LETO XIII., 5TEV. 801 SLOVENSKI DireKtor; «udi jaanuOa - udgovorm tireToda dejanja govore bolj kot besede«, piše v svojem članku. »Prepričljivejši kot izjave so bili dokazi o resnični demokraciji v Jugoslaviji.♦ Pisec članka poudarja, da so inozemski novinarji lahko šli, kamor so hoteli, obiskali tovarne, ustanove in kmetijska posestva po lastni izbiri in se prosto razgovarjali z ljudstvom. Šli so tudi v cerkve in ugotovili, da ljudstvo nima nobenega občutka bojazni pred verskim preganja- »Institut« za emigrantske duhovnike v Rimu Ljubljana, 24. dec. (Tanjug) Kakor se je zvedelo iz Trsta, so v Rimu ustanovili »institut« za duhovnike, ki so iz raznih držav pribežali v Italijo. Za vodio »slovenske sekcije« je imenovan dr. Robič, bivši četnički kurat, ki je bil med vojno v gorenjskem četniškem odredu. Robič je znan kot pobudnik protijugoslovanske propagande v emigrantskih taboriščih v Italiji in ožji sodelavec zločinca Babnika. njem. Ameriški novinar omenja zlasti, da se je v Jugoslaviji posrečilo med seboj spraviti narode, ki so bili pred vojno versko razcepljeni. Sherwood Eddy omenja nato zverinstva, ki so jih počenjali ustaši pod Stepinčevim blagoslovom med vojno, ter pravi: Očivid-no je, da bi bil Pavelič lahko vsak čas preprečil ubijanje Zidov, nadškof Stepmac pa ubijanje pravoslavnih, česar pa ni storil ne eden ne drugi. Govoreč o svojem srečanju s Stepincem v Krašiču, s katerim se je dlje časa razgovarjal, ugotavlja ameriški novinar, da je ta nadškof »zagrizen fanatik, ki bi bil v dobi inkvizicije najpripravnej-ši veliki inkvizitor.« škimi okupatorji, po vojni so se začeli boriti proti civilnemu zakonu, šolstvu in agrarni reformi, danes pa napadajo duhovnike, ki hočejo sodelovati z jugoslovansko vlado. »Katoliška cerkev v Jugoslaviji«, zaključuje časnik, »uživa mnogo večjo toleranco, kot jo je sama pripravljena nuditi verskim manjšinam v Španiji, Italiji in drugih državah, kjer ima močan vpliv«. Časnik »Nazionalzeitung« piše, da je Stepinac dejavno sodeloval pod Paveličevim režimom. Bil je pogonska sila pri prisilnem prekrščevanju pravoslavnih Srbov na Hrvatskem in v Bosni. Časnik sodi, da je izročitev kardinalske časti takemu človeku le člen v veliki propagandni akciji proti Jugoslaviji, v kateri so se združili Turški minister za trgovino obiskal ministra Todoroviča Beograd, 24. dec. Danes ob 11.30 je turški minister za trgovino in gospodarstvo g. GÜ-relli s svojima sodelavcema gg. Ozansoyem in Gerišom obiskal predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ ministra Mijalka Todoroviča in ostal pri njem v razgovoru nad eno uro. Govorila sta o razširitvi trgovinske zamenjave in bodočem gospodarskem sodelovanju. Izzivanje madžarskih in bolgarskih vojnih letal Beograd, 24. dec (Tanjug). Včeraj med 11.30 in 13. uro je prekršile jugoslovanski zračni prostor sedem madžarskih letal, ki so letela nad vasmi Kneževo in Duboševica ter vzhodno od Le-grada. Isti dan dopoldne je v obmejnem odseku Pirot, 5 km severovzhodne od vasi Senokos, priletelo v jugoslovanski zračni prostor neko bolgarsko letalo in letelo v smeri vasi Senokos, nato pa se vrnile nazaj v Bolgarijo. Jugoslovanska vlada bo vložila oster protest proti tem provokacijam madžarskih in bolgarskih vojaških letal. stari in novi sovražniki Jugoslavije v namenu, da bi izpodkopali njen mednarodni ugled in preprečili, da bi zahodne sile Jugoslaviji dale vojaško in gospodarsko pomoč. Časnik imenuje to gonjo »mednarodno zaroto proti Jugoslaviji«. Beograd, 24. decembra. Jutri ob 17. uri se bo začelo šesto redno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ, na katerem bodo sprejeti zvezni družbeni plan in zvezni proračun za 1953 ter zakon o vsedržavnem zaključnem računu za leto 1951. Skupščina bo proučila vladne predloge, o katerih so pet dni razpravljali v odboru za plan in finance obeh svetov Ljudske skupščine. Poročevalca za plan in finance bosta za družbeni plan Tone Fajfar v Zveznem svetu in Ki-ro Miljovski za Svet narodov, za proračun pa Risto Artunovič v Zveznem svetu in Radivoje Davidovič v Svetu narodov. Predlog družbenega plana, o katerem bo sklepala Ljudska skupščina, se nekoliko razlikuje od predloga, ki je bil svojčas objavljen v naših časopisih. — Zvezna vlada je namreč sprejela vse pripombe ljudskih republik in družbenih organizacij, ki so imele ekonomsko podlago in so bile v skladu z našo ekonomsko politiko. Kakor je Tanjug svojčas poročal, bo Ljudska skupščina FLRJ po sprejetju družbenega plana in proračuna prekinila zasedanje ob novoletnih praznikih in ga bo nadaljevala 10. januarja, ko bo pretresala predlog ustavnega zakona o zveznih in republiških organih oblasti in zakona o njegovem izvajanju. Ko bo skupščina sprejela ta dva zakonska predloga, kar bo nekako sredi januarja, bosta po novem ustavnem zakonu izvoljena predsednik republike in predsednik zveznega izvršnega sveta. Nato bo skupščina ponovno prekinila delo za 10 do 15 dni. V tem času bo izvedena organizacija poslov v zveznem izvršnem svetu ter bodo formirani sekretariati in drugi zvezni organi državne uprave. Po sprejetju ustavnega zakoiia in izvolitvi predsednika republike bo skupščina razpuščena in razpisane nove volitve Po tej prekinitvi se bo Ljudska skupščina ponovno sešla in bo pretresala predlog zakona o volitvah za Zvezni svet in Svet proizvajalcev zvezne ljudske skupščine ter predlog zakona o dolžnosti ljudskih poslancev in njihovem odpoklicu. Ko bosta sprejeta ta dva zakonska predloga, bo končano delo skupščine drugega sklicanja. Skupščina bo nato razpuščena in razpisane bodo nove volitve. V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije bo v Beogradu, 6., 7. in 8. marca 1953 Beograd, 24. dec. V Beogradu bo 6., 7. in 8. marca 1953 peti kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Na kongresu bo podano poročilo o delu mladinskih organizacij v zadnjih štirih letih. Kongres bo sprejel statut organizacije in izvolil novi Centralni komite LMJ. Na kongresu bo navzočih 1160 delegatov iz vse države. Peti kongres Ljudske mladine Jugoslavije bo imel poseben pomen za nadaljnji razvoj mladinskega gibanja v državi. V luči velikih in pomembmn dogodkov v političnem življenju države kot sta nedavni šesti kongres ZKJ in kongres Ljudske fronte Jugoslavije, sklican za februar 1953, mora kongres določiti vlogo in naloge mladinskih organizacij pri nadaljnjem utrjevanju socialistične demokracije v Jugoslaviji. Nove smernice za delo in zlasti bodoče naloge ter organizacijsko strukturo mladinske organizacije vsebuje tudi načrt statuta Ljudske mladine, ki bo v kratkem predmet široke javne razprave. Cas do kongresa bo madir.a izpolnila s povečano politično dejavnostjo in delom za kulturno in prosvetno rast. 27. In ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V TRDINOVI ULICI ŠTEV. 8 V orjaških bojih in naporih se Je kalila in si utirala svojo pot Iveasa komunistov Jugoslavije Ob 18. obletnici IV. partijske konference, na kateri je bila sklenjena ustanovitev Komunistične partije Slovenije, je govoril tovariš Ivan M ačck-li atija y i H i f ih\ -p—wibx*, % Predstavnice AFZ .1 u-osla vij e izročajo darove Jugoslovanskih žena predsednici Vsešndijske konference žena Hani Sen na mednarodni konferenci žena za varstvo otrok v Bombaju Ljubljana, 24. dec. Danes popoldne je bilo slovesno odkritj.. spominske piošče na hiši v Trdinovi ulici 8 v spomin na IV. vsedržavno partijsko konferenco, ki je bila v tej hiši v dneh 24. in 25. decembra 1934. Svečanosti se je udeležilo okrog tisoč ljudi, med njimi član Izvršilnega komiteja ZKJ tov. Fran Le-skošek-Luka, člana Izvršilnega komiteja ZKS tov. Boris Krai. gher in Stane Kavčič, predsednik Ljudske skupščine LRS Fer. do Kozak, podpredsednik Prezi-dija Ljudske skupščine LRS France Bevk, predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf, ter poleg številnih komunistov predstavniki Ljudske mladine, sindikatov in frontnih organizacij. Po »Internacionali« je odkril spominsko ploščo udeleženec te konference, član Centralnega komiteja KPJ tov. Ivan Maček-Matija, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, da je bila IV. partijska konferenca v dc-bi najhujšega terorja, ko si je vo-jaško-fašistična diktatura ob podpori vseh reakcionarnih strank na vso moč prizadevala uničiti Partijo. Toda Partija se je prav nasprotno v tej dobi organizacijsko okrepila. Vendar pa je bila ta partijska konferenca še vedno pod vplivom škodljivih frakcionaških bojev, ki so slabili njeno udarno moč. Največji pomen te partijske konference pa je v tem, da je bil na njej sprejet sklep o ustanovitvi KP Hrvatske in KP Slovenije, kar je imelo v teh pokrajinah izredno velik vpliv na nadaljnji revolucionarni razvoj Partije. To se je pokazalo že na Pokrajinski partijski konferenci septembra 1934, ki se je je udeležil tudi tov. Tito, ki je nakazal perspektivno pot, po kateri mora hoditi Partija. Toda šele ko je prišel tov. Tito na vodstvo Partije sta se delo in življenje v njej popolnoma spremenili in Partija se je čvrsto povezala z delavskimi množicami, kar je v najkrajšem času obrodilo velike uspehe. Partija je zaradi pravilnega, in revolucionarnega Maček svoj govor, da so Imeli tako Partijo in da imajo komu. nisti tako vodstvo, kot je vodstvo Zveze komunistov Jugosla cije na čelu s tov. Titom. Zate naj bo ta spominska plošča še en svetel spomin na orjaške boje in napore, v katerih se j:, talila in utirala svojo zmagovito ■>ot naša velika Zveza komuni-tov Jugoslavije. Z navdušenimi ovacijami tovarišu Titu in Zvezi komuni-tov so navzoči pritrdili njegovim besedam. 28. decembra bodo v vsej državi slovesno proslavili 10-Ictni-co prvega kongresa USAOJ. Osrednja proslava bo v Bih3-ču, kjer je bil prvi kongres USAOJ, v večjih mestih m krajih pa bodo slavnostne akademije. Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije to izdal na čast kongresa tudi dve knjigi iz mladinskega gibanja, eno s članki in govori Iva Lole Ribarja, drugo pa z gradivom s prvega in drugega kongresa USAOJ. SEJA VLADE LRS Danes se je vršila seja vlade LRS pod predsedstvom predsednika vlade tov. Mihe Marinka. Vlada je razpravljala o predlogu družbenega plana LRS za leto 1953 in sklenila, da da ta predlog v diskusijo delovnim kolektivom in ljudskim odborom. Pripombe na predlog družbenega plana je treba poslati vladi LRS (Gospodarskemu svetu) do 15. januarja 1S53. Predlog družbenega plana bo objavljen v »Slovenskem poročevalcu« v soboto, dne 27. decembra 1352. Iz pisarne generalnega sekretariata vlade LES Nota Italiji zaradi kršitve voda Beograd, 24. decembra (Tanjug). Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je poslalo dopoldne italijanskemu poslaništvu v Beogradu protestno noto proti ponovni kršitvi voda jugoslovanske zaščitne cone. Italijanske ribiške ladje so v noči med 21. in 22. decembrom lovile ribe v nedovoljenem odseku med Rovinjem in Puljem. Štiriindvajset ribiških ladij, ki so lovile ribe v tem pasu brez dovoljenja jugoslovanskih oblasti, so jugoslovanski patrolni organi odpeljali v Pulj zaradi nadaljnjega postopka. Ministrstvo za zunanje zadeve vlade FLRJ, je rečeno v noti, pričakuje, da bo italijanska vlada storila potrebne ukrepe, da se v bodoče prepreči kršitev jugoslovanskih voda po italijanskih ribiških ladjah. Razprava o ukinitvi administrativnega razdeljevanja stanovanj Najemnine naj bi ustrezale ekonomskim pogojem Tov. Ivan Maček-Mauja dela hitr0 pridobila simpatije širokih delovnih množic. Prihod tov. Tita na vodstvo Partije je pomenil temeljit obračun z vsem, kar je bilo v Partiji slabega, in Partija je zaživela na vseh področjih svoje dejavnosti, prežeta s pravim revolucionarnim duhom. Teorija in praksa sta se povezali in ostali neraz-družni vse do današnjih dni Ce Partija ne bi živela tako intenzivnega življenja na političnem in ideološkem področju in če svojih političnih in ideoloških dognanj ne bi preizkušala in popravljala v vsakdanji revolucionarni praksi, ne bi mogla v najbolj mračnem in usodnem času za jugoslovanske narode edina od vseh političnih strank zavzeti pravilno stališče do okupatorja in do osv°b°dilnega boja narodov Jugoslavije. Narodnoosvobodilno boj je ena sam3 manifestacija pravilnosti linije naše Partije. Brez vsakega dvoma pa tudi je, da Partija leta 1948 ne bi bila sposobna upreti se velikoruskim imperialistom, če ne b; leta 1937 obračunala s takratnim vodstvom in če ne bi stopil na čelo naše Partije tov. Tito. Naši narodi so resnično )ahko srečni, Je zaključil tovariš V zveznem Gospodarskem svetu je bil ne dolgo tega sestanek predstavnikov večjih mest in industrijskih središč, na katerem je bila sestavljena posebna komisija z nalogo, da temeljito prouči vsa vprašanja stanovanjskega fonda v državi. Po tem sestanku so bile sestavljene še mestne komisije z isto nalogo. Eno izmed temeljnih vprašanj je v tem, kdo naj bi smel zidati hiše in kako bi finansirali to gradnjo. Trenutno prevladuje mnenje, da bi si hiše lahko zidali privatniki, delavci in uslužbenci (po uredbi o olajšavah zanje), zadruge, podjetja in drugi. V bistvu pravzaprav nt gre za to, kdo bi smel zidati, temveč komu bi država predvsem pomagala pri gTadnji. Danes je že jasno, da bi bili kolektivni graditelji deležni večjih ugodnosti, kakor posamezniki. Sredstva za finansiranje stanovanjske izgradnje bi dobili iz dotacij, ki bi jih odvajala podjetja od dobička v korist komunalne gradnje, dalje od izkupička pni prodaji manjših državnih hiš in kc-nčno od pomoči države, ki bi bila določena v družbenem planu. Za čim lažje organizacijsko reševanje finančnih vprašanj Je v teku razprava o ustanovitvi posebnih komunalnih bank. Glede lastnine stanovanjskih hiš prevladuje mnenje, da bi bilo najbolj korsitno, če se uvede etažna lastnina, ki je bila prva leta po vejni prepovedana zaradi pomanjkanja stanovanj in zaradi raznih špekulacij nekaterih ljudi. Etažna lastnina bi se nanašala le na stanovanjske prostore, ki jih uživa stanovalec. Končno je že prilično dozorela tudi razprava o opustitvi administrativnega razdeljevanja stanovanj in prehodu na prosto dajanje v najem stacovaj, lcka-lov in drugih poslovnih prostorov. Rešitev tega vprašanja zavisi seveda od ekonomske na-jemine. Današnje najemnine ne upoštevajo kategorij stanovanja, pri ekonomski najemnini pa bodo igrale veliko vlogo prav take stvari, kakor so udobnost stanovanja, njegova oddaljenost od središča mesta, dejstvo, da je stanovanje v kleti, v nadstropju ali pod streho itd. Jasno je, da bodo v novčh pogojih mnogi ljudje, ki imajo stanovanja v najemu, iskali skladno z lastnimi gospodarskimi možnostmi stanovanje in da se bodo o najemnini presto sporazumeli z lastnikom oz. sedanjim najemodajalcem. Odprava administrativnega razdeljevanja stanovanj pa ne bi pomenila hkrati odpravo stanovanjskih organov. Ti bi ostali, pač pa bi izgubili nekatere svoje «fegosšoje pnetojaußü. V Donavski komisiji velja samo „pravica“ prevlade Jugoslovanska delegacija pozna vse nakane in bo odločno branila suverene pravice Jugoslavije Galac, 24. dec. Donavska komisija razpravlja že četrti dan o 5. točki dnevnega reda — o tako imenovanih »enostranskih akcijah jugoslovanskih oblasti v Djerdapu«. Romunska delegacija vztraja na tem, naj bi ta formulacija prišla v naslov posebne točke dnevnega reda zasedanja. Romunska delegacija je obdolžila Jugoslavijo, da dozdevno zavira plovbo, da krši Donavsko konvencijo itd. Neposreden povod zato naj bi bila odločitev vlade FLRJ, da bi začasni odbor djerdapske uprave prevzel lokomotivski vlak v Sipskem prekopu. Dosedanja razprava o tem vprašanju je spravila romunsko delegacijo v povsem nasproten položaj. Romunija je prišla kot tožilec zelo hitro v položaj obtoženega. Upoštevati pa je treba dejstva, da se je Donavska komisija spremenila v organizacijo, v kateri argumenti sploh niso več kriterij za določanje dejanskega stanja, zlasti pa ne, kadar gre za Jugoslavijo. V tej organizaciji velja vselej in pri vsakem vprašanju pravica večine z mehaničnim preglasovanjem. Mirne duše lahko rečemo, da se je to razkrilo zlasti na poslednji seji Donavska komisije. Za izredno dolg in dolgočasen ekspcze romunskega delegata Proeteasa je značilno nekaj temeljnih lažnivih obtožb: prvič, Jugoslavija je s prevzemom lokomotivskega vlaka v Sipskem prekopu napravila samovoljno dejanje. S tem je otežkočila plovbo, kar je kršitev Donavske konvencije: drugič, Jugoslavija je uvedla posebno pristojbino za uporabo lokomotivskega vlaka, ki je znatno višja od prejšnje. (Trdijo, da hoče Jugoslavija tako izrabiti vlek, da bi ustvarila dobiček na račun drugih podonavskih držav, kar r,i v skladu s čl. 8 konvencije); tretjič, Jugoslavija je nasilno preprečila, da bi uporabljali vlačilec »Vaš-kapo« za vlek v Sipskem prekopu in s tem — dozdevno — pokazala željo, da bi ohranila monopol v tem delu Donave, kar je spet v nasprotju s konvencijo. Vodja jugoslovanske delegacije Dragoje Djurič je na zelo prepričljiv način dokazal. da so te trditve neutemeljene. ter na koncu poudaril, da takšno stališče še bolj zaostruje položaj v Donavski komisiji. Dejal je, da stališče do .Jugoslavije ne le kompromitira Donavsko komisijo, temveč jo tudi spravlja v zelo težko krizo. S tem zadrža- njem naj bi dejansko izključili Jugoslavijo iz dela te organizacije. Lokomotivski vlek so uporabljali tudi pred vojno, poudariti pa je treba, da takrat ni bilo tako grobih kršitev čisto nacionalnih interesov Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija se zaveda pobude nekaterih delegatov večine ter se odločno upira temu, da bi Donavska komisija izdala kakršno koli odločitev o tem vprašanju, ker jo ima za nepristojno. Očitno je, da hoče večina s takim svojim ravnanjem povečati pritisk na jugoslovansko delegacijo, da bi onemogočila njeno redno udeležbo pri delu Donavske komisije. Jugoslovanska delegacija je spregledala to nakano in se bo odločno uprla takšni taktiki ter dostojanstveno varovala suverene pravice Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija pripravlja podroben odgovor na izvajanja delegatov večine. Korejski ujetniki in sovjetska propaganda Značilnosti zadnje sovjetske zahteve na Generalni skupščini OZN New York, 24. dec. Preden je Generalna skupščina OZN preložila svoje letošnje zasedanje, je njen plenum razpravljal o zahtevi sovjetske delegacije, naj bi ZDA obsodili zaradi ravnanja s korejskimi ujetniki na otoku Pon-g?mu. Mnoge delegacije so ob tej zahtevi zavzele stališče, da je treba sovjetski predlog in zahtevo sicer odkloniti, toda da je razprava o tem vprašanju zelo važna in tudi potrebna, ker bo z njo dokazano, da je ravnanje Združenega poveljstva dostopno javnosti ter njenemu nadzorstvu, kritiki in obsodbi, medtem ko svetovna javnost in prizadete države nimajo prav nobene možnosti, da bi izvedele, kaj se dogaja z ujetniki v Severni Ko-reii in v Sovjetski zvezi. Sovietski predlog so zavrnile delegacije 45 držav, med njimi tudi Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija je glasovala proti sovjetski resoluciji, ker je uvidela, da je bila ta resolucija vložena samo zato, da bi se zaostrila napetost in ovirala sklenitev premirja na Koreji. Glede usode vojnih ujetnikov sovjetska delesaciia sploh ni imela namena doseči preiskavo vsega tega problema in zato sprejem resolucije ne bi imel za posledico najpotrebnejšega, to je ugotovitve dejstev. V Združenih narodih so ocenili sovjetski korak kot poskus, da bi ZSSR s propagand- Neurja v Grčiji Atene, 24. dec. V Grčiji že štiri dni neprenehoma pada močan dež. Poplave v Atiki so zavrle promet v vsej državi. Gmotna škoda zaradi poplav še ni ocenjena. Po dosedanjih poročilih pa je zelo velika, zlasti na Peloponezu, kjer se je zaradi poplave podrlo 17 hiš. no potezo dosegla vtis, da je zavzeta za človečanska načela pri reševanju korejskega vprašanja. Očitno pa je, da hoče ZSSR le izkoriščati človečanska čustva svetovne javnosti, ki jih ne spoštuje ter jih povsod. kjer je le mogoče, tudi zatira. Posvetovanje strokovnjakov Mednarodne organizacije dela Ženeva, 24. dec. (Tanjug), —j Trideset strokovnjakov Mednarodne organizacije dela (ILO), ki so proučevali zboljšanje delovnih pogojev v rudnikih in kamnolomih, je včeraj končalo svoje delo. Skupina je soglasno sprejela več priporočil o borbi proti prahu v rudnikih m kamnolomih ter o splošnem zboljšanju delovnih pogojev. Na sestanku so tudi sklenili, da bodo ustanovili obveščevalno središče, ki bo zbiralo podatke o delovnih pogojih v rudnikih in kamnolomih. v državah, članicah te organizacije. Nova izraelska vlada Jeruzalem, 24. dec. (Reuter). Nova izraelska koalicijska vlada pod vodstvom Davida Ben Guriona je včeraj dobila zaupnico v izraelskem parlamentu. Večina, ki jo je vlada dobila pri glasovanju o zaupnici — 63 glasov proti 24 glasovom — je največja večina, ki jo je dobila katera koli vlada v izraelskem parlamentu. Predsednik parlamenta je po glasovanju čestital vladi k uspehu ob razgrajanju opozicijskih poslancev komunistične partije in stranke Mapaj. Zaradi tega je bila seja prekinjena in bodo morali novi ministri drugič priseči. Mii Cerkvijo in državo s@ lahko vzpostavilo holfši odnosi Uredništvo »Slovenskega poročevalca« je zaprosilo g. Matijo Medveška, predsednika CMD, za izjavo o njegovih pogledih na možnost znosnejših odnosov med cerkvijo in državo, posebej še z ozirom na prekinitev diplomatskih odnosov z Vatikanom. G. Medvešek se je prošnji uredništva odzval in dal sledečo izjavo: »Prepričan sem, da se med Cerkvijo in državo lahko vzpostavijo boljši odnosi kljub prekinitvi diplomatskih odnosov med našo državo in Vatikanom. Mislim, da ni nobenih ovir, posebno zato, ker je s strani državnih organov že večkrat poudarjena želja po »modus vivendi«. Potrebno bi bilo, da bi vsi za to odgovorni z večjo resnostjo pristopili k rešitvi tega problema. Jasno je, da bi cerkveni voditelji morali razumeti današnjo stvarnost in jo tudi priznati, kljub raznim nevšečnostim. Rešitev odnosov med Cerkvijo in državo bi dala Cerkvi še boljše pogoje za to, da bi vršila svoje poslanstvo. Prepričan sem, da je to želja ljudske oblasti, nas duhovnikov in katoliških vernikov. Izjava predsednika CMD Matije Medveščka — Vsi odgovorni bi se morali tega lotiti z večjo resnostjo Da je harmonično sodelovanje med cerkvenimi voditelji in organi ljudske oblasti možno, imamo dovolj lepih primerov na terenu, kjer delujejo domovini in Cerkvi zvesti duhovniki. To lahko potrdim tudi z lastnimi izkušnjami. Do takega sodelovanja bo prišlo po vseh izgledih najpreje in najlažje, zaradi prizadevanja velike večine slovenskih duhovnikov, ravno v Sloveniji. Največja škoda za položaj katoliške Cerkve v Sloveniji pa je nesrečna emigracija, ki se kakor za časa narodnoosvobodilne borbe tako tudi sedaj povezuje z našimi največjimi narodnimi in državnimi sovražniki. Toda kakor vedno bo končno le resnica zmagala iu bo pravici zadoščeno«. Prodekan teološke fakultete o odnošajib med državo in Cerkvijo »...Iz dogodka z napisnimi deskami se prav lahko izlušči naslednji pouk: da se oblasti ne smejo pustiti zapeljati k nepotrebnemu in nevarnemu formalizmu pri uveljavljanju in izdajanju zakonskih odločb, ki morajo veljati v tej coni, kajti drugače bi lahko prišlo do absurda, da bi se morala monarhija še nadaljevati na Tržaškem ozemlju, ker 8. septembra 1943 ni bila formalno ukinjena ...« (Iz članka odvetnika Maria Stocca v »II Corriere di Trieste«) Sekretar generala Wintertona: »Vače Veličanstvo, general Winterten se zelo čudi, da sedite v izgnanstvu, ko bi vendar lahko kraljevali na Tržaškem czemlju.K iz nensške sovjetske corte letos !38MOO teegtincer Berlin, 24. dec. Minister bonnske vlade Jakob Kaiser se je udeležil zborovanja Društva vzhodnih političnih beguncev, ki ima svoj sedež v zahodnem Berlinu. Minister Kaiser je na tem zborovanju poročal, da je letos pribežalo iz sovjetske cone v zahodni Berlin nad 133.000 beguncev, ki so jih potem pristojni uradi naselili tudi po raznih krajih Zahodne Nemčije. V prvih mesecih letošnjega leta je bilo povprečje beguncev iz sovjetske cone 10.000, v drugi polovici leta pa se je zvišalo na 18.000. V zahodnem Berlinu je še vedno skoraj polovica beguncev iz sovjetske cone. Na zborovanju so govorili tudi o pošiljanju darilnih Po odstopu francoske vlade Za lonflonske liste je odstop francoske vlade dogodek, čigar politični ponien presega meje Francije paketov v sovjetsko cono, ki je v zadnjem času zelo ovirano. Teh ovir ne more nihče razumeti. Iz sovjetske cone prihajajo v zahodni Berlin poleg ogromnih količin propagandističnega materiala turi teroristi in ugrabitelji ljudi, sovjetski oblastniki pa ravnajo z nedolžnimi darovi, kot da bi bili med njimi skriti revolverji in bombe. Tudi Indija bo proizvajala atomsko energijo New Delhi, 24. dec. Ministrski predsednik Nehru je imel ob priliki otvoritve neke tovarne govor, v katerem je sporočil, da je Indijska vlada izdelala načrt, da se v prihodnjih Štirih letih prične v Indiji proizvajati atomska energija. Pariz, 24. dec. Čeprav o razgovorih državnega predsednika s političnimi voditelji ni bilo objavljeno nobeno sporočilo, omenjajo v dobro poučenih krogih več oseb, ki pridejo v poštev, da bi dobile mandat za sestavo vlade. Predvsem omenjajo pripadnike ljudskega republikanskega gibanja Bidaul-ta, Teidgena in Lecourta, ki so povzročili ostavko vlade soci-alista Guy Molleta in Cristiana Pinota, radikala Queuüla m Faurea, levega republikanca Mayera in pripadnika demokratske socialne unije odpoia Plevena. Tukajšnji politični krogi dvomijo, da bo vladna kriza kmalu rešena glede na odnos sil med francoskimi političnimi strankami v narodni skupščini in nesoglasja, ki so med njimi glede vladnega programa, zlasti pa glede zunanjepolitičnih problemov. Zato menijo, da Do vsaka vlada, ki ne bo zbrala večine v skupščini, le kratkotrajna. Glede na današnji položaj v Franciji sestava take vlade ni preprosta stvar. Davišnji londonski časopisi ocenjujejo ostavko francoske vlade kot dogodek, čigar politični pomen presega meje rian-cije. Neodvisni »Times« piše, da pomeni ostavka Pinaya konec pogumnega poskusa, ki ga je storil, da bi uvedel disciplino na področju politike in nanc. Časopis izraža boj da bi utegnila sedaj sledu, di denarna in politična ki,... Liberalni »Manchester Guardian« napoveduje možnost, da bo nova francoska vlada sestavlje- Bodet noče biti član komisije OZN Pariz, 24. decembra. Nekdanji generalni direktor UNESCO Tho-res Bodet ni hotel postati član komisije OZN za raziskovanje plemenskega zapostavljanja v Južnoafriški uniji. Bodet je izjavil, da se pred imenovanjem ni nihče posvetoval z njim, in da je za to zvedel iz tiska. Dejal je, da ne more sprejeti tega imenovanja, ker se želi po štirih letih službovanja v UNESCO vrniti v Mehiko. Na Dunaju so sovjetske oblasti zasedle 2692 stanovanj Na zadnji seji dunajskega mestnega sveta, ko so razpravljali o stanovanjskem problemu, je eden od mestnih svetnikov poročal, da je sovjetska vojaška oblast na Dunaju zasedla 1817 zasebnih stanovanj, medtem ko imajo tri zahodne zasedbene oblasti zasedena samo 1004 stanovanja. V ruski coni Dunaja pa je poleg tega zasedenih še 875 stanovanj, ki jih je sovjetska uprava dodelila raznim organizacijam in civilnim osebam. Tako je sovjetska uprava vzela Dunajčanom 2692 stanovanj, kar je brez dvoma tudi vzrok, da prosi pri dunajskem magistratu za stanovanje še vedno nad 31.300 Dunajčanov. Japonci na Kitajskem Hongkong, 24. dec. (AFP). Včeraj je bilo tukaj objavljeno, da je kitajski Rdeči križ pozval japonski Rdeči križ in različne japonske organizacije, naj pošljejo v Peking komisijo petih, ki bi proučila sredstva in možnosti za repatriacijo kakih 30.000 japonskih državljanov, ki so še zmeraj na Koreji in na Kitajskem. na brez zastopnikov ljudskega republikanskega gibanja, kar bi pomenilo, da bi Robert üenu-man ne imel več goiožaja mi. nistra za zunanje zadeve. K mnenju časopisa bi to vsekako, pomenilo opuščanje politike evropske enotnosti, ki se je je držal Schuman navzlic dosedanjim spremembam vlade v Franciji. Konservativni »Daily Telegraph« izraža obžalovanje zaradi Pinayeve ostavke ter ne. gotovosti, ki je s tem nastala v političnem življenju Francije. Vodja gibanja za zbiranje francoskega naroda general De Gaulle je objavil sinoči sporočilo, v katerem je poudaril, o» bi podprl vlado narodne enotnosti, če bi do take vlade pri. šlo in bi se s tem spremenil do. sedanji politični sistem. Pripomnil je, da je treba »v splošnem interesu obsoditi vsako novo kombinacijo ministrov, katere namen bi bil podaljšati življenje sistemu, ki je vladal v Franciji v zadnjih šestih letih.« Popoldne je prezident republike Auriol nadaljeval posvetovanja glede novega predsed- A. Piuay r.ika vlade. Sprejel je med drugimi bivša ministrska predsednika Reynauda in Daladiera, kakor tudi predstavnike KPF, degaulistov in ljudskega republikanskega gibanja. Britanski časopisi preti Mc Caranovem zakeou e vse!°e-vaaju v ZDA London, 24. dec. (Reuter) Britanski liberalni časnik »Manchester Guardian« imenuje McCaranov zakon o vpeljevanju v ZDA, ki začne veljati danes, »sramotno dejanje protilibera-lizma«. Časopis piše, da je ta zakon poskusni kamen za generala Eisenhotverja, ki ga bo moral spremeniti, če hoče voditi pametno politiko. Za primer, da bi ta zakon zares izvajali pri mornarjih tujih ladij, k pristajajo v ameriških pristaniščih, in osebju diplomatskih predstavništev, ki ni zaščiteno z diplomatsko imuniteto, bodo posledice tega hujše, kot navadni diplomatski protesti. Z McCara-novim zakonom uvajajo politično preiskavo za vse te osebe, kar po mnenju časopisa ne bo dopustila nobena demokratična država bi noče pasti na stopnjo totalitarne države. »New York Herald Tribune« piše, da ima McCaranov zakon več slabih kot dobrih strani. Kot slabo stran omenja, da naturalizirani državljani ZDA po tem zakonu niso izenačeni glede pravic z Američani po rojstvu in da je zelo omejeno vpeljevanje v ZDA iz azijskih držav, kar mora pri azijskih narodih ustvariti dvom glede namenov ZDA. Vsi pariškli časopisi ostro grajajo McCaranov zakon o pre- Pravice žena v Mehiki Mexiko City, 24. decembra. — Mehiški spodnji dom je sprejel zakon, ki jamči popolne politične pravice ženam. Ta zakon mora potrditi še senat. Boji v Vietnama Saigon. 24. decembra (UP). Ho Si Minhovim enotam je včeraj uspelo zavzeti manjšo izpostavljeno francoske» postojanko pri Birkanu, 21 km od Saigona. V krajšem spopadu je bilo ubitih 15 članov posadke. Združene francoske in oborožene Bao Da-jeve čete so na področju Kam-bor v Kambodži začele z večjimi čistilnimi operacijami proti Ho Si Minhovim enotam, ki so izgubile nad 60 mož. Vrhu tega je bilo uničenih 30 taborišč Ho Ši Minhovih pripadnikov. iskavi posadk oceanskih ladij in pišejo, da so ob prihodu francoske ladje »Liberte« v new-yorško pristanišče 260 mornarjem prepovedali izhod na kopno, ker niso hoteli odgovoriti na postavljena vprašanja. Časopisi omenjajo, da se nobeno izmed postavljenih vprašanj ni nanašalo na morebitno fašistično, nacistično ali falangistieno delavnost posadke. Kakor se je zvedelo, je francoska vlada v ponedeljek glede na te ukrepe ameriških oblasti četrtič protestirala pri ameriškem veleposlaniku v Parizu in zahtevala, da se nedemokratični ukrepi, če že ne odpravijo, vsaj znatno ublaže Dopisnik TANJUG-a je obiskal prodekana Teološke fakultete v Ljubljani' dr. Vilka Fajdiga, da bi mu na kratko povedal nekaj misli o odnosu med cerkvijo in državo, kar je še posebno pereče spričo prekinitve diplomatskih odnosov med našo državo in Vatikanom. Na vprašanje: »Kako sodite o možnostih sporazuma med novo Jugoslavijo in katoliško cerkvijo?« je dr. Fajdiga odgovoril: »O tako važnih vprašanjih nevažni ljudje težko podajamo svoje mnenje. Priznam pa, da me je to vprašanje vedno zanimalo in skrbelo, saj sem si kot duhovnik in državljan tega sporazuma vedno želel v zavesti, koliko koristi bi od njega vsi imeli. 2e od začetka nove Jugoslavije pa mi je bilo jasno, da je medsebojne odnose urediti mogoče in sicer na podlagi evangeljskega načela: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.« Poudarjam, da to načelo velja tudi v primeru, kjer je cerkev ločena od države. Vedno sem bil prepričan, da vsak, ki se tega načela ne drži, škoduje sebi in skupnosti.« »Kako pa je po Vašem mnenju v naši novi stvarnosti razumeti besede .cesarju, kar je cesarjevega'?« Na to vprašanje je prodekan teološke fakultete odgovoril sledeče: »Odgovoril bi najraje z besedami našega zunanjega ministra Kardelja, da tudi verniki ne smejo pozabiti, ,da se naše družbeno življenje razvija na temeljih, ki jih je položila socialistična revolucija in so formulirani z Ustavo ter so zato obvezni za vse državljane'. To oblast je kot zakonito priznala tudi cerkev, ki po besedah Leona XIII. ne odklanja nobene oblike vladavine, da je le sposobna skrbeti za javno blaginjo, ki je za Bogom prvi in poslednji socialni zakon. Zato morajo katoličani po naukih svoje vere obstoječo zakonito oblast sprejeti brez vsake zahrbtnosti in s tisto lojalnostjo, ki se kristjanom spodobi. Četudi bi nosilci oblasti imeli drugačen svetovni nazor kakor verniki, jih je treba spoštovati in ubogati, dokler ne bi zahtevali pokorščine zakonom, ki bi bili nasprotni božjemu zakonu. Zato sledi iz naukov naše vere, da se morajo prav verniki v ljubezni do domovine in v patriotism odgovornosti do lastne dežele odlikovati, posebno pa še zanjo moliti.« Na tretje vprašanje, ki se glasi: »Na kaj bi bilo v bodoč- nosti za ureditev medsebojnih odnosov posebno paziti?« je dr. Fajdiga odgovoril: »Trdno sem prepričan, da bodo poklicani činitelji storili v tem oziru, kar bo v njihovih močeh. Po mojem skromnem mnenju bi se bilo treba potruditi predvsem za medsebojno zaupanje. V ta namen bi se bilo treba najprej varovati raznih napak. Ljudje smo, vsak jih more zagrešiti. Ce pa bi se na vseh straneh skrbno trudili, da jih ne bi delali, storjene pa priznali in skušal: popraviti, bi bilo za sporazum že mnogo storjenega. Medsebojno zaupanje bi se zelo pomnožilo tudi s tem, da bi drug drugemu priznali, kar je kdo dobrega storil, pa tudi pravice, ki jih ima. Z veseljem porabim to priliko in se tudi kot prodekan zahvalim državi za subvencijo, ki jo je dala teološki fakulteti v Ljubljini, brez katere bi res težko nadaljevala svoje delo. Subvencija ni malenkostna, saj znaša dva milijona dinarjev v akademskem letu 1952-53. Vernikom in duhovnikom naj bi bilo torej zagotovljeno spoštovanje verskih čustev in življenje po predpisih cerkve, oni pa naj bi pošteno in blagohotno priznavali narodne, socialne in druge zasluge in vrednote nove Jugoslavije ter pri njihovi nadaljnji izpopolnitvi požrtvovalno sodelovali. Kakor vidite, gre v vsakem primeru za spoštovanje in izpolnjevanje načela: Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Bog daj, da bi do zbližanja med cerkvijo in državo po tej poti res prišlo.« Turški časopis „ULUS o Vatikanu 66 Carigrad, 24. dec. (Tanjug). Glasilo rep. stranke »ULUS« piše, da je razumljivo, da je Jugoslavija prekinila diplomatske odnose z Vatikanom, in je imenovanje Stepinea, ki je bil obsojen zaradi izdaje, razumela kot žalitev. Vatikan se je vmešaval v notranje zadeve države in z izgovorom, da v njej žive katoliki, prekoračil meje svoje pristojnosti. Časopis piše dalje, da želi Jugoslavija uvesti socialistične odnose v okviru svojih meja in da se država ne vmešava v zadeve vere. Vsakdo v Jugoslaviji lahko svobodno izpoveduje vero, ki jo želi. »ULUS« piše dalje, da je Vatikan nevaren Jugoslaviji tudi zato, ker je sredstvo v rokah italijanske politike. »Vatikan drži z Italijo v vprašanju Trsta. Pomoč Vatikana v tem vprašanju in sovražna propaganda pri Vojni zločinec List izpuščen Bonn, 24. dec. Ameriške vojaške oblasti so izpustile iz zapora maršala Wilhelma Lista, ki je bil zaradi vojnih zločinov, ki jih je zagrešil v Jugoslaviji, obsojen na dosmrtno ječo. Kot razlog izpustitve je navedeno L,i-stovo zdravstveno stanje. Izpuščenih je bilo tudi 123 bivših vojakov in civilistov, ki so bili obsojeni zaradi vojnih zločinov. vseh katolikih sveta proti maršalu Titu, sta igrala važno vlogo pri odločitvi Jugoslavije, ko je prekinila svoje zveze z Vatikanom. Ta sklep pa ne bo imel nobenega vpliva na mednarodni položaj Jugoslavije.« V Albaniji prodajajo Stalinove spise Priština, 24. dec. Po vesteh iz Tirane je centralni komite albanske partije izdal vsem organizacijam najstrožji ukaz, da morajo še to zimo svoje člane seznaniti z zadnjim Stalinovim spisom »Ekonomski problemi socializma v ZSSR«. Ker bodo o tem spisu razpravljali v vseh organizacijah, kolikor jih je v Albaniji, so knjigo tiskali v 70.000 izvodih. Albanski begunci pripovedujejo, da so tudi razne druge Stalinove spise izdajali v velikih nakladah in da je morala vsaka družina kupiti najmanj en izvod. V vaseh in krajih, kjer ni knjigarn, so Stalinove spise prodajali agenti državne varnosti, ki so hodili od hiše do hiše. Vsaka družina je morala knjigo kupiti, čeprav nima niti enega pismenega člana. V krajih, kjer so knjigarne, pa so pozneje izvedli kontrolo ter zapirali ljudi, ki niso imeli Stalinovih knjig. Zaradi tega je bilo po pričevanju beguncev največ ljudi zaprtih v skadr-skem okraju in v Kuksu. Prijet dopisnik Tassa Haag, 24. dec. (Reuter). Nizozemsko ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo sporočilo, da je bil v Haagu sinoči aretiran dopisnik sovjetske uradne agencije Tass Pisarev zaradi obtežbe, da se je ukvarjal z vohunstvom. Ob aretaciji so našli pri njem tajne dokumente. Sporočilo ministrstva za zunanje zadeve pripominja, da imajo nizozemske oblasti dokaze, ki govore o tem, da je Pisarev skušal s pomočjo raznih oseb zbrati zaupne podatke. Nizozemsko ministrstvo za zunanje zadeve je o aretaciji Pisareva takoj obvestilo sovjetsko veleposlaništvo v Haagu. Pomoč Grčiji Atene, 24. decembra (Tanjug). Iz grških uradnih krogov se je zvedele, da so na nedavni seji sveta Severnoatlantskega pakta znižali kredite za grške vojaške objekte za 10 odstotkov in ne za 50 odstotkov kot drugim članicam tega pakta. Grška bo dobila 33,500.000 dolarjev kredita za dela, ki naj bi jih dokončala ieta 1954. Grška industrija je dobila naročila za potrebe oboroženih sil Atlantskega pakta v vrednosti 30 milijonov dolarjev. Obsojeni vojni zločinci Metz, 24. dec. (Reuter). Sodišče v Metzu je izreklo sodbo nemškim zdravnikom, vojnim zločincem, ki so na jetnikih v koncentracijskem taborišču v Elsasu delali poskuse z bacili nevarnih bolezni in strupi ter s tem povzročili smrt nad 90 Zidov in Ciganov. Eugen Haa-gen in Otto Bickenbach sta bila obsojena na dosmrtno ječo, dva druga, ki sta bila sojena v odsotnosti, pa na smrt. V Franciji tudi snežni plazovi Pariz, 24. dec. (Reuter): Snežni plazovi so zaprli dolino reke Isere v francoskih Alpah, pretrgali telefonske zveze in električne kable z visoko napetostjo. V dolini reke Isere je snežna odeja ponekod debela 7do9m. - Poplave so zavrle normalno življenje v Ardenih, ob zgornji Seni in v dolini reke Loire. Starčke in bolnike so pieselili iz poplavljenih vasi blizu Nantesa. Vojaki, gasilci in civilisti se bore proti poplavam v Bordeauxu. V Bordeauxu so organizirali sprejemni center za poplavljene^ ki jih je že nad Univ. prof. inž. Alojzij Horvat: Katere železnice bi bilo treba pri nas graditi ? Vsako leto beremo, koliko železniških prog je bilo v preteklem letu zgrajenih v naši državi in katere proge bodo gradili v naslednjem letu, nikjer pa ni omenjeno, da se bo ta ali ona proga gradila v naših krajih, to je v severnem delu države. V seznamu po vojni zgrajenih prog stoji le Preserje— Borovnica, to je del dvotirne proge Dunaj—Maribor—Ljubljana—Trst, ki je bil zgrajen v dolžini 11 km namesto v vojni porušenega borovniškega viadukta. Javnost dobi iz tega vtis, da pri nas ni potrebe po novih prograh, da nam zadošča sedanje železniško omrežje. Res je sicer, da je pri nas železniško omrežje gostejše kot n. pr. v Bosni in Hercegovini ali v južnejših krajih države, in nihče ne more zanikati, da je potrebno najprej zgraditi železnice v krajih, kjer so prirodna boga-, stva, kjer se in se bo razvijala industrija, ki je nujno potrebna za industrializacijo naše države, vendar so poleg rudnikov in industrije še druge gonilne sile, ki silijo k gradnji novih prog, to so n. pr.: narodna obramba in notranja politika. Zlasti v današnji dobi, v dobi graditve socializma, ima notranja politika ogromen pomen. Železnice so splošno javno prometno sredstvo za množični prevoz blaga in ljudi, zato jim ne sme biti namen le eksploatacija prirodnih bogastev, temveč — in to zlasti v socialistični državi — nastopa kot splošno prometno sredstvo za zadostitev potreb prebivalstva, za izenačenje razlik v potrebah in zalogah v posameznih krajih, za pomoč pasivnim krajem, za zvezo, pri-siopnost in približanje oddaljenih krajev itd. Notranja politika mora Skrbeti, da zodovolji tudi take kraje, ki so oddaljeni, da jih približa in skrbi za njihov napredek in kulturen dvig njihovih prebivalcev kot enakovrednih državljanov. Zgodovina železnic nam pove, kako so se razvijale, ko je privatni kapital gradil proge in to naravno le one, od katerih je pričakoval takoj rentabilnost, medtem ko so revnejši kraji čakali in prosjačili deset in de-se:letja, da so prišli do železniških zvez in večkrat še to pa posebnem naključju. Naj omenim tu le Istro. Najbrž bi bila Istra še danes brez železnice, da ni bivša Avstro-Ogrska v vojni z Italijo 1.1866 bridko občutila pomanjkljivost, da ni bila vojna lulka Pulj povezana z železnico z obstoječo progo Dunaj—Trst. Privatna družba Južne železnice je ni hotela graditi, ker ni pričakovala od nje zadosti dohodkov, graditi jo je morala država kot bednosino progo samo zaradi luke Pulj, a nih-ne ne more tajiti, da ima ta proga za Istro, četudi je siromašna, ogromen pomen, ki ga številčno niti izraziti ne moremo. Danes so železnice skoraj povsod državna podjetja, ki jih gradi, po njih obratuje in vzdržuje država. Zato je čisto naravno, da služijo in morajo železnice služiti vseobčim državnim, to je obrambnim, gospodarskim, kulturnim in drugim potrebam. Ceiudi so železnice gospodarska podjetja, postavljena na gospodarsko bazo, da se številčno izraža njihovo delo v dohodkih in izdatkih, imajo na drugi strani tudi važno nalogo, da opravljajo za državo in posamezne pokrajine zelo pomembna in važna dela, ki jih številčno ne moremo izraziti, n. pr. dvig in pospešvanje na vseh gospodarskih področjih in s tem dvig davčne moči, dvig življenjske ravni, preobrazba in dvig politične zavesti, dvig in napredek kulture in izobrazbe, izenačenje osnovnih življenjskih okoliščin itd. Za vse to mora skrbeti notranja politika, saj so te dobrine, ki jih prinaša železnica, često več vredne kot stvarno prevoženo blago. Slovenija je v gospodarskem pogledu in po naravni ustvar-jenosti zelo pestra pokrajina. Zelena Štajerska je po svoji produktivnosti bolj razvita, so pa še kraji, ki so zelo oddaljeni od železnice. Prostrani siromašni kras, tako dolenjski kot notranjski, je zapisan usodi vedno večje osiro'.eiosti glede na obdelovalno zemljo in treba je že sedaj misliti na to, da ne bo popolnoma shiral,' in mu priskočiti na pomoč z razmeščanjem industrije, kar zahteva seveda dostop z železnico. Po geografski legi je Slovenija prehodno ožemi, e, ne samo glede na promet, temveč tudi za primer vojne. Tudi v tem pogledu so še široki kompleksi težko Äostopni: sicer je to zadeva vojaških oblasti, zato se bom v naslednjem tega dotaknil le mimogrede. Gorenjska je izrazito pokrajina turizma. Naše planine so znane po lepoti tudi izven naših meja, napraviti jih je treba laže In hitreje dostopne. Kaj pomeni turizem v narodnem gospodarstvu, lahko beremo v švicar- skih poročilih, kjer poudarjajo ogromno važnost za ugoden razvoj turizma, ki pozitivno vpliva na vse panoge gospodarstva. Ce vse to upoštevamo in pogledamo na zemljevid Slovenije, vidimo, da je še precej predelov, ki potrebujejo železniških zvez iz teh ali onih ozirov. V naslednjem hočem omeniti nekaj najvažnejših in najpotrebnejših prog, ki bi jih bilo treba izgraditi v dogledni bodočnosti. Navedel jih bom po vrsti, kot si jih zamišljam, vendar s tem nikakor nočem prejudicirati kakega vrstnega reda po nujnosti, prepuščam to odgovornim činiteljem in javnosti, ki je na tem vprašanju zainteresirana. Pri vsakem predlogu bom omenil pomen dotične proge, njeno lego ln dolžino in pa tudi razne variante, ki bi prišle v poštev vsaj za primerjavo ali pri izbiri. Zaradi tega so vrisane v pregledni karti le glavne smeri, medtem ko bo pri podrobnejši razpravi posameznih prog točneje označena tako smer kot tudi eventuelne variante, ki zavzemajo lahko tudi drugo smer. Stroškov za posamezne proge ne bom omenjal, prvič, ker se cene od leta do leta spreminjajo, drugič, ker se večina prog ne bo gradila naenkrat v celoti in slednjič, ker se da mnogo pripomoči z domačim prostovoljnim delom. Za primerjavo bi se kvečjemu lahko vzelo norme, ki so veljale v letu 1951, ter bi se te zneske pomnožilo s količnikom, ki bi veljal za leto, v katerem bi začeli progo graditi. Potrebne proge bi bile torej sledeče: Črnomelj - Vinica ( reška proga) Po prvi svetovni vojni je bila Slovenija odrezana od morja. Proga St. Peter—Reka je bila pod italijansko oblastjo, najbližja luka Sušak je bila dostopna le preko Karlovca. Zato se je mnogo razpravljalo o zvezi Slovenije z morjem in sicer o podaljšku iz Kočevja na re-ško progo s priključkom ali v mimo Kanižarice in Dragatuša do Vinice. Vzrok tej izvedbi v obliki zanj'ke oziroma povratku nazaj k postaji je bil v glavnem ta, da so se s tem ognili visoki in dragi premostitvi Lahinje (vojaški oziri) in da so se čimbolj približali s traso premogovniku Kanižarica. Proga je dolga do Vinice okroglo 20 km, ze- Pred zadnjo svetovno vojno je imelo nadaljevanje od Vinice dalje na Vrbovsko pomen, ker je bil cilj Sušak kot zveza Slovenije z morjem. Po vojni pa je postala proga Ljubljana—Postojna—Reika zopet naša in imamo s tem najkrajšo zvezo z morjem po tej progi, dolžina znaša iz Ljubljane okroglo 121 km, medtem ko bi znašala po progi Črnomelj—Vinica—Reka okroglo 251 km, torej za okroglo 130 km več. Zaradi tega je treba preudariti, ali ima pomen, da se s tem delom tfhse nadaljuje ali ne, kljub temu, da je že znaten del zemeljskih del izvršen in da je predor Lovnik, dolg 2257 m, že prebit, ker odpade namreč glavni pomen proge, t. j. zveza Slovenije z morjem. Mogoče bi bolj kazalo vreti od Vinice dalje smer preko Bosiljeva na Tounj in Oštarijo, kjer je od-cepna postaja za lisko progo na Split in Šibenik. Zato si oglejmo, kaj govori za eno in kaj za drugo, katere so dobre in slabe strani ene in druge. Za smer Vinica—Vrbovsko govore sledeča dejstva: 1. zemeljska dela so do cca polovice izvršena; 2. predor Lovnik je prebit in en del že izzidan; 3. proga je dolga 28 km, dolžina Vinica—Reka je za cca 40 km krajša od Vinica—Oštarija—Reka; 4. prometu odpre majhne kra- 2. ima proti koncu protisklon, izgubi torej na višini; 3. se priključi na obstoječo progo Zagreb—Reka nekaj nad 3 km severno od postaje Vrbovsko. Za ta priključek je treba zgraditi novo postajo; 4. kot lokalka ne bo imela svojih vlakov do Reke, temveč bodo morali potniki prestopiti in čakati na novi postaji na priključek na vlake iz Zagreba, enako tudi tovorni promet; 5. zveza na Dalmacijo (luke Split in Šibenik) ne pride v poštev zaradi dvakratnega čakanja na priključkih, enkrat na novi postaji na vlake iz Reke proti Zagrebu, drugič v Oštariji na vlake Zagreb—Split. Pri varianti Vinica—Bosiljevo —Tounj — Oštarija pa moremo označiti sledeče prednosti: 1. možno jo je izpeljati z vzponom 8—9%, je torej položnejša in bi bil promet po njej cenejši; 2. je priključena na razdelilno postajo Oštarije, tako da je hkrati zveza na Reko in Dalmacijo; 3. nima protisklona oziroma izgubljene višine; 4. odpade dolg predor; 5. zveže glavna naselja tamošnjega ozemlja Bosiljevo, Popovci. Kot slabe strani pa bi omenil: 1. je treba izdelati nov projekt in novo izgradnjo od Vinice do Tounja v približno isti dolžini kot je Vinica—Vrbovsko sever; 2. potreben je en, event, dva večja objekta pri prečkanju Dobre oziroma njenega pritoka. Na podlagi navedenega sem mnenja, da je treba graditi progo Črnomelj—Vinica na vsak način, ker je to nesporno in iz razlogov, ki sem jih prej omenil. Za nadaljevanje od Vinice dalje pa je treba resno preuda- riti, katera smer bi bila boljša. Mnenja sem, da je umestneje, da pri isti dolžini gradnje dobimo obenem zvezo na Dalmacijo in na Reko. Zveza na Reko pride v poštev le za majhen teritorij, ima le lokalen pomen, medtem ko je zveza na Dalmacijo pomembnejša za vso Slovenijo. Seveda nima to proučevanje sedaj pomena, ker ni tako nujno kot je prvi del, t. j. Črnomelj—Vinica, ki je nujen in tudi nesporen. Straža - Soteska Dolenjske Toplice so že od nekdaj zelo priljubljen zdraviliški kraj. Na stotine delovnega ljudstva si išče tu zdravja in okrepitve. Prometne razmere so pa dokaj žalostne. Zdravilišče je oddaljeno od železniške postaje Straža dobre 4 km in potnik nikoli ne ve, ali bo dobil v Straži možnost prevoza zase in prtljago, ali bo moral čakati, ali iti peš. Mnogi prestopajo že v Novem mestu na avtobus, ker je uprava za cestni promet vpeljala avtobusno zvezo Novo mesto—Toplice od novomeškega kolodvora in to ravno v času prihoda jutranjega vlaka iz Ljubljane v Novo mesto. Tako ti potniki zanesljivo vedo, da se pripeljejo v Toplice, eventuelne še prej kot bi prišli z železnico do Straže. Vendar to še ni tako hudo. Glavni nedostatek in nadloga za Toplice je ogromen ropot in prah, ki ga povzroča tovorni promet skozi letoviški kraj na postajo Straža. Velike količine lesa iz roških gozdov prevažajo s težkimi kamioni in vprežno živino, kar povzroča neznosen ropot in prah, v mokrem vremenu pa blato. Razumljivo je, da to zelo neprijetno in neugodno vpliva na paciente, ker nimajo miru ne podnevi, ne ponoči. Za proslavo prvih 4 slovenskih brigad so sicer kratek del ceste v Toplicah tlakovali s kockami, zaradi česar bo vsaj na tem delu ceste nekoliko manj ko Severina na Lukov dol (projekt Klodič—Hrovat). Po 16 letnem razpravljanju in obotavljanju se je bivša Jugoslavija odločila, da zgradi le vejo Črnomelj—Vinica—Vrbovsko sever (Lukov dol), jo je strasirala in 1. 1939 začela graditi v lastni režiji. Izbruh druge svetovne vojne je delo ustavil in do danes se na tem delu še ni ničesar ukrenilo. Ne bom tu omenjal študija variant, ki je bil potreben za končno odločitev trase (odcep v Otovcu, variante odcepa v Črnomlju), omenim le, da se je bivša uprava za gradnje odločila za varianto z velikim zavojem iz postaje Črnomelj, da pride v obliki zanjke zopet nazaj k postaji in od tu propusti so izgotovljeni, neiz-gotovljeni toda začeti so nekateri nadvozi oziroma objekti, medtem ko most preko Kolpe v Vinici še ni začet. Da je treba ta del proge izvršiti, ni nobenega dvoma. Zemljišča so razikopana, nasipi in ukopi deloma že izvršeni, deloma začeti, objekti začeti, manjši propusti kot rečeno že izgotovljeni. Bela krajina je važen del Slovenije in je igrala v NOV pomembno in važno vlogo, zato vsekakor zasluži, da se s temi deli nadaljuje in ta pomemben kraj tesneje poveže z osrčjem in napravi laže dostopen. Nadaljevanje od Vinice do reške proge: Trasa ima pa sledeče slabe strani: L ima zelo velik vzpon preko 20%0 do 25%0, s čimer je zmanjšana zmogljivost proge; Izvoz rakov Ob zahodni obali Istre med Piranom in Medulinom živi posebna vrsta velikih rakov, kakršnih ni drugod na Jadranu. Te velike, rdeče-rumene rake izvažajo v velikih količinah v nekatera mesta Italije ob Jadranski obali, kjer jih imajo za posebno slaščico. Ribarsko podjetje »Školjkaš« iz Pulja je izvozilo letos v Italijo 5 vagonov teh rakov. GOSPODARSKE VESTI Hazpiava a dražbenem planil Zakaj se je pocenil premog Beograd, 24. dec. Odbor za plan in finance Ljudske skupščine Sveta narodov je sprejel predlog družbenega plana FLRJ za leto 1953 Ob proučevanju posameznih delov tega osnutka so stavili mnogo vprašanj vladnemu poverjeniku, kar dokazuje, da se člani odbora resno zanimajo za vladno ekonomsko politiko. Eno izmed teh vprašanj se je nanašalo na problem potrošnje drv In premoga. Vladni poverjenik za družbeni plan, pomočnik ministra za finance Kiro Gligorov je na včerajšnji seji navedel pripombe LR Srbija in Slovenije k predlogu zveznega družbenega plana. Tovariš Gligorov je zatem poudaril, da proizvodnja premoga v Jugoslaviji nenehno narašča. Se letos bo znašala kakih 12,5 milijona ton, prihodnje leto pa bržkone 14 milijonov ton. Takšen porast proizvodnje omogoča, da se postopoma znižujejo cene premogu. Ekonomske analize pa kažejo, da manjše potrošnje drv ni mogoče doseči le z znižanjem stopnje akumulacije in skladov za premogovnike. Na to prizadevanje, ki naj poveča potrošnjo premoga, je treba gledati kot na dolgoročno vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti samo s sklepi o pocenitvi premoga. Tu gre namreč za mnoge premogovnike, zlasti za rudnike lignita, ki niso rentabilni. Ce bi se zmanjšala stopnja akumulacije in skladov, bi morali zapreti določeno število takšnih nerentabilnih rudnikov. To pa bi prizadelo vse naše gospodar- stvo, saj ima premog veliko vlogo pri oblikovanju cen številnih izdelkov. Gospodarski svet je spričo tega sklenil, da bo dajal subvencije za premog za gospodinjske potrebe, namesto da bi zni-.žal stopnjo akumulacije in skladov. Pocenitev premoga bo tako omogočila rudnikom, da bodo lahko oddali določene zaloge, vendar pa je še vprašanje. kak0 zmanjšati potrošnjo drv. Po nekem predlogu naj bi se uvedel davek na promet z drvmi. Okrajni ljudski odbori bi lahko po tem predlogu uvedli nekakšen krajevni davek na drva, ki jih prodajajo na njihovem trgu. Takšna trošarina bi zvišala cene drv, s čimer bi potrošniki bolj kupovali premog, ker bi bil precej cenejši. Najboljša letina orehov po vojni V vseh državah, ki so znane po proizvodnji orehov, razen v Turčiji, so orehi letos izredno dobro obrodili. To je najboljša letina orehov po drugi svetovni vojni. Tako je na primer Francija leta 1951 pridelala 12.610 ton orehov, letos pa 24.850 ton. Italija lani 17.910, letos 24.94u. Boljši pridelek orehov je bil letos tudi v ZDA. Zaradi velike konkurence in velike ponudbe, so cene orehom na svetovnem trgu padle pod lanskoletne. Izreden zakon na Japonskem . Da bi se končala stavka v industriji premoga, ki traja že dva meseca, in da bi se rešilo japonsko gospodarstvo pred krahom, je japonska vlada zahtevala, da se oživi izreden zakon. Nek predstavnik vlade je izjavil, da bo vlada zahtevala od delavcev, da se takoj vrnejo na delo, na podlagi odredb tega izrednega zakona. Ta zakon namreč določa — da morajo vse stavke takoj prenehati, če ogrožajo obstanek nacije. V tem času je bila vlada prisiljena odobriti u^oz nadaljnjih 210.000 treben. »Non-stop« poslovanje znašajo zaradi stavke 5,129.900 ton premoga. Predstavnik vlade je naglasil, da se je vlada odločila za oživitev tega zakona potem, ko je sindikat rudarjev izdal odredbo, v kateri pravi, da morajo vsi delavci v rudnikih zapustiti delo. Indijska proizvodnja koles Iz Bombaya poročajo, da je v prvih devetih mesecih tega leta Indija proizvedla 131.166 koles, kar pomeni da znaša letna proizvodnja 175.000 komadov. Se lrtn 1818. je bilo izdelanih samo 55.451 koles. Minister trgovine je izjavil, d.a je industrija koles ena od najboljših v deželi in da bodo kmalu prišle v pogon še nekatere nove tovarne za kolesa. »Non-stop« poslovanje v zagrebških trgovinah V nekaterih zagrebških trgovinah, ki so na najprometnejših delih mesta, bodo te dni vpeljali delovni čas od 7. do 20. ure neprekinjeno. Te prodajalne so razporejene tako, da bodo potrošniki, v katerem koli delu mesta, lahko hitro prišli do blaga, ki jim je nujno po- ton premoga, da bi se olajšalo stanje preskrbe. Dosedanje izgube v proizvodnji premoga, Nova sušilnica za les v Ljubljani Nova naprava — tlomač izum — je izredno ekonomična Polizdelek, v tem primeru žagan les, bi moral biti uporabljiv neposredno, ko ga predelovalna industrija ali obrt nabavi. Les, ki ni dovolj suh, povzroča namreč industriji, ki ga je nabavila, velike stroške, preden postane uporaben. Les se mora zložiti v kope, zavarovati pred vremenskimi neprilikami, in to za daljšo dobo. To veže obratni kapital podjetja, obresti pa bre-mene proizvodnjo. Tudi transportni stroški so pri prevozu svežega ali polsuhega lesa znatno višji, kakor če se odpremlja suh les (za 20 do 60%). Oprema žagarskih obratov z zanesljivimi in ekonomičnimi sušilnicami postaja torej gospodarska nujnost. Sušilnica, ki je bila dana v obrat, je dokazala v teku trimesečnega obratovanja, da izpolnjuje vse zahteve, ki jih lahko postavil kupec lesa glede njegove kakovosti. Deske, sušene v tej sušilnici, so bele, ne kažejo nikakih razpok ali drugih okvar in se suhota lahko regulira v zahtevanih mejah. — Grajena je kot komorna sušilnica z ventilacijo izven sušilnega prostora. Na en kurilni agregat sta priključeni dve komori z zmogljivostjo 17 do 25 kub. m žaganega lesa. Medtem ko se les v eni komori suši, se druga prazni ali polni. Les sušijo z doslej nenavadno visoko temperaturo nad 120 stop. C. Sušilni proces je zelo skrajšan: za eno komoro traja 16 do 40 ur. Trajanje zavisi od vlage v lesu in od debeline desk Toplota se s pomočjo toplotnega izmenjevalca odjema neposredno iz kurišča, kjer se uporablja samo žaganje. Toplotna energija se izkorišča z 80 %, količina porabljenega žaganja pa ustreza_ okrog 30 Vi žagarskih odpadkov PRI MESTNEM PODJETJU »ŽAGA. LJUBLJANA« JE ZAČELA OBRATOVATI PRED 3 MESECI NOVA SUŠILNICA ZA LES lesa, ki ga hočemo posušiti. Tz teh podatkov vidimo, da je sušilnica izredno ekonomična. — Skupni stroški sušenja so nižji od zneska obresti, ki bi ga neko podjetje plačevalo za obratni kapital vskladiščenega lesa z namenom, da se naravno suši. Sušilnica je domač izum in zavarovan pri Upravi za izume v Beogradu. Sedaj se nadaljujejo poskusi za razširitev tega izuma tudi za sušenje v opekarski in keramični stroki, kakor tudii za naglo razopaženje betona. To v mestnem podjetju »Žaga« opravljeno delo predstavlja važen prispevek k napredku naše industrije. Hvalevredno je, da je dal Mestni ljudski odlbor Ljubi jama iznajditeljema vso podporo: bo uvedlo šest prodajaln deli-katesno-špecerijskega blaga, 3 prodajalne mesnih izdelkov, 4 prodajalne sadja in zelenjave in prodajalna tovarne likerjev »Maraska«. 7000 parov nylon nogavic dnevno Tovarna nogavic »8 mart« v Subotici je znatno povečala proizvodnjo nylon nogavic. Se do nedavnega je ta tovarna izdelovala le 3000 parov nogavic na mesec, v tem mesecu pa je povečala proizvodnjo na okrog 700 parov nogavic na dan. Kakovost nylon nogavic je zelo dobra, povpraševanje na trgu pa tudi veliko. m prahu, ostal pa bo še ropot m to še celo večji kot dosedaj. Na ostali cesti do Straže pa je v suhem vremenu silen prah, v mokrem pa neznosno blato. Vse to bi odpadlo, če se podaljša proga od Straže do Soteske v dolžini 5 km, kjer bi bil pri Gor. Polju nov kolodvor, kamor bi se usmeril ves tovorni promet, ki gre sedaj skozi Toplice. S tem bi bile Toplice rešene ropota in prahu, obiskovalci zdravilišča bi v miru prebili svoj odmerjeni čas, zdravilišče samo pa bi imelo za polovico krsj'šo pot do nove postaje. Ta podaljšek proge je obenem tudi prvi del pomembne strateške proge Novo mesto—Kočevje, ki se bo prej ali slej morala zgraditi, kar bom še pozneje omenil. Zato bi se ta del gradil po vidikih celotne proge. (Nadaljevanje sledi.) Sprememba obrestne mere pri Narodni banki Beograd, 24. dec. Na predlog ministra za finance je zvezna vlada izdala uredbo, ki spreminja dosedanjo uredbo o obrestni meri. Po novi uredbi bo Narodna banka zaračunala vsem gospodarskim organizacijam mero obresti po 5%. Do sedaj obrestna mera ni bila enotna za vse gospodarske panoge, pač pa se je gibala od 1 do 7 %. Ta sprememba je bila napravljena zaradi tega, da bi olajšali ugotavljanje rentabilnosti podjetij ter sploh odnos gospodarskih organizacij. Zasebne osebe bodo plačevale Po novi uredbi od kreditov za gospodarske namene 7 %, od potrošnih kreditov pa 6%. Uredba določa, da minister za finance FLRJ v izjemnih primerih lahko določi tudi nižjo obrestno mero. Nova obrestna mera bo veljala od 1. januarja 1953. Spremenjena odločba o obračunavanju dohodkov gospodarskih organizacij Beograd, 23. dec. Gospodarski svet vlade FLRJ je izdal odločbo o spremembi in dopolnitvi odločbe o obračunavanju dogodkov gospodarskih organizacij na podlagi evidence banke in o izplačevanju doseženega sklada plač. Po novi odločbi sme podjetje v obračunskih razdobjih do 1. januarja 1953 obračunati in izplačati samo do 50% doseženega presežka plačnega sklada, odločba o uporabi ostanka preseženega plačnega sklada Pa bo izdana, ko bodo odobreni zaključni računi podjetij. Tudi odredba o uporabi presežka sklada za trgovska izvozna in uvozna podjetja, ki so kot taka registrirana, bo izdana, ko bodo odobreni zaključni računi podjetij. Gospodarske organizacije smejo sredstva iz presežka plačnega sklada uporabiti za obratna sredstva. Od tako uporabljenih sredstev gospodarsko podjetje ne b0 plačalo davka na presežek plačnega skiada. Odločba je veljavna in jo je treba izvajati od dneva, ki bo nb'avUena v Uradnem listu Posted na sušilnico lesa Prišel je Dedek Mraz iz Zlatorogovega kraljestva Prvi obhod Dedka JIraza v Ljubljani Živahnost, ki ;e bila v zadnjih dneh po ljubljanskih ulicah, je dosegla višek v torek popoldne. Pred kavarno »Emona« se je že dolgo pred četrto uro kar trlo otrok, ki so v z Miklošičevega terena in recitirali šolski otroci čudovite pesmice. Večje, posebno še odrasle dečke, so pritegnile skrivnosti tehnike tam v desnem kotu. Kar odtrgati s? niso mogli od mi- ki so se prav po nepotrebnem prerivali v ospredje, posebno tisti, ki so bili brez otrok. Toda — nestrpnosti je bilo kmalu zadoščeno. Trije beli konjeniki, predhodnica Dedka Mraza, so s fanfarami naznanili prihod tega velikega prijatelja naših malčkov. Dedek Mraz se je pripeljal na vozu. Kot star, spoštljiv slovenski očak, je s pipo v ustih ponosno sedel na pečini pod Triglavom. Okrog njega so se poigravale snežinke — majhne baletke. Dedek Mraz je s seboj pripeljal živa darila, kot lutko, ki je plesala po zvokih harmonike in drugih glasbil. Tudi Rdeča kapica z belimi zajčki, medvedi, lisico in volkom je bila spremljevalka Dedka Mraza, in Sneguljčica, ki je pridno pospravljala palčkom kovačnico, v kateri so tako živo kovali, da so iskre švigale visoko v zrak. Za vozom s Sneguljčico in palčki je šla ciganka z medvedom (kar pa se nam je zdelo edveč, ker smo mnenja, da ni v slogu pravljične povorke). In Kekec, prav tak kot je nastopil v filmu, je z Mojco in Koso-brinom krotil hudobnega Be-danca. Povorko je zaključila bela zima, ki je vabila otroke v sneg in zimsko veselje. Pred velikim nepremičnim snežnim možem je na vozu krotko sedel beli medved, s katerim so se igrali živi snežni možje. Vso pestrost te pravljične predstave otroških zgodbic so olepšala kot diamant lesketajoča se drevja, ki jih je zadnje dni pobelilo kristalno iv je. Tako pravljično povorko bomo v Ljubljani videli še danes popoldne in v soboto 27 decembra. Upamo, da ne bodo ob teh dveh obhodih Dedka Mraza odrasli pozabili, da so ti obhodi samo zaradi otrok, in za otroke! Nekaf priporna k volilnim pripravam Novoletna jelka v Polju Kako hitro vozi vlak... Miniaturna železnica zabavišču v Emoni ocroškem spremstvu staršev, stričkov in tetk neučakano pričakovali, da se odoro tista vrata, za katerimi je toliko presenečenj. Otroško zabavišče, ki je pripravljeno za praznike otroškega veselja v »Emoni«, je bilo na mah polno, prepolno, da bi sprejelo naenkrat toliko majhnih radovednežev. Jokaje so se prerivali skozi preozka vrata, ker so pač vsi hoteli biti prvi. In notri? Najmlajši so z odprtimi očmi in usimi zrli na majhen oder, kjer so plesali pionirji in cicibančki niaturnega motorja za proizvajanje električnega toka in od mnogih drugih tehničnih izdelkov. Njihova razumljiva radovednost je bila tako velika, da so celo podrli ograjo, ki jih je ločila od mikavne tehnike. Tako je bilo pri otvoritvi otroškega zabavišča. In zunaj? Pravi pisan sejem nemira in živžava. Težko je reči, kdo je najbolj nestrpno pričakoval prihoda Dedka Mraza, ali otroci, za katere je pravzaprav Dedek Mraz namenjen, ali pa odrasli, Letos so se v Polju vse množične organizacije s šolo na čelu prav posebno zavzele, da bi pripravile otrokom kar najlepše veselje za Novoletno jelko. Dedek Mraz kar ni mogel pričakati prvih prireditev in je že začel obiskovati pionirje v osnovni šoli, a tudi pri cicibanih v obeh vrtcih v Polju se bc oglasil. V sredo so že v re- stava marionet »Rdeča kapica«, ki jo bo predvajala lutkovna skupina iz Sostra. Ta predstava bo za pionirski odred, ob 15. bo pa ista predstava za cicibane. Tudi v ponedeljek 29. XII. bo ob 15. prireditev, za katero bodo prispevali svoje točke tudi cicibani iz vrtca ter pionirji iz osnovne šole in gimnazije. Na terenu Polje bo torej prccei razvedrila in veselja, tgjpSSMAUREDNlSTVU NEPOTREBNO IZGUBE TANJE ČASA ZARADI BIROKRACIJE Zaradi nove uredbe o otroških dokladah morajo vsi nameščenci v treh dneh predložiti nova potrdila o premoženjskem stanju. Ta potrdila izdajajo v Kresiji v sobi it. 19, pred katero se drenajo ljudje in čakajo uro ali se več zato, da pred uradnikom izjavijo, da nimajo premoženja in jim ta izda potrdilo, ne da bi izjavo preveril. Med ljudmi, ki morajo v mrzlem hodniku čakati in izgubljati čas, je mnogo godrnjanja in mislim, da je to godrnjanje popolnoma upravičeno. Zakaj enostavno, če se da izvesti komplicirano. Tega pravila se pri nas le se prepogosto držimo. Ali v tem primeru ne bi bilo mnogo enostavneje, da bi podjetja od uslužbencev pobrala ^ izjave o njihovem premoženjskem stanu: in nato vse izjave skupaj predložila v potrdilo pristojnemu uradu v Kresiji. Koliko časa bi bilo s tem prihranjenega in končno tudi koliko denarja, kajti s tem, da uslužbenci stoje po ure in ure pred vrati sobe st. 19 v Kresiji imajo podjetja in z njimi tudi skupnost, veliko izgubo. Mislim, da je že skrajni cas, da odpravimo vrste, kjer prav res niso potrebne. A ->• BREZUSPEŠNA BORBA ZA PRAZNO STANOVANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH Povojna stanovanjska stiska tudi v Dolenjskih Toplicah ni prizanesla. Mnogo stavb je bilo med vojno poškodovanih m uničenih, na drugi strani pa se je ‘število prebivalcev spričo razvoja novih podjetij v večjih krajih po vojni znatno povečalo. Zato se je tudi v Dolenjskih Toplicah zaostrilo stanovanjsko vprašanje. Večina prebivalcev in lastnikov hiš je to razumela in so se v svojih stanovanjih stisnili do skrajnosti, samo da so lahko dali streho delovnim ljudem. Izjema je le ing. Ivan Sitar, ki je sicer že več let v službi v Ljubljani pri svet:i_ za gradnje, ima pa v Dolenjskih l oplicab svojo novo stanovanjsko hišo z dvoje družinskimi stanovanji, za katere se bije brezuspešna borba bivšega KLO in občinskega ljudskega odbora že tri leta. Ing. Sitar, za katerega mnogi Topličani ne vedo, kje je bil med vojno, se je takoj po vojni kaj hitro znašel. Kupil je poceni od bomb razdejano hišo in si kot predsednik obnovitvene zadruge s pomočjo vojnih ujetnikov uredil v obnovljeni hiši razkšno stanovanje. Kmalu je dobil službo v Ljubljani, kjer ima baje njegova žena svojo hišo, vsekakor pa ima stanovanje v Kolodvorski ulici. Ves čas njegovega službovanja v Ljubljani ima v Dolenjskih Toplicah zaklenjeno dvosobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico, njegova samska sestra pa uporablja za svoje stanovanje dve sobi, s predsobo, kuhinjo in kabinetom. Vse odločbe bivšega KLO in pozneje občine so bile za njega brez veljave. Izgleda, da je imel nekje v Ljubljani tudi zaslombo, ker ljudski odbor s svojimi zakonitimi odločbami o vselitvi v prazno Sitarjevo stanovanje nikakor ni uspel. Ing. Ivan Sitar je tudi drugače pokazal, kakšen odnos ima do ljudi. V jeseni letos je eno stanovanje demoliral tako, da je izruval v sobah parket, v kuhinji pa podrl moderen štedilnik, samo da ne more nihče uporabiti stanovanja. V Toplicah ima tudi okrog 6 ha veliko posestvo, ki ga daje v ~4iem samo za plačilo v nara- vi, vinograd celo na polovico pridelka in se tudi v tem oziru kaže njegov socialni cut. Cas bi bil, da bi s takimi ljudmi govorih bolj odločno in jim onemogočili izigravanje zakonitih predpisov, če že sami nimajo nobenega socialnega čuta do človeka. Petes Romanic ZAHTEVAMO PRAVIČNO RAZMERJE V številki 297 Slovenskega poročevalca je bil pod gornjim naslovom objavljen dopis, v katerem pisec obsoja železniško direkcijo v Ljubljani, češ, da je razmerje plačevanja mesečnih vozovnic med študenti in uslužbenci nesocialno, niti logično in da je direkcija pokazala nerazumevanje za nekatere prošne študentov, ker ni dovolila nakup mesečnih vozovnic tudi za kraje, ki so po obstoječih predpisih predaleč od Ljubljane. V pojasnilo piscu omenjenega dopisa sporočamo, da železniška direkcija v Ljubljani nima nobene kompetence, da bi urejevala tarifne predpise ali jih spreminjala. Ker so ti predpisi veljavni za vso državo, so za spreminjanje tarif-nih postavk merodajni najvišji gospodarski organi pri Zvezni vladi in Glavni direkciji železnic v Beogradu. Direkcija za železnice Ljubljana Op. ur. Lahko pa bi direkcija v Ljubljani posredovala v Beogradu. ššsl iledea Mraz cicibančke i je na svojem j' vem otroškem zabavi šču obhodu obiskal pionirje okrašenih jelkah predvajali zabavne filme. V četrtek bo istotam prireditev za osnovnošolsko skupino »Borisa Trošta«, v petek za cicibane z mamicami, v soboto pa za gimnazijsko skupino odreda »Borisa Trošta«. Izvajali bodo »Vedeža« in »Dedka Mraza pozdravljajo«. Po vsaki prireditvi bo Dedek Mraz priredil čajanko, vmes pa bo poskočna glasba zabavala mladino, da bo lahko ob nastopu zime veselo rajala. V nedeljo ob 14. bo v telovadnici pred- starši pa bodo poskrbeli, da bo Dedek Mraz obdaroval otroke s primernimi darili v družinskem krogu. Novoletna jelka v Apaški kotlini V Apaški kotlini bodo za Novoletno jeiko pogostili in obdarovali otroke ločeno po vaseh. Po dosedanjih uspehih nabiralnih akcij pričakujejo, da bodo letošnje prireditve povsod bolje uspele kakor v prejšnjih letih. Pri nas je prišlo že nekako v navado, da marsikatero resnico, ki jo vsi poznamo in ki si jo tudi med štirimi očmi povemo, v javnosti zamolčimo. Za opravičilo pa se potolažimo, češ da tega ne bi izkoristila reakcija. To so navadno manjše stvari iz naše vsakdanje prakse, včasih malo boleče za naš ponos, ki bi rad, da bi bilo tudi v resnici vse tako lepo, kot si mi to predstavljamo. Toda zdi se mi vendar bolje, o takih stvareh odkrito govoriti, kajti našega priznanja, da smo napravili napako, sovražniki ne bodo mogli nikdar izkoristiti, medtem ko naše napačno dejanje vedno izkoristijo. Za kaj gre torej? Za volitve oziroma za volilne priprave in njihovo demokratičnost. Lahko rečemo, da so zadnje volitve v občinske in okrajne ljudske odbore po svoji v zakonu formulirani zamisli dale dovolj možnosti in sredstev, da bi bile tako v pripravah kakor tudi v izvedbi demokratične. Medtem ko je bila sama izvedba volitev vsekakor demokratična, pa sem mnenja, da vsaj v Ljubljani, kolikor vem, priprave take niso bile. Se več Te priprave so bile včasih prav v nasprotju z osnovno smerjo naše demokratizacije. Preden preidem na stvar, ki mi je dala povod za to razpravljanje, nekaj besed o tem, kako gledam na demokracijo pri nas, kar je tudi izhodišče za to raprav-ljanje. Po mojem mišljenju je bistveno za demokracijo pri nas to, da gremo čez okvire buržoazne demokracije s tradicionalnim večstrankarskim sistemom, ki temelji na razrednih razlikah v družbi. Buržoazna demokracija se ustanove oblasti, ki je vedno razredna, ni nikoli dotaknila in je zanjo ostala »od boga dana«, ki se jo sicer lahko javno kritizira, nikakor pa ne odpravlja. Odpravljati pa smo jo pričeli pri nas, ko organe državne oblasti počasi in postopoma zamenjujemo z družbenimi organi, z delavskimi sveti, zbori volivcev, zbori proizvajalcev itd., ko torej oblast postaja polagoma vse delovno ljudstvo. Razumljivo, postopoma in v zvezi s konkretnimi pogoji, v katerih živimo. Pri tem moramo imeti pred očmi, da se organov, kot so vojska, policija, organi državne varnosti itd., mi nismo še niti dotaknili in se jih še precej dolgo ne bomo, ker brez njih v današnjih pogojih sploh ne bi mogli obstojati. Smo torej šele na začetku te poti, toda danes je že jasno, da je odpravljanje posebne, Ali #© Afdoršeinipotrebna popolna pimnaxija Prva seja novoizvoljenega odbora mestne občine Ilirska Bistrica V četrtek dopoldne so se prvič sestali novoizvoljeni odborniki v sejni dvorani mestne občine. Do izvolitve novega predsednika ljudskega odbora je vodil sejo najstarejši član tovariš Milan Zidar. Nato so novoizvoljeni odborniki prisegli. Obširno poročilo tovariša Simčiča je obsegalo delo kratke mandatne dobe od reorganizacije do danes. V svojem izvajanju je osvetlil uspehe in neuspehe v tej kratki dobi, predvsem pa je podčrtal naloge, ki stojijo pred novoizvoljenim ljudskim odborom. Ljudski odbor je nato izvolil odborniške komisije in njihove predsednike in sicer: Mandatno imunitetno komisijo, računsko komisijo, komisijo za prošnje in pritožbe in komisijo za pravne predpise. Za predsednika sveta za gospodarstvo in podpredsednika ljudskega odbora je bil izvoljen tovariš Milan Zidar, za predsednika sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko tovariš Milan Šajn, za predsednika sveta za kulturo in prosveto tov. Drago Grlj. Prva seia novega OLO za celjsko okolico V soboto dopoldne so se prvič zbrali novoizvoljeni odborniki OLO za celjsko okolico. Na okrajnem zboru so izvolili mandatno in imunitetno komisijo, komisijo za pravne predpise ter komisijo za prošnje in pritožbe. Zbor proizvajalcev je izvolil mandatno in imunitetno komisijo ter komisijo za družbeni plan in proračun. Na skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev je bil za predsednika OLO za celjsko okolico izvoljen Miran Cvenk, za I. podpredsednika Alojz Krivec, za II. podpredsednika pa France Lubej, M, C, O vprašanju višje gimnazije v Ajdovščini, se doslej menda še ni pisalo. Prav zaradi tega se mi zdi potrebno, da osvetlim nekatera dejstva, ki bodo bralcu jasno pokazala, kako bi morali rešiti ta problem v prid ljudstvu, ki je neverjetno mnogo pretrpelo v narodnoosvobodilni borbi in že prej, ter je tudi mnogo žrtvovalo za najplemenitejše smotre celotnega slovenskega naroda. Želje in zahteve prebivalstva Ajdovščine in okoliških krajev, so prišle najbolj do izraza na zadnjem roditeljskem sestanku, katerega so se starši udeležili v zelo velikem številu. Na roditeljskem sestanku se je najbolj vroče in najbolj enotno oglasila zahteva po popolni gimnaziji v Ajdovščini. Ta želja že dolgo tli v srcih ne samo prebivalstva Ajdovščine, ampak prebivalstva vse vipavske doline, od koder bi lahko prihajali dijaki v svoje naravno središče v šolo. Socialni sestav tega prebivalstva je v glavnem kmečki, mnogo pa je tudi delavcev, ki delajo v industrijskih podjetjih v Ajdovščini. Vožnja z vlakom 26 km oddaljeno Gorico povzroča skrbi slehernemu očetu in materi, za stanovanje v Gorici pa ni denarja. Tu se lahko dijak svobodno giblje, hodi na šolske poučne ekskurzije na vse strani, tu je doma pod nadzorstvom, tam pa zapravlja čas na vlaku ali pa sploh ne more študirati, ker ni sredstev. Ajdovščina je naravno središče Vipavske doline. Sem vodijo poti iz Vipave, s Cola, s Predmeje, iz Dobravelj, s Planine in iz drugih bližnjih in daljnjih krajev. V Vipavi in v Dobravljah sta nižji gimnaziji, oba kraja sta oddaljena le po 6 km. Od tu bi dobivala ajdovska popolna gimnazija svoj naraščaj, nekaj bi ga dala seveda Ajdovščina sama, veliko pa tudi mnogoštevilne okoliške vasi. Ajdovščina je mesto, ki ima tudi nekaj industrije. Tu je tekstilna tovarna, gradbeno podjetje »Primorje«, veliko lesno industrijsko podjetje LIPA, industrija sadnih sokov in likerjev, ustanavlja pa se še veliko mlinsko podjetje. Mesto s tolikšno industrijo, si prav gotovo lahko zaželi in tudi zahteva popolno gimnazijo. Letošnji peti razred obiskuje 38 dijakov in dijakinj. Ugotovili smo, da bi fld um dijakom moglo le kakih pet nadaljevati študij v Gorici, ostali pa bi morali s študijem prekiniti. Prav na istem bi bilo gotovo tudi mnogo dijakov na gimnazijah v Vipavi in v Dobravljah, zlasti p.a še takrat, če v Ajdovščini petega razreda ne bi bilo. Nekateri od teh dijakov že zdaj težko zmagujejo mesečne avtobusne vozovnice, ki so pretirano visoke, saj stane na primer mesečna karta Vipava—Ajdovščina 650 din (6 km) in Col—Ajdovščina tudi 650 din (9.9 km), v Gorico pa bi potemtakem sploh ne mogli. Po vseh teh navedenih razlogih lahko sklepamo, da bi bila popolna gimnazija v Ajdovščini potrebna, da si jo ljudstvo želi in da si jo tudi zasluži. Na gimnaziji niso redki taki otroci, ki so popolne sirote, mnogo pa je tudi takih, ki so jim fašisti ubili očeta in mater. Zelje takega ljudstva pa je treba upoštevati. Toda prebivalstvo Ajdovščine in okoliških krajev mora vedeti, da pečene piske ne letajo kar same od sebe v usta. Materialni pogoji za ustanovitev popolne gimnazije, oziroma v naslednjem šolskem letu, šestega razreda, so namreč zelo slabi. Gimnazija nima prostorov. Sedanja se stiska v starem, nesodobnem poslopju bivše osnovne šole, en razred pa uživa celo gostoljubnost gradbenega podjetja, ki mu je odstopilo sobo. V Ajdovščini je bilo svoj čas poslopje, ki bi z manjšimi popravami lahko zelo dobro služilo za gimnazijsko poslopje, toda tedanji mestni očetje so pokazali premalo skrbi za svojo kulturno ustanovo in poslopje so prevzeli drugi gostje. Naloga novoizvoljenega odbora bo, da bo znal ta pereči problem prav in pravilno rešiti. Ne primanjkuje namreč samo gimnaziji prepotrebnih prostorov, ampak je brez njih tudi osnovna šola, ki se stiska v prav majhnem poslopju. Stvar bi se dala rešiti na ta način, da bi sedanje gimnazijsko poslopje prepustili osnovni šoli, za gimnazijo pa bi morali nujno zgraditi novo, sodobnim zahtevam odgovarjajoče poslopje. Sedanja gimnazija je brez kabinetov in sploh brez vse opreme, ki jo zahteva sodben pouk. V Ajdovščini srečate ob najprometnejši cesti Postojna—Gorica klavrng aačetk® ajdovskega zadružnega doma. V to zgradbo, če je seveda pri tem stanju še možno z gradnjo nadaljevati, nameravajo vseliti gimnazijo. To je pametna zamisel, ki bi jo bilo treba samo izvesti. Jasno je, da novi občinski odbor brez pomoči okraja in republiških oblasti, brez pomoči naše vlade, ne bo mogel nikoli dozidati gimnazije. Prebivalstvo Ajdovščine, Vipave, Dobravelj in vseh okoliških vasi, si ničesar bolj ne želi, kakor dobiti novo popolno gimnazijo, ki ne bo samo ponos njim, ampak obenem najlepše in najplemenitejše darilo poznejšim rodovom. Prof. V. P. Razstava II. grupe odredov V prostorih Ljudske milice v Ljubljani, Slomškova ulica, je bila 22. decembra odprta razstava II. Grupe odredov. V treh prostorih je zbranega in razstavljenega precej zgodovinsko dokumentarnega gradiva, zlasti fotografij iz življenja in bojev Štajerske grupe. Ker bo razstava odprta samo do nedelje 28. decembra in sicer dnevno le od 14. do 18. ure popoldne, priporočamo prebivalcem Ljubljane, da si jo čimprej in v čim večjem številu ogleda. Na razstavo opozarjamo zlasti šole, ki naj po možnosti organizirajo skupinske oglede. Slovenski pisatelji in pesniki v Knežaku in Pivki V Knežaku in Pivki so gostovali France Bevk, .Matej Bor, Lili Novy, Janez Potrč in Josip Ribičič, ki so čitali mladini svoja dela. V obeh krajih so bili lepo sprejeti in dvorani sta bili nabito polni šolske mladine in odraslih. Tov. Bevk je posebno lepo podal svojo črtico »Kurir«, ob kateri se je orosilo marsikatero oko. Tudi dela ostalih gostov so navdušila mladino in starejše. Prebivalci Primorske želimo, da bi nas ti pisatelji še obiskali, ker so takšni nastopi silno koristni in potrebni predvsem na Primorskem, kjer si naša knjiga še vedno utira pot. Pesnik Matej Bor je podaril zadnjo zbirko svojih pesmi pivškim šolarjem. MESEČNA NAROČNINA Slovenskega poročevalca: .... od ljudstva odtrgane grupe ljudi — »države« v tej aii oni obliki edina pot, po kateri si lahko ljudstvo gradi boljše življenje. To spoznanje je seveda velike važnosti, ker nam omogoča, da to, kar je konkretno in zgodovinsko nujno danes, ne spremenimo v »večno resnico« in da teh organov nasilja ne diviniziramo, kot so to storili Sovjeti. To pot je imel pred očmi tudi zakon o volitvah in odpoklicu ljudskih odbornikov, ko je določil, da kandidate za te volitve lahko predlaga zbor volivcev ali pa določeno število volivcev. Kandidatov torej ne predlaga več Osvobodilna fronta kot politična organizacija in tu zadenemo na vprašanje eno- ali večstrankarskega sistema. Za večstrankarski sistem je tipično, da kandidate predlagajo stranke. Stranka, ki na volitvah zmaga, postane oblast, stranke, ki prepadejo, pa so opozicija, ki kritizira in v buržoazni demokraciji tudi vsaj deloma onemogoča diktaturo ene same stranke, razne malverzacije te vladajoče stranke itd. Pri nas pa smo, kot že rečeno, napravili prav ta bistveni korak, da smo vse delovno ljudstvo vsaj teoretično spremenili v opozicijo proti državi (v takem smislu, kot sem to zgoraj omenil). Razumljivo, ne v smislu razredne opozicije in v smislu opozi-cionalnih strank, ki temelje na razrednih razlikah v družbi, temveč v smislu korektiva, v smislu stalne vseljudske kontrole, sodelovanja in pomoči pri vseh poslih oblasti. Zato je večstrankarski sistem pri nas, poleg zunanjepolitičnih razlogov, tudi iz tega razloga nesmiseln. Toda v takih pogojih je široko razvijanje rega, kar sem zgoraj imenoval »ljudska opozicija«, sploh edina možnost in osnovni pogoj za nadaljnji razvoj naše demokracije. Tak koncept demokracije smo pri nas sprejeli in ga v že citiranem zakonu tudi vsaj z ene strani formulirali. S tem so dane vse možnosti, da se naši ljudje posiu-žijo te svoje pravice in da delujejo kot korektiv, kot kontrola in pomoč pri izvajanju oblasti. Sprememba te možnosti v stvarnost zavisi od dveh subjektivnih faktorjev, in sicer od tistih, ki morajo vse svoje postopke pripraviti tako, da ne bi kratili našim ljudem njihovih pravic, in seveda od demokratične zavesti naših ljudi samih, ki se teh pravic še premalo poslužujejo. Iz tega razloga je zakon tudi odvzel Fronti pravico predlagati kandidate in jo dal zborom volivcev. Prav iz teh razlogov je VI. kongres ZKJ predlagal tudi nekaj sprememb v Ljudski fronti, pa tudi v njenem imenu. Bistvena sprememba, ki je nastala pri delovanju Ljudske fronte, je ta, da ona'ni več stranka v starem smislu, porojena iz potreb razrednega boja, temveč organizacijska zveza vseh delovnih ljudi in za pridobivanje teh ljudi za borbo za socializem. V nekem smislu torej na drugi strani organizirana ljudska »opozicija.« Po tem daljšem uvodu prehajam na stvar, ki mi je dala povod za to razpravljanje. Volilne priprave n. pr. v Ljubljani, pa tudi drugje po Sloveniji, so potekale tako, da so odbori Fronte dobili predloge kandidatov od višjih odborov OF, jih disciplinirano sprejeli in predložili zborom volivcev, ki so jih v glavnem seveda tudi sprejeli. Več je primerov, med njimi terena »Gradišče« in »Ivan Cankar«, kjer so terenski aktivisti izbrali svoje kandidate, naknadno pa dobili predloge MOOF in seveda sprejeli te. Čeprav MOOF v Ljubljani na teh predlogih ni vedno neomajno vztrajal, so terenski odbori OF vendarle smatrali za svojo dolžnost, da forsirajo prav te kandidate in v mnogih primerih niso dovolili, da bi zbor volivcev postavil druge kandidate, število kandidatov povečal in podobno. Čeprav je bilo to včasih tudi akt zaupanja članov Fronte in državljanov v vodstvo organizacije, to z ozirom na naše skromne demokratične tradicije in stopnjo zavesti državljanov vendarle ni v skladu s splošno smerjo naše demokratizacije in lahko samo ovira njen nadaljnji razvoj, ker duši in ovira sproščeno razpravljanje o kandidatih. Prav je imel tovariš Krivic, ki je v svoji analizi volilnih priprav v Ljubljani dejal, da bi predlaganje kandidatov v Ljubljani morali prepustiti zborom volivcev. To je točno in lahko smo prepričani, da bi bili tudi v teni primeru kandidati za MLO v Ljubljani prav tako socializmu zvesti ljudje. Ne glede na to pa bi lahko Fronta, kjer bi bilo to potrebno, intervenirala s prepričevalno in politično akcijo, kar je bila pri teh volitvah tudi njena glavna in edina naioga. Namesto tega pa so nekateri odbori Fronte spet enkrat po nepotrebnem segli pa administrativnih ukrepih in v nek era smisiu oktroirali zborom volivcev svoje kandidate. V določa nih pogojih, predvsem pa ob večji demokratični tradiciji, višji zavesti in sproščenosti naših ljudi, tudi tak način ne bi bil nobe" na nesreča. Toda mi moramo upa» števati stanje tako, kakršno je, m samo dejstvo, da marsikdo, ki je bil forsiran, ni bil izvoljen, kaže, da nekatera frontna vodstva niso imela posluha za mnenje naših ljudi. Tudi to je eden od razlogov, ki govori za to, da bi kandidiranje morali opraviti zbori volivcev. Prav zato, ker so nekateri odbori Fronte segii po administrativnih ukrepih, pa politično v volilne priprave niso posegli, kar so včasih izkoristili sovražniki in vsilili svoje kandidate. Vzrok za to, da so volilne priprave potekale tako, je po mojem mišljenju v nerazumevanju bistva naše demokratizacije, v smiselni predpostavki, da sta pri nas dve stranki — Fronta in nekakšna organizirana reakcija v smislu organiziranega razrednega sovražni- ka. Mislim, da so med drugim rudi re volitve pokazale, da razen bednih posameznikov (ki seveda, povezani s sovražnimi vplivi od zunaj, pa tudi z našimi lastnimi slabostmi, niso za podcenjevati) o kakšni organizirani reakciji pri nas ni govora. Toda v tej predstavi o organizirani reakciji tiči med drugim vzrok za take, v bistvu nedemokratične postopke. V takih predstavah tiči, mimogrede povedano, tudi precejšnja nevarnost za nadaljnji razvoj naše demokracije, kajti geslo o organizirani reakciji je lahko včasih pri nekaterih posameznikih tudi opravičilo, za katerim skrivajo svoje birokratsko bistvo in uporabo nasilja, s katerim ob pomanjkanju moči prepričevanja edino še iahko uspevajo. Vzrok za to razpravljanje je pravzaprav majhen in prav nič ne zmanjšuje velike zmage, ki jo je tudi na teh volitvah doživel socializem, ki ga gradimo pri nas. Toda zdi se mi škoda, da v položaju, ko bi svetu tudi v tem primeru lahko pokazali, kako daleč naprej je naša koncepcija demokracije od zahodne, da v tem položaju zaradi nerazumevanja in neznanja delamo napake, ki ustvarjajo videz, kot da je demokracija samo propagandno geslo. Zato sem to tudi napisal. Ljubo Bavcon Počastili bodo spomin Pohorskega bataljona Občinski odbor Zveze borcev v Oplotnici bo 8. januarja ob oblct-eiii-ci junaške smrti Pohorskega bataljona priredil množični pohod, na kraj. kjer je bil krvav spe pad med parti z srni in Nemci. Na večer pred praznikom bodo v Oplotnici priredili slavnostno akademijo s sodelovanjem množičnih organizacij. 8. januarja pa bodo v Oplotnici ves dan brezplačno predvajali film »Barba Zvane«. V Slov. Bistrici so odkrili spomenik borcem V nedeljo popoldne so v Slov. Bistrici odkrili spomenik ptdlim borcem in žrtvam fašizma. Spomenik predstavlja pariiiuaa v naravni velikosti ter bodo na ujem vklesana imena 60 padlih borcev. Na vznožje spomenika so predstavniki množičnih organizacij, podjetij in družine padlih borcev položili okrog 50 vencev. Na svečanosti so sodelovali vojaška godba iz Maribora, godba tovarne »Impol«, moški pevski zbor »Svobode« in Kultumo-umetniško društvo iz Slov. Bistrice. Na svečanosti so udeleženci obsodili sovražno politiko Vatikana. Po odkritju so si gostje ogledali razstavo Narodnoosvobodilne vojne. Zveza borcev pa je pogostila svojce padlih, zvečer so v počastitev Dneva JLA priredili slavnostno akademijo, pri kateri so sodelovale vse moo-žične organizacije. 2s LET LJUTOMERSKEGA OR.KESTRA Pred dnevi je ljutomerski orkester praznoval svojo 25-3e!mi-co s koncertom, na katerem je izvajal ped vodstvom dirigenta Loipamika dela F. Schuberta, W. A. Mozarta, J. Sveadsena in Filipa Bernarda. Hkrati je prazni c val a 25-letnico tudi glasbena šola v Ljutomeru. Po csvobo ditvi je imel orkester že nad 68 nastopov. Koncertiral na lju tomerskem odru in gostoval tudi v Beltincih, Ormožu. TVidgoni in Lendavi. V raznih meddruštvenih tekmovanjih, ki jih je organizirala Ljudska prosveta i» v*č poit val io priznani Za slovensko veterinarsko fakulteto PORT Šolsko mladino na smuči! »Težka in zapletena Je naloga, dati naši državi v najkrajšem času čim več dobrih veterinarjev. Ta naloga zahteva od naših fakultet kur najbolj popolne in racionalnejše oblike in čim boljše pedugoške metode, da bi naši študenti čim prej skončali študij in pri tem dosegli najboljšo in solidno strokovno sposobnost. Ta naloga je zlusti težka in zapletena zaradi tega, ker število študentov na eni (Zagreb, Z.) in drugi (Beograd. Z.) naši fakulteti nekajkrat prekaša tisti maksimum, s katerim se še lahko doseže solidna kvaliteta. V tem pogledu bo nastala neka olajšava z otvoritvijo sarajevske fakultete. Druga težava je v teni. ker je število našega predavateljskega kadra nekolikokrat manjše od minimuma, s katerim še se lahko obvlada ogromno delo praktičnega pouka pri tako velikem številu študentov.« Tako covori dr. Rapič, profesor na zagrebški veterinarski fakulteti. V njegovih člankih, v katerih razpravlja o načinu študija in studiranja na veterinarskih fakultetah, lahko zasledimo, kako se postopoma evoluira k prepričanju, da dajejo kvalitetne strokovnjake samo majhne fakultete. V opisu \ tisov pri pregledovanju veterinarskih fakultet in visokih sol po Uvropi skupno s prof. dr. koesterjem, se glasi ustrezni pasus: »Zelo naju je zanimalo tudi število študentov v posameznih šolah. V Oslu je nunuTus clausus, in vsako leto sprejemajo 20 slušateljev, v Stockholmu pa je nnmerus clausus 33 študentov v semestru, od katerih je 13 mest odrejenih za Fince. V Ziirichu prid»* na semester poprečno IS, v Gen.u 20 študentov. V Koeben-havnu prihaja nn posamezne letnike poprečno 40 slušateljev. Nekoliko večje število imata Alfort in Utrecht. V Stockholmu nam je prof. Uagcnof govoril o težavah pri individualnem deli; s študenti, ki so nastale vsled tega. ker je bilo omejeno število povišano od 23 na 33. futH v Koe-beuhu\ nu so izjavili, da je težko delati nu klinikah z večjim številom študentov (40 po senu siru) in da se mora to negativno odražati na kvaliteti samega stedija. Ko smo jim povedali, da imamo pri nas po nekaj eto slušateljev \ semestru, so se zelo začudili in so nekateri dvomili v kvaliteto naših absolventov. Razumljivo je, da sc morajo od njih poslavljati sposobnejši absolventi, vsaj kar zadeva praktično strun, če upoštevamo to. da trnja pri njih klinični študij povprečno 5—6 semestrov in da lahko zaradi majhnega števila študentov posvetijo vsakemu posamezniku večjo pozornost. Kakršen koli drugi študij ne zahteva toliko individualnega in praktičnega dela s študenti kot prav veterinarski, in če se število študentov na veterinarskih šolah poveča čez gotovo mero. potem ni mogoče rešiti potrebne kvalitete z nikakšnim številom asistentov. Drugače rečeno, pri nas ni umestno razpravljati o tem ali nam je tretja fakulteta potrebna nii ne. Ta fakulteta je za našo dr/avo vsakdanja (nujna) potreba. Prav tako tudi ni umesten dvom. da bi nam mogla kedaj postati odveč. Švicarka in Belgija sta nekolikokrat manjši od naše države pa imata po dve veterinarski fakulteti. V obeh je kapitalistična družbena ureditev, kjer je iz znanih vzrokov zaposleno vedno manjše število sirčkov njikov kot v socialistični': državah, kot je to najbolj vidno pri nas.« V nekem pi«mn se tov. prof. Rapič izreza precizncjše tako-le: »lo. kar je Vas impresioniralo (pri čitanju opua potovanja po Evropi, Z.), je bilo za mene odkritje. Majhno število Študentov po semestru: Švicarska po K». Gent 20. Oslo 18. V Stockholmu pa so se nama profesorji pri-t. /i. k* r so jim dodelili še 15 študentov (od 20 na 33). češ da s tem Št. vilom ne morejo doseči kvalitet:*. Ista jadikovanja smo slišali v Koebcnhavnu. l*ri teh razgovorih sem st* opomnil Vaših besed v Beo-gr du. ko s!t* povezovali število študentov in njihovo kvaliteto, ko ste se zavzemali za nove fakultete v našj držav«. Po najini vrnitvi z zapada sem postni entuziast za ustanovitev novih fakultet, ter sem zelo srečen, da je v Sarajevu ustanovljena fakulteta, ki ima že lepo število predavateljev in svoj časopis. Verujem, da bi bilo koristno za naše veterinarstvo, če bi mogla (ekonom-skif Slovenija vzdrževali veterinarske fakulteto. Pri nas je končalo študij kakih 10 izrednih Slovencev, ki bi po nekaj letih lahko postali marljivi mladi znanstveni delavci. V podkrepitev te koncepcije Vam lahko navedem, da vsi naši kliniki mislijo, da se število študentov po semestru nikakor ne sme povečati ned 40. Zamislite si. kako to izgleda, če pri nas pride okrog 200 študentov r.a kliniko. v Beogradu pa celo 409. Države, neznatno večje od Slovenije, kot sta Švicarska in Belgija, imajo celo po dve veterinarski fakulteti.« Starejši, ki smo študirali še v pokojni Avstriji, vemo dobro, da je razmeroma neznatna medicinska fakulteta v Innsbrucku na Tirolskem dajala strokovno in življenjsko mnogo bolj sposobne zdravnike, kot pa svetovno znana ogromna dunajska fakulteta. Medicinski študij je pač takega značaja, da je pri njem najuspešnejše individualno obdelovanje kundiduta. Ravno misel na kvaliteto naših veterinarskih strokovnjakov mi je dala pobudo za akcijo za ustanovitev veterinarske fakultete v Ljubljani. Zagrebška fakulteta še dolgo ne bo mogla dati kvalitetnih kadrov, še manj pa beograjska, težko tudi sarajevska. ker morajo te fakultete še vedno dati kvantiteto vsled tolikega pomanjkanja kadrov v ustreznih bratskih republikah. Naš sedanji kader v večini ni slab, ne more pa postati kvaliteten, ker je preveč obremenjen z delom. Potreben pa nam bo tem kvalitetnejši, čim bolj se bomo bližali našemu živinorejskemu cilju, če hočemo postati v pogledu živinoreje jugoslovanska Švica. To mora biti naš cilj, ker nas v to s*.lijo razmere To tezo potrjuje tudi dejstvo, da se na naših sejmih plemenske živine že sedaj oglaša redno večje število kupcev iz naših južnih republik. Mleko in drugi živalski proizvodi morajo biti nekakšni postranski izdelki visoko vzrejene plemenske živine, ki pa mora postati izvozni predmet za ostale naše jugoslovanske republike. Ta naloga je sicer poverjena Sloveniji tudi že v petletnem planu. Na to nas silijo naravne zoohigienske, predvsem terenske iu klimatske razmere. One nam diktirajo, da si moramo utreti enako pot za vzgojo živinoreje, kakor so jo prehodili živinorejci v Švici In v sosednji Avstriji. Po prvi svetovni vojni je bila Avstrija močno v gospodarskih škripcih. V kmetijstvu je začela omejevati žitarice in forsirati živalsko hrano. Končni rezultat je ta, da pridela dežela, ki je poprej uvažala mleko in njegove proizvode, danes toliko teh proizvodov, da krije svoje lastne potrebe in jih celo izvaža. V Avstriji so pa podobne alpske razmere, kakršne so skoraj povsod pri nas. Poleg tega enega gospodarskega, živinorejskega razloga za ustanovitev veterinarske fakultete v Sloveniji, govorijo še nacionalni kulturni momenti. Mnogokrat in mnogi od nas se tega ne zavedajo, zato hočem navesti spet mišljenje hrvatskega profesorja zoohigicne dr. Romiča, ki se glasi v privatnem pismu takole: »Zanima me, kaj je z ustamvlja-Ijanjem veterinarske fakultete. \ ,>ak narod se lahko uspešno in samostojno razvija le takrat, če ima v svojem lastnem domu vse visoke šole, v katerih odgaja lastne sinove intelektualce. Cim manjši je kak narod po številu, tem večja je pri njem nevarnost nacionalne stagnacije, pa celo odnarodov an ja. Temeljiti nacionalni in kuiturni preporod in napredek nekega naroda začenja z ustanovitvijo najvišjih šol v domovini. To pravilo je dosedaj veljalo pri vseh narodih sveta in mislim, da tudi slovenski ni izjema. Ustanovitev veterinarske fakultete v Ljubljani je nacionalna potreba slovenskega naroda. Mislim, da ima v tej stvari prav.« Iz krogov slovenskih veterinarjev se slišijo posamezni glasovi proti ustanovitvi slovenske veterinurske fakultete, češ saj imamo lepo fakulteto v Zagrebu. Te izjave so možne in razumljive, ker pač večina naših veterinarjev, ki so pri svojem strokovnem delu prezaposleni, nima dovolj časa. da se pozanima o stanju svoje stroke in njenih znanstvenih ureditev ter novejši problematiki izven Jugoslavije. Tako negativno gledanje pobijata najbolje že citirana zagrebška profesorja. Poglejmo si problem še z enim objektivnim merilom. Življenje samo nam najbolje kuže potrebo in potreono število strokovnjakov za neko stroko. Tako je biio v kapitalistični Nemčiji, kjer je velika večina (85#/*) veterinarjev opravljala svobodno prakso. V letih i925—39 je bilo na primer 5476 veterinarjev, ki so otpravljali prakso. Na enega veterinarja je pnsio povprečne MO konj, 2,S00 goved, 2500 svinj in 960 ovac in sicer na terenu 85 km*, medtem ko je bilo v tem času v takratni Dravski banovini stanje takšno: na 1 veterinarja je odpadlo 1278 konj, 9035 goved, 1198 ovac in 7147 prašičev na terenu 305 km1. Sedanje stanje_ v Sloveniji pa je: okrog 904 konj, 7022 goved, 1698 ovac in 7348 prašičev na 328 km*. To stanje rezultira iz števila 70. ki je pravilno število terenskih veterinarjev. Strogo vzeto bi se število še zmanjšalo na 63. (Stanje se je medtem od lanskega leta nekoliko že popravilo.) Ce bi pa vzeli tudi število 100 kot bazo, v katerem bi bili zapopadeni vsi veterinarji, ki se količkaj udejstvujejo na terenu, bi bila ustrezna števila sledeča: 664 konj, 4916 goved, 1188 ovac in 5143 prašičev na 250 km*. Ce to primerjamo z navedenim stanjem v Nemčiji, ki še tudi ni bilo označeno kot najboljše, je jasno, da je pri nas potrebno vsaj še enkrat večje število veterinarjev, da bi, kar bi bila poprečna norma, odpadlo na enega veterinarja okrog 2000 goved, seveda poleg ustreznega števila ostalih domačih živali. Kar se tiče površine vidimo jasno, da se je stanje v sedanji Sloveniji nasproti bivši banovini še poslabšalo. V Zagrebu, Beogradu in Sarajevu imamo kakih 140 slovenskih slušateljev veterinarstva. Ti bodo, kolikor lahko predvidevamo v 4 do 5 letih nastopili službo. V sedanjem aktivnem kadru pa jih je že 35—49 zrelih za pokoj. Cim pride omenjeni mlajši kader, bodo stari upokojeni in stanje se bo samo deloma popravilo. Na ta način bi bilo potrebno, da daje naša perspektivna fakulteta že v 7—S letih strokovnjake. Zato ni pretirano, če nekateri od nas trdijo, da bi morala začeti delovati fakulteta najkasneje 1954. leta. saj bi v tem primeru šele leta 1960 61 lahko dala prve veterinarje, kar pa bo težko dosegljivo. Zato so pa pripravljalna dela za novo fakulteto tembolj umestna in nujna že sedaj. K temu še to, da je število slovenskih veterinarskih štu- dentov ▼ Zagrebu in Beogradu ▼ zadnjem Času občutno padlo. Ustanavljanje veterinarske fakultete, kakor medicinskih fakultet sploh, je draga zadeva. Tegn nisem pozabil. Zeto bo naša bodoča veterinarska fakulteta lahko uporabljala že obstoječe inštitute Agronomske in gozdarske fakultete, kakor bodo njeni inštituti (anatomski, histološki, fiziološki, zoohigienski in drugi) služili ostalima dvema fakultetama, predvsem agronomski, ki bi jih sicer morala sama, dasi v manjšem obsedi, tako ali tako imeti. V poštev pride precej skupnih inštitutov. Iako bodo tudi racionalnejše izkoriščeni inštituti, o čemer se že nekaj časa pri nas mnogo diskutira. Precedenčni analogni primer je Koenbenhaven, kjer sta agronomska in veterinarska fakulteta pod isto streho. Razen tega obstojajo že delno izgrajeni in opremljeni inštituti Veterinarskega znanstvenega zavoda oziroma Centralne veterinarske bolnice v Ljubljani, ki bi lahko služili za veterinarski študij. Animalna kultura se bo pri nas razvila tudi v pogledu higiene hranilnega izvora, kakor tudi prehrambene industrije, če bomo v službo na tereun lahko postavili Številnejši in kvalitetnejši veterinarski naraščaj, vzgojen v lastni domači fakulteti. Na Bled, v Rogaško Slatino, Laško. Dobrno. Radence in druga zdravilišča, večja okrevališča in letovišča ter tudi še v industrijsko-mdarske kraje spadajo moderne klavnice. To je nujna higienska potreba za pravilno in zdravo distribucijo animalne hrane in obenem sama po sebi tiha in solidna reklama za naš tujski promet. Tem zahtevam le delno odgovarjata klavnici v Ljubljani in Mariboru, vse pa ostale ne odgovarjajo oziroma jih sploh ni. (Sicer se je medtem že tudi tu stanje «ekoliko popravilo). Končno ne smemo pozabiti tuui teh dveh nacionalno-kulturnih momentov: vse stroke v naši republiki imajo svojo vrhovno znanstveno-pedagoško institucijo, visoko šolo ali fakulteto, razen veterinarske iu drugi moment: obzir do naših rojakov v zamejstvo. O prvem momentu sem že govoril v začetku članka. Slovenci izven meja noše republike, kakor avtohtono naseljeni tik ob naših mejah, tako tudi izseljenci po vsem svetu, imajo svoje poglede obrnjene na naš razvoj. Veselijo se vseli naših uspehov, ki v njih vzbujajo, dvigajo in jačajo narodno zavest in pogum. Številni naši mladi zamejski rojuki že študirajo na naših visokih šolah. Tudi bodoča veterinarska fakulteta jim bo lahko na razpolago. Pregrade, ki še obstoje v tem oziru, bodo sčasoma odstranjene. Zamejskim Slovencem moramo dati poleg dobrega učiteljstva tudi dobro podeželsko inteligenco, v katero spada vsekakor veterinar, ki je v stalnem neposrednem stiku z živinorejci in s kmečkim ljudstvom sploh. Zdaj, ko gradimo socializem v naši državi vidimo najbolje, predvsem na podeželju, kako zavira hitrejšo izgradnjo zaostala miselnost nekaterega dela ljudstva. Pod vplivom napredne podeželske inteligence, ki pa mora biti sama Doprej vzgojena, se bo ta del ljudstva hitreje prevzgojil. Take kadre nam pa more dati le domača. pa četudi majhna visoka šola, kakršna bo brez dvoma visoka šola z agronomsko, gozdarsko in veterinarsko fakulteto v smislu dosedanje organizacije visokih šol. sicer pa perspektivna slovenska veterinarska fakulteta ne bo mogla ostati domena samo slovenskih slušateljev, marveč bo morala tudi služiti vsej Jugoslaviji. Po mišljenju prof. Kapica bodo morale naše dosedanje 3 fakultete, delovati s sedanjo preveliko frekvenco študentov še kakih 10 ali celo 13 let, da bodo dale Jugoslaviji potrebno število veterinarjev. Sele potem bodo ^ mogle pristopiti k produkciji kvalitetnih absolventov. Teh bo pri normalnem številu veterinarjev na terenu potrebnih letno 180—209 za vso državo. V smislu prejšnjih ugotovitev v tem članku bo moralo biti število študentov po semestru največ 40, oziroma v sili 50. Torej doseuanje 3 fakultete ne bodo kos skupni nalogi. Zato bo pač naša slovenska fakulteta morala sprejemati tudi slušatelje iz bratskih republik. Iz tega pa tudi logično sledi, da ne bo peta fakulteta v Skoplju preveč. Ne smemo se omejevati samo na svoje ožje slovenske razmere, doprinašati moramo svoj del tudi k splošnemu jugoslovanskemu napredku. Skrb, da bi bilo pri nas preveč veterinarskih strokovnjakov je nepotrebna. Saj se bo lahko pri sprejemanju novih študentov omejilo število, čira bo to potrebno. Načrt novega zakona o univerzah predvideva močnejšo kontrolo javnosti' nad delom posameznih fakultet. Predstavniki strokovnih organizacij bodo sodelovali pri ustreznih ukrepih fakultetskih svetov. Predsednik društva veterinarjev bo imel možnost sodelovati pri določanju števila slovenskih slušateljev. Smatral sem za svojo patriotično in kulturno dolžnost, da povem ta svoja izvajanja naši javnosti. Tako ima vsakdo priliko analizirati, pa tudi pobijati moje razloge in navesti morda tehtnejše, ki hi eventu-elno mogli omajati moje poglede. _ Literatura: Rapič S.: Nekoliko rijoči na početku školske godine. Veterinar V, str. 225—231. 1950. — Treba li treći fakultet. Ibidem str. 97—101. — Rapić-Koester: Naša posjeta nekim stranim veterinarskim fakultetima i visokim školama. \e- Smučarski šport je sestavni del splošne telesne vzgoje, česar se večina naših tciesnovzgojnih in športnih organizacij in funkcionarjev docela ne zaveda, saj se na primer za eno najvažnejših nalog — množičnost — v minulih letih ni naredilo nič omembe vrednega. Prvi korak Smučarske zveze Slovenije v tej smeri je bila ustanovitev podzvez ter tesna povezava s telesnovzgojnimi društvi Partizan in šolami, ki bodo zdaj vključili smučanje v svoj delovni program. Prav neverjetno se sliši, da vlada danes v krajih, ki so bili nekoč središče smučarskega življenja, splošno mrtvilo. V podkrepitev naj povemo samo primer iz Podkorena, kjer so bile minuli* nedeljo, prve smučarske tekme, namenjene za domačine, vendar se za tekmovanje nihče ni prijavil! Ne moremo reči, da v Podkorenu, Mojstrani, Kranjski gori in drugod ni smučarjev, pač pa je vzrok temu pomanjkanje športnih delavcev, ki bi zbirali številno mladino, jo vzgajali in hkrati stremeli za ustanovitvijo društev ali sekcij. Prav zato bi morale biti šole žarišča V počastitev 60 letnice Pred dnevi je imelo Planinsko društvo v Mariboru redni letni občni zbor. Delo je bilo zelo razgibano. Društvo je obnovilo znani razglednik nad Bolfenkom, pokrilo bivši Senjorjev dom in popravilo cesto Ribnica—Ribniška koča, tako da je sposobna za kamionski promet. V vse to je biio investiranih okoli 2.990.000 din ob krepki podpori ljudske oblasti. Članov ima društvo 2509, med katerimi je nad 30% mladincev in pionirjev. Društvo oskrbuje Mariborsko kočo. Ribniško kočo KOŠARKA Zmaga Crvene zvezde na turnirju v Ljubljani Tridnevni košarkarski turnir, na katerem so sodelovali Crvena zvezda iz Beograda, Mladost iz Zagreba ter Ljubljanska kiuba ASK in Železničar je bil predsinočnjim končan z odločilno tekmo za prvo mesto med ASK in Crveno zvezdo. Beograjčani so zasluženo osvojili prvo mesto, ker so pokazali, da so zares mojstri v košarki. Turnir je bre2 dvoma koristil predvsem Ljubljančanom, ki so se lahko v medsebojnih tekmah marsikaj naučili. Čeprav se je pričakovalo, da bodo igralci ASK v finalni borbi podlegli svojemu nasprotniku, vendar bi bolj navdušili številne gledalce, če ne bi imeli zlasti v prvem polčasu izrazite smole v metanju na koš. Železničar je igral proti Mladosti boljše kakor prejšnje dni, do začetka nove sezone pa se bo moral dobro pripraviti, če bo hotel z uspehom poseči v prvenstvene borbe. Vrstni red udeležencev je tale: 1. Crvena zvezda, 2. ASK, 3. Mladost, 4. železničar. Rezultata tretjega dne tekmovanja: Crvena zvezda : ASK 53:36 (26:12) Mladost : Železničar 49:37 (21:16) Kratke šahovske vesti Šahovski klub sželezuičar« iz Beograda je gostoval od 1Ü. do 18. decembra na Švedskem in Norveškem, kjer je imel s tamkajšujo šanovsko ekipo »Železničarja« tri tekme. V Norköpingu je igral proti moštvu švedskih železničarjev neodločeno 3:3, v Stockholmu je proti ojačenemu moštvu železničarjev Stockholma izgubil 2:3, v Oslu pa je proti šahovski reprezentanci norveških železničarjev igral neodločeno 6:6. Rabar in dr. Nedeljkovič sta odpotovala na Dunaj, kjer bosta sodelovala na mednarodnem šahovskem turnirju. V bevervijkn na Nizozemskem bo od 6. do 18. januarja mednarodni turnir, ki se ga bo udeležilo 6 holandskih in 6 inozemskih mojstrov. Šahovska zveza Jugoslavije je za ta turnir prijavila mojstra Andriča. Na turnirju druge skupine, ki bo v istem času, bo sodelovala tudi prvakinja Srbije Ljubica Bačič. Za turnir državnih prvakov v Ljubljani se je poleg Pirca in dr. Vidmarja prijavil tudi velemojster Ko-« tič. Na šahovskem turnirju v Sežani Je zmagal Franc Škulj. Na mm tekmovanju je 6 udeležencev doseglo kategorijo. Nu pokalnem brzoturnirju za prvenstvo Jesenic v decembru je zmagal Zdravko štrumbl. Na turnirju za prvenstvo Jesenic sodeluje 6 drugokategornikov, 7 tretjekategornikov in 2 četrtokate-gornika. Po 8. kolu vodi Zdravko Strumbl s 7 točkami pred Janom s 6 in pol točke, Langusom 5 itd Na pionirskem prvenstvu Jesenic sodeluje 20 igralcev. Za šahovsko razgibanost na Jesenicah je velikega pomena lepo urejeni igralni prostor, ki ga lahko štejemo med najlepše v Sloveniji, pri čemer pa je boleča točka vprašanje najemnine teiinarski Glasnik IV, str. 449—493, 1950. — Zavrnik F. L: Kako je zdravlje naše narodne stoke zaštićeno. Jugoslov. Vet. Glasnik XIV. str. 273—292, 1934. — ***: Naš posjet nekim veterinarskim fakultetima u Zapadnoj Evropi. Ref. Veterinar V, str. 80-82, 1950. Prof. dr. F. I. Zavrnik. smučarskega delovanja, ne pa da z zastarelim naziranjem celo ovirajo njegov razvoj. Pomembna naloga pristojnih šolskih forumov je torej, da pošlje v take kraje učitelje, ki bodo skrbeli za telesni razvoj šolske mladine. O naših vrhunskih tekmovalcih lahko trdimo, da nimajo zadovoljive kondicije, Ker čez leto vse premalo ali pa skoraj nič ne goje dopolnilnih Športov. Njihova tekmovalna usposobljenost je krajpada prešibka, saj se po mnenju smučarskih strokovnjakov tudi ne znajo pripravljati, kaj šele, da bi postali kvalitetni trenerji. Vzpenjače so kajpada tudi velikega pomeua za razvoj smučanja, vendar pa to ni edini pogoj za dosego kvalitete, kakor mislijo nekateri naši smučarji. Gradnja žičnic je izrazito komunulne zadeva, kar pomeni, da morajo služiti svojemu namenu poleti in pozimi. Sedanje naše vzpenjače, ki so amatersko delo smučarskih klubov ali sekcij, so revue, tako da o njihovi pomembni vlogi skoraj ne moremo govoriti. slovenskega planinstva in Zavetišče pri Pesniku. Alpinistični odsek je izvedel vrsto zanimivih plezalnih vzponov. Na zborovanju so sklenili, da bodo proslavili 60-letnico slovenskega planinstva s slavnostno akademijo in planinsko razstavo. Prav tako so sklenili napovedati tekmovanje vsem planinskim društvom v Sloveniji, katero bo najbolj primerno proslavilo 60-letnico prvega slovenskega planinskega društva. Za občni zbor je izdalo mariborsko planinsko društvo posebno revijo »Planine ob meji«, ki obravnava problematiko planinstva ob severni meji. Društvo bo začelo pripravljati tudi zgraditev prvega planinskega doma na Kozjaku in sicer na znanem Zavcerjevem vrhu, odkoder je lep razgled na Maribor. frk Strelske tekme dijakov v Mariboru DijaiU mariborskih gimnazij so Dan JLA počastili s strelskim tekmovanjem. Sodelovalo je .9 ekip z okoli -50 tekmovalci. V tekmovanju moških je zmagala prva gimnazija, ki je imela v Smiljanu Pušenjaku tudi najboljšega strelca. Dekleta so tekmovale samo kot posameznice, medtem ko so pionirji postavili tri ekipe, med katerimi je zmagala V. gimnazija. Podrobni rezultati so tile: Mladinci — moštva: I. gimnazija 1088 krogov, II. gimnazija A 10&f, II. gimnazija B 1064 itd.; posamezniki: Smiljan Pušenjak (Z. G.) 239, Milan Skaza 246, Viktor Demjač (oba II. g.) 237 itd.; mladinke: Belec 221, Zupanič 199, Kramžer (vse II. g.) 169 itd.; pionirji: Reisman 257, Po-legek 249, Masten (vsi V. g.) 231 itd. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno in se je pod tehničnim vodstvom prof. Legata brezhibno odvijalo. Najboljša ekipa in najboljši posameznik sta prejela okusen pokal, poleg tega pa je desetorica prejela še primerne nagrade. V. gimnazija kot prireditelj je bila številčno najmočneje zastopana. Smučarske tekme v Podkorenu in Kranjski gori Smučarski klub Enotnost priredi v nedeljo v Podkorenu meddruštvene tekme v tekih. Člani in starejši mladinci bodo tekmovali na 12 km dolgi progi, članice in mlajši mladinci pa na 6 km. Start bo v Podkorenu ob 11. uri. Prijave bodo sprejemali v hotelu Vitranc v nedeljo do 10.30. Hrati bodo v Kranjski gori meddruštvene tekme v slalonu za vse kategorije. Start ho ob 11.30, prijave pa bodo sprejemali do 11 pri vzpenjači v Kranjski gori. * Košarkarji zagrebške Lokomotive so odpotovali na gostovanje v Nizozemsko, medtem ko bodo košarkarji beograjskega Železničarja sodelovali na turnirji? v Bruslju. Drsališče SD Ljubljana pod Cekl-novim gradom je odprto! Vinarska zadruga v VIPAVI predeluje in neguje po svojih članih kvalitetna sortna vipavska vina: PINELA, REBULA, ZELEN Maribor napoveduje tekmovanje GEOGRAFSKI VESTNIK Časopis za geografijo in sorodne vede. Letnik XXIV. (1952). S sodelovanjem Svetozarja Ilešiča uredil Anton Melik. Ljubljana 1952 Geografski vestnik, glasilo Geo-grafskega društva v Ljubljani, je naša ediaa geografska periodična publikacija. Njen značaj je ostal v letošnji številki v bistvu isti kakor dosedaj. V glavnem je še vedmo zbonr.ik znanstveciih razprav, ki so rezultat tekočega dela slovenskih geografov :s'.v i-jo življenjskega pomena. Rrof. A. Melik analizira v svoji razpravi možnosti t» povezave s posebnim pogledom na značaj naše obale pa tudi njenega goratega zaledja, ki nudi zaradi svojega pretežno kra-škega značaja le malo primernih poti iz notranjosti do morja, pri tem pa seveda ne prezre lokalnih prirodnih in gospodarskih faktorjev, ki govore za izgradnjo ali forsiranje te ali one luke. Osnovni zaključek avtorjevih premotrivanj je, da ne kaže forsirati izgradnje ene ali dveh večjih luk. temveč dograditi vzdolž naše obale vsaj šest pristanišč, ki bodo sposobna svojo prometno funkcijo smotrno nasloniti na prometne poti. ki jih nakazuje priroda. V drugi razpravi obravnava naš znani strokovnjak dr. Srečko Brodar značilnosti diiuvialne hidrografije, geomorfologije in klimatologije na osnovi straigraflje jamskih sedimentov po obodu pivške kotline. Zlasti so dragocene ugotovitve o paleoklimatskih spremembah v ledeni dobi. ki imajo veljavo tudi za širše ozemlje, kakor je zgolj Pivka, in bodo mogle tako s pridom koristiti tudi pri geo-morfološkem proučevanju perigla-e:a!tae*ga obrobja Alp, pa seveda predvsem na prazgodovino. Povsem geomorfološkega in geološkega značaja je razprava dr. Ivana Rakovca o nastanku in raz- voju Ljubljanskega polja. Nova vrtanja v zvezi z vodovodom v Klečah so avtorju omogočila, da Je poglede na morfogenezo poljn, ki jih je nakazal že v eni prejšnjih študij, še dalje razvil. Razprava o temperaturah ln padavinah v Ljubljani v zadnjem stoletju je zanimiva zaradi tega, ker skuša njen avtor dr. Vital Manohim nakazati nihanje podnebnih razmer, kakor nam jih odražajo metereološka opažanja, pokazalo se je. da moremo tudi pri nas ugotoviti v poteku vremena na daljša obdobja «neko periodici-teto, četudi ne povsem pravilno. Vsekakor pa je avtor nedvomno pokazal da je postalo vreme v zadnjih desetletjih bolj nagnjeno k spremenljivosti, ne tako v poletni kakor v zimski dobi. Toda vzroki so ostali še močno nejasni. Razveseljivo je. da so se pojavila med avtorji tudi nova imena mladih geografov, ki se oh tej priložnosti po večini prvič oglašajo s svojimi deli. Kar štiri razprave v Vestniku so rezultat njihovega raziskavami a. Milan Šifrer Je prikazal v svoji razpravi obseg poledenitve na Pokljuki. Kakor je razvidno iz naslova, študija ne obravnava vseh vprašanj glaciacije na tem področju, toda šele ž njo smo dobili jasno sliko, kje in kakšne sledove je zapustila na Pokljuki diluvial-na poledenite v. Naslednja razprava Vladimirja Klemenčiča o rasti prebivalstva na Slovenskem Koroškem priča, da geografi ne zanemarjajo v svojem proučevanju tudi naših krajev la- ven državnega ozemlja. Avtor poudarja da so tendence populacijskega razvoja to in onstran meje v splošnem enake. Čeprav je dejanski prirastek prebivalstva na ozemlju Slovenske Koroške v zadnjih petnajstih do dvajsetih let bil precej večji kakor v LR Sloveniji. je rezultat izrednega kopičenja prebivalstva v mestih in turističnih krajih, podeželje pa kaže tam kakor v ostali Sloveniji stagnacijo, v hribovskih področjih pa celo izrazito depopulacijo, kar ni cia zadnjem mestu odraz agrarne preobljudenosti. Tudi na Slovenskem Koroškem so področja z velikim deležem kmetskega prebivalstva hkrati ozemlje, kjer je število prebivalstva v upadanju. Zanimiva je študija Janka Tavčarja o planinskih poteh v Slovenskih Alpah. Pripomniti pa je treba, da naslov ni posebno posrečeno izbran. Saj avtor ne obravnava prave planinske poti, to je tiste, ki jih uporabljajo planšarji in živina za dohod na planine, temveč turistične gorske steze, torej »planinske« poti v razširjeni. a ne točni označbi. Studija je povzetek vsega, kar je bilo pri nas v zvezi s tem napisanega, in bo zato gotovo zanimala zelo širok krog ljubiteljev naših gora. Za geografe posebej pa je dragocena analiza nagibov, ki so privedli človeka na visoke gore že pred dobo modernega turizma, pa naj bo to planšarstvo, rudarstvo ali ogljarstvo. Proučevanja novih možnosti za izrabo vodnih sli v Sloveniji so našla odraz tudi v študiji Nade Novak-Cadeževe. v svojem poročilu o barvanju Logašč.ice nam ne podaja samo tehničnih podrobnosti, temveč se ustavlja tudi pri problemu pretoka vode v kraškem svetu. V zvezi s pripravami za gradnjo hidrocentrale pri Vrhniki, ki bo izkoriščala vodne sile Notranjskega krasa, je važna ugotovitev. da se voda Logaščice združuje s podzemskim odtokom notranjskih kraških polj. predvsem planinskega polja. Uspela noviteta Je posebna rubrika z manjšimi prispevki h geografskem proučevanju. To pot poroča France Planina o nedavnem podoru na Javorščku v Posočju, Danilo Furlan pa kritično premo-triva arhiv ljubljanskega metereo-loškega observatorija. Pozdraviti Je tudi treba, da je Obzornik letos precej razširjen in želeti bi bilo, da se v bodoče še bolj razširi, saj skuša v skromni meri izpopolniti tisto vrzel, ki je posledica pomanjkanja domače mesečne ali vsaj četrtletne geografske revije, ki bi nudila zainteresiranemu bralcu vpogled v so-dobne tendence v geografski znanosti kakor tudi v geografski podobi sveta. Od prispevkov zasluži pozornost predvsem prikaz novejših načelnih razprav o geografiji, ki ga* Je prispeval dr. Svetozar Ilešič. Recenzije domače ter deloma tuje geografske literature »kupaj s poročili o delu naših geografskih ustanov končujejo letošnjo številko Vestnika. V. Kokole, MESTNI BUFFE RAVNE na Koroškem čestita za NOVO LETO 1953 Jože Mernik, državni obrtni mojster, SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, MARIBOR Strossmayerjeva ul. 3 čestita za NOVO LETO UPRAVA CEST potrebuje večje število VOZNIKOV S KASONI za odvoz snega. — Interesenti naj se javijo vsakokrat na dan novo zapadlega snega ob 5.30 na Ambroževem trgu 7. MLO — Uprava cest. Vilharjeva cesta 14 I Uspeha polno srečno NOVO LETO 1953 želi vsem svojim odjemalcem SLAŠČIČARNA »ZVEZDA«. MARIBOR Gosposka ulica 25 DRŽAVNO VELETRGOVSKO PODJETJE S KMETIJSKIMI PRIDELKI »ROŽNIK« PTUJ želi vsem dobaviteljem in odjemalcem srečno in uspeha polno NOVO LETO! POPRAVEK k objavi rezultatov 37. kola Državne loterije FLRJ V včerajšnji številki bi se moralo pravilno glasiti: 5C.930 din je dobila št. 704381 in ne 7G488; Po 20.000 din so- dobile št: .88837 .60577 .27234 .36072 .93388 .07528 .38290 .23017 .23644 .84519 .64557 .05226 3.000 din je dobila št.: ..6693 (bila je slabo vidna). Vreme Napoved za četrtek: Pretežno lepo vreme z nekoliko povečano oblačnostjo V kotl.ns.h predvsem ponoči ti v dopoldanskih urah megla. — Najnižja nočna temperatura bo do —15° C. čez dan pa okrog 0 stopinj Celzij KOLEKTIV INVALIDSKEGA PODJETJA »TAPETNIŠTVO« v MARIBORU čestita cenjenim odjemalcem ob VSTOPU V NOVO LETO in se priporoča tudi v naprej Mestno kamnoseško podjetje MARIBOR — Ptujska cesta 42 IZDELUJE IN PREVZEMA VSA NAROČILA IZ NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA 2 E L I SREČNO NOVO LETO 1953 in se priporoča za nadaljnja naročila • ■ KOLEKTIV PODJETJA ZA GENERALNA IN SREDNJA POPRAVILA AVTOMOBILOV »AVT00BNGYA« MARIBOR — Mlinska ulica 13 želi vsem svojim strankam in vsem delovnim ljudem SREČNO NOVO LETO 1953 Za isovoletsss lato - mm VSI, Ki ŽELITE. OBDAROVATI SVOJ E OTROKE, Sl OGLEJTE NASE NAJNOVEJSE IZDAJE, KI JIH DOBITE V VSEH KNJIGARNAH BARVNE SLIKANICE Maksim Sedej — Matej Bor: Slike in pesmi o živalih, broš. din 140.—, na lepenki din 3S0.— Marija Vogelnik: Moj koledar, cena din 200.— Oton Zupančič: Mehurčki, cena din 195.— Utva: Kaj je videl Mižek Figa, broš. din 190.—, na lepenki din 350.— PESMI, PRAVLJICE IN POVESTI' ZA OTROKE O goskici, ki se je učila peti, cena din 120,— Kornej Cukovski: Pravljice, cena din 230.— Cesare Dei: Popotovanje piščeta Pikca, cena din 160.— Črtomir Šinkovec: Rožna zibelka, cena din 140.— Altajske pravljice, cena din 225.— KNJIGE ZA MLADINO Fran Erjavec: Mravlja, cena din 140.— Fran Erjavec: Žabe, cena din 140,— D'Amicis: Srce, cena din 195.— Ferenc Molnar: Dečki Pavlove ulice, cena din 200.— Henrik Sienkiewicz: V puščavi in goščavi, cena din 350.—•. Eric Hesselberg: Kon Tiki in jaz, cena din 120.— Dr. Miroslav Zei: Iz ribjega sveta, cena din 200.— Miroslav Adlešič: Od mehanike do elektronike, cena din 540,— TE DNI IZIDEJO ŠE: Barčica in Boter petelin in njegova zgodba — barvni slikanici H. C. Andersen: Snežna kraljica in druge pravljice Bogomir Magajna: V deželi pravljic in sanj Jules Verne: Potovanje na luno Anton Polenec: Iz življenja pajkov Maks Prezelj: Mladi kemik CE TEH KNJIG NE DOBITE v KNJIGARNAH, SE OBRNITE NARAVNOST NA ZALOŽBO. KI VAM JIH BO TAKOJ POSLALA ZSL0ŽB& G£ - šifcijana, Titovs 1s G. str. / Slovenski pnročrvnloc / st. 304 / 25. decembra 1952 KOLCDAft CeacLK. zo decembra: Rodan Pfcicu, 26. detramora: Z.öiäo. Vcnće SPO.uINSKi DNEVI 25. XII. lö-iu. — Rojen rusk, sklada .c* j Pater Iljic ^ j ko .ski, 25 X u 187 i. — KOjcn sk.adateij Em ju AGafaič; 25 XII. io&i. — Ustanovljena narodno obrambna Družba sv C r:.a n Metoda; 25 Xil 1924. — Umrl prv: slovenski skladatelj Viktor Parma; 25. XH. lS-il. — Hue*, ooji v Po-ljansk. dolini naa Skoljo Lcko m v Dražgošah na Gorenjskem. * V zvezi z dodatnim sklepom o sklicanju zborov volivcev, lajn št iV00/52 z dne 22. t. m., se morajo izvesti zbori volivcev na ob m oiju MLO Ljubljana do Ji januarja 1353 in ue kakor je bilo sklenjeno prej iio 3ü. decembra 1352. Aktiv srednješolskih profesorjev gi-isoe in mladina se zahvaljujta Slovenskemu oktetu. Akademski folklorni Skupini »France ..laio.t« za sodeiovczije na 8. Mladinskem koncertu v njubijan*, prea-sem tov Janezu Bo.etu. Marji Šuštarjevi in d:. Vaiensu Vodušku za uvodne besede. 7761-n Sestanek alpinistov PD Ljuuijjn« — mauca oo ane 26. te^a meseca oo XiJ.oü v dius-vcA. p.saiu:. Vazno. Grosistično pcajcije s špecerij* sk.in i»i%wü LjUOljena, X»to»a cesta i2, obvešča svoje cenjene oUjciii^-ce. cta uočio SK.au.šca G.it 2j. .n 5o. decembro zaradi inventure zaprta. 7763-n Po'Jj'-ije .»Ac-ana koniekcja, Ljubljana. iiiöVu ttaiu isu tpt*icit začetne UOicjbUSlie postaje; te»CiOn 2Z.3J1 ima stalno na zaio»i otrosno konfekcijo: bluz.ee, smučarske lilace, obick.ee za deklice, kiotaste halje, predpasnike, sparse srajčke itd. — proaaja na drobno m debelo. »Dcncai« Ljubljana, obvešča vse zoone ustanove, zooozci* a vn- ke i-n dentiste» aa bo podjetje zaradi inventura ou 2. jRiuaija do vk.jučno 9. januarja lbo3 zapi to. i v ec na rwajzaijuH< z dim nimi cevmi, prodam. - Pintarič, Škrahčeva ulica 25. 18129-4 PISARNIŠKO OPREMO, dobro ohranjeno, temno, kupimo. - »Rašica*, tovarna pletenin in čipk, Tacen — Gameljne. 18172-5 ŠTIRI CIUNDRSK1 BLOK, znamke Wanderer, kupim. Skubic, Veliki stradon 9. 1S175-4 DIESEL-VLAČILEC s prikolicami, ta koj kupimo. - Trgovsko podjetje »Železnina«. Jesenice. 1S181-5 DOBER RAČUNSKI STROJ za vse štiri operacije, kupimo takoj. — Trgovsko podjetje »Železnina«, Jesenice. 181S2-5 MANJŠI OSEBNI AVTO takoj kupimo. - Prednost imajo Olympia, Mercedes, Fiat, po možnosti povojne tipe. Ponudbe pod: JPrvo vrsten avto« oglasnemu oddelku. UNRRA KAVO kupim. • Naslov v oglasnem oddelku. 18150-5 RADIO, skoraj uov, zamenjam za pisalni stroj ali pletilni stroj. Ponudbe oglasnemu oddelku SP pod »Ugodno«. 1SI661 OSEBNI AVTO »FIAT«. 1100. gene ralno popravljen. Črn, se zamenja za osebni — terenski »Mercedes«, tipa 770, ali pa »Jeep«, tudi v neurejenem stanju. Razlika po do govoru. — »MEPROM«. Ljubljana HIŠICA, dvosobna, na periferiji, vrt, takoj vseljiva, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 18118-7 NAGRADO DOBI, kdor mi odstopi ali najde prazno sobo. - Ponudbe pustiti v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca« ▼ Celju. 18185-9 OPREMLJENO SOBO iščem. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Canada«. 18141-9 IZGUBIL SEM ŽEPNO URO. Najdi telj dobi nagrado. Naslov v ogl. oddelku 18171-10 MOŠKA ŽEPNA URA izgubljena od Planine do Trubarjevega trga v Kranju. Najditelja naprošam, naj vrne za nagrado. Namestnik, Tru barjev trg 2. Kranj. 18178-10 ODNESENA TORBICA 22. decembra z vsemi dokumenti, prosim vrniti vsaj dokumente v oglasnem oddelku. Cvirn Katarina 18156-10 IZGUBLJENO DENARNICO z goto vino dobite v trgovini »Moda«, Frančiškanska 5 1S127-10 VSEM TRGOVSKIM PODJETJEM! Uprava splošnega trgovskega podjetja Črnomelj opozarja trgovska in produktivna podjetja, da ne izdajajo blaga za naše podjetje in na račun našega podjetja, ki bi se ne mogle i/kn/ati. da so od našega podjetja pooblaščene, da smejo zanj nabaviti blago. — V slučaju, da bi se tak primer pojavi!, bomo primorani blago na stroške pošiljatelja vrniti. 18176-11 SKOK ANTONIJA, delavka v To varni glasbil, Mengeš, preklicujem kot neresnične vesti, ki sem jih širila glede Škofiča Jakoba in Gosarja Ivana ter obžalujem svoj po stopek. Imenovana se zahvaljujem, da nista sodno nastopila proti meni. 18147-tl (uiriLi Po dolgi, mučni bolezni nos je ▼ 61. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni inož. oče, brat in svak PETER ODER. Pogreb bo 25. decembra 1952 ob 15. uri na mestnem po kopališču ▼ Celju. - Žalujoča žena, sinova Herman. Peter, družini Pec in Vernik. 7756-a OB ZESČAMO vse cenjene odjemalce, da bo LETNI POPIS BLAGA v našem skladišču v Kotnikovi ulici št. 12 V ČASU OD 26. XII. 1952 DO 6. I. 1953 V navedenih dneh ne bomo izdajali blaga in prosimo, da se z vašimi naročili oglasite zopet pri nas po 6. januarju 1953 OeB£ir€»£elai&«s TEHNIČNO TRGOVSKO PODJETJE Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM LJUBLJANA, Parmova ulica št. 33 ZAHVALE Ob težki izgubi naše drage mame MARIJE BOLE se iskreno zahvaljujemo za skrb in požrtvovalno pomoč tovarišem zdravnikom iD medicinskim sestram. Najiskrenejša hvala vsem onim množičnim organizacijam, tovarišem komunistom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, se toplo poslovili od nje in jo obsuli s cvetjem. - Žalujoča rodbina BOLE. 7776 a Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so snrcmili našo predrago sestro JOSIPINO VAJDA roj. HOČEVAR na njeni zadnji poti ter vsem, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje — Žalujoči ostali. 7755-a „T SKäNiNA“ TOVARNA TISKANEGA BLAGA a Kranju RAZPISUJE NATEČAJ ZA IZDELAVO ZAŠČITNEGA ZNAKA PODJETJA V ta namen razpisuje tri nagrade: I. NAGRADA din 30.0C0.— II. NAGRADA din 2C.000.— III. NAGRADA din 15.C00.— Pri izdelavi znaka naj upoštevajo natečajniki sledeče smernice: 1. Zaščitni znak naj predstavlja značilnost tovarne tiskanih tkanin iz bombažnega in staničnega prediva 2. Znak naj bo enostaven in uporabljiv na vseh tiskovinah in etiketah podjetja. 3. Znak naj bo glede na svojo obliko prikladen za izdelavo v vsaki velikosti, kakor tudi uporabljiv za enobarvni in večbarvni tisk. Osnutki naj se izdelajo v dveh izvodih in sicer v eno in večbarvni kombinaciji. 4. Osnutke dostavite najkasneje do 31. jan. 1953 priporočeno na naslov tovarne pod svojo šifro, v posebni kuverti pa pod isto šifro svoj točen naslov. OSNUTKE BO NA TO OCENILA POSEBNA KOMISIJA PODJETJA. NENAGRAJENI OSNUTKI BODO VRNJENI, NAGRAJENI PA PREIDEJO Z IZPLAČILOM NAGRADE V POPOLNO SVOJINO PODJETJA „ ti ^apsi? a* - Proti kašlju pomagajo Prsne karamele tvornice farmacevtsko-dictifnib proizvodov PIONIR -ZAGREB Zahtevajte jih v lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. Zahtevajte samo »Prsne karamele Pionir-Zagreb« v originalnih vrečicah, ker Vam je s tem zajamčena kvaliteta in teža. • 1 v* v e njdovsema |c£f vsem (koiektivem mpelm isto 795 Iz novega avtomatskega mlina nudimo trgovskim podjetjem od januarja dalje vse vrste mlevskih izdelkov najboljše kvalitete JOHN STEINBECK 72 I%i e g' lova b i i k si »Umij se z gobo. Drugače tu ne boš mogel. Tu imaš posodo za zajtrk.« Stopila sta v vrsto, ki je čakala na zajtrk. Kuharji so polnili posode z močnikom in vrsta se je počasi pomikala naprej. Jim je zajel močnik z leseno žlico in popihal. »Dober je,« je rekel. »Saj sem tudi krepko sestradan.« »Kako bi ne bil. London je pri odru. Pojdiva tja.« Šla sta skozi blato, vendar sta se mu umaknila, če sta le zagledala še košček neponojene zemlje. Zadaj za štedilniki je stal oder. Bil je majhen, narejen tz starih lat in približno meter visok. London je pravkar pribijal ograjo. »Halo,« je zaklical, »ali vama je bil zajtrk všeč?« »Še pečeno blato bi bilo danes dobro,« je odgovoril Mac. »To je bila zadnja hrana, ali ne?« »Da, ko bomo to pojedli, ne bomo imeli ničesar več.« »Mogoče pa bo Dick imel danes večjo srečo,« je rekel Jim. »Zakaj pa ne pustiš mene, da bi šel nabirat hrano, Mac? Saj nimam nobenega drugega dela.« »Ti boš ostal tu,« je dejal Mac. »Poslušaj, London, fanta poznajo. Dvakrat so ga že poskušali ujeti, pa še zmeraj bi rad hodil in korakal sam po cestah.« »Ne bodi nor,« je menil London. »Posadili te bomo na kamion poteg krste, saj s svojo rano ne moreš hoditi. Peljal se boš z avto-l»obikxm.« ^ »Toda zakaj, pri hudiču?« je nasprotoval Jim. »Nikar ne ugovarjaj,« ga je jezno zavrnil London. »Vodja sem jaz. Ko boš ti vodja, boš pa ti ukazoval meni. Ti bom že pokazal.« Jimove oči so uporno zažarele. Pogledal je Maca, a videl je samo, da se ta smeji in čaka, kaj bo. »O. K.,« se je vdal Jim. »Ubogal bom.« »Nekaj pa vendar lahko storiš, Jim,« je rekel Mac. »Poslušaj in premisli, ali se ti bo zdelo prav, London. Morda bi Jim hodil naokoli in govoril z ljudmi. Naj poizve, kaj mislijo. Vedeti moramo, kako daleč se lahko spustimo. Mislim, da bodo z Jimom radi govorili.« »Kaj pa bi rad zvedel?« je vprašal London. »Morali bi vedeti, kaj mislijo zdaj o stavki.« »To se mi zdi pametno,« je menil London. Mac se je obrnil k Jimu. »Pojdi in obišči starega Dana,« je dejal. »Potem pa govori s čim večjim številom ljudi, vendar z vsakomer posamič. Ne skušaj jim kaj dopovedovati. Pritrjuj jim, dokler ne zveš, kaj mislijo in kako se počutijo. Ali misliš, da boš zmogel?« »Seveda. Kje pa imate starega Dana?«' »Poglej. Ali vidiš v drugi vrsti šotor, ki je nekoliko svetlejši od ostalih? To je zdravnikov bolniški šotor. Verjetno je stari Dan tam notri.« »K njemu pojdem,« je rekel Jim. Postrgal je še preostali močnik in ga pojedel. Pomočil je posodo v čeber z vodo in jo umil; ko pa je šel mimo svojega šotora, jo je vrgel noter. Iz šotora je bilo slišati nekakšno premikanje. Jim se je spustil na kolena in se splazil noter. Notri je bila Liza. Dojila je otroka. Hitro se je pokrila. »Haloj« je rekel Jiim, Zardela je in slabotno odvrnila: »Halo.« »Mislil sem, da bivaš v bolniškem šotoru.« »Tam so bili moški,« je dejala. »Upam, da te tu včeraj ni premočilo.« Povlekla si je odejo okoli ramen. »Ne, nič ni puščalo.« »Česa se pa bojiš?« je vprašal Jim. »Saj ti ne bom nič storil. Z Macom sva ti celo že pomagala« »Vem. Saj to je ravno tisto.« »Kaj misliš s tem?« Glavo je malone skrila pod odejo. »Videl si me — brez obleke,« je zamrmrala. Jim se je že hotel zasmejati, a se je vzdržal. »Saj to ni nič,« je rekel. »Zastran tega ti ni treba biti slabe volje. Pomagati sva ti morala.« »Vem.« Dvignila je oči. »Toda tako čuden občutek imam.« »Pozabi na to,« je rekel Jim. »Kako pa je z otrokom?« »V redu.« »Ali lahko dojiš?« »Da.« Še bolj je zardela, potem pa je s težavo spravila iz sebe: »Rada dojim.« »Seveda rada dojiš.« »Rada dojim — zato, ker je len občutek.« Skrila je obraz. »Ne bi ti smela povedati.« »Zakaj pa ne?« »Ne vem zakaj, a ne bi smela. Ni pošteno. Ali se ti ne zdi tako? Saj ne boš nikomur pravil?« »Seveda ne bom.« Jim je pogledal skozi nizka vrata Še vedno je rosilo. Velike kaplje so drsele po šotoru. Strmel je ven, ker je čutil, da bi si ga dekle rado ogledalo, a tega ne more, dokler ni obrnjen proč«