poudariti, da se posveta niso iz neznanih vzrokov udeležili predstavniki turističnih potovalnih in hotelskih posredovalnic kot tudi ne predstavniki večjih turističnih društev, čeprav so hiti vabljeni.
Ze v uvodu predsednika občinske konference SZDL je bila dokaj konkretno prikazana slika sedanjega položaja slovenske narodne skupnosti tako v Avstriji kot v Italiji in pestrost razvoja zadnjih dogodkov.
Nedavni dogodki v Avstriji, predvsem pa izpadi neonacističnih ekstrem istov ob lanskih plebiscitnih proslavah in izgredi fašističnih razgrajačev v Trstu so po ugotovitvah političnega aktiva tudi v radovljiški občini izzvali val ogorčenja in globoko prizadetost celotnega prebivalstva. V zvezi s tem so v razpravi posebno poudarili potrebo po odločnejši in učinkovitejši podpori pravičnim zahtevam naših rojakov na Koroškem, Tržaškem, Goriškem in posebno v Slovenski Benečiji. Zelo kritično so ocenili našo diplomatsko službo in osrednje upravne organe, ki se po mnenju večine naših občanov premalo odločno in vztrajno zavzema za reševanje odprtih vprašanj naših narodnih manjšin v Avstriji in Italiji, še več očitkov pa je bilo namenjenih sredstvom javnega obveščanja, predvsam časopisom, radiu in televiziji, ki so doslej vse prej kot zadovoljivo in popolno obveščala slovensko, še manj pa vso jugoslovansko javnost o dejanskem stanju in položaju naših manjšin in razmerah v medsebojnih odnosih med našo in sosednima državama Avstrijo in ItaJijo.
Odprte meje in vedno večji obmejni promet, številne izmenjave obiskov posameznih skupin in predstavnikov d ru žben opol i t i čni h organ iza-cij, kulturnih, športnih in turističnih društev so tudi v radovljiški občini pozitivno vplivale na krepitev odnosov s sosednima deželama, vendar še zdaleč niso izkoriščene vse prednosti, ki jih nudi bližina meje in dosedanji stiki. Predvsem ni dovolj storjenega, da bi se enotnejše in bolj povezano nastopalo v ustvarjanju stikov z zamejskimi Slovenci. Kultur-noprosvetna društva, ki so v
zadnjih letih največ prispevala glede tega, nimajo dovolj opore v tukajšnjih delovnih organizacijah, ki spričo šibkega materialnega ki finančnega položaja ne morejo v celoti zadostiti velikim potrebam, ki jim ga nalaga njihovo poslanstvo med zamejci, čeprav bi to želela.
Vola ko več možnosti za navezavo stikov in sodelovanje z ustreznimi slovenskimi sre-danoj v zamejstvu imajo | naše turistične posredovalnice in turistična društva, ki pa žal tega ne izkoristijo. Najbrž imajo prav tisti, ki očitajo potovalnim agencijam skrajno nezavzotost za spoznavanje problemov manjšine, kar se najbolje vidi v njihovi propagandni dejavnosti, organizaciji izletov, vodniški službi, v kateri skoraj ni opaziti želje za sodelovanje s slovenskima predstavniki onkraj meja.
Tudi gospodarskim organizacijam je bilo priporočeno, da naj skušajo bolj kot doslej navezovati stike in razviti poslovno sodelovanje z slovenskimi podjetniki in svoj kapital vlagati v slovenske poslovne načrte.
V razpravi je bilo posebno podčrtano, da moramo tudi v bodoče stremeti za razvijanje in jačanje tesnih prijateljskih vezi z vsemi naprednimi krogi, bodisi političnimi, gospodarskimi, ali kulturnimi in športnimi tudi ve-
činskih narodov, ker s tem lahko veliko več prispevamo k ugodnem reševanju položaja naše manjšine.
Posebna strpnost mora biti vselej prisotna v odnosih z raznimi strankami manjšine. V nobenem primeru ne bi smela favorizirati katerokoli stranko zaradi njihovega političnega in svetovno nazorskega gledanja, pač pa vso manjšino tretirati enako in ji po svojih močeh nuditi enako pomoč in sodelovanje.
Na posvetu je bilo sprejetih vrsta pomembnih sklepov in priporočil, med katerimi volja posebno omeniti formiranje komisije za odnose Z zamejskimi Slovenci pri OK SZDL, ki bo konstantno spremljala aktivnost na področju sodelovanja in pomoči z zamejci. Sprejet jc bil tudi sklop, da se skliče posvet z vsemi predstavniki turističnih posredovalnic, turističnih delovnih organizacij in društev, kjer bi se obravnavala ta vprašanja z vidika turistične dejavnosti.
Podoben posvet bodo imeli tudi vsi prosvetni delavci V občini, kjer bodo povabili na razgovor nekoga od vodilnih predstavnikov naše manjšine.
Problematiko zamejskih Slovencev bodo obravnavali tudi v mladinski organizaciji in v ta namen organizirali poseben seminar, kjer se bodo domenili za konkretne akcije. jr
Škofjeloška skupščina o kmetijstvu
Oddelek za gospodarstvo pri skupščini občine Skofja Loka je pripravil za decembrsko sejo posebno informacijo o stanju v kmetijstvu in jo opremil tudi s konkretni mi predlogi za izboljšanje položaja. V dokumentu je ugotovljen precejšen uspeli Sporazuma o organizirani reji govedi, zato se loški kme-tijci zavzemajo, da bi podoben dogovor sklenili še za odkup mleka.
Zaradi izvoza koruze in sončnic so se močno dvignile cene močnim krmilom. Posledica tega pa se kaže v upadanju proizvodnje mleka, v podaljšanem času reje pri goveji živini, dvignile pa so se tudi cene prašičem.
Da bi izboljšali stanje V kmetijstvu, škofjeloška skupščina predlaga uvoz ječmena in degradirane pšenice za potrebe živinoreje. Teh surovin naj bi uvozili najmanj 500.000 ton. Za potrebe oljar-ske industrije bi bilo treba uvoziti 120.000 ton sončnic in takšen uvoz oprostiti plačila pologov ter dodatne petod-stotne takse. Zvezni organi bi morali prepovedati izvoz koruze, sončnic, pesnih rezancev in oljnih tropin dokler niso pokrite domače potrebe po teh surovinah.
Iz zagate bi pomagale tudi primerne cene mleka ter svežega svinjskega mesa, ustrezno plačilo pa naj bi dobile tudi mešalnice močnih krmil.
Seminar za vodstva domskih skupnosti
Včeraj, 19. januarja, se je v dijaškem domu v Kranju začel seminar za vodstva domskih skupnosti, ki ga je pripravila občinska konferenca ZMS iz Kranja. Na seminar so povabili tudi predstavnike gojencev dijaških domov iz Škofje Loke in Jesenic.
Najprej je član predsedstva republiške  konference ZMS
Igor Žitnik seznanil udeležence o pomenu mladinske organizacije v naši družbi, direktor dijaškega doma v Kranju Franjo Klojčnik pa je govoril o problematiki dijaški domov v Sloveniji, predvsem pa o težavah in nalogah teh ustanov v kranjski občini.
Ib
iS
Razprodaja konfekcije
blagovnica škofja loka
ženski plašči ženske obleke ženski kostumi
popust 30 - 50°/o
moški plašči
otroški plašči
otroške hlače in kompleti
B3
Pri plačilu s tujo valuto še poseben 10 % popust
Odobravamo potrošniške kredite
I veleblagovnica | Ijubljana
Od devetih na dvajset milijonov dinarjev letne realizacije
V jeseniški poslovni enoti Ljubljana transporta, ki se ukvarja s prometom, turistič-«to in gostinsko dejavnostjo, je že nekaj let prisotna konstantna in razmeroma visoka rast. Začela se je po dokaj težkem in kritičnem letu 1965, ko je bila uzakonjena gospodarska reforma. Spremembe ^a trgu in novi pogoji gospodarjenja so pripomogli, da je kolektiv v tistem letu dosegel za skoraj 10 % manjšo realizacijo od predvidene. Ustvari)! je vsega 9,125.000 din
prometa in dosegel 905 din poprečnih mesečnih osebnih dohodkov. Po tem letu pa se je lotil tudi turistične dejavnosti, ki mu že danes kaže lepšo bodočnost, kot je bila dotedanja pot — pot do zrelostnega izpita.
V Kranjski gori je odprl lastno turistično poslovalnico z avtoservisno delavnico in javnimi garažami. Razširil in opremil smučišča z novo se-dežnico na Spanovom vrhu ter se lotil intenzivnega razvoja letnega in zimskega tu-
HIB
Žrebanje bo v
Radovljici
17. februarja 1971
Veliko nagradno žrebanje
GORENJSKE
KREDITNE
BANKE
Za vlagatelje, ki do 31.1.1971
vlože na hranilno knjižico ali devizni račun
— 2000 din — vezano na eno leto
— 1000 din — vezano na dve leti
— obnovijo v navedenem času rok vezave
Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov
Prva nagrada AUSTIN1300
5 denarnih nagrad po 2000 din 5 denarnih nagrad po 1500 din 10 denarnih nagrad po 1000 din 10 denarnih nagrad po 800 din 10 denarnih nagrad po 600 din 10 denarnih nagrad po 400 din 49 denarnih nagrad po  100 din
Poleg tega bo pri žrebanju izžrebanih tudi 20 denarnih nagrad po 300 din varčevalcem za stanovanja. V poštev za žrebanje pridejo le novi varčevalci za stanovanje, ki so v času od 1.1.1970 do 31.12.1970 sklenili pogodbo o varčevanju za stanovanje za dobo dveh let.
n/.ma v Martuljku. Prizadevanja in napori so bili kronani z uspehom že leto kasneje, ko je presegel 10 piili-jonov realizacije. Priključil se mu je Se kolektiv nekdanjega klimatskega zdravilišča »Franc Rozman« v Martuljku in tako popestril svojo dejavnost še s gostinstvom.
čeprav so sprva delovale v Martuljku le manjše prenosne vlečnice, od predlanskega pa tudi sodobna vlečnica, se je kraj hitro uveljavil v zimski sezoni. Zlasti je postal zanimiv za mladino iz Vojvodine, Zagreba, Reke in nekaterih drugih krajev, ki je postala že tradicionalen gost. Tako bo samo letošnjo zimo letovalo tu nad 1300 Novo-sadčanov, da ne omenjamo drugih skupin. Poskrbel ni le za smučišča. Zgradil je tudi veliko betonsko ploščo, ki v poletnih mesecih rabi zabavnim prireditvam, v zimskih pa za drsanje. Uredil je manjši avtokamp in osposo-bil kopališče ter poskrbel za več zabave.
Kolektiv si zato po pravici šteje prehojeno pot za svoje dosedanje delo. Ne spominja rad na težave in probleme, te so mimo, s katerimi se je sreča val in jih s pomočjo strokovnih služb in samoupravnih organov premagoval. Težil je in teži k boljšemu poslovanju, predvsem gospodarnemu, širjenju svoje dejavnosti in tudi zboljševa-nju pogojev dela zaposlenih. Zato je razumljiva dokaj visoka rast prometa in realizacije, ki je že lani znašala 15,7 miilijona din ali za 72% več kot pred štirimi leti. Osebne dohodke je povečal za 38 odstotkov oziroma od 905 na 1250 din.
Po proučitvi tržišča in ocene svojega dosedanjega razvoja predvideva, da bo leta 1974 dosegel že okrog 35 milijonov din realizacije. Seveda bo v tem obdobju vložili tudi precejšnja sredstva za povečanje osnovnih sredstev. .Med drugim namerava že letos začeti graditi nove delavniške prostore, modernizirati avto-park itd.
J. Podobnik
Ne samo najnižje,
določijo naj tudi najvišje plače
Pred kratkim je bila pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju razprava o osnutku zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Prisotni so bili člani občinskega sindikalnega sveta, nekateri predsedniki osnovnih sindikalnih organi, zacij in delavskih svetov ter predstavniki strokovnih služb v delovnih organizacijah. Zakon o družbenem usmerjanju delitve dohodka v delovnih organizacijah ne bo nekaj povsem novega. Z njim hoče družba zavarovati velik ekonomsko-politični in družbeni pomen samoupravne pravice delovnih skupnosti, da samostojno odločajo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in tudi omogočiti, da se bodo te pravice v praksi tudi uveljavile.
Razpravo sta začela podpredsednik slovenskih sindikatov Jože Globačnik in mag. eoc. Pavle G maj nar. Ob tem sta poudarila, da so sindikati vedno podpirali zamisel, da je treba voditi delitev dohodka, vendar so bili mnenja, da tega ne more urejati država, ampak Je to stvar delovnih organizacij. Osnutek zakona predvideva, da se usmerjanje dohodka in njegova delitev uredi z dogovarjanjem in sporazumevanjem. Ob tem pa sindikati tudi ugotavljajo, da so mnogi kolektivi izgubili zaupanje v razne družbene dogovore, ker so bili večkrat le formalni. Kršilci niso bili skoraj nikdar kaznovani.
Osnutek zakona daje sindikatom tudi nalogo, da dodajo svoja mnenja in pripombe. To je še toliko večjega pomena, ker so sindikati sopodpisniki tega sporazuma. Poleg njih bosta novi zakon podpisala še Izvršni svet in
gospodarska zbornica. Vsi sopodpisniki morajo izdelati čimbolj objektivna merila za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov.
Povsod, kjer je bil osnutek zakona do s.-ilaj v razpravi« so se zelo prizadevno lotili te teme in skušali najti čimbolj ugodne rešitve. Med drugim so tudi predlagali, da naj se poleg najnižjega predpiše tudi najvišji osebni dohodek. Vsak naj bo plačan po delu. Denar, ki ga dobi ob mesecu, ne sme biti nagrada za položaj v službi, temveč za storjeno delo.
Po razpravi na občinskcin sindikalnem svetu so udeleženci sklenili, da se mora pri določitvi meril za družbeno usmerjanje delitve dohodka paziti, da bodo le-tl čimbolj objektivni. Izločiti bo treba kakršnekoli osebne interese, ki bi lahko škodili izvajanju zakona. Za uspešno izvajanje tega družbenega dogovora se ne sme popuščati kršilcem. V Kranju so predlagali naj bodo kazni ostre, sredstva, kj jih bodo morali plačati kršilci zakona, pa naj se zbirajo v skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij v občini in ne samo v republiki.
Nekaj pripomb Je bilo tudi zaradi neenotnih izrazov v osnutku zakona. Kranjski sindikati opozarjajo, da bodo zato sredstva iz naslova dohodka odtekala v osebno potrošnjo tudi po drugih kanalih. Postavili so tudi vpra. sanje, kako zajeti prejemke, ki ne spadajo v osebni dohodek, imajo pa značaj osebnih prejemkov.
Ob koncu so navzoči opozorili, da je z izdelavo meril za družbeni dogovor treba pohiteti, sicer zakon ne bo sprejet do konca aprila, kot je bilo predvideno.
L. Bogataj
Osnovna organizacija RK v Kovorju je pregledala lansko delo
Zadnjo soboto v decembru 1970 je bila ob 6. uri zvečer v kovorski šoli redna letna skupščina osnovne organizacije rdečega križa Kovor. Kljub sJabemu vremenu se je zbralo v šolskih klopeh blizu
petdeset članov, kar je skoro  četrtino  vsega članstva.
Po izvolitvi organov skupščine je delovni predsednik tov. štular Jože najprej dal v razpravo novi statut osnovne organizaeje RK Kovor. Bil je
sprejet soglasno brez sprememb. Nato je sledilo poročalo o delu upravnega odbora v preteklem letu 1970. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo delo v celoti uspešno.
Manjši uspeh krvodajalske akcije (trije krvodajalci proti desetim v letu 1969) ima vzrok v dejstvu, da je večina zaposlenih vključena v gospodarske organizacije oz. podjetja in jih vodijo v evidenci v ambulantah, poleg tega pa ima na vasi več kmečkih ljudi na krvodajalstvo zastarelo egoistično stališče. Ko je aktivist RK nabiral prijave za to akcije, se je neki vaščan izrazil takole: »Ce bo kdo od moje družine ali sorodstva v bolnici potreboval kri, mu jo bom dal. Drugim je ne dam.« Vse prepričevanje, da vsakodnevno porabijo v slovenskih bolnišnicah in porodnišnicah ogromne količine krvi, ki jo dajejo nesebični krvodajalci, je pri takih ljudeh bob ob steno.
Iz podob n i h razi ogo v upravnemu odboru tudi ni uspelo organizirati 6-člansko ekipo za tečaj PP v okviru civilne zaščite v pri mena vojne oz. elementarne nesreče, kot je bil potres v Skopju, Banjaluki ali še prej povoden j v Pomurju. Po eni strani člani ne jemljejo civilne zaščite oz. potrebe pripravljenosti dovolj resno, po drugi strani pa podjetja nočejo dati delavcem, ki se prijavijo v tečaj PP, plačanega dopusta.
Višek uspeha v dejavnosti v preteklem letu je dosegel KOR K Kovor v asanaciji vasi Kovor s kanalizacijo in asfaltiranjem vaških cest. Stroške je krila krajevna skupnost iz namenskega posojila in samoprispevka vaščanov.
Po diskusiji, ki je bila ta večer razmeroma kratka, je višja med. sestra iz BPT Tržič tov. Jelka Zagorec-Vogel-nikova po predhodnem teoretičnem predavanju pokazala nazorno na lutki naravne velikosti oživljanje z umetnim dihanjem po principu: usta na usta ter z masiranjem srca. Nato so sledile še praktične vaje posameznih zborovalcev. Predavanje kakor demonstracija oživljanja na nov način sta vzbudila pri poslušalcih izredno zanimanje in si v bodoče želijo še več podobnih predavanj. Predsednik ObORK Tržič tov. Valjavec jc nato pokazal še dva ozkotračna fiilma: Potres v Pakistanu in posledice ter za večje otroke: Umazanček, ki je prikazal potrebo osebne higiene in profilakse. Tudi oba filma sta močno poživila skupščino. Prepričan sem, da nadaljnji sestanki RK v Kovorju ne bodo slabo obiskani.
S. Lampič
Prebrala sem vaš članek v Glasu, ko piše, da ste gledali v lonce, kaj se kuha. Pridite še na kmete pogledat, tudi me bi rade kaj boljšega skuhale, pa nimamo. Včasih zmanjka denarja, poleti pa časa, da bi kaj boljšega skuhali, ko bi bili potrebni, saj moramo celo leto teiko delati na polju.
Naj vam povem, kako sem jaz kuhala, ko sem imela še kmetijo in štiri majhne otroke. Mož mi je kmalu umrl in sem sama morala skrbeti za vse. Vsako jutro sem te ob štirih vstala in šla najprej nakosit trave za iivino, potem sem zakurila v štedilniku, nato sem šla molst krave in odnesla mleko v mlekarno. Medtem so se otroci zbudili, skuhala sem jim pšenični zdrob, včasih kašo ali polento, jih nahranila, nato sem jih spet dala spat. Opoldne sem vsa premočena od vročine zopet hitela kuhat kar je bilo najhitreje kuhano. Ponavadi kako prciganko ali malo solate s krompirjem ali kakšno zelenjavno juho. Govejega mesa nismo kupovali, ker smo imeli domačega svinjskega. Ob nedeljah pa ravno tako, juho iz suhega svinjskega mesa, včasih zeljnato solato, včasih kar okisan krompir. Za večerjo pa ostanke od juiine ali pa malo kave. Jeseni, ko se pobira krompir, se na kmetih kuha krompir v oblicah in kislo mleko zraven. Pa smo bili siti in zadovoljni.
Sedaj pa nimamo več kmetije. Dobim majhno pokojnino, otroci hodijo v šolo. Od meseca do meseca je hudo, ker je preveč dni v mesecu in vsak dan je treba jesti. Za petčlansko družino porabim dnevno 1 liter mleka, 2 kg kruha. Zjutraj za zajtrk popijejo otroci preden gredo v šolo malo tople kave. Ob 1. uri pridejo iz šole, dobijo malo argo juhe, solato in krompir v kosih. Popoldne kako jabolko, včasih ribe v konservi za 5 ljudi, tako da vsak dobi 2 ribici. Največ pa kuhano kmečko hrano, to je: fižol, zelje, ajdove žgance, malokdaj makarone, ješprenj ali ričet. Včasih kupim navadno salamo in skuhamo zraven krompirjevo solato. Da bi kupovali solato pozimi, kje pa, je predraga. Banane ali grozdje — 1 pomarančo zrežem na 4 dele — sira ali masla si ne moremo privoščiti, ker je predrag. Marmelado imamo domačo, o kakšni torti se nam še sanja ne. Bonbone pa kupim kadar greni v Kranj po opravkih in to le najbolj drobne, da jih je več, tako da ne pridem domov prazna. Ko pa so bili otroci še majhni — če jim nisem
mogla kaj prinesti — sem se jim lagala, da so bile vse trgovine zaprte in so dali mir. Za razvedrilo imamo televizijo in pa kolesa in se v nedeljo popoldne poleti peljemo na letališče na Brnik gledat avione. Otroci so hoteli imeti smuče, kupila sem jim stare rabljene. Obleko sem kupila na Gorenjskem sejmu po znižani ceni. Ko sem zdaj neki dan tarnala, da nimam denarja, so rekli otroci: »Bomo pa jedli črno kavo brez sladkorja«. Ne vem, kako naj živimo? Star pregovor pravi: »Krava pri gobcu molze«, ljudje pa pri ustih ne moremo dosti prihraniti. Ce pa je pri hiši še bolezen, je še hujše, bolezen res vse požre.
Naj vam opišem še naše silvestrovanje. Pri mesarju sem kupila 1 kg govejega mesa, ki smo ga imeli za juho 4 dni, 4 kg belega kruha, 3 pečenice in 5 krvavic, ki smo jih imeli dvakrat z zeljem. Spekla sem tudi dve majhni potici, kupili smo 2 radenski in 1 liter oranžnega soka. O vinu ni bilo ne duha ne sluha, in to je stalo 12 tisoč starih dinarjev.
Komaj bi bilo, da bi res morali šteti en krompirček, dva krompirčka ali ena žlica zate, ena zame. Kaj hočemo tarnati, saj nam to nič ne pomaga.
Dragi urednik, prosila bi vas, če to objavite, saj to ni osamljen primer, mogoče se bo pa na občinah kaj zganilo in bodo majhnim pokojninam le pridali še en krompirček.
M. S., Visoko
Uredništvo ne prejema le mnenj bralcev, ki smo jih začeli objavljati v rubriki ODMEVI, ampak tudi zle pripombe kot jc tale: kaj pa objavljate take traparije?
Namenoma ne popravljamo teh mnenj kakor jih tudi ne razlagamo, dopolnjujemo ali podobno. Želimo doseči le to, da nam bralci pišejo. Ce pa nam pišejo, berejo naše prispevke. Piscu, ki meni, da so to traparije, pa svetujem, da se usede za mizo in napiše, zakaj so po njegovem to traparije. Tudi njegov ODMEV bomo objavili. Ni pa nujno, da se bomo strinjali z njim kakor se tudi nismo z vsakim do sedaj objavljenim.
Urednik
Javnost dela — pogoj uspešne družbene kontrole in nadzora
Komisija za družbeno nadzorstvo pri republiški skupščini je pripravila gradivo »Družbeno nadzorstvo v sistemu socialističnega samoupravljanja«, ki bo osnovno gradivo za široko razpravo, ki Jo bo organizirala socialistična zveza. O tem so pretekli teden razpravljali tudi na seji Izvršnega odbora republiške konference SZDL.
V pretklem letu je bilo v Sloveniji več regionalnih posvetov, pobudnik teh posvetov pa je bila republiška komisija za družbeno nadzorstvo. Razprave so se osredotočile na tri skupine vprašanj in problemov, in sicer: na družbeno kontrolo in nadzor v našem sistemu, na delo skupščin in njihovih komisij za družbeno nadzorstvo ter na nekatere pereče problem in družbeno negativne pojave.
Iz poročila komisije za družbeno nadzorstvo navajam nekatere ugotovitve:
V vseh razpravah je bila ugotovljena potreba po aktivnem in učinkovitem družbenem nadzorstvu, hkrati pa ocenjeno, da se ustavna koncepcija družbenega nadzorstva v praksi ni uveljavila. Zato je bila upravičeno postavljena zahteva, da se stori vse, da bi se ta ustavna funkcija družbenopolitičnih skupnosti v praksi resnično uveljavila.
Na mnogih področjih in primerih predstavniška telesa družbenega nadzora ne izvajajo. Premalo jasno obravnavajo razne pereče probleme in primere, ki zadevajo predvsem razpolaganje z družbenim premoženjem. Premalo je javnih ocen in obsodb, s katerimi bi ustvarili tudi ugodnejšo družbenopolitično klimo za sodelovanje upravnih in drugih organov pri opravljanju te funkcije. Skoraj enotno je bilo mnenje, da so družbena kontrola in družbeni nadzor tudi pri obravnavanju in reševanju konkretnih primerov počasni in neučinkoviti. Mnogi primeri in zadeve zvodenijo z zavlačevanjem, intervencijami in obravnavanjem pred »pristojnimi forumi«.
Odpori zoper javno obravnavanje problemov, zoper družbeno kontrolo in nadzor so zelo močni. Prizadeti posamezniki, organi in organizacije razglašajo to za etatizem, lov na čarovnice, poseg v njihovo samoupravne pravice in podobno, čeprav so sami prekršili ali prekoračili svoje samoupravne pravice in dolžnosti ter oškodovali družbeno skupnost. Pogosto se vidijo in svojevoljno tolmačijo samo samoupravne pravice, ne pa tudi dolžnosti.
Posebej jc bila poudarjena javnost dela kot pogoj uspešne družbene kontrole in nadzora. Pri tem ne gre le za formalno spoštovanje tega načela, temveč predvsem za njegovo stvarno uveljavljanje, kar se dogaja, da se z raznimi tehničnimi, formalnimi in podobnimi postopki javnost dela v resnici onemogoči. Odprta in javna kritika ni uspešna ali je ni zaradi posledic, katerim so Izpostavljeni tisti, ki jo iznašajo. Te pa so včasih zelo hude, od šikaniranja, premestitve do izključitve Iz delovne organizacije. Vsekakor ne bi smel biti nihče zaradi kritike (utemeljene ali ne) in javnega izražanja svojega mnenja šikaniran, materialno ln eksistenčno ogrožen In prizadet.
V zvezi z Javnostjo dela je bila poudarjena pomembna vloga sredstev množičnega obveščanja. Z objektivnim In pravočasnim obveščanjem Javnosti so v mnogih primerih pripomogla k reševanju mnogih problemov in odpravi družbeno negativnih pojavov.
Da pa človek pove ali zapiše resnico, pa je včasih potrebno tudi malo (ali pa precej) poguma.
J. Vidic
Transturist
priporoča ugodne zimske aranžmaje
7-dnevne počitnice
pri Belem jezeru in v D6I-lachu-Heiligenblut na Koroškem (izvrstna smučišča, drsališče, kopanje i. dr.);
smučarske pakete
nad 3 dni v Bohinju, vključno penzionske storitve v hotelih, sistem žičnic na Voglu in lokalni ski bus;
enodnevne šolske smučarske pakete
na Voglu (Bohinj) in na Starem vrhu (nad Škofjo Loko), vključno avtobus, sistem žičnic in malica.
Obisk   drsalne   revije v Celovcu pod naslovom
Parada na ledu
IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST IN OBIŠČITE NAŠE TURISTIČNE POSLOVALNICE V ŠK. LOKI, RADOVLJICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI, ŠUBIĆEVA 1.
Zaposlenost na Gorenjskem
Konec septembra 1970 je bilo na Gorenjskem v delovnem razmerju 61.803 oseb, v družbenem sektorju in pri zasebnih delodajalcih. To predstavlja 40,1 % celotnega prebivalstva. Po občinah sta bila njihovo število in delež glede na prebivalstvo naslednja:
Jesenice	11.860	43,4 %
Kranj	24.105	433 %
Radovljica	10.221	35,7%
škof j a Loka	10.500	34,6%
Tržič	5.117	42,1 %
Zelo visok je delež zaposlenih žena — 46,7 %. Najvišjo stopnjo dosega na področju občine Tržič s 55 %, v drugih občinah pa je takle: Jesenice, 32,5%, Kranj 49,3%, Radovljica 50,5% in škof j a Loka 49,0 %.
V občini Jesenice je razmeroma majhno število zaposlenih žensk, ki jo pogojuje še vedno precej homogena struktura gospodarstva (železarstvo). Ta počasi postaja pestrejša z uvajanjem novih dejavnosti na področju občine. Pred nekaj leti je bil delež žensk v delovnem razmerju tu še nižji.
Večino delavcev zaposluje industrija, saj jih je na tem področju kar 57,1 %. Vse ostale gospodarske dejavnosti so v primerjavi z njo zelo skromne. Lepše od opisa jih vidimo iz tegale pregleda:
Struktura zaposlenih po dejavnostih			in spolu —	september
1970 (podatki	KZSZ Kranj)			
Področje	moški	ženski	vsi	%
industrija	18.583	16.729	35.315	57,1
kmetijstvo	971	471	1.442	2,3
gozdarstvo	1.071	172	1.243	2,0
gradbeništvo	3.166	424	3.590	5,8
promet	2.580	649	3.229	5,2
trg. in gost.	1.497	3.731	5.228	8,4
obrt	2.081	1.395	3.476	5,6
komun. dej.	582	108	690	1,1
kult. soc. dej.	1302	3.642	4.944	8,0
dej. drž. org.	578	1.018	1.596	2,6
skupaj	32.411	28.399	60.750	983
zasebniki	544	509	1.053	1,7
vsi	32.955	28.848	61.803	100,0
%	53,3	46,7	100	
Med drugimi gospodarskimi področji nekoliko izstopa še trgovina z gostinstvom (8,4%), ki pa v bistvu zajema dve dejavnosti. Ti dve v praktičnem življenju predstavljata ponekod zelo samostojni veji, drugod pa se skoraj do neločlji-vosti prepletata. Nekaj podobnega opažamo tudi v prometu (5,2%), ki zajema poleg čistih prometnih delavcev v nekaterih primerih tudi turistične delavce, ker se v praksi ti dve dejavnosti lepo dopolnjujeta.
V negospodarstvu je skupaj 11,7% zaposlenih, pri zasebnih delodajalcih pa 1,7 %.
Vse to velja za celotno regijo Gorenjske. V posameznih občinah so nekatere dejavnosti bolj zastopane, druge pa manj — poleg industrije seveda, ki je povsod vodilna. Od navedenih skupnih značilnosti izstopajo npr. trgovina in gostinstvo v Radovljici s 133 % in na Jesenicah z 9,5 % zaposlenih, gradbeništvo na Jesenicah z 9,8% in škof ji Loki z 8,4 %, promet na Jesenicah s 7,4 % in v Kranju z 9,4 % zaposlenih itd. Okvirna struktura vključenih na delu v gospodarstvu, negospodarstvu in pri zasebnih delodajalcih, pa je v gorenjskih občinah takale:
Področje	vse občine	Jesenice	Kranj	Radovljica	šk. Loka	Tržič
gospodarstvo	86,6	86,5	83,3	87,2	903	93,9
(industrija)	(57,1)	(52,5)	(57,4)	(513)	(57,1)	(77,3)
negospodarstvo	11,7	12,6	15,1	9.5	8.4	4.7
zaseb. delodaj.	1,7	0,9	1,6	3,3	13	1.4
V zadnjih štirih letih je zaposlenost v regiji kot celoti neprestano naraščala. Najmočnejši je bil dvig v letu 1969, in sicer 41,1 % glede na 1966 in 3 % glede na 1968. Izjemi pri tem gibanju sta občini Radovljica in Jesenice. Na Jesenicah v vseh letih opazujemo stagnacijo, ki se nadaljuje še v prvo polletje 1970. V Radovljici pa je do konca 1968 število padalo, v 1. 1969 pa se je začelo hitro dvigati.
Letno poprečje števila zaposlenih po občinah od 1966 do 1969 kaže naslednja razpredelnica-'
Občina	1966	1967	1968	1969
Jesenice	13.396	13.082	13.102	12.710
Kranj	23.121	23.446	23.575	24.387
Radovljica	9.311	9.293	9.310	10.054
škof j a Loka	8.128	8.181	8.352	8.839
Tržič	4.875	4.988	5.116	5.264
SKUPAJ:	58.831	58.990	59.455	61.260
(i/, evidenc KZSZ)"
Naraščanje zaposlenosti se je v enotno obravnavanem gospodarskem področju — regiji Gorenjske, nadaljevalo tudi v 1. 1970. V nekaterih občinah kot sta Škofja Loka in Radovljica je porast res izrazit. Ker še ne razpolagamo s točnimi podatki konca leta, se bomo zadovoljili s polletno primerjavo.
V prvem polltil ju 1. 1970 se je torej skupno število dvignilo za 2,1 % v primerjavi z istim časovnim obdobjem leta 1969. Situacija v občinah jc naslednja: Kranj 2,2%, Radovljica 6,6 %, škofja Loka 6,1 % in Tržič 2,8 %. Na Jesenicah smo zaznamovali 4,3-odstotno znižanje. Posamezna gospodarska področja in negospodarske dejavnosti pa so bile v tem gibanju zastopane takole:
Področje
4
industrija	101,2	91,9	102,1	107,2	105,4	102,4
kmetijstvo	100	100	97,7	99,6	105,3	133,3
gozdarstvo	101,1	87,2	104,5	98,3	97,6	1193
gradbeništvo	106,3	100,6	110,4	1073	111,9	98,6
promet	105,5	97,7	105,9	114,3	112,3	
trg. gost.	107,5	100	1073	116,4	1063	109,6
obrt	104,1	104,2	93,4	108,1	118,9	103,7
komun. dej.	96,6	95,7	115,9	96,9	36,1	100
kult. soc. dej.	101,6	100,8	101,8	100,7	104,1	96,8
dej. drž. org.	101,4	102,6	101,3	96,7	106,1	102,3
SKUPAJ:	102,4	55,7	102,7	107,1	106.3	102,9
ZASEBNIKI	88.6	98,1	81,6	93,9	102,2	903
VSI	102,1	95,7	102,2	106,6	106,1	102,8
OPOMBA: računano brez krajevnega urada Žiri
Pregled dejavnosti kaže, da so se okrepile predvsem gradbeništvo, promet, trgovina z gostinstvom in obrt. Gre le za relativno krepitev, saj v absolutnem številu industrija močno prevladuje. Zaznamovali smo torej rahel pozitiven premik v terciarnih dejavnostih. O zaposlovanju v teh že precej dolgo razpravljamo oziroma bolje, razpravljamo o nujnosti njihovo širitve. Seveda tega premikanja ne smemo razumeti kot nekaj velikega, bistvenega. Ze groba primerjava strukture zaposlenosti po področjih delovanja v letih 1967 in 1970 kaže, da gro le za nekak začetek, saj je v absolutnem in relativnem pogledu najmočnejše spremembe v smeri povečanja doživela indin strija. Za ilustracijo si oglejmo to primerjavo. Vzeto je stanja v mesecu septembru, ko sezonska nihanja-niso izrazita.
Struktura zaposlenih 1967 in 1970 po dejavnostih — sep»
tember
Področje	1967	1970
industrija	55,4	57,i
kmetijstvo	2,3	2,3
gozdarstvo	. 2,0	2,0
gradbeništvo	6,8	5,8
promet	4,8	5.2
trg. gost.	8,1	8,5
obrt	5.3	5,6
komun, dejav.	1.7	1.1
kult. soc. dej.	8,0	8,0
dej. drž. org.	3,2	2,6
SKUPAJ:	97,6	98.3
ZASEBNIKI	2,4	11,7
VSI	100	100
Kot vidimo niso nobenih posebnih sprememb doživeli kmetijstvo, gozdarstvo in kulturno socialna dejavnost v okviru negospodarstva. Izrazit je porast v industriji, precej manjši v prometu, trgovini in gostinstvu ter obrti. Zmanjšanje pa nastopa v gradbeništvu in obeh ostalih negospodarskih dejavnostih. Porast v gradbeništvu, ki smo ga prej omenili, je veljal torej le za prvo polletje 1. 1970 glede na 1969, ne pa tudi za daljše obdobje.
Iz gornje primerjave je tudi razvidno krčenje zaposlenosti pri zasebnih delodajalcih J. Puhar-Kranjc
KAJ JE PISAL
Qmmjec
PRED SEDEMDESETIMI LETI
Najzanimivejša »Gorenjče-ra« rubrika je bila tudi v drugem letu njegovega življenja, vsekakor Novičar.
Prvo letošnjo številko je uprava »Gorenjca« poslala tudi mnogim uglednim možem na deželi. V vabilu k naročbi pravi uredništvo med drugim:
V največjo napako šteli so naši grobokopi »Gorenjcu« to, da je resnično brez ozira na osebe šibal škodljive pojave vseh vrst. Ta očitek nam laska, ker potrjuje že star pregovor, da se le nepošte-njak boji resnice. Kolikor bolj bodo nasprotniki rohneli proti »Gorenjcu«, toliko raje bodo Gorenjci segali po njem!
Gorenjski zaveden kmet — tako se je dopisnik sam podpisal — se huduje, ker gospod z lece tako rohni proti »Gorenjcu« io ga prepoveduje brati.
Mar zato, ker odkritosrčno pove resnico in razkriva laži in sleparije? Tudi Kristusa so nekdaj višji duhovni in farizeji preganjali in nazadnje še celo umorili, ker jim je vedno povedal resnico in jim očital njih hudobije. — Zatorej, dragi gorenjski rojaki in tovariši, postavimo se na lastne noge in začnimo misliti z lastnimi glavami. — Kmeta je leta 1848 omamila svetla luč svobodne dobe in zamudil je pravi trenutek, svoj najboljši čas. Našega oratarja je nekako neprijetno dimola prostost, ki jo je nevajen dosegel. Ni je znal ceniti. To priliko je porabila gotova kasta ter ga ukovala v tesne verige. Sele ob koncu stoletja je začel slovenski kmet spet samostojno misliti in da sme živeti tudi zase, ne le za druge.
Narodna čitalnica v Kranju, ki je bila ustanovljena že 1. 1863, je imela ob koncu stoletja svoj redni občni zbor. Iz poročila izvemo, da je štela natanko 100 članov in da je zbrala za Prešernov spomenik v Ljubljani kar pomemben znesek — v današnji vrednosti celih 900.000 S din.
Velika Prešernova slavnost, katero je priredila čitalnica, je donesla Prešernovemu spomeniku K 600.—. — Godbeni odsek pa je dodelil Dijaški kuhinji K 306,67.
Iz poročila kranjske čitalnice še zvemo, da je v preteklem letu 1900 priredila dva koncerta, štiri veselice, ma-škarado, štiri zabavne večere s konceriom in plesom ter
Miklavžev večer. Vsekakor precej bolj živahna dejavnost kot kateregakoli podobnega društva v Kranju dandanašnji...
Prvi mož novega stoletja se je rodil eno minuto čez polnoč 1. januarja 1901 baronu Frideriku Bornu, ki je dobil obilo častitk k temu izvan-rednemu dogodku.
Hitrost luči je bila leta 1611 izmerjena po Olefu Rd-merju. Lučini žarek premeri v eni sekundi pot 311 milijonov metrov. Lansko leto pa je Perrotin dognal, da je hitrost luči 229,900.000 m.
V Kamniku se norčujejo iz slovenščine! Dobili smo iz Kamnika razglednico s temle napisom: »Stein Kleinfest Kirche — Cerku na malem Grad v Kamniku«. — Torej nemščina na prvem mestu, nato pa slovenščina, da Bog pomagaj! Vsak šolarček s hribov bi vedel povedati gospodu založniku, kako pravilno pisati slovenski ta ubogi, kratek stavek.
Medved v Cerkljah. Iz Cerkljan (tako so pisali takrat: iz Cerkljan, iz Vogljan namesto: iz Cerkelj, iz Vogel j) je »Gorenjec« dobil tale šegav dopis:
V nedeljo dopoldne smo sedeli v gostilni in se zgovar-jali o volitvah. Slučajno pogleda nekdo izmed nas na cesto in zakliče: »Lej ga, lej ga, medveda; kako pleza in trga!« Vsi pogledamo skozi okno, ker so bile šipe zamrznjene, smo v prvem trenutku res mislili, da se zaganja kaka divja zver v vogel nasprotne hiše. Razločili pa smo kmalu, da trga naš kapelan Medved s stene volilni oklic napredne stranke.
Bila je to le igra s priimkom, za oni čas slepih strankarskih strasti že kar običajna. Spominja pa na šega-vost pesnika Antona Medveda, ki se je s svojim imenom in priimkom kar sam s seboj ponorčeval — v besedi in sliki! — Mladega pesnika je nekoč oče pokaral, češ, ali si človek ali zverina, je fantič hitro odbrusil: »Kot Tone sem človek, kot Medved zverina — to je odgovor vašega sina!« Ko pa je pesnik služboval kot duhovnik na Breznici pod Stolom, je imel na vratih svoje sobe vizitko, na katero je prilepil podobico sv. Antona, zraven pa še sličico — medveda! Tudi nepismeni obiskovalec je tako zvedel, da tu domujc Anton Medved!
Č. Z.
Iz 70 kubičnih metrov smrekovih hlodov so tesarji naredili visoko kolibo. — Foto: F. Perdan
Pogovor z režiserjem Lolo Džukićem
»Ljudi je pripraviti v smeh«
Ze kakih deset dni snema filmska ekipa pod vodstvom znanega režiserja Lole Džu-kiča film »Sam med bori« na pobočjih Zelenice. Blizu Kompasovega Garni hotela je tržiško gradbeno podjetje postavilo za filmsko delavce pravi atelje, v katerem se dogaja večji del filmske zgodbe. Iz 70 kubičnih metrov smrekovih hlodov so tesarji zbili visoko kolibo, naslonjeno na veliko skalo, ki je zdrsnila s pobočja Zelenice. V kolibi »stanuje« samotar Ljuba Tadič, ki se je pred ljudmi umaknil v samoto, nato pa spoznal, da je samota strašnejša od vsega.
Lola Džukič je znan predvsem po svojih uspelih televizijskih serijah.
»Kako to, da ste se lotili drame?«
»Veste, napisal sem 150 televizijskih nadaljevank. Po tolikšnem številu se človeku naenkrat upre, da bi se neprestano ukvarjal s komedijo in je zato tole snemanje celovečernega barvnega filma zame pravi oddih. Vsi, ki se ukvarjajo s komedijo, dobro vedo, kako težko je ljudi pripraviti v smeh, veliko težje kot do joka.«
% »Kakšen film bo to?«
»To je film o surovosti, človeški samoti. Dogaja se v Črnogorskih planinah. Vse se zgodi v enem dnevu. Večji del filma je pretkan z osam-ljenčevimi spomini. To je zgodba o človeku, ki je zaradi ženine prevare pobegnil v planine, kjer ostane petnajst let. Toda potem, ko spet pride v stik z ljudmi, spozna, da je samota pravzaprav strašnejša, zato se surovo maščuje nad ženo in ljubimcem.«
% »Kdo vam je dal idejo
za film?«
»Scenarij sem napisal sam po svoji radijski igri. Napisal sem jo pred osemnajstimi leti. Igra pa je napisana po resničnem dogodku , o njem mi je pripovedoval še moj oče. Zgodilo se je na planini Komove v Crni gori. Zelenica pa se mi zdi zelo podobna tej planini. V Črni gori ne bi mogli pozimi snemati v takih pogojih kot tukaj. Delo teče skoraj dobesedno pod okni hotela. Nihče ne bi verjel, ko bo gledal v filmu divje stene, sneg, zasnežene smreke, da so nam pri snemanju takih scen podajali vročo kavo skozi okno hotela. Prava sreča, da imate v Sloveniji zimski turnem tako razvit.«
# »Kdo pa so igralci?«
»Najbrž vse dobro poznate: glavno vlogo igra Ljuba Tadič, sodelujejo pa še Petre Prličko, Rade Markovič, Jagoda Kaloper, Gidra Boja-nič, Igor Galo in drugi. Vsi se na Ljubelju dobro počutijo.«
0 »Kaj pa imate v načrtu, ko bo film končan?«
»Film bo gotov do aprila. V januarju bomo s snemanjem na Ljubelju končali, notranje prizore pa bomo snemali še v ateljejih v Beogradu. Težje snemanje je sedaj že za nami. Najbolj zahtevno je bilo snemanje prizora z volkom. Mi smo seveda uporabili policijskega psa, pravega volka v Sloveniji ni menda dobiti. No, v filmu je pravi volk samo nagačen.
Načrti? Morda bom še snemal komedije, vendar pa ne več serijskih za televizijo. Tega imam dovolj. Če dobim idejo, kaj kmalu ugotovim, da sem o tom že pisal. Trenutno mi je pri srcu drama.«
L. M.
Lola Džukič
Ljuba Tadič
Neznani junaki
Izvršni odbor Letalske zveze Jugoslavije je na predlog športne komisije proglasil letalsko šolo Alpskega letalskega centra iz Lesc za najboljšo letalsko šolo Jugoslavije 1970. Komisija je pri ocenjevanju upoštevala vse tri letalske športne discipline, in sicer jadralno letenje, padalstvo in motorno letenje
To j« vsekakor velik uspeh prizadevnih leskih športnikov. Zato smo pretekli teden povabili v uredništvo najboljše športnike ALC (Alpskega letalskega centra), in sicer padalko DARINKO KRSTIC, jadralnega pilota SILVA SERA/". IN A, motornega pilota-akrobata BRUNA STULAR-JA, padalca ŠTEFANA PESJAKA in upravnika letalske šole ALC FRANCETA MIRNI K A. V prisrčnem pogovoru sta sodelovala še sekretar Letalske zveze Slovenije MIRKO BITENC in dolgoletni letalski delavec TONE PO-LENEC. Drugi vzrok za razgovor pa je bila naša želja, da bi v prihodnje več pisali o letalskem športu, o delu ALC in prizadevnih pilotih ter padalcih, katerim se imamo zahvaliti, da je najvišji jugoslovanski naslov odšel v Lesce. In tretjič. Na prelepem leškeni letališču je bilo oktobra lani X. jubilejno svetovno prvenstvo v padalstvu, n? katerem sta prav naša gosta, padalca Krstičeva in Pesjak, dosegla največje športne dosežke. Prav ta dobro organizirana prireditev je privabila v Lesce in na Bled 300.000 oboževalcev junakov pod pisanimi kupolami in v marsičem prispevala, da se bo ta najdražji in najdrznejši šport na Gorenjskem še oolj razmahnil, čeprav ima že «edaj lepo tradicijo. Gorenjska namreč letalskemu športu največ da, saj je na nje-oem področju največ kvalitetnih letalskih in padalskih prireditev. Ta prispevek je plod prizadevanj športnikov amaterjev, navdušencev v pravem pomenu besede.
ZAKAJ PRVI V DRŽAVI?
Kolebam, kje naj začnem zapis o letalski šoli ALC iz Lesc. Odločil sem se, da najprej zapišem vse tiste velike iispche letalcev in padalcev iz Lesc, zaradi katerih so stopili na zmagovalni oder 'ugosiovanskih letalskih šol.
Videli boste, da so uspehi kljub skromni opremi v primerjavi z ostalimi »letalskimi« državami v svetu in Evropi odlični.
9 Najprej jadralno letenje. V letalski šoli ALC so lani izšolali 16 novih jadralnih pilotov, 5 pilotov je položilo izpit Zvezne uprave za civilno letalstvo, 2 pilota sta dosegla vse pogoje za srebrno »C« značko, 2 pilota sta dobila zlato »C« značko z dvema diamantoma, 1 pilot pa je dosegel zlato »C« značko z enim diamantom. Na republiškem tekmovanju jadralnih letalcev v preletu so bili člani ALC prvi. Preleteli so 925 ur ali 7691 kilometrov. Na jadralnih letalih je letelo 48 pilotov. Temu primerni so bili tudi uspehi posameznikov. Največ so dosegli Silvo Sera-žin, Boris Praprotnik in Jakob S m it.
Večino najboljših rezultatov so dosegli jadralci nad Slovenijo, ki je znana po neugodnih meteoroloških razmerah. Piloti so povrhu vsega krmarili zastarela letala, »rojena« 1938. leta!
$ Padalstvo. Lani so učitelji ALC izšolali 13 začetnikov. Srebrno »C« diplomo je doseglo 8 padalcev, zlato »C« diplomo prav tako 8 padalcev, zlato »C« diplomo z diamanti pa so dosegli trije padalci. Padalci ALC so se lani kar 2672-krat pognali iz letala. To število predstavlja dve tretjini vseh opravljenih skokov v republiki. In kateri posamezniki so bili najboljši? Darinka Krstić. Štefan Pesjak in Tvan I.otrič.
% Motorno letenje. Čeprav ta panoga zaostaja za jadralnim letenjem in padalstvom, se je lani v Lescah izšolalo 7 akrobatskih pilotov in 6 začetnikov. Največji uspeh pa predstavlja 1. mesto Bruna štularja na republiškem prvenstvu akrobatskih letalcev. Prav to zaostajanje vpliva tudi na počasnejši razvoj padalstva in jadralnega letenja.
PRVA DAMA NAŠEGA PADALSTVA BREZ SLUŽBE Beseda teče o Darinki Krstić, Dari, kot jo kličejo kolegi. Rodila se je v Vršcu in jc stara 20 let. Po poklicu je medicinska laborantka. S padalstvom se je začela ukvarjati 1966. leta in je do danes že opravila 580 skokov. Ima zlato »C« značko z dvema diamantoma. Njeni uspehi pa so glede na to, da skače šele tri leta, izredni. Predlanskim je bila 2. na državnem prvenstvu, lani pa jc bila že prva v državi. Razen tega je lani zasedla 3. mesto na tekmovanju avstrijskih in naših padalcev, 2. mesto med moškimi, na zadnjem svetovnem prvenstvu pa je bila 9. Prav tako je postala državna prvakinja v nočnem skoku na cilj s 1000 metrov. Ničlo je zgrešila za 1,05 metra!! To je najboljši jugoslovanski rezultat vseh časov. Vendar o Dari to še ni vse. Prva dama je med najboljšimi v državi (moški in ženske) v figurativnih skokih. Cena njenih uspehov je še večja, ker skače Šele tretje leto in je bil svetovni spopad njeno prvo veliko tekmovanje. Njene tekmice opravijo samo v enem letu toliko skokov za trening, kolikor jih je Dara skočila v treh letih!
Dara pravi o svojem vstopu med padalce takole: »Prvič sem skočila v Zrenjani-nu. Doma so mi branili. Ko sem jim povedala, da skačem, Je bilo že prepozno .. .«
In še kanček pelina. Darinka Krstić je že leto brez službe. Marsikatera delovna organizacija se brani vrhunskega športnika. Prošnje za večmesečni izredni dopust ob treningu in tekmovanjih so iz dneva v dan bolj odveč . ..
SIVC IN BRUNč: KAKO POSTANEŠ PILOT
Silvo Seražin (Sive) in Bruno   štular   (Brunč) sta
doma iz Kranja. Zanju je značilno, da sta postala pilota po k.kasični poti. Začela sta z modelarstvom ( ž njim se ukvarjata, še danes) in pristala na resničnih krilih in z njimi zajadrala pod oblake.
Silvo: Jc eden najstarejših aktivistov letalskega športa. Star je 30 let in je že s sedemnajstimi leti krmaril motorno letalo. Je dober motorni pilot, jadralec in modelar hkrati. Bera njegovih uspehov je obilna. Trikrat državni prvak v radijsko vodenih modelih, dvakrat drugi jadralni piiot Slovenije, štirikrat državni reprezentant v letalskem modelarstvu itd. Njegov največji uspeh pa je osvojitev /late »C« značke z dvema diamantoma. Prvič v zgodovini slovenskega jadralnega letalstva je preletel 300 kilometrov v trikotniku Le-sce-Maribor-Novo mesto-Le-sce. Polet je napovedal naprej, kar je ob neugodnih slovenskih vremenskih razmerah še te/je. Drugi diamant pa je dosegel z višinskim preletom nad 5000 metrov. In še podatek, da je 500 ur letel z motornim letalom in 360 ur z jadralnimi letali.
Sive je zaposlen v Iskri in je poročen. Pravi, da je največ letel pred poroko, ker je letalstvo težko usklajevati z družino in službo, »če mož rad leti,« pravi, »ni rečeno, da ima tudi žena rada letalstvo. Enkrat, dvakrat se že pelje, potem Ima dovolj!« Tudi v službi je vedno težje dobiti dopust za razna velika tekmovanja.
Bruno: Na motornih letalih je preletel 550 ur, na jadralnih pa 100 ur. Brez dvoma je najboljši jugoslovanski letalski akrobat. Je tudi lanski republiški prvak. Zanj je značilno, da je izredno napredoval in da je tudi učitelj motornega letenja. Brunč je že tak strokovnjak, da so ga na nekem tekmovanju občudovali celo Rusi, ki so v teh stvareh pravi mojstri. Bil je najboljši z najslabšim letalom!
Akrobatsko letenje je najbolj »športno« pri vsem motornem letalstvu. Pilot mora prenašati »astronavtske obremenitve«, od časa do časa izgubi zavest in pregled nad položajem. Zato je Brunovo početje v višavah občudovanja vredno!
KAKŠEN JE PADALSKI
STRAH? »Drugačen od navadnega,« je dejal Štefan Pesjak, najboljši jugoslovanski padalec, delavec Železarne, Radovi j i-čan, ki se je 1960. leta na trikratno pilotovo opozorilo prvič pognal v globino. Danes ima v svoji padalski be-lcžnici že 900 vpisanih skokov. Mogoče se Še spomnite, da mu je lani v Lescah za las ušel najvišji svetovni naslov. Nc bomo opisovali vseh njegovih uspehov. Spomnimo se samo enega, zlate »C« značke s tremi diamanti, edine v Jugoslaviji za podvig, ki
ga verjetno dolgo nc bo nihče ponovil. Na štirih tekmovanjih je dvanajstkrat skočil v strogi center, na mednarodnem tekmovanju pa je ^st predpisane figure izvedei prej kot v desetih sekundah! Najvišjo jugoslovansko letalsko lovoriko je resnično zaslužil ln ne samo to. Na svetovnem prvenstvu je prejel srebrno medaljo v disciplini skupinskih skokov na cilj, ima pa tudi državni rekord v nočnem skoku na cilj s 1000 metrov. Ničlo je zgrešil za 80 centimetrov. Svoje izkušnje prenaša na mlado padalce, saj je učitelj padalstva.
ŠPORTNIK OD GLAVE DO PETA
Vsi opisani uspehi pa so tesno povezani z imenom Franca Mimika, upravnika letalske šole ALC. Leti od 1952. leta dalje in je opravil 1300 ur motornega letenja m 870 ur jadrainega letenja. Bil je tudi inštruktor za jadralno letenje pri letalski zvezi Slovenije. Vendar so njegove glavne vrline drugje: v njegovi ljubezni do športnega letalstva, amaterizma, zato njegova bojazen, da bodo kmalu lahko leteli le tisti, ki imajo denar in ne tisti, ki imajo talent.
33-letni Celjan je vnesel v delo ALC sistematičnost in pravilen odnos do učenca. Zato tako majhen osip. Njegova letalska i/obrazba je izredna, 2ato mladim lahko svetuje. Njegov cilj pa je preriniti lesko šolo V jugoslovanski vrh. In to mu je lani uspelo. Razen tega je odličen organizator tekmovanj.
Odlično pozna letals' > šport in svoje učence, zato besede; »Letalstvo je eden najdražjih športov. Koliko morajo naši fantje znati, da na zastarelih napravah dosegajo rezultate svetovne vrednosti. Koliko neplačanih ur morajo prečepeli na letališču ...«
Tudi France je poročen, stanuje pa v Radovljici.
za NJIMI RASTE rod MLADIH LETALCEV...
Navada je taka, da pona* vadi pišemo o najboljših. Lote ste spoznali. Po njihovih stopinjah pa gre kar lepo število mladih podalcev in letalcev, ki so že dosegli lepe rezultate in bodo ob pridnem treningu in družbeni pomoči lahko kmalu dostojni nasledniki Darinke, Štefana, Silva, Bruna, Franca in ostalih. Letalski šport ima pri nas že mesto pod soncem, čeprav ne takega kot v tujW ni. Na Poljskem je recimo 30.000 letalcev! Stotisoči na letalskih prireditvah "v Sloveniji, stalne razstave itd., obetajoči boljši materialni pogoji in množica entuzi-astov daje zagotovilo, da letalski Šport pri nas ne bo izumrl in da se bodo pod loškim nebom še odpirale padalske kupole in brneli letalski motorji.
Letalski Šoli ALC nate Iskrene Čestitke, vsem junakom neba pa hvala lepa!
Zapisal: J. Košnjek
Dokler je čep pri sodu moker..
Gostilna pri Cererju v Kam-nilku je v rokah treh Jožetov, ki so vsi šolani za gostinstvo. Lastnica gostilne je Jožica Baronik, njen mož je Jože, mama pa Jožefa. Jožefa je bila 18 let gostilničarka v raznih krajih, v Kamniku je zdaj štiri leta.
»Prvotno smo mislili, da si bomo uredili samo bife. Potem pa smo si s pomočjo mestnega arhitekta le uredili sodoben gostinski lokal.«
Njena hčerka Jožica je uspešno končala gostinsko šolo natakarske smeri, njen mož Jože pa gostinsko šolo kuharske smeri in poslovod-ske smeri.
Ko sem slišal, da je Jože izučen kuhar in poslovodja, sem takoj vprašal, kdo kuha in kdo vodi gostij no.
»Kdo pa naj bi kuhal?« se je namuznila Jožica, »mož kuha zame, za mamo in goste. In kdo naj bi vodil gostilno? Mož, seveda, kdo pa drug. Z mamo sva le svetovalki.«
V posebni sobi sem na zidu opazil tale napis:
Dokler je čep pri sodu moker vsak mi je boter, kadar je čep suh je vsakdo zame gluh.
Ogledoval sem zidove posebne sobe. Obočni strop in meter debeli zidovi bi bili varno zaklonišče v primeru potresa, pa tudi vsaka topovska granata ne bi prebila tega zidu.
»Le oglelte si zidove,« je dejala gostilničarka, »kajti naša stavba je stara 800 let. Sele lani smo jo preuredili v gostilno.«
Spomladi bodo uredili vrt in dve sobi za prenočišče. Res zanimiva gostilna v Maistrovi ulici. Ob slovesu sem trem Jožetom v šali dejal, da jim je sporni napis v gotici nad vhodom prinesel brezplačno reklamo, saj so o tem napisu že večkrat pisali različni časopisi.
J. Vidic
Žirovnica brez frizerja
»Kje si, ljubi moj frizer!« vzklikajo Zirovničani, ki s frizerji res nimajo sreče. Na področju krajevne skupnosti Žirovnica, ki zajema deset vasi, ni nobenega frizerja, zato hodijo k frizerjem v Begunje, na Jesenice ali v Radovljico.
Pravijo, da je imel pesnik dr. France Prešeren dolge lase; zakaj mu farani ne bi sledili?
Čudno je le to, da na področju teh desetih vasi doslej ni opaziti dolgolascev. Ce pa bi bili, bi res imeli tehten izgovor.
Pozabljivi kolesarji?
Zadnje dni decembra so na razglasno tablo skupščine občane Kamnik nalepili razglas o najdenih predmetih. Zanimivo je, da je objavljen seznam 15 najdenih predmetov — to pa so samo kolesa. Na uradu za najdene predmete imajo 6 moških, 6 ženskih in tri ponv kolesa. Med njimi je celo kolo s pomožnim motorjem.
Razumljivo je, da v teh zimskih dneh mislimo na smučke in sanke. Kdo le naj bi še pogledal v shrambo ali klet, če je tam še kolo. S kolesi pa res ne bomo hodili na smučišča.
J. V.
Ko ponoči bo preplah, vsi iz postelj na en mah, vsak naj svojo puško vzame, nahrbtnik naj si da na rame.
8
Že dolgo so govorili, da bo v kratkem ponoči preplah. Vojaki morajo vzeti s sabo vso opremo od puške do nahrbtnika. Kdor bo prišel prepozno, bo kaznovan; preplah pa se bo tolikokrat ponovil, da bodo vsi prišli v zelo kratkem času. Razumljivo je, da so se potlej pripravljali vojaki na preplah zavzeto.
Črnuh je imel težave s čevlji. V spalnici so hodili bosi. Čevlje so puščali zunaj pred vrati. Vsak je imel spravljene pod svojo številko. Ker črnuh ni poznal številk, je bil vedno v dvomih, če je obul svoje.
»Ko pa so vse te čačke tako enake,« je rad potožil.
Ker je bil enkrat zelo kaznovan, češ da je ukradel čevlje, čeprav je obul le tuje, ker svojih ni poznal, je pozneje počakal, da so drugi čevlje pobrali. Tisti, ki so ostali, so bili največkrat njegovi.
Ko so mu povedali, da bo preplah sredi noči in da ne bodo prižigali petrolejke, se je ustrašil za čevlje. Ker je bil med največjimi, bo moral biti med prvimi na zbirnem mestu. Manjši se bodo četi lahko priključili, ko bodo pregledovali prve. črnuh se je znašel tako, da je v čevlje med vezalke dal rdeč tivl:. Zjutraj je tako svoje čevlje spoznal takoj, ponoči pa jih bi tudi lažje našel.
Mihca je skrbela predvsem puška. Ker je bil majhen, so ga sovojaki navadno odrivali od stojal za puške. Sele ko so jih drugi pobrali, jo je lahko vzel še sam.
Ker se ni nihče drl samo nad Žolno, je le-ta izkoristil priložnost in se potuhnil. Vstal bi, če bi ga kdo posebej prebudil, je sklenil zase in se delal, da spi.
»Tovariši, vstani, preplah!« ga je uvidevno pocukal Mihec. Žolna mu je v odgovor nekaj zamrmral. Krojač je imel preveč opraviti s sabo, da bi ga še klical.
Zbirno mesto je bilo precej iz kasarne. Mnogo vojakov je popadalo na tla, ko so tekli tja. Na poti je bila napeta namreč vrv, na kateri so kuharji sušili krpe za pomivanje. Tudi črnuh je obležal na tleh kot je bil dolg in širok. Nahrbtnik ga je dodatno pobožal po glavi.
»Vraga, pa ne da je strela udarila vame,« je godrnjal, ko se je pobiral. Obešene vrvi ni videl, zato je sumil v nadnaravne sile.
Oficirji in podoficirji so že čakali na zbirnem mestu. Ko se je nabralo že precej vojakov, so jih začeli pregledovati. Skoraj pri vsakem so ugotovili, da mu kaj manjka.
Črnuh je bil drugače dobro opremljen in tudi napravljen, čeprav se sam ni počutil najbolje. Zelo so ga tiščale noge. Ker je bila v hodniku s čevlji tema, mu tudi rdeč trak med pentljami ni mogel pomagati. Obul je čevlje, ki so bili gotovo vsaj tri številke premajhni.
»Jih bom že na maršu shodil,« si ni delal skrbi.
Mihec se je postavil na koncu vrste sila ponosen. Vso vojaško opremo je imel s seboj, tudi puške ni pozabil. Torej ni bilo zastonj, ko je več kot štirinajst dni spal z njo ob sebi. Vse prestano je pozabil. Predstavljal si je, da ga bo sam kapetan, ki je pregledoval tokrat,
Onuh, Mihec
Ivan Sivecra
pa še Žolna
»Tovariši,« je povedal v sobi, »jih bom že ukanil. Puško bom do pregleda raje jemal s seboj v posteljo.«
Več kot štirinajst dni je spal s puško ob sebi. štirikrat je bil zaradi tega izredno redar sobe, dvakrat hodnika in enkrat stranišča, vendar ni odnehal.
žolna ni imel skrbi, ker si zaradi vojaških stvari ni nikdar uničeval živcev.
»Ubiti me ne smejo,« je večkrat razlagal, »drugo pa ni važno. Mislite, da se bom žrl zaradi enega neumnega kaplarja ali podna-rednika. Ne, toliko soli imam že v glavi.«
Večkrat je šel na raport zaradi prepočasnega ukrepanja ali po domače zaradi lenobe. Zato je skoraj stalno čistil stranišče.
»Bognedaj, da ,moja' kdaj izve, kako sem lahko pripraven.«
To noč bo preplah, se je razvedelo med vojaki. Vsak se je pripravil po svoje. Nekateri so spali kar oblečeni. Mihec je trdno stiskal svojo puško, črnuh je že zvečer zaznamoval čevlje s trakom, le Žolna je brezskrbno spal. Tisto noč zopet ni bilo nič.
Nekaj dni kasneje, ko so vojaki že skoraj pozabili, je ob štirih zjutraj stopil v sobo dežurni kaplar in šepnil: »Preplah!«
Vojaki so brezglavo poskakali s postelj. Oblečen je bil le vojak ob oknu, ki je bil kaplarjev prijatelj. Drugi so v temi iskali obleko, se prepirali, čigave so te ali one hlače, ta je iskal kapo, oni srajco ... V naglici sta dva oblačila ene hlače, vsak po eno hlačnico, a sta pozneje spoznala, da so bile obema prevelike.
pohvalil. Več kot pol ure je minilo, da je prišel do njega. Nato se je krojač postavil po vojaško: trebuh noter, prsi ven. Puško je stisnil ob sebi. Kapetan ga je nekaj časa samo gledal .. . Mihec je mislil, da išče besede, kako bi pohvalil najboljšega vojaka.
»Ali si ti vojak, ali baba?!« mu je dejal čez čas.
Mihec ga je osupel pogledal. Le zakaj bi bil ženska? — Kapetan je z očmi bodel v Mihcev plašč. Tudi krojaču se je zazdelo nekam čudno, čeprav je bilo že temno, je le opazil, da je plašč predolg. Pet do deset centimetrov robu je ležalo kar na tleh, v blatu. Mihec se je spomnil, da je nekam težko tekel sem. Enkrat je celo padel. Postalo mu je jasno. V gneči je zamenjal plašč od nekoga, ki je bil za dobro glavo večji.
Stopil je iz vrste, iz žepa izvlekel šivanko s sukancem in hitro zavihal plašč za dvajset centimetrov. Ko se je zopet postavil v vrsto, je bil zopet pravi vojak od glave do peta, a kaj, ko kapetan ni več prišel do njega, da bi ga pohvalil.
Žolna je še vedno ležal. Prebudil ga je šele dežurni oficir, ki je še enkrat pregledoval sobe. Nadrl ga je s takim glasom, da je pesnik že mislil, da se podira svet. Hotel se je hitro obleči, a kaj, ko ni imel hlač. Ko je oblekel srajco, je oficir še vedno rjul.
Žolni ni preostalo drugega, ko^ da je oble. kel še majhen plašč in obul čevlje, ki so mu bili mnogo preveliki. Nato je ušel iz kasarne. Kolona vojakov je ravno odhajala na marš. Da ne bi opazili bele noge, ki ko se kazale izpod plašča, se ji je priključil bolj zadaj.
Kegljaški klub »Simon Jenko« v Podreči
Le redke so gostilne, ki so obdržale stari slog. Takšen primer srečamo v gostilni na Laborah, kJer v veliki sobi še vedno visi »dila« s starimi gostinskimi pripomočki. — Foto: F. Perdan
Gostilna s stoletno tradicijo
Gostilna na Laborah ima j^stitljivo preteklost, saj je hiša grajena za gostilno ™ Je stara prek sto let. To s*lepajo po tem, ker so bila I ^hodna vrata prenovljena 1877. Brhke laborske oštirke ^° stregle že furmanom in jasneje šoferjem, ki so v pridnem gostišču gasili žejo ln tešili lakoto. Lega gostilne na vrhu gaštejskega klanca Je naravnost idealna, takšna, ^a kar ne moreš mimo, ne ^a se bi odzval »božji roki«.
tar slovenski rek namreč pravi, da »bog pri gostilni r°ko ven moli«.
To prijazno povabilo je premotilo tudi nas in vstopili m°-     Prijazni gostilničar
Vinko  DRAKSLER  nam je
pripovedoval o lokalu, katerega lastnica je njegova mama. Laborska gostilna je bila po vojni nekaj časa zaprta, vendar so jo na pobudo spomeniškega varstva leta 1966 i spet odprli in preuredili. Idej- I ni načrt za notranjo in zunanjo ureditev sta izdelala sodelavca Zavoda za spomeniško varstvo inž. Sagadin in arhitekt Šušteršič.
Urejenost gostilne je nekaj posebnega. Največja gostinska soba je ostala takšna, kot je bila. Le mize so popravili in kupili nove stole. Na oknih je baročna kovana mreža. V prostoru je tuai pravi »bohkov kot«, takšen,
Vrtec v Mavčičah
že nekaj let so v Mavčičah govorili o tem, da bi bilo dobro ustanoviti v*gojno varstveno ustano-Vo> pa kot se pogosto dogaja ni bilo prostora, ne denarja. Sedaj pa se je našel prostor v osnovni 5ol| v Mavčičah. Spodnji Prostori šole so namreč Prazni, Saj otroci obisku-JeJo samo prvi, drugi in **~e t j i razred, višji razredi Pa se vozijo v central-J° šolo Lucijan Seljak v ^tražišče pri Kranju. Pred nekako tremi meseci so *ačell obrtniki preureja-1 šolske prostore, med katerimi je eden rabil tuša telovadnico, v pro-e primei otroke.
di
store
mre primerne za predšol-ske mira-«
Svet za otroško varstvo pri skupščini občine Kranj je namenil za preureditev prostorov v igralnico in spalnico dobrih šest starih milijonov din. Uredili so tudi kuhinjo, ki bo poleg kosil za predšolske otroke lahko pripravljala tudi mlečne malice za šolske otroke.
V vrtcu bo prostora za 22 predšolskih otrok. Vrtec naj bi bil urejen do februarja. Centralna šola Lucijan Seljak je že dvakrat razpisala mesto vzgojiteljice, vendar pa na žalost ni bilo nobene prijave. Razmišljajo o tem, da bi za začetek morda delo steklo tudi s pomožno vzgojiteljico in kuharico. L. M.
kakršnega še danes srečamo po kmečkih domačijah. Tudi velike krušne peči ne manjka. Posebno zanimive so »di-le«, od stropa navdol viseče deske, na katerih so stari gostilniški pripomočki: železni trinožni lonec, stojalo za veliki gostilniški kotel, leščer-ba, veliki mlin za kavo, pleh za pečenko, lonec za zaseko, lonci itd. Kaj takega še v nobenem lokalu nismo srečali. Razen tega je nad vhodnimi vrati glinasta maska, delo neznanega slikarja, in kovana oglata svetilka, stari znak za gostilno.
Mogoče prav ta pristna urejenost privablja številne tujce. Tako so člani tržaške Opere lani hodili na Labore na kosilo. Bilo jim je tako všeč, da se še vračajo. Marsikateri Tržačan še danes zaide v la-borsko gostilno in ko ga vprašajo, zakaj se je ustavil prav pri njih, odgovori, da so mu »oni iz tržaške Opere to povedali«. Kvaliteta je zares najboljša reklama. Zaradi ugodne lege pa se pri njih ustavljajo tudi gostje drugih dežel, predvsem iz Koroške.
Govorimo o kvaliteti. Ne bomo naštevali vseh pijač in jedač. Omenili bomo le tisto, kar je pri njih najboljše in najbolj okusno. To je pravi cviček in domače suhe klobase! Gostima na Laborah pa je dobrodošla tudi delavcem iz sosednjih tovarn, ki med polurnim odmorom radi skočijo »čez cesto« in se do sitega namalicajo.
J. Košnjek
Pred dobrimi desetimi leti je v Podreči skupina mladih navdušencev ustanovila kegljaški klub. V začetku niso imeli niti kegljišča. Keglje so hodili podirat v Kranj. Da pa ne bi bili kegljači brez kegljišča, so poleti napravili nekaj stez kar v gozdu za vasjo. Spočetka so igrali bolj sami, kasneje pa so vaščani prišli radi pogledat fante, ki so metali krogle. Marsikdo je tudi sam poskusil in kasneje postal član kluba. Tako so kegljači postali središče nedeljskega   razvedrila vaščanov, posebno ob poletnih večerih. Razvedrilo  ob  kegljanju so člani  kluba  »Simon Jenko« želeli nuditi tudi drugim obiskovalcem in da ne bi bili toliko odvisni od vremena in letnih časov, so začeli razmišljati o graditvi pravega kegljišča in klubskih prostorov. Toda kje dobiti denar?
Podrcški kegljači so se znašli. Organizirali so plese in veselice, na zasilnem kegljišču pa so pripravi'li prava tekmovanja. Nekoč so igrali celo za koštruna. Obisk prireditev ni bil majhen, zato so že po dveh letih lahko začeli svojo zamisel o gradnji uresničevati. Tretje leto po ustanovitvi kluba so imeli kegljišče že pod streho. Čeprav so bile steze betonske, so bili
zadovoljni,   vendar   so jih kmaJu »preoblekli« v asfalt.
Pred nekaj leti so po Gorenjskem začeli graditi avtomatska kegljišča. Podrečand niso hoteli zaostajati, zato so se pred dvema letoma odločili za preureditev starega kegljišča v novo dvostezno, avtomatsko. Pri Gorenjski kreditni banki so zaprosili za kredit, vendar so ostali praznih rok. Podjetni člani kluba so se zato pogodili s podjetjem Vino iz Kranja. Denar za nakup pijač so porabili za gradnjo, naročeno blago pa so plačali čez eno leto.
2e lani so bili vaški otroci »ob službo«. Keglje je začel postavljati avtomat, ki tudi vrača krogle. Obiskovalcev in igralcev v klubu ne manjka,-posebno ob nedeljah je treba čakati na prazno stezo. Največ gostov je iz Ljubljane in Kranja, pa tudi domačinov nc manjka. Morda jih privablja tudi nizka cena. Za petnajst minut igranja je treba odšteti le dva dinarja in pol, kar je precej ceneje kot drugod. Klub ima tudi bife, kjer lahko dobite mrzla jedila, klobase, kavo, čaj in pijače. Lani so imeli v klubu »Simon Jenko« v Podreči za dobrih 200,000 din prometa. Za tako majhen klub to gotovo nt malo.
L. Bogataj
Naši novinarji na terenu
Labore
Orehek
Drulovka
Breg
Praše
Mavčiče
Podreča
Letos bodo dobili tudi telefon
V Mavčičah je telefon le v kmetijski zadrugi in na krajevnem uradu. Prav zato je krajevna skupnost že pred tremi ali štirimi leti vložila prošnjo na PTT podjetje v Kranju, da bi tudi v tem delu kranjske občine dobili več telefonskih priključkov. PTT podjetje je ugotovilo, da bi bila na tem območju potrebna manjša telefonska centrala. Zato je krajevna skupnost s podjetjem sklenila pogodbo o postavitvi centrale, hkrati pa bo k izgradnji omrežja in centrale prispevala 50 tisoč novih dinarjev
Lani jeseni je podjetje začelo z zunanjimi deli. Krajevna skupnost pa je v zadružnem domu pripravila v nekdanji mladinski sobi prostor za telefonsko centralo. Ker je večina glavnih del opravljenih, v Mavčičah pričakujejo, da bodo dobili telefon že marca letos. Vendar pa se na krajevni skupnosti že sedaj srečujejo s težavami. Telefonska centrala bo imela namreč le 20' priključkov, interesentov za telefon pa je že sedaj okrog 30. Prav zato še ne vedo, kako bodo rešili to vprašanje.
Zaradi postavitve telefonske centrale pa je v Mavčičah nastal še en problem. Mladinci so namreč morali odstopiti svoj prostor. Ko smo se o tem pogovarjali s
Obnovitev električnega omrežja
Krajevna skupnost Mavčiče se že nekaj let precej ukvarja z reševanjem komunalnih problemov. Eden taksnih je tudi obnovitev električnega omrežja. Gospodinjstva so se namreč v zadnjih letih v tem delu kranjske občine tako modernizirala, da je električna napetost v konicah že zelo slaba. O tem, da bi obnovili omrežje in postavili nekaj novih električnih drogov, se pogovarjajo že nekaj let. Zataknilo pa se Je, ker nekateri lastniki zemljišč zahtevajo precejšnjo odškodnino za postavitev drogov na njihovih parcelah. Kot kaže pa bodo po nekaj letih pregovarjanj in sporazumevanj letos lahko začeli z obnavljanjem omrežja. K rešitvi tega vprašanja so namreč priskočili na pomoč tudi na kranjski   občini.       a. 2.
predstavniki krajevne skupnosti, so nam povedali, da nameravajo to vprašanje rešiti z izgradnjo prizidka v zadružnem domu. Nekateri pa predlagajo, da bi bil še ustreznejši prostor za mladino v sedanjem skladišču kmetijske zadruge Sloga. Ko bo zadruga zgradila dodatne prostore, bi prostor, ki je bil že od vsega začetka namenjen za prosvetne dejavnosti, lahko odstopili mladini. V zadrugi pa so menda drugačnega mnenja. V prostoru, kjer je sedaj skladišče, nameravajo urediti zbiralnico mleka, ki je prav tako potrebna. A. Ž.
Vas z veliko, leseno marelo
Za prebivalce Brega ob Savi je značilno, da kar tekmujejo, kdo bo imel lepši vrt in več nageljnov na oknih
Na Bregu ob Savi, dobrih deset metrov stran od ceste, na desni strani stoji paviljonu podobna stavba, pred katero stoji lesena uta v obliki dežnika. To je gostilna Lojzke Aleš, po domače pri Bidlnu. Piri hiši je gostilna že okrog 30 let, vendar je bila prej v stari stavbi ob cesti, pred štirimi leti pa sta Lojzka in njen mož zgradila paviljonsko stavbo, v katero
Pri Femanu doma
sta preselila gostinski lokal.
Gostilno pri Bidlnu ni treba posebej predstavljati, saj je znana po dobri pijači in jedači: pravem cvičku, suhih klobasah v zaseki, domači salami in pršutu. Zato se moj pogovor z Lojzko Aleš ni sukal toliko okrog gostilne, ampak o vsakdanjih stvareh. Ker gostov ni bilo veliko, sva se s prijazno »oštirko« lahko v miru zaklepetala.
»Zemlja je zlata vredna«
Velika kmečka peč pri Femanu na Bregu ob Savi je žarela od toplote. Gospodar Miha Porenta, star 73 let, pa mu tega ne bi nihče prisodil, je prinesel na mizo doma v peči spečen kruh. »Nate,« je ponudil, »odrežite si kmečki kruh. Nato je še dodal, da zanj ni boljšega kruha kot je bei kmečki kruh.
»Veste, če ste v mladosti kdaj pokusili kruh kot so ga morale peči naše mame, potem tak kruh, kot ga imamo danes, šele znate prav ceniti.«
Pravzaprav se nismo začeli najprej o kruhu meniti. Ustavili smo se pri Femanu povsem naključno, da bi po-
Mlha Porenta
Naši novinarji na terenu
Labore
Orehek
Drulovka
Breg
Praše
Mavčiče
Podreča
vprašali, kako jim kaj gre in da bi zvedeli, kaj je novega na Bregu.
Gospodar, dobrovoljen mož, s širokim nasmehom, je bil takoj za to. »Zdaj pozimi imamo kmetje več časa tudi za klepet, pa časopise takrat lahko berem. Poleti pa je treba od jutra do večera delati in čeprav se zanimam, kaj je po svetu novega, vendar nimam časa, da bi kaj prebral. Za delo smo pri hiši trije. Veliko nam je v pomoč traktor. Nimamo še sicer vseh priključkov, vendar pa menim, da so se nam že ti, ki jih imamo, obrestovali. Radi bi imeli, predvsem sin se najbolj ogreva za sadilec krompirja in nakladalca za seno. Tako bi imeli vsaj za naše razmere skoraj vse traktorske priključke.
Moram reči, da v naši vasi drugi kmetje niso dosti navdušeni nad temi sodobnimi kmetovi/mi pripomočki. Nekateri se branijo celo traktor kupiti, čeprav ga lahko kupijo na kredit pri zadrugi Sloga. Menim, da je veliko vredno za kmeta že to, da si lahko kupi traktor.«
Nato je beseda nanesla na to, da sicer našemu kmetu še nikoli ni bilo tako dobro kot sedaj. Miha Porenta pa ne bi bil pravi mož, če ne bi tudi kritično primerjal sedanjega odnosa do kmečkega stanu in pa odnosa, ki smo ga imeli do kmetov takoj po vojni.
»Ni biilo prav, da smo takoj po vojni ljudi vabili v tovarne, za kmeta pa se ni nihče brigal. Nobenega napredka ne more biti, če družba zanemarja neki stan, pa naj bo to kmečki ald kateri drugi. Mislim, da se nam še sedaj pozna, ker smo prepozno spoznali, da bo napredek v kmetijstvu le, če bomo dovolj vanj tudi investirali. Meni se zdi kmečki 9tan najlepši stan. Sin je hotel v tovarno, pa sem ga pregovorili. V tovarno naj gredo tisti, ki ne morejo delati drugje. Pa sem imel prav. saj ima se-
daj sin prav tako veselje do kmetijstva kot jaz. Res pa je treba danes kar precej znati, da se več pridela. Ce bi gospodarili tako kot smo pred vojno, potem bi šel kmet po zlu. Danes je treba kmeta samo vprašati, koliko umetnih krmil porabi na leto, pa boste takoj vedeli, če je napreden in kako dobro mu gre.«
Beseda je stekla tudi o lokalnem avtobusu, ki je vsakih nekaj deset minut pripeljal mimo hiše. Leto dni imajo prebivalci Brega že lokalno avtobusno zvezo s Kranjem. Porenta je povedal, da ima pri tem nekaj zaslug tudi sam. Kmetje so odstopili zemljo za avtobusna postajališča ter prostor za obračanje. Lokalec — kot mu pravijo — je dobrodošla zveza s Kranjem tudi za prebivalce Jame, ki imajo do Brega le nekaj minut hoje. Kmetje se niso branili oddati tistih nekaj metrov zemlje, »čeprav je za nas kmete, zame pa še posebej, zemlja zlata vredna«, je še dodal Porenta. »Vedno sem imel do zemlje tak odnos, in to sem skušal vcepiti tudi otrokom.«      L. Mencinger
Lojzka Aleš
»Pozimi gostov ni veliko. Poleti pa jih je več, posebno maja, ko hodijo ljudje na Breg k »šmarnicam« in se potem ustavijo tudi pri nas. Najraje posedajo pod leseno, s skodlami krito utico na dvorišču, ki ima obliko dežnika in ji zato pravimo kar »marela«. Poleti je še posebno privlačna, ko na robu strehe cvetijo nageljni. Vsi jo občudujejo, posebno pa Ljubljančani, ki hodijo k nam na klobase v zaseki. Moram reči, da je za prebivalce Brega ob Savi značilna skrb za cvetje in urejenost hiš in vrtov. Kar tekmujemo, kdo bo imel več rož na oknih in lepše urejen vrt,« je pripovedovala Lojzka Aleš.
Kaj pa davki. Gostilničarji se često pritožujejo čeznje.
»Vsi gostilničarji smo tako hi tako obdavčeni po prometu in nimamo kaj skriti, saj moramo voditi poslovne knjige in finančni organi nas stalno kontrolirajo, če je le kaj narobe, je takoj na vrsti »zapisnik«. Sicer je pa tako, da smo vedno preveč obdavčeni. To nas sili, da pri nas bolj počasi urejamo gostilno. Vsa dosedanja vlaganja v lokal so že dosegla 15 starih milijonov dinarjev, pa še mož sam je naredil načrte.«
V glavni gostinski sobi (gostilna ima še dve lični posebni sobi) je tudi tabla z napisom, da izdajajo ribiške dovolilnice. Sogovornica ie pojasnila, da ribiči lovijo* predvsem postrvi in belice in da je lani nekdo ujel 3,7 kilograma težko postrv. To je za zdaj njihov rekord.
Vidim, da delate sami. Ali ne bi poiskali pomoč?
»V glavnem delam sama, ker je mož v službi. Poleti, ko je naval večji, dobim pomočnico, s katerimi pa je po pravici povedano tako: če dela 8 ur, ne pomeni veliko, cel dan pa že malokdo rad dela. Ker imam gostinsko šolo, sem poslu lažje kos.«
In še beseda o urejenosti Brega . . .
»Avtobusne zveze s Kranjem so kar v redu. Tudi cesta je dobra, posebno pa sem vesela, da so jo letošnjo zimo kar dobro plužili. ^ elektriko sem zadovoljni,' prav tako pa tudi z vaškim1 potmi. Kaže, da krajevna skupnost v Mavčičah kar do^ bro skrbi za nas.«
Gostilniški poklic je pao tak, da je človek le redkokdaj prost. Za primer naj povem, da je bila Lojzka Aleš po novem letu šele v četrtek prvič v Kranju. Gostinstvo je tudi nehvaležen poklic.
J. Košnjek
f
Krajevna skupnost Mavčiče
Skoraj v vsaki hiši že televizor
Med petkovim popoldanskim »potepanjem« po naseljih na desnem bregu Save v kranjski občini, kjer bodo mimogrede povedano v nedeljo, 24. januarja, volili tudi poslanca republiškega zbora republiške skupščine, smo se dlje časa ustavili v Mavčičah. Ta čas, ko sta kolegici obiskali šolo in si ogledovali prostor, kjer bo kmalu odprta vzgojno varstvena ustanova, kolega Jože je obiskal kmetovalca na Bregu, Igor pa je kramljal o zgodovini gostilne v Podreči, sem se jaz napotil na krajevni urad.
Le kje, če ne na krajevnem uradu, bi najlaže izvedel, kako živijo ljudje v tem delu občine. Uslužbenko Julko Kavčič sem zmotil sredi nujnega dela.
»čimprej moram dokončati volilne imenike za nedeljske volitve republiškega poslanca,« je rekla. »No, pa ker ste že tukaj, kar vprašajte, kar vas zanima.«
Nisva še dobro začela s pogovorom, ko je z osornim glasom prišel v pisarno predstavnik prostovoljnega gasilskega društva Franc Novak z Jame:
»Kdo je pustil avto pred gasilskim domom? Pot do gasilskih vrat mora biti prosta. 17 let sem bil predsed-n'k gasilskega društva Mavčiče, zdaj sem pa v nadzornem odboru in ne dovolim takšnih nepravilnosti,« se je raztogotil Franc Novak.
Moje opravičilo, da zaradi snega in pomanjkanja prostora »spačka nisem mogel drugje parkirati, ni kaj prida zaleglo. Zato sem brž pohitel pred vrata gasilskega doma in postavil avto pred trgovino, kjer pa bi se zadeva lahko podobno končala, če bi pred trgovino pripeljal tovornjak z blagom. Toda na srečo se je vse dobro izteklo in tudi Frane Novak se je nazadnje pomiril. Posebno še, ko sem mu obljubil, da ga bova ob prvi priliki s foto-reporterjem obiskala in ga Poprašala o delu gasilskega društva.
Julka Kavčič je na krajevnem uradu Mavčiče že od 1953. leta. Najprej je opravljala le matično službo, od '955. leta pa opravlja vse, kar sodi v delo krajevnega Urada.
»Ljudje se zaradi različnih vprašanj in težav obračajo na krajevni urad. Tako je treba med drugim i/,-.lati vrsto različnih potrdil, med katerimi niso ravno redka potrdila o tdravju živine.«
Julka, ki je hkrati tudi tajnica krajevne skupnosti Mavčiče, dela na krajevnem uradu v Mavčičah ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih. Ob torkih pa je zaposle* Ja še na krajevnem uradu v Trbojah. Tako je dela za enega človeka res kar precej.
»Koliko prebivlcev ima krajevna skupnosj Mavčiče?«
»Na območju krajevne skupnosti Mavčiče, ki zajema naselja Mavčiče, Podreča, Praše, Jama, Meja in Breg je trenutno 1260 prebivalcev, 268 hiš oziroma okrog 350 gospodinjstev. Večina ljudi je zaposlenih v kranjskih delovnih organizacijah, tisti s Podreče pa v glavnem delajo v Medvodah. Nekaj pa je na tem območju tudi kmečkega prebivalstva. Mislim da je kmeč-
»Kako pa v krajevni skupnosti rešujete posamezna socialna in druga vprašanja?«
»Povedala sem že, da se zadnja leta krajevna skupnost ukvarja bolj s komunalnimi vprašanji. Kar imamo socialnih problemov, jih sporočimo v Kranj in jih potem sporazumno rešujemo. Drugače pa vsako leto za Dedka mraza obdarimo otroke v krajevni skupnosti, za osmi marec pa pripravimo sprejem oziroma proslavo za žene. Pa tudi organizacijam krajevna skupnost materialno pomaga.«
Še preden smo se Julki Kavčič zahvalili za pogovor in zaželeli vodstvu krajevne skupnosti čimveč delovnih uspehov, sem jo poprašal, kaj najraje dela v prostem času.
»Saj ga skoraj ni. Sicer pa zelo rada kuham. Poleti je moj konjiček delo na vrtu, pozimi pa malo pletem.«
A. Žalar
vrsti je samonakladalna prikolica
»Kmet mora iti s časom in se ukvarjati s tistim, kar najbolje kaže,« pravi kmet Pavel Zevnik iz Praš, ki se je lotil specializacije svojega posestva
Julka Kavčič
kega prebivalstva v krajevnih skupnosti malo čez tristo. In nekateri prav dobro gospodarno.«
»Ali se je v zadnjih letih življenje ljudi v krajevni skupnosti kaj spremenilo?«
»Pa še kako. To se opaža na vseh področjih. Krajevna skupnost se vse bolj ukvarja s komunalnimi problemi, ki pred leti nikogar niso preveč motili (na primer telefon, električna napetost, obnovitev asfaltne prevleke in podobno). Precejšnje je zanimanje tudi za vrtec, ki bo kmalu odprt. Zadruga bo uredila zbiralnico mleka. Da o tem, da ima že skoraj vsaka hiša v skupnosti avto in da skoraj ni hiše brez televizorja in drugih gospodinjskih aparatov, niti ne govorim. Res, na področju družbenega standarda, je bil v zadnjih nekaj letih v krajevni skupnosti storjen velik korak.«
Pavel Zevnik je bratranec narodnega heroja Vinka Zev-nika-Železnika, ki je padel 1943. leta v okolici Idrije kot komandant bataljona Janka Premrla-Vojka.
Kokolc, tako se pravi po domače pri Zevniku, je gospodar šele dve leti, po očetovi smrti. Z ženo sta se tako kot ostali kmetje za Savo, zagrizla v kmetijo, ki jo danes uspešno »furata«. Zanimivo je, da je imel oče takrat, ko je začel kmetovati, dve kravi v hlevu. Danes imajo pri Kokolcu 5,5 hektarja lastne obdelovalne zemlje, 2,5 j hektarja pa jo imajo v najemu. Gozda je približno dva hektarja. V hlevu se drenja 7 molznih krav, 7 bikov in 6 telic. Telice ponavadi zadrži za zarod, bike pa pita do pol tone in jih potem proda loški ali kranjski klavnici. Zevnik j pravi, da se kar lahko proda- I
jo, odkupna cena pa znaša okrog 8 dinarjev za kilogram. Razen z živinorejo se Kokolc ukvarja tudi s pridelovali jem krompirja in mleka. Lani je pridelal 40 ton jedilnega krompirja. Njegove krave pa so »namolzle« 15.000 litrov mleka. 11 tisoč ga je oddal mlekarni, ostalega pa so pokupile stranke na domu.
Sama z ženo sta za delo. Kmetija ni tako majhna. Ali sta kos vsakodnevnemu delu?
»Kar gre. Malo si pomagava s stroji. Ko so najhujša kmečka dela, pa tudi najame-va, in to predvsem pri pobiranju krompirja, košnji in mlačvi. Lani razen pšenice in ječmena nič drugega nisem sejal. Letos pa še ječmena nimam, samo pšenico. Verjetno pa kmalu še pšenice ne bom sejal in se bom raje oprijel silažne koruze. Kruh
(Nadalj. na 16. str.)
»Na Orehku stoji ena dobra oštar i ja«
Rekarjeve klobase so zares nekaj posebnega
»Daj, skočiva na Orehek, k Rekarju! Boš videl, kako dobro se tamkaj je,« mi jc pred meseci predlagal znanec. No, tistikrat nisva utegnila iti. Ampak prejšnji petek, ko smo novinarji »zavzeli« desni breg Save sem se spomnil njegovih besed in vstopil v lepo, vselej polno oštarijo poleg ceste proti Zbiljam. Sprejel me je gospodar Ivan Re-kar.
»Mislim, da ste eden redkih birtov, ki ga vsi brez izjeme hvalijo. Zakaj?« sem kar takoj udaril v črno.
»Osnovni pogoj, če hočeš uspeti, je pozornost do ljudi, pozornost do strank,« meni živahni birt. »Deset let mineva, odkar smo odprli gostilno. Bili smo pravzaprav tujci, novinci s pomanjkljivimi izkušnjami, zato nam sprva ni šlo posebno gladko. A kdor je enkrat sedel za našo mizo, se je kmalu spet vrnil.«
Ivan in njegova žena sodita, da mora oštir poznati psihologijo ljudi, da mora vedeti, kaj bo človeka pritegnilo, zadovoljilo, in kaj odbilo.
»To je mešanica obrti in in umetnosti,« je še pristavil moj sobesednik. Rekar ne taji, da se mu go-stilničarstvo izplača. Toda če
bi začel računati in ugotavljati, koliko zasluži na uro, bi prišel do poraznega rezultata.
»Garaš kot konj, opravljaš najrazličnejše posle, si direktor in čistilka hkrati in k sreči nimaš časa razmišljati, kakšno plačo bi za podobno delo dobil v redni službi,« pravi Ivanova soproga Cilka, formalni lastnik lokala, ki ji pri vsakdanjih opravilih — poleg moža — pomagajo tudi služkinja, sin in hčerkica. 13-letni fant je že cel natakar in čeprav rad pribije, da ne bo nikdar postal birt, da se moraš preveč matrati, starša vseeno upata nasprotno.
Seznam dobrot, ki jih Re-karjevi zmeraj lahko postavijo pred vas, obsega najraz-
ličnejše priznane specialitete: pečenico, krvavico, žolico, šunko, salamo ... Jedi kajpak niso kupljene v mesnici, temveč izdelane pod domačo streho.
»In gostje?« sem vrtal dalje.
»Z gosti smo zelo zadovoljni. Reči moram, da semkaj zaidejo le obiskovalci, ki nam ne povzročajo sitnosti. Nedostojneži vedo, da bodo potegnili .ta kratko' in jih sploh ni blizu.«
Pri Rekarju je nekoč obedoval tov. Edvard Kardelj z družino. »Niste me videli zadnjič,« se je odrezal ob odhodu. Izjava očitno ne potrebuje komentarja.
__I. Guzelj
Naši novinarji na terenu
Labore
Orehek
Drulovka
Breg
Praše
Mavčiče
Podreča
Nihče ne ve točno, kdaj je bila zgrajena gostilna v Podreči. Edino, kar požar in potres nista mogla uničiti, je prastara klet, zadnji ostanek prvotne stavbe. — Foto: F. Perdan
Na vrsti je...
(Nadalj. s 15. str.)
tako in tako že sedaj kupujemo, žito pa zmeljemo za kravjo krmo.«
Ste kooperant kmetijske zadruge Sloga. Ali vam je zadruga pri nakupu strojev pomagala s krediti?
»Kmet mora iti s časom in se oprijeti tistega, kar bolje kaže. Ce nimaš delovne sile, moraš kupiti stroje. Za nakup traktorja mi je dala zadruga kredit, če ga bom še potreboval, bom zanj še zaprosil, seveda, če ga bom dobil. Ker imam že precej strojev, bi rad kupil še samo-nakladalno prikolico in sla-moreznico ter zgradil silos. Po pravici povedano, če sle-
Pavel Zevnik
diš  napredku  nimaš nikoli
vsega.«
Kmetijo ste specializirali. Ali imate zato olajšave pri davkih ali kreditih?
»Sem specializiran kmet tako kot Zlate, Tičar, Kalan, Bohinc, Cof (imena kmetij v Prašah — op. p.) itd. Zaradi usmerjenosti še nisem prosil za nobeno olajšavo, ki bi bila dobrodošla pri nakupu strojev ali popravilu gospodarskega poslopja. Tako smo že govorili na seji upravnega odbora kmetijske zadruge Sloga, katerega član sem.«
Torej ste z delom in pomočjo zadruge zadovoljni?
»Sem njen kooperant in vse pridelke, mleko, krompir in živino, prodajam po pogodbi prek nje. Enega se moraš držati, in to tistega, ki ti največ nudi. In ker nam Sloga dosti pomaga, se čeznjo ne morem pritoževati.«
Po razgovoru smo »zavesla-li« tudi v splošno jugoslovansko kmetijsko politiko. Zevnik meni, da je opazen določen premik na bolje, vendar ne ve, kako bo. Pri nas je tako, pravi, da se zakon menja vsak drugi dan, če je treba.
Naš zapis o kmetu Kokol-cu iz Praš končujemo z njegovo željo, da bi kmalu lahko kupil samonaJdadalno prikolico in ostale stroje ter popravil tesen hlev.
J. Košnjek
Naši novinarji na terenu
Labore
Orehek
Drulovka
Breg
Praše
Mavčiče
Podreča
eusahljivi podreški vodnjak
Gostilna ob njem je prestala požar in potres
Ob cesti skozi vas Podreča stoji častitljivo poslopje Jerma-nove gostilne. Odkar pomnijo, je bila tamkaj oštarija. Ime in lastniki so se sicer menjali, »Bog pa ni nikdar nehal roke ven moliti,« pravijo domačini. Kdo bi vedel, koliko je pravzaprav stara! Najčastitljivejši ohranjeni datum govori o letu gospodovem, ampak številke gotovo označujejo eno izmed mnogih popravil in prezidav, ki so sčasoma skoraj docela spremenile videz zgradbe. Po vojni je oblast nekdanjim gospodarjem lahkomiselno dovolila razširiti okna kmečke sobe in odstraniti železne »gavtre«, s čimer sta severno in vzhodno pročelje dokončno izgubila svoj prvotni obraz.
STARA KLET, NOVI NAČRTI
Če bi zidovi znali govoriti, bi imeli marsikaj povedati. Zlasti hrapavi, plesnivi oboki kamnite kleti, ki so očitno edini resnično pristni ostanek prahiše, pričajo, da je zgodovina Podreče sila pestra. Njeno najbolj mračno poglavje tvorita požar (leta 1865) in potres (leta 1895), elementarni nesreči, ki sta do tal uničili malone vso vas. Le redke kmetije so ostale pokonci in tudi oštarija ni preživela. Samo »kevder« je zdržal, »kevder« z debelimi stenami, vkopanimi globoko v zemljo, kjer razlika med letno in zimsko temperaturo doseže največ pol stopinje celzija. Gostilničarka Karoli-na Jerman trdi, da prostor prav nič ne zaostaja za sodobnimi hladilniki. Spustili smo se vanj, hoteč od blizu videti, kakšen je. Stopnice so strme, ozke, in te pripeljejo v nizko, tesno luknjo. Stene izločajo hlad in vlago, ki je hrapavo površino naredila podobno notranjosti kraških jam.
»Klet nameravamo pozneje spremeniti in jo preurediti v jštibelc'«, kakršne najdeš v Istri in Dalmaciji,« sem zvedel od načrtov polne Karoli ne. »Upam, da bova — mož in jaz namreč — uspela prebroditi mrtvilo in znova privabiti goste. Veste, gostilna je bila zaprta kar šest mesecev in ljudje so odšli. Pred časom sva objekt odkupila, vendar je 15 dni birtovanja premalo, da bi vam lahko rekla kaj določnejšega.«
GNEČA OB VAŠKI »ŠTIRNI«
Točilnice in oštarije so, poleg cerkva, že od pamtiveka središče podeželskega življenja. Podbreški lokal kajpak ni nobena izjema. A bolj kakor rujno vince je kmete, ženske in mladež nekdaj privabljal 32 metrov globok vodnjak blizu vhoda v pivski hram, ki danes resda ne rabi več svojemu namenu, vendar uživa zaščito spomeniškega varstva. Dobro ohranjen in skrit pod betonsko ploščo čaka svetlejših dni, ko bodo nemara odpovedale pipe.
V vodnjaku ni nikdar, niti ob največji suši, zmanjkalo vode. Podrečani trdijo, da je le-ta odličnega okusa in zmeraj enake temperature. Menda nedaleč stran izvira podtalni studenec, ki sproti napaja kamnito brezno. Po-
lo na desetino gospodinj. Gonile so »štirno« in pridno polnile vedra. Vodnjak ni bil v privatnih rokah, temveč dobrina celotne vaške skupnosti. Upravljal in varoval ga je poseben odbor, ki je od uporabnikov pobiral določen znesek. Zbran denar so porabili za vzdrževanje, popravilo in čiščenje skalnatega jaška.
Današnja lastnika gostilne, v katere neposredni soseščini čemi dom pesnika Simona Jenka, utegneta nekoč še s pridom izkoristiti ostanke preteklosti. Klet in vodnjak sta gotovo dragocena kulturnozgodovinska spomenika, ki ju ne kaže skrivati pred radovednimi turisti. Slednji vedno pogosteje zaidejo na desni breg Save in prečešejo niz vasic okrog Mavčič. Oštirka Karolina jih bo, razumljivo, skuša* la zadržati. Solidna postrežba, pester jedilnik in bogata izbira domačih pijač so limanice, ki zagotovo ne morejo odpovedati^ I. Guzelj
emo družabni prostor
Na začetku je kazalo, da med nenapovedanim obiskom na desnem bregu Save ne bomo kaj dosti opravili. Kjer koli smo poprašali in ali koga iskali, smo ostali praznih rok. Ljudi, ki bi nam po našem mneju lahko kaj več povedali o življenju, zanimivostih, težavah, mnenjih ni bilo doma- Potem pa sem se v Drulovki spomnil na Petra Bajžlja. Možakar je pred upokojitvijo delal v različnih družbenih organizacijah, zdaj pa dela v krajevni organizaciji zveze borcev in v krajevni skupnosti.
»Če malo počakate, da pride domov. Po mleko je šel k sosedu,« je povedala njegova žena.
Peter Bajželj je bil rojen 1916. leta v Stražišču pri Kranju. Sedaj že 15 let živi
stanek je zaradi tega že odpadel in prenekaterega srečanja nismo mogli uresničiti. Zraven športnega igrišča je sicer manjša baraka, vendar kdo bo pozimi hodil s toplega stanovanja v mrzlo sobo.
Drulovki, v hiši številka 19, I Ker nimamo primernega pro-
" i
ki jo je kupil. Po vojni je bil med drugim tudi direktor Zimopreje (sedaj Puškar-na), nazadnje pa je bil zaposlen v tovarni IBI Kranj. Ko je prišel v Drulovko, je bil dve leti predsednik krajevne organizacije SZDL, bil je odbornik nekdanjega mestnega ljudskega odbora Kranj, delal pa je tudi v vseh drugih krajevnih organizacijah.
»Spominjam se, da smo se pred leti vsi močno zavzemali, da so mladi uredili športno igrišče. Pa ko smo delali spomenik žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Nič koliko prostovoljnih delovnih ur smo opravili. Postavili smo lep spomenik, na katerega smo vsi ponosni,« je začel pripovedovati Peter Bajželj.
»S kakšnimi težavami pa se srečujete v krajevni skupnosti?«
»Težav je vedno dovolj. Radi bi, da bi uredili kanalizacijo. Precej problemov imamo glede potov. Predvsem še mnogokje v vasi ni urejeno lastništvo. Pa tudi modernejše trgovine že lep čas čakamo. Največja težava pa je, ker v krajevni skupnosti nimamo ustreznega družbene-leti se je včasih, okrog nabra* i ga prostora. Marsikateri sc-
stora, marsikateri pomemben in potreben sestanek odpade. Upamo, da bo bolje, ko bo zgrajena nova šola. V načrtih je menda predvideno, da bomo takrat dobili tudi prostore za delo organizacij in za druge prireditve.«
»Kaj pa standard prebivalcev na tem območju?«
»Ja, kar precej novih hiš je zraslo in vsako leto je več novih avtomobilov. Večina ljudi s tega konca je zaposlenih v kranjskih tovarnah, nekaj pa je tudi kmetovalcev. Sploh mislim, da se je v zadnjih letih življenje na tem področju precej spremenilo. Seveda pa veliko stvari, o katerih sem že prej govoril, še manjka.«
»Tovariš Bajželj, kaj pa delate v prostem času? Tega vam sedaj, ko ste upokojeni, najbrž ne manjka?«
»Dve poletji sem hišo popravljal in napravil ograjo. Pozimi pa vsaj enkrat na teden stopim na Jošta (?). Se vam zdi čudno. Ko bi vedeli, koliko pomagajo takšni sprehodi. Pred loti se me je malo revma lotevala, zdaj pa se že dve leti kar dobro počutim.«
A. Z.
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
Ljudje se počasi umikajo vase in si ne upajo več postavljati nasi.ju po robu, čeprav še °°lj sovražijo skvadriste in Italijo, ki jim proti Postavkam mirovne pogodbe jemlje pravico za Pravico. V šolah bodo kmalu poučevali samo še -talijansko, morda bodo postopoma prepovedali Jttdi slovenske časnike in izhajanje slovenskih 1 knjig, ki jih še dovoljujejo. To bo za ljudi hud udarec, saj jim je vedno bolj v sedanjem slovenskem trp.jenju in ponižanju slovenska knjiga edina uteha.
Tudi o tem je te dni pripovedovala Slavku ln mu povedala, da je bila pred letom v Trstu skupaj z njegovim bivšim gospodarjem rudar-3em Pahorjem in rudarjevim prijateljem Vidmarjem, ki mu fašisti že dalj časa napoveduje-1 J°» da ga bodo ubili, če jim pride v roke.
Tudi sedaj, ko se že ure in ure vozita proti Schvvarzachu bi rada razbila molk s pripovedjo o Parobonovškem Anžetu, o katerem ji je že 12 Idrije pisal ali pa ji pripovedoval med počitnicami Slavko, kako je takrat maja pred tremi *h" pometala črnosrajčnike v Idrijco.
»Zdaj je na enak način opravil s financarji,« Pripoveduje o tem tihotapcu in njegovem prijatelju Kuštrinovcmu Matevžu iz Mrzle Rupe, ki •Ja se, ni še dolgo tega vračala s tihotapske po-S s polnimi vrečami kave in tobaka, pa sta naštela na financarje na sami brvi čez Idrijco pri *elinu. Financarji so streljali, tihotapca pa se tosta dala. Pobrala sta jima puške, nato pa jih okopala v mrz.i Idrijci. »Zdaj ju išče cela arkada, onadva pa se vojskujeta kakor dva ro-kovnjača. Že dvakrat sta nagnala v beg zasledo-
valce in tako zaslove.a celo do nas. Ljudje pravijo, da ju tam, kjer ju iščejo, ne najdejo, kakor da sta nevidna, potem pa začno okrog njihovih glav žvižgati krogle in jih poženejo v beg. A če si upajo za njima, ju zopet ni, kakor da sta se jim tik pred nosom vdrla v zemljo. Anže je baje tako imeniten strelec, da njegove krogle odnašajo alpinom njihove klobuke z g.av. Ne ubija jih, samo smrtni strah jim pošilja v kosti, tako da se zasledovalci nikoli ne vračajo s popolnoma čistimi spodnjicami,« Šteli umolkne, ker se Slavko ne zasmeje, kakor jc pričakovala, marveč jo vpraša koliko časa se bosta še vozila do nemške meje.
»Ne preveč dolgo,« odgovarja in se zave, da se je že od turškega predora sem loteva malo-dušje in da od postaje do postaje narašča. Prav zaradi tega ji je bi. že tako mučen molk še muč-nejši in bi rada svoje malodušje odgnala s takimi in drugimi podobno nepomembnimi do-godami.
»Bogvc, ali naju bo sploh hotel pogledati,« pravi Slavko in izrazi prav isto bojazen, ki muči tudi njo.
Med njo in Francem jc vendar osem let.
ln med njo in Francem je tudi Fric Lehmann, najsi ga skuša še tako izriniti iz svojih misli.
Morda tudi Slavko misli na Lehmanna, čeprav molči. Morda celo pričakuje, da bo spregovorila sama o tem. Pričakuje morda že vseh pet dni, kar sta se po dveh dolgih .etih zopet srečala.
Pa mu o tem ne more govoriti. In tudi Francu ne bo upala Lehmanna omeniti niti z besedico.
Pa ne da se čuti krivo pred možem?
»Kaj pa on? Da, on?« brani pred seboj svoj odnos do Lehmanna s Francovim razmerjem z Anno Bauei jevo
Ne, Franc nima pravice, da bi ji kaj očital.
»Ce ima kdo pravico do očitanj, jo imam jaz.«
Tako si dopoveduje in v duhu vnovič obnavlja težko zgodbo svojih prvih osmih zakonskih let.
»In ni bila samo ta! Bila je tudi tista postarana sodnikova vdova iz Graza, pri kateri si sta-
noval!« mu bo lahko očitala. — Ja, tista vdova, ki jp je opsovala z vlačugo, Franc pa jo je nalagal; da nori za njegovim sosedom, nekim slikarjem, v resnici pa je bil ta, ki je norela za njim, on sam..
Nekaj mračnega zopet lega na njeno dušo.
— Ali je Franc sploh vreden, da se ponižuje pred njim? —
Tega občutka se ne more znebiti.
Ne, nikoli ne bi šla k Francu, ko ne bi šlo za Slavka! —
Da, zaradi otroka gre. Zaradi otroka se mora ponižati in si vnovič zadeti križ svojega življenja na ramena ...
7
Miinchen. Pred kletno pivnico Hofbrauhaus je gnečavčudnih unifoi mirancev, oblečenih v svet-lorjave vetrne jopiče z rdečimi trakovi na desnem rokavu in črnimi, kakor iz štirih vešal sestavljenimi kljukastimi križi. Njihovi obrazi so po mimiki podobni italijanskim črnosrajčnim skvadristom, le da so germansko hladni. V njihovih časih ni južnaškega sadističnega sovraštva, marveč barva sivomodrih jeklenih ostrih nožev, ki jih mečejo v slehernega, ki gre mimo stare kletne pivovarniške pivnice, iz katere je slišati hrupno vzklikanje, naraščajoče v pravo tuljenje, presekano z vzkliki: 'Sieg heil!'. Prav ta hip je neki Adolf Hitler prekinil govor bavarskega generalnega državnega sekretarja in izjavi., da v imenu svoje nacionalne socialistične delavske stranke odstavlja bavarsko deželno vlado in da ustanavlja nacionalno bavarsko republiko, računajoč na Kahrovo in Seisserjevo zavezništvo in podporo vojske pod poveljstvom generala von Lessova, a predvsem na sile svoje stranke in njenih bojnih SA-oddelkov ter kroga odstavljenega genera.a von Ludendorffa, ki so ga zahodni plutokrati in judovski mešanci proglasili za vojnega zločinca št. 3 takoj za bivšim cesarjem Viljemom II in feldmaršalom Hindenburgom, in drugih nacionalističnih prostovoljskih oficirskih korpusov Rossbach, Oberland in Reichskriegs-flagge.
Vinharje in bližnja okolica (10)
Norčije beračev: »gramofonsko« mleko
•st\ da je bil v časih, ki jih opisujemo, tudi šolski pouk P^cej drugačen, kot Je danes. Bog nc daj, da bi bil kdo roke nak *a svojim hrbtom! Ponižno smo jih držali pred seboj i   *'°pi in s palcem objemali oguljeni rob klopi. Kar pogosto b*lo slišati strogi ukaz: »Roke na klop!«
jJJčiteljstvo je skoraj vedno '^nelo v roki tanko palico, ki ^ kdaj pa kdaj švignila po a strog« ukaz nastavljeni ^ehki ročici ubogega hribov-F*. ki ni bil vedno zmožen ''"oditi vsaki razlagi.
^osebno rad je to metodo Jporabljal župnik na otrocih ''bralcev. Nikoli pa se zgo-da bi bil kdo od nas iz
erouka prejel slab red. V
'^'h razredih nas je učil ^uk kaplan Janez Parko-ki pa ni bil tako strog; ^'^o je sedel za katedrom t Pravil razne zanimive J^oe. Ce je bili kdo pore-Oj • Je enostavno pooblastil ^ogovega soseda v klopi: »Ti
l^, kaznuj, jaz nc morem °n je imel otroke res
rad in jih je razumel. Ko smo šli nekoč na izlet v hribe skozi vrt z zrelimi hruškami, je eno od teh prijel z obema rokama an rekel: »Vidite otroci, takole pa ne smete!« Potem je hruško krepko stresel, da smo se otroci vsul i okrog nje in pobirali.
Trikrat na leto smo imeli šolsko mašo, prvič na god sv. Alojzija, potem na Vidov dan (28. junija), ko so se začele počitnice, pa za 1. detanber, na dan »ujedinjenja«. Zbrali smo se v največjem razredu, nato pa v spremstvu učitelja odšli v cerkev. Po maši smo ob narodnih praznikih odšli nazaj v šolo, kjer smo imeli proslavo. Živo mi je ostal v spominu govor starega, šol-
skega upravitelja Lovra Per-ka; rekel je: »Ko boste vi, mladi fantje, vojaki, takrat bomo dobdi nazaj zasužnjeno Primorsko in Koroško.«
In res: mnogi od tistih fantov so padli za svobodo.
Po večini smo bili takrat v šoli otroci, rojeni med prvo vojno ali malo pred njo. To se je tudi poznalo, da smo imeli težko detinstvo. Posebno med deklicami jih je bilo več telesno slabotnih, prejko-ne pa jc bila prizadeta tudi duševnost zaradi pomanjkanja hrane. Ne vem, če se je to dejstvo v šoli dovolj upoštevalo. Danes se mi zdi, da je bilo preveč telesnih kazni, posebno za hribovske otroke, ki so morali doma še delati. In zmerjanja tudi ni manjkalo.
Spominjam se še prve vojne, ki mi je tudi zapustila težke spomine in bržkone tudi posledice preslanoga strahu, ki jih čutim še danes.
Zdi se mi, kot da imam še danes v kosteh ono grozo, ki sem jo občutila kot komaj triletna deklica, ko smo vsak dan poslušali grmenje vojnih topov, ki je prihajalo vedno bližje. Bila sem z domačimi na njivi za našo hišo, ko je naenkrat silovito zagrmelo in je nekdo rekel: »še par dni, pa bodo tu.« Stekla sem k materi, ki me je, vso tresočo.
dvignila in prižela v svoje naročje: »Nič se ne boj, saj jih ne bo!« me je tolažila. Kljub temu pa smo imeli pripravljeno vrečo suhega črnega kruha za vsak primer, čc bi morali bežati. Vsak dan so hodili skozi vas primorski begunci z malimi otroki in pravili o strašni vojni, ki je uničila skromne domove. Vse to se m? je zapičilo v podzavest, da se mi zdi, kot bi bilo včeraj.
In ko so se po končani vojni vrnili domov vojaki, otroci spet nismo slišali drugega kot same grozote. Tako je potekala naša najlepša doba.
Prva leta po vojni je bila velika draginja. Kmetijski pridelki so se lahko dobro prodali. Takrat so pri nas doma obnovili hišo.
Potem je oče vodil tudi majhno mlekarno. Od najbližjih %metij so nosili k nam posneti mleko; vsako jutro ga je bilo do sto litrov. Vsi so počakali, da je bilo posneto, potem pa so posneto mleko odnesu domov. Takrat so se še berači norčevali, da kmetje jedo sedaj »gramofonsko mleko.
Iz oddaljenejših krajev pa smo dobivali puter (maslo). Po tega je bilo treba iti tudi na dom. Precej čudno se danes sliši, da so takrat k nam visoko v hribe oddajali puter tudi z ravnine, celo iz Dobja,
kjer so imeli do prve vojne svojo moderno mlekarno, pa iz Brd in s Kovskega vrha itd. Tako se je znašlo na naši mizi vsak teden za grmado štruc in štručk vseh mogočih barv in kvalitet. Našlo se je v tem putru celo korenje, razen mrčes in druge podobne »dobrote«. Največ je bilo pinjenega mleka. Vse to je bilo treba potem očistiti in oprati na preprostem lesenem gnetilniku, nato pa še predelati v modele po polovico in po en kilogram, potem pa seveda lepo zaviti v pergamentni papir.
Za ugotavljanje maščobe mleka smo imeli tudi majhen preizkuševalec.
Marija Frlic (Nadaljevanje)
Gorenjski
kraji
in ljudje
L__ A
Kako so SLAKI osvojili Ameriko (9)
»Po .mini' koncertu v domu onemoglih so nas peljali na kosilo v prijetno slovensko oštarijo, kjer smo spet postali tarča fotoamaterjev in avtogramarjev. Jed mi ni nič kaj teknila, saj se je bilo treba zaradi časovne stiske podpisovati kar med obedom.
Sledil je obisk v banki. Nikoli ne bom pozabil začudenih obrazov uradnic, ki so presenečene ugotovile, da nimamo pojma o ravnanju s čeki. Morali smo prestati pravcati mali tečaj, ki pa je zalegel toliko kot nič. šele mnogo kasneje sem uspel prodreti v skrivnost papirjev, katerih uporaba nado mešča in znatno poenostavlja promet z gotovino. Vražji čeki!«
TV SHOVV JANE OSOJNIK
»Cleveland in Cleveland-čani so še zmeraj pod vtisom naših koncertov. Morda bo zvenelo hvalisavo, ampak dejstvo je, da smo vedno in povsod v središču pozornosti. Telefon v moji sobi zvoni noč in dan. Ljudje so navdušeni, vabijo me na sprejeme, na .parties', na kozarček . .. Žal sem jih prisiljen zavrni/ti. Program predstav in sprejemov je namreč zelo napet, zato terja zelo strog režim življenja in skrajno disciplino.
Zvečer odidemo v studio televizijske družbe NBC. Uprava skuša nadoknaditi zamujeno in pripraviti enotirno oddajo, ki naj bi gledalcem razkrila, kdo smo in kaj znamo. Drugi gost studia je slovenski polk ansambel bratov Vadnal, katerega člani so poželi viharen aplavz udeležencev Izseljenskega piknika 1969 v Škofji Loki. Nastopamo izmenično, zdaj mi, zdaj oni. čeprav pri snemanju sodeluje vsega šest oseb (režiser, kamermani in tonski tehniki), končamo v pičlih dveh urah in pol. Podobna reč bi v Ljubljani trajala najmanj enkrat dlje — seveda ob neposredni udeležbi vsaj štiridesetih strokovnjakov'.
Velja omeniti neponovljiv ,show' Jane Osojni k, ki so jo televizijci nameravali uporabiti zgolj za statistko v narodni noši, a je postala zvezda koncerta. S spikerjem sta kramljala kot bi b;»la stara znanca. Njeni spretni, duhoviti odgovori v brezhibna angleščini so možakarja pritegnili do tolikšne mere, da je sobesednico pred kamerami vprašal, ali ne bi nemara hotela ostati v ZDA. Obf-tail ji je kariero velike zvezde. Ampaik Jano vabljive besede niso ganile. Kar lepo domov bo šla, je rekla, in ne misli se preseliti v domovino atomskih bomb ter osvajalcev Lune.
Zatem smo, že krepko utrujeni, zavzeli sosednjo restavracijo. Okrog dvesto ljudi je zdelo notri. Brž so pri-drli bliže. Nobeno izgovarjanje ni pomagalo; prisiljeni smo bili zamenjati orkester Veseli Slovenci, sicer odlično glasbeno skupino, ki nam je rade volje posodila instrumente. Preden so navzoči popustili in dovolili, da smo lokaJu pokazali pete, je minila debela ura. V hotel sem prispel do skrajnosti izmučen, potreben izdatnega počitka.«
»O, JA« DRUŠTVO
»10. september, zadnji dan bivanja v Clevelandu, je — kakor večina prejšnjih — minil precej burno. Popoldan smo, že četrtič po vrsti, imeli koncert v slovenskem domu. Ponovili so se dogodki preteklih dni: dve, tri minute ,špiianja', pet minut ploskanja, itd., itd. Edino izjemo je pomenila navzočnost članov kluba O, JA, samih zabavnih, dobrodušnih strič-kov, ki nosijo srajce, opremljene z imenom društva in svojim ,bojnim' psevdonimom. Naziv O, JA so vzeli iz pesmice ,0 ja, zmeraj vesel, vesel ...' Osnovna dejavnost ,klape' je širjenje in propagiranje slovenskih narodnih viž. Financira se s pomočjo denarnih kazni, ki jih plačajo Ojajovci, zaloteni brez obveznih, zgoraj opisanih srajc. Skoraj vsi so dobri pevci, doma iz okolice Clevelanda in Pittsbourga.
Večerjamo v ekskluzivni gostilni Yankx>viČ. Jankoviču, rojenemu Primorcu, pravijo ,kralj poike', kajti prvi v Ameriki je začel popularizirati stare slovenske melodije. Poznavalci in ljubitelji po-skočnic širom po deželi ga izredno cenijo, slovesu ustrezni pa so tudi dohodki. Gostilna mu prinaša dodatni zaslužek. Nikdar ni prazna, nikdar nezasedena. Kadar je lastnik izjemno razpoložen, vzame v roke harmoniko ter obiskovalcem zaigra in zapoje. Spremljevalci so mi povedali, da Jankovič povabi k sebi vse v ZDA gostujoče jugoslovanske glasbene skupine. Priredi jim veličasten sprejem. Marsikaj sem doži. vel doslej, marsikaj okusil, toda pozornost in raJkošje, kakršnega smo bili deležni pri darežljivem rojaku, je preseglo celo najbolj drzna pričakovanja. Seveda ni kazalo preslišali želje .kralja polke' in številnih prišlekov, ki so zahtevali, da jim na kraju samem predstavimo i delček našega programa. Napeli smo strune in nategnili j meh, Fantje s Praprotna so j zapeli — in dvorana je v hi- | pu utihnila.
(Nadaljevanje prihodnjo I sredo * j
Franci, Rok in Janez Stroj pred 20-metrsko dolinco v Dvorski vasi — Foto: F. Perdan
20 - metrska dolinca
»Ali boste res prišli?« je minuli torek spraševal Janez Stroj iz Dvorske vasi, ko nam je iz Elana telefoniral in nas povabil, naj si ogledamo 20-metrsko skakalnico, ki so Jo fantje začeli graditi avgusta 1969 in jo končali đo lanske zime. »Zagotovo pridemo,« smo obljubili. »Jutri med osmo tn deseto dopoldne. Ogledali si bomo napravo in se malo pogovorili.«
Čeprav nama je naslednji    Po nekaj  letih pa sta oba
dan glede časa trda predla in sri nisem znal predstavljati, kako bova izpolnila najin terenski program za ta dan, sva zjutraj najprej zavila proti Begunjam in od tam v Dvorsko vas. Sonce je ravno vzšlo, ko sva pri Mačku v Dvorski vasi številka 30 po-prašala, kje bi lahko dobila Janeza Stroja. Izkazalo se je, da sva naletela prav na Janezovega očeta.
»Od Glasa sta, kajne. Sta kar prav prišla, le malo prezgodaj. Janez bo šele malo čez osem prišel domov,« nama je pojasnil oče.
Malo čez osem smo posedli okrog mize in Janez (rojen 1953), ki že tretje leto detla v Elanu ter Franci (1956), ki hodi v osmi razred osnovne šole v Radovljici, sta začela pripovedovati.
»Februarja lani smo imeli na novi skakalnici že prvo meddruštveno tekmovanje. Tekmovali so starejši in mlajši pionirji Iz Žirovnice, Lesc, Radovljice, Bleda in Begunj. Bile so to prve tekme. Rudi Finžgar, Alojz Pristave in Inž. Franc Legat so ocenjevali skoke, drugi so meri«, Robi iz Zgoše Je napovedoval, Janez pa Je skrbel Za glasbo in vse drugo, kar mora biti na takšnem tekmovanju. Zbralo se je kar precej gledalcev in celo postregli smo Jim,« je pripovedoval Franci.
Janez in Franci sta imela smuči, ko še v šolo nista hodila. Z njimi sta na hribu zraven hiše skakala na manjših skakalnicah, ki sta jih vsako zimo delala iz snega.
postala člana planiške skakalne šole v Žirovnici in tam sta dobila tudi prave skakalne smuči. Tako so že pred leti na hribu na naravni skakalnici pripravili nekaj med-društvenih tekmovanj.
»Avgusta 1969 pa sva začela razmišljati, da M zgradila pravo skakalnico. Poprašala sva lastnike zemljišča Franca Hrovata, Ivana Božiča in Petra Kolmana, če dovolijo, da na njihovem zemljišču zgradimo skakalnico. Na najino veliko veselje so privolili. Tako sva najprej sama začela postavljati leseno konstrukcijo. Sprva nama drugi iz vasi niso pomagali. Toda nisva obupala. Vsako prosto uro in vse nedelje sva pre-čepela na bregu ali pa iskala les. Nekaj sva ga dobila doma, nekaj pri sosedih, pa na žagi in v gozdu. Večkrat sva šla tudi v Planico in premerila tamkajšnje skakalnL ce. Tako sva izdelala načrt za 20-metrsko dolinco.«
Proti koncu, tik pred lansko zimo, so jima priskočili na pomoč tudi drugi fantje. Starejši pa so z zanimanjem opazovali, kaj bo iz njihove zagnanosti na«ita!o. Le oče, Janez Stroj, se je večkrat jezil, ker je Franci pozabljali na šolo. Ko pa je bilo spri-čevaOo v redu, se je pomiril. In tako so fantje v petih mesecih zgradili skakalnico in jo »krstili« za dolinco, ki je prava mojstrovina.
»Kolikšen je vajin rekord?«
»Obadva sva skočila največ okrog 25 metrov.«
Zaposleni s pripovedjo o gradnji skakalnice in o tak-movanjjji smo kar malo po-
zabili na 12-Ietnega Roka, ki je sedel malo stran. In šele ko smo bili že skoro pri kra' ju, sta se Janez in Franc* spomnila, da je tudi on pr*" cej pomagal in da tudi on žtf pridno skače.
Oče Janez, ki ima v hlevi* 9 krav, 2 konja m štiri pr* šiče, pa je dodal, da je p'"aV zadovoljen s sinovi in hčer ko. »Da bi le v šoli dobro napredovali in da jim nc b' bilo treba ostati doma. Zemlja Je trda in preden kaj W tisneš iz nje, se presneto oznojiš.
Potem pa sta nama JancZ in Franci zaupala, da bost3 31. januarja pod okrilje'11 TVD Partizan Begunje org^' nizirala meddruštveno
tek
movarije, na katerem bod" nastopili pionirji iz različni'1 krajev oziroma društev P° Sloveni j i.
»To bo Še večje tekmovanj« kot lani. Najboljši bo dobil pokal, poskrbeli bomo pa ti*" di za nagrade. Za obiskovale' pa tudi jedače in pijače a* bo manjkalo. Takrat vas h<r mo povabili, da se boste »* mi prepričali in seveda tudi* da boste kaj napisali.«
Preden smo se poslovil" smo si dodobra ogledali fk metrsko napravo in Frar>c» se je samo zaradi najine«3 obiska spustil po zaletiš^ ter po 18 metrih, sicer maf trdo, vendar brez praske P1* stal v izteku.
4JI Med vožnjo proti dovljici sem potem razmisli8* o Janezu, Franci ju in Rok^ Bil sem zadovoljen in pr<?s^ nečen hkrati. Kajti zgradi*' takšno skakalnico le ni tak". Ce ne drugega Je bilo tre<™ že volje za petmesečno del" veliko. Vendar Strojevi faflt|f Jo imajo. — Torej (če 1w> ^J* posreči) na svidenje -/.•'d'1" nedeljo v januarju na teki110, vanju.
A. 2alaf
»Najraje imamo stare domače igre«
Kulturnoumetniško društvo v Mavčičah je že praznovalo petnajstletnico dela in obstoja. Ustanovili so ga, ko so 1955.1. pripravljali spominsko proslavo ob 120. obletnici rojstva pesnika Sorskega polja in domačina iz Podreče Simona Jenka, še danes radi povedo, da je bil pokrovitelj prireditve danes že pokojni pisatelj France Bevk, ki je tudi kasneje rad obiskal te kraje.
Vsa leta je društvo dobro delalo. V njegovem okviru so pevci in mladinski harmoni-karski zbor. Imeli so dramsko, šahovsko in izobraževalno sekcijo. Že kmalu po usta-
novitvi so organizirali tudi potujoči kino. V šoli pa so postavili kar dobro knjižnico. V zadnjem času pa delata le še šahovska in dramska sekcija. V Mavčičah je dosti dobrih šahistov. Dolgo jih že vodi Rozman Viktor iz Podreče, ki je tudi sam dober šahist.
Največ uspehov pa žanje dramska sekcija. Vodjo in režiserja Lavrišo Filipa smo zaprosili, da nam nekaj pove o delu in uspehih igralcev KUD iz Mavčič.
»Zadnja leta smo zaigrali nekaj  precej  zahtevnih del.
Lepotica iz Podreče
Pri Lavriševih v Podreči smo spoznali še eno mis iz naših logov. Ime ji je Cveta in je gotovo najmlajša med lepoticami daleč naokoli. Izpolnila je namreč šele tri leta. Tudi nič hudega, če je iz pasjih vrst. Njen gospodar je povedal, da je Cveta lovski pes Pasme špringel španjel. Čeprav je Filip Lavriša lovec tako rekoč že od otroških let, pravi, da tako lepega Psa še ni imel. Lani je bila Cveta na ocenjevanju lovskih psov v Kranju priznana za najlepšo med lepimi. Za marsikatero trofejo, ki krasi predsobo pri Lavriševih, ima zaslugo tudi ona. Ker njen gospodar v zadnjem času lovi bolj pernato divjad, se bodo sokolom, fazanom, capljam in divjim racam gotovo Pridružile še nove trofeje iz ptičjih vrst.     L. B.
Mislim, da smo kar uspeli. Najraje pa se odločamo za stare domače igre. Računati moramo namreč na domačo, vaško publiko, ki moderna dela odklanja. S starimi igrami pa imamo vedno veliko uspeha. Kjerkoli jih zaigramo, je dvorana nabito polna. Lansko leto smo postavili na oder delo Mlinar in njegova hči, ki smo ga zaigrali na devetih odrih. Gostovali smo na Brnikih, v Trbojah, Horjulu, Hotavljah, Retečah in na Kokrici. Povsod so nas lepo sprejeli. Ob prazniku žena pa smo dekletom in ženam v Mavčičah zaigrali komedijo Kakršen gospod, takšen sluga.
Prva premiera v letošnji sezoni bo proti k*meu januarja. Točnega datuma še ne morem povedati. Zaigrali bomo Jurčičevega Jurija Kozjaka — slovenskega janičar-ja. Že sedaj so nas povabili na gostovanje v Hotavlje in v Reteče.«
Režiserja Lavrišo smo še vprašali, kdo so igralci in če je za igranje dovolj zanimanja.
»Igralcev nikdar ne manjka. Tudi mladi radi igrajo, še največ delavcev, dijakov in tudi kmečkih fantov. Večje težave pa so z vajami. Zaradi zaposlenosti igralcev, ki delajo v različnih izmenah, težko določimo čas vaj.«
Za dramsko skupino, pravijo, je že velik uspeh, če sama krije stroške predstav. Igralci v Mavčičah pa vsako leto prispevajo nekaj denarja tudi v blagajno kluba. Vsako leto gredo na izlet. Lansko leto so bili dva dni v Crikvenici. Pred nekaj leti, ko so igrali delo Spomenik pod hrastom, so obiskali gradove in kraje na Štajerskem, kjer se je zgodba dogajala. L. Bogataj
NESKROMNA MATICOVA ŽELJA
»Ondan je imel 75-letnico. Toda ničesar si ni smel privoščiti, ne kave ne pijače — ničesar. Kar bali smo se zanj. Samo dela, se sekira .. .«
Tako so pripovedovali pred dnevi v domu upokojencev v Kranju o svojem predsedniku Franju Cerarju-Maticu, kot ga poznajo mnogi iz časa vojne.
Matic je kot kaže, vse lastnosti mehke duše podedoval po očetu, ki je\>b svoji sentimentalnosti v pomoč drugim z eno samo gesto zapravil manjšo tovarno v Domžalah. Matic je prav takšen. Vse bi dal za druge, za skupnost za tiste, ki jim usoda ni naklonjena. Zato je bil že pred vojno v naprednih vrstah za pravičnejši red. Tak je bil znan tudi v času partizanstva na raznih odgovornih mestih, v oficirski šoli in kot komandant mesta v Čepo-vanu.
Njegova glavna povojna pot ga je zanesla v organizacijo in obnovo industrije Slovenije in zatem nazaj v škofjeloški Šešir, saj je že po rodu imel v tem precej prakse.
Sedaj pa je že 10 let predsednik društva upokojencev v Kranju.
»V čem imate svoje največje zadoščenje v tem desetletnem prizadevanju v tem društvu,« je bilo prvo vprašanje.
»Da sem uspel ta dom dokaj preurediti, da imajo naši starejši ljudje ustrezne prostore, lep vrt, solidno ceneno postrežbo. Samo še centralno kurjavo bo treba.
»In vaša želja v prihodnje?«
Franjo Cerar
»Da pridemo do novega doma. Ta bo na Planini. Vso je že urejeno za začetek gradnje, prihodnje leto, se pravi 1972, bodo tam že našli najpotrebnejši upokojenci svoj topli kotiček — lepe sobe, hrano, zdravstveno nego, razvedrilo. Več kot 125 prosilcev že imamo. Preden bo dom dograjen, bo že premajhen. Potrebe so velike.
»Od kje denar — sredstva?«
»Čez 430 milijonov starih smo že sami zbrali. Investitor je občina. Bo šlo! Seveda ne kot bi želeli, kakršne so potrebe. Dograjevali bomo pozneje, postopoma.«
»Se pravi, nov dom za starejše, osamele, nepreskrbljene ljudi je vaša glavna želja?«
»Da! To bo moje veliko zadoščenje, ker poznam težave in tegobe tolikih naših upokojencev.«
Skromna in neskromna, toda velika, plemenita želja. Veliko uspeha in še na mnoga zdrava leta, Matic!  K. M.
Koledar tržiških prireditev pred izidom
Filip Lavriša
Turistično društvo Tržič je pripravilo za natis koledar turističnih, kulturnih in športnih prireditev v letu 1971. Kot v obeh dosedanjih letih, ko so koledar izdali, ga bodo tudi letos izobesili v vseh lokalih, gostiščih, na razpolago pa bo tudi zainteresiranim skupaj z ostalim turističnim propagandnim materialom.
Koledar najavlja vse predvidene letošnje prireditve, v večini primerov so utrjeni tudi datumi.
Po obsegu je koledar največji doslej, v 12 mesecih se bo zvrstilo 54 prireditev, to pa pomeni poprečno vsaj eno tedensko.
Prva dva meseca sta izredno zimskošportna. Republiška, in mednarodna tekmovanja n* snegu prevladujejo sicer do konca aprila, vendar pa se koledar že vmes bogati z etnografskimi prireditvami (spuščanje hišic po Bistrici na Gregorjevo), razstavami in
koncerti. Zimske športe bodo poleti zamenjale panoge na prostem (motokros, rokometni turnir idr.), tudi kulturne prireditve se bodo preselile v naraven amfiteater (letne igre pri Sv. Jožefu). Težišče vsega bo letos v avgustu, ko praznujejo Tržičani občinski praznik: omenimo predvsem otvoritev nove šole v Križah in obnovljenega taborišča v Podljubelju v spomin in opomin. Prva nedelja v septembru je zdaj že po tradiciji šuštarska, sicer pa je to mesec planincev. V oktobru bo zadnja izmed številnih borčevskih prireditev na terene (srečanje internirancev v Gozdu), konec leta pa bo izzvenel s proslavami in novoletnimi prireditvami. Ze lani se je pokazalo, da ima tak koledar prireditev različne pozitivne posledice za razgibanost kraja, svoj odmev pa je našel tudi že v turističnem pogledu. -ok
RAZPRODAJA - TUDI ZA
pohištvo vseh vrst-
vse za vaše meekende-
M STBP od Bh da 18* - sabata nI 8* ti 12" POSLOVALNICA KRANJ skladišče - Partizanska 10
POPUST DO 001
BOSIH
Bližajo se počitnice
še nekaj dni in začele se bodo zimske šolske počitnice. Ko smo v sredo popoldne na zaledenelem Blejskem jezeru srečali učenko drugega letnika zdravstvene šole Jesenice Ireno Vidic z Bleda, ki je z nekaterimi mladimi Blejčani preskušala drsalne veščine, smo jo poprašali, kje bo preživela počitnice.
»Doma bom. Ponavljala bom polletno snov, brala in se drsala. Komaj čakam, da se začno počitnice. Saj je toliko snega in led na jezeru je tako vabljiv, da se že težko zdrži pri knjigah.«
Alt med tednom ne stanuješ na Jesenicah?«
»Ne, vsak dan se z avtobusom vozim na Jesenice. Zjutraj vstajam ob pol petih, z Jesenic pa se vračam okrog pol sedmih zvečer.«
»In kdaj študiraš?«
»Zvečer, malo pa v šoli. Pravzaprav je ta način študija precej naporen vendar upam, da bom ob polletju prinesla domov prav dober uspeh.«
»Kje pa se boš po končanj šoli zaposlila?«
»Še nc vem. Želim si, da bi dobila službo v Kranju, ali kje na Gorenjskem, štipendije namreč nimam, zato upajn, da bom morda lahko
malo izbirala. Mislim namreč na izbiro glede kraja.«
»Koliko pa stane tvoje šolanje na mesec?«
»O tem še nisem razmišljala. Vendar vsota, ki jo vsak mesec odštejejo starši, prav gotovo ni majhna. Ce na hitro pomislim, se prav gotovo vrti okrog 15 starih tisočakov.«
Potem pa se je Ireni zdel pogovor že najbrž predolg. Z drsalkami se je pognala po ledu. Povedala je še, da bi urico prostega časa rada čim-bolje izkoristila ter dodala, da bo več časa, ko se bodo 20. januarja v njihovi Šoli začele počitnice.
a. 2.
Irena Vidic
Pomembna pridobitev za Blejsko Dobravo
Zamisel, ki je vsklila že pred leti, da bi tudi Blejska Dobrava dobila na lepem smučarskem terenu smučarsko vlečnico, se je končno le izpolnila. Kot važno zadevo so vsa leta to zagovarjale tako telovadno društvo Partizan kot tudi krajevna skupnost in vse druge organizacije tega območja
12. januarja je bila dana v pogon 250 metrov dolga vlečnica, ki je v bližini podjetja Copla, in se vzpenja po lepem smučarskem terenu pod rob Vršja. Vsekakor je to pridobitev ne le za športnike smučarje z Blejske Dobrave, pač pa tudi za Jesenice in okolico, ker je to najbližja tovrstna naprava v neposredni bližini Jesenic sjrš
Zaključek letnih športnih iger
Športna komisija pri občinskem sindikalnem svetu bo danes popoldne pripravila slovesen zaključek lanskih četrtih letnih športnih iger. Na svečanost, ki bo v delavskem domu v Kranju, so povabili predsednike sindikalnih organizacij, ki so sodelovaje  na tekmovanjih.
vodje ekip in zmagovalne ekipe ter posameznike. Na lanskih četrtih letnih športnih igrah so člani sindikalnih organizacij iz kranjske občane tekmovali v sedmih športnih panogah: odbojki, rokometu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, tenisu, malem nogometu in šahu.
Jeseniški maturanti izdajajo publikacijo
Dijaki četrtih letnikov gimnazij po vsej Sloveniji so poleg rednega pouka in učenja že več ali manj pripravljajo tudi na zaključni izpit. Matura pa je neločljivo povezana tudi s končnim izletom. Najbrž so si razrednikove ure ob koncu leta na vseh gimnazijah močno podobne — dijaki razpravljajo in se pomenkujejo o izletu, o tistih zadnjih urah in dnevih, ki bi jih radi preživeli skupaj, daleč od integralov in kemijskih formul. Želja je veliko, mnenja so različna. In če se končno le odločijo, začno razmišljati, kako in kje dobiti vsaj malo denarja.
Na Jesenicah ponavadi priskoči na pomoč železarna in nekaj trgovskih in drugih podjetij, nekaj pa seveda prispevajo sami, del denarja pa
dobe tudi od počitniške prakse. Letošnji maturanti pa so prišli prav na izvirno misel, ki so jo spretno povezali s 25-letnico njihove gimnazije. Izdali bodo namreč publikacijo »Mladi in njihovo sodelovanje v razvoju zgornjesav-ske in bohinjske doline na družbenem in gospodarskem področju v obdobju nove Jugoslavije«. Publikacijo bo izdal IV. c razred, dijaki pa že obiskujejo posamezna podjetja in zasebnike, katerim bodo za skromno plačilo objavili reklamo ali oglas. Poleg tega bodo v publikaciji objavljena vsa imena tistih dijakov, ki so v povojnem obdobju maturirali na jeseniški gimnaziji. Publikacijo bodo prodajali predvsem prejšnjim gimnazijcem, cena pa ni ravno nizka — 50 dinarjev za izvod.
D. SedeJ
64
PRODAM
Prodam dva dobro ohranjena ŠTEDILNIKA gorenje. Staretova 33, čirče, Kranj
130
Prodam dvokrilna vhodna macesnov a VRATA. Orehek, Dolenčeva 2, Kranj 205
Prodam 20 kg težke PRAŠIČKE. Breg ob Savi 8, Kranj 206
Prodam ročno SLAMO-REZNICO in PRAŠIČA za zakol. Trboje 49 207
Prodam PRAŠIČA za zakol. Grad 24, Cerklje 208
Prodam KRAVI po izbiri. Bodešče 9, Bled 209
Prodam mlade PAVE. Ka-divec Martin, Pipanova 46, Š«iuur 210
ZIMSKI PLAŠČ s krznenim ovratnikom za srednjo Postavo prodam (550). Naslov v oglasnem oddelku 211
Prodam lepo ohranjeno SPALNICO. Mandelj, Stritarjeva 5 Kranj, (drugo nadstropje) 220
	KURIVI		
Kupim večja GARAŽNA VRATA in garažna BETONSKA OKNA (2 komada) BETONSKO ŽELEZO 6 do 8 mm *n manjši betonski MEŠALEC. Cesenj, Tacen 42, Šentvid — Ljubljana 212
Prodam KAROSERIJO za ^t 750 in za simco 1000 ter *upiim prednji del KAROSE-5IJE za fiat 850. Kogoj An-£rej, Vir, Bukovčeva 17, p °°b pri Domžalah. 213
.Prodam PEUGEOT 404, let-67. Avtoklepar Košir, "otemaže 12, Preddvor 221
\ STANOVANJA
študent išče neopremljeno ~°Bo v Kranju. Ponudbe **>slati pod »stari del Kranja« 214
Jščem   starejšo ŽENSKO ^uPokojcnko)    za varstvo Ve'i otrok.  Dam  hrano in »novanjc ali po dogovoru, gfrinan   Franc,    Suha 38, *k°lja Loka 215
POSEST!
.Prodam HIŠO z vrtom. Za-IO« ~l, Cerklje ™
216
, tPlni nedograjeno ali sta-nudb   ° V &kofJi L°ki' P<y
tak
J8  poslati   pod »Plačam 217
01«
uomumo
Izgubil sem DENARNICO z dokumenti. Najditelja prosim naj jo vrne na naslov v osebni izkaznici 218
Prosim prodajalca, ki je prodajal v Kranju na razstavišču v kletnem prostoru, da sporoči, kam je dostavil pomivalno mizo, plačano 20. 12. 1970. Jelovčan Anica, Zali log 41, Železniki ' 219
POKLICNA ŠOLA KOVINSKE STROKE Radovljica
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA
STROKOVNIH
PREDMETOV
Pogoji: višja ali visoka izobrazba strojne smeri. Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
GORENJSKI MUZEJ
proda naslednji osnovni sredstvi:
FOTOPOVECEVALNIK komplet, znamke IDRO
in SVETLOMER znamke sixtomat.
Ogled je možen vsak dan od 11.—13. ure. Prodalo se bo najboljšemu ponudniku.
Uspel motoskikjdring
Minulo nedeljo popoldan jc avto moto društvo Cerklje organiziralo zelo zanimivo tekmovanje moto skikjoring, na tri in pol kilometra dolgi progi.
Zanimanje za tekmovanje je bilo veliko tako pri domačinih kakor tudi okoličanih, saj je kljub neugodnemu vremenu in terenu štartalo 19 vozačev s smučarji, pa tudi gledalcev je bilo izredno veliko, vzdolž proge, ki je vodila iz Cerkelj, prek Poženika in Pšenične police nazaj v Cerklje.
S precejšnjo prednostjo sta osvojila prvo mesto, vozač Marjan ŠPENDE iz Komende in smučar Peter SLATNAR iz Ambroža pod Krvavcem s časom 4,15. Na drugo mesto sta se uvrstila vozač Lojze Lah iz Klanca pri Komendi in smučar Franjo Završnik, na tretje mesto pa Franc Ro-pret iz Vasce in smučar Peter Remic prav tako iz Vasce pri Cerkljah.
Prvi trije so dobili lepe denarne nagrade, zmagovalca špende in Slatnar pa še bogato nagrado Veletrgovine Živila Kranj. Petim najboljšim so podelili tudi lepe diplome.
Prireditev je bila zelo dobro pripravljena tako, da so tekmovalci izrazili željo, da bi bilo podobnih prireditev še več. - an
mm
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
Svet krajevne skupnosti
Lesce
oddaja v najem gostinski prostor
v stavbi družbenega centre v Lescah od 1. 4. 1971. dalje.
Zaželen je — zakonski par — ki prevzame obenem oskrbo stavbe in okolice ter pozimi kurjenje. Ponudbe prosimo pošljite na naslov: Krajevna skupnost Lesce, kjer dobite tudi vse informacije, telefon 70-506 v ponedeljek in petek dopoldne. Rok prijave do 10. februarja 1971.
ČETRTEK — 21. januarja, ob 19.30 red: KOLEKTIVI-CETRTEK E. Labiche, Ž. Petan: GOSPOD EVSTAHIJ IZ ŠIŠKE, gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Vstopnice so tudi v prodaji.
PETEK — 22. januarja, ob
19.30 red: KOLEKTIVI-PE-TEK E. Labiche, Z. Petan: GOSPOD EVSTAHIJ IZ ŠIŠKE, gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Vstopnice so tudi v prodaji.
' 20. januarja franc.-itali jan. barvni CS film V BREZNU STRASTI ob 16., 18. in 20. uri
21. januarja franc.-itali jan. barvni CS film VV BREZNU STRASTI ob 16., 18. in 20. uri
22. januarja amer. barvni CS fiim  NEVARNEJŠE OD
, MOŠKIH  ob  16. uri, franc-!  itnlij. barvni CS film V BREZNU   STRASTI  ob   18. uri, premiera amer. barvnega VV filma RIO BRAVO ob 20. uri
j
'     Kranj STORŽIC
t
J 20. januarja franc. barvni i CS film REDOVNICA ob 16., i  18. in 20. uri
I 21. januarja premiera jugo-slov. filma PO SILI OCE ob 16., 18. in 20. uri
22. januarja amer. film POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ob 16., 18. in 20. uri
!
Tržič
20. januarja amer. barvni CS     film ROSEMARYJIN
; OTROK ob 17. in 19.30
21. januarja amer. barvni CS film ROSEMARYJIN OTROK ob 17. in 19.30
22. januarja premiera amer. barv. CS filma HIŠA IZ KART ob 17.30 in 19.30
I
!     Kamnik DOM
20. januarja amer. barvni CS film LJUBEZEN NA PESKU ob 17.30 in 19.30
22. januarja premiera ameriškega barv. CS filma IZ-KRCAVANJE PRI ANZIU ob 17.30 in 19.30
Kamnik DUPLICA
20. januarja špan. barvni film PROCES ZVEZDE ob 19. uri
21. januarja špan. barvni film PROCES ZVEZDE ob 19. uri
Jesenice RADIO ■
20. januarja amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD
21. januarja amer. barvni CS tilm MAC KENNOVO ZLATO
Jesenice PLAVŽ
20. januarja amer. barvni CS film MAC KENNOVO ZLATO
21. —22. januarja italijan.-franc. barvni film GUSARSKA LJUBEZEN
Dovje-Mojstrana
20. januarja amer. barvni CS film ČUDEŽNI DOKTOR DOLITTLE
Kranjska gora
21. januarja amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD
Javornik DELAVSKI DOM
20. januarja italij.-franco-ski barvni film, GUSARSKA LJUBEZEN
Radovljica
20. januarja amer. barvni film NEPREMAGLJIVI ob 18. uri, angl. barvni film DARLING V ZAGATI ob 20. uri
21. januarja amer. barvni film PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA ob 20. uri
22. januarja amer. barvni film MOSTIŠČE ob 20. uri
Škofja Loka SORA
20. januarja italij. barvni film ZAROTNIKI SVOBODE ob 18. in 20. uri
21. januarja španski barvni fiJm BALKON NA MESEČINI ob 20. uri
22. januarja Španski barvni film BALKON NA MESEČINI ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
20. januarja španski barvni film BALKON NA MESEČINI
22. januarja nemški barvni film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM
Muzejski svet Gorenjskega muzeja
razpisuje v smislu 41. člena statuta prosto delovno mesto
kustosa
za novejšo zgodovino
Pogoji: visoka šolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v kulturno-znanstvenih zavodih, ki obravnavajo področje novejše zgodoviue. Zaposlitev s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Prošnjo z dokazili o izobrazbi, življenjepisom in navedbo objavljenih strokovnih del je treba poslati Gorenjskemu muzeju najkasneje do 30. januarja 1971
LOKAŠ tM VEST
Škofja Loka
razpisuje natečaj
za oddajo komunalno opremljenega zemljišča v naselju Podlubnik škofja Loka za sredo, 3. februarja 1971 ob 17. uri v sejni dvorani skupščine občine škofja Loka.
Interesentom je na razpolago komunalno opremljeno zemljišče za dvojčke, vrstne, individualne in atrijske hiše od 250 m2 do 700 ms za ceno od 35.000 do 57.000 dinarjev.
Podrobni razpisni pogoji so interesentom,na razpolago na oglasni deski SO škofja Loka in pri razpi-sovalcu natečaja na Mestnem trgu 38/11.
Zahvala
Ob bridki izgubi dragega očeta in starega očeta
Egidija Paplerja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, dr. Hriberniku za zdravljenje, g. župniku iz Bcsnice in Kovinskemu podjetju Kranj. Vsem skupaj še enkrat hvala.
žalujoči otroci z družinami
Sp. Besnica, Žaloše, Stražišče, 15. januarja 1971
Zahvala
Ob težki izgubi dragega in dobrega moža, očeta, starega očeta in brata
Matevža Hudobivnika
p. d. Zajčevega ata
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, nam izrekli sožalja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala botrom, sosedom, dr. Belehar-ju, duhovščini in gasilcem.
2a!ujoči: žena Roti ja, sinova Matevž in Pavel z družinama in hči Dora z družino
Luže, 14. januarja 1971
Zahvala
Ob težki, boleči, nepozabni in prerani izgubi dragega
moža, očeta, brata n strica
Petra Bukovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremili na zadnji poti ter darovali cvetje in vence. Prav tako se zahvaljujemo Cestnemu podjetju Kranj. Posebno se zahvaljujemo za trud pri zdravljenju in zadnji pomoči dr. Žgajnarju, dr. Rajnarju, dr. prim. Uršičevi, prof. dr. Orlu in strežnemu osebju Kirurgične klinike ter g župniku.
žalujoči: žena, sin, hčerka z družino, brat in sestra z družino ter drugo sorodstvo
Hotemaže, 13. januarja 1971
Razpisna komisija pri DOMU
OSKRBOVANCEV Albina Drolca v Preddvoru
razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: dokončana srednja ekonomska šola in najmanj dvoletna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu. Prijave z natančnim opisom dosedanje zaposlitve naj kandidati pošljejo do 30. 1. 1971 razpisni komisiji.
Vlom v
V noči na 16. januar je neznanec vlomil v dva osebna avtomobila, ki sta bila parkirana v shrambi za embalažo hotela Cre-ina v Kranju. Shramba je brez vrat. Vlomilec je zastavo 750 odprl tako, da je na silo odprl trikotno okence, BMVV pa je odprl s ponarejenim ključem. Iz obeh vozil je odnesel razno orodje in opremo ter dva moška plašča. Avtomobila sta last hotelskih uslužbencev. Škode je za 2920 din.
nesreče
NEZGODA PRI SREČANJU
Na cesti tretjega reda v Srednji vasi pri Poljanah sta se v petek, 15. januarja, dopoldne na ozki zasneženi cesti srečala avtobus Transturista, vozil ga je Stanislav Sršen, in pa tovornjak, ki ga je vozil Blaž Tavčar iz Cerkna. Ko sta se voznika opazila, sta začela zavirati, pri tem pa je tovornjak zaneslo v levo in je trčil v avtobus. Škode na vozilih je za 15.000 din.
TRČENJE NA SPOLZKI CESTI
Na cesti med Bledom in Lescami sta v soboto, 16. januarja, zvečer v betinskem klancu trčila dva osebna avtomobila. Voznica Anica Ambrožič iz Ljubljane je vozila proti Bledu, iz nasprotne smeri pa je privozil Ivo ščavničar. Zaradi spolzke ceste in neprimerne hitrosti sta vozili trčili, škode je za 8000 din.
AVTOBUSA TRČILA
V nedeljo, 17. januarja, zjutraj je na cesti prvega reda v Ratečah voznik avtobusa Ivan Kuhar iz Ljubljane pred srečanjem z drugim avtobusom v ovinku zaviral. Zaradi tega je prednji del avtobusa zaneslo v levo in je trčil v nasproti vozeči avtobus. Cesta je bila zasnežena in neposuta. škode na vozilih jc za 20.000 din.
AVTOMOBIL OBSTAL NA BOKU
Na cesti prvega reda na Belci je v nedeljo zvečer zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zaneslo s ceste osebni avtomobil italijanske registracije, vozil ga je Carlo Albrecht iz Tarvisia. Avtomobil se jc prevrnil na bočno stran. V nesreči je bila laže ranjena sopotnica, škode je za 3000 din.
Požar v Hobovšah
V soboto, 16. januarja, opoldne jc izbruhnil ogenj na hlevu Franca Gantarja v Hobovšah. V hlevu sta bili dve peči; ena trajno goreča, druga pa na žaganje. Dimne
cevi so bile speljane pod lesen strop. Zaradi tega se je tudi vžgalo. Pogorelo je 8 ton sena in celoten objekt, tako da je škode za okoli 30.000 din.
Zahvala
Ob smrti našega dobrega moža, očeta, starega očeta in strica
Lovrenca Smoleja
Grošovega ata iz Kranjske gore
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnjo pot, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župniku, sosedom in vsem podjetjem za darovane vence in spremstvo na zadnji poti. žalujoči: žena Ljudmila, sinovi Janko,
Vilko in Marko z družinami ter Lovro in Bogdan, hčerke Marija, Bernarda in Elizabeta z družinami
Kranjska gora, Log, Duplje, Ljubljana, Essen, 12. januarja 1971
Nepričakovano in prerano nas je zapustil delovni tovariš
Viktor Plohi
kvalificiran vodovodni instalater
Pogreb je bil v Tržiču, 19. januarja 1971. Njegovo delovno mesto nas bo vedno spominjalo, da ni med nami več dobrega in delovnega tovariša.
Njegovi družini izreka globoko sožalje:
Kolektiv Komunalnega podjetja Tržič
t
Uspešna generalka v Sebenjah
Na 45-metrski skakalnici v Sebenjah sta v nedeljo TVD Partizan Križe in področna planiška šola Stor-žič-Sebenje priredila meddruštveno tekmo v smučarskih skokih z mednarodno udeležbo. Na dokaj kvalitetni tekmi se je zbralo nad sto tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov in sosednje Koroške.
Okoli 800 gledalcev je to pot zadovoljno zapuščalo iztek skakalnice, saj so videli uspele skoke. V Sebenjah se je zbrala domala vsa elita slovenskih skakalcev, razen reprezentantov, ki so na tekmovanjih v tujini. Med člani se je boj za prvo mesto vnel med Pečarjem (SK Jesenice), Triglavanom Francem Mescem in Koprivškom (Ilirija). S skokoma 41 in 42 metrov ter s prednostjo dveh točk je zmagal brat reprezentanta Marjana, Franci. Pri starejših mladincih je tokrat z lepimi in dolgimi skoki presenetil Norčič (Triglav), ki je za pol metra preskočil rekord skakalnice (prvi rekorder Bukov-nik — Triglav — 42 metrov), ter bil v končni uvrstitvi najboljši posameznik. Pri mlajših mladincih so se za najboljša mesta potegovali domačina Praprotnik in Demšar ter Kranjčan Očko. Slednji je s prednostjo štirih točk tudi zmagal. Največ uspeha so imeii tekmovalci gorenjske metropole, ki so osvojili vsa tri prva mesta med posamezniki pa tudi v ekipni konkurenci. Organizacija tekmovanja je bila na dostojni ravni, kar je zagotovilo za republiško prvenstvo mlajših mladincev, ki bo konec meseca.
REZULTATI: ČLANI: 1. F. Mesec (Triglav) 208,7 (41, 42, 2. Pečar (Jesenice) 206,1 (41, 42), 3. Koprivšek (Ilirija) 199,4 ( 40,5, 41,5), 4. Bukovnik (Triglav) 191,4 (40, 39,5), 5. Oven (Ilirija) 183,3 (39, 39,5); ST. MLADINCI: 1. Norčič (Triglav) 211,4 (42,5, 42), 2. Rozman (Triglav) 190,1 (39,5, 39), 3. Blaznik (Ilirija) 180,2 (38,5, 37), 4. Kralj (Ilirija) 174,7 (37, 36), 5. Mohorič (Križe) 173,5 (37,5, 36); ML. MLADINCI: 1. Očko (Triglav) 165,3 (34,5, 34), 2. Praprotnik (Križe) 163,0 (37, 37,5), 3. Koch (Vrba) 161,6 ( 35, 36), 4. Demšar (Križe) 156,8 ( 31,5, 29,5), 5. Zupan (Jesenice) 153,9 (32,5, 32). EKIPNO: L Triglav (F. Mesec, Bukovnik, Norčič, Belančič, Rozman, Očko) 1118,9 točk, 2. Ilirija 1031,2, 3. Jesenice 1004,3, 4. Križe 819,4 točk.
D. Humer
Državno prvenstvo v hokeju na ledu
Katastrofa Slavije
V IV. kolu prve zvezne lige v hokeju na ledu v elitni A lupina so bili doseženi pričakovani rezultati. Letošnji državni prvak — Jesenice — le v hali Tivoli katastrofalno Pregazi] vevško Slavijo. Mcd-Veščak (Zagreb) je na ledeni Ploskvi na Salati premagal ^cešampiona Olimpijo.
REZUTATI: Slavlja : Jese-fcJce 2:19 (2:4, 0:9, 1:6), Med-veščak : Olimpija 6:5 (1:1, 2;2, 3:2).
V B skupini pa je moštvo Kranjske gore komaj iztržilo točko v igri c Celjani. Rezultat tekme 3:3. Na lestvici vodi beograjski Partizan s sedmimi točkami, Kranjskogor-ci pa so s štirimi na drugem mestu.
V slovenski ligi pa so v nedeljo odigrali drugo kolo. Kranjski Triglav je to pot z dobro igro odpravil solidne Velenjčane.
—dh
Mednarodna tekma sankačev v Lomu
v* odlični organizaciji TVD j*anizana Tržič so se v netijo v Lomu nad Tržičem P^Tierili najboljši sankači plovenije in sosednje Avstriji; Na 1000 metrov dolgi na-**vnj progi je nastopilo 80 l°krnovalccv, najboljši čas pa 3° dosegel veteran trž:ških ^nkačev Milan Česen. Naj-tev Uspcna so imeli domaČi kniovaJci, saj so pobrali vc-7nPivih mest. ,V*STNI RED: mladinci: 1.
*ust
Ja (Triglav), 2. Kavčič.
3. Petelinkar (oba Sora); člani: 1. Strcibl (Avstrija), 2. Zupan, 3. Š. Zupan (oba Begunje); st. člani: 1, M. česen, 2. Teran (oba Tržič), 3. Vidic (Triglav); mladinke: 1. Jen-sterle (Begunje), 2. Perko, 3. Meglic (obe Tržič); članice: L Tišler (Tržič), 2. Trunilov (Avstrija), 3. Noč (Begunje); dvosedi: Člani: 1. česen-Ce-sen (Tržič), Zupan-Lombar (Begunje), 3. Cescn-Bahun (Tržič).
—do,
Plavalni miting v zimskem bazenu
Novi talenti - novi uspehi
Več kot 50 mladih plavalcev in plavalk plavalne šole PK Triglav je pred dnevi nastopilo na prvem javnem mitingu. Število nastopajočih in dobri rezultati so nedvomno porok za nove uspehe kranjskega plavalnega športa. Najboljše rezultate so dosegli Barbara Skubic, Vesna Sla-doje, Nataša Pavec, Bojana Križaj, Aci Ravnik in drugi. V okviru mitinga je nastopilo tudi nekaj plavalk prve ekipe Triglava. Rebeka Porenta je dosegla zek> dober čas na 100 m hrbtno, a Lidija Švarc je bila boljša od Judote Man-deljc na 100 m prsno.
Vrstni red najboljših: PIONIRJI — 50 m prosto: 1. Aci Ravnik, 2. Iztok Bitenc, 3. Janez Gazi nje; 50 m prsno:
1. Bojan Furlan, Z. Mišo Sla-<Ioje; 50 m hrbtno: L Mišo Sladoje, 2. Bojan Križaj; 100 ,n prosto: I. Rajko VorŠlc; 100 metrov hrbtno: 1. Mirart Praprotnik; PIONIRKE — 100 m prosto: 1. Nadja Oblak,
2. Diana Primožič, 3. Vesna Horvat; 50 m prosto: 1. Barbara Skubic, 2. Vesna Sladoje, 3. Nataša Pavec; 50 m prs.
Smučarski tečaj
Poročali smo že, da organizira Smučarski klub Triglav na Krvavcu smučarski tečaj. Tečaj bo od 1. februarja do 5. februarja. Vse interesente obveščajo, da bodo dobili natančnejša pojasnila na sestanku, ki bo 21. januarja ob 19. uri v avli kranjske občinske skupščine.
Smučarski skoki
Šolsko prvenstvo v Naklem
Smučarski klub Triglav bo v soboto, 23. januarja z začetkom ob 15. uri organiziral letošnje osnovnošolsko prvenstvo kranjske občine v smučarskih skokih na 20-mctrski skakalnici v Naklem. Posamezne osnovne šole naj pošljejo prijave organizatorju do petka, 22. januarja, naknadne prijave pa bo organizator sprejemal na dan tekmovanja do 14. ure na skakalnici v Naklem.
Namizni tenis
Ramovš prvi
Komisija za namizni tenis pri ObZTK Kranj jc v soboto organizirala prvi pozivni turnir članov A skupine kranjske občine. Brez poraza je zmagal Triglavan Ramovš pred Novakom (Kranj) in Staretom (Triglav) A. Novak
no: L Barbara Skubic, 2. Vesna Sladoje, 3. Doris Tudor; 50 m hrbtno: 1. Nataša Pavec, 2. Darka Radanovič, 3. Tatjana Dajsar; MLADINKE — 100 m hrbtno: 1. Rebeka Po-
renta  1:14,6;  100 m prosto:
1. Erika Križaj 1:23,2; 100 m prsno: 1. Lidija švarc 1:21,8;
2. Judita Mandeljc 1:22,5; 50 m delfin: 1. Rebeka Porenta 35,3. P. Didič
Zimsko prvenstvo SRS v rokometu
Solidna igra Tržiča, Dupelj in Kamnika
V mali dvorani hale Tivoli se je v soboto in nedeljo nadaljevalo letošnje slovensko zimsko prvenstvo v rokometu. Od gorenjskih predstavnikov so takrat nastopili — slovenski ligaš Tržič ter člana ljubljanske conske lige Duplje in Kamnik. Vsi trije so s solidno igro osvojili po pol izkupička, še najbolj so se odrezali rokometaši Kamnika in Dupelj, saj v B skupini (podskupina-b) vodita s
tremi točkami. Tržičani pa so v A skupini (podskupina-a) najprej izgubili z zveznim ligašem Celjem, v drugi pa so z golom prednosti premagali igralce Brežic.
REZULTATI: Celje : Tržič 20:12 (10:4), Tržič : Brežice 14:13 (10:8), Griže : Kamnik 10; 10 (5:5), Kamnik : Topol 18:8 (10:4), Hrastnik : Duplje 5:5 (3:1), Duplje : Griže 12:10 (7:4). -dh
Gorenjci uspešni v Beljaku
V okviru prireditev mednarodnega tedna in avstrijskega državnega prvenstva delavskih športnih organizacij so v Beljaku v veleslalomu in slalomu nastopili tudi nekateri tekmovalci in tekmovalke Jesenic in kranjskega Triglava. V veleslalomu je K ran j čanka Milena Bajželj med mlajšimi mladinkami osvojila drugo mesto, Jelka Jocif pa je bila zmagovalka med starejšimi mladinkami. V konkurenci članov je Boris Pesjak z Jesenic osvojil drugo mesto. Tomaž Bernik z Jesenic pa je bil peti med starejšimi mladinci.
V slalomu so najboljši uspeh dosegli člani. Jeseničana Andrej Ponikvar in Boris Pesjak sta zasedla drugo oziroma tretje mesto, Kranjčan Drago Leben pa je bil šesti. Med starejšimi mladinci je Tomaž Bernik z Jesenic dosegel peto mesto. Med ženskami je bila tudi v slalomu najboljša Jelka Jocif, ki je med starejšimi mladinkami dosegla tretje mesto, med mlajšima mladinkami pa je bila Milena Bajželj zaradi padca osma. Med članicami pa se je najbolje uvrstila Avrelija Kavčič (Triglav), k: je zasedla šesto mesto. J. J.
Smuk s Šmarjetne gore
Telesne vzgojno društvo Kranj je v nedeljo organiziralo tradicionalni smuk s Šmarjetne gore. Na tekmovanju je nastopilo 35 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Proga je potekala z vrha šmarjetne gore s ciljem v Torki i. Dolga
je bila 1200 m in imela 300 m višinske razlike. Rezultati: moški do 35 let — 1. Milan Mesec 1:05,7, 2. Miran Hladnik 1:07,2, 3. Matevž Rozman 1:08,6; moški nad 35 let — 1. Miloš Jocif 1:07,8, 2. Antoit Rozman 1:39,4, 3. Zvone Mast-nak 1:58,6 itd. J. J.
Kegljanje
Pokala Elektro in Iskro
Na avtomatskem kegljišču Triglava je bil pred dnevi kegljaški turnir 4 najboljših sindikalnih ekip Kranja. Največ uspeha so imeli kegljači j podjetja   Elektro,   najboljši j posamični rezultat pa je za- { bele/M   državni   prvak Jože Turk. V borbenih igrah pa j je prvo mesto pripadlo ekipi j Iskre.
Rezultati: DISCIPLINA 6X100 LUČAJEV - 1. Elektro 2653 (Bernik 431, Rogelj 425, Pavlin 464, Dolinar 417, česen 429, Turk 487), 2. Tek-stiilindus 2541, 3. Iskra 2505, 4. Borec 2459; borbene igre — 1. Iskra 605, 2. Elektro 599, 3. Borec 585, 4. Sava 541.
P. Dldič
*| v p r a sanje 3o d g o v o r i
ll
Prevelika šola
Med petkovim potepanjem po vaseh desnega brega Save smo izbrali tudi goste današnje rubrike. Povprašali smo jih, kako so zadovoljni z avtobusnimi zvezami s Kranjem. Za tako vprašanje smo se odločili zaradi želje prebivalcev vasi od Brega dalje, ki že dalj časa želijo, da bi lokalni avtobus vozil tudi skozi njihova naselja. Sicer pa naj spregovorijo sami:
# M INKA COF, Praše, gospodinja: »Kar pogosto grem v Kranj, včasih večkrat na teden. Mislim, da je avtobusov proti Kranju premalo in bi morali voziti pogosteje. To pogrešamo predvsem tisti, ki hodimo v Kranj dopoldne in ne pride v poštev ne šolski, ne delavski avtobus. To praznino bi lahko izpolnil lokalni avtobus. Če vozi do Zabnice, bi mogoče lahko tudi do Mavčič ...
• MILAN DRAKSLER, Mavčiče, delavec: »Mislim, da so avtobusne zveze s Kranjem kar v redu, čeprav je na delavskih progah precej gneče. Proti Ljubljani je veliko manjša. Tudi sedaj, ko je cesta slabša, zamude niso velike. No minuta ali dve. To je povsem razumljivo. Kljub temu mislim, da bi do Mavčič lahko vozil lokalni avtobus. Brez težav
bi obračal pred zadružnim domom in še ljudje bi bili zadovoljni.«
• PETER BAJŽELJ, Drulovka, upokojenec: »Odkar vozi do Brega mestni avtobus, so zveze s Kranjem oziroma z mestom zelo dobre. Avtobus vozi namreč vsako uro. Na začetku nekaj Časa ni bilo kaj dosti potnikov, zdaj pa smo se ga tako navadili, da bi se počutili kar precej odrezane, če bi ga ukinili. Spominjam se, da sem pred leti, ko sem bil še zaposlen v tovarni IBI, moral vsako jutro s kolesom v službo. Takrat je bilo dosti bolj naporno. Zaradi mestnega avtobusnega prometa ljudje v tem delu kranjske občine tudi malo manj pogrešajo moderno trgovino. Kar potrebujejo, zdaj lahko nakupijo v mestu.«
j. k. — a. 2.
Ko smo se pripravljali na obisk krajev in ljudi na desnem bredu Save, smo se odločili, da obiščemo tudi učitelja, vodjo podružnične šole v Mavčičah Srečka Bergleza. Menda je on še eden tistih učiteljev, ki nekako vodijo kulturo in tudi druge dejavnosti v vasi. Lahko bi rekli, da je učitelj »stare sorte«.
Takoj, ko smo se predstavili in mu povedali namen našega obiska, je bil pripravljen za pogovor. Le zanikal je, da bi on vodil kulturno dejavnost v kraju.
»To delo sem prepustil mlajšim,« je dejal. »Zato tudi nisem več tako dobro seznanjen z dogodki, da bi vam lahko dajal kakšne natančnejše podatke. Več pa vam lahko povem o šoli in šolarjih. Mogoče bi začeli kar z zgodovino.
Šola v Mavčičah je bila ustanovljena 1873. leta, torej bo že čez dve leti praznovala stoletnico. Vselila se je v novo stavbo ob vaški cerkvi. Otrok je bilo včasih na kmetih veliko, zalo je kmalu postala premajhna. Že 1913. leta so sezidali novo šolsko poslopje, ki še danes rabi namenu. Toda, danes je šola prevelika. Letos obiskuje pouk v dveh razredih 43 otrok, grajena pa je bila za osemletko. Odkar smo se priključili osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču, je pri nas samo štirirazredna podružnična šola. V tem šolskem letu pa imamo samo prvi in tretji razred. Otroci se v tako veliki stavbi kar izgubijo, posebno še, ker so tudi učilnice prevelike. Nemogoče jih je segreti.«
»Koliko časa ste že učitelj v Mavčičah?«
»Na tej šoli poučujem že skoraj dvajset let. Pred tem pa sem bil šest let učitelj na Sen turski gori. Ko sem prišel v Mavčiče, je bila šola kaj slabo oskrbovana. Mislim, da je dovolj zgovoren podatek o skoraj štiridesetih ubitih okenskih steklih. Tla so bila mazana s črnim oljem, sanitarije neurejene, v šoli ni bilo vodovoda.
Kmalu smo šolo začeli obnavljati. Vsako leto je bilo nekaj novega oziroma popravljenega. Lansko leto smo vso šolo prebelili. Ker pa uporabljamo samo dve učilnici, jima posvečamo tudi največ skrbi. Pred kratkim smo v
Priznanja na ljubljanskem sejmu mode
Na letošnjem ljubljanskem sejmu mode, ki si je pridobil sloves najbolj uspešnega sejemskega tržišča za modne izdelke, letos razstavlja 182 jugoslovanskih proizvajalcev, med njimi so podjetja, ki veliko pomenijo na našem trgu modnih tkanin,
konfekcije, pletenin, trikotaže in usnjene galanterije.
Center za sodobno oblačenje in opremo je letos prvič tudi podelil priznanja Ljubljanski zmaj z diplomo. Zmaja je dobilo trinajst podjetij tekstila, pletenin in trikotaže. Med njimi so dobila
priznanje tovarne TekstlUndus za blago za ženske obleke, tovarna čipk in vezenin Vezenine Bled za vezeno blago, tovarna Induplati Jarše za zavese in Bombažna predilnica in tkalnica Tržič za posteljno garnituro Iz blaga, ki se ne mečka.
eno položili parket v drugo pa linolej. Tudi oprema v razredih je kvalitetna. Vsakih nekaj let jo prebarvamo, pa je kot nova.«
»Se kaj občuti, da je vaša šola podružnična?«
»Ne bi rekel. Imamo vse učne pripomočke, ki jih potrebujemo na nižji stopnji. Dražje stvari pa si izposojamo na centralni šoli. Veliko premalo pa imamo slikovnega materiala, in to na vseh šolah. Včasih smo imeli slike ptic, domačih živali, rastlin in druge, sedaj pa jih ne moremo nikjer kupiti. Zelo je nerodno ker nimamo telovadnice. Pred nekaj leti smo že uredili en prostor v šoli in ga opremili z raznimi športnimi orodji. Letos pa se je vanjo vselil otroški vrtec. Tako so naši otroci spet obsojeni na telovadbo v razredih.«
»Boste v prihodnjem šolskem letu imeli vse štiri oddelke?«
»Verjetno še nc. Imeli bomo prvi, drugi in četrti razred. Novincev smo letos vpisali osemnajst, kar je ravno dovolj za en oddelek. Bodoči prvošolčki bodo od marca do junija obiskovali malo šolo, ki je pri nas še toliko bolj potrebna, ker otroci niso bili še nikjer v organiziranem varstvu.
»Načrti za prihodnje?«
»Računamo, da bomo kmalu imeli štiri oddelke. Pouk bo dopoldan in popoldan. 1972. leta bomo dobili tudi centralno ogrevanje. Centralna šola je to investicijo že dala v proračun. Zelo pa si želimo tudi telovadnico.«
L. Bogataj
Srečko Berglez
Po poteh partizanske Jelovice
(Nadalj.s l.str.)
movanj. Na startu se je razen četverice reprezentantov, ki so na tekmovanju v tujini, zbrala domala vsa domača tekaška elita. Tako v patruljnih kot v solo tekih smo videli na progi res pravo borbenost in zagrizenost. Štiri kilometre dolga proga veteranov pa je bila za nekatere celo prekratka. Trener gor-janskih tekačev Lovro Zemva je. takoj po prihodu na cilj dejal, da se na tako kratki progi še ogreti ni mogel.
Kot zanimivost teka veteranov velja omeniti nastop predstavnika Makedonije Boga Popova, najstarejšega udeleženca in glavnega organizatorja letošnjih balkanskih iger v Mavrovu, ki je na cilj prisopihal s precejšnjo zamudo. Gosta megla je tako zelo ovirala tekmovalce pri streljanju teka patrulj, da so za končno uvrstitev šteli samo tekmovanje v teku.
Največ prvih mest so si razdelili predstavniki kranjskega Triglava. V patruljnih tekih je pri starejših njiadincih z razredi zmagala ekipa Fuži-naria. pri. mlajših mladincih
so bili najhitrejši Triglavani, pri starejših mladincih brez razreda Ihanci, pri mlajših mladincih pa prva ekipa Alp-lesa. Od starejših in mlajših mladink z razredi si je prvo mesto pritekla Milena Kor-dež (Triglav), medtem ko je bila Martina Bizant (Olimpi-ja) zmagovalka med starejšimi in mlajšimi mladinkami brez razredov. Pri veteranih do 50 let si je prvo mesto prismučal Gašper KordeŽ (Triglav), pri veteranih nad 50 let pa njegov brat Matevž (Alples). V patruljnih tekih članov republiških ekip z razredi so zmagali predstavniki JLA (Jelene, Jakopanec, Šim-nic, vsi trije državni repre-zentantje), pri članih klubskih patrulj z razredi je to pot triumfirala ekipa Fužl-narja, pri mlajših članih p* so si prvo mesto priborili Triglavani.
Organizatorji so za prihod* nje leto povabili na te tradicionalne zimskošportne prireditve tudi tekmovalce iz tujine.
Besedilo: D. Homer Slike; P. Pokoro