Naslov — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Are. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) NOVA OOBA (NEW ERA) Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION N* As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, 0„ Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. VOL. IV — LETNIK IV. ŠTEV. 29 — PART II. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY 18TH 1928 — SREDA, 18. JULIJA 1928 )B TRIDESETLETNICI J. S. K. JEDNOTE >n, iSUrf' H: »VC«. _ rrs1' g lei J -Nekako šti-toi leti pri-Se naselje->vi in hče-e8a naroda ^eželo v večjem Ti naseljenci 'Roma prihajali v 'kjer so imeli sorod-\ / ‘ znance. To je po-“(logično, kajti človek, IIPe V ^UJ0 deželo, katere 5 111 običajev ne pozna, Noči in nasvetov pri ro-'^e je to le količkaj mo-^ako so v teku nekaj let M6 v različnih krajih te | '13ke dežele znatne slo-Naselbine. Nekateri pi-'1 So si polagoma upali ne-dalje in tako so nastale ^Selbine, ki so zopet pri-' Naseljence iz daljne do-p kjer je postajal boj za Je vedno težji. Borna gruda ni mogla prere-. evilnega prebivalstva, pa je bilo v naših „ ^alo. Truma za trumo Vladih ljudij je torej preko Atlantika v Jeno deželo: Ameriko, j oči in krvavečih src so ^ avljali od ljubljene do-katera ni imela kruha 'Največ po krivdi okoste-'ke, ki ji je vladala. “ znanja jezika nove de-' v največ slučajih tudi vsake obrti, mora-^seijenci seveda prije-težja dela v hitro se . J°či ameriški industriji 1928 1898 *»• pri- s reci* \ mi mil"' cen Ni p*- k so in varčevali, upa- Se bodo mogli v nekaj H^ihranki povrniti v svoj lij aj• Nekaterim se je a izpolnila, večini pa ■Mnogi so se polago- mi v & & o. o. (y,aSodili razmeram nove 516 in se odločili, da tu za vedno, toda že ij11 je že marsikateremu .Mjenje živi jensko moč Je nezgoda upihnila luč ta • Pa so se pričeli po- ,.'v r ................... lnju. ' naselbinah bolniki, in družine v po-Rojaki so nesreč-| pomagali, kolikor so it! 0(*a kruh miloščine je ^°leg tega so bili do-ftajvečkrat sami rev-0 Jim je postalo, da ■v slučajih uspešno! L večja organizira-^ a>in vsem umevno je ^ 0 moral v osrednjo Jti SLAVA J. S. K. JEDNOTI! Sem gledal jablano, ki v rožnate vence Si vrh svoj ovije, ko dihne pomlad. Popotniku v letu hladilne da sence, V jeseni ponuja duhteči nam sad. Sem videl polskrite obmorske pristane, Kjer išče zavetja za brodom si brod, Ko vihra in burja na morju nastane, In bliski nebesni ožarjajo svod. In s čudom motril sem čebelic vrvenje, Ki strd so nosile v domači ulnjak, Da v času, ko cvet bo zamrl in zelenje, Bo v panjih pripravljen prigrizek sladak. Poznam ustanovo, kjer bratstvo kraljuje, Kjer celijo rane se krutih usod, Se bratov in 'sester mišljenje spoštuje, In nihče ni hlapec in nihče gospod. Tam v srečnih deželah, kjer večna pomlad je, Na vejah oranžnih razvija se cvet, Pri cvetju polgodno in zrelo je sadje, In v senco te vabi duhteči šepet. Vse to so primere, primere resnične, Vse to so simboli vsestranskih dobrot, Ki s krila se vsipljejo matere dične, Najboljše — v skupini slovenskih Jednot. Jednota je naša, ki spev ta zasluži: Tu varnost, zavetje, tu sad je in cvet, Slovanskega juga vse dobro se druži Pod njeno zastavo že trideset let! (Anton J. Terbovec) p J******** 5******** s**'' nekaj prispevati .° hotel biti deležen 12 iste v slučaju ne- s0 "olj se rodila lokalna društva in iz istih ag0lna razvile t°h*an*ZaC^e' ^s^a" podpornih orga-imeli lahkega de-bili večinoma brez 1 NASA MUADJNA NASA NADA S.K. J. '»ih izkušenj, kvečjemu a' iz Ujntani kaj malega 0 2e obstoječih pod-^e|*ni?acij drugorod-*>ai izkušnje so ime-Ml* ^vre^e naše organi- Nii^? so se marsi" iz napak starej-} ^1, 0ziroma Jugoslo- V; ,62eii smo ustanovi-Sih esetletjih celo vrsto ;ta0v.°r8anizacij. četudi ev^ katere morda l6tjj . *^sti potrebi in ne-^ 0Je vendar resnica, r8anizacije storile neizmerno dobrega za naš narod, posušile so potoke solz in olajšale mnogo gorja. Poleg tega je veliko število podpornih organizacij vzrok, da se je zavarovalo in spoznalo vrednost zavarovanja neprimerno več rojakov, kot bi bilo to mogoče le pri eni ali dveh organizacijah. Napredovale so te organizacije pač tako, kakor-šno vodstvo so imele in kakor so se znale prilagoditi potrebam in razmeram. Nekatere manjše so se v teku časa združile z večjimi, nekatere so iz- ginile s pozorišča na manj slaven način. Danes imamo v tej deželi pet večjih in nekaj manjših slovenskih podpornih organizacij. Tri največje, med katerimi je tudi J. S. K. Jednota, izdajajo svoja lastna tedenska glasila. Jugoslovanska Katol. Jednota je po številu svojega članstva in po svojem premoženju tretja največja slovenska podporna organizacija v Ameriki. Njeno premoženje znaša nad milijon dolarjev in število članstva v obeh oddelkih okoli 20.000. To kaže, da je njeno jedro zdravo, da je imela vseskozi dobro upravo in da so v njeni živi jenski sili vsi pogoji za lepo bodočnost. Njena pravila se danes zelo razlikujejo od prvotnih, kajti zastopniki članstva na glavnih zborovanjih so vedno skušali razumeti duh časa, pa so izboljševali in izpreminjali njena pravila in način poslovanja, kot so zahtevale izpremenjene razmere. Za skupine, kakor za posameznika velja pravilo, da najbolj napreduje tisti, ki se zna najbolje prilagoditi razmeram. Tak je zakon narave in kdor ga ne vpošteva, mora podleči. Veliki narodi, manjše skupine in posamezniki se morajo vedno učiti, če hočejo obdržati svoj prostor na solncu, če hočejo napredovati. Ni tako važno kdo je prvi sprožil kakšno novo idejo, pač pa je mnogo važnejše, kako se znamo z dobro idejo okoristiti. Naša J. S. K. Jednota obhaja svojo tridesetletnico kot velika, ugledna in spoštovana organizacija, v polni življenski moči in razvoju. Nikakor pa še ni na svojem višku in nesmiselno bi bilo se vdati napačnemu zadovoljstvu in prekrižati roke v brezdelju. Mi moramo napredovati, kajti kakor hitro se preneha napredek, se začne nazadovanje. Vsi smo prepričani, da je J. S. K. Jednota dobra organizacija, toda s tem se ne smemo zadovoljiti, ampak delati na to, da postane najboljša! Nobena reč na svetu ni tako dobra, da bi se ne mogla še izboljšati in izpopolniti. Pred J. S. K. Jednoto je danes velik problem — problem naše mladine. Stanje naše blagajne, naša solventnost in naš napredek je v največji meri odvisen od tega, če bomo znali privabiti in obdržati v naših vrstah našo turo j eno mladino. Naseljencev iz stare domovine ni in jih najbrže nikoli več ne bo. Vsa naša bodočnost zavisi od naše turo* jene mladine. Zdrava in močna je ta mladina in mnogo drugih dobrih slovenskih lastnosti poseduje; poleg tega predstavlja v splošnem manjšo rizikov ker bo v mnogih slučajih opravljala lažja in manj nevarna dela, kot smo jih bili prisiljeni opravljati mi. Naša prva skrb mora torej biti, da pridobimo to mladino za našo organizacijo in jo v nji obdržimo. Ta mladina je zrastla v drugačnih razmerah kot mi, torej se njene zahteve v marsičem razlikujejo od naših. Ona misli po ameriško, ima ameriški okus. Dati ji moramo torej po najboljši možnosti to, kar je po njenem okusu. In dati ji moramo takoj, kajti čez pet ali deset let bo prepozno. Ne smemo se ustrašiti malih žrtev, saj je ta mladina v splošnem dobra, saj je naša in mi na vsak način želimo, da prevzame našo ded-ščino in vodi od nas započeto delo. Ko bo ta mladina videla, da jo vpoštevamo, da skušamo razumeti njeno čuvstvo-vanje, nas bo cenila in bo z nami sodelovala. Korist bo na obe strani. Mladina bo obdržala našo organizacijo solvent-no, obvarovala nas bo visokih asesmentov in končno bo naše trdo delo in varčevanje desetletij, koristilo tistim, ki so nam najbližji in najdražji. Ob tridesetletnici J. S. K. Jednote vpoštevajmo tisti prehod, ki je neizogiben, ki vodi k cilju dolge poti. Ta pot je vodila izpod Triglava in Karavank, izmed zelenih dolenjskih in štajerskih goric, iz solnčne Goriške, izmed sočnih polj in senožeti, kjer se vijejo ceste kot trakovi, kjer se kot golobčki blišče bele hišice, v oknih katerih se košati nagelji in rožmarin, preko mrkega Atlantika, v novo deželo, v deželo vseh možnosti. Pozdravila nas je bučna pesem dela, toda nihče nas ni preganjal zaradi našega jezika, nihče ni zatiral naših ustanov. V tej čudoviti deželi smo se zavedli naših zmožnosti, naše moči. V senci zvezdnate zastave smo z delom in zaupanjem v lastno moč zgradili ustanove, ki so v korist nam, naši mladini, naši novi domovini in človeštvu v splošnem. Odlično mesto med temi ustanovami zavzema naša J. S. K. Jednota. Ob njeni tridesetletnici, ko se veselimo naših uspehov, naj se nad njo poljubita belo-modrp-rdeča slovenska in rdeče-belo-modra ameriška zastava, naj si ob nji podasta roki stara in nova generacija v imenu in znamenju POŠTENEGA DELA, BRATSTVA, SVOBODE, SLOVANSTVA, AMERIKE in CLOVE-ČANSTVA. 1 »98 - NEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOV 0 JUGOSLOVANSKI KATOLIŠKI JEDNOTI - Spisal JOSEPH PISHLER, glavni tajnik Začetkom meseca julija 1898, se je vršila v Pueblo, Colorado, konvencija Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Na dotični konvenciji sta bili zastopani društvi (takrat spadajoči h K. S. K. Jednoti), sv. Cirila in Metoda, št. 1, in sv. Srca Jezusovega, št. 2, J. S. K. Jednote. Na omenjeni konvenciji so bili sprejeti nekateri zaključki, ki niso bili všeč članom v državi Minnesota. Posledica temu je bila, da se je tako pričelo z akcijo za vstanovitev nove organizacije. List “Glas Naroda,” je dne 13. julija 1898 objavil sledeče vrstice: ‘ Ustanovimo si delavci svoje lastno, popolnoma neodvisno vzajemno podporno društvo za vse Združene države. Pravila tega vzajemnega društva naj bodo svobodna, kakor je svobodna država, v kateri bivamo. Nič kazni, ako kdo več mesecev ne stori svoje dolžnosti ali pa ako kdo skupini očividno ne škoduje.” To je bil začetni program, v ko jem je bil izražen duh nezadovoljnega članstva in osnova, na kateri se je vstanovila Jugoslovanska katoliška jednota. Dne 18. julija 1898, je bila sklicana vstanovna seja v “Turf Hall,” Ely, Minnesota (sedaj “Veranth Hotel,” lastnina sobrata Franka Veranth), kjer se je isti dan vstanovila JUGOSLOVANSKA KATOL. JEDNOTA. Začetek jednote sta tvorila društvi sv. Cirila in Metoda, št. 1 in društvo sv. Srca Jezusovega, št. 2 z 400 člani. Stari izpiski izkazujejo sledeče sklepe od vstanovne seje: “Jugoslovanska katoliška jednota je bila vstanovljena dne 18. julija 1898, v Ely, Minnesota. Plačevala bo po $15.00 mesečne podpore. Za umrlega člana bo plačala $800.00 posmrtnine. Vstopnina v jednoto je $1.00. Mesečni prispevki so po 50 centov. Nad 45 let stari rojaki plačajo $5.00 vstopnine. Sprejemajo se le tri mesece, potem ne več. Druga konvencija se vrši meseca julija 1899.” Dalje je bil na vstanovni seji izvoljen sledeči glavni odbor: Jožef Agnič, predsednik; Jurij Kotze, podpredsednik; Ivan Govže, prvi tajnik; Štefan Banovec, drugi tajnik; Math Ag-nich, blagajnik; John Habian, predsednik nadzornega odbora; John Prešeren, prvi glavni nadzornik in Joseph Mantel, drugi glavni nadzornik. Toliko k vstanovitvi J. S. K. Jednote. Nemogoče mi je navesti imena vseh mož, kateri so imeli največ zaslug za vstanovitev te vzorne organizacije. Največ zaslug brezdvomno gre prvim glavnim odbornikom, ko-ji so bili tedanji društveni voditelji. Z nasveti je mnogo tudi pomagal sobrat Frank Sak-ser, izdajatelj “Glasa Naroda.” Priznanje zaslužijo sploh vsi vstanovni člani, ker so takoj ob vstanovitvi obljubili zvestobo novi organizaciji in ker so svoje obljube častno držali. Začetek je pri vsakem podjetju težak, in to je posebno veljalo za J. S. K. Jednoto. V prvem letu po vstanovitvi je jednota izgubila osem članov, kojih posmrtninska zavarovalnina je znašala $6,400.00 Poleg omenjenih članov so umrle tudi tri soproge od članov, za katere se je plačalo $600.00, ne da bi se zanje pobiral kak ases-ment. Vsled visoke umrljivosti, je jednoti pretil pogin, kajti blagajna je bila takorekoč prazna. Veliko navdušenje za organizacijo pa je premagalo začetne potežkoče. Glavni odbor je izdal apel na članstvo za pomoč, in članstvo se je brez oporekanja odzvalo z izrednimi asesmenti, ki so takrat znašali $7.50 mesečno. To je ohranilo jednoto proti pretečemu poginu. Radi tega moramo biti hvaležni vstanovi-teljem naše jednote. V onih časih je bilo splošno mnenje, da zamore jednota obstati, dokler je zmožna sproti pokrivati svoje obveznosti. Na kako rezervo se niti od daleč ni mislilo, toda skušnje so kmalu pokazale, da je to mnenje bilo napačno. KONVENCIJE J. S. K. J. Leta 1898 prva konvencija ali vstanovna seja v Ely, Minn. Leta 1899 druga konvencija v Ely, Minn. Leta 1900 tretja konvencija v Ely, Minn. Leta 1901 četrta konvencija v Calumet, Mich. Leta 1903 peta konvencija v Omaha, Neb. Leta 1905 šesta konvencija v Cleveland, O. Leta 1907 sedma konvencija v La Salle, 111. Leta 1910 osma konvencija v Denver, Colo. Leta 1913 deveta konvencija v Pittsburgh, Pa. Leta 1916, deseta konvencija v Eveleth, Minn. Leta 1920 enajsta konvencija v Chicagu, Ul. Leta 1924 dvanajsta konvencija v Lorain, O. RAZVOJ JEDNOTE IN VAŽNI SKLEPI NA KONVENCIJAH Sprva po vstanovitvi jednote se je nameravalo obdržati njen delokrog samo za železno okrožje, oziroma za državo Minnesoto, kamor so se naši rojaki hitro naseljevali. To se pa je kmalu opustilo, ko se je ugotovilo, da bo jednota boljše napredovala, ako razširi svoj delokrog širom Zedinjenih držav. Agitacija za pridobitev članstva ter novih društev se je živahno razvijala. Začetek je bil skromen, toda rojaki so se hitro pričeli priglašati za pristop širom Amerike. List “Glas Naroda,” je bil od začetka uradno glasilo jednote. Raznesel je novico o novi jednoti po vseh slovenskih naselbinah ter zanjo agitiral. V prvih petih letih po vsta- novitvi jednote se ni baš veliko naredilo za bodočnost iste. Tega tudi ni bilo za pričakovati, kajti članstvo je bilo preveč obremljeno in je le s težavo premagalo začetne potežkoče. Prvi važni ukrep za bodočnost je bil narejen meseca januarja zervnega sklada, to je koncem leta 1904, je bilo zaznamovati preostanek v rezervnem skladu v znesku $1,689.25. Sedaj pa, ko obhajamo 30-letnico jednote, ima jednota v rezervnem skladu nad pol milijona dolarjev. To je lep napredek in ob enem kave. Do 1. januarja 1906 ni bila vpisana nobena članica v jednotinem imeniku, zato se jih tudi ni smatralo kot take. Ako je soproga dobrostoječega člana umrla, se je soprogu izplačalo $300.00 in sicer na račun njegovega certifikata. Vsak član Prvi glavni odborniki Jugoslovanske Katoliške Jednote JOŽEF AGNIČ 1. gl. predsednik GEO. KOTZE 1. gl. podpredsednik JOHN GOUŽE 1. gl. tajnik ŠTEFAN BANOVEC 1. pomožni tajnik MATH AGNICH 1. glavni blagajnik JOHN HABIAN preds. nadzor, odbora JOHN PREŠEREN 1. nadzornik JOSEPH MANTEL 1. nadzornik 1901, ko se je dalo jednoto in-korporirati. S tem je jednota zadobila postavno pravico za poslovati v državi Minnesota. Inkorporatorji so bili sledeči člani: John Habian, George Stepan, Štefan Banovec, Joseph Agnič, Ivan Govže, John Globokar, Ivan Pakiž, Math Kapsch, Math Agnich, John Prešeren in John Prijatelj. Prva podlaga za finančno utrdbo jednote je bila narejena na peti redni konvenciji leta 1903 v Omahi, Nebraska, kjer se je vstanovilo rezervni sklad. I Sklenjeno je bilo. da plača vsak član 50 centov na leto za re-,zervni sklad. 1 Prvo leto po vstanovitvi re- ! dokaz, da je delegacija pete j redne konvencije naredila do-j bro podlago za bodočnost jed-jnote. Premoženje, ki se nahaja |v rezervnem skladu je intaktno. ! Rabiti se bi ga smelo samo v slučaju, če bi nastala izredno I velika potreba, to je, v slučaju kake velike katastrofe ali epi-. demije. Rezervni sklad je utrdil finančno stališče jednote, tako da so članski certifikati zasigurani tudi v slučaju večjih nesreč. Na šesti redni konvenciji, ki se je vršila leta 1905 v Clevelandu, Ohio, se je sprejelo soproge tedanjih članov med aktivne Članice jednote. Sprejelo se jih je brez zdravniške preis- je bil zavarovan za $800.00 posmrtnine. Torej, če se je izplačalo $300.00 za soprogo, je član ostal zavarovan še za $500 posmrtnine. Ta sistem se je na omenjeni konvenciji odpravil. in določila sta se dva posmrtninska razreda in sicer za $500 in $1000. Razred za $800 pa je bil razveljavljen. Na sedmi redni konvenciji, ki se je vršila leta 1907 v La Salle, 111., so se določile visoke odškodninske podpore, katere plačuje jednota svojim članom še poleg bolniških podpor. Pogoji za odškodnine so se na poznejših konvencijah izboljšali. Osma redna konvencija, ki se je vršila v Denver, Colo., leta 1910 je uveljavila posmrtninsko lestvico na šest razredov. Za $1000 posmrtnine so se določile sledeče posmrtninske lestvice: od 16. do 20. leta 70 centov ; od 20. do 25. 80 centov; od 25. do 30. 90 centov; od 30. do 35. $1.00; od 35. do 40. $1.10, in od 40. do 45. $1.20. Ta starostna lestvica ni bila zadostna in ni odgovarjala zahtevam postav. Vendar pa je to veliko pomagalo pri naraščaju jednotine blagajne. Pod tem sistemom je premoženje jednote napredovalo v teku treh let več, kakor poprej celih 12 let. Koncem leta 1910 je znašalo jednotino premoženje $35,945.-37. Tri leta pozneje pa je premoženje naraslo na $115,531.70. Na deveti redni konvenciji v Pittsburghu, Pa., leta 1913 se je sprejelo centralizacijo bolniške podpore. Poprej so društva sama plačevala bolniško podporo za prvih šest mesecev bolezni. Nekaterim manjšim društvom in bilo mogoče plačevati podpor, radi številnih slučajev bolezni. Več društev je bilo primorano prenehati s poslovanjem, ko jim ni bilo mogoče plačevati bolniške podpore. Radi centralizacije bolniške podpore je nastala velika nezadovoljnost med nekaterimi društvi. Nekaj društev je vsled tega odstopilo od jednote, nekatera so se pa komaj obdržala na površju. Posledica te nezadovoljnosti je bila, da je jednota nezadovala v članstvu od leta 1913 do 30. junija 1916, za 1,085 članov in članic. Od 30. junija 1916 naprej pa je pričelo članstvo zopet naraščati. Vzelo je tri leta, da se je centralizacija med članstvom priljubila, in danes ni več nasprotnikov proti centralizirani bolniški podpori. Na deveti redni konvenciji se je tudi priznalo žensko enakopravnost, ki daje članicam enake pravice kot članom. Do tedaj so članice bile zavarovane samo za posmrtnino in imele niso nikakih pravic. Sedaj pa imajo članice iste dolžnosti in pravice kakor člani. Dalje se je na deveti redni konvenciji sprejelo določbe za iniciativo in splošno glasovanje, s čimer je članstvo dobilo pravico do di- rektne zakonodaje. S terni Nee I ločbami je članstvo dob'0 , niti preim11^,' "Uco i moči in pravice pravila med konvencija1111’ „ -i„ oli D3 voli' inj„ 0 ^ ti glavne odbornike, a'1 Pa L „!a®e 1 odpoklicati, če bi slučajno S tenju li pravila. Vstanovilo se Je cev v di mladinski oddelek. P° ^ 5 jati ni potrebno, da je bi* I n* delek živa potreba za n -jednote, kajti bodočnos - ti 'štev jednote je odvisna od nasege(j9j ^ > m ko: sestrKfH stik dine. V tem oddelku )e ij», 1 8 Vsak mesec prestopi iz skega oddelka v odrasli , zavarovanih približno sedet11 j*orist] soč mladih bratcev in ddelelfirodeir lepo število članov. _ $ je,Prvi Meseca oktobra 1913, j- •'Jeva po deveti redni konvencij> ] riki bila jednota obtožena Pr! vjiu Ve' nih državnih zavarovalni a p( oddelkih. Obtožilo se je \ ^ l, >• • |a ]6i I) to kontrabantiranja, w ^ ^ ^ u posluje po raznih država ^ za- licenc. Glavni urad )e strani zavarovalniških 0 J 1 1 opozorjen, da se mora prenehati sprejemati no j( ^ 1 ne, dokler jednota ne " ^ > 1 licenc. Grozilo se je ce*° Q]avJ> iljJ e< nijskim postopanjem. . ^ , dc odbor se je zavedal reS.n°S^a st -j r'" loža ja, zato se je sklenil K*1.® vloži prošnje za pridob1^ ^idi cenc v vseh državah, W jinl i..u r , . . mer11. oiio nota posluje, oziroma , krajevna društva. Ker notini posmrtninski ase? otCA*' niso bili dovolj visoki 1 „1, m jednota ni bila solven o 1 bile vse prošnje krezUStav Glavnemu odboru ni Pre0‘ j^iti' druge poti, kakor r‘v' ^ splošno glasovanje za s^reSs’ National Fraternal ^Oljaso''a lestvice. Prvo splošno ^ vgjj> nje se je vršilo meseca bra in decembra 1913- Clanstvo je potom glasovanja z veliko v£&ftf $ jelo “National Fraterna ^ p^i gress” lestvico, ker je pričano, da je to edma ^ za organizacijo. Z dnem ^ nuarja 1914 je stopila ^ vo “National FraternJ1 an gress” lestvica. J. S. K- jjjifl | 0ttl ta je bila prva med K u, *?u podpornimi organizacij3 y3j a je uvedla N. F. C. le^0’ > » druge so sledile pozneje> jji' ^ ea Na deseti redni kon'e jjjli ^ Eveleth, Minnesota, le ^jjjiS^ se je dodalo dva P08111^ -aj°,V< razreda in sicer; za *2^ h c) J 1 M., fltlši ih $1,500 ter tudi razred 23 pv dnevne bolniške Vodp°re‘ venci ja se je izrekla za tev jednot in zvez. V ta je bila sprejeta resolu^ ^ ^°ti tero se je dalo priobči1 p slovenske liste v Am®- .rik1, » vuunv« no iiti vsakega člana in vsako ija 'lico h globokemu razmišlje-v0!f^o važni vlogi, katero igraje podporne organizacije v krSl 'ienju nagih slovenskih izse-' v Ameriki. življenje v Ameriki se 1 ° t/'* naJbolj v delovanju in flO^akovanju naših raznih kul-verskih in narodnih «5 V toda vsi poglavitne j ši 6 ti- vspehi, vsak večji n , 0ristnejši napredek je v oz-*1stiku z obstankom, poslo-3 1 in razširjenjem naših le Selnih organizacij. Prvih letih bolj pogostega nl8!“ ^'evanja naših rojakov v P°jav^a s0 se v ne^a" vil M naselbinah samo- * * Podporna društva. Ide- da bila, da se naši ljudje v ;' ei rajih združijo skupaj in '* jednote ali zveze te e ,„1 ^i mislili niso, niti so mo- 2a-se vzdržujejo društvo. -j*' x ^Atla kaj takega misliti ali * lullfe"*’ kajti bila jih je samo )S od< ^i so mislili, da so na-,,n‘ eden na drugega. Toda 'V® dobra in koristna stvar bfon. Jo vsak drugi pri tem sodeluje, prirojeno je ljudem poštenih in iskrenih src, ki so baš radi tega zapustili svojo rojstno domovino, da si v tujem svetu najdejo boljši kos kruha, da s svojim poštenim delom bolje skrbijo za svoje družine, kar jim radi raznih okolščin doma ni bilo mogoče storiti. Naši slovenski domovi, šole, pevska društva, kooperative, cerkve, trgovine in podjetja vsake druge vrste, vse to je prišlo večinoma od organiziranega dela naših podpornih organizacij. Naši ljudje, videč kaj vse se lahko doseže potom note prične se trinajsta redna konvencija J. S. K. Jednote dne 30. julija 1928 na Ely, Minn., da pregleda delo glavnega odbora zadnjih treh let in pol, in ukrene vse, kar smatra, da koristi organizaciji. Do sedaj je še vsaka konvencija dobro rešila svojo nalogo, in tudi 13. konvencija bo mogoče storila vse najboljše za razvoj J. S. K. Jednote. Že razprave v glasilu nam dokazujejo, da se člani in članice ter delegat j e bodoče konvencije zelo lepo zanimajo za napredek in razvoj J. S. K. Jednote. Vsak član in članica naj dela na to, pogledamo nazaj v ona leta, ko so se naši pijonirji trudili in delali, da ohranijo to Jednoto za vse one brate in sestre, ki so potrebni podpore, potem moramo priti do zaključka, da je bilo to veliko in težko delo. Hvaležni jim moramo biti, ponosni moramo biti na nje in njih delo. Leto 1928 nam bo gotovo ostalo v spominu. V tem letu si bomo priklicali nazaj one pomenljive dni, ki so bili pred 30 leti. To leto nam pa ne sme biti samo zato, da prenehamo z našim delom, ampak naprej moramo iti, še naprej, prav- pa bi bil tudi jaz kmalu v dvomu z živečimi ustanovniki, kako je mogoče, da je naša Jedno-ta danes milijonska organizacija. Toda to je čista in pribita resnica, ponosni so ustanovniki, ponosen sem jaz kot član in blagajnik J. S. K. Jednote. Ob naši tridesetletnici se bo vršila konvencija pri nas na Ely, Minn. Lepo je to. Tam, kjer so pred tridesetimi leti prisegali naši ustanovniki na zvestobo pri dobrem imenu, priporočljivo je, da se ob 30-letnici zbira zastopstvo milijon-do-larske organizacije baš v tem mestu, da pokažemo živečim pi- ni prilike in veselja, dajmo jim to, kar jim nudi bogata ameriška zemlja, malo se moramo tudi mi udati — amerikanizi-rati — malo pa je ta mladina že tako naša, ker je naše slovenske krvi, pa bomo dobili tisto srednjo pot, ki je najboljša za razvoj naše organizacije, in ki mora biti med nami, če hočemo, da bomo vsi skupaj vodili to organizacijo. Ko že govorim • o mladini, mislim pri tem tudi naš mladinski oddelek. Tja pa jih lahko zapisujemo sami. Mala je me-sečnina, lahko jo pogrešimo. Vam delegat j e 13. redne kon- Sedanji glavni odborniki Jugoslovanske Katoliške Jednote jv H ie, ^tka širi in razvija, glas o Sre vedno dalje in dalje in vidimo, kako je iz malega na Ely, Minnesota, kjer r in. bilo ^re(^ tridesetimi leti prvo naše društvo, 111'j.er in se razvila danes mo-1 50 m. složna Jugoslovanska %o delo. Naši ljudje so ’lotn teh dobrodelnih dru-n' id Mučili najprej temu dej- COi ' JOHN MOVERN blagajnik neizplač. smrtnin LOUIS BALANT glavni podpredsednik JOSEPH PISHLER glavni tajnik LOUIS CHAMPA glavni blagajnik ANTON ZBAŠNIK glav'ni predsednik je mogoče priti do *n napredka edinole po- ,ji v,, °rganiziranih sil. Spozna-1,0j94 bednost složnega in skup-1 •rtdclL delovanja ter nesebične S'*Cnaln°Sti- * .n« pa je napotilo naše prvaki6 pijonirje na polju . 'h Podpornih društev, da *°t apostoli naokrog ter ^Se slovenske prišel j en-( P°trebi podpornih organi-^ Kako nagrado ali plači-^ejeU za to? Jako malo nič, a mnogokrat so j6 0zmerjani, sumničilo se n’da delajo za svoj žep, da ^jatelji in izkoriščevalci i, izseljencev v Ame- ’k# >“1 ii9' iv m »J p1' «j? % šlO' resu lV Jm ^. slovenski izseljenec v ’’"V. i' j |lt !t< :iiC: Z® '3 V jet* ^ Ar •V bratska ljubezen do ‘^narodnjakov, želja, da M.- iSs ^anes ali jutri najde erri položaju, gorak čut Zavednosti, vse to je ^Sl°, da so se premagale v ežkoče in zapreke in da- 'tllf 0 <3 f gl/ Preteku tridesetih let, \'^Z Zadoščenjem in zado-Jo na sadove tega dela, \ ^ 1X1 °či, doprinesli en ka-Se povzdigne ta lepa y 1 'l ZgraHha akril ip. naših da smo tudi mi, vsak DR. JOS. V. GRAHEK vrhovni zdravnik FRANK ŠKRABEC 1. nadzornik RUDOLPH PERDAN preds. nadzornega odbora JOSEPH A. MERTEL 2. nadzornik ANTON KOCHEVAK predsednik porot, odbora % povzdigne ta lepa z8radba, okrilje naših j* (j j vln združenih sobratov, ,T„I?a Jugoslovanska Kato- VSts, ljubezen, želja po .,*(>■ V » nem napredku in na- i in1, v L tlid' 1 spravili so nas v > \jj0 ^rez tega ni mogoče Pfe„ti * ^el°vati, brez tega ni vspeha na nobe-\^S^a ljubezen je še več-al ino , y Sp S‘n°vi enega naroda, v°. \ ahajaj° daleč proč od V tujem svetu. Pri- ,9nl> skupnega in organiziranega dela, obrnili so svojo pozornost tudi v druge smeri, in posledica je, da imamo Slovenci danes skoro v vsaki večji naselbini svoje domove, šole, čitalnice, pevska in dramatična društva, trgovine, posojilna društva in banke. In ko slavimo danes 30-let-nico obstanka naše Jednote, ko gledamo na razvoj in napredek izseljenega slovenskega ljud-ljudstva v Ameriki tekom teh 30 let, ne moremo drugači, kot da v prvi vrsti upognemo glave v počast in v zahvalo tistim našim pijonirjem, od katerih jih že mnogo počiva v hladnem grobu, ki so prvi prebili gosto trnje in odstranili -kamenje na poti do boljše bodočnosti naše izseljene Slovenije. Proslava 30-letnice naše Jednote nam more biti izpodbuja, da bomo od sedaj za naprej vsi še z večjo vnemo in z večjim prizadevanjem delovali za njeno rast in za njen napredek, da jo vzdržimo kolikor mogoče dolgo vrsto let, da bratsko sodelujemo s sličnimi bratskimi organizacijami in da, ako kedaj prilika pride, in so pogoji ugodni za naše članstvo, da stopimo ž njimi v en krog, in da gremo z združenimi močmi, z ojačeno zavestjo bratstva, sloge in narodnih čutov v še lepšo bodočnost na polju dobrodelnega delovanja med našim slovenskim ljudstvom v Ameriki in njegovim mladim pokolenjem. Bratski pozdrav vsem članom in članicam in živela J .S. K. Jednota! Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. J. LEONARD SLABODNIK 1. porotnik LOUIS RUDMAN 2. porotnik JOSEPH PLAUTZ 3. porotnik FRANK KAČAR 4. porotnik 1 jonirjem, kako čislamo njih marljivo delo, dobro misel in neustrašene zaključke. Vsaka konvencija stori kaj dobrega za napredek in nadalj-ni razvoj organizacije. Ce moremo že danes govoriti o zaključkih zadnje konvencije v Lorain, Ohio, spregovorim naj tudi jaz svojo skromno besedo. Ce je zadnja konvencija storila kaj potrebnega, in kar smo tako pogrešali, je bilo najboljše to, ko je ustanovila svoje lastno glasilo Novo Dobo, a še večjo srečo je imela Jednota pri tem, da je dobila zmožnega, mirnega, in razumljivega urednika, kot je to naš brat A. J. Terbovec. Ko pišem te vrstice, uhaja J mi vedno pred oči, kaj bo z našo Jednoto v prihodnjih petih ali desetih letih? Zdi se mi, da se nam ni treba bati. Mia-1 dine je dovolj. Poglejte že v mladinsko dopisovanje v Novi i Dobi. Kako naš urednik zbira to mladino okoli sebe, kako pi- j šejo in ugibajo. Poglejte zopet na začetek ustanavljanja naših 1 mladinskih društev. Saj jih imamo že med seboj, treba nam jih je še nekaj in malo več, pa se lahko primemo z rokami in 1 irremo svoio not. Daimo mladi- vencije, dobrodošli v naše mesto. Skušali bomo, da se boste počutili doma, a veselilo nas bo, če boste odhajali zadovoljni in srečni, z dobrimi zaključki iz konvencije. Spomnim naj se končno vseh onih ustanovnikov, ki so odšli pred nami, katerih zemeljski ostanki počivajo v tisti zemlji, na kateri so iskali boljšo srečo in jasnejše dni, kot jim je mogla dati rodna zemlja. Žalostne so misli ob tem spominu, te-ško nam je, ko spoznavamo še le danes, koliko so morali pretrpeti začetniki, da mi danes v boljših razmerah živimo varno in prijetno. Zato pa naj nam bo ta spomin svet in velik, po vzgledu naših pijonirjev moramo neustrašeno v boj za boljše in plemenitejše cilje človečan stva, a v prvi vrsti za svetlejšo bodočnost vseh Jugoslovanov in njih potomcev na ameriški zemlji. Louis Champa, glavni blagajnik Duluth, Minn. Danes 18. julija je za nas člane in članice J. S. K. Jednote velik pomemben dan, kajti danes proslavljamo 30-letnico rojstva naše dobre matere J. S. K. Jednote. Pred tridesetimi leti se je zbralo v tedaj še malem mestecu Ely-u v severni Minnesoti peščica dobrih in zavednih mož in po kratkem razmotrivanju so prišli do zaključka, da ustanove podporno organizacijo. Krstili so jo z imenom Jugoslovanska Katoliška Jednota. Ta novorojena organizacija je bila ob njenem rojstvu zelo mala. Štela je dve društvi, katerih skupno članstvo je bilo okoli 450 po številu. Dasi je bila ta organizacija mala, bila tako, kot nam pravi pregovor: Vsi za enega, eden za vse. Koncem poročila pozdravljam vse brate in sestre širom Ame- j rike, ter kličem: Živeli usta- ; novitelji, prvoboritelji in agitatorji naše J. S. K. Jednote. Louis Balant, podpredsednik. Ely, Minn. Ko često premišljujem delo- ( vanje, življenje in zabeleženo j zgodovino naše dobre in zveste Jednote, se mi včasih zdi skoro | nemogoče in čudno, kako da je ( imela ta Jednota v svojih prvih početkih tako železne in močne ljudi, ki se niso ustrašili niti smrti, ko je kosila med njimi neizprosna in neusmiljeno prvih šest mesecev. Čudna in velika je povestnica naših slovenskih pijonirjev v Ameriki, in če se bo katerikrat pisala zgodovina zapuščenega Slovenca v Ameriki, gotovo bodo pijonirji naše trdne in napredujoče Jednote stali med prvimi bojevniki za svobodo, prosto mišljenje in svetost vsega, kar je svetega, za ljubezen in bratstvo vsega, kar je slovenskega, za pomoč in usmiljenje vsega, kar dela z rokami in mislijo za vsakdanji kruh. In mislim in premišljujem, ^liiih* zk°lj®anje s-voj ih Prilik in želja, da Lorain, O. V smislu ustave J. S. K. Jed- la se sklepi 13. redne konven-:ije izvrše in uspeh je zago-;ovljen. Do tega nas more voliti le prostovoljna disciplina, n to moramo vpoštevati, če i ločemo svoji organizaciji naj- ' /ečji napredek in uspeh. Dvanajsta redna konvencija j se je vršila meseca septembra 1924 v Lorain, Ohio. Prepri- j Sanje na tej konvenciji je bilo, | da bo lastno glasilo mnogo pripomoglo k našemu vspehu. Znaki tega prepričanja so se pokazali ter so vsaki dan bolj očividni. Na dan 30. julija se bodo zbrali delegatje in delegatinje na Ely, Minn., zbrali se bodo kakor se zbirajo otroci okoli svoje matere, ki obhaja visoko obletnico svojega življenja. Ta obletnica ni važna samo za člane J. S. K. Jednote, ampak je pomenljiva za vse ostale ameriške Slovence. J. S. K. Jednota je bila druga podporna organizacija med nami Slovenci v Ameriki. Seme te organizacije je bilo prinešeno še iz stare domovine, to seme je bilo v podobi bratstva in ljubezni, klilo je v srcih, dokler ni prišlo na dan v obliki naših podpornih organizacij. Ko ob priliki naše 30-letnice pa je zdrava po duhu, polna energije. Začela se je takoj po njenem rojstvu razvijati in rasti, tako da je danes ena izmed najboljših in največjih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. Ako se ozremo na našo organizacijo ob času, ko je bila ustanovljena, zdi se nam, da jo lahko primerjamo z malim in šibkim drevescem, katerega je vrtnar posadil v rodovitno zemljo. To malo drevesce je pričelo polagoma rasti in se razvijati. Izpostavljeno je bilo hudemu viharju, ki ga je hotel večkrat uničiti. Gotovo bi ga vihar tudi uničil, da ni bilo dobrega in skrbnega vrtnarja, ki je često podpiral to drevesce in ga rešil pred hudim viharjem. V času tridesetih let, pa je to drevesce postalo močno drevo, 2 utrjenimi vejami, katerih ne more polomiti noben vihar. Enako podobna je malemu drevescu tudi naša J. S. K. Jednota. Tudi ona se je morala boriti proti hudem viharju v prvih letih njenega obstanka. Nesreča in prezgodnja smrt je obiskala člane, treba je bilo izplačati posmrtnine in bolniško podporo, da so saj deloma brisali solze najbolj nesrečnih Slovencev. PMnančno stanje tedanje in mlade Jednote ni bilo zadostno, da bi krilo izplačila. Treba je bilo plačati izredne asesmente, treba je bilo poseči v žep ter odšteti naklado. Ko so člani storili to, takrat so za-branili prepad Jednote, to so bili tisti pijonirji. ki so nam ustanovili Jednoto ter isto tudi obdržali v svojih rokah do današnjih dni. Vera v bodočnost, disciplinirana zaobljuba in geslo: Vsi za enega, eden za vse — to je ohranilo J. S. K. Jednoto do današnjih časev. Cim večje so bile žrtve, več ■ močnejšega duha in zavesti je bilo med članstvom. Cim več je bilo neprilik, tem večja je bila odporna sila v članstvu, tista tiha in nepremagljiva sila, ki samo ustvarja in zida, za-se in za bodočnost. Danes posluje naša Jednota v 22 državah. Iz uradnih zapiskov J. S. K; Jednote je razvidno, da je Jednota od časa njenega rojstva pa do 31. marca 1928 izplačala deličem umrlih članov in Slanic $1,736,368.31 v usmrtninah, oolnim članom in članicam pa $1,370,393.09 bolniške podpore. Torej je to skupna svota $3,-106,761.40. Bratje in sestre, ali nismo lahko ponosni, da smo člani J. S. K. Jednote. Z veseljem se lahko danes radujemo in proslavljamo 30-letnico. Danes ima naša Jednota blizu 20,000 članov in članic in lastuje en milijon dolarjev premoženja. Delo, trud in požrtvovalnost naših ustanovnikov ni bilo zastonj. Danes, ko se radujemo in praznujemo 30-letnico naše organizacije, danes se moramo tudi s hvaležnostjo spominjati tistih vrlih in vzornih mož, ki so stali pri rojstvu naše Jednote. Nekaj jih je še pri življenju, ti se radujejo z nami; blagor jim, ki gledajo sadove tru-dapolnega dela in žrtvovanja, njih radost je dvojna: življenje in veselje. — Pa so ustanovniki, katerim so bile ure preštete, katerim je ugasnila luč življenja, ne da bi gledali rast in moško dobo naše Jednote. Raznosili so jih na pokopališča; eden za drugim so šli, nemo in tiho, ker ž njimi je šla — smrt. Njih trupla počivajo v hladni zemlji tiste bajne dežele, katero so gnojili s svojim potom in rdečo krvjo, ko so umirali v jamah, tovarnah, rudnikih, v gorah, v vodah in suhi zemlji. Slovenska imena pišejo po križih, vedno več jih je. Zato ob tej tridesetletnici postojmo tre-notno s sklonjenimi glavami v (Dalje na peti strani) Slo'denci, Kje so naše meje... (Anton J. Terbovec) A. J. TERBOVEC urednik-upravnik Nove Dobe Pesnik Oton Žuvančič je v svoji “Dumi” zapisal o domovini: “Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj krog čez zemljo — glej, in zdaj vidim: silna, brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svoj plod . . .” Mnogokrat mi oko obstane na imenu tega ali onega kraja, ko listam po naslovniku članstva J. S. K. Jednote. In spomin mi splava preko širne _________________ naše nove domovine, koder žive raztreseni sinovi in hčere našega naroda. In v te spomine se zapletajo številni dogodljaji, tako živo pisani, kot ruta belokranjske devojke. Tako velika je Amerika, in tako majhen je naš slovenski narod, pa vendar najdemo rojake v vsaki izmed 48 držav te ogromne republike. Ponekod so raztreseni samo posamezniki, kot izgubljene lipe med borovjem, drugod živi naš narod v večjih skupinah. V državah, kjer živi večje število naših naseljencev, ima tudi J.S.K. Jednota svoja društva. Pri najrazličnejših delih so zaposljeni naši ljudje, v različnem podnebju in v različnih razmerah živijo. Mnogi so že prepotovali precejšen kos te dežele, večina pa je • ostala v kraju, oziroma vsaj v bližini kraja, kamor se je priselila iz Slovenije. Pred leti sem po trgovskih poslih prepotoval približno dve tretini držav naše Unije, in ker mi je ljubezen do narave prirojena, nisem hodil okoli z zastrtimi očmi. Ne bo torej odveč, če slavnostna izdaja našega glasila prinese nekoliko opisa držav, v katerih ima J. S. K. Jednota svoja društva. Statistični podatki so suhoparni, zato se jih bom po možnosti izogibal. Čitatelji bodo nedvomno bolj zadovoljni s splošnim opisom posameznih držav, kar bom skušal preplesti z mojimi vtisi in doživljaji. Pripomniti moram, da nekaterih držav sem videl le majhen del, zato bo tudi opis sestavljen temu primerno. Države, v katerih J. S. K. Jednota nima društev, bodo izpuščene, druge pa bodo navedene po abecednem redu, da ne bo kje kakšne zamere. Po označenem načrtu pride kot prva na vrsto država CALIFORNIA. To je ena tistih držav, katero je najtežje opisati. Vzrok temu je deloma, ker je tako velika, saj stoji med svojimi sestrami na drugem mestu glede velikosti. Njeno mor-ko obrežje se vleče okoli tisoč milj ob sinjem Pacifiku. Poleg tega je ta država talco raznolična, kot menda nobena druga. Ima visoke gore, glave katerih krije večni sneg, medtem, ko se nedaleč proč ob morskem obrežju smeji večna pomlad. Ima temne gozdove, bistra gorska jezera, srebrne reke in potoke, divje skalnate soteske, velikanske peščene puščave, kjer razen kaktusov in aloj ne raste skoro nič zelenega, poleg tega pa krasna polja, sadovnjake, vinograde, cveteča mesta, fina pristanišča, sploh vse, kar hočete. Pridelati se more v Californiji vse, kar pridelujejo zmerno gorki kraji, ob enem pa tudi oranže, najslajše grozdje in sploh vsi pridelki poltropičnih krajev; seveda ne na istem mestu. Prav na jugu pridelujejo celo banane in datelj e. Najbolj pa je menda razvito vinogradništvo, sadjereja in perutninarstvo. California je edina dežela na svetu, kjer rasto veliki gozdovi “redwood" drevja, o katerem trdijo znanstveniki, da je najstarejše drevje sveta. Vse drugo rastlinstvo se je izpre-menilo, samo “redwood” je še tak, kot je bil pred milijoni let. V nižinah ob morju ne poznajo zime v našem pomenu; edini znak zime je pogosto deževje. V višje ležečih krajih pa seveda tudi sneg zapade. Zanimivo je videti v zgodnji pomladi, ko na primer v mesecu februarju v nižinah cveto mandeljni in slive in zore zlate oranže, vrhove gorovja pa pokriva sneg. Californija nosi poetično ime Golden State in njena državna cvetka je zlatorumeni mak. Označba in ’ cvetlični simbol odgovarja tej lepi deželi. Calif ornija je nedvomno najlepša dežela naše Unije, in kdor ima čas, finančna sredstva in smisel za naravne lepote, prav gotovo ne bo razočaran, ako si jo ogleda. Industrija pa še ni zelo razvita, zato država ne potrebuje mnogo industrijelnih delavcev. To je gotovo največji vzrok, da slovenskih naseljencev v Californiji ni mnogo. Kdaj so se priselili prvi Slovenci v Californijo, je teško reči. Morda je že katerega zanesel tja zlati naval leta 184.8, toda znana večja naselitev je bila v takozvano Rajsko Dolino, pred nekako tridesetimi leti. Takrat je neki Rev. Jeram hotel ustanoviti slovensko farmersko kolonijo v Californiji. Zbralo se je okoli 100 slovenskih družin iz raznih krajev Amerike v Eden Valley, žal, da se to podvzetje ni obneslo, dasi so ti priseljenci zbrali skupaj za tiste čase ogromno svoto denarja, baje okoli $90,000. Voditelj Rev. Jeram je baje utonil, po drugih trditvah pa je neznano kam izginil, denarja ni bilo, svet ni bil plačan in rojaki so se razšli iz Rajske Doline, kamor so mogli. Nekateri so se vrnili na svoja prejšna mesta na vzhodu, če so imeli prijatelje, ki so jim poslali v to svrho potreben denar, drugi so si poskusili najti kruha kje v bližini. Nekateri bivši naseljenci Rajske Doline so zdaj dobrostoječi farmerji, trgovci ali obrtniki v raznih krajih Californije. Vsa zgodovina Rajske Doline je zavita v neko meglo, in to kar sem navedel, zvedel sem v odlomkih od bivših naseljencev, ki bivajo zdaj v različnih krajih dežele. Gotovo pa je obžalovanja vredno, da se ta prvi poskus ustanoviti slovensko farmersko kolonijo v Califor-niji ni obnesel, kajti to je skoro ustavilo selitev naših ljudi na farme za najmanj 15 let. Da se ta prvi večji farmer ski poskus ni tako žalostno izjalovil, bilo bi danes neprimerno več naših ljudi trdnih in neodvisnih farmerjev, mesto da se ubijajo po industrijah, kjer so perijodične krize in štrajlci. Največja slovenska naselbina v Californiji je danes v San Francisco, kjer biva okoli 2,000 naših rojakov. Tam ima tudi J. S. K. Jednota društvo št. Ul. Starejše društvo, namreč št. Ih, se nahaja v Crockettu. Večje število slovenskih farmerjev je naseljeno v Sebastopolu in v novejšem času se baje precej naseljujejo tudi v Fontani. Posamezno ali v manjših skupinah pa žive naši rojaki skoro po vseh californijskih mestih in tudi po farmah. Za delavce brez profesije Californija ni posebno privlačna, ker je za enkrat industrija še primeroma malo razvita. Gotovo pa ima dežela veliko bodočnost, ker ima vse pogoje za razvoj. Rečem pa toliko, da če bi imel zagotovljeno življenjsko eksistenco, in bi mi bilo na izbiro dano, da si izberem dom v kateri koli izmed 48 držav, bi si brez pomišljanja izbral Califomijo. Država COLORADO slovi zaradi svojega zdravega pod- nebja, zaradi številnih naravnih krasot, ki vsako poletje privabijo na stotisoče letoviščarjev in zaradi svojih podzemeljskih zakladov. Popisati jo v eni sapi je nemogoče, ker je zelo raznolika. Vzhodna polovica države je v splošnem ravnina in ima posebno v bolj severnem delu bogata polja žita in sladkorne pese. Proti jugu je svet bolj puščavski. Glavno mesto Denver stoji skoro sredi države, in je eno najlepših mest, kar sem jih videl, če vzamemo vpoštev večja mesta. Par milj zapadno se vlečejo grebeni Rocky Mountains, pokriti z večnim snegom. Država ima neizmerne zaklade premoga, pa tudi mnogo srebra, zlata in drugih rud. V mestu Pueblo je visoko razvita železna industrija; imenovano mesto se tudi ponaša z največjo slovensko naselbino na zapadu. Število tamkajšnih Slovencev se ceni na pet tisoč. Vposljeni so seveda večinoma v železni industriji. Precej naših ljudi je zaposljenih tudi v topilnicah, posebno v Denverju in Salidi. V Denver ju delajo tudi v klavnicah. Mnogo jih dela v zlatih rudnikih Cripple Creek okraja, v srebrnih v Aspenu in drugod. Tuintam so raztreseni tudi po farmah. Razume se, da delajo tisočeri naši rojaki tudi v številnih tamkajšnih premogovnikih. Teh je največ v okolici Walsenburga in v okolici Trinidada v južnem Coloradu. Premogovniki južnega Colorada so pred leti zahtevali tudi stotere slovenske žrtve. To posebno jasno kaže pokopališče v Trinidadu. Južni del države ni posebno lep, zato je pa toliko bolj romantičen severozapadni del, s svojimi snežniki, temnimi gozdovi, bistrimi gorskimi rekami in divjimi soteskami. Zelo lepo mesto je Colorado Springs v ljubki dolini med visokimi snežniki; malo proč se nahaja zanimivi “Vrt bogov (Garden of Gods) s čudovitimi kamenitimi tvorbami. Zanimivo je tudi vmes stoječe mestece Manitou s številnimi mineralnimi vrelci. Država ima tudi več slovečih toplic. V okolici Grand Junctiona se širijo krasni sadovnjaki, živinoreja je precej razvita. Izboren je ribolov, ki v poletnih mesecih privabi na stotisoče letoviščarjev. V državi Colorado ima J. S. K. Jednota več društev. V Denverju je št. 21, v Puebli, št. 15 in 42, v Aspenu, št. 47, v Salidi, št. 78, v Trinidadu, št. 84, v Walsenburgu, št. 101, v Leadville, št. 111, v Colcedale, št. 118, v Morleyu, št. 140 in v Canon City, št. 147. “Najvišje” naše društvo je nedvomno št. 111 v Leadville, ker to mesto stoji deset tisoč čevljev nad morsko gladino. Država Colorado nosi pridevek “srebrna,” menda vsled tega, ker se je tam pridobivalo in se še pridobiva mnogo srebra, ker ima mnogo gora, katere krije večni sneg, in ker skozi njene gorate pokrajine poteka mnogo srebrnih rek in potokov, v katerih plešejo srebrne, rdečepikaste postrvi. Najvišja gora je veličasten Pike’s Peak, katerega glava se vzdiga nad 14 tisoč čevljev visoko. Beloglavi Spanish Peak je le malo nižji. Znamenita točka je Tennessee Pass, kjer doseže železniška proga okoli deset tisoč čevljev nadmorske višine. Tamkajšne gorske grebene imenujejo tudi Continental Divide, ker vode, izvirajoče vzhodno od tega gorovja, tečejo v Atlantik, oziroma v Mehiški zaliv, vode, izvirajoče zapadno, pa tečejo v Pacific. Znamenit je tudi Marshall Pass, katerega prevozi ozkotirna železnica pri 11,000 čevljih nadmorske višine. V dolini pri Gunnisonu lahko poleti srkajo potniki dišave sušečega se sena, par ur pozneje pa se lahko kepajo s snegom vrhu Marshall Passa. Mesto Denver ima letno 300 brezoblačnih dni. Iz soteske Royal Gorge, katero obdajajo skoro navpične, do pet tisoč čevljev visoke skalne stene, je baje pri belem dnevu mogoče videti zvezde na nebu. Državna cvetka je snežno bela ali višnjevo nadahnjena “columbine." Teh lepih cvetlic, ki so botanikom znane pod imenom aquilegia (slovensko orlica), je poleti po tamkajšnih gozdih vse polno. Država Colorado je tipična predstaviteljica našega romantičnega zapada, zato, kogar zanese pot na zapad in ga zanimajo naravne lepote, naj se je ne izogne. Kdor ni videl Colorada, ni videl zapada. Tipična zapadna država je tudi IDAHO. V južnem delu so velike planjave, po katerih se pasejo črede goveje živine in ovac. Svet, kolikor ga je pod irigacijo, je rodoviten. Posebno znan je krompir iz države Idaho. Prideluje se pa tudi velike množine finega sadja. Severni del države pa je v splošnem gorat in zaraščen z lepimi gozdovi. Gorovje severne Idahe je prav posebne vrste, ker je po obliki podobno nekakim ogromnim senenim kopam. Severni del države je bogat na različnih rudninah. Prvo mesto zavzemata cink in svinec. Pridobiva se pa tudi precej zlata, srebra in bakra. Edino društvo J. S. K. Jednote v tej državi se nahaja v mestecu Mullan, in nosi številko 151. Tamkajšni rojaki so zaposljeni večinoma v rudnikih. Po nekaj slovenskih družin se nahaja tudi v mestecu Wardner in Kellogg in posamezniki so raztreseni tuintam. Naselbina (Dalje na peti strani) Zgodovina JSKJ (Nadaljevanje iz druge strani) brezpogojno podvreči. Jednota je bila primorana izročiti nad $50,000 vladinemu oskrbniku tujezemskih lastnin, katera vsota je pripadala raznim dedičem, živečim v deželah, katere so bile zapletene v vojni z Zedinjenimi državami. Jednota je tudi morala črtati vse člane in članice, ki so se med vojno nahajali v sovražnem ozemlju. Članstvo naše jednote je bilo zelo lojalno Zedinjenim državam. Mnogo članov je prostovoljno vstopilo v armado; mnogi pa so na drug način pomagali z nakupom vojnih obveznic itd. Tudi J. S. K. Jednota je vložila $95,000 v Liberty bonde. Ob času premirja se je nahajalo v armadi in mornarici 106 članov jednote. Mnogo izmed istih je bilo težko ranjenih. Življenje pa je izgubil na bojnem polju le en član, po imenu Frank Gabrenja, cert. št. 19030, od društva sv. Cirila in Metoda, št. 16, Johnstown, Pa. V letih 1918 in 1919, ko je razsajala širom Zedinjenih držav epidemija influence, je jednota izgubila 143 članov in članic, ki so umrli vsled omenjene epidemije. Skupna zavarovalnina v posmrtninah od teh članov je znašala $125,000. Izgube v bolniškem skladu so znašale nad $75,000. Skupna izguba v podporah vsled influence je presegala $200,000. To veliko rano je jednota kmalu prebolela, primorani pa smo bili plačati tri dvojne asesmente v letu 1919, kar je samo delno pokrilo veliko izredno izgubo. Na enajsti redni konvenciji v Chicagu, 111., leta 1920 se je sprejelo veliko važnih zaključkov. Najvažnejši zaključek te konvencije je bil v tem, da se je privedlo jednoto na sto odstotno solventno podlago. Za dosego solventnosti je bilo delegaciji predloženih več načrtov. Po dolgi razpravi se je sklenilo, da plača vsak član 30 centov v rezervni sklad za $1000 zavarovalnine. Novi člani pa so bili izvzeti od rezervnega asesmen-ta. Primankljaj do solventnosti je znašal celih 15 odstotkov. Primankljaj je bil deloma povzročen od epidemije, največ pa radi nepravilne klasifikacije članstva, ob času, ko se je uveljavilo “National Fraternal Congress” lestvico. Ko se je s 1. januarjem 1914 pričelo plačevati asesmente pa “National Fraternal Congress” lestvici se je vpoštevalo starost članstva ob pristopu; mesto starosti članstva v letu 1914. To je povzročilo jednotino nesolvent-nost. Na enajsti redni konvenciji je bil storjen velik korak za naraščaj članstva, ko so se do-iočile provizije za nove člane. Odkar jednota plačuje provizije za pridobivanje novih članov, se pridobi veliko več novega članstva kakor poprej. Vsled tega se članstvo hitrejše pomnožuje in finančno jednota izborno napreduje. Na enajsti redni konvenciji je delegacija sprejela resolucijo, glasom katere se je privedlo jednoto na popolno nepristransko stališče. Resolucija se glasi: “Enajsta redna konvencija J. S. K. Jednote, zborujoča v Chicagu, 111., se zaveda, da je J. S. K. Jednota bratska podporna organizacija in kot taka ni verska niti politična. V J. S. K. Jednoti je zasigurana vsakemu članu popolna osebna svoboda glede verskega ali političnega prepričanja. Ime “katoliška” ne pomenja, da morajo biti člani te jednote katoličani ali ne-katoličani; zatorej se smatra vsakega člana za dobrega, ako spolnuje ustavo in pravila, ne glede na stan, vero ali politično prepričanje. Vsi člani in članice smo bratje in sestre, združeni v tej organizaciji le za ono, kar nam ustava in pravila določujejo; zato se ne sme prezirati nobenega člana ali članice. “Zatorej sklepamo, da glasilo jednote ne sme priobčevati v uradnih kolonah dopisov ali člankov tikajočih se vere ali politike, prepričanja ali naziranja članov, oziroma članic in žalenj glede vere in politike. “Sklepamo nadalje in priporočamo vsemu članstvu jednote, da dopisuje v glasilo za dobrobit in izboljšanje organizacije; za izobrazbo in povzdigo članstva ter za izboljšanje našega bednega delavskega položaja.” V navedeni resoluciji je izraženo nepristransko stališče naše jednote, katerega se .jednota vestno drži. Za politično ali versko propagando ni prostora v tej organizaciji. Kdor želi biti v takih stvareh aktiven, se mora poslužiti organizacij, ko j e služijo takim namenom. Članstvo jednote je različnih mišljenj in prepričanj, zato ne bi bilo za vse pravično, če bi bilo dovoljeno napadati eden druzega radi različnih mišljenj. Dokler izpolnujemo ustavo in pravila, vršimo svoje dolžnosti napram organizaciji. Vse drugo, kar ne spada v organizacijo, pa ne moti našega članstva. Na enajsti redni konvenciji se je tudi mnogo razpravljalo o združitvi. Slovenska narodna podporna jednota je po svojem združitvenem odboru predložila J. S. K. Jednoti pogodbo, po kateri se je imela izvršiti združitev. Načrt je bil narejen, da bi se združenje izvršilo pod čarterjem Slovenske narodne podporne jednote. Po dolgih debatah je delegacija odglasovala proti sprejemu pogodbe, katero je nudila S. N. P. Jednota. Konvenčni odbor za resolucije je sestavil novo združitveno po-I godbo, katero se je smatralo za | ugodnejšo za članstvo J. S. K. [Jednote. Tq pogodbo je kon-l venci ja odobrila. Ker pa so druge organizacije smatrale P®" godbo J. S. K. Jednote kot » neizpeljivo, se je delovanje združitev pri J. S. K. Je^n° j opustilo do XII. redne kon'e cije. . Dvanajsta redna konveitf'n se je vršila v Lorain, 8. do 15. septembra 1924-tej konvenciji je ponovno P šlo na dnevni red vPra3^or združitve. Združitveni je predložil pogodbo za Z<“V nje s S. N. P. Jednoto. P® gi debati se je vršilo P0*®^. sko glasovanje, katerega re tat je bil: 104 proti zdruze^ in 20 za združitev. Po te®,. ključku je zbornica spreJ sledečo resolucijo: “Ker je večina navzočih legatov in delegating ^ glasovati proti združitvi s &■ P. Jednoto in ker je konvencije, da je članstvo , jednote pripravljeno sPree„. pod svoje okrilje vsako s ^ sko organizacijo, ki se združiti z nami; “Radi tega ta konvencija ^ javlja, da je pripravljena^ jeti v okvir J. S. K. Jjo vsako slovensko ali slov podporno organizacijo, k' ^ voljna sprejeti v principu ^ ustavo in pravila ter se P° ravnati.” . • gg Z predstoječo resolucijo odprlo vrata drugim orgf «j{j cijam, da se zamorejo za z našo jednoto. Med najbolj važne s ^ XII. redne konvencije J- ' Jednote brazdvomno a vstanovitev lastnega ura . glasila “Nove Dobe.” zadnjih treh let so nam .j0 zale, koliko nam je lastno uradno glasilo. ^ „j poprej v zgodovini jedn°e v jednota toliko napredoval* k članstvu v tako kratkem ^ i. pol, odkar ima jednota , »L kakor v zadnjih treh letI lastno glasilo. Glasilo Je boljše agitatorično sredstv°^Pi jednoto. Radi tega j2 vl®,jne čestitati delegaciji XII- r ■ konvencije za njihovo da vidnost. V letu 1925 se je vo splošnega glasovanja s? 0j«. takozvano 20-letno zavar°v ^ To je načrt zavarovanja, P^jje terem se plačuje posm1^ jet asesmente samo prvih " ^jfi po pristopu. Po dvajseti i se preneha plačevati P° ^ ninske asesmente. P°^apiv imajo člani, ki so zavarov ^ tem oddelku, še razne ugodnosti. jed To je le bolj kratek P^ bi zgodovine naše jednote. a]o hoteli biti popolni, bi se ,^jl> vključiti vse sklepe dose ^ Inih s konvencij. Mnogo vazn*“ ^ pov in zaključkov bi j5*0 ti tudi v zapisnikih sej ga odbora. To pa h1 ogromnega dela in ProS„ e K® številk, ki so priobce ^ ^ drugem mestu slavnos11 ^ vilke, je raz videti, kako (Dalje na peti stran')^ m raym .r?-'' ■ ■'{- 2 3' ? 5 a *-3 's N ; U- ”< f \ I' »■ J V }- * * - v, J' -v r ♦r/'';; nirtf ■ KoHVibičiit ^uqC^u>v !\ Deveta redna konvencija J. S. K. Jednote, ki se je vršila leta 1913 v Pittsburgh, Pa. \ Je od de* avi^ S.I*- je t( ■ejet' »ve"' ho*c a * sPre" l„ot« .risk0 i ie nj'11 se Jf niz3' •užit’ jpad Deseta redna konvencija J. S. K. Jednote, ki se je vršila leta 1916 v Evelethu, Minnesota. %i Slovenci, kje so naše meje . . . (Nadaljevanje iz četrte strani) Pedale se nahaja bolj na jugu države, in tamkajšni rojaki Večajo menda večinoma s poljedelstvom. V serevnem delu države je zelo razvita tudi i,e?na indu-ker tamkajšne kraje krasijo obširni smrekovi, borovi, edrovi in macesnovi gozdovi. Pravi biser tistih krajev je je-ff0 Coeur d’Alene, obdano s sočno zelenimi, gozdnatimi hribi. r*dar ne pozabi človek izrednega užitka, če je imel priliko se I liti preko tega ozkega, kakšnih 12 milj dolgega jezera, v beli tid, lepega poletnega jutra. V zraku plava sladka dišava '°vih gozdov, s strmin na obeh straneh pa poskakujejo proti rteru srebrni potočki, skrijejo se tuintam med zelenje, pa zo-trajajo v belih vodopadih. Če res eksistirajo gozdne vile, 9°tovo izberejo nekatere tiste kraje za svoje letovišče. državna cvetka Idahe je zlati dež (syringa) in njen pride-e* ie “Gem of the Mountains” (biser gora). In rečem vam, zasluži to lepo ime. Država ILLINOIS je po velikosti na triindvajsetem mestu, stevilu prebivalstva pa na tretjem. Skoro polovico prebival-to je okoli tri milijone, se nahaja v mestu Chicago, ki je yo največje mesto v Zedinjenih državah. Illinois je država -e<*nJega zapada in spada v takozvani “koruzni pas” (Coni to ime samo pove, da je glavni poljski pridelek te I 4ik°‘l '^bVe koruza. Seveda se pridelujejo tudi drugi pridelki in te 111 „ ecei razvito je pridelovanje krme in mlekarstvo. Prvo mete V (° v državi pa zavzema industrija najrazličnejših vrst. Slo-Časj1' 'e>*ci v iej državi So po večini zaposljeni v najrazličnejših to-jh *" in v precejšnem številu tudi v premogovih rovih; ti so gvoJf J srednjem in južnem delu države. paJ' Država Illinois je skoro popolna ravnina, precej gosto nato 23 *ewa in preprežena z gostim železniškim omrežjem... Gozdov malo, pa še teh bi najbrže več ne bilo, da niso pred leti r ■ država in okraji prišli na idejo ustanavljanja gozdnih Ovacij. k Slovencev biva v državi Illinois mnogo. Največ jih je JWa v Chicagu, kjer se ceni njih število na deset tisoč; mnogo rde. ° ..tudi v bližnji okolici, kot v Cicero, Berwyn, Lyons, Argo i'311^' j ' Druga največja slovenska naselbina v državi bo nedvomno ,o ^ eč- Društva J. S. K. Jednote so v Illinoisu sledeča: št. 3 in lifl5 * v La Salle; št. 22, South Chicago; št. 66, Joliet; št. 70, 104 10 1 ^0, Chicago; št. 85 in 119, Aurora; št. 92, Rockdale, št. 94 i le . Waukegan; št. 130 De Pue; št. 158, Auburn. Razume se >3$ i 8e iz velikega števila Slovencev, ki bivajo v tej državi, mnogi ' -i C30.tudi s trgovino, obrtjo, farmerstvom itd. V mestu La j ,5 e imajo Slovenci lep Narodni Dom, istotako tudi v Wauke-^ Mnoge naselbine, kot Chicago, Joliet, Waukegan, La , |>f e in druge bi zaslužile poseben opis, toda prostor ne dopušča. xei\. ^ nami je še dolga vrsta držav, o katerih bo treba zapisati J* besed. ^ ržavna cvetka Illinoisa je gozdna vijolica in njeno posebno jart' \ i* “Prairie State,” torej “prerijska država,” kar je popol-i L.va Pravilno. Pred dobrim stoletjem so se po obširnih tam-o ^ ^Snih prerijah pasli bivoli, zdaj pa valovi sočna koruza in ■\^0 9aj0 brzi vlaki in avtomobili. 'i ^DIANA je soseda države Illinois, in spada tudi v koruz-r3' . >0^as- Tudi Indiana je skoro popolnoma ravna, precej vroča ie in prilično hladna pozimi. Poljedelstvo je zelo razvito, e 5 ^ se prideluje koruze, pšenice, ovsa, krompirja in sena. je 11 l^1 živinoreja in mlekarstvo zavzema v državi odlično mesto. industrij so najvažnejše železna, klavniška, izdelovanje X S^^Hov, pohištva in steklenin. Precej važna je tudi pre- rska industrija in pridobivanje olja. khSlovencev v Indiani ni mnogo. Največ jih je v Indiana-C« kjer so precej kompaktno naseljeni. Druga največja 1i/^^ka naselbina je Clinton. Nekaj jih je tudi v Gary, \neV, Terre Haute in še tuintam. Društev ima J. S. k. \ °^a v Indiani samo dvoje in obe sta v Indianapolisu, nam-C 45 in št. 166. Kot zanimivost je vredno omeniti, da je ^eljenih večje število beneških Slovencev. Naselbina je nekako domača, ter mi je vselej ugajala, kadar sem jo Samo prvič sem napravil napako, da sem dospel tja v se je vsa Indiana cvrla v najhujši vročini. Takol \11 9°st salunov nisem bil nikdar prej, niti pozneje. Komaj S fJ^Oal pot od enega saluna do drugega; včasi sem pa sa-^ ,j.0^ Pri enih vratih ven, pri drugih pa zopet notri. Mor-^ v lep0 pripovedovati takih reči, toda ne morem pomagati, IJe pa to ostalo najbolj globoko v spominu. Sa°Se&Wa ozna5ba Indiane je “Hoosier State,” državna cvet-fyjj Je nagelj... Kaj pomeni izraz “Hoosier,” ne vem povedati. ta»8ewi nekoč obširno razpravo o pomenu te besede, toda bila St&7 ZCLPletena, kot Einsteinova teorija, zato sem vse skupaj \0 ’ kar najhitreje mogoče. Radi mene naj kar ostane % Sler State." Ne samo Slovenci, tudi Američani včasi sku-izraze, da niso za nikamor. Je pa državna cvetka oj® vsakemu toliko bolj znana in ljuba. .° natančno v geografični sredini naše republike se država KANSAS. Srednji in zapadni del države 'iij VeČinoma prerije, po katerih valovi pšenica in koruza, V-ey0 velike črede goveje živine. Vzhodni del države je \ _a hribovit in ima še precej gozdov. Država je v prvi tfedelska. Prideluje se največ pšenice, na drugem mestu pa je koruza. Precej važen pridelek je seno, ker je ponekod c mlekarstvo dobro razvito. Sploh uspevajo kolikor toliko vsi 1 pridelki zmernega pasa, in prideluje se celo nekaj bombaža in j tobaka. t Najvažnejša industrija države je klavniška, ki je koncentrirana v Kansas City. Zatem pridejo žitni, oziroma mlinski t izdelki in nato premogarska industrija. Pridobiva se tudi ne- i kaj olja, cinka, svinca in soli. < Največja slovenska naselbina v državi je Kansas City, kjer t je bila pred leti, in najbrže je še sedaj, zaposljena večina roja- < kov v klavnicah. Tam imamo tudi društvo št. 49 J. S. K. Jed- . note. Druga slovenska selišča so v okolici mesta Pittsburg, v j jugovzhodnem kotu države, kjer so premogova polja. Premog , je dobre kakovosti, toda plasti so nizke, zato se primeroma hi- i tro izčrpajo. Premogarske naselbine vsled tega navadno hitro , zrastejo in hitro propadejo. Ko je premog v gotovi okolici pobran, družba premesti svoje stroje in naprave v drug kraj, in , za njo se selijo ljudje, in v mnogih slučajih tudi — hiše. Tam ni to nič nenavadnega, ker so skoro same ravnine. Tuintam , pa je dobiti mestece, kjer je večina hiš praznih in zapuščenih. Spominjam se živahnega mesteca Stone City, kjer je vr- , velo pestro življenje tipične premogarske naselbine, a ko sem prišel kakšnih pet let pozneje v tisti kraj, videl sem le eno ali dve hišici, drugod je pa valovila zlata pšenica. Podobna usoda je zadela še več drugih naselbin. Pred dobrimi petnajstimi leti je bilo zelo živahno življenje v tamkajšnih premogarskih na- j selbinah. Premogarji so prilično dobro zaslužili, imeli so močno J, in trdno unijo, pa mnogo odločnosti in samozavesti. Po mojem j, mnenju so bivali tam najveselejši slovenski premogarji. Delavske razmere pa so postajale slabejše leto za letom, in danes, \ kot se čuje, niso tamkajšne slovenske naselbine niti senca tega, kar so bile. Mnogo delavcev se je izselilo v druge države, nekateri so se razpršili po farmah. Naša Jednota ima v tem delu države dve društvi, namreč št. 52 v Mineralu in št. 152 v naselbini Ringo. Zanimivo je, da je država Kansas prva, ali vsaj med prvimi vpeljala prohibicijo; bo menda že 50 let od takrat. Suha je bila seveda približno tako, kot so zdaj ob splošni prohibiciji vse Zedinjene države. Sosedna država Missouri je bila mokra do zadnjega, in od tam so tihotapili mokri blagoslov v Kansas na debelo. Mokre dobrote so pred suhimi špijoni skrivali tam tako čudovito, kot danes drugod. Tekoči zakladi so bili dostikrat zakopani in skriti v krajih, kjer bi jih človek najmanj pričakoval. Najbolj me je zabavalo, ko sem obiskal dobrovolj-nega starčka v mestecu Daisy Hill, in je isti izza hrbta resnega svetnika v kotu pod stropom izvlekel steklenico izborne rakije, da me podvori. Država Kansas je znana pod imenom “Sunflower State,” in za državno cvetko velja solnčnica ali solnčna roža. Tudi društvo št. 152 J. S. K. Jednote nosi ime Sunflower. Solnčne rože niso gizdave in gosposke cvetlice, toda jaz jih ljubim, ker so tako odkritega in smejočega obraza, in se vedno obračajo za solncem. Tudi tamkajšno ljudstvo se mi je zdelo tako: odkrito, veselo, priprosto in blesteče se v zlati gostoljubnosti. Rad se spominjam časov, katere sem preživel med njimi, in v lepem spominu so mi šumeča žitna polja, nočno prepevanje ameriških slavcev, belocveteče katalpe, žarne vrtnice in jasnolične solnčne rože — obeh vrst. MARYLAND je država, katero poznam le z zemljevida in knjig, pa še na ta način zelo malo. Nikdar me ni pot zanesla tja, zato iz lastnih izkušenj ne vem o njej ničesar napisati. Iz Atlantika sega v deželo morski rokav Chesapeake Bay, ob katerem je zrastlo veliko mesto Baltimore, z važnim pristaniščem. Podnebje ima država gorko, z milimi in vlažnimi zimami. Prideluje se koruza, pšenica, tobak, oves, seno in vsakovrstno sadje in zelenjava. Pridobiva se tudi precejšne množine premoga. Država ima velike tvornice za obleko, železno in klavniško industrijo. V mestu Baltimore se nahaja sloveča John Hopkins univerza, v Annapolisu pa zvezna mornariška akademija. Slovencev biva v tej državi le malo in J. S. K. Jednota ima tam le dve društvi, namreč št. 121 v Dodsonu in št. 187 v Eckart Mines. Posebni pridevek države je Old Line State in državna cvetka je “črnooka Suzana" (Blaclceyed Susan). Državo MICHIGAN deli jezero istega imena v dva dela; meji tudi na velika jezera Huron, Ontario in Erie. Pa tudi z manjšimi jezeri je dežela kar posejana; baje jih ima šest tisoč. Ta jezera privabijo v poletnem času mnogo ribičev in letoviščarjev. Glavna industrija severnega dela je pridobivanje bakra; precej razvita je tudi lesna industrija. Svet je večinoma peščen, ponekod raven, drugod gričast. Znamenit je michiganski krompir in tudi pridelek jabolk je važen. V nekaterih delih se prideluje tudi koruza, sladkorna pesa, jagode, maline, kakor tudi drugo sadje in celo grozdje. Naj znamenitejša industrija v državi pa je seveda avtomobilska. V Detroitu in bližini se nahaja nad 50 tovarn avtomobilov in izdela se jih tam dve tretini vsega svetovnega produkta. Detroit je svetovno avtomobilsko središče. V Michiganu ima J. S. K. Jednota pet društev, namreč št. 9 v Calumetu, št. 64 v South Range, št. 139 v Cadillac, št. 144 v Detroitu in št. 178 v Paw Paw. Najmočnejši sta društvi v Calumetu in Detroitu. V Detroitu je še primeroma mlada slovenska naselbina in tamkajšni rojaki so največ zaposljeni v avtomobilski industriji, ali pa v industrijah, ki so s tem v zvezi. Naselbina je po vseh znakih soditi zelo živahna, ker so se vanjo priselili rojaki iz vseh krajev te dežele, in ker mesto takorekoč skokoma raste. Calumet, kjer so bakreni rudniki, spada med najstarejše slovenske naselbine v tej deželi. Tamkaj rojeni Slovenci se že udejstvujejo tuintam med pozneje naseljenimi rojaki. Ob času štrajka leta 1913 je mnogo rojakov zapustilo Calumet in si iskalo zaslužka drugod. Kot pripovedujejo očevidci se mesto od tistega časa ni moglo več vzdigniti do nekdanje živahnosti. Meni je žal, da nisem nikdar imel prilike obiskati to veliko in staro slovensko naselbino, kakor da sploh malo vem o državi Michigan. Parkrat sem se vozil preko njenega severnega dela, to je vse. Zato si ne domišljam, da bi mogel ta moj opis biti kaj prida. Pridevek države je Wolverine — ali Auto State in za državno cvetko je priznano jabolčno cvetje. MINNESOTA je tipična dežela našega severa. Visokih gora nima ,zato pa ima med šumečimi gozdovi mnogo krasnih jezer. Baje jih je deset tisoč, zato se država tudi imenuje “dežela desettisočerih jezer.” V Minnesoti izvira tudi največ ja reka Severne Amerike, Mississippi. Poletje je tam sicer kratko, toda izredno prijetno. Dnevi so dolgi, a ne prevroči, noči okopane v obilni rosi in rast zelo bujna. V južnem delu se nahajajo rodovitna polja, severni del pa ni posebno prikladen za poljedelstvo, ker je svet peščen ali lcamenit in večinoma gričast, pa tudi vsled predolgih zim. Prideluje se pa tam precej krompirja, fižola in različne zelenjave. Kjer žive Slovenci, se vidijo lepe njive in vrtovi. Fižol in razna tam pridelana zelenjava je izredno sočna in okusna, ker vse izredno hitro zraste. Ribičem nudijo tamkajšna jezera mnogo zabave, ker so polna plemenitih rib, in ko se začne lovska sezona, je Minnesota raj za lovce. Veverice tam sploh ne pridejo vpoštev, zajci le deloma in malo bolj divje kokoši. Boljši lovci pa imajo piko na srne, medvede in severne jelene (muse). Poletje torej privabi v Minnesoto mnogo letoviščarjev in ribičev, jesen pa lovcev. Za Slovence pride najbolj vpoštev tisti del Minnesote, ki se imenuje Iron Range. Tam se namreč nahajajo ogromni skladi železne rude, katere različne družbe izkoriščajo že desetletja. Tu so našli zaslužek prvi slovenski naseljenci teh krajev in za njimi so prihajali drugi. Slovenske naselbine so se množile in rastle. Polagoma so se pojavile slovenske trgovine in slovenska podporna in kulturna društva. Tudi J. S. K. Jednota je bila ustanovljena tam leta 1898 in sicer v mestecu Ely, skoro na severnem robu države. Danes ima J. S. K. Jednota v Minnesoti sledeče postojanke: Št. 1, 2, 114, 120, 129 in 184 v Ely; št. 5 v Soudan; št. 20, 133 in 192 v Gilbert; št. 25 v Eve-leth, št. 30, 60 in 150 v Chisholm; št. 54 v Hibbing; št. 107 v Duluth; št. 109 v Keewatin; št. 110 v McKinley; št. 112 v Kitz-ville; št. 117 v Sartell; št. 123 v Ironton; št. 128 v New Duluth; št. 153 v Rice; št. 156 v Leetonia Township; št. 164 v Virginia. Po številu članstva je Minnesota na drugem mestu, z ozirom na število Slovencev pa imamo tam najbrž največ članov. Ker so tamkajšne slovenske naselbine kompaktne in precej stalne, imajo že lepo število tu rojene mladine, ki zna slovensko. Kot je bilo že omenjeno, so pravi kras tistih krajev nešte-vilna jezera in pa gozdovi, v katerih prevladujejo smreke in breze. Lepših gozdov je malo, kot so tisti, kjer je temno smrečje pomešano z belimi brezami. Po takih gozdih bi človek pohajkoval dneve in tedne in bi pozabil na ves ostali svet. Tam se mnogokrat vidi tudi veličastni severni sij, ki z bajno svetlobo obžarja nočno nebo. Skrivnostna luč lije tam nekje od severa, kjer se nebo sklanja na jezera in dremajoče brezje. Kdor ljubi zimo, se je lahko navžije v Minnesoti do mile volje, ker je dovolj dolga in 40 stopinj pod zero v zimskem času ni nič kaj nenavadnega. Seveda vem to le iz ustnih izročil in časniških poročil, in to mi zadostuje. Čim dalje je zima od mene, tem ljubša mi je. Jaz poznam Minnesoto le v letnem času in takrat mi je nad vse ljuba. Nikoli pa ne bom pozabil, kako sem bil sprejet, ko sem nekako pred petnajstimi leti prvič prišel v Minnesoto sredi junija. Pripeljal sem se bil direktno iz Poplar Bluff, Missouri, v Duluth, Minnesota. Doli v Missouri je bilo vroče, da se je vse cedilo, a ko sem stopil iz vlaka v Duluth — bilo je 18. junija — padal je z dežjem pomešan sneg. Srečaval sem ljudi, zavite v težke plašče, s kučmami na glavah, jaz pa sem jo mahal po cesti kar mogoče lahko oblečen, ogrnjen z dežnim plaščem in s slamnikom na glavi. Nikdar ne pozabim tistih pogledov. Vsak, ki me je srečal, se je začudeno ozrl za menoj, češ, odkod je pa ta ušel! Pridevek Minnesote je North Star (zvezda severa), katen priimek tudi v resnici zasluži. Državna cvetka je “lady-slipper’ ali moccasin flower, ki ima drobnim čeveljčkem podobno cvetje in obilo raste po gozdnih sencah. Menda si take čeveljčke nataknejo na dražestne nožiče prelestne gozdne vile, ko se v poletnih nočeh okopajo v jezeru in potem zaplešejo svoje bajni plese pod belimi brezami, v skrivnostni svetlobi severnega sija MISSOURI leži zapadno od države Illinois, od katere ji , loči mogočna reka Mississippi. Površina države je različna, : na severu in zapadu so planote, v sredini in na jugu se razprezi 1 Ozark gorovje, na skrajnem jugu so močvirske nižine. Pod ■ nebje je nekakšen kompromis zmernega in poltropičnega. Po > (Dalje na šesti stra'ni) Zgodovina JSKJ (Nadaljevanje iz četrte strani) predovala naša jednota tekom tridesetih let. Iz skromnih razmer se je Jugoslovanska katoliška jednota razvila v mogočno podporno organizacijo. Prestala je razne preizkušnje in tudi za v bodoče ima za rešiti važne probleme. Dobrote, katere je organizacija storila tekom svojega obstanka, so neprecenljive vrednosti in doseženi uspehi so zelo povoljni. Jugoslovanska katoliška jednota še ni dosegla viška svojega napredka. Pred seboj ima lepo bodočnost, posebno še, ako se bo držala srednje poti — najboljše poti. Največ upanja za bodočnost je naša mladina. Ravno mladini se bo moralo dati največ pozornosti, ker obsega bodoče odraslo članstvo in vodstvo našega bodočega delovanja. Ob 30-letnici naše jednote vlada mir in red ter pravo bratsko razpoloženje med članstvom Jugoslovanske katoliške jednote. MOHOR MLADIC V pretečenem letu je naglo-ma preminil predsednik glavnega nadzornega odbora, sobrat Mohor Mladič. Pokojni sobrat je bil zelo agilen odbornik, vnet za napredek organizacije in dober družabnik. Naj mu bo med članstvom J. S. K. Jednote ohranjen časten spomin. o-------------- Prispevki gl. odbornikov (Nadaljevanje iz tretje strani) spomin onih, ki so trpeli in zmagovali, v spomin naših bratov in sester, kateri so umirali pred nami, prezgodaj in teško, da bo nam sijalo svetlejše soln-ce. Počivajte mirno v prsti nove domovine, vaš spomin nam je svet in drag. Mi pa naprej, naprej in naprej za večjo, popolnejšo in pravo organizacijo na ameriški zemlji, kjer bo za vse prostora. John Movern, blagajnik neizplačanih posmrtnin J. S. K. J. Omaha, Neb. — K tridesetletnici hočem napisati tudi jaz par vrstic, prvič, ker me veže dolžnost, v drugič, ker mi je organizacija pri srcu najbolj izmed vseh drugih organizacij. Da, danes je minulo 30 let, odkar je bila ustanovljena naša dična zaščitnica J. S. K. Jednota v malem in prijaznem mestecu, tam daleč na severu, na Ely, Minn., kjer se bo baš ob 30-letnici tudi vršila 13. redna konvencija. Ko bodo ustanovi- (Dalje na šesti strani) Slovenci, kje so naše meje . . . (Nadaljevanje iz pete strani) Ijedelstvo je zelo razvito. Največ se pridela koruze; tej sledita pšenica in oves, potem tobak in bombaž. V Ozark gorovju uspeva tudi vinska trta. Tudi industrija je znatna, posebno čevljarska, klavniška, avtomobilska, strojna, livarska itd. V drža- vi se pridobiva precej svinca in nekaj cinka in bakra. Največje mesto je St. Louis, ki šteje nad. 800,000 prebivalcev. Znane so missourijske mule vsled svoje velikosti in trpežnosti. Mnogo jih rabijo za poljska dela in dosti jih eksportirajo. Ker se v državi prideluje mnogo koruze, je naravno, da redijo mnogo prešičev. Slovencev v državi Missouri ni mnogo. Največ jih je v St. Louisu, kjer ima J. S. K. Jednota društvo št. 87. Pred leti se je bilo naselilo precej Slovencev na farme v okolici malega mesteca Naylor, ki se nahaja v jugovzhodnem delu države, blizu arkansaške meje. Nekateri so kupili obdelane farme, drugi pa neobdelan svet. Naselbina pa se ni dolgo držala, ker se je večina Slovencev kmalu izselila. Nekaj zelo vztrajnih družin pa je ostalo in so si baje prilično opomogle. Zdi se, da je bilo podnebje tam za naše ljudi prevroče in presoparno. Jaz sem se bil nekoč iz radovednosti ustavil tam, potujoč iz države Arkansas proti severu. Bilo je začetkom junija, pa sem že kar zijal vročine. Malega hotela v mestecu Naylor, kjer sem par dni stanoval, ne bom pozabil nikoli. Tam smo jedli zjutraj jajca in slanino, opoldne slanino in jajca in zvečer jajca s slanino. To se je ponavljalo tri dni zaporedoma in se najbrže še danes. Tam so že v časih pred prohibicijo znali farmerji peči rakijo iz koruze; pri nekem slovenskem farmerju sem jo popil kozarček in pekla je tako, da sem dvakrat okoli hiše tekel, predno sem prišel k sebi. Takrat še ni bilo v deželi prohibicije, zato nismo bili vajeni takih hudih pijač. Dandanes smo vse drugače utrjeni. V Misouri je bil rojen general John J. Pershing, ki je poveljeval ameriški armadi v svetovni vojni. Država nosi priimke “Ozark,” “Iron Mountain" in “Show Me.” Najbolj znan je zadnji. Državna “cvetka" je beli trn! MONTANA je gorata, kar že samo ime pove, in sploh tipična država našega severozapada. Gozdov ima 80 milijonov akrov, poleg tega pa mnogo pašnikov za goveda in ovce. Pred dobrim desetletjem je bilo videti še dosti cowboyev, posebno v okolici Billingsa. Poljedelstvo je dobro razvito in glavni pridelek je pšenica. Podnebje je precej suho, zato večina pridelkov zahteva irigacijo, to je umetno napeljano vodo; pšenica, ki ne rabi dosti moče, se v nekaterih letih dobro obnese tudi v krajih, kjer ni irigacije. Pridela se tudi mnogo ovsa, lanu, rži, koruze, alfalfe, sladkorne pese in krompirja. Izredno lepa so obširna pšenična polja, kadar po njih valovi zoreča pšenica in krasen pogled je na morje cvetečega lanu. Obširni gozdovi dajejo mnogo dobrega lesa, posebno smrekovega in borovega. Tudi lov se izplača, ker se včasi dobi na muho medveda, jelena ali volka; med bolj navadno divjačino spadajo srne, kajuti, zajci in gozdna perutnina. Gorske reke in potoki nudijo tudi ribičem mnogo zabave. Na rudninah je Montana zelo bogata; posebno veliko se pridobiva bakra in glede tega je država na tretjem mestu. Premog krije 20% površine vse države. Pridobiva se precej srebra in zlata, cinka, svinca, olja, grafita, sadre, poldragih kamnov itd. V Montani je naseljeno precejšno število naših rojakov. Med večje slovenske naselbine spadajo mesta: Butte, East Helena, Anaconda, Great Falls, Red Lodge, Bear Creek, Washoe, Roundup in Klein. V East Heleni ima J. S. K. Jednota društvo št. 43. Tamkajšni Slovenci so večinoma zaposljeni v topilnici. V naselbini Bear Creek je društvo št. 58; k temu društvu spada precej rojakov, ki bivajo v bližnjih naselbinah Washoe in Red Lodge. Tam so premogovniki. V naselbini Roundup-Klein je društvo št. 88. Tudi tamkajšni rojaki so večinoma zaposljeni v premogovnikih. V mestu Butte imamo društvo št. 105 in žensko društvo št. 190. Butte ima velikanske bakrene rudnike. F Great Fallsu je društvo št. 131, v Anacondi pa št. 142. V obeh krajih so velike rudotopilnice. Seveda so Slovenci v manjšem številu raztreseni še po nekaterih drugih naselbinah; tuintam se je kateri oprijel celo farmerstva. Po Montani je prijetno potovati poleti. Sicer je precej vroče, toda vročina ni dušljiva, ker je zrak čist in suh. Z montansko zimo pa se ni šaliti. Mene rado zebe in mnogo zime sem ogrebel po svetu, toda najhuje me je zeblo nekoč v Great Fallsu. Še danes me zaboli pri srcu, če se domislim. Bilo je v februarju, zvečer, ko je baš solnce zahajalo... Hodila sva s spremljevalcem kakšni dve milji daleč, a meni se je zdelo, da sva prehodila vsaj dvajset milj. Ko sem srečno prišel pod gorki, gostoljubni slovenski krov, ne bi ga bil zamenjal za Belo hišo v Washingtonu. Drugi tipični poljub montanske zime sem dobil nekoč, ko sem se na saneh vozil iz Bear Creeka v Red Lodge. Avtomobili vsled snežnih zametov niso mogli voziti, zato je bilo treba zapreči konje v sani; pa je šlo iz doline na vrh hriba in potem zopet navzdol. Jutranje solnce je svetlo sijalo na blesteči, sveže padli sneg in doli ob Rocky Fork reki je bril vetrec. ostrejši kot vse britve sveta. Zavit do nosa v medvedje kožuhe in odeje, sem premišljeval, če je 25 ali 250 pod zero ,in če imamo še daleč do severnega tečaja. Besede so mi zmrznile v ustih in po kolenih so se mi trkljale ledene solze. Pa ni bilo druzega vzroka za solze, kot zima. Prijatelj-kočijaž pa je poleg mene govoril veselo in razigrane volje, kot da ga poljubljajo majske sapice. Rad bi poznal zagrizenega suhača, ki bi se po taki vožnji branil rar čašic dobre kanadske rakije; bogme, jaz se je nisem. Najprijazneša slovenska naselbina v Montani za moj okus je Red Lodge; najbolj čudna pa Bear Creek. Butte je bilo svoječasno zelo živahno mesto, pozneje pa se je poslabšalo; kako je zdaj, mi ni znano. Naše rojake v Montani diči pristna za-padna prostodušnost in gostoljubnost. Mnogo srečnih in veselih. ur sem preživel med njimi. Ni čuda torej, da bi še rad kdaj srkal čisti montanski zrak, pil nekaljene solnčne žarke in duhal opojni vonj borovja in divjih vrtnic. To pa veste, da kadar cveto divje vrtnice, ni zime! Državna cvetka Montane je grenki koren (bitter root), posebni priimek pa Bonanza ali Treasure State. Priimek je pravilen. za državno cvetko bi pa jaz izbral kaj slajšega, magari divjo črešnjo, iz sadu katere znajo tam napraviti izborno vino, ki je v hudem nasprotju s prohibicijo. NEBRASKA je tipična zapadna prerijska država. Povprečna nadmorska višina znaša 2000 čevljev in se nikjer ne vzdigne nad 5300 čevljev. Romantična ni niti malo, razen če more kdo videti romantiko v obširnih “pragozdih” koruze. Država je v prvi vrsti poljedelska. Prideluje se največ koruze, nato pšenica, oves, ječmen, rž, krompir, ajda, lan, detelja in sladkorna pesa. V vzhodnem delu države pade dovolj dežja, da uspevajo poljski pridelki, v zapadnem delu pa se morajo posluževati irigacije. živinoreja je precej dobro razvita. Rudnin pa država nima skoro nikakih, ako izvzamemo potaš. Omaha je glavno in največje mesto države in eno največjih železniških križišč na zapadu. V Omahi je zelo razvita klavniška industrija, ki je sploh največja industrija v državi. V Omahi je menda tudi edina slovenska naselbina te države in tam ima J. S. K. Jednota društvo št. 11. Ena konvencij J. S. K. Jednote se je vršila v Omahi. Osebno mi je država Nebraska zelo malo znana. Sicer sem se večkrat vozil z železnico preko nje, toda razen neskončnih polj koruze in drugih pridelkov, in čred živine, sem videl malo druzega. V Omahi sem se nelcolikokrat zamudil po par ur. Potem pa opisuj mesto in državo, če moreš! Doživljajev nobenih, in če so bili, so bržkone bili tako monotoni, kot je država sama. Posebni priimek države je Antelope, Black Water ali Corn-husker. To zadnje ime je menda še najbolj primerno. Za državno cvetko velja “goldenrod,” to je neka rumeno cvetoča prerijska rastlina, katero dolžijo, da povzroča bolezen, znano pod imenom “hay fever.” Nekateri sicer trdijo, da je ta ob-dolžitev krivična, toda jaz verujem v “safety first” in se povsod ognem tistih rumenih metlic. NEW YORK je med državami naše Unije glede velikosti na devetindvajsetem mestu, po številu prebivalstva pa na prvem. Za visoko število prebivalstva je največ odgovorno mesto New York, ki šteje samo nad šest milijonov. Prebivalstvo vse države va znaša nekaj nad deset milijonov. Država im,a zelo čudno obliko, o čemur se lahko prepričamo, če pogledamo zemljevid. Na jug se z ozkim repom konča ob Atlantiku pri mestu Neiv York, sega na sever do Canade, na zapad pa daleč nad Pennsylvanijo skoro do države Ohio. Država ima mnogo lepih polj, toda tudi brez gorovja ni. Krasno je Adirondack gorovje, ki je potreseno z ljubkimi jezeri. Zelo romantično je tudi Catskill gorovje, ki je domovje Irvingove štorije “Rip Van Winkle.” Poljedelstvo je zelo razvito, istotako sadjereja. Posebno mnogo se pridela hrušelc, jabolk in jagod. Glede grozdja je New York takoj za Californijo. živinoreja, mlekarstvo, ovčarstvo in perutninarstvo je tudi na visoki stopinji. Rude ne pridejo toliko vpoštev, dasi država ni brez njih. Tovarniški izdelki najrazličnejših vrst, posebno pa oblek, dalje trgovina in finance predstavljajo v dolarjih naravnost bajne številke. Samo o tem bi bilo mogoče napisati debelo knjigo. Tu se moramo omejiti samo' na nekaj vrstic. Ni čuda, če si država nadeva ponosno ime Empire State. Za državno cvetko velja vrtnica, ki se smatra za kraljico cvetlic. Ponosna na svoje bogastvo hoče država New York tudi v tem oziru kazati svoje prvenstvo. Največje slovenske naselbine v državi so v mestih New York, Little Falls in Gowanda. Nekaj rojakov je raztresenih tudi po farmah. V mestu New York ima J. S. K. Jednota dve društvi, namreč št. 50 in 90, v Little Falls št. 53 in v Gowandi št. 89. Po številu članstva soditi sta naselbini Gowanda in Little Falls precej močni. Osebno mi je nekoliko znana samo slovenska naselbina v New Yorku, oziroma v Brooklynu, ki je del Velikega New Yorka. Rojaki žive precej raztreseno, in se le od časa do časa shajajo na sejah, veselicah, piknikih itd. Zaposljeni so v različnih industrijah, uradih, trgovinah in drugod; največ pa se jih peča s slamnikarstvom. Mesto New York je znano po svojem pristanišču, katerega tvori izliv reke Hudson in vhod, v katerem čuva boginja Svo- bode. Znamenito je mesto tudi radi svojih nebotičnikov, gleda-dšč, oper in Wall Streeta, ki je danes denarno težišče sveta. Znamenita je dalje transportacija, to je nadulične in podulične železnice. Kjer se na malem prostoru zbira toliko milijonov ljudi, kot v New Yorku, so brza prevozna sredstva neobhodno potrebna in temu podulične železnice najbolj odgovarjajo. Na stotisoče ljudi živi kje zunaj mesta, v treh državah: New fork, Neiv Jersey in Connecticut. Ti se vozijo na delo in od dela z vlaki, parniki, nadcestnimi in podcestnimi železnicami itd. Komur ugaja, da se dan za dnem drenja med velikimi množicami, kdor ljubi velikomestno življenje, z večnim hrupom, truščem in vrvenjem, zanj je New York kakor nalašč. Jaz velikih mest nisem nikdar ljubil, torej se v New Yorku ne bi mogel nikdar prav vdomačiti. V New Yorku se mi je posebno čudno zdelo veliko število konj na cesti, dalje, da mora potnik v nekaterih hotelih “glihati” za ceno sobe in pa da sliši govoriti angleščino v posebnem newyorškem dialektu. Kaj takega nisem videl ali slišal nikjer drugje v Ameriki. Prometni, trgovski, hotelski in javni uslužbenci New Yorka ne poznajo vselej tiste vljudnosti, kot jo človek najde drugod. Kar se pa tiče naših tamkajšnih rojakov, pa jim je treba priznati, da so prave zlate slovenske duše. Vsaj jaz sem imel priliko jih spoznati od te strani, in ohranil jih bom vedno v prijaznem spominu. Tudi Ridgefield Park, kjer sem stanoval 16 mesecev, in nekatera druga mesteca preko Hudsona v New Jerseyu, so pri meni zapisana s simpatično tinto. Država OHIO je po velikosti na 35. mestu, po številu prebivalstva pa na četrtem. V splošnem je dežela ravna ali nekoliko valovita in le mestoma gričasta. Podnebje je tipično za severni zmerni pas, ne premrzlo pozimi in ne prevroče poleti. Dežja za poljske pridelke je navadno dovolj. V državi je zelo razvita industrija, in sicer v prvi vrsti železna in jekleva. Poleg nje je najti skoro vsako drugo industrijo, kot v kateri koli drugi državi na vzhodu ali srednjem zapadu. V pristanišče v Cleveland pride po jezerih surove rude več kot v katero drugo pristanišče na svetu. Železna in jeklena industrija je najbolj razvita v mestih: Cleveland, Youngstoion, Canton, Steubenville in Middletown. V državi se pridobiva mnogo premoga, dalje železo, pesek za steklo, glina za lončarske izdelke, apnenec, sol, petrolej, naravni plin, gips, potaš, špirit, itd. V Akronu je zelo razvita gumijeva industrija. Uspevajo skoro vsi poljski pridelki zmernega pasa. Največ se pridela koruze, potem ovsa, sena, tobaka, krompirja, sladkorne pese in vsakovrstne zelenjave. Tudi sadja, kot jabolk, hrušek, sliv in breskev se mnogo pridela. Na obrežju Erie jezera in na nekaterih otokih se v ugodnih letih pridela mnogo dobrega grozdja. Pivci, ki ne marajo premočnih vin, smatrajo sok iz ohijskega grozdja za najboljši v Ameriki. V jeseni je prava lepota videti obširne, z zorečim grozdjem obložene vinograde. Država Ohio ima visoko razvito šolstvo in tudi v narodni politiki igra vedno važno vlogo. Zedinjenim državam je dala pet predsednikov in dva nadaljna sta bila rojena v Ohio, pa sta pozneje bivala drugod. Koliko je Slovencev v državi Ohio, je težko reči, toda nedvomno jih je nad 50,000. Samo mesto Cleveland z najbližjo okolico jih šteje okoli 35 tisoč. Cleveland je torej drugo največje slovensko mesto na svetu. Ni čuda, če včasi imenujemo Cleveland slovensko-ameriško metropolo. Tu je nad sto slovenskih podpornih, kulturnih, športnih in zabavnih društev. Svoje postojanke imajo tu vse večje slovenske Jednote in Zveze. Domača Slovenska Dobrodelna Zveza posluje le v državi Ohio. Veliki Cleveland, h kateremu prištevamo tudi Euclid, dasi administrativno ne spada vanj, ima sedem večjih in manjših slovenskih Domov. Največji je Slovenski Narodni Dom na St. Clair Ave., ki je ob enem največja te vrste slovenska zgradba v Ameriki. Tu izhajajo štirje slovenski listi, med njimi tud\ Nova Doba, glasilo J. S. K. Jednote. Cleveland lahko smatramo za nekako težišče slovenskega življa v Ameriki, ker ga menda ni Slovenca v tej republiki, ki ne bi imel tukaj svojih sorodnikov, prijateljev in znancev... Poleg tega meji Ohio na vzhodu na Pennsylvanijo, kjer je najbrže več Slovencev, kot i kateri drugi državi naše Unije. Mesto Cleveland šteje približne milijon prebivalcev in 35 tisoč Slovencev ni zelo veliko številc med njimi. Naseljeni so pa vsaj deloma kompaktno in temu s( je zahvaliti, da imajo zdaj že drugi termin svojega zastopnike v mestnem svetu, dasi je mestnih odbornikov samo 25. Izmeo tolikega števila naših ljudi so si posamezniki precej opomogli tisoči pa lastujejo vsaj svoje hiše. Imamo dve dobro stoječ\ banki, mnogo najrazličnejših trgovin in obrti, več slovenskih zdravnikov, odvetnikov, zobozdravnikov itd. Poleg tega si Slovenci poznani kot dobri delavci, varčni, snažni, gostoljubn in ukaželjni ljudje, “prebrisane glave, pa čedne in trdne po stave,” kot je pel že Vodnik, zato ni čudno, da vživajo mec drugimi narodi in pri oblastih dober ugled. Tipična za Cleve land je neka posebna domačnost, kakoršno je teško najti v dru gih večjih mestih. To ne velja samo za Slovence, ampak zi prebivalstvo v splošnem. Skoro bi rekel, da je prebivalstvi Clevelanda kot nekaka velika družina, ki se sicer včasi prepira toda pri tem ne more zatajiti neke medsebojne naklonjenosti it (Dalje na sedmi strani) Prispevki gl. odbornikov (Nadaljevanje iz pete strani) tel j i zrli na prihajajoče dele* gate in delegatinje, spomnili _ bodo svojega težkega dela 1 truda. Iz veselja nad tako gočnim vspehom bo padla tu solza, kajti ni nič lepšega v življenju, kakor — vspeh. Da, 30 let je dolga doba, a 0 se ozremo nazaj. Prvo leto Je bilo vse polno težkoč, z požrtv®1 valnostjo in energično v0H jt§ uradnikov in članstva je Pj? šla organizacija na dobro M nančno podlago. Naša Jedn° M nam nudi vsestranske pogoje i® nas ščiti in pomaga v slučaj By nezgod, tolaži in briše solz® slučaju smrti, priskoči na P^ moč točno in hitro, se ne vti 7 n. ne v verske in ne v politične deve, torej je res samo bra ska Jednota. Zato jo ljubim0, in spoštujemo. lUjj Dragi rojak, ako še nisi c J. S. K. Jednote, pristopi k nJe' ^ ne bo ti žal. S tem boš P skrbljen v slučaju nesreče g. smrti. Jednota pa bo P0''.603,« s tem moč in ugled, če bo i®e dosti članstva. ^ Tebi pa naša dična J- S- Jednota kličem: Rasti in vijaj se še v bodoče širom dinjenih držav. Delegatom j delegatinjam pa želim ve ^ vspeha na konvenciji, da bi j e lovali v veliki slogi in prija e l ^ stvu, kakor pravi pesmica’ l. J Slovesni dan naj se proslav^8' I ^ brat brata veselo pozdravlja L 1 • 6)lS čestitka mnoga se glasi, ^ in pesem vneta nam doni: » J i Pač vredna si, da te častim0’ da danes delo proslavimo, saj trideseti letni svit ,t_ . * nad članstvom tvojim je r<* Ko danes gledamo ponosno ^ V na tvoje delo plodonosno, ^ nam želja iz srca kipi * Bog živi te še mnoge dni. ^ Frank Škrab* w prvi naazv' n ^ §e Pueblo, Colo. — Dobro j, spominjam, ko sem pristop ^ |v društvu sv. Petra in P | V 115 J. S. K. Jednote v letu |0 ^ j Tisti čas je bila Jednota še ^ la in mlada. Ni imela ®e..Sj)]^ !0, ^ 1 nobenega denarja v svoji ^ |. ^ gajni. Plačevali smo 50 . tov na mesec Jednoti za u ^ nino, 50 centov pa društvu^ ^ bolniško podporo, pa smo » ^ li, da plačujemo preveč. j„ '<1^ , 1903 sem bil pustil Pueb0^, šel pogledat malo Združene^ it ^ žave, ker sem jih hotel vl malo več kot samo Pueblo- ^ sti čas sem pustil društvi W sem mislili, da ga ne P°^jjio jem. Ko-sem se zopet s ,j v Sai naselil, sem zopet pristop ^ ^ j društvo Sokol, št. 38 J- J J. ',r> r, \ Jednote, ker mi je bila na ^ S. K. Jednota najbolj Pr* s^uje, Sij Naša Jednota lepo napie ^ toda še lepše bi napre ako bi :mela takoj od zf ^jjo, N* ; dobra pravila. Boljše bi jo ako bi imeli črko (N) . ja črke (K). Pregovor Pra'^ jfl , Do ni nobeden človek perfek ^ g , • da se vsaki lahko zmoti. jjjj (\ biti so tudi naši ustan0 ^ naredili to malo napako, (Dalje na sedmi strani)^^ —~ K Enajsta redna konvencija J. S. K. Jednote, ki se je vršila v Chicagu, III., leta 1920. kov dele-li s« a in mo-tudi a v ako 0 j* tvo-irolj0-pri-fi- nota je iD čaju 1 e v P°- vtiče za- arat- bin10, član njej’ pre-ali čala rnela & raz-Zeli i® like detelj' lj*> 10, izlit- ’C, rftik- e ®e il> 90l-in»' kor« bl»' cefl' rnrt' u ? lisli' let* o » dr- id«*1 fi' kef eb11' tal”0 a ^ rcU- joJe’ v# e# V. ' 'l,v WElCOMfc _ DELEGATES % £% % WliCC -€EW¥S rU&NIStflN&S ^ Dvanajsta redna konvencija J. S. K. Jednote, ki se je vršila leta 1924 v Lorainu, Ohio. \e' d» i* \.°n’ Kenmore, East Palestine, Youngstown, Girard, Niles, ,lrPort Harbor, Bridgeport, Blaine in še nekaj drugih. Ve-t, , Slovencev v Ohio je zaposljena po najrazličnejših tovarnah, Hik- ^ no število pa tudi v premogovnikih. Precejšno število se l ^vi tudi z raznimi obrtnijami, trgovinami in farmami. > še , P«e slovenske farmerske naselbine ni nikjer, toda posa-il/ [M farmer ji so raztreseni precej na široko, posebno ob Erie & Yru> oziroma v bližini istega. 0' | V dr%avi Ohio ima naravno tudi J. S. K. Jednota lepo šte-ifla' '° članstva. Društvo št. 6 se nahaja v Lorainu. V Cleve-:ot° J* (vključivši Euclid) so društva: 37, 71, 103, 132, 137, bla- \ Barbertonu št. 44; v Youngstownu št. 108; v Kenmore (ifr %7; v Blaine št. 155; v Fairport Harbor-ju št. 157. m ^eseda Ohio je indijskega izvora in pomeni “krasna." isli' {o državo tudi nazivljajo “Beautiful Ohio.” Poleg tega nosi j$ pridevek Buckeye State, ne vem zakaj. Za državno cvetko i ifl škrlatno rdeči nagelj, ki je nedvomno krasna cvetlica in K ikinč za Beautiful Ohio. Dežela se priljubi človeku, de*1 bi sam vedel zakaj. Tisočeri Slovenci so se ji zlahka pri-'L1** vkljub temu, da nima gorovja. Saj to je znano, da naš ^ najbolj srečen tam, kjer vidi hribe in gore, vsaj v da- i1, Tu je menda nekaj prikupljivega v zraku, v lepi jezerski jlfl0 ^1 in bržkone tudi v iskrečem grozdnem soku, ki uspešno 1 J 9c^ia prohibicijske strahove! k' fjo °KEGON je ena izmed treh paficifičnih držav, in kot taka i i,. Taznolika in zanimiva. Visoko Cascade gorovje jo deli v c°.' in zaPadni del, katerih prvi je precej suh, drugi pa ima uje’ >jy i moče. Mnogo deževnih oblakov, ki se formirajo nad Pacifikom, ne m0re preplezati visokega gorovja, pa se >tP I \ e?0 zapadno od istega... Približno dve tretini države leži jil°’ J izhodu od tega gorovja, in ti kraji so suhi, mestoma celo Kier Pa ie mogoče napeljati za irigacijo potrebno $ 1, izborno uspevajo razni poljski pridelki in sadje. Različ-i f1 \}°inebje in različna zemlja daje zelo različne pridelke. Iz-ot* k sadja slovijo oregonske jabolke, hruške, breskve, marelice, le,!’ baline in jagode. Prireluje se precej pšenice, ovsa, alfal-■ ^ to. IYielja in različne zelenjave. Zelo važna industrija na ob-®reff°na je ribarstvo. Mogočna reka Columbia prinaša v ^ \^lri^šče Portland naravna bogastva obširnega ozemlja: se-dela Idahe, vzhodnega dela Washingtona in Oregona. Columbia je ob izlivu široka 14 milj. V ZrrLed treh pacifičnih držav ima Oregon največ gozdov. In *0 . ^ so ti gozdovi, zarastli ponekod z drevesi, ki imajo po V e^ev v premeru. Največ je igličevja, namreč različnih Ve(j in borovcev, ceder, jelk, mecesnov, na jugu pa tudi nekaj 0od’' gozdov. Med igličevje je pomešano tudi precej raz- ker sneg le redkokdaj pada. Znak zime je tam bolj j *V° deževje. Za mlekarstvo so tisti kraji zelo ugodni, ker ^ahko pase vse leto na prostem in jo je treba le malo V Ker je tudi v letnem času skoro vedno dovolj za živino bujno raste. Krasna cesta Columbia \ ^aV vodi skozi tako divne kraje, kot jih ima malo celo Si^^antični zapad. Debele, sladke črešnje, ki jih dobimo na }\'HTednjega zapada, pridejo s pacifičnega obrežja in pre-?el jih pridela država Oregon. Nikjer nisem videl tako ,(ig0velikih črešnjevih in orehovih dreves kot v Oregonu. Kaline in ostrožnice obrode kot malokje. vre9on se imenuje bobrova država (Beaver State) in njena X cvetka je oregonsko grozdjiče (Oregon grape). To jt Kz^recej neznatno, vedno zeleno grmičje, ki ima nekakim \ 0yn Podobno rumeno cvetje. Meni ne gre v glavo, zakai Z<1 državno cvetko izbrali vrtnico, kajti nikjer v Amerik Slovenci, kje so naše meje . . . (Nadaljevanje iz sedme strani) je na tretjem mestu. V državi je dalje več velikih topilnic, v katerih se topi največ bakra in svinca. Država Utah se nikakor ne more šteti med monotone pokrajine, ker je zelo raznolika. V severozapadnem voglu države se nahaja “Velika ameriška puščava,” ki se steza dalje v državo Nevado. Blizu te puščave je “Veliko Slano Jezero,” ki v resnici zasluži to ime, kajti voda vsebuje 20% soli, ter je neprimerno bolj slana kot morska voda. Ob tem velikem slanem jezeru je pozidano moderno in krasno mesto Salt Lake City. Če vzamemo vpoštev ameriška mesta, ki štejejo nad . sto tisoč prebivalcev, je Salt Lake City najbolj čisto in moderno mesto, kar sem jih videl. Ker je to mesto sedež verske sekte Mormon-cev, najdemo tam tudi krasen mormonski tempelj, tabernakelj z velikanskimi orgijami in druga poslopja, ki k temu spadajo. V tempelj je dovoljen vstop le zanesljivim Mormoncem, tabernakelj in druga poslopja in naprave pa upravitelji radi razkažejo radovednim turistom. Ceste v mestu so zelo široke, krasno tlakovane in razdeljene v zelo dolge bloke. Po glavnih cestah teče poleti voda ob stranskih hodnikih, kar hladi ozračje in sproti odnaša različno nesnago. Zanimivo je tudi, da v Salt Lake City in tudi v drugih mestih te države prebivalstvo sadi v vrtove ob hišah sadna drevesa, posebno jablane in hruške, mesto lepotičnih dreves. Pri tem je lepo združeno s koristnim, kajti sadna drevesa spomladi lepo cveto, poleti nudijo prav tako lepo senco kot lepotična drevesa, na jesen pa prinesejo sad. Z rdečeličnimi jabolkami ali z zlatimi hruškami obloženo drevo je kras vsakega vrta. Navada saditi sadno drevje na lepotične vrtove je tipično mormonska, a nedvomno zelo pametna. Mormonci so verska sekta, ki pričakujejo, da se vresniči nebeško kraljestvo na ameriškem kontinentu, in da mu pride kraljevat sam Krist. Ustanovljena je bila na srednjem zapadu po “preroku” Joseph Smithu leta 1880. Drugoverci so Mormone preganjali in druhal je ubila njihovega voditelja Smitha. Njegov naslednik Brigham Young je povedel svoje vernike nato v sedanjo državo Utah, ki je bila še tedaj divja in nenaseljena pokrajina. Takrat še ni bilo železnic in potovanje je bilo dolgo in naporno. Ob velikem Slanem Jezeru so nato postavili sedež svoje veroizpovedi, in ker Zedinjene države niso dovolile ustanovitve samostojne države “Deseret,” je Brigham Young postal governer teritorija. Bilo pa je precej nasprotstva in boja med federalno vlado in Mormonci, ker so slednji prakticirali mnogoženstvo, katerega zvezna vlada ni dovolila. Ko je bilo končno mnogoženstvo odpravljeno iz mormonske vere, je bila kmalu sprejeta Utah kot enakopravna država v Unijo. Mormonci so v splošnem bili zelo pridni in podjetni ljudje in so v primeroma kratkem času napravili iz divje pokrajine bogato deželo. Zanimivo je, da si njihovi svečeniki, razen najvišjih, služijo svoj kruh z različnimi posvetnimi poklici. Tako mi je na primer znano, da je bil škof v mestecu Scofield ob enem ravnatelj ene tamkajšnih premogarskih družb in se ga je mnogokrat videlo s premogarsko kapo na glavi in v “overalls" hoditi po rovu. Eden podrejenih škofov je bil kompanijski kovač pri premog orovu v Winter quarters, ter je dan za dnem koval konje in ostril krampe premogarjev. Več nižjih duhovnikov je opravljalo različna dela v rovu ali okoli istega. Včasi si je služilo svoj kruh v državi Utah precejšno število Slovencev. (Tudi pisec teh vrstic je bil par let med njimi). Največ so bili zaposljeni v premogovih rovih in v rudotopilni-cah, nekateri pa tudi v bankrenih rudnikih. Največje slovenske naselbine so bile: Murray, Midvale, Bingham Canyon, Tooele, Scofield, Winter quarters, Clear Creek, Castlegate in Sun-nyside. Precej Slovencev je bilo tudi raztresenih v okolici mesteca Helper. Danes je v naselbinah Winter quarter s, Scofield in Sunnyside le še malo Slovencev, in tudi v ostalih prej omenjenih naselbinah se je njihovo število v splošnem skrčilo. Največ jih bo sedaj v mestecih Murray, Tooele in Midvale in pa v številnih novejših premogarskih naselbinah v okolici Helper-ja. Društva J. S. K. Jednote so v Utah samo tri, namreč št. 51 v Midvale, št. 86 v Murray in št. 168 v Helper ju. Država Utah se nazivlja “Deseret State,” “Beehive State" in “Mormon State.” Njena državna cvetka je “sego lily,” neka belocvetoča puščavska rastlina, ki je bolj podobna pritlikavemu maku, kot liliji. Kot je bilo že omenjeno, ima država večinoma suho podnebje, toda v goratih krajih pade dovolj dežja in snega; posebno snega. V poletnih mesecih (poletja je le dobre tri mesece) so ti gorati kraji zelo lepi, ker vegetacija hiti na vse pre-tege, da v kratkem času, ki ji je na razpolago, dovrši svojo enoletno misijo. Gozdne cvetke, med katerimi je posebno veliko snežnobelih kolumbin, so zelo številne, sočne in duhteče. Hribolazci, lovci in mestoma tudi ribiči najdejo v teh visoko ležečih j krajih mnogo zabave, kadar se umakne dolga zima kratki, pa izredno lepi pomladi. Smrekovi gozdovi, skozi katere tuintam potekajo bistri studenci in potoki, skrivajo precej štirinogate divjačine in gozdne perutnine. Včasi se kakemu lovcu posreči, da podere pumo ali črnega medveda. Jezdarenje je v tistih krajih deloma potreba, deloma šport. Tudi rožnolične, brhke Mormonke jezdijo kot Indijanke. Najbolj me je zanimalo opazovati mormonsko krščevanje, ki se vrši enkrat na leto. V to svrho zajezijo gorski potok na primernem kraju, in svečenik potisne vsakega krščenca za hip popolnoma pod vodo, ko govori krščevalne besede. Krščujejo že odrasle otroke in osem ali desetletni fantiči prijezdijo h krstu na konjih . . . WEST VIRGINIJA je soseda Slovencem dobro znanih držav Pennsylvania in Ohio. Ima zmerno podnebje in je precej j gorata, ker jo prepreza več izrastkov Appalchian gorovja. Poljedelstvo v tej državi ni posebno važno, dasi se prideluje precej j koruze, sena, tobaka, krompirja in raznega sadja. Neprimerno bolj bogata je West Virginia na mineralijah. Glede naravnega plina je na prvem mestu med vsemi državami, j glede produkcije premoga pa na drugem. Premoga se producira letno nad sto milijonov ton. Petroleja se pridobi letno nad pol milijona sodov. Država ima dalje precej razvito železno, jekleno in steklarsko industrijo. ! Država ima obširne gozdove trdega lesa, zato je lesna industrija zelo razvita. Samo ena država v Uniji, namreč država Arkansas producira več trdega lesa kot West Virginia. Slovenci so raztreseni po različnih krajih države, vendar : prav močnih naselbin ni nikjer. Društev ima J. S. K. Jednota , v državi pet, namreč v Thomas, št. 69; Davis, št. 106; Gary, št. 169; Shinnston, št. 179 in Philippi, št. 191. West Virginia spada med tiste države, katere osebno naj-. manj poznam. Samo tam sem par krat stopil na njena tla, kjer \ je najožja, namreč na tistem “ponvičnem ročaju,” ki se ob reki Ohio steza daleč med Pennsylvanijo in Ohio. Ako greste iz Bridgeporta v državi Ohio preko mosta, pridete v čedno mesto Wheeling, ki je v West Virginiji. Ako hodite ali se vozite še malo naprej v vzhodni smeri, pridete v Pennsylvanijo. Malo je krajev, kjer bi mogel človek tako hitro preko mej treh držav. Če omenim še, da se država imenuje Panhandle State ali Mountain State, in da je njena državna cvetka “rododendron," sem povedal približno vse, kar vem o njej. škandalozno malo je tega, pa kaj vam bom pravil, če sam ne vem. Videl sem jo pa le in hodil in se vozil po njenih tleh. WIISCONSIN spada v skupino sev er o-zapadno, centralnih držav, in reči je treba, da je v splošnem lepa dežela. Podnebje je zdravo, zime precej ostre, poletja pa prijetna. Prideluje se tam vse, kar spada v severno zmerno zono, kot koruza, pšenica, rž, ječmen, seno, laneno seme, krompir, sladkorna pesa, tobak, hmelj, grah itd. Sadjereja nudi jabolka, črešnje, slive, prusnice, maline in po nekaterih krajih se obnese celo grozdje. V državi se pridobiva precejšne količine železne rude in se izdela mnogo surovega železa. Važne so tovarne za pohištvo, za stroje, dalje čistilnice za sladkor itd. Pred vpeljavo prohibicije so bile na zelo dobrem glasu tudi tamkajšne pivovarne, posebno one v mestu Milwaukee. Svoječasno je imela država velikanske gozdove, toda samogoltne lesne družbe so jih vkratkem času po večini uničile... Ker se ni poskrbelo za mlado rast, so danes mnogokje namesto gozdov puste goličave, ki niso za nobeno rabo. Glede surovega masla, sira, zgoščenega mleka in drugih mlečnih izdelkov je država Wisconsin na prvem mestu. Tam-kajšni kraji so v splošnem zelo ugodni za pridelovanje krme, zato je živinoreja visoko razvita. Tako lepe krave mlekarice se malokje vidi kot v tej državi. Premoženje posameznih far-merjev se navadno ceni po številu krav in po velikosti hleva. Hlevi morajo biti veliki, gorki in moderni, ker zime so dolge in ostre. Seveda je treba pripraviti tudi dovolj krme za zimo. Potem se farmerjem cedi — ne med, ampak mleko, in zagotavlja stalne dohodke. Največja slovenska naselbina v državi Wisconsin je mesto Milwaukee, kjer se računi, da biva nad deset tisoč rojakov. Zaposljeni so v različnih industrijah, mnogi pa se pečajo tudi s trgovino in obrtjo. K mestu Milwaukee se navadno prišteva tudi West Allis. Druge večje slovenske naselbine so: Sheboygan, Racine, Kenosha in farmerski naselbini Sheldon in Willard. Društvo ima J. S. K. Jednota v Wisconsin samo eno, in sicer št. 82 v Sheboyganu. Da jih ni več, je vzrok dejstvo, da Jednota še zdaj nima v državi poslovalne pravice, torej je nemogoče ustanavljati nova društva. Tozadevna zamuda je bila napravljena pred več kot enim desetletjem; nekatere podporne organizacije so se takrat poslužile posebnega privilegija, ki se je nudil za kratek čas in so si izposlovale poslovalno pravico, druge pa so določeni rok zamudile, in vsa poznejša prizadevanja v tej zadevi so se izjalovila. Upati je vseeno, da se bodo dale še ovire premagati, in da bo imela naša Jednota tudi v tej državi še precej hvaležno polje. Wisconsin se imenuje tudi Badger State (jazbečeva država) in njena državna cvetka je vijolica. Lepe cvetke so vijolice in ljube so mi, toda zame je Wisconsin dežela cveteče detelje. Kadar mislim nanjo, se moram ob enem spomniti sladkih deteljic, ki se kot kri prelivajo po njenih poljanah. Skoro vse večje slovenske naselbine te države so mi osebno znane in o vseh imam prijetne spomine, toda najljubša izmed vseh mi je slovenska farmerska naselbina Willard. Pred nekako petnajstimi leti so se naselili tje prvi Slovenci, možje pridnih rok in trdert odločnosti. Ni jim bilo z rožicami posuto od začetka, posebno ker so kupili večinoma neobdelan, z drevjem obraščen svet, katerega je bilo treba očistiti in prirediti za farme. Pota so bila slaba, poslopja je bilo treba postaviti, dohodki so bili borni. Toda tekom let so si opomogli in danes so večinoma vsi trdni, neodvisni farmer ji, katerim mlekarstvo prinaša lepe in stalne dohodke. Menda ne trdim preveč, če rečem, da so skoro vsi 100 ali še več procentov na boljšem, kakor da bi bili v industriji. Willard je ena najbolj uspešnih slovenskih farmerskih naselbin, \ kar sem jih videl v Ameriki. Precej slovenskih farmer jev je raztresenih tudi v okolici, kot v Greenwoodu, Gormanu, Tiogi itd. Slovensko farmersko središče pa je neoporečno Willard. Malo dolga zima je v tistih krajih, v vseh drugih ozirih se mi pa zdi Wisconsin zelo idealna dežela za farmerstvo. Tam, v Willardu namreč, sem pred leti preživel mesec dni nepozabnih počitnic. Pohajkoval sem po gozdih, valjal se po dutečem svežem senu, jezdil konje, nabiral lešnike in maline v družbi prijaz-\ nih fantov in deklet, pasel se s svežo domačo zelenjavo in mle-j kom, ob večerih in nedeljah dopoldne pa v edini trgovini naselbine kadil “stogies,” zalival se s “pop-om” in moževal s farmer-ji, katerih mnoge sem poznal že od prej iz različnih krajev dežele. In še marsikaj bi lahko povedal, pa ne bom . . . WYOMING je velika, toda zelo redko naseljena država. Po j velikosti je na osmem mestu, prebivalstva pa je štela o priliki zadnjega ljudskega štetja manj kot dvesto tisoč. Je torej po številu prebivalstva na predzadnjem mestu, samo Nevada je še manj obljudena. Največje mesto v državi je Casper, središče oljne industrije, pa šteje komaj nekaj nad 82 tisoč prebivalcev. Država je visoka planota, okoli 6000 čevljev nadmorske višine, presekana z grebeni Rocky Mountains, katerih najvišji vrh je Mount Gannett, 18,785 čevljev visok. Zrak je redek in suh, zime ostre, poletja pa prijetna. Poljedelstvo ni zelo razvito, in kjer je, je treba rabiti iri-gacijo. Pridela se največ alf alf e, poleg tega pa tudi nekaj koruze, krompirja, ovsa, pšenice, in ječmena. Tovarn ni v državi skoro nikakih, če izvzamemo nekatere čistilnice olja. Na mineralijah je dežela bogata. Največ se pridobiva premoga in za tem bakra in olja. Zaloge olja v zemlji so zelo velike. V manjših količinah se pridobiva tudi zlato, srebro, železo in celo platina. Črpanje teh rudnin ima še lepo bodočnost. Najvažnejša gospodarska panoga države je živinoreja in precej za njo pride ovčjereja. Ovčje volne se nastriže nad 30 milijonov funtov letno. Kar ima država lepot, so koncentrirane v severozapadnem vogalu, ki tvori svetovno znani Yellowstone narodni park. Gej-serji, ki bruhajo vročo vodo in blato, čudovite skalne formacije, gozdovi, soteske, vodopadi, vse to privablja vsako leto na tisoče turistov iz vseh Zedinjenih držav in tudi iz inozemstva. Wyoming nosi pridevek Equality State, ker je bila prvo država, ki je dala ženskam volilno pravico (in je, med nami povedano, kljub temu ostala mokra do sprejetja 18. amendmenta) Njena državna cvetka je “Indian paintbrush,” neka napol puščavska rastlina, ki napravlja lepim rdečim metlicam podobne cvete. V južnem delu države, kjer se nahaja večina slovenskih naselbin, bi človek zaman iskal naravnih lepot. Milje in milje vozi vlak po ravnem ali malo valovitem svetu, ki je poraščen i nekakim žajbljem ali divjim pelinom (sage brush), spokorniški sive barve in močnega duha. Vmes se vidi rjava prst ali pesel in tuintam šop ostre trave. Kakšen reven grmiček ali drevesci se opazi morda ob izsušeni strugi kakšnega potoka ali hudournika. Kadar potnik opazi čredo živine ali ovac, ki mulijo redki travo, je že prvovrstni užitek. Tuintam je opaziti kolonijo prerijskih psov, nekakim polhom podobnih živali, ki poleg vhodoi svojih podzemeljskih lukenj stojijo “pozor” in strmijo v mimi vozeči vlak. Ne manjka se pa tam malih zajcev, ki imajo lepi bele repke, radi česar jih imenujejo “cottontails.” V dalji si morda opazi bežeči kajut, ki ga marsikateri potnik smatra zt psa. Največja slovenska naselbina v Wyomingu je mestece Roc) Springs, ki je menda tretje največje mesto v državi, dasi šteji morda le deset tisoč prebivalcev, ali pa še manj. Slovencev i Rock Springsu se računi na en tisoč, k čemur je menda prišteti nekaj okolice. Naši rojaki so si tam že nekako pred petnajstim leti zgradili lep Slovenski Dom, ki je praktična in čedna stavbi j in popolnoma odgovarja njih potrebam. Lastujejo ga mendi skupno vsa tamkajšna slovenska društva. Naša Jednota ima i (Nadaljevanje v IV. DELU, na drugi strani) ganizacije in po poti dobre volje vsega članstva. Med tem časem se je marš kaj spremenilo. Marsika e član je zatisnil oči, nemila b žena je posegla s koščeno & ko tudi med glavne uradni** naše Jednote. Mi se ne sme® strašiti naravnih dogodkov, g dati moramo le na to, kako mo te vrzeli nadomestili z vimi močmi, ki bodo na. ^ vale započeto delo. Res Je’ nismo dosegli število noveljj članstva, kakor smo račuD • Toda tega nam ne d°PuS^_ okoliščine, ker danes ne Prl. 0. oi kraj* voj- ni ja toliko ljudi iz starega kot se je to dogajalo pred no. Pri vsem tem pa se na» treba bati, da bomo tako izginili iz površja. Zanimaj se za našo mladino, učimo J ’ pa bodo prijeli v roke nasa početa dela. Saj naš nar0,.j?, skromen, pošten in 111 Dajmo jim vzgled, dober vzg ’ pa bodo sledili nam, našim ganizacijam in našemu nar tudi v bodoče. Josip PlaU^']t porotnik J• S- . LEPI KRAJI Včasi se sliši trditev, Ameriki, oziroma v ZediuJ . državah ni tako lepih kr* kot jih ima Evropa. KaJ ‘ ^ ga more trditi le človek- '. mest En'.?] 29 N °do Zd, j« *J al ® je :,tere( ali ; *tvc % b sc |«št\ aygl v Amerike ni videl ali jo zoval in sodil le iz velikih iz industrijskih središč monotonih planjav sred J zapada. Ej prijatelji, -jg \ ima lepih krajev v obilici; • če bi človek imel denar i® .gj da jih obišče. Krasnih ^ \ je na tisoče na atlantski j cifični obali, ob Velikih jeZ® 7apa° v gorovju severa in oZa- i Pojdite na zapad in severjg]cffY pad, pa boste videli aIIie.Ljij) Švico s snežniki, romant* gorovjem in skalnimi 90 je. mi. Kristalno čiste gorske ^ ke in potoke najdete, dopa'de,' divna gorska ■' ^ temne, duhteče gozdove-go je tudi nerodovitnega u. 1^ škega sveta, dosti pravi i 1 Oc/j ščav, obširnih pašnikov ^ »cj ( Nepregledna so ameriška P jj f'A, krasni so njeni sadovnj;l j0 I. vinogradi. Če koga z_an* ajo- ^ puščavske juke, kaktusi lD^. je, naj gre v Texas, Ne"' ge„. j ico in Arizono, če si želi ' ; (1^ co palm, naj se poda v * 1 % ali Californijo. , j. k: Prijeten oddih poleti ^ il* najde pod brezami našeg‘l .jSt >e lanholičnega severa, zra .$■ j $1 kot staro vino v gorah za^efD ,S V času ko divjajo na se^ja() ’VH1 snežni viharji, se smeje P° p j ji na zeleni pacifični °ka^jjjc#' toplomer kaže “zero” v . «1 gu, se ljubljenci usode za jjli j jo pod dateljnovimi palma v M1 i v senci širokolistih ban^e > južni Californiji. Kd01 ^ jjl) 3 vživati naravne krasote, 111 ^5 ,\r nudi Amerika dovolj, sam 0j - til in denar mora imeti. Ta V pa velja tudi za druge j Povdarja se, da gre pO' ^ leto tisoče Američanov 11. ^ ^ 1 čitnice v Evropo. Lahko s jjt ^ voščijo to vsega siti bo£ ^ *i? Amerika jim je že znana, . ,. \ hočejo videti še kaj ^rUgre o še Japonsko, če bi imel {j-počitnic na leto in jV w nančnih sredstev. Vsa prememba je mikavna. ^ ^ nosti in naravnih krasot P‘ ^ tudi Amerika toliko, da ^ . 1 ko meri, povprečno vzet0* L c ko deželo na svetu. &.e ^ vse ni na kupu in dežela ^ fi likanska. Poleg tega tu tj s vsakih par milj obmejn6^ v ^ že in preiskave in ni pjt $ vsakem gnezdu policij s jgt« ^ jave. Z enim jezikom 1 * vrste denarjem P°tuje.^era ^ (k tisoče milj; tega zadnje#^^ ^1 ra biti seveda dovoljna nl-a f ^ na razpolago. Brez dena> v ^ je človek revež v Evropi in kjerkoli na sv® ^ A< ' % ŠE ŽIVEČI USTANOVITELJI J. S. K. JEDNOTE V ELY, MINNESOTA Prva (sprednja) vrsta od leve na desno: Nik Matetič, Joseph Mantel (prvi nadzornik), Joseph Agnich (prvi predsednik), Štefan Banovec (prvi pomožni tajnik), Mihael šterlc. Druga vrsta: John Prijatelj, John Merhar, Frank Jerich, Joseph Skala, Mike Mateša, John Škufca, Joseph Zobetz. Tretja vrsta: Peter Maurin, John Horvat, John Gnidica, Joseph Plut, George Barich, Matt Muhvich. Prispevki gl. odbornikov (Nadaljevanje iz sedme strani) Calumet, Mich. Minula bodo v kratkem zopet I štiri leta, odkar smo se zbrali v Lorainu, Ohio, z namenom, da tlakujemo nadaljno pot naši dični J. S. K. Jednoti. Pot, katero smo ji ta čas začrtali, se nam je izkazala prava in plodo-nosna pot. Ustanovili smo si svoje lastno glasilo, v katerem je dana priložnost vsakemu po- sameznemu članu, da izrazi svojo misel v dobrobit in napredek naše Jednote. Z veseljem sem opazoval, kako se je članstvo zanimalo za razvoj naše Jednote potom dopisov. Skoro nepotrebno se mi zdi, da omenjam, toda resnici na ljubo moramo priznati, da je prišlo naše glasilo v roke moža, ki se je izkazal mojstra v tem poklicu. Držal se je začrtanega cilja, ki vodi po poti napredka naše or-