Katollšk cerkven list.
Danica Uhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20kr.. r* cVtirt let« 1 pld 16 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadeni na ta dan praztik, iaid*
Danica dan poprej.
Teča) XXIV.
V Ljubljani 22. kimovca 1871.
List 3H.
Pesem presv. Jezusovemu Sercu.*)
(Prosto po nemškem.)
1.
Presvet'mu sercu slavo, Ljubezen serce poj;
Le k Jezusu v višavo
Naj dviga duh se tvoj.
Zbor: Oj , bodi slavij eno,
Serce preljubljeno;
Sercč Te naše hvali, Te ljubi vekomaj!
2.
Sercč za nas vmorjeno, Sercč preblaženo,
Za grehe prebodeno Sercč usmiljeno!
Zbor: Oj, bodi slavij eno itd.
3.
Sercč, Ti si točilo Vodo in sveto kri;
Sercč, Ti si nam bilo Studenec milosti!
Zbor: Oj, bodi slavljeno itd..,
4.
Sercč, ljubezen vroča! Iz Tebe nam gori;
Vsa milost posveč'joča Pri Tebi se dobi
Zbor: Oj, bodi itd----
5.
O Jezus, prošnjo sliši, Ki Tebi jo zročim :
Naj v Serca Ti središi Na vekomaj živim.
Zbor: Oj, bodi itd----
6.
Kes, jagnje sem zgubljeno, Ki je žalilo Te ;
Pa željo imam eno:
Pastir, ohnajdime!
Zbor: Oj, bodi itd.
7.
Operi dušo mojo,
Omij s Serca kervjo:
Nevredno deklo svojo — Dobrotno zvoli njo.
Zbor: Oj, bodi itd----
8.
Je Tvoje Serce milo
Ponižno vse, krotko:
Oh, naj tud' moje bilo, Tih čednost bi polno.
Zbor: Oj, bodi itd----
9.
Kdaj odpovčm sc vsemu, Kar ljubi, išče svet;
Serce darujem Njemu ,
K' je zame zvolil umret.
Zbor: Oj , bodi itd----
10.
Pa kdo mi d4 peruti,
Da k Njemu poletim —
Golobove kreljuti,
Da k Njemu pribežim ?
Zbor: Oj, bodi itd----
11.
Ko v Sercu tem počival, Bom srečen za naprej,
Bom mir nebeški vžival V tem Sercu vekomaj.
Zbor: Oj, bodi itd____
12.
Ko serca trip bo vtihnil, Kalil pogled se moj,
Še umirajoč bom zdihnil: Serce, na vek sem Tvoj!
Zbor: Oj, bodi slavljeno itd....
J. Bile.
razvidi, hočemo tudi nektere izreke nekatoliških veljakov zaslišati. Protestant Strietz, ravnatelj učiteljske pripravnice na Pruskem, piše: Pravi blagor za posamezne in za vse ljudstvo stoji na voljnem spolno-vanji dolžnost do Boga, gosposke in bližnjega. Zato je verska in nravna izreja perva potreba za ljudstvo. Brez nje je vsaka druga izreja brez koristi, celo ne-
___________________ __________________varna. Protestant Franke pravi: Verski nauk je po-
poklic: za čas in za večnost. Zato pa mora biti vera p od- glavitna reč, in učitelj ima dvojno dolžnost, izobraziti laga in poglavitno vodilo vse izreje in tedaj tudi ljud- deržavljana in kristjana. Slavni Francoz G u i z o t: Ne-
- •	kterj tirjajo, da naj se svetni poduk loči od verskega;
duhovščini pripuščajo zgolj verski nauk, svetni poduk pa izročajo zgolj veljavi posvetnih. Nam se zdi to vodilo napčno in škodljivo... Svetni poduk utegne duha omikati, pa duši ne di hrane, ne vodila... Vsako tako
Ljudska sola.
(Govor dr. Čebašeka v shodu kat. polit, družbe 3. kim.) (Dalje.)
3. Značaj in podlaga ljudske šole.
Kakošna mora biti šola, da bo spretna za svoj namen? Šola mora mlade ljudi izrediti za njih dvojni
ske šole, da izobraži človeku vse moči in vse življenje; kajti podučenje brez vere bi lahko bilo celo škodljivo. Ta resnica se razume sama po sebi za vsacega človeka, kteri veruje v Boga (z bogotajci nimamo opraviti), še bolj pa za katoličana. Da se pa nje vesoljnost še bolj
*) P. č. Očetom misijonarjem iz reda Jezusovega v spomin sv. misijona v St. Vidu pri Ipavi.
vravnanje očitnega poduka bi imeli za veliko nesrečo in bi ga zavergli. — In raodro3lovee Cousin: „Ko bi ljudske šole le um razvijale in ne tudi čutil nravnosti in pobožnosti, bi take šole storile več hudega kakor dobrega, in bi morda le pomagale vpeljati nove baže barbarstvo, v kterem bi se družila gmotna vednost z veliko nevednostjo pravega poklica za človeka."
To je tudi samo po sebi jasno: kajti vera je luč in vodnica človeku na tem popotovanji ter mu daje za to pot moč in serčnost, da srečno dospe do cilja in konca in je zato vsim potrebna, revnemu ljudstvu zoper razuzdanost v sreči in zoper obupnost v nesreči, bogatim za zmernost njih poželenja in dobrotljivost do revnih. Brez vere se bo vse spridilo, in z vero bodo zginile tudi pravica, red in svoboda. Zato je pa treba vero že v mlado serce zasaditi, vera mora biti duša že perve izreje, in sicer od Boga razodeta vera, ki je edina prava luč, in podlaga vse čednosti, ki ne razsvetli le uma temuč omoči in blaži tudi voljo in serce, in daje čeznatorno moč za vso popolnost in zoper vse zaderžke, ki kaže večno srečo za plačilo, ako se je človek v sreči in nesreči na tem svetu zvesto derži. Te ni v stanu nobena nova postava namestiti, in rezno govori modri belgijski skot Bommel, da je boljši mladost v nevednosti pustiti, kakor da bi vera ne bila podlaga njenega poduka, in sklene: Poduk brez izreje jc manj kakor nič, je celo nevaren : izreja je pa brez vere nemogoča. In neki predsednik francoske sodni je kliče: Glasno moramo oznacovati z be^eio in z zgledom, da nravna in verska izreja otrok vsih stanov ie edino poroštvo boljši prihodnosti. Kardinal Rauscher pi^e: Vsi pedagogi od Bace-dova in Pestallocita (razun Distervega) so spoznali za podlago izreje vero, in sicer od Boga razodeto vero.
(Je m jra torej vera biti podlaga in vodilo vse izreje in ljudske šole, je s tem tudi določno odkazano mesto, ktero gre duhovnemu pastirju v ljudski š->li, namreč :
Duhoven v šoli ni samo učenik keršanskega nauka, temuč njemu gre tudi vodstvo in nadzorni št vo v vsem notranjem šolskem redu. To sledi iz imenitnosti vere pri sdski izreji, ker vera ni le za um in spomin, ampak zlasti za boljšaoje in blaženje serca po verskih pripomočkih, kteri so cerkvi zročeni.
Deržava sama, ktera se je šol polastila, nima pravice ne od Boga ne po svojih postavah se mešati v verske reči: kajti nova deržava hoče biti brezverna, in daje vsim veram svojih deržavljanov enake pravice , in zato bi si pri tih okohšinah vodstva javnega poduka ne smela deržava prilastovati ; zakaj poduk ne sme biti brez izreje, izreja ne more biti brez vere, vera pa gre cerkvi, ne deržavi. Svobodo vere oklicati, in si vendar versko nravno izrejo prilastovati, ste si nasprotni reči, skupaj nemogoči; in cerkev ter starši smejo takemu postopanju oporekati; celo dolžnost jih k temu veže, ako je po takem ravnanju vera otrok ali cerkvenih udov v nevarnosti, ali če saj cerkev in starši dovoljnega poroštva zastran vere sebi zročenih nimajo.
Zato mora namestnik cerkve, kteri je od Kristusa vera zročena, skerbeti za versko šolsko izrejo. Zato pa ni dosti, da se mu skorej po milosti kaki dve uri za kerš. nauk pripustite; vera se mora tudi serca prijeti, in k temu so potrebne cerkvene vaje, keršanska izreja; za to se morejo odstraniti vse nevarnosti sv. vere. Ako sme učitelj katehetu ravno nasprot ravnati, ali če ne naravnost, le posredno zoper verske resnice pri otrocih (kar je prav lahkot dvome buditi; ali bo podučenje v veri sad rodilo? Potem verni starši (kakoršni so še veči del med našim narodom) nimajo dovelj poroštva zastran izreje svojih otrok na podlagi kat. vere, ter imajo pravico in dolžnost tirjati, da duhovni pastir čuje nad vsimi šolskimi nauki in vso izrejo, da popravi, svari in kaznuje,
kar je zoper kerš. vero. Po pravici piše neki slaven škof našega časa, po kterem smo tu več misel povzeli, Z\verger: ,,Kakor gotovo je vsegamogočni Bog in usmiljeni Odrešenik sveta, tako gotovo ima cerkev dolžnost in toraj tudi pravico, svoje otroke odgojevati." To so spoznali celo nekatoličani, in zato so celo v lute-ranskih deržavah, n. pr. na Pruskem, verske šole, to je, pod nadzorstvom dotične cerkve, kakor piše Cousin: Temeljno vodilo pruske vlade je, da se mora obraniti stara iu koristna zveza ljudskega poduka s keršanstvom in cerkvijo v pravi zadevi... Vse, kar zadeva notranji red šol in nadzorništvo učiteljev, je zročeno duhovnom. Duhovni pastir v vasi je rojeni nadzornik vaške šole. — Cerkev ima, kakor ji gre, nadzorništvo šole, ktere poglavitni namen je, mladost tako zrediti, da po prejetem spoznanji človekovih zadev do Boga moč in veselje zadobi, življenje vravnati po duhu in pravilih keršanske vere." Tako nekatoliška vlada; tako bi mčgle vse, tudi katol. vlade duhovskemu pastirju v šoli mesto odločiti, na kterem mu je mogoče zadostiti svetim težavnim in imenitnim dolžnostim: skerbeti za pravo izrejo mladosti na verski podlagi; ker po spričevanji vsih narodov in modrijanov ni prave omike in izreje brez vere ; zato mora vera kot dober kvas prešinovati ves poduk, vse predmete: zato gre duhovnemu pastirju v šoli pervo mesto, njemu gre vodstvo vsega notranjega šolskega reda; sicer duhovni pastir ni vstanu svoje dolžnosti do šolske mladosti dopoln >vati, sicer utegne ves njegov trud zastonj biti, (zakaj kakor ena merzla noč nar lepši cvetje končd: tako zna ena beseda od druge strani mlade serca spriditi) sicer starši ne morejo imeti nika-koršne gotovosti zastran verske, to je edino prave in dobre izreje sebi zročenih otrok; sicer je svoboda vere in cerkve laž in hinavstvo. Zato tudi tu velja stara pri-slovica: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, cerkvi, kar je cerkvenega.
Ker je kerš. izreja na podlagi sv. vere namen ljudske šole: mora biti tudi učitelj ne le v potrebnem podučen in spreten druge podučevati, še bolj potrebno je, da je sam pobožen mož; on ima biti oče svojim učencem, zato mora sam v zavesti svoje visoke, keršanske dolžnosti poklic in veselje imeti za izrejo otrok. Pregovor pravi: Kakoršen učitelj, taka šola. Šolska izreja podpira in doveršuje domačo. Tej dolžnost ne bo zadostil, ako ni sam dober kristjan, pobožen mož, ki ima skerb in sposobnost, otroke pod učevati in izrejati. Kako bo slepec slepca vodil, kako učitelj druge napeljeval k pobožnosti, ako je sam nima. To so od učitelja tirjali ne le keršanski odgojitelji, ampak že neverski. Modri Platon tirja, da naj starši pri učiteljih vprašajo: Kako je zastran tvoje vere, tvoje čednosti? Kvintiiijan hoče, da naj si izvolijo učenika prav pobožnega (praeceptorem sanctissimum;. Zato morajo pripravniki sami skerbno iz-učeni in odg o j eni biti, in sicer ne le sploh v dotičnih vednostih, temuč še zlasti je treba verske podlage in pobožnosti; in zato mora tudi v pripravnicah vera imeti pervo mesto, da so pripravniki navdani s keršanskim duhom; le potem bodo zmožni taki duh in občutke tudi pri učencih izbujevati in gojiti. Ni torej dosti, da dobe mladi pripravniki le spričala sposobnosti, temveč pri izreji in pri službah pripravnikov mora imeti tudi cerkev potrebni vpliv; ker le tako more cerkev staršem dajati gotovost ali poroštvo za zare3 keršansko izrejo ljubih, po Kristusu odkupljenih otrok.
Da bi se to ložej in bolj gotovo doseglo, je cerkev dostikrat zročevala izrejo mladosti kakemu cerkvenemu redu, ki je bil zlasti za šolo izobražen in odločen, ki je le temu poklicu živel in mladost za časni in večni poklic odgojeval. Ako pa zavolj okolišin to ni mogoče, se vendar cerkvi vpliv do ljudskih učiteljev
ne sme kratiti, ker zraven staršev je zlasti ona odgovorna za keršansko izrejo svojih udov, mladih kristjanov; ker nobena stvar, ne ogenj ne toča, bi toliko škode v soseski ne napravila, kakor slaba, nekeršanska šola med kristjani, prava peklenska bezoica, ktera ne cerkvi ne deržavi ne more koristiti, temuč je obema nevarna, le orodje skrivnih družb, ki podkopuje vso podlago druž-binega življenja. Prav žalostne zglede tega imamo v v bližnjih in daljnih deželah, ki nam živo na ušesa kličejo : Ako keršanske pravila zaveržete, se vam bo enako godilo! Poslušajmo, da ne bo prepozno! —
Po tih splošnih vodilih prestopimo na naše poprejšnje stare in sedanje nove šole in poglejmo, kako zadostujejo tim pravilom. —
4. Stara šola.
Sola ima tedaj dolžnost in nalogo, da od staršev začeto odgojo vsestransko nadaljuje in doveršuje, in sicer ne samo s podučevanjem, ampak tudi z obdelovanjem serca, nagibovanjem volje, da je mladi človek spreten za svoj poklic ter dovelj poduČen in značajen, z eno besedo, kolikor je moč, izobražen, omikan po umu in sercu. Dalje pa pri kristjanih ta odgoja in omika mora vedno imeti za podlago in pravilo keršan sko vero, njene čeznatorne resnice in milosti. Sicer bi se poglavitniši in imenitniši stran pri odgoji prezerla, in oporekati bi bila dolžna cerkev, ki ima ko duhovna mati pravico do svojih otrok in dolžnost, jih varovati vse napčnosti; oporekati bi mogli starši, ki imajo tudi pervo pravico do svojih otrok in dolžno skerb, da se po keršansko odgojajo; oporekati bi mogli otroci sami, ki se že zavedo kerstne obljube, ktera jih veže za vse življenje. Tem tirjatvam je skušala zadostovati stara šola. Zakaj, kakor se je v poprejšnjih cerkvenih šolah mladina izrejala v keršanskem duhu, tako je ostalo tudi, ko je deržava jela šole vstanovljati in po politični šolski vravnavi 1. 1808. Kajti zapovedala je, da naj se otroci v začetnih (trivialnih) šolah pred vsim v keršanski veri dobro in serčno poduče in se mladina napeljuje vse reči in zadeve tako soditi in rabiti, kakor keršan-ska vera zapoveduje. Ta znamenitnost sv. vere pa tirja, da duhoven ni le učitelj keršanskega nauka, ampak tudi vodnik in nadzornik v vsem notranjem redu ljudske šole; zato je po §. 253 naj imenitniši oseba vsake šole duhovni pastir; — on je s šolo v trojni dotiki, ko učenik, ko nravni zgled in ko neposrednji prednik in nadzornik ueitelja. — Nadzorništvo po vsi dekanii so imeli dekani, ki so imeli dolžnost, vsako leto šole obiskati in ozir imeti na kateheta, učitelja, učence, starše, krajne prednike ali šolske oglede. Za vso škofijo je imel nadzorništvo v imenu škofijskega konzistorija viši šolski nadzornik. Tako je bilo vse šolsko nadzorništvo duhovnim zročeno, kteri so to oskerbovali v cerkvenem in deržavnem imenu, in se je tako zamogla ohraniti lepa vzajemnost in edinost med cerkveno in deržavno oblastjo, ki ste imeli eno naloga in dolžnost: otroke , ki so udje cerkve in deržave , keršansko oclgojevati. Kako je bila stara šola zares keršanska, se vidi iz tega, ker §. 211 —222 tirjajo, da je učitelj pobožen mož, ki napeljuje otroke k lepemu obnašanju (zaderžanju) in tudi k verskim vajam; ki se vsak dan z molitvijo in s premišljevanjem pripravlja na to, kar bo učil; ki zares v šoli starše namestuje ter z ljubeznijo in resnobo k dobremu opominja, pred hudim svari.
Tako je bila vsa politična šolska vredba vravnana na keršanski podlagi, da šola ni le podučevala, temuč tudi keršansko odgojevala.
Od leta 1848 se je vlada prizadevalala, da bi šole in šolske tvarine pomnožila, da bi učitelji dobili veči izobraženje in obilniši plačo, in če ravno so denarne
zadeve napredek močno zavirale, se ne more tajiti, da se je zadnjih 20 let še zlasti v naši deželi silno \cliko storilo; kdor prav misli in sodi, zdatnega napredka ne more tajiti, kakor so tudi vsakoletne šolske naznanila to pričale. Zlasti je bilo v verskem oziru lepo vse skerb-ljeno po sedaj overženem konkordatu, ki je določeval, da naj se ves šolski uk katoliške mladeži vjema z naukom katoliške vere.
Tako se je cerkev in vlada prizadevala in tudi zasebni dobrotniki so pomagali, da bi se ljudska šoia zmiraj bolj zboijšala in napredovala, da bi res čedalje bo;j to postala, kar ima biti, nekako katoliško vseučilišče za ljudstvo, In ako Še velja stara kerš. prislo-vica : Iz njih sadil jih bote spoznali, pač res stare šole ne moremo kar zavreči, ker je res veliko dobrega sadu rodila, in sicer z malimi stroški, česar ne morejo tajiti tudi tisti modrijani, ki hočejo vse staro podreti in novo narediti, o čemur je pa še dvomljivo, ali bo toliko koristno, kakor je bilo staro, ali se vjema vse z našimi okolišinami in potrebami, — tisti modrijani, ki so sami toliko modrosti sc v stari šol: navzeli, in v oziru na cerkev zametujejo, česar ne poznajo plasphemant, (juod ignorant). Ce ravno ni bilo brez pomanjkljivosti v*stari šoli, je bilo vender presiljeno kričanje zastran slabih šol, zlasti od tiste stranke, ki ji ni dobra nobena šola v kteri imajo duhovni še kaj govoriti , ktera še kaj po keršansko dahne in vere ter cerkve ne pndkopuje. — ^Jerdo je bilo tudi obrekovanje od strani cerkvenih nasprotnikov in sploh liberaluhov, kakor bi bila cerkev vso oblast v šolah imela in ljudstva v nevednosti in tražah deržala. Saj je deržava že pred sto leti se šol polastila in sama vse določevala. Zakaj ti hinavci ne mečejo kamnja na njo, ampak le na cerkev, ako je bilo kaj pomanjkljivega.	{Dalje nasl.)
JLas in sedanji rek•
Sedanji vek si jc že mnogo prav slabih imen pridobil, neznačajnost, psevdo-liberalizem, nevera, materiali-zem itd., pa vse to je le sad in prikazen pervotnega vae vladajočega značaja, namreč laži. Z vso pravico smemo sedanji vek imenovati vek laži. Nihče pa ni v laži tako iztirjen ko slabo 3edanje časnikarstvo. Ljudje te bažo lažejo, kadar koli pero pomočijo. Ni ga greha tako razširjenega, ko laž ; vse si hoče le z lažjo pomagati. Le malo ljudi je resničnih in odkritoserčnih. Laž nastaja iz greha, je nasledek greha, je vzrok greha, pa sama eden naj sramotniših grehov. Kjer je že drugi greh, tam je laž. Brez laži greh tudi en sam dan ne more obstati. Dokler so otroci nedolžni, resnico govore: hitro pa ko v druge grehe zabredejo, tudi lažejo. Hoče častilakomni višjo službo dobiti , navadno dela z lažjo, (jfe pa hvališ resnične zasluge svojega bližnjega, napuh-njeni bode hitro z lažjo nasprotoval. Kjer je g-djulija, tam je laž. Kdor ne bo lagal, tudi goljufa! ne bo. Le glej mešetarje. Kjer je nečistost, tam je laž. Ako sc pregrešno znanje stori, naj pervo so starši nalagani. Z lažjo se ti bode posel izgovarjal, če pride prepozno domu. Kjer je kaj slabega, t.»m je laž. Le poglej jetnike in druge hudodelnike: vsi hočejo biti nedolžni: ne on', ampak le priče in sodniki so slabi. Marsikdo tako laže, da sam aebi veruje.
Laž je tudi mati slehernega greha ; ravno ona greh prikriva. Veliko bi jih ne grešilo, ali pa bi od greha odstopili, ako ne bi upanja imeli z lažjo greh prikriti. Laž je prava pokrivača greha. Greh stori človeka laž-nika, laž pa stori človeka grešnika. Laž stori dostikrat, cfa je nemogoče .pokoro storiti. Pa časi lažnjivi grešnik tako dalječ pride, da že sam misli, da ni grešil Laž je navadno vzrok nespokornosti.
Laž tudi k napuhu pomaga. Laž navadno stori, da se razžalnikom ne odpusti. Laž tudi sovraštvo silno podpira; laž krade in ropa nedolžnost in čednost; hoče kdo grešnega tovarša, navadno se mu laže in pravi: Ni greh, ne bo nihče vedil itd.
Če vse to premislimo, naš Zveličar ni zastonj imenoval samega sebe „Resnica", hudobnega duha pa je naravnost „očeta laži" zaznamnjal. „Le debelo lagaj, nekaj se vselej prime," je djal Luter; to je tudi glasilo slabega časnikarstva sedanjega časa. Na to geslo se opirajo vsi — uhi, in zato Lutra tako ljubijo, preganjajo pa papeža, ki resnico govori. Bolj ko kdaj, se zdaj širi laž po svetu, v djanju po družbah, zborih, shodih. Koliko se v zborih svetuje ravno nasprotnega, dostikrat silovito hudobnega in pregrešnega, pa vsak ve svojo ostudnost z lažjo olepšati. Vse laži se sosebno širijo po mavtarskih časnikih, v njih je moč laži; to je tisti nesrečni stroj, ki laž buška med vesoljni svet. Nič ni tako visocega, nič tako nizkega, nič tako božjega ali človeškega, da ne bi bilo z lažjo po časnikih oskrunjeno. Časnikarstvo se je sedanjo dobo z vso lažjo lotilo obirati sveto cerkev, prevračati njeno zgodovino, skru-niti njene obrede, naprave, vstave in sploh vse, kar je svetega. Vsemu svetu je znano, kako slabi časniki lažejo čez samostane, jezuite, usmisljene brate in sestre, karmelitc, Škote in drugo duhovščino, in zlasti zoper papeža. Kar se je kdaj lagalo, tisto judovski listi zopet in zopet prežvekajo; če jim tudi stokrat laž dokažeš, laši le vendar ne prekličejo, temuč z novega in toliko hujše lažejo. Od ljublj. Tagblatta terdijo, da tako laže, da že sam ne ve, kdaj pravico govori; zares daleč so jo že dognali. Neka basen pripoveduje, da je bil satan nevošljiv, ko je Bog človeka z vsimi popolnostmi vstvaril, in zarad tega je hotel satan Boga posnemati in vstvaril je opico. (Zato liberaluhi hočejo po vsaki ceni le opice biti.) Ta basen ima to resnico, da satan svoje dela Božjim delom proti stavi, na primer veri nevero; božji hiši hiše greha, glediša s kužljivimi igrami; verskim naukom judovsko časnikarstvo. Prava cerkev je sedež resnice, kjer pa resnica kraljuje , tam je lep red, inir, pravica, zvestoba, vera, sreča, in blagor ljudstva. Zdaj si je pa slabo časnikarstvo za geslo storilo: mi prostomavtarji in vsi —uhi bodemo ljudstvo vere učili, mračno duhovščino odrinili. Sad je očiten že zdaj in občno razpreženje žuga, ako se laž ne bo ukrotila.
Sitar.
Ogled, po Slovenskem in dopisi.
Z Ciolcga. (Zgodovinsko. Cerkv. 501etnica.) (Konec.) Že pred 50 leti bil je altar sostavljen z mnogimi po-manjkljivostimi, okrusen, polomljen, v ne posebno bistvenih rečeh le poveršno za silo in po revščini popravljen.
Ko smo s tarani o času velikonočnega izpraševanja pomenkovali se o spodbudnem praznovanji prihodnje — letošnje — oOletnice cerkvenega blagoslovljenja, sklenili smo enoglasno, da hočemo rerkev po moči povzdigniti; posebno po volji vsim bila je misel o novi podobi sv. Marjete, ki naj stopi pervič na svoje pravo mesto v tron, kakor je ljudstvo želelo že pred 50 leti, pa drugi veliki stroški niso pripustili.
Mladi umetnik Jernej Ternovec iz Polhovega gradca izdelal nam je podobo v zadovoljnost vsih faranov. Slovesen in ginljiv bil je njen nepozabljivi prihod na večer 22. majnika. Ko se na postavljenem odru začne še altar čediti svojih aOletnih slabost, nas spreleta merzel strah po udih, kajti bilo jc vse truhleno in razjedeno. Obrati moral se je ves altar in prenoviti; da se pa umetno delo na veke ne pokonča, moralo se je začeti prenov-Ijevanje po pervotnem stanu. Razložiti popolnoma morala se je leča, ki jc slonela na truhlenih popolnoma v
prah razpadenih nogah Samsonovih in na truhlenih je-lovih (!) iegah.
Nič preveč ne rečem, ako terdim kot priča vsega dela, da je pretila smertna nevarnost na leči, pod lečo in pod altarjem, in le nedolžna pobožna misel, obhajati 501etnico, rešila nas je žalostne dogodbe v golski cerkvi.
V pridnih rokah vestnega podobarja, marljivega Jerneja Ternovec-a, se koncu bliža prenovljevanje al-tarja po pervotnem stanu, razun novega trona in nove podobe sv. Marjete njegovega dela, ki pervo delo veli-čansko povzdiguje; leči pa se bode morala dati druga, mesto zlate kamenena oblika, ker od sive starosti po nar boljšem delu ni druzega kottrohnoba, vendar ohranila se bode še. Obojno delo se bode prav lepo vjemalo v prostorni cerkvi, ki je sedaj prebeljena razun bele barve s trojno: zarumenelo, zarudečelo in sivkasto barvo, po različnosti zidu dopadljivo razdeljeno, in — pervič pred podobo svoje ljubljene patrone sv. Marjete, ki častitljivo prebiva v oblačnem tronu med angeli, obhajala bo Golska fara 501etnico svoje cerkve s slovesnim bla-goslovljenjem prenovljenega altarja in z blagoslovljenjem križevega pota v nepozabljiv spomin ravno tistega leta, ko se je spomladi tako slovesno obhajala po vesoljnem katoliškem svetu in tudi pri nas vesela 251etnica sv. Očeta Papeža Pija Velicega,— obhajala bo to slovesnost 19. nedeljo po binkoštih, to je, 8. dan vinot. latošnjega leta 1871 je odločen v to slovesnost.
Z domačimi farani vesele se tudi sosedje bližnji in daljni slovesnega dnč, ter nam obetajo bratoljubne podpore, ako Bog da prijaznega vremena. *)
Da ne bi bilo o tako slabih časih za naše ubožne farane nikoli ne začeto, ne dodelano, ako bi se bilo pričelo s skladom, je skušenemu očitno ; le stanovitna vera, ki gore prestavlja, in terdno zaupanje, da še bije kako blagodušno serce premožnega dobrotnika, ki ve, da se z dobrimi deli kupuje zlati ključ do vrat nebeških , ki ve, da je čas zaslug z enim hipom končan, zaupanje, da bode za svojo hišo že Gospod sam skerbel, ako le rok ne deržimo križem, in prepričanje, da se imenitne dela doveršujejo po enaki poti, kakor so gorečih misijonarjev — to me je podpiralo noč in dan v vročih skerbeh. Besedam: Fortesfortuna adjuvat, le ponižno pristavim: „Levavi oculos in montes, unde veniet auxilium mihi" — „qui capere potest, capiat" — cui datum est.
Lovro Mencinger, Golski. Popravek. V popr. listu Zgod. Dan. naj se bere Obhajali bomo petdesetletnico (ne 251etnico).
Od Peričnika je Danica javalne že kdaj dobila kak dopis, pa je tudi Peričnik, kar slapuje, javalje imel kdaj toliko in takih gostov ali godcev skupaj, kakor nas je bilo 30. pret. m. Bilo nas je 25 prijateljev duhov-skih in neduhovskih, učiteljev in učencev, in sicer 20 le mlajših duhovnov, naj več kaplanov. 1 kaj pa to, čemu neki, komu je bilo namenjeno? So-li kaplanje imeli tabor zoper fajmoštre, ali ultramontanski katehetje zoper liberalne ali celo konfesionslosne učitelje? Ni bilo niti to niti uno; bilo je le radostno, oj radostno potovanje o počitnicah, kterih potrebujejo ne le profesorji in dijaki po mestih, ampak tudi duhovski učitelji ali katehetje in učenci po deželi, in kakega žolča bi mogel biti, kdor bi jim takega poštenega razveselje-
*) Ker o tacih prilikah navadno pride toliko ljudi, da ne morejo vsi v cerkev, imamo tu lepo priliko opomuiti: da naj tisti, ki v cerkev ne morejo, vselej saj tako pri cerkvi bodo, da so z drugimi zediojeni, ki so v cerkvi in da morejo vediti in spremljati vse, kar se godi pri Božji službi. Marsikteri pridejo cela ure deleč, potlej pa še pri sv. maši niso, ker deleč okrog po sencah posedajo, za Božjo službo pa nič ne prasajo! Ali ni to velika nesreča: s potom in trudom v vročini tako deleč priti smertni greh storit, ko bi si Človek vender tako lepe zaslug« pridobil, ako bi božjo pot opravil v duhu katoliške Cerkve. Vr.
vanj a ne privolil! Nasnovalo seje to v kratkem brez diplo-matičnega načertovanja , brez časnikarskega pozivanja; ni bilo toraj treba vradnega nadzornika, in predsedniku niti zvonca! Godilo se je vse prosto, prijazno in veselo, pilo in jelo, pa tudi za dušo poskerbelo. Morebiti spregovorim o drugi priliki ktero o tem radostnem potovanji k Peričniku; povem naj le še, da smo zložili na poziv v Besedniku ranjkemu res prijetnemu pesniku in vzornemu pisatelju A. Umeku Okiškemu, o kterega spisih veljajo mladini slovenski besede sv. Jeronima o onih sv. Hilarija: »Hilarii libros inoffenso decurrat pede," za spominek precejšno darilo, in da smo naposled bili tudi korarji, ker smo duhovniki slovesno opravili skupaj duhovske večernice, da utegneš zadovoljna biti tudi Danica z nami — Peričnikovimi korarji!
Z Ajdovskega gradca v Bohinju. Pisal sem ti bil lani od tod, in sicer o cerkvi in šoli, o sedanjih njunih zadevah nektere reči, ktere niso bile kaj prijetne in vesele; pa tudi letos ti ne morem sporočiti bolj veselih, ker so vzajemne razmere med cerkvijo in šolo, med duhovskimi in neduhovskimi učitelji po novih postavah še bolj zmedene, toraj le še bolj žalostne. Po nekterih ljudskih šolah so sklepne po-skušnje bile slovesne, po nekterih ne; tu so katehetjs izpraševali iz kerščanskega nauka poprej ali poznej, tam z drugimi nauki vred; tu le pred duhovskim, drugod le pred deželskim nadzornikom, in spet drugod pred obema! Toraj vse križem, in to ne more biti dobro. Duh novih postav dela hitreje, kot bi si človek mialil. Kako slabo, kako zanikamo so obiskovali letos sem ter tje*) šolo, o tem pisati mi je prebritko. V kratkem se je veliko poderlo; kedaj in kako se bo to spet postavilo in ktsri dobri duh bode vse to popravil?
Po srednjih so tudi glavne ljudske šole pred nekaj leti jele bile dajati na svetlo razun imenika primerne letne sporočila z mičnimi spisi ali sostavki. Prav vesel sem bil takih sporočil, češ, po njih se bodo lahko lepo opisovale narodne, krajevne, časovne imenitnosti, dogodbe, navade itd. ter priobčevale domovini na slavo, narodu na korist, mnogim v poduk in razveseljevanje. Pa tudi to početje je nekaj že pojenjalo, nekaj pa se spreverglo, kar je v resnici obžalovati. Dober duh bi tukaj pomagal in stvaril lahko velike reči.
Dasi nekoliko pozno, naj popišem ob kratkem vendar nektere šolske sporočila 1. 1871, ktere imam ravno seboj.
1) Imenik ali razredba dekliške šole pri nunah Uršulinkah v Ljubljani kaže brez posebnega spisa vnanjo pa notranjo ponavljanjsko in napredovanj-sko šolo. V čveterorazredni vnanji šoli je bilo v I. razredu v 3 razdelkih ali učilnicah 204, v II. v 2 razdelkih 255, v III. spet v 2 razdelkih 230, in v IV. v 1 sobi 140 učenk; v ponavljanjski vnanji šoli jih je bilo 54, v notranji pa v vseh razredih 170, toraj skupaj 1114. Kako lepih in kako mnogoterih naukov se učijo, in s kolikim d janskim vspehom , o tem je že pisala Danica, se ve, tudi zunaj Ljubljane in Kranjske, in znana resnica je, da le po vzajemnem prijaznem podpiranji je gospem nunam mogoče, po toliko učenk na pr. 151, 140, 115 itd. v eni šolski sobi spridoma podučevati in izgojevati. Prihodnje leto se ima v Ljubljani pričeti očitna deržavna pripravnica za ženske učiteljice. Doslej je že precej zasebnih dekliških vstanov ali šol po mestu; v te pošiljajo svoje hčerke starši, kteri ne marajo ali ne morejo jih pošiljati k nunam. Kako se bo obnesla deržavna ženska učiteljska pripravnica,
*) Blezo pač veči del. Delajo se nove pedagogije, nove Šole itd.,
pa zastonj, če se Šolstvu ne bode zopet verski stol napravil, kakor
je bil poprej. Nič no pomaga prilike na kar si bodi zvračati;
kriv je ,.beustizem" in tisti ki brezkonfesjonalni voz potiskajo. Vr.
se ne vč; to pa se velikrat sliši, da naj bi se samostan Uršulinski raji čversto podpiral mestno, deželno in der-žavno, da bi razširiti in povzdigniti se mogle njegove šole za učenke in učiteljice. Tako bi naj bolje in naj ceneje bilo poskerbljeno za žensko mladino, za njeno versko in umsko, notranjo in vnanjo oliko. Dober duh bi tudi tukaj pomagal in stvaril lahko velike reči.
Namesti nekdanje čveterorazredne normalke ali vzgledne glavne šole so v Ljubljani tri, in sicer ena deržavna, to je vadnica, sklenjena z učiteljsko pripravnico, in dve mestni ljudski šoli, perva pri sv. Jakobu, druga pa v deželnem šolskem poslopji pri sv. Nikolaju. Le-ta, kteri je ravnatelj g. L. Belar, je dala na svetlo 2. letno sporočilo II. mestne 4 razredne ljudske šole. V njem razlaga ravnatelj novo šolsko postavo ob kratkem ter priobčuje staršem in njihovim namestnikom nje najvažniše zaukaze po slovenski in po nemški. Učencev je bilo v sedanji šoli 301, največ v III. razredu t. j. 122, v nedeljski pa 267. Učili so jih z vodjem vred gg. J. Zima, Fr. Kokalj, A. Vizjak, rokodelske učence v kerš. nauku sta poduče-vala gg. D. Klun in P. Angelik Hribar; v vsakdanji šoli pa je v vseh štirih razredih v II. in I. mestni šoli po 9 ur na teden učil gospod Fr. Bostjančič. Da so iz obeh učitelji in učenci bili pri procesijah križcv teden in v praznik presv. Rešnjega Telesa, da se je v II. od 1. majnika po trikrat med tednom, v I. pa vsaki dan mladina vodila k šolski sv. maši, da so iz te šli namesti sklepne šolske poskušnje k Žibertu, iz une pa v Vevče, o tem je, kolikor sem mogel poprej tu in tam pozvediti, prav že povedala bila Danica;
3. letno sporočilo perve mestne čveterorazredne ljudske šole pri sv. Jakobu ima na čelu iz roke ravnatelja g. A. Praprotnika spis: Sedanja ljudska šola. Razlaga se po novi šolski postavi namen in vredba sedanje ljudske šole, v kteri se mali učenci zraven prejšnjega katekizma, branja, pisanja in številje-nja učč tudi prirodoznanstva, zemljepisja in zgodovine, risanja in oblikoslovja in telesnih vadeb. Da to učilo sicer ni novo, pa da se otrok mora naj pred navaditi, da z duhom dela. — Kdor je imel opraviti kaj z mladino, vidi in čuti, kolika naloga je to ; kako pozno se človek povzdigne k temu, da z duhom dela; marsikteri učitelji so še le sedaj v novi dobi dospeli do tega. — Da se poleg Sokrata imenuje sam nebeški Učitelj, ki se je, češ, posluževal tega učila, mi ni všeč. Voltčr sam je neki opomnil, da primerjanje Kristusa s Sokratom etc. ni dostojno. Tudi se je menilo doslej, da ljud-st ro prihaja v ljudsko šolo, ne pa iz ljudske šole še le ljudstvo. »Sedanji čas tirja, se bere v pervih versticah, namesto suhega šolskega poduka in mertvega spominskega blaga čverstega umskega razvijanja, namesto prazne vnajnosti pravo jedro rečnega nauka, namesti slepih pokoril prave zavednosti in čutil do svojih dolžnosti in sploh ljubezen do nravnosti." Nikakor ne mislim, da je pisatelj v teh versticah očitati hotel prejšnim ljudskim šolam, da so v rokah duhovskih ali cerkvenih le suho podučevale, spomin raertvile, slepo pokorile itd. nasprot sedanjim novodobnim, ktere bodo čversto um razvijale, pravo nravnost budile itd.; vendar so mi sem ter tje tako razlagali one verstice. Oerka mori; duh oživlja. Vidili bomo v kratkem, sej nove šole poganjajo že svoj sad, in cerkev bode mogla v prihodnje verniše paziti na novo ljudsko šolo, njeno djanje in nehanje, nekaj že zavolj sebe in svojega dobrega imena, še bolj pa zavolj mladega človeškega zaroda, kterega dušno oskerbovanje je njej izročil božji Učenik.
Učencev je bilo v vsakdanji soli vkup 364, največ v I. razredu, to je 92, v nedeljskih pa 93. Učili so jih
razun ravnatelja in kateheta gg. J. Sot, Fr. Raktelj, M. Močnik, in v telesnih vadbah g. V. Schafer; kdo pa je učil v nedeljski soli rokodelske učence keršanskega nauka, ali kdo ali nikdo, to ni povedano.
V obeh sporočilih se hvalno omenjajo Šolski dobrotniki. Razun drugih je katoliško društvo po na-biri pripomoglo, da je božični čas popolnoma obleklo iz te šole 20, iz druge pa 1* učencev, in hranilnično, ktero je uni za učne potrebe vsakdanjih urencev darovalo 15<>, za nedeljske pa 100 gl., tej pa skupaj 200 gl. Tudi sicer \em, da se mnogotero, djal bi, bolj mimo poprej, podpira šolska mladina, vendar jih je ravno v teh šolah učencev več mimo poprej viditi bosih, raz-terganih, slabo oblečenih itd. Pač čudno napredovanje! Zdi se vernemu človeku, da pri vsem tolikem napredovanji ni — blagoslova Božjega. (Dalje prih.)
Z Gorenjskega. Pač z žalostjo slišijo duhovni in ljudstvo po deželi, da jih bo v semenišče ljubljansko v 1. leto le kakih 5, k večemu 7 vzetih, ker so drugi, kterih bi morebiti še kterega duhovski stan veselil, vsi vojaki, vsaj enoletni prostovoljci.
Zanašamo se sicer, da tako ojstra in duhovstvu ne-vgodna postava se bo pred ali pozneje spremenila. Sicer je bila soglasno z ogersko vlado za 10 let sklenjena, kar bistveno reč zadeva. Pa ker je na Ogerskem nje raba za to stran boljši, ker so namreč vsaj gojenci manjših seminarjev postavno prosti, kar pri nas ni, in ker bo naš deržavni zbor zanesljivo veri prijazniši, bi se takim obiturijentom, ki so enoletni prostovoljci, pa bi si duhovski stan sicer radi zvolili, svetovalo, naj bi svoje leto v nemškem Gradcu doslužili, kjer bi lahko na univerzi ob enem pervo bogoslovsko leto opravili. Druge 3 teta bodo lahko v domačem semenišči ko ekstemisti učili se, dokler se postava vgodniše ne oberne. Pretekle 2 leti je bilo tam v 1. in 2. bogoslov-skem letu več takih (1870 71 v 1. letu 9, v drugem 1 aktiven, 4 dosluženi enoletni prostovoljci), in sicer nekteri tudi iz lavantinake , eden iz goriške, eden iz celovške škofije. Nek vojaški častnik (oficir), ki jih je sam učil v vojaških rečeh, je menda sam rekel, da bi postava po pravici imela bogoslovskim učencem ravno to dopustiti, kar zdraviloslovskim, namreč, da bi smeli, ako bodo pezneje v vojaštvo poklicani, v svojem lastnem stanu, tedaj ko vojaški duhovni, kakor uni ko vojaški zdravniki, služiti. Ako bi se pa do tje postava ne spremenila, je upati, da bi se posamnim na njih pro>njo dovolilo, da bi jih posvetili, in ako bi bila vojska, da bi se ko vojaški duhovni ali za strežbo bolnik« v porabili.
Iz Amerik«'. (Pismo g. L. Možina do staršev v Javorje. i Pri sv. Frančišku, mal. travna 1871. (Dalje.)
Iz tega razvidite, da kmetu ni tako lahko obogateti, če ne more nič druzega prodati kot živino in žito, ali morebiti celo le samo žito, če ima le samo za dom potrebno živino. Veliko sicer pridela; pa mora tudi na vse strani oddajati. Davka pa samo takim ni treba plačevati, ki začnejo novino obdelovati, in to terpi le kakih 8 let, potem pa več ko je obdelanega sveta, več je davka. Zato je tudi tukaj dosti ubožnih in zadolženih kmetov, bogatih pa tudi ni veliko.
Se neko reč vam hočem pojasniti, da namreč s tem še ni nobeden obogatel, ko je prišel iz Evrope semkaj; posebno je težavno tudi tukaj priprostemu človeku si kaj opomoči, ko pride sem in nima nobenega znanca, da bi v začetku zanj skerbel, in mu kako delo pre-skerbel. Zasluži se res veliko, pa dostikrat ravno toliko potrosi, ali majhno manj. Marsikteri rokodelec pride semkaj z gotovim upanjem, da bo hitro obogatel. Ali kako se speče, ko vidi , da ves njegov zaslužek požro druge potrebe, kakor obleka, stanovanje, orodje, zima, ker po zimi si le kaj malo zaslužiti zamore ter mora
od poletnega zaslužka jemati, da sebe in družino preživi, tako se težko izkoplje iz revšine. Tako je z zidarji, tesarji in drugimi rokodelci, ki si po letu lepe denarce zaslužijo, po 2 dolarja na dan, ali še več, ako so pridni pri delu, ker navadno na mero delajo, in po tej meri vsak dobiva plačilo, kakor zidar od vatla, to je od zidu, ki je vatel dolg in širok. Ali vsi taki morajo po zimi več ali manj spet porabiti, kar so si po let prislužili, ali ne mara še celo vse, če ni še premalo. Dninar ima po dolarji na dan, ob pomanjkanji delalcev po 2; ali zima, obleka in druge potrebe mu zopet večjidel vse snejo. Ravno tako ali ne bolje se godi poslom, ker je dragina velika in denar ima kaj majhno veljavo. Obogateti tedaj ne more ne dninar, ne posel, ne rokodelec.
Pri vsem tem se veliko denarja po pivnicah zapravi, da marsikteri v nekih minutah zaslužek celega tedna zadega; pri vsem tem ni nič razveseljevanja v kerčmi, dostikrat se človek še vsesti ne more, ker treba je stojč piti, in pivec mora iti sam po pijačo k kerč-marju, ki stoji v kakem kotu in pivcem pijačo deli. Tako vlivajo stojč pijačo v sč, ali pa jo po tleh razlivajo, kadar si začenjajo napijati.
Kdor ima pa toliko denarja, da bi si tukaj lahko kako dobro posestvo kupil, ki bi imel dosti prihodkov, pa zopet ložej boljši, mirniši in zložniši v Evropi živi s tistimi denarji. Oralo obdelane zemlje velja 40—50 dolarjev, in celo posestvo 200 oralov zemlje z vsemi potrebnimi rečmi oskerbljeno velja od 4000—5000 dolarjev, tedaj 8000 — 10.000 gl., in s tolikimi denarji se pri vas že živi z obrestmi, in ni mu treba presilno delati, ali si pa lepo posestvo kupi. Če si pa hoče kdo napraviti iz gojzda kmetijo, mora pa tudi delati kot černa živina; sami pa dobro veste, kako počasno gre delo izpod rok, če se ga sam loti. Z drugimi ljudmi delati, bi ga kmalo dražji stalo, kakor bi bil že obdelano kmetijo kupil. Marsikdo pride pri vsem svojem težavnem delu nazadnje v take dolgove, ki vse njegovo premoženje presežejo, in nima druzega kot terpljenje in dolgove. Marsikdo nese iz Evrope lepe denarje, in tukaj pride dostikrat ob vse ali gotovo ob veliko, in bi bil na boljem doma, ko bi bil le nekoliko delal, kot je tukaj, če ravno ni posebne nesreče imel. Kdor nima znanega človeka tukaj, ko pride iz Evrope, in se tukaj loti poljedelstva na neznanem kraju, se mu kaj lahko zgodi, da naleti na taki kraj, ki ni za poljedelstvo zavoljo slabega zemljiša, ali pa zavoljo oddaljenja od železnice pridelkov prodati ne more, in tako je delo njegovo in stroški zgubljena reč.	(Konec nasl.)
Zlati lesnik: ali srečkanje za celo leto.
(Nabral F. K.)
(Dalje.)
300. Tudi brez ognja in meča venec mučenikov zadobimo, ako namreč vse težave radovoljno terpimo.
310.	Kdor v zavetju Božjem prebiva, v sredi levov sladko počiva.
311.	Te hudoba zapeljava, serčno ti premagaj njo; hujši ko je bla skušnjava, lepši tvoja krona bo.
312.	Lahka je nedolžnih smert, večni raj jim je odpert; le nekoljko tu terpi jo, tam se večno veselijo.
313.	Vbožec je nebeški popotnik, ki te k Očetu pelja ; skušaj rad mu podeliti, ako nočeš pota si zgrešiti.
314.	Kar se otrok naučiš, to bos v starosti imel, kar v mladosti zamudiš, tega starec ne boš žel.
315.	Ako tebe s svojo hvalo svet plačuje, večna krona za-te se zgubljuje.
316.	Lepa je lepa med brati, sestrami ljubezen, grešna prijaznost pa strašna bolezen.
317.	Ce pravo lepoto si želiš, glej, da v čistosti živiš.
318.	Ojstro vadi se živeti, drugim dober biti, po-terpljenje z vsimi imeti, sam nar več storiti.
319.	Karkolj ubogim podelimo, to zgubljeno nam ne bo : tamkaj enkrat zadobimo stokrat vse povernjeno.
320.	Stanovitna le v terpljenji bodi, duša moja, čaka v večnemu življenji tebe krona tvoja. (Konec nasl.)
Petino vec.
Ljubljana, 15. sept. — Gospod vrednik! Ker tudi naša oficijalna Laibaherica po svetu iše in nabira, s čimur bi hujskala in mahala po duhovščini, je pred dvema tednoma prinesla med dnevnimi novicami v štev. 204. od 6. septembra tudi novico z napisom: „Prav do-brotljivo," in tukaj je brati. ,,da je marelarski in kotlar-ski kerpač Jan. Kiihnel v Waldhambach-u dal svojega štirindvajsetletnega otroka kerstiti in dotični fajmošter mu je dal oserčivno tolažbo, da ta in vsi še prihodnji kersti ga ne bodo nič stali. Vkljub temu se je srečni oče pozneje za ušesi praskal." — Jaz sem nato poslal vredništvu Laibaherice v nemškem jeziku spisek „Po-slano," ali vredništvo ga ni hotlo sprejeti in natisniti dati v Laibaherici; glasi se imenovano „Poslano" po slovensko tako-le: „Kar se hoče s tim — namreč zgoraj omenjenim — reči, je jasno. Ker jaz kot duhoven nimam premoženja, imam pa še nekaj iz očetove zapuščine, se zavezujem samo dva zlata po dvajset frankov plačati onemu, kteri dokaže: 1. Da je ta kerst 24. bil; 2. da je dotični fajmošter katoliški duhoven, 3. da je srečnemu očetu fajmošter pozneje kerst zarajtal. — Slav. vredništvo (Laibaherično) ne ve , ali zlobno vedeti noče, da se v kat. cerkvi sveti zakramenti zastonj dele." *) V Ljubljani, 12. sept. 1871.
Dr. Juri Sterbenec s. r., kaplan pri sv. Jakobu, lz življenja. V neko mesto pride podobar in razobesi podobe na prodaj. Tu so ti bile podobe vladarjev, nevernikov, učenjakov, pesnikov, umetnikov, stare in nove dobe. Ljudje pridno kupujejo in nazadnje ostane sama podoba ljubega Zveličarja na steni, akoravno je bila cenejši, kakor vse druge.
Mladi deček pripelje slepega ubožca memo. Ko otrok dolgo pred prodajalnico stoji, pravi slepec: ,,Zakaj pa stojiš tako dolgo, Jožek ?" „Oh," pravi deček, ,,tam visi podoba našega Zveličarja čisto sama, vse druge so ljudje pokupili!"
Ubožec kupi Zveličarjevo podobo, in ko prodajavec 3koro zamerdljivo reče: „Ali, starče, sej ga še vidiš ne!" odgovori slepec: ,,Jaz slepec ga vidim, pa videči ga ne vidijo!" —
Iz C'crmo*njic. (Kakošni poštenjaki so liberaluhi.) Enega ali več jih moram imeti v obližji, ki me tako radi imajo, ko tern v peti; večkrat se tu in tam v kakem časniku od mene kaj bere, kar pa še le zvem, ko drugi že pozabijo. Tako v „Linzer Tage3 P.*st" št. 91, 2l.fi. 1870 pod napisom: ,,Ein Geistlicher als Wunder-doctor" itd.: Die Medicamente bestehen in Brod und Wasser, welche vom Pfarrer starr angesehen werden. Mitunter murmelt er noch einige \Vorte, fiichelt zuletzt mit der Hand durch die Luft und die Medizin ist fertig. Dieser Hokuspokus lockt die Leute aus weiter Ferne an. — Na to odgovorim: Celih 18 let že ljudem zdravila dajem, iz tega se vidi, da to ni „Hokuspokus." Da vodo in kruh za zdravila rabim, to je res, da pa zraven kake besede memram, to je laž. — Dalje pisavec nima pomislika lotiti se celo mojega nravnega poštenja in je v svet zatrobil: Die Intimitat zwischen der Kochin und
*) Ako se d& kaj pri kerševanji itd., je to radovoljen dar; ne tirja se od nikogar nič.	Vr.
dem Wunderdoctor geht so weit, dass er von der Kansel den Pfarrkindern einpriigt, seine \Virt9chafterin Ptarramo d. i. in der Sprache der Gottscheer „Pfarrmutter" zu nennen. Na to odgovorim: 100 fr. dam tistemu, kdor mi skaže, da sem to kdaj rekel na prižnici, za priče* je cela fara.
V ljubljanskem „Tagblatt-u" je tudi nekaj temu podobnega stalo, mislim, da ima to iz „Linzer Tages-PoŠte". Jaz pa takega blata, kakor jc „Tagblatt," ne berem, zato vse prepozno zvem. Tudi je enkrat v ljubljanskem ,,Tagblatt-u" stalo, da sem ljudem na prižnici na dolgo in široko pripovedoval, kar se ob kratkem v te besede povzeti da: kdor v civilnem zakonu uruerje, ni vreden, da ga konjač na „gmanjo" pokoplje. — I no, če sera se s tem kaj zaletel, pa besedo prekličem in rečem: Kdor v cevilnera zakonu umerje, je vreden, da ga konjač na ,,gmajno" pokoplje.
Jurij llumar, ('erraošnjiški fajmošter.
V mavtarstvu ni dobro umreti. V Girgentu na Sicilskem je prostozidar Libertin Cardalano, bivši blizo smerti, 3. sept. spisal z lastno roko in razglasil tele verstice: ,,Jest podpisani naznanim, da hočem živeti in umreti v naročji sv. katoliške, apostolske, rimske Cerkve, ki si štejem v naj veči milost, da sem njen sin. Okličem, da želim popraviti vse pohujšanje, da se odpovem s celim sercera vsim načelom fnaukom in vodilom) masonstva (prostozidarstva ali raavtarstva), kterega sem se v svojo nesrečo več let vdeleževal; in tedaj spoznam za pravične in svete vse vravnave svetega (rimskega) Prestola. Upam v dobroto Gospodovo, da po takem spoznanji mi bo milostno odpustil vse moje za-dolženja in da to moje preklicanje bode zgled mojim zbeganim bratom. — Libertino Cardalano."
Marsikteri malo pomislijo da mavtarstvo, podpisi za Dollingerja, počenjanju zoper ktero koli resnico sv. vere niso le samo ,,machinatioues contra religionem" (rogoviljenja zoper vero), ki so „Casus reservati" (škofu za odvezo prideržani) temuč da so taki ljudje naravnost izobčeni, ki so dolžni svoje počenjanje očitno preklicati, ako hočejo biti odvezani, se z Bogom spraviti iu svojo dušo oteti.
Hazgteil po seetn.
Edinost. V Nevers-u so predsedniki katoliških delavskih družb une dni zbarovali od 5 do 1'». kimovca. Tudi Belgija je bila zastopana. Veljavni možje katoliških dežel spoznavajo, kako potrebno je, da se nasprotniki z enakim orožjem odbijajo. Shod je bil prav tehten in zanimiv. Sedemdeset vodnikov družb ali pa poslancev škofovskih je bilo pričujočih. Neverski škof For-cade je bil častni predsednik. Sklep se je storil z blagoslovom sv. Očeta, ki je bil poslan daljnopisno od kardinala Antonelli a. Opat Resse je namesto val Mec in g. Morin Strasburg; poslednji je govoril o neki delavski napravi v Strasburgu; z nobeno besedico ni omenil nesreče in nadlog svoje domovine, vender je po doveršenem govoru sleherni hitel k njemu mu priserčnost skazat. — Govor duhov ima včasi zgovornost, ki jo beseda jezi-kova zamore k večemu le slabiti. Shod je sklenil, da naj se družbe tesneje zedinijo in si izvolijo središni vrad, ter bodo vsako leto imeli shod v kakem mestu. Delavsko prašanje je vroče prašanje, pravi nadalje „Unita," na njem stoji propad ali pa blagor za Evropo. — Laverdan je zboru živo skazal, da rudečkarstvo zato toliko tovaršev pridobiva, ker po prote?tanški reformaciji je družbinstvo zgrešilo katoliški občutek. Le z vero, upanjem in ljubeznijo se da vojskovati zoper socijalizem
') Gl. Directorium liturg. Labac. 1871. str. 74.
in „internacijonslstvo." Telesna moč ni zmožna ozdraviti duše in zatreti laži. — Tudi po Laškem se širijo katoliške družbe, in ker je dobrih še zmiraj več kot potepuhov, bi bilo mogoče, da dobri zopet veslo v roke dobijo, samo ako bi se hotli zedinjati, — zakaj posamezni ne bodo nikoli nič opravili. In kakor je v tem oziru na Francoskem in Italijanskem, tako pri nas in povsod. Kar je nekdaj Svatopluk tako živo pokazal svojim sinom, to velja in bo veljalo dolge veke. Zato je tudi naj perva lastnost katoliške Cerkve edinost.
Rudečkarstvo se razpenja nad Evropo, kakor čem, gost oblak. Deržava brez Boga, pa družbinstvo brez Boga, to je njegovo glasilo. Boga jih je groza, ker Bog je prepovedal krasti in prešestovati, zato bi radi Boga odpravili; toda Bog ravno ob tacih časih svojo priču-jočnost večkrat očitno pokaže. V Rimu je stavbarski mojster Morelli dan pred malim Šmarnom delavcem za-žugal: „Kdor jutri ne pride (delat), ne dobi pri meni dela več." Par trenutkov potem temu gerdemu dedcu na odru (ruštu) 3podersne, telčbi tri nastropja globoko, in v par minutah je merliČ.
Strahoviten rop. Od 26. oktobra 1867 do 31. jul. 1871 je laška vlada 56.258 cerkvenih lastin prodala za 327 milijonov 681.246 frankov ! — Ni jim zavidati, kteri gredo s tako butaro krivic pred sodbo vsegavednega Sodnika, kteri tirja „popravo krivice tudi do zadnjega vinarja;" — pa tudi tistim ni zavidati, kteri take rope opravičujejo in narode pohujšujejo. —
li Ljubljane. Podoba sv. Štefana, papeža mu-Čenča, zmalana za včliki altar v Ribnici od g. Globoč-nika, prof. na realki, uda katol. družbe, bode v saboto od 8—12. in od 2—4. v prostorih pri tleh ob deželnem muzeju na ogled postavljena. Hitite jo pogledati.
Dr. Bleiweisa so odborniki narodnih društev pre-teČeno nedeljo ob 11. počastili v čitalnici s tim, da so mu podarili njegovo podobo, ki so jo dali zmalati g. Ivan. Franke-tu. Govori in slava-klici so spremljali pri-serčni dogodek. Bog ohrani deželi še dolgo verlega rojaka!
Deželni zbor. V seji 18. t. m., to je ponedeljek je sklenjeno, da se zapisnik bere samo v enem jeziku, zapisnik v drugem jeziku poterdita poverjevalca. Gosp. Irkič izreče glavarju poslanško obljubo ; volitve velikega posestva se poterdijo, ob enem pa se sprejme nujni predlog deželnega odbora, kdaj da se zgubi poslanstvo za naš deželni zbor. To zadeva trinajstere, kteri so napovedali, da jih v zbor ne bo. Po §. 6 opravilnega reda mora deželni glavar poklicati poslanca nepričujočega, da pride v 8. dneh ali pa se opraviči. Posebna deželna postava določi, kdaj se zgubi poslanstvo, kdor ne posluša klica. Take postave pa do zdaj kranjski zbor še nima; toraj jo morajo narediti. Nasvet novi tedaj je: Kdor naravnost naznani, da noče priti, ali kdor se tako ne opraviči, da zbor izgovor poterdi, zgubi poslanstvo. Deželni predsednik je s tim zadovoljen ko vladini zastopnik, kar tiče obliko, pa ima pomislik, ker v pre-minjanji deželnega reda v §. 38 je treba, da so pričujoče saj tri četertine vsih poslancev in večina dveh tretjin pri glasovanji. Dr. Kosta dokazuje, da to ni nikakoršen zaderžek, ker se s tim deželna postava nič ne spremeni itd. — G. Svetec je zoper nujni predlog in nasvetuje, naj se izvoli poseben odbor, da to reč pretrese. Bleiweis je za nujnost, ker je poročevalec dokazal, da ima zbor pravico tako postavo sklepati.
Poslednjič Kosta dalje vterjuje, da ima zbor pravico k temu djanju in pristavlja, kako res se mudi za to postavo, zlasti ker trinajsteri iz terme in svojeglavnosti
kljubujejo vladi, ktera hoče spravo med narodi. Pojasnil je še čudno obnašanje te stranke. Gospod, ki ga je veliko posestvo volilo v deželni odbor, se je dan poprej bal priti v deželni zbor, češ , da je nepostaven, drugi dan pa je lepo prišel v deželni odbor in je tam glasoval z drugimi odborniki!
Nujnost tega nasveta je bila nato sprejeta. — V ravno tej seji je nasvetoval Kosta: Naj deželni zbor sklene adreso do cesarja in voli v ta namen odbor 7 udov. — V finančni odsek so izvoljeni: Kosta, Irkič, Murnik, Grabrijan. Horak, Kotnik, Poklukar, Zupan, Bleiweis ; — v odsek za prošnje : Svetec, Zarnik, Barbo, Koren, Pintar; — v odsek za delovanje dež. odbora lanskega leta: Jugovic, Kozler, Svetec, Zarnik, Tavčar.
V	tretji seji 20. t. m. je dr. Kosta vterjeval svoj predlog zastran adrese do Nj. veličanstva. Omenil je lansko adreso, ki se je pazljivo poslušala tudi v deržavnem zboru. Adresa je naša „deklaracija," podlaga našega delovanja, naš vzor. Letošnje stanje pa da je še veliko važniše mem lanskega. Ministerstvo ima zaupanje cesarjevo in narodov, pravi g. priporočevalec; na drugi strani pa je nasprotna stranka, toraj borba med federalizmom in centralizmom. Federalizem ceni poslanec za edino rešilo Avstrije, on bo narode zopet poedinil. Ta borba je boj med svobodo in med silo. Uni imajo zmiraj v ustih svobodo; pa le zase. Ta boj pa ni med Nemci in Slovenci; sej tudi trezni Nemci: Gornjo-avstrijanci itd. so z nami... Borba zoper ministerstvo je sicer huda; toda to je že bilo, pa ministerstvo je šlo svojo pot; kakor je zmagalo v derž. zboru, tako bode zdaj. .. Nasprotniki so generali brez armade, ker nimajo veliko borivcev v deželi za seboj. Terdno se zanaša, da bode cesar tudi nam dovolil, kar je dovolil Čehom. Svetuje poslednjič odbor sedmčrih, ki naj koj adreso načertuje. — Zraven tega je v ti seji dokaj deželnih zadev rešenih Prihodnja seja je v ponedeljek.
Iz Smartnega pri Kr. — Polit, društvo smo malega Šmarna dan pričeli popoldne ob 4; udov je že čez 80. Pričeli bomo prav z abecedo politične zavednosti; to je potrebno, da spoznajo podlago in potem ved6 prav soditi in sklepati.
DuhorsKe spremembe.
V	ljubljanski škofiji. Postavljeni bo naslednji čč. gospodje: Jan. Dolenec, novoposv., za zgodnjika (manemissarius) v Ternovo pri Bistrici; — Jak. Aljaž, novoposv., za kaplana in kateheta v Teržič; — Jan. Brezovar za kapi. v Knežak. — Umeri ječ. g. Mart. Vrankar, lok. na Štangi,^ in lokalija je razpis. 16. sept
V	teržaški škofiji. Čč. gg. Jan. Venchiarutti in Dominik Vid ali i, novoposvečenca, sta postala začasna namestnika (subsidijarija) v bolnišnici v Terstu.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Za srečno zadnjo uro Meta Žnidar z boh. Bistrice 1 tol. za 2 gld. st. den. — Iz Starega terga pri Poljanah g. J. M. 5 gl. sr. —
Za misijon g. Buha. G. Fr. R—r l gl.
Za afrik. misijon. Iz Smlednika 3 gl.
Za razne misij one v Ameriki prejeli po g. B. M. poslani znesek.
Za pogorelce v Vižmarjih. Iz Mengša 1 gl.
Zapogor. vSlavinski far i. Izročil č. g. J. K. 5 gl.
Za pogor. v Pete linah. Iz Kolovrata 1 gl. Du-hovnija Goče 22 gl.
Ž a pogor. Belške. Duhovnija Goče 4 gl.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.