J Minuti petek, soboto in nedeljo je bil 14. zimski spominski pohod na Stol. V vseh treh dneh je Valvazorjev dom pod Stolom obiskalo okrog 4500 pohodnikov, vendar na najvišji vrh Karavank se zaradi plazov niso mogli povzpeti. Osrednja komemorativna svečanost, s katero so počastli 37. obletnico bitke na Malem Stolu, je bila v nedeljo opoldan pri nekdanji karavli ob domu. Več o tem na 16. strani! — Foto: Stojan Saje *o XXXII. Številka 14 ^»»ovitelji: občinske konference SZDL ^»Jce, Kranj, Radovljica, Škofja Loka J*'* — Izdaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec zgovorni urednik Andrej Zalar lASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA ■fc^____ rečno na najvišji gori sveta .Li. Kranj, torek, 20. 2. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik oh sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LJUDSTVA ZA GORENJSKO na — Na sprejemu, ki sta I v četrtek priredila predsednik J^lske zveze Jugoslavije "Ešref /J*nic in predsednik republiške *rence SZDL Mitja Ribičič, so Jugoslovanska planinska orga-i^ija. jugoslovanska in slovenska ^.j^nopolitična skupnost po-jV od nase VII. jugoslovanske t^istićne himalajske odprave, jJJ^cilj je velik: najvišja gora sve-t**ount Everest in njegovih 8848 i^°v. Jugoslovani so vrh trdno *ni zavzeti po še neprepleza-»dnem grebenu, katerega je MjL.°ZDL o informiranju, potrditev predlogov kadrovskih rešitev, informacijo o prometni študiji za Skofjo Loko in obravnava poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanj. L. B. Združeno delo naj ne molči Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju je tako pomemben dokument, da razprava ne sme biti površna in odločitve prenagljene, predvsem pa mora svoje reči združeno delo kona o usmerjenem izobraževanju popolnejša in tehtnejša, se je predsedstvo kranjske občinske skupščine odločilo, da zasedanja KRANJ — Izvršni svet kranjske občinske skupščine se bo vključeval v razpravo o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju predvsem skozi program razprav socialistične zveze delovnega ljudstva. Program bo sprejet na zasedanju republiške konference SZDL konec februarja. Zaradi pomembnosti problematike usmerjenega izobraževanja ne kaže razpravljati o ozkih skupinah, temveč ji dati najširše osnove, ker bodo le tako odločitve in pripombe lahko utemeljene. Tega razprava v ozkih sestavih ne more dati. Predvsem pa združeno delo ne sme stati ob strani kot je doslej. Preveč je bilo sklicevanja, da osnutka zakona še ni in da je zato vsaka razprava nesmiselna. Vendar ima združeno delo odločujočo besedo pri financiranju usmerjenega izobraževanja in pri oblikovanju kadrovskih potreb. Tega pa marsikje niso naredili. Da bi bila beseda o osnutku za- skupščine, kjer bi bilo govora o osnutku zakona, 26. februarja ne bo, ampak bo 7. marca. Do takrat bo znan program javne razprave, ki ga bo sprejela republiška konferenca SZDL, prav tako pa bodo marsikaj uskladili tudi v občini. Zbrati je treba čimveč stališč, jih oceniti in posredovati skupini delegatov za republiško skupščino. 2e za jutri je načrtovana razširjena seja koordinacijskega odbora za usmerjeno izobraževanje pri izobraževalni skupnosti, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine, izvršnega sveta in drugih zainteresiranih organov in skupnosti. O osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju bo razpravljal tudi komite občinske konference ZKS Kranj. J. Košnjek Zanimivosti z bohinjskega seminarja Komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Kranj je 11. in 12. februarja v Bohinju pripravila seminar za mlade kulturne delavce Os najpomembnejše razprave je bilo vprašanje, ne kakšno delo, ampak kako to delo predstaviti gledalcu. Kultura se neprestano spreminja m razvija s časom, v katerem se spreminja tudi okus in zahteve obiskovalcev, ki so siti ustaljenega vrstnega reda najrazličnejših proslav. Ne zadovoljuje jih več skupek recitacij in tudi ne pevski zbor. ki stoji medtem za zaveso debelo uro ali dve in čaka, da bo zapel pošlo vilno pesem. Poglavitna vloga komuniciranja z gledalci postaja avdioviztia len efekt, beseda sama pa izgublja pomen. Gre za zapostavljenost izraznih sredstev v najrazličnejših mani festacijah, /.lasti pa glasbene in likovne opreme Premalo se zavedamo njihove vloge, da so pravzaprav bi- stvene za pridobitev občinstva To pa seveda zahteva precej drugačno znanje kot običajni pristop) Zanimivost predstave m njena umetniška dovršenost, ki bi se v hi stvu morah povezovati, Kta si neredko popolnoma odtujeni. Navadno je prisoten le eden od obeh faktorjem Kaj torej storiti, da bodo zadovoljni tako gledalci kot kritik?"' V nadaljevanju so udeleženci seminarja /. različnih stališč ocenili stanje na področni kulture v ZSMS Najbolj pereči sta prostorska in finančna stiska ter seveda motiviranost ljudi Ta najvažnejša komponenta je pogosto zavrta, s tem pa kulturna dejavnost na določenem področju izgubi svoj smisel Jerneja Na rat Kje škofjeloška obvoznica? Spomladi javne razpr o urbanističnem načrt ... Prihodnji teden bodo vsi trije zbori občinske skupščine o rezultatih prometne študije za Skofjo Loko oziroma o tem, kp začrtali smer nove škofjeloške obvoznice z vsemi potrebnimi r* nimi povezavami z mestom. Prometna študija je obdelala 11 pni nove trase, ki so se pojavili ob razgrnitvi »variante mesto« u» nitvi možnih vplivov na mesto in prebivalstvo ter tudi gradnje, se je pokazalo, da bi bila najprimernejša rešitev prt* Hribcem ali varianta 8. Predlog smeri nove obvoznice je že obravnaval izvršni svet »bčinske skupščine, ki je tudi pre.i nadaljnji postopek sprejc iiianta in obravnavanja študije in ..prejemanja prometne rešitve. »Zadnjega februarja bo zasedala občinska skupščina,« je dejal pred- krioč sednik izvršnega sveta Peter Pe-trič, »kateri bomo predlagali, naj sprejme .študijo in potrdi sklep izvršnega sveta, da se pri izdelavi urbanističnega načrta za Skofjo Loko upošteva varianta 8. V teh dneh pa že tečejo po vseh krajevnih skupnostih razprave, na katerih informirajo občane z rezultati študije ter se dogovarjajo za stališča, ki jih bodo povedali delegati na zase- * danju skupščine. Razprave so tudi v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah. Će bodo vsi trije zbori potrdili predlog izvršnega sveta, potem bo s tem dana zelena luč za izdelavo osnutka novelacije urbanističnega načrta, kjer bo že bolj natančno opredeljeno, kje bo tekla trasa nove ceste.« »Kdaj bo osnutek noveliranega načrta prišel v javno razpravo?« »Po programu dela, ki smo si ga zastavili, naj bi urbanistični načrt javno razgrnili in dali v javno razpravo konec marca ali v začetku aprila. Ce bo prestal sojo, ga bomo maja sprejem v skupščini.« »Škofjeloška obvoznica del uranske ceste. KakajtC pravami na gradnjo v Prf dolini?« »Od Zminca do Gorenje £ trasa ceste znana in so taiS ženjsko pravne zadeve že se; sedaj že teče postopek za h gradbenega dovoljenja. G: bodo začeli takoj, ko bo ščalo.« • »Kaj pa od G< rudnika?« »Na seji 28. februarja nem redu tudi sprejem urbanističnega načrt vas«, ki govori o trasi Gorenje vasi do Todi tu spornih vprašanj liko zainteresiranostjo s pomočjo krajevne skui poiskana najboljša me »Bi lahko že kaj ceni?« »Stroški izgradnje v celoti ali škofjeloške bodo znani šele, ko bodo i tančni investicijski nje številke so le lahko, da je sedaj za »rezerviranih« 300 mi jev, in sicer naj bi pol prispevala republiška ceste, drugo polovico pa na Zirovski vrh.« POPRAVEK Je že tako, da je narobe tam, kjer so bolj resne. Tako joj v petkovi številki C stavku o prometni Skofjo Loko grdo tiskarski škrat. In toJr slovu, ki bi se moral p* glasiti: Predlagan je ta^f Hribcem. (Ne pa pod Skofjeločanom, pa sogovorniku, avtorji je inž. Francu Debe zaradi napake opravi novinarka Leopoldina Zbor delavcev v tržiški Tovarni kos in* Hočemo boljše plat Tržič - Tovarna kos in srpov v Tržiču minulega gospodarskega leta sicer ni zaključila z izgubo, dobro pa tudi ne. Stroji v še pred leti dokaj uspešni delovni organizaciji so zastareli, zaradi česar kljub marljivemu delu peša. tudi produktivnost, močan razlog za takšno stanje, kakršno je. pa je tudi slaba organizacij dela. torej pomanjkanje dobrih strokovnih delavcev tako na ključnih kot tudi neposrednih delih. Ni zato čudno, da je dohodka malo. In ker je malo dohodka, je malo tudi čistega dohodka in denarja za osebne dohodke. Prav januarske plače so bile tudi razlog za sestanek zbora delavcev v petek ob 12. uri. Delavci so zahtevali pojasnilo, zakaj jim gre slabo, zakaj imajo osebne dohodke od še ne 3000 do kvečjemu 4500 dinarjev za težaško, umazano delo. zakaj proizvodnja ni tekoče organizirana, zakaj stroji po okvarah stojijo tedne in tedne, zakaj kvalificirani delavci odhajajo iz tovarne, zakaj vodilni ne morejo ničesar storiti za boljše gospodarjenje in ne nazadnje zakaj so plače v primer; |avi z leti prej tako zelo slabe Mi nismo krivi, so trdili delavci. Norme smo presegli v pop reč pi /a JO odstotkov, torej ne spimo Hočemo krivce. Tudi direktor ni kriv. Bilo je že tako, ko je pred slabima dvema letoma prišel in kljub naporom m mogel kaj dosti spremeniti. izboljšati. Omenil je zastarelo tehnologijo, m/.-ko produktivnost, nestrokovno delo pa podražitev osnovnih surovin, KI jih morajo kupovati, medtem KO njihov predlog /a zvišanje cen izdelkov Ae m .»dobren Lam sprejeti plan /a letos |e bil v prvem mesecu tako po finančni kot dejanski plati neuresničen, od kod torej vzeti denar /;> boljše osebne- dohodke" Možnosti se bodo odprle Me ledaj, ko bodo odobrene višje cene m ko bodo uspeli i/koristni vse notranje rezerve i e pa so, kot že rečeno, boljši % cija dela, večja produktih izostankov z dela. Skratka* bo treba več zaslužiti, po«* delitev spodbudnejša. Le 67-odstotna izpolni?« skega plana veliko po« i kdo je za to kriv, so vztflM sredni delavci. Ni čudna'J vedno manj in da odhajali Poglejmo enkrat resnici v« Vendar je resnico teUw>§ vali krivdo na druge« tretjega... Na koncu izjemno txir* so se sporazumeli, da na i ljenjskih stroškov v prva* cih. to je do sprejetja as* ne delovnih opravil in na* dohodke za toliko in teP vijo. In zadovoljstvo je s*^ kdaj? Vzeti več kot ima;-ta hip za večino res doV pozabljajo pa, da brei aH nih strojev, boljše priprt«' boljše organizacije moisiH ne bodo imeli več od r Mladinsk politična $i Radovljica - Otjctf*** renca ZSMS skupaj x verzo v Radovljici tudikV žira mladinsko politično* se bo 1.1. marca. Preda*«« torkih in petkih popoldne 1 V politični šoli se bodtv kovali v poznavanj« i delavskega gibanja, raJ*Y upravljanja, seznanili t udi / marksistično filul prijave za letošnjo ml»* tično šolo je 28. februar hrek. 20. februarja 1979 3.STRAN O LAS Desetina slovenskih izdelkov na tujem nosi Iskrin znak čeprav spoznanje, da je izvoz eden najvažnejših to domačo konjukturo in se boij pogojev za nadaljnji razvoj in da brez prodaje na ^^ZJ^'S^nMnSSi'. **tje ni mogoče uvažati, je še vedno veliko razprav v začetku ,e.ta kažejo precej rv . _ ». m z * • ...» r, drugačno sliko in precej odsto- V tem, ali se sploh splača izvažati, je bilo poudar-J*no na petkovi Iskrini konferenci o zunanji trgovini na Bledu, na kateri je sodeloval tudi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar Prav zaradi omenjenega spo-*nanja potrebujemo delovne organizacije kot je Iskra, je dejal Metod Rotar, saj lahko veliko £*iapevajo k uresničevanju ci-l>«v vsega našega gospodarstva. **krina usmerjenost v izvoz je **okaz, da je izbrala pravo pot, ^prav bi po njegovem mnenju morala tako velika delovna organizacija izvažati še veliko več. Politični položaj v Jugoslaviji, je dejal zvezni sekretar, nam omogoča, da sodelujemo z vsemi družbenogospodarskimi sistemi na svetu. Letos smo se odločili, da bomo nekoliko umirili pregre- *lai>ci Iskre so lani ustvarili kar 10 odstotkov slovenskega izvoza. Prostori in vsebina zadnjim obiskom predsednika slovenske Go-*&odarske zbornice Andreja Ver biča v Kranju je *lo govora tudi o razvoju sejemske dejavnosti pa zagovarjati, da je kranjski sejem osrednja prireditev te vrste v Slo- ^j^ranj — Predsednik Gospoda r-zbornice Slovenije Andrej Ver-namenil del zadnjega obiska v la^njski občini tudi problemom in ^^gramom sejemske dejavnosti. Po-l^jljost je veljala predvsem proble-^tiki prostorov za sejemsko dejav-t, vsebini posameznih sejemskih *editev, delitvi dela med sloven-v *ni sejami in povezovanju združe : **ga z osebnim delom. Kranj in Go-l^hjska sta na vseh omenjenih irMročjih že veliko zamudila. Grad- * sejemskih prostorov ni le naloga »anja in kranjske družbenopolitične skupnosti, ampak vse Goreni-Gre namreč za zanimivo pobudo tesnejši povezavi Gorenjske s Ko-*?*ko, sodelovanju obeh gospodarev in gradnji potrebnih prostorov koroško zbornico, za katere bi najprimernejše ^i*če kranjsko sej- 1^.0 dveh sejemskih prireditvah je h^jo Se posebej govora med predsed-isoV'm obiskom v kranjski občini, fct^a je sejem malega gospodarstva. k ^a.nj je med prvimi začel na tem O^lrociu, vendar so kmalu nenačrt-po Sloveniji nastajali novi in novi **ii takšne vsebine. Za vsakega bo oa opredeliti program, predvsem veniji. Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije naj bo pobudnik tega, vzporedno s tem pa mora tudi združeno delo pokazati večje zanimanje za sodelovanje z osebnim delom. Gre za podružabljanje tega sodelovanja in vzpostavljanje kooperantskih in dohodkovnih odnosov. Sejem naj zato ne predstavlja le proizvodnje malega gospodarstva, temveč kaže tudi načine povezovanja z združenim delom. Zanimiva kranjska prireditev je tudi mednarodni kmetijski in gozdarski sejem. Letos bo že osemnajsti. Kranjski kmetijski in gozdarski sejem naj bi se usmerjal predvsem k fozdarski mehanizaciji, k opremi metijstva, ki se razvija v predalpskem in alpskem predelu Slovenije, mlekarstvu, živinoreji, drobnici, kmečkemu turizmu in lovstvu. Tu ima veliko vlogo Gospodarska zbornica Slovenije za Gorenjsko, ki nai dejavnost sejma in usmeritve sejemskih prireditev predstavi gospodarstvu in ga nanje še bolj naveže. Takšna vsebina kranjskega sejma pa bo sčasoma terjala tudi spremembo imena organizacije. j Košnjek pajo od zastavljenih ciljev. To pa ne pomeni, da bi plan spreminjali. Posebno skrb vzbuja naša menjava v nekatere države. Z izvozom v razviti zahodni svet v začetku letošnejga leta pokrivamo celo manj kot tretjino naših nakupov v tem delu sveta. Povečuje se tudi naš primanjkljaj s tistimi socialističnimi državami, s katerimi trgujemo na konvertibilni osnovi. Ob takšnih neugodnih gibanjih so izredno dobrodošla prizadevanja gospodarstva, da bi resnično ugotovili, kje se je možno glede na naše možnosti, zares dolgoročno usidrati. Zdaj skoraj ni države na svetu, kjer bi jugoslovanski izvoz kaj prida pomenil. To ne velja le za Zahodno Nemčijo, temveč tudi za dežele tretjega sveta, ki imajo majhno zunanjetrgovinsko menjavo. Prav zaradi spodbujanja izvoza, bi se morale takšne organizacije kot je Iskra, bolj vključiti v pripravo zunanjetrgovinskih predpisov, zlasti sedaj, ko veliko razmišljamo, kako izvoz čimbolj podpreti. Vendar pa so pobude iz gospodarstva sedaj še vedno v rokah velikih uvoznikov, medtem ko je izvoznike le redko slišati. Med velike izvoznike pa prav gotovo spada Iskra. Lani so namreč ustvarili kar 10 odstotkov slovenskega in dva odstotka jugoslovanskega izvoza. Hkrati pa je pohvalno tudi to, da je njihova zunanjetrgovinska bilanca vedno pozitivna. V zadnjih 15 letih je Iskra povečala izvoz od milijona na 100 milijonov dolarjev, kar pomeni, da je vsako leto prodala na tuje za petino več. V obdobju od 1980 do 1983 nameravajo izvoziti nadaljnih 500 milijonov dolarjev izdelkov. Čeprav je številka visoka in jo bodo sedaj uresničili v petletnem srednjeročnem obdobju — do leta 1980, pravijo, da je ne bo težko doseči, saj bo potrebno izvoz povečati le 15 odstotkov letno, medtem ko sedaj narašča več kot 20 odstotkov letno. v Iskrin znak poznajo skoraj po vsem svetu, vendar pa gre tri četrtine izvoza v vsega 10 držav, drugih 25 odstotkov pa je razdrobljeno v 55 držav. To je, kot so poudarili na zunanjetrgovinski konferenci, sicer slabo, vendar pa si s svojo prisotnostjo na tolikih delih sveta, odpirajo vrata prihodnosti. Prihodnost pa bo morala v Iskri sloneti predvsem na izvozu znanja. Zato ni naklučje, da bodo vso podporo dajali izumiteljski dejavnosti. Lani so v izumitelj-stvo vložili 500 milijonov dinarjev, kar je približno 5 odstotkov vrednosti proizvodnje. Do leta 1985 pa naj bi ta delež dvignili na 8 odstotkov. Ozko grlo je tudi načrtovanje, zato bodo na široko odprli vrata kadrom tega področja dela. -lb SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kako uskladiti poklicne namere in možnosti izobraževanja (2) Ob tem se odpira vprašanje preusmerjanja in ^vetovanja. Glede na poklicne interese in delno zaradi kadrovskih potreb se nakazuje nekaj rešitev, o katerih ^i morali posebej razmišljati: — za strojne tehnike (+ 16) in elektrotehnike '+39) bi morda kazalo nekoliko povečati kapacitete, breostanek pa preusmerjati v druge tehniške profile 'teksil, čevljarstvo, gradbeništvo, vojaške gimnazije *bd.J. V javnosti smo mnogokrat poudarjali izrazite Primanjkljaje v tehniških interesih mladine, zato ni **prejemljivo, da bi jih tokrat umetno zmanjševali; — za gimnazijo pedagoške smeri (+52) in splošne *weri ( + 11) bi kazalo preusmerjati delno v deficitarne tehniške smeri, delno v ekonomsko šolo in podobno; — upoštevati moramo sorazmerno visok odziv za Miličnike kadete (35 več namer od lanskoletnih vključitev) in ugotoviti dejanske možnosti vpisa; — presežek, ki bi nastal po taki akciji, bi bilo treba Preusmeriti v ustrezne poklicne šole. Pri poklicnih šolali je stvar drugačna, tako kot že mnoga leta doslej. Razpisanih je 1633 prostih učnih mest. poklicnih namer pa je 718 in 89 neodločenih, kar naj bi bilo skupaj 807. To pomeni, da ostaja najmanj 826 ali okoli 50 odstotkov učnih mest nepokritih (najmanj zato. ker vse organizacije združenega dela še niso poslale pot reb). Izraziti primanjkljaj so pri metalurgih (—63), ključavničarjih ( — 159). obdelovalcih kovin ( — 72), kleparjih in avtokleparjih ( — 15), monterjih stavbnih instalacij I — 19). monterjih ogrevalnih in hladilnih naprav ( — 1.1). strojnih mehanikih (—42). obratnih električarjih ( — 16). elektromonterjih (—.12). zidarjih (—41). tesarjih (—74). železokrivcih ( — 1.1), pleskarjih ( — 11). mizarjih (—21). industrijskih mizarjih ( — 231, šiviljah i—24). usnjarjih ( — 15), čevljarjih in industrijskih Čevljarjih ( — 74). gumarjih (—59). prodajalcih ( — 77). kuharjih 1—47). natakarjih ( — 75). V seznamu so samo poklici ali poklicne skupine, kjer je primanjkljaj večji od 10. Nekateri poklici bodo še povečali primanjkljaj, ko bodo podatki popolni. Izraziti presežki pa se kažejo pri finomehanikih ( + 14). avtomehanikih (+33), elektromehanikih (+;10), RTV mehanikih ( + 18) in administratorjih ( + 26). Zanimivo, da se podoba poklicnih presežkov in primanjkljajev na ravni poklicnih šol v veliki meri sklada z ugotovitvami iz prejšnjih let. To pomeni, da se osnovni tokovi v kadrovskih potrebah in poklicnih namerah še niso bistveno spremenili in da tudi v letošnjem letu zija razkorak, o katerem smo že govorili. Tega pa samo še povečuje dejstvo — spet nič novega — da je med razpisanimi učnimi mesti zelo malo prostora za dekleta, vsega 124 ali manj kot petino (19.8 odstotka), kar pa se v celoti približno pokriva s številom namer (319). Preusmerjanja v okviru poklicnih šol bo manj, vsekakor pa bo potrebno z ustreznimi ukrepi zmanjšati naval na poklice in šole, kjer se kaže očiten presežek. Franc Helčič Zakaj Deteljica še sameva? TRŽIČ - Pred dobrim tednom so se v Tržiču sestali predstavniki tovarne obutve Peko, Zlita in Splošnega gradbenega podjetja Tržič, da bi se pogovorili o poslovnem in trgovskem centru Deteljica v Bistrici. Čeprav je bil center odprt že 29. novembra lani, Pekova trgovina celo že mesec prej, pa drugih, ki so prostor v centru prav tako odkupili, še vedno ni. To so Ljubljanska banka, Komunalno podjetje, Gostinsko podjetje Zelenica, Mesoiz-delki ter frizerija in čistilnica. S tem je po eni strani pretrgana enotna ponudba, po drugi strani pa so stroški za vzdrževanje tistih, ki so že vseljeni, toliko večji. Po zagotovilih graditeljev SGP Tržič razlogov, da so prostori že tri mesece prazni, ni. Na sestanku je bilo obravnavano tudi vprašanje ureditve križišča pred Deteljico, to je vhoda in izhoda iz poslovnega centra, ki že dolgo vpije po boljši rešitvi. Celotno problematiko so predstavniki treh organizacij združenega dela sklenili posredovati izvršnemu svetu skupščine občine Tržič, pobudniku za gradnjo Deteljice. Ta je o tem okvirno razpravljal minulo sredo in se odločil, da bo skupaj s Splošnim gradbenim podjetjem zbral celotne podatke o dosedanjih stroških, zatem pa bo sklical sestanek z vsemi organizacijami združenega dela, ki so prostor v Deteljici odkupile. V zvezi z gradnjo križišča pa bo treba preveriti, kako je z izdelavo glavnega projekta, ki je bil naročen že lani. H J Kamniška občina ima premalo obrtnikov Zlasti storitvena obrt ni dovolj razvita — Pojavi šušmarstva — Premalo mladih se odloča za obrtne poklice Kamnik — Podatki zadnjih let kažejo, da število samostojnih obrtnikov v kamniški občini le počasi raste, medtem ko število popoldan-cev ostaja približno enako. Redna obrt je močneje zastopana kot popoldanska, vendar pa se ta ne preusmerja v redno dejavnost, kar je v interesu razvoja drobnega gospodarstva. Medtem ko proizvodna obrt kolikor toliko zadovoljivo pokriva potrebe, pa močno primanjkuje storitvenih obrtnikov. Potrebe rastejo mnogo hitreje kot tovrstne delavnice. Zmogljivost nekaterih vej storitvene obrti celo nazaduje ali pa jih sploh ni, kot na primer šiviljstvo, krojaštvo, kozmetika, popravila, vzdrževanje. Zanimiva je ugotovitev, da je precej obrtnikov v preteklih letih odjavilo svojo redno ali popoldansko dejavnost, vendar svoje delo še naprej opravljajo protizakonito. Čeprav šušmarstvo zapolnjuje vrsto praznin, pa hkrati postavlja prijavljene obrtnike v neenak položaj, širša družbena skupnost pa je prikrajšana za ustrezne dohodke. Poleg pomanjkanja planskega usmerjanja razvoja obrti in zaostajanja ponudbe obrtne dejavnosti za rastočimi potrebami so ti pojavi posledica tudi prešibke inšpekcijske službe. Zlasti storitvene obrtnike pesti vrsta težav: pomanjkanje ustrezne proizvodne tehnike, prevladovanje ročnega dela, ustvarjanje dohodka je počasnejše kot v serijski proizvodnji, nizke cene storitev, pomanjkanje prostorov, neustrezna davčna politika. Vsi obrtniki pa se soočajo s kadrovskimi težavami. Število učencev pri zasebnih delodajalcih v preteklih letih upada. Mladi se neradi odločajo za uk v poklicno obrt, če pa se že odločijo, so to poklici z večjimi perspektivnimi možnostmi. V preteklih letih niso bila izdelana merila za pogoje kreditiranja. Drobno gospodarstvo je v razširitev proizvodnje vlagalo pretežno lastna sredstva, kar je tudi vplivalo na njegov počasen razvoj. Kreditni zahtevki pri bankah so bili razdrobljeni, moč posameznega nosilca pa majhna. Na nove oblike združevanja, ki jih uvaja zakon o združenem delu in novi obrtni zakon, je bilo relativno malo odziva, čeprav bo moralo prav združevanje odigrati najodgovornejšo vlogo. Tu čaka obrtno združevanje še obilica dela, saj prednosti novih oblik samoupravnega povezovanja številnim obrtnikom verjetno še niso dovolj znane. M. Volčjak Zadnji utripi nekdanjega srca železarne Naprave v valjarni profilov, ki neprekinjeno obratujejo že osmo desetletje, bodo sredi letošnjega leta dokončno obstale — Tako so se v jeseniški železarni odločili zaradi nizke produktivnosti in težkih delovnih razmer, ki jih je v tem obratu povzročala zastarela tehnologija Jesenice — Valjarna profilov, ki je del temeljne-organizacije Valjarna žice in profilov, je eden najstarejših obratov v jeseniški železarni. Stroje so v njem postavili že 1903. leta. Odtlej je valjarna profilov noč in dan valjala poleg železa številne vrste jekel; pred dvajset različnih kromovih jekel, vsa orodna in rezilna jekla pa jekla za strojno in drugo industrijo. Predvsem njena težka proga, ki je brez prestanka iz ingotov valjala vložek za ostale valjarne, je bila dolga leta srce železarne. Ko je dokončno stekla proizvodnja v novi valjarni bluming, so dotrajane naprave na težki progi valjarne profilov ustavili in jih kot staro železo porabili za vložek v jeklarni. Prav taka usoda čaka stroje na lahkih prograh v valjarni profilov. To je tudi samo po sebi umevno, saj so se stroji v skoraj osmih desetletjih obratovanja izrabili in zaradi zastarelosti še tako marljivim rokam ne omogočajo dosegati take rezultate, kot jih daje sodobna tehnologija. Ker je poleg tega delo v valjarni profilov težko in poteka v neugodnih delovnih razmerah, so postopno ukinjali tudi večizmensko obratovanje na lahki progi. Tako sta od 1976. leta dalje delali v valjarni profilov dve izmeni, ki sta proizvajali le vložek za temeljno organizacijo •leklovlek, od začetka letošnjega februarja pa tod teče proizvodnja samo še v eni izmeni. Ker bodo v temeljni organizaciji .leklovlek spomladi namestili novo odvijalno. rav-nalno in razrezovalno napravo, valjanje jekla manjših dimenzij pa bo prevzela valjarna žice, bodo delo v valjarni profilov predvidoma do konca junija letos v celoti ustavili. Ustavljanje proizvodnje v valjarni profilov je seveda terjalo tudi marsikatero spremembo. Prav gotovo je bila premestitev delavcev iz valjarne profilov v druge obrate ena najbolj občutnih, saj so delavci tudi čustveno vezani na okolje, v katerem delajo dalj časa. V valjarni profilov je bilo največ tistih delavcev, ki so prišli v železarno v prvih povojnih letih. Niso prispevali samo k razcvetu železarne, ampak prav tako so pripomogli izgraditi našo novo družbeno skupnost. Čeprav so dan za dnem vsi preznojeni, s kleščami v rokah, lovili razžarjene jeklene trakove, danes pa odhajajo na lažje delo, bi marsikdo izmed njih raje dočakal upokojitev za strojem, kjer je začel delati. Tako je v začetku februarja odšlo 36 delavcev iz valjarne profilov na nova delovna mesta v železarni. Od tega jih je 14 ostalo v svoji temeljni organizaciji, Valjarni žice in profilov, ki ima trenutno prek 300 delavcev. Ko bo tudi zadnja izmena v valjarni profilov prenehala obskrbova-ti temeljno organizacijo Jeklovlek z vložkem, bodo njeni delavci prav tako prevzeli nove delovne dolžnosti. Razumljivo je, da je letošnji delovni načrt temeljne organizacije Valjarna žice in profilov, v njej so lani prevaljali kar 136.000 ton materialov, zaradi ustavitve valjarne profilov znatno manjši od lanskoletnega. Ob tem pa ostaja odprto tudi vprašanje preskrbe temljne organizacije Jeklovlek z vložki večjih profilov. Kot načrtujejo v jeseniški železarni, bodo ta problem rešili z delnim prevaljanjem vložka v štorski železarni pa z delno dobavo vložka iz ravenske železarne. S. SAJE /7\ SKUPNOST W ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ V torek, 27. februarja, bodo 2. seje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje v vseh občinah in sicer ob 12. uri razen v Skofji Loki, kjer je seja sklicana za 13. uro. Dnevni red Delegati bodo na sejah razpravljali o — predlogu programa dela občinske skupnosti za zaposlovanje za leto 1979 — o predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med občinskimi skupnostmi in delavci strokovne službe — o predlogu statuta skupnosti — o deficitarnih in suficitarnih poklicih na Gorenjskem — o poklicnih namerah in možnostih izobraževanja gorenjskih osmosol-cev Osnutek statuta v razpravi Delegati bodo na sejah skupščin skupnosti za zaposlovanje razpravljali in sprejeli tudi statut občinskih skupnosti za zaposlovanje. Statut ureja predvsem področje dela in naloge skupnosti, organe skupnosti ter razmerja med njimi, število delegatov občinskih skupščinah ter njihove pravice in dolžnosti, razmerja med občinsko skupnostjo in medobčinsko skupnostjo ter zvezo skupnosti, prav tako še določa postopek uveljavljanja pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter pravic iz zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ureja upravljanje in gospodarjenje s sredstvi skupnosti, planiranja in sprejemanje planov, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v okviru občinske skupnosti ter drugo. Poleg sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti je brez dvoma statut občinske skupnosti še en pomemben dokument na novih osnovah organizirane občinske skupnosti za zaposlovanje. Osnutek statuta bo do 20. marca letos v javni razpravi, predlogi, ki jih bodo dale delegacije pa bodo osnova za dokončen predlog statuta, ki ga bo izvršilni odbor predložil skupščini v sprejem. Program dela Na sejah skupščin občinskih skupnosti bodo delegati sprejemali tudi program dela v letošnjem letu. Nekatere naloge oziroma vsebinska vprašanja predvidena za prvo tro-mesečje so sicer že na dnevnem redu tokratnih sej: to so deficitarni in suficitarni poklici na Gorenjskem, možnosti nadaljnjega izobraževanja absolventov osemletk in drugo. Med ostalimi nalogami, ki jih bodo občinske skupnosti obravnavale med letom pa so tudi letne potrebe po kadrih, planiranje v srednjeročnem obdobju, analize zaposlenosti in zaposlovanja, invalidska problematika, vračanje delavcev zaposlenih v tujini, sezonsko zaposlovanje, sodelovanje med OZD in šolami, vpisi v šole, štipendiranje in drugo. Za predsednike delegacij in konferenc delegacij pa bo v aprilu ali maju organiziran seminar o zaposlovanju. Zaposlenost na Gorenjskem KRANJ V preteklem letu je bilo v kranjski občini zaposlenih 30.700 delavcev,, od tega 48 odstotkov žensk. Več kot polovica delavcev pa je bila zaposlena v industriji. V primerjavi z lanskim letom je zaposlenost v občini narasla za 2,7 odstotka, zaposlenost žensk pa za 3,2 odstotka. Čeprav se je odstotek zaposlenosti gibal nekoliko nad stopnjo določeno z resolucijo, pa je bila zaposlenost v industriji kranjske občine le 1,2 odstotka. Najbolj pa je zaposlenost porasla v trgovini, finančno-tehničnih ter poslovnih storitvah, od negospodarstva pa v zdravstvu in socialnem varstvu. Lani je v kranjski občini iskalo delo poprečno 200 delavcev ali 0,59 odstotka zaposlenih. Število nezaposlenih je v primerjavi z letom poprej močno upadlo, stopnja nezaposlenosti pa je pod regijskim in tudi republiškim odstotkom. Med nezaposlenimi je bila skoraj polovica težje za-posljivih. Lani so organizacije združenega dela prijavile 4755 potreb po delavcih, kar je za 9 odstotkov več kot leto prej. Več kot polovico potreb je bilo po kadrih ozkega profila. Lani se je v občini na novo zaposlilo 1933 delavcev, od tega 43 odstotkov žensk. Več kot polovico na novo zaposlenih delavcev je iz drugih republik. RADOVLJICA V radovljiški občini je bilo lani zaposlenih več kot 12.000 delavcev, od tega 52,3 odstotka žensk. V industriji je delalo 6720 delavcev ali 56 odstotkov. V primerjavi z letom prej je zaposlenost narasla za 3,4 odstotka, kar je več, kot je bilo določeno z občinsko resolucijo. Najbolj je zaposlovanje naraslo v industriji, gradbeništvu, trgovini, gostinstvu, itd. Lani je bilo v radovljiški občini 140 nezaposlenih, od tega polovica žensk. Čeprav je število delavcev brez dela nekoliko večje kot leto poprej, pa kljub temu število brezpo-slenih ne predstavlja problema. Med nezaposlenimi je več kot polovico težje zaposljivih. Lani so organizacije združenega dela nekoliko povečale število potreb po novih delavcih, med njimi je bilo več kot pol potreb po delavcih ozkega profila. Na novo pa se je zaposlilo 600 delavcev, od tega jih je bilo 40 odstotkov iz drugih republik. ŠKOFJA LOKA V tej občini so lani predvsem veliko delavcev imeli zaposlenih v industriji — 67 odstotkov, sicer pa je bilo vseh zaposlenih skoraj 14.000. Med zaposlenimi je bilo 47 odstotkov žensk. Zaposlenost se je v primerjavi z letom prej povečala za 3,1 odstotka, kar je več od planirane. Lani je bilo v Skofji Loki le 79 nezaposlenih, kar pomeni stopnjo 0,55, nekaj nižja je bila le še v tržiški občini. Med nezaposlenimi je bilo 35 težje zaposljivih. Delovne organizacije so lani prijavile 2800 potreb po delavcih ali za 12 odstotkov več kot leta 1977. Nekoliko se je povečala tudi fluktuacija v občini, saj je bilo lani za 23 odstotkov prenehanj delovnih razmerij več kot pa leto prej. Lani se je na novo zaposlilo nekaj več kot 1000 delavcev, med temi pa je bilo le 30 odstotkov delavcev iz drugih republik, kar je najnižji odstotek med gorenjskimi občinami. V tej občini je še posebno visok odstotek delavcev z najnižjo stopnjo strokovnosti med novozaposlenimi (71 odstotkov). JESENICE Lani je bilo v jeseniški občini v družbenem in zasebnem sektorju zaposlenih 14.700 delavcev, od tega 43 odstotkov v industriji. Stopnja zaposlenosti je bila le 1,8 odstotka, kar je manj kot v občinski resoluciji. Med zaposlenimi v občini je 37 odstotkov žensk. Za jeseniško občino je že vseskozi značilno pomanjkanje delovnih mest za ženske, kar se odraža tudi v deležu nezaposlenih žensk med vsemi nezaposlenimi. Lani jih je bilo poprečno 200, od tega večina (84 \ žensk). Število nezaposlenih sicer ni veliko in je od prejšnjega leta še upadlo. Delovne organizacije so prijavile lani za 19 odstotkov več potreb po delavcih, in sicer 2250, od tega 56 odstotkov po delavch ozkega profila. Na novo se je lani zaposlilo nekaj več kot 1000 delavcev, med njimi le 20 odstotkov žensk. Med novozaposlenimi je bilo 56 odstotkov delavcev iz drugih republik. DOGOVORIMO SE Poslovanje skupnosti v preteklem letu Občinske skupnosti za zaposlovanje v vseh petih občinah so lansko poslovno leto uspešno zaključile, saj je v predlogu zaključnega računa povsod izkazan ostanek sredstev. Delegati občinskih skupnosti za zaposlovanje bodo razpravljali in sklepali o predlogu, da se preveć natečena sredstva iz prispevka za zaposlovanje vrnejo združenemu delu in sicer v zneskih, kot so bila zbrana po posameznih občinah. Tako je v Tržiču bilo zbrano nad dogovorjenimi zneski 95.720 din. kar je 6 - odstotkov več, v Skofji Loki 273.317 din ali za 9 odstotkov več. v Radovljici 193.570 din ali za 6 odstotkov več in na Jesenicah 211.443 din ali za 7 odstotkov več: le v Kranju je bil prispevek manjši za 266.291 din ali za 4 odstotke. Ostali presežki sredstev izračunani za vsako občinsko skupnost pose- bej pa naj bi se po predlogu razdelili na poslovni sklad, del pa naj bi se prenesel v naslednje leto. Sicer pa je bil ostanek sredstev, to je razlika med prihodki in odhodki po posameznih občinskih skupnostih za zaposlovanje takle: Tržič Sk. Loka Kranj Radovljica Jesenice 800.354,95 din 1,577.557,55 din 307.094.50 din 1,073.422,25 din 1.352.673,60 din POLOVICA UČNIH MEST PRAZNIH? Gorenjske delovne organizacije so letos razpisale 1633 prostih učnih mest, vendar pa se za dve- in triletne poklicne šole odloča od letošnje generacije le 718 osmošolcev. Čeprav bi jim prišteli še 89 neodločenih, pa še vedno ostaja zelo velika razlika med namerami in med ponudbo združenega dela. Čeprav še vse organizacije niso poslale potreb po učnih mestih, pa vendarle kaže, da bo kar polovica učnih mest v letošnjem letu ostala prazna. Izraziti primanjkljaji se pojavljajo za tele poklice: metalurgi, ključavničarji, obdelovalci kovin, kleparji, avtokleparji, monterji stavbnih instalacij, strojni mehaniki, elektromonterji, zidarji, tesarji, mizarji, šivilje, čevljarji, gumarji, prodajalci, kuharji, natakarji itd. Preveč namer pa je za finomehanike, avtomehanike, elektromehanike, RTV mehanike in administratorje. ženski in moški poklici Letošnja generacija osmošolcev se je spet razdelila po namerah v značilno moške in ženske poklice. Čeprav na primer poklici, kot so orodjarji, obdelovalci kovin, elektrotehniki, strojni tehniki in drugi podobni poklici, za katere je v združenem delu veliko povpraševanja, niso fizično zahtevni, pa se zanje dekleta ne odločajo oziroma delovne organizacije takih učnih mest ne razpisujejo za dekleta. Dekleta imajo na izbiro pravzaprav ozek krog poklicev; tako so gimnazije vse bolj »ženske« šole, tako splošna kot pedagoška smer, prav tako tudi tekstilni poklici, prodajalke itd. Samoupravni sporazum s strokovno službo Do 20. marca letos bo v javni razpravi osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah obveznostih in odgovornostih med občinskimi skupnostmi za zaposlovanje Jesenice. Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič ter delavci strokovne službe ter skupnosti. Osnutek sporazuma v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje ureja delovno področje oziroma naloge delovne skupnosti, pridobivanje dohodka delovne skupnosti, notranjo organizacijo delovne skupnosti ter zagotavljanje materialnih ter drugih pogojev za delo delovne skupnosti. Po tem samoupravnem sporazumu, ki ga bo skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje sprejela po javni razpravi v delegacijah ter delavci delovne skupnosti, bo strokovna služba skupnosti, organizirana kot delovna skupnost, opravljala strokovna, administrativna, pomožna in druga podobna dela za vseh pet občinskih skupnosti za zaposlovanje na Gorenjskem kot tudi za medobčinsko skupnost za zaposlovanje Gorenjske. Le v jeseniški občini se je lani zaposlilo Omembe vredno število delavcev v tujino: v Avstrijo in Italijo je odšlo na delo 25 delavcev, iz tujine pa se je vrnilo v to občino 19 delavcev. TRŽIČ V tržiški občini se je v lanskem letu z najnižjo stopnjo v regiji — L7 odstotka zvišala zaposlenost. Sicer je bilo vseh zaposlenih delavcev v občini skoraj 6000, od tega večina v industriji - 73 odstotkov. Tržiška občina ima tudi najvišji odt poslenih žensk, in sicer 53 Nezaposlenih v občini je ali 0,43 odstotka, kar je delež nezaposlenih v regiji. Delovne organizacije so lani nekaj manj potreb po 4 odstotke manj kot leta okoli 750 potreb po delavcih*",, okoli 60 odstotkov potrebovali ozkim profilom. Na novo se je at slilo 300 delavcev, od tega neka? kot polovica iz drugih republik. Pregled opravljenega del Gradivu za skupščine skupnosti za zaposlovanje je priloženo tudi poročilo o opravljenem delu v lanskem letu in sicer po posameznih področjih. Tako so za analitično plansko službo pregledno našteta vsa opravila in naloge, ki so bile opravljene v letu 1978, tako programirane kot tudi naloge, ki so bile opravljene, čeprav niso bile v planu: to je bila predvsem priprava gradiva za javno razpravo o usmerjenem izobraževanju, popis možnosti zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb v gorenjskih delovnih organizacijah ter analiza o Mladem rodu Kranj ter sodelovanje pri razreševanju problemov te delovne organizacije. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje je v lanskem letu evidentirala 1493 iskalcev zaposlitve, od tega največ na Jesenicah in sicer 480. Na Jesenicah je bilo med iskalci zaposlitve tudi največ žensk (379). S posredovanjem skupnosti se je vključilo v delo 1373 delavcev. Ob koncu leta pa je ostalo v evidenci še 664 iskalcev zaposlitve, od tega nekaj več kot polovico žensk. Iz tujine se je v lanskem letu vrnilo na Gorenjsko 35 delavcev. V tujino pa se je zaposlilo sezonsko 25 delavcev, v tujino pa se je zaposlilo tudi 25 delavcev preko delovnih organizacij, ki v tujini pogodbeno izvajajo dela. Na poklicnem usposabljanju je bilo lani 33 delavcev, ki se brez ustrezne usposobitve niso mogli zaposliti: 16 usposobljenih se je zaposlilo, 14 pa jih je še na usposabljanju. Na usposabljanje je bilo določenih tudi 30 invalidnih oseb, ki so se prijavili na komisijo prve stopnje, zaposlilo se je 22 invalidov, medtem ko jih 16 še čaka na delo. Komisija je v lanskem letu obravnavala 120 invalidnih oseb. V lanskem letu je 142 oseb prejemalo denarno nadomestilo za čas brezposelnost' V gradivu je še posebej obrazloženo delo službe usmerjanja. Deficitarni in suficitarni poklici Strokovna služba skupnosti a zaposlovanje je pripravila as-nam primanjkljajev in presežke poklicev, za katere naj bi bik a Gorenjskem razpisane štipemb iz združenih sredstev. Podatki zajemajo obdobie * leta 1971 do 1976, kar je sevat zanesljivejše, kot pa če bi za z račun vzeli krajše obdobje fV sežke in primanjkljaje pokik* na Gorenjskem so izračunao l količnikom iz vsote letnega pri-va strokovnih kadrov iz omenjenem obdobju ter is vsi* povprečnih potreb po delavci izraženih v omenjenem obdofe* Pri seznamu presežkov in p* manjkanja poklicev na Gore« skem je treba upoštevati * izračun sloni na analizi pretetiM rezultatov in ne na srednjem nem načrtu kadrov, saj le-an načrtov v glavnem ni. Prav taN se lahko nekaj napak skriva številu potreb po delavcih, sporočajo organizacije nega dela. Vendar pa se 1 reče, da je seznam dokaj zancsP tudi za v prihodnje, če bo sev** gospodarski in kadrovski prihodnje podoben prei V seznamu tudi ni kjer so prilivi ali potrebe majhne. Prav tako tudi ni jtf klicev, ki se sicer kažejo kot pet sežki, ker je to verjetno od* slabega poznavanja uporabna* teh kadrov v praksi; upošt^i pa je pri nekaterih poklicih previden razvoj gospodarstva ■ tem potreba po določenih cih. Kam po osemletki Na Gorenjskem konča vsako leto osemletno obvezno šolanje od 2300 do 2700 učencev. S takšnim številom pa bi moralo sčasoma vse bolj računati gospodarstvo, to je bolj na priliv domačih delavcev, kot pa delavcev iz drugih področij. Takšnim bolj ah manj omejenim virom kadrov bo treba v bodoče tudi prilagoditi razvojne programe, saj bo priliv delavcev od drugod vsako leto manjši. Po nekaterih predvidevanjih se bo dotok delavcev od drugod praktično ustavil okoli lete 1985. Zato bi morali biti že sedaj še bolj pa v prihodnjem srednjeročnem obdobju kadrovski viri temelj investicijskega in ekonomskega razvoja, ne pa obratno, da se kadruje glede na materialne naložbe. Prav zato postaja kadrovski prirastek osmošolcev vse bolj dragocen. Spoznanje o omejenosti kadrovskih virov pa še bolj zaostruje problem neusklajenosti med poklicnimi namerami in kadrovskimi potrebami združenega dela; doslej se je precejšen del izrazitih primanjkljajev širokih poklicnih profilov izravnaval s prilivom učencev in delavcev iz drugih območij, izrazito neravnovesje med kadrovskimi potrebami in poklicnimi odločitvami pa se bo lahko začelo razre- njem sevati v usmerjenem nju. Pri tem bodo imele vlogo prav organizacije nega dela z načrtovan rov, izdelanim si s temo dovanja, stimuliranjem ki jih primanjkuje. V letošnjem Šolskem L H se na Gorenjskem se ostruje vpis v štiriletna* šole. Kot za sedaj kate, bližno štiri razrede trebno poskrbeti za <|4 membo šolskih kapacil seveda tudi preusm« teko niso usklajene mošolcev in pa prosta ste. Pri nekaterih p©L_ posebej kažejo veliki kljaji, na kar vpliva tudi' cionalna delitev na moške poklice. Poklicne in izobraževala* mere gorenjskih osmošolcf 1 segajo raven in sestavo 4*» je na voljo. Kratkoročna tega neskladja bi bila v priw j a nju poklicnih namer potrt* delovnega procesa; dolgu*" rešitev pa je treba iskati * I pitvi kvalitete in visoke fia*? cije proizvodnje. Na tak aaft* tudi lažje izravnavali ra»* med sorazmerno visoki—i * raževalnimi nagnjenji nit? in zahtevnostjo dela. \_ --, i 1171 al' »1 •* UJ _ cr 00 111 ~ S? L__ KLICNE NA NERACUE = 2559) 2 M ■ »*i 79 1 » s v - OUJ -a. O S ^141 .I.S f, . 1 Ibl.l. M 1 ■ " „1 i I 1 t .1. Ml I 'V ml, Ih ' "•■■ ,.po...... i* nibttsz?) osmotolcec <1»7H/7H) u ] h'i,',intr/rtnr /jcnc/aci/e (Wt ,1 W Poklicne namere letošnje & -1 rOBEK. 20. FEBRUARJA 1979 (ll)ŠKOFJA LOKA Temeljnerazvojnenaloge Poudarek na investicijski dejavnosti 5.STRAN G LAS ti. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Škofja Loka, ki bo v sredo, 28. februarja, ob 15. uri v sejni dvorani občinske skupščine, Poljanska cesta 2. Dnevni red - izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov - potrditev zapisnika 6. skupnega zasedanja vseh treh zborov občinske »kupici ne - predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Skorja Loka 1975- 1980 v letu 1979 - predlog odloka o proračunu občine Skorja Loka za leto 1979 - poročilo o izdelavi prometne Atudije za mesto Škofja Loka - predlog spremembe in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi - predlog družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in o načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občine Škofja Loka - Aneks k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo - predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu - predlog odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1981— 1985 in o pripravi prostorskega plana za obdobje od leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika razvoja do leta 2000 za občino Škofja Loka - predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Škofja Loka ■ predlog odloka o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za financiranje vzdrževanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za financiranje programa varstva pred požarom v občini Škofja Loka za leto 1979 predlog odloka o ureditvi opravljanja blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela na njihov račun - predlog odloka o načinu, pogojih in postopku oddaje stavbnega zemljišča v občini ter urejanje stavbnega zemljišča v krajih in območjih, ki niso urejena z urbanističnim in zazidalnim načrtom - predlog odloka o urbanističnem načrtu »Gorenja vas« del načrta osnovnega prometnega omrežja - predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi par-eelizacije. graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Retečah - predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcel izacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Dolenji vasi - predlog odloka o zazidalnem načrtu »Pokopališče 2iri« - predlog odloka o reji in registraciji psov in reji drugih živali ~ volitve in imenovanja ~ delegatska vprašanja S. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Sk.»Loka, ki bo v sredo. 28. februarja 1979, ob 13. uri v mali sejni sobi občinske skupščine, Poljanska cesta 2. Dnevni red ~ ugotovitev sklepčnosti potrditev zapisnika 6. skupnega zasedanja vseh treh zborov ter poročilo o uresničevanju sklepov ~ predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine Škofja Loka 1975- 19M0 v leta 1979 * Predlog odloka o proračunu občine Škofja Loka za leto 1979 "~ poročilo o izdelavi prometne Atudije *a mesto Škofja Loka predlog sprememb in dopolnitev dogovora o skupnih osnovah in Merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupAčine " svojimi predpisi ^ predlog družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena in načinu soodločanja delovnih ljudi in občanov v komunalnih zadevah na območju občin- Škofja Loka predlog odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 za občino Škofja Loka ^ predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Škofja Loka volitve in imenovanja delegatska vprašanja Spremembe pri razvoju ptt omrežja - Sedaj je že znano, kaj v občini imajo, kakšno ptt mrežo potrebujejo in koliko denarja bo za to potrebno Občinska skupščina je osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine v letošnjem letu obravnavala na seji 20. decembra in ga dala v javno razpravo. Kot rezultat javne obravnave sedaj prihaja pred delegate predlog resolucije, ki obravnava probleme pri uresničevanju družbenega plana občine v prvih treh letih srednjeročnega obdobja, ključne naloge iz republiške resolucije in ključne razvojne naloge in usmeritve v občini za leto 1979. Sestavni del resolucije je dokumentarno gradivo, katerega drugi del je povzetek aneksov samoupravnih sporazumov za družbene dejavnosti za leto 1979 in 1980. V tem gradivu je dan velik poudarek investicijski dejavnosti v občini, kar prikazuje izredno vitalnost družbenoekonomskega razvoja. Sklepi občinske skupščine novembra lani so omogočili intezivnejši pristop k načrtovanju investicij. Nalog ni malo, prav tako investicij ne, zato lahko upravičeno trdimo, da je občina eno samo veliko gradbišče. Velika sprememba, ki je nastala od osnutka resolucije do predloga, je planiranje razvoja ptt omrežja. Letos bodo pripravili programe razvoja in načrte za konkretne projekte ptt objektov za vso občino. To bo osnova za sporazumevanje o združevanju dela in sredstev vseh zainteresiranih v okviru skupnosti za PTT promet v občini. Sedaj v občini že vedo, kaj imajo, kaj potrebujejo in koliko denarja je za to potrebno. Če na kratko pogledamo uresničevanje srednjeročnega plana v prvih treh letih, vidimo, da vzbuja skrb pretirana rast zaposlovanja oziroma premajhen delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda, kar pomeni, da večjega obsega proizvodnje delovne organizacije niso dosegle z večjo produktivnostjo, temveč z večjim številom delavcev. Preveč denarja je bilo raz- DOGOVORIMO SE Družbeni dogovor o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena Soodločanje delovnih ljudi in občanov Zakon o komunalnih dejavnostih družbenega pomena določa, da delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, komunalnih skupnostih oziroma prek organov občinske skupščine soodločajo o dolgoročnih in srednjeročnih programih komunalnih dejavnostih ter o letnih programih dela komunalnih organizacij in spremljajo uresničevanje teh programov. Soodločajo o splošnih pogojih poslovanja komunalnih organizacij, o ustanavljanju komunalnih organizacij in njihovih statusnih spremembah, o cenah komunalnih storitev, o standardih komunalnih storitev, o statusih komunalnih organizacij in drugih zadevah skupnega odločanja. Družbeni dogovor sklenejo krajevne skupnosti, občinska skupščina in organizacije združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev. Z njim je tudi določeno za katere komunalne dejavnosti in v katerih zadevah ter na kakšen način soodločajo krajevne skupnosti, komunalne skupnosti oziroma organi občinske skupščine. Družbeni dogovor oziroma njegov osnutek je bil prvič predložen izvršnemu svetu v obravnavo že pred dvema letoma. Takrat je bilo ugo. Odgovori na delegatska vprašanja KAJ JE Z UREDITVIJO CESTE SKOZI PUSTAL? Glavna ovira je stanovanjska hiša pod Hribcem, ki ima številko I* ušla I 32. Občina jo je odkupila že pred namenom, da j« poruši v ie prei stanovala družina Jožeta. Tavčarjevi nimajo esedilo je posredoval komunalni skupnosti, da pripravi samoupravni sporazum o delegiranju delegatov v organe upravljanja komunalnih delovnih organizacij tako. da sta bila oba dokumenta dana skupaj v javno razpravo. Javna razprava je bila od 1"). 11. do 31. 11. 1J17H. K Osnutku je dala pripombo le Ter mika, TOZD Proizvodnja Škofja Loka. ki je predlagala, da se v družbenem dogovoru predvidi možnost ustanovitve družbenega sveta, kot organa, ki usklajuje interese občanov, delovnih organizacij in drugih uporabnikov komunalnih objektov in storitev. Pripomba je upoštevana. Osnutek družbenega dogovora je obravnaval izvršni svet 'M. 1. letos in je predlagal, da sta med komunalne dejavnosti vključena tudi PTT in plektro dejavnost, lfi. leti z njej K' Tavčar stanovanj1 selijo vanje. Spremembe pri priznavalninah Leta IS77 so vse občinsk«' skupAčine, K K SZDL, KO ZZB NOV in izvršni svet republiAke skupščine prejele družben dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležen eem NOV in drugih vojn. ki jih urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. S tem dogovorom je bil marca lani usklajen tudi občinski odlok o družbeni skrbi za borcev NOV in drugih vojn. Po dveh letih uresničevanja tega dogovora je republiški odbor ZZB NOV predlagal nekatere spremembe. 1'redla-ga, da hi bili izjemoma upravičeni do priznavalnin tudi sodelavci NOV s priznano posebno dobo v dejanskem trajanju. 1'poAtevan je tudi predlog, naj bi se pri odločanju občinskih priznavalnin ne upošteval dohodek vseh družinskih članov, ampak samo dohodek upravičenca in zakonca. Pri upoštevanju dohodkov od kmetijske dejavnosti se glede na nov predpis o ugotavljanju katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti d pošte mi tO odstotkov katastrskega dohodka prejšnjega leta. Pomembno dopolnitev družbenega dogovora predstavlja H. člen. ki se nanaša na uživalce priznavalnine, katerim bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno ekonomskih razmer to obliko družbene pomoči ukiniti. Ob upoštevanju, da tak ukrep lahko povzroči resne konfliktne situacije, je predlagano, da bi upravičenci v taksnih primerih izjemoma zadržali priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi bilo po presoji komisij«- za vpraša-nja borcev NOV in vojaških invalidov, gh-de na specifičnost primera in okolja to potrebno. Dodeljevanje priznavalnine sodelavcem z enojnim štetjem posebne dobe bi bilo izjemno — glede na dejanski prispevek prosilca v NOV in sedanje socialne razmer«', zaradi kat«-rih j«' bore«' resnično potreben pomoči. Na porast priznavalnin oziroma Atevila upravičencev pa ho predstavljalo določilo, da se pri odločanju o pravici do priznavalnine upošteva le dohodek zakonca. deljenega na osebne dohodke, preveč so porabile tudi družbene dejavnosti. Investicije se uresničujejo še vedno po stari praksi. Se pravi, da delovnim kolektivi gradijo predvsem nove prostore, premalo pa vlagajo v obnavljanje tehnologije v že obstoječih tovarnah. Premalo se vlaga tudi v investicije družbenih dejavnosti in večajo se materialni stroški proizvodnje. Zaradi vseh teh in tudi drugih vzrokov, kot so vse večje obveznosti, nepovezanost gospodarstva, prevelika uvozna odvisnost in slabi izvozni rezultati, se zmanjšuje akumulativnost gospodarjenja in se veča odvisnost delovnih organizacij od kreditov. Pač pa so bile lani odstranjene ovire na področju urbanističnega urejanja, saj je bil sprejet urbanistični program občine. Se vedno zaostaja v razvoju kmetijstvo, pri katerem nosijo precejšen del krivde tudi krajevne skupnosti, ki se premalo zavzemajo za razvoj svojih krajev. Vsi ti našteti pokazatelji so elementi ekstenzivnega, prostorsko in globalno neuravnovešenega razvoja, ki bo kot kaže imelo podobne tendence še do konca srednjeročnega obdobja. Kljub temu pa na osnovi doseženih rezultatov dosedanjega razvoja, vzdrževanja visoke stopnje zaposlenosti prebivalstva, razpoložljive gmotne osnove, ugodne ocene splošnega stanja in gibanj na širšem področju, predvidene nadaljnje preobrazbe družbenoekonomskih odnosov in močnejšem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja pričakujejo letos 8 odstotno rast družbenega proizvoda. Osnovni nosilec gospodarstva bo še naprej industrija. Gospodarsko rast bodo zagotavljali s povečanim izvozom, vlaganji v osnovna sredstva na osnovi dogovorjenih meril, se pravi, v takšne naložbe, ki bodo zagotavljale večjo produktivnost, predvsem pa naj bi se v porastu družbenega proizvoda povečal delež produktivnosti. Število zaposlenih naj bi se namreč povečalo le za 3 odstotke. Prednost bo imelo negospodarstvo. Pri odpiranju novih delovnih mest pa se bo potrebno dosledno držati družbenega dogovora o zagotavlja vijanju minimalnih življenjskih standardov za delavce. Kot je že omenjeno, naj bi gospodarsko rast zagotavljali predvsem z boljšo usmeritvijo v izvoz, zato predvidevajo, da bodo škofjeloške organizacije prihodnje leto prodale na tuje za 10 odstotkov blaga več kot lani. Tudi rast investicij bo nekaj nad rastjo družbenega proizvoda. Predlog odloka o .. • ... ureditvi opravljanja blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun. Predsedstvo republiške konference SZDL in CGP Delo sta zaprosila občinsko skupščino, da sprejme ustrezen odlok, s katerim bo omogočeno, da delovni ljudje in občani prodajajo časopise in druge proizvode, kijih sedaj običajno prodajajo v kioskih. S sprejetjem tega odloka bo možno urediti status občanov, ki prodajajo časopise in bo tako omogočeno posredovanje dnevnikov in drugih časopisov čim širšemu krogu bralcev. ... spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za financiranje vzdrževanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za financiranje programa varstva pred požarom v občini Škofja Loka v letu 1979. Omenjeni odlok je bil sprejet 20. 12. lani. Z odlokom je bilo potrebno določiti stopnjo prispevka za tiste zavezance, ki niso podpisali sporazuma. Ni pa bil hkrati razveljavljen prejšnji odlok o določitvi financiranja varstva pred požarom, zato ga je potrebno razveljaviti s sklepom na sedanjem zasedanju. ... o načinu, pogojih in postopku oddaje stavbnega zemljišča v občini ter urejanju stavbnega zemljišča v krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom. Ta odlok mora skupščina sprejeti na podlagi zakona o upravljanju in razpolaganju stavbnim zemljiščem. Kot upravljavca stavbnega zemljišča določa očitno, komunalno oziroma stavbo-zemljiško skupnost in krajevno skupnost. Krajevni skupnosti priznava pomembno mesto upravljavca krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom. Pomembna novost je uvedba obveznih planskih dokumentov, ki so osnova za urejanje stavbnega zemljišča v občini. ... o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelizacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje v Retečah. Z novelacijo urbanističnega programa občine Škofja Loka so v Retečah predvidene površine za stanovanjsko gradnjo severno od železniške proge na še prostih zemljiščih m«*d sedanjo stanovanjsko pozidavo ter večji kompleks zemljišča za perspektivno tanovanjsko gradnjo med stanovanjsko in vikend cono južno od železniške proge 7. urbanističnim programom je bilo določeno, da s«' H to območje izdela zazidalni načrt. Da bi se preprečilo parceliranje in pridobivanje zemljišč za gradnjo pred izdelavo zazidalnega načrta, je potrebno sprejeti odlok o prepovedi prometa z zemljišči, parcel i zaci je in graditve. Knak odlok je potrebno sprejeti za stanovanjsko naselje v Dolenji vasi. ...odloka o zazidalnem načrtu »Pokopališče Ziri«. Zazidalni načrt predvideva razširitev pokopališča severno od sedanjega na Dobračevi. kjer je možno zagotoviti zadovoljive površine za daljše obdobje. Na južni strani je predviden nov vstop na pokopališče, mrliške vežice, olxlucirnica ill sanitarije. Predvideno je tudi 45 parkirnih mest in nova dovozna cesta, ki se priključuje na cestno omrežje. Južni in zahodni del je predviden za gosto zasaditev / drevjem, tako da bi naredili mejo med pokopališčem in stanovanjskim naseljem. ... o reji in registraciji psov ter drugih živali. Nov odlok rejcem ne nalaga posebnih obveznosti, pač pa so večje mandatne kazni za kršenje -Hr,."K /.mliišr « komunalnimi napravami primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi. Doslej so bili vsi stroški vključeni v ceno stanovanjske graditve. O načinu, pogojih in postopku oddaje stavbnega zemljišča v občini bo spregovoril posebni občinski odlok. Hkrati z aneksom je podan tudi predlog, da se znižajo sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (za solidarnost) in sicer od sedanjih 1,40 od bruto OD na 0.80 odstotka. Razlika se bo porabila za urejanje komunalnih zemljišč. Skupno naj bi delovne organizacije se naprej odvajale 6,50 odstotka od bruto OD za stanovanjsko gradnjo. Škofja Loka leta 2000 V naslednjih mesecih in letih bo potrebna izredna aktivnost in najširša družbena akcija na področju samoupravnega planiranja. Gre za pripravo srednjeročnih planov 1981 do 1985, dolgoročnih planov v republiki in za ustrezne občinske planske dokumente. Da bodo to res »naši plani« morajo pri njihovi izdelavi sodelovati prav vsi nosilci planiranja — to so TOZD, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti. Pri tem je treba dati kar največji poudarek sporazumevanju in dogovarjanju o skupnih ciljih in nalogah v prihodnjem planskem obdobju. Delati je potrebno začeti takoj. Zato morajo TOZD, KS in SIS kar najhitreje pripraviti in sprejeti sklepe o pripravi svojih dokumentov. Da bi bilo delo usklajeno — v organizacijskem in vsebinskem smislu — bo odbor izvršnega sveta za družbeno planiranje pripravil marca posvet s planerji v TOZD, SIS in krajevnih skupnostih. Delegati vseh treh zborov pa naj bi na seji sprejeli odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1981 do leta 1985 in o pripravi prostorskega plana za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000 za občino Škofja Loka. Na dnevnem redu pa je tudi predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Škofja Loka. Dolgoročni plan bo določal splošno orientacijo za razvoj gospodarstva, družbenih dejavnosti, dolgoročne cilje in smeri razvoja, spremembe v strukturi proizvajalnih sil družbe in razvoj samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov, ki jih je treba uresničiti v dolgoročnem planskem obdobju. 60 let jeseniških železarjev V začetku 1919. leta so na Jesenicah ustanovili delavsko prosvetno društvo Svoboda — To pomeni mejnik vse poznejše kulturne dejavnosti, ki je revolucionarno delavstvo prežemala z marksistično idejnostjo - V zadnjih desetletjih se je sestava društva večkrat spreminjala — Danes delujejo v njem trije kulturni klubi in ena sekcija Jesenice — Prvo kulturno gibanje na Jesenicah se je spočelo že 1913. leta, ko so se zavedni delavci združevali v slovenskem kulturnem društvu Vzajemnost. Prva svetovna vojna je pretrgala njihovo delovanje. Vendar, pobudniki naprednega kulturnega gibanja so se zbrali takoj po končani vojni. Ob praznovanju Silvestrovega so sklenili ustanoviti ha Jesenicah delavsko prosvetno društvo. Tako je bil ustanovni občni zbor Svobode že konec januarja 1919. leta. Z njim je bil postavljen mejnik kulturnemu delovanju tako na Jesenicah kot v širšem prostoru, saj je bila jeseniška Svoboda eno prvih kulturnih društev na Gorenjskem. Delavska kulturna organizacija, ki je bila žarišče marksistične idejnosti, pa je hkrati pomenila pro- r FILM Ifigenija Režiser Michael Cocovanms je starogrško dramo Ifigenija prelil v film, ki govori a brezmejnosti človeških Čustev — ljubezni in sovraštvu. Tako kot so bili Grki brezmejni v ljubezni, taki so bili tudi v sovraštvu. Nastajale so mnoge človeške drame, ki pa so jih povzročali bogovi, zaščitniki junakov. Tudi usoda — Moira — poseže v dogajanje, ko si junak jemlje preveč pravu . Vendar pa film ni le ilustracija zgodbe o Agamemnonu, ki žrtvuje svojo hči, da bi mu bog »vi naklonili bojno srečo. Režiser je z elementi filmskega jezika dodal zgodbi večplastnost. Dialoga je v filmu malo. le toliko, kolikor je potrebno za razkritje same fabu le, detajle pa režiser gradi s sliko in glasbo, ki je delo znanega skladatelja Mikisa Teodorakisa. Edina stvar v resnično prijetnem filmu, ki je Cocovannis ni dovolj upošteval, je gibanje oseb. Junaki so se gibali premalo izrazito: moški so bili premalo herojski, ženske pa v svojih kretnjah niso izražale vse tiste nežnosti, ki so jo (Irki nekoč tako poudarjali. Božo Grl j V spomin J ožeta Stareta Zalog — Ob obletnici smrti Jožeta Stareta, dolgoletnega kulturnega delavca, avtorja več ljudskih iger, zborovodje, je krajevna skupnost Zalog v soboto, 17. februarja, priredila spominski koncert moškega in mešanega pevskega zbora, njun glasbeni program pa so povezovali reci-tatorji. Spominsko svečanost, ki jo je pripravilo še mlado kulturno-umetniško društvo, so zaključili igralci KUD Simon Jenko iz Trboj, ki v Zalogu gostujejo z Lužanovo veseloigro »Zlati časi, lepi krasi«. D. Z. tiutež konzervativni meščanski miselnosti. Dejavnost jeseniške Svobode je bila že na začetku dokaj pestra. Društvo je imelo knjižnico, igralsko skupino ter pevski in tamburaški zbor, v njem pa so se povezovali tudi športniki, od imenitne vrste telovadcev in rokoborcev pa do nogometašev in šahistov. Ker je bila vsej dejavnosti lastna predvsem marksistična idejnost, so se v Svobodo od vsega začetka vključevali takrat redki komunisti. Zato je popolnoma razumljivo, da so jeseniški delavski dom, ki je bil sedež društva, imenovali rdeča trdnjava. Kardeljeva teza, da je napredno kulturno delovanje subjektiven dejavnik v delavskem gibanju, se je prek aktivnosti Svobode uresničevala zlasti med obema vojnama. Društvo je v tem obdobju odigralo izredno pomembno vlogo v revolucionarnem delavskem gibanju, sa j so poleg naprednega delavstva v njem delovali skoraj vsi komunisti s področja Jesenic. Dobro so se namreč zavedali, da je kultura pravo mesto za njihovo idejnopolitično delovanje. Tako je pod odrom jeseniške Svobode često potekala marksistična šola, vrstila pa so se tudi številna predavanja za javnost, v katerih so sodelovali znani slovenski kulturni delavci in revolucionarji Bratko Kreft, Stane Žagar in drugi. Iz vrst jeseniške Svobode, v program katere je bilo vključeno tudi borbeno delovanje delavskega razreda, so prav tako izšli mnogi organizatorji vstaje na Gorenjskem. Med njimi so bili Janez Mlakar iz Šenčurja, poznejša narodna heroja Matija Verdnik-Tomaž in Joža Gregor-čič-Gorenjc pa več deset prvoborcev partizanskih enot. Po osvoboditvi se je dejavnost Svobode znatno razmahnila, saj je bila kultura navzoča na vseh področjih obnove domovine. Tako so mlajši rodovi nadaljevali predvojno izročilo in tradicijo društva. Ob nenehnem iskanju in uveljavljanju novih oblik dejavnosti je bil program jeseniške Svobode vedno med najkvalitetnejšimi v občini. V društvu sta vrsto let delovala mešani pevski zbor in pihalni orkester, ki sta se pozneje osamosvojila. Igralci dramske sekcije so se pridružili amaterskemu gledališču Tone Cufar, folklorno in lutkarsko skupino, ki sta prenehali delovati, pa želijo ponovno oživiti. Tudi pri uresničevanju današnjih programskih nalog si člani Svobode prizadevajo ohranjati bogato revolucionarno tradicijo društva. Danes v njem deluje več skupin. Ena od njih je kulturno umetniški klub, ki združuje literate, glasbenike, likovnike, arheologe, zgodovinarje in druge kulturne delavce iz Slovenije in zamejstva. Glavna dejavnost kluba sta urejanje kulturno umetniške priloge jeseniškega Zelezarja Listi in izdajanje knjig Male Oufarjeve knjižnice. Listi bodo letos posvečeni predvsem 60. obletnici Svobode in naše partije. V društvu že 33 let deluje klub Domači likovniki. Dolik, ki stalno združuje od 20 do 30 slikarjev amaterjev. Kot najstarejša in najkvalitetnejša tovrstna skupina v republiki ima bogat program dela. V letošnjem, jubilejnem letu Svobode, bo v jeseniški občini pripravil tri razstave del svojih slikarjev in 14 razstav slik drugih likovnikov, kar desetkrat pa bo s svojimi razstavami gostoval širom po Sloveniji in v Celovcu. Zlasti zanimiva je dejavnost sekcije za ročna dela, ki združuje okrog 30 žensk. V njej članice ohranjajo umetnost vezenja, kvačkanja in kle-kljanja, uče pa se tudi sodobnejših tehnik ročnega dela. Tako bodo ob letošnjem 8. marcu pripravile razstavo ročnih del, narejenih na osnovi vozlanja. V kulturnem klubu Jutro, ki se je pred dobrim letom vključil v društvo, se povezujejo delavci iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Klub, katerega osnovna dejavnost je ohranjanje ljudske pesmi, se je letos na novo organiziral in si začrtal program delovanja, kar je glede na veliko število delavstva iz bratskih republik v jeseniški občini seveda pomembno. ('lani jeseniške Svobode se aktivno vključujejo na vseh področjih družbenega življenja. Tako so v marsikateri sredini nosilci samoupravnega delovanja. Svoj dolg, ki ga imajo kot kulturni delavci do skrbi za splošni razvoj, pa bodo v bodoče prav gotovo lažje izpolnjevali, če jim bo družbena skupnost v prihodnjem desetletju omogočila izgradnjo novega kulturnega doma. S. SAJK Kranj — Kazen običajnega sporeda bolj ali manj ali sploh nič izpovedno vrednih filmov kranjsko kinematografsko podjetje že nekaj let takoj po končanem beograjskem Festu pripravi izbor nekaterih najuspešnejših filmov s tega velikega mednarodnega filmskega festivala. Letos je Kranjčanom uspelo dobiti sedem res dobrih del, ki so bila skoraj vsa nagrajena tudi na zadnjem kanskem festivalu. To so ameriški film Išče se g. Goodhar z Diano Keaton v glavni vlogi in režiserjem Richardom Brooksom pa film Ločenka, v katerem je J ili Clavburgh dobila zlato palmo za najboljšo žensko vlogo, madžarski film Noč kreposti v javni hiši in zanimivo italijansko delo Drevo za cokle, v katerem je bil kamerman. scenarist in režiser Krmonno Otmi, zaigrali pa so kmetje in prebivalci iz V petek so v Tržiču podelili tradiconalhe Kurnikove nagrade. Letos nojih dobili Tržiški oktet, Marjan Rupar, Vili Pungeršič, Vinko Kerštč, Ivo Kokalj in Vinko Hlebš za dosežke v amaterski kulturi lani in v preteklih letih. Na->rade podeljuje kulturna skupnost občine Tržič. - Foto: F, Perdan M ini fes t izpolnjuje pričakovanja province Bergamo. V okviru Mini-festa se bodo nato zvrstili še francoski film Poti na jug z Yvesom Montandom. ameriški Vojakova ljubezen, ki je bil zapažen lani v San Sebastianu in je Jon Voight dobil zlato palmo — ob njem je zaigrala še Jane Fonda - od domačih filmov pa bo prikazan Zadnji Podvig diverzanta Oblaka scenarista in režiserja Vatroslava Mitnice, ki je glavno vlogo zaupal Pavletu Vujisiču. Minifest se začenja d revi ob 20. uri s filmom Išče se g. Goodbat. vsak dan do naslednjega ponedeljka pa se bodo nato ob isti uri zvrstili še drugi filmi. Skoda je le. ker se je Kino podjetje odločilo tako kvalitetne filme predstaviti v dvorani Storži*. H. J. Svečanost v Šenčurju Šenčur — DPI) Svoboda Šenčur je 8. februarja pripravita skromno kulturno svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tej prilož nosti so se šenčurski kulturniki spomnili tudi pesnika Josipa Murna-Aleksandrova, katerega stoletnico rojstva praznujemo letos. Kazen kratkega Prešernovega in Murno-vega recitala, ki so ga predstavili člani recitatorske sekcije, je svoja dela bral tudi literat Gora/d Maja ron iz Ljubljane. Izvršni odbor DPI) Svoboda Šenčur se je na svoji zadnji seji odločil, da bo vsako leto ob 8. februarju podelil dve priznanji svojim članom za vestno in uspešno delo v društvu ali pa za umetniško ustvarjalne dosežke v kulturi. Tokrat sta priznanji prejeli Slavica Celjer-Bučan in Cilka Kavnik. Podelili pa so priznanje tudi slovenskemu glasbeniku Vasji Ke-pincu, in sicer za strokovno potno«" pri zabavnoglasbenih prireditvah. F Krzin Pihalni orkester jeseniških železarjev, ki letos slavi 105. oblet uspešnega delovanja, se je pred dnevi sestal na letnem občnem zbu> Na njem so godbeniki pregledali uresničevanje nalog v preteklosti* sprejeli program dela za bodoče. Le ta je dokaj obsežen, saj /tk i razne nastope vabijo od vsepovsod. Na sliki: pihalni orkester ' ških železarjev je februar/a letos zaigral sredi Sveč na Kt - B. B. Blejska Dobrava - Prek dvajset mlajših in starejših prebu tega kraja sestavlja moški pevski zbor Vintgar, ki že vrsto let l deluje Zadnji dve leti ga prizadevno vodi Alojz Vengar. Razen na reditvah v domačem kraju pevci nastopajo največ v drugih jeseniške občine. Na sliki: zbor Vintgar nastopa ob otvoritvi razstave na -Jesenicah. — B. B. V petek zvečer je bil v graščinski dvorani v Radovljici spominski smrti tovariša Edvarda Kardelja. Nastopali so solisti, zbor m _ talne skupine radovljiške glasbene šole, program pa je bil izbran i: znanih partizanskih skladb. - Pot o: S. Vengar Začetek slab, poprečje dobi Lahko rečemo, da smo za letos s slovenskim kulturnim praa in vsem, kar sodi k njemu, opravili. Šole. kulturne in druge organi* so poskrbele za dostojno praznovanje, redki pa so bih tudi kraji, kj bilo take ali drugačne prireditve v počastitev velikega pesnika. PnVj jene so bile seveda razmeram, možnostim in željam, odvisne pa pift*t tudi od iznajdljivosti organizatorjev. Osrednja prireditev na Gorenjskem je bila nedvomno Pi^, teden v Kranju, kjer je pesnik prebival zadnja leta pred smrtjo. Zi so bile dobre, prireditve številne in raznovrstne, začetek pa sftW neprimeren. Skupim kranjskih književnikov namreč ne gre odpu^JJ njihovega »štrajka«, ko naj bi na večeru Knjižna bera 78 5. februar" (»sredini knjižnici spregovorili o svojih lanskih dosežkih. Kakršen*^ »ignorantski odnos« že ima kranjska kulturna skupnost do njih. Ct • |/ res ima. njihovo dejanje m opravičljivo. Pustiti na cedilu občinstu pošteno in prav nič v ponos Prešernovemu mestu. Ce so že ho*'J} opozoriti nase, bi lahko tudi na drugačen način. Tudi Teden slovenske dram«', slovenske gledališke priredim-. S mimo. Ta je k sreči minil brez zapletov, predstave so bile dobre, k*«^ razprodane m v glavnem tudi dobro obiskane. Kaznih koncertov, drugih gledaliških predstav, likovnih r. literarnih večerov in najrazličnejših podobnih kulturnih priredita občinah m krajevnih skupnostih ne bi posebej omenjali. Bi|e so rv m slabše, t. nekaterimi izjemami dobro obiskane in seveda nareiei* glavnem / dobro vol in posameznih kulturnih delavcev - navdušen.* Kljub temu pa velja opozorit, na drug«, vrsto kulturnih priredi* V, .Je /e prav, naj b. slovenski kult.mi. praznik oznai ila razne preds.: yr koncerti, razstave m drugo; prav pa hi najbrž tud. bilo da bi » «kf priložnosti pogovarjal, o kultur., tako o profesionalni kot ljubiti Kakšna je m kakšna bi morala hiti. kdo jo ustvarja m kdo je njen' -trošnik. kak,, se. če s,-, prebija v /..ves, in ^'vljenje slehernega <** V -■•isainezmkov in kai snm ll» ««•> morda še vedno »pravica« nekaterih posameznikov in ka, in kolik« uspeli, da ne bi bila več? Takih F^JjU, . nem programu priredite* manjkalo. Ali pa je v nas. kultur, vse lepo.' H. Jelovčan REK, 20. FEBRUARJA 1979 11 .STRAN GLAS Jamarji red finančnim problemom -J~spehi kranjskega jamarskega %^*štva, ki spada med najaktivnejše ^J^loveniji, v zadnjih dveh letih niso ^jj^*" prikriti njihovih težav; to de-I' 'X^ močno otežkočajo. H^, Med 94 vknjiženimi člani jih je (■^T^ivnih le petnajst; kljub temu, da ^j*^tvo neprestano vpisuje nove v *^e, da med mladimi prireja preda-j^*\ja s prikazovanjem diapozitivov, t^.^* vedno ni pravega odziva, saj te ^ ^eativno-raziskovalne dejavnosti Ojedno ne poznajo dovolj, flj^ cerkljanski Soli je zbranim mla-"^f* i^em šole in osnovnih organizacij »^teku jamarskih akcij, o tehniki, o privlačnosti te dejavnosti in tveganju spregovoril eden od »špičakov« Matjaž Chvatal. Jamarstvo ni omejeno le na turistični obisk jam, na ogled in fotografiranje, je precej zahtevnejše. V okviru raziskovalne dejavnosti, ki obsega merjenje poligona v jamah, biološke raziskave, geološke, hidrološke in meteorološke, obstaja ekipa, imenovana »špica«, usposobljena za zahtevnejše jame. Le-ta se ukvarja tudi z odkrivanjem novih jam, ki jih po opravljenih raziskavah vpiše v register, vriše v zemljevid in v opisu zajame vse njihove karakteristike. ^J7*'a nekje v hribih na Pri-;t*^H^em- Snega ni bilo veliko, a ^V^O* se spominjam, da smo ^^?^|*wo no* prebili vsi premra-Tudi hrane se je kaj našlo, ^l$**n krompirček ali pa sko-mleka. Hribovska kam-^^3*^ *«nlja je skopa, ljudje siro-„ £rb a vseeno so vedno delili z l\^j^ezov pohod se je začel aprila, ^^r^ bilo preko petdeset borcev — -V^rj^elcev poslanih Vrhovnemu preko Senožeč, Postojne, čez •"Wh^vski rog, zadnji dan aprila so Vj^Čali Belo krajino, ko so jih z j^j^rv-eiLev posianm y i „ " ^ v Bosno. Pešačili so iz Cepo- " < ----- *— ^r^V"^8.11 Be,° Krajino, ko »w j... ^j^s* gričev pozdravljali prvomajski ^n*** Krenili so mimo Karlovca, V Topuskega, prebili so se do ki^r/£a, kjer so se čez Uno prepeljali V^j*no. Pot jih je vodila čez slavno ^S^o Kozaro; južno od Sanskega frOi^ so prebredili meter globoko V|j*t4 1 °d tam so se čez hribe in Ove namerili na Drvar, kjer je V*jj^tanjen Vrhovni štab. V^. pred našim prihodom se J*Ve^a »ovražna ofenziva. Vr-*tab nas ni več potreboval glavnicah, zato nas je kot vo-silo razporedil po brili. Mene so dodelili v 13. pro-v*ko — kasneje sem v časni-^|?*ebral, da se je imenovala Vdna Dalmacija.« lVŠf/na,'a *e sovražnik z zahrbtnim i. *?om na Drvar začel s sedmo ^ Jvo. Pet dni in pet noči so borci ^leterske z ramo ob rami s 13. hrvatsko brigado branili prehode k Drvarju. Nato so se pognali k Mli-ništu, se bili na Lisni, Vitrovcu, Ku-preskem polju, Raduši, pri Prozoru, na Vranici in Ivansedlu, na Jahorini in Kalinoviku. Štirideset dni je neprestano bila divje boje. razbila je drugega za drugim šest sovražnih obročev. »V zadnjih bojih nisem bil, ker so me prej poslali v bolnišnico. Takoj prvi teden po prihodu v 13. brigado sem izgubil vseh pet tovarišev Slovencev, ki so bili skupaj z menoj dodeljeni naši edinici. Z začetkom ofenzive so se začeli hudi boji in pohodi. Težko je bilo, hrane ni bilo, ker so bila vsa naselja požgana, ljudje pa so se razbežali v gozdove. Hrano so nam nekajkrat vrgla zavezniška letala; včasih smo jo dobili mi, včasih pa Nemci in četniki.« V napornih pohodih so borci prenašali hudo vročino, na pustem kraškem skalovju so trpeli žejo, če niso našli vsaj umazane mlakuže, da so si omočili jezik, ponoči so prezebali . . . »Od prehlada sem dobil tak revmatizem, da me je moral nositi bosanski konjiček, saj nisem zmogel niti stati na nogah. Od stradanja in bolezni pa sem dobil tudi skorbut, izpadli so mi zobje. Pozno jeseni so me oddali v transport, ki je šel v bolnišnico. Med potjo so nas v dolgi dolini obkolili Nemci. Bolničarji so rešili le najtežje ranjence in bolnike, drugi pa smo ves teden ostali v obroču brez hrane. Zivdi smo od trave in polžev, v jarku smo našli poginulega konja, ki so ga že načenjali črvi. Skuhali smo ga in pojedli, čeprav je mrhovina že smrdela. Oslabljeni in prepuščeni sami sebi smo lezli dalje. Večkrat sem obležal, a misel na dva otročička, ki me čakata doma, me je vedno znova dvigala in mi dajala moč. Bolnišnico smo dosegli po hudem naporu in žrtvah, a tudi tu smo bili ves čas na begu. Prenočevali smo zdaj v gozdu med drevjem, zdaj v zapuščenih bajtah med ušmi, ki so nam pile kri. Vendar še nisem doživel dovolj hudega, lotil se me je še tifus. Pošteno me je ustrojil, da me je bila samo kost in koža. Po daljšem tavanju se je partizanska bolnišnica ustavila v vasi Plauzi, okraju Konjički — napisa s table pred vasjo se še vedno spominjam ...« Nekaj najtežjih bolnikov so od tam poslali v Sanski most, od koder so jih z letalom odpeljali v italijanski Bari. »Tudi pristanka v Bariju se spominjam. Zlikani in po parfumu dišeči ameriški oficirji so si ogledovali nas, razcapane in sestradane siromake kot čudo. Naslednji dan so nas odpeljali v bolnišnico v precej oddaljeno vas Quisano. Počasi sem okreval v miru in ob dobri hrani. Zob seveda nisem imel več, a saj sem imel dovolj časa, da sem počasi jedel.« Okrevajoče so z ameriško ladjo poslali nazaj v osvobojeno Dalmacijo. Ravno za novo leto je bilo in Janezu pomeni spomin na to potovanje enega najlepših. Z Visa jih je odpeljala majhna domača ladja v Split, ki je na poti doživela hud vihar. »Ladjo je premetavalo po morju kot orehovo lupino, v kabinah so stali do trebuha v vodi, na krovu so nas prali valovi. Bil sem privezan na ograjo, da me niso neusmiljeno pometli v morje. Ladja se je v Splitu zasidrala z dvanajsturno zamudo.« V Splitu so Janeza Polajnarja, izučenega mizarske obrti, zaposlili v vojaški mizarski delavnici. Treba* je bilo obnoviti porušeno mesto, dobili so tudi številna naročila za nosila, ki jih je bilo treba izdelati v najkrajšem roku. Tistih dni se Janez spominja kot zelo napornih. Ob pičli hrani in kratkem počitku je bilo treba trdo delati, a ranjenci so potrebovali nosila. Kljub vsemu hudemu je Janez v Splitu dočakal konec vojne. Spominja se navdušenja ob kapitulaciji Nemčije, veselja, streljanja v zrak . .. »Iz Splita sem se z ladjo odpeljal do Crikvenice, plovba do Reke je bila namreč zaradi podvodnih min nevarna. Vrnitev v Ljubljano, kjer sem delal od junija do septembra, je zame pomenila že vrnitev domov, saj sem vsako nedeljo odhajal v Cerklje pozdravit svojo družino. Ko sem se prvikrat pojavil doma, so bili vaščani silno začudeni, saj toliko časa ni bilo nobenega glasu od mene, da so me že odpisali.« Janez Polajnar si - bo kmalu naložil osmi križ. njegovo življenje, s prenekaterimi utrinki .zaznamovano v njegovih zapisih, pa je polno, bogato. Kljub spoštljivim letom in premnogim grenkim doživetjem pa se še vedno počuti dejavnega in koristnega. Se vedno ves skrben in natančen opravlja tajniške posle pri društvu upokojencev in marsikateri mlajši bi mu lahko zavidal njegovo natančnost in doslednost pri vodenju papirjev. Danica Zlebir NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽ, ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zo Kužno znamenje pri Domžalah (7. zapis) V prejšnjem zapisu sem začel pripoved o kugi (»črni smrti«), ki tudi okolici Domžal ni prizanašala. O tem priča vrsta kužnih znamenj ne le na domžalsko-mengeški ravnici, pač pa tudi drugod (Komenda, Skaručna, Cerklje idr). Nekatera je zob časa (ali pa kake druge potrebe) že uničil. Tako Polževega kužnega znamenja v Zgornjih Domžalah in zanimivega slopastega kužnega znamenja v Stobu ni več. Pač pa še stoji Čebulovo kužno znamenje iz 16. stoletja v Stobu. Prav tako se je do današnjih dni ohranilo stebrasto kužno znamenje z vklesano letnico 1622 v Studi. — Nenavadno »krvavo znamenje« z vklesano letnico 1510 stoji v Podgorju pri Kamniku, tik ob železniški progi. ŠIBA BOŽJA Tako so rekli kugi v svetopisemskih časih. Klic »kuga je v deželi!« je širil strah in grozo. Ljudje so se zapirali v hiše. vasi so se obzidavale, cele množice ljudi so se preseljevale v kraje, ki jih kuga še ni dosegla. Stara Grčija. Egipt in Sirija so hile dežele, ki so »posredovale« kugo Evropi v obliki občasnih epidemij. Endemično (kot stalna, že kar domača) živi kuga v Indiji in na Kitajskem. Seveda omejena na določena območja, posebno ob rekah in v pristaniščih. Saj so bile in so še glavne razširjevalke te strašne bolezni sive in črne podgane. Kužen je predvsem tudi pik bolhe z obolele podgane. Kužni bacil je bil odkrit šele leta 1894! BOLEZENSKA ZNAMENJA Ker je bila črna smrt toliko stoletij prisotna v naši deželi, ne bo narobe, če nekoliko po-kramljam o tej bolezni, katere ime so vpletali v zakletve, v molitve, v pripovedne pesmi in v zgodovinska poročila. Bolezen se je pri okuženem bolniku pojavil v 2—10 dneh. Značilni znaki: visoka temperatura (čez 40 stopinj Celzija), hud glavobol, onemoglost, bolečine v hrbtu in v udih, motne in vnete oči, otečen jezik, vneto grlo, bruhanje, driska, bule na dimljah, pod pazduhami, telo pokrito z žgočimi mehurji. Bolnik širi Leta 1950 piše Gorenjski Glas 3 DO 4 VAGONE POLŽEV BODO ZREDILI V Podbrezju so strokovnjaki ugotovili, da ima ta kraj izredno dobre pogoje za rejo polžev. Tako Je prišlo do ustanavljanja polžje farme. Farma v Podbrezju je šele v začetku, vendar so do sedaj že posejali I ha pelina, hrena in sončnic, ki služijo za hrano m senco tem živalim. Polžev zaenkrat še nimajo, a jih bodo v kratkem prejeli. Prostor bttdo seveda morali ograditi. V ta namen bodo potrebovali ,'iOcm široke deske, ki jih bodo spodaj na Z/to« t ran/i strani obdali s In cm visoko bodečo žico. Brez te ograje bi jo polži, čeprav po polževo, ubrali kam drugam, kar pa seveda ne bi bilo po godu rejcem, ki fih nameravajo letos vzgojiti nič manj kot H do 4 vagone. neznosen smrad. Ohranil se je k: »Smrdi kot kuga!« Smrt je na:-' a v nekaj dneh ali pa hipno, kol p. Kar je bila celo milost za boln, n za njegove svojce. ZDRAVLJENJE KUGE Bil je oseben problem: p .viti zdravnika (ki jih je * v ionih časih, ko je v Evropi kuga najbolj morila — od sredine 14. stoletja pa do konca 17. stoletja,) že itak malo, da bi šel k bolniku. Bali so se okužbe . . . Dostikrat so zdravniki bežali.. . Bolj človeški so bili padarji, polzdravniki, ki so bili hkrati tudi vaški brivci... Seveda so se tudi ti »ljudo;nili« padarji bali skrivnostne bolezni. Zato so si nadeli, ko so šli k bolnikom, dolgo haljo iz povošč t,ra platna, na roke so si nataknili U jene rokavice, glavo so si pokrili s stožčastim klobukom, na nos p si pritrdili dolg, koničast tulec, a-terega so natlačili močnih diša e-ta, pelin, melisa ipd.). Okužei so otipavali z dolgo palico — n< >-kami — in še to bolj od daleč . Zdravila so bila največkr le »Blažev žegen«, kajti le drobe d-stotek obolelih je ozdraveli '/a zdravila in za razkužila je vel ski kis, dim od brinja, včas !i posušena in na telo pritrjen t-stača .. . Hudo je bilo tudi spoznanje je ta bolezen le kazen za grehe. la utegnejo pomagati le posebni »kužni svetniki«, če so že zdravniki d> ili roke in obupali. Spokorniki in bičarji so se prav v teh časih najbolj pojavljali v obliki blaznih ih sekt. POMOR V EVROPI Crna smrt je v času svoi la-de« močno razredčila bi-valstvo Evrope sploh, i.asih krajev pa prav tako. Že Valvasor sporoča: da je začetku drugega tisočletja (mož navaja točno leto 1006!) kuga pomorila samo v Ljubljani in okoliških vaseh kar 17.000 prebivalcev (številka utegne biti sporna spričo tedaj še male obljudenosti). Drugi, resnejši zgodovinski viri govore, da je v letih 1347—1350 dosegla kužna epidemija svoj višek in pomorila 25 milijonov ljudi v evropskih deželah. Ponekod je bilo število prebivalstva zmanjšano na eno samo tretjino! Leta 1679 je kuga prizadela posebno Dunaj in pomorila 122.849 prebivalcev (kljub zgodovinski trditvi, dvomim; saj Dunaj v onih letih še zdaleč ni bil tako obljudeno mesto!). KAJ PA PRI NAS? Številna kužna znamenja v pokrajini severno od Ljubljane kažejo tudi pot, ki jo je ubirala kuga. Saj so v času kužnega napada na Ljubljano (1. 1563— 1564 in 1. 1597) oblasti bežale v Kamnik in v Kranj. Kuga je seve zvesto sledila ... Že v prejšnjem zapisu sem nekaj pokramljal o značilnosti kužnih znamenj, ki so jih naši predniki postavljali nad grobišča od kuge umrlih. Kraj je bil navadno proč od vasi. daleč od hiš. Po mrliča so šli do hiše posebni grobarji. Z železno dolgo palico, ki je imela na koncu kavelj, so siromaka — pa naj je bil to grun-tar ali kajžar — izvlekli iz hiše in ga nato vlekli do izkopane jame, brez pogreba, brez blagoslova. Le z živim apnom so prekrili truplo — ko je bila jama že polna od kuge umrlih, so jo prekrili na debelo s prstjo, da bi ja bolezen zatrli in ji preprečili pot med še zdrave prebivalce. Ničkaj spodbudna ni tale pripoved. Je pač le spomin na našo bridko človeško preteklost. Kužno znamenje iz leta 164:> pod staro lipo na polju pri Cerkljah. Kranjska gora kandidat za SP KRANJSKA GORA - V hotelu Lek se je sestala delavna skupina za pripravo gradiva za kandidaturo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1982. Kot je znano so Kranjskogorci hoteli pripraviti svetovno prvenstvo že leta 1978. Toda takrat so ga dobili predstavniki Garmisch-Partenkirchen. V jeseniški občini niso obupali pri načrtih, da Kranjska gora ponovno kandidira za svetovno prvenstvo. Vsi v jeseniški občini, in tudi v radovljiški — na Kobli naj bi bil smuk — so podprli kandidaturo Kranjske gore za leto 1982. Enako pa je mnenje tudi SZ Slovenije in SZ Jugoslavije, kakor tudi republiških družbenopolitičnih organizacij. Od starih kandidatov sta ostala Kranjska gora in Bri-ancon iz Francije, novi kandidati za izvedbo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah leta 1982 pa so Schlad-ming iz Avstrije, Crans Mon-tana iz Švice in italijanska pokrajina Valtelino. Odločitev kdo bo organizator svetovnega prvenstva leta 1982 bo padla maja na mednarodnem kongresu FIS v Niči. 2e leta 1978 je bilo jasno, da bo svetovno prvenstvo dobil Ga-Pa. Za leto 1982 pa vseh pet kandidatov nima nobene odločilne prednosti. Vsak od te peterice ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Prav zato je izid o kandidaturi naprej težko napovedovati. Koncept Kranjske gore je, da prevzame obe tehnični disciplini, veleslalom in slalom, Kobla pa smuk. Vendar je smuk cilja na Kobli na nizki nadmorski višini. Prav zato se bodo Kranjskogorci resno zavzeli, da dokončno uredijo smuk progo s Kurjega vrha. 2e včeraj sta Kranjsko goro obiskala inšpektor FIS F red Rdssner in šef za proge pri FIS Sepp Sulberger. Oba si bosta ogledala proge, nastanitvene zmogljivosti in prometne zveze ter vse drugo. -dh Novi kriteriji povzročajo hudo kri TRZlC — V januarju je zasedal IzvrSni odbor TKS Tržič in obravnaval predloge razdelitve sredstev za leto 1979 za dejavnosti s področja vrhunskega sporta in mno-žičnosti-rekreacije. Predloge sta na podlagi poslanih programov društev pripravili komisija za vrhunski sport ter komisija za rekreacijo. Omeniti moramo, da so predlogi naleteli na dokaj različne reakcije društev in sekcij, saj bo marsikdo moral črtati iz svojega letnega programa već akcij. Kriteriji, katere je IO TKS poslal društvom in sekcijam omenjajo, da se iz programov črtajo sredstva za investicije, le-ta pa bodo obravnavana na posebni seji komisije za investicije in vzdrževanje, ko bodo razdeljena sredstva od športne stave, ki so namenjena izključilo za investicije. Programi ne smejo zajemati sredstev za nabavo opreme, razen za TVD Partizan Križe - skakaška sek- cija, RK Tržič ter Alpinistični odsek PI) Tržič, ti so v programu društev vrhunskega Sporta. Prav tako so izločena tudi sredstva za kadre, ki se bodo financirala iz sredstev komisije za kadre, odlikovanja in nagrade po predloženih računih. Kot je bilo pričakovati, je bil skupni znesek v programih društev precej višji od sredstev, ki bodo na voljo po klubih za dejavnosti s področja množičnosti-rekrea-cije. Tako bodo finančni programi kar precej znižani, in sicer za dejavnosti na področju vrhunskega športa za 44 %, za dejavnost na področju množičnosti-rekreacijt pa za 417. O tem bo ponovno spregovori* IO TKS, hkrati s pripombami, ki jih ni malo. Kot pomagalo bo IO TKS za lažjo odločitev pomagala ocena dela v preteklem letu. J. Kepi< Razprava o nogometu KRANJ — Odbor za selektivni nogomet pri občinski nogometni zvezi Kranj je pripravil osnutek za razpravo o selektivnem — vrhunskem nogometu na Oorenjskem. Studija zajema deset tipkanih strani in v podrobnosti analizira stanje po sprejetju portoroških sklepov, zajema predlog piramidalnega sistema za gorenjsko regijo, obdeluje pogoje delovanja selekcij, organiziranost nogometnih dejavnikov in pred- Košarka Točki z gostovanja KRANJ — V nadaljevanju slovenske su-per košarkarske lige moških so tokrat košarkarji Triglava v Trbovljah dosegli lep uspeh. Premagali so namreč košarkarje domačega Rudarja in tako tudi na tujem prvič osvojili obe točki. V slovenski ligi — zahod pa sta oba gorenjska predstavnika — Jesenice in Loka-invest gostovala. Iz tega gostovanja v Kočevju in Cerknici pa sta se vrnila praznih rok. Kočevje je premagalo Jesenice. Cerknica pa Lokainvest. Izidi — Rudar : Triglav 64:66, Kočevje : Jesenice 100:64, Cerknica : Lokainvest 87:84. Pari sobotnega kola - Triglav : Beti. Jesenice : Tomos, Lokainvest : Kočevje. ZA SODNI K K PRIPRAVNIKE IN ZVKZNK SODNI K K KRANJ — Medobčinska organizacije sodnikov koAarke bo letos organizirala in izvedla tečaje in izpite za sodnike pripravnike in tudi za zvezne sodnike. Za sodnike košark* — pripravnike, se lahko prijavijo vsi, ki želijo voditi košarkarske tekme, medtem ko se za opravljanje izpita za sodnika košarke republiškega ranga prijavijo lahko le sodniki, ki so si že pridobili naziv podzvezni sodnik in so najmanj dve leti po prejetju naziva aktivno sodelovali v sodniški organizaciji in vodili prvenstvene in prijateljske tekme. Prijave sprejema Medobčinska košarkarska zveza Gorenjske — Kranj najkasneje do 15. marca 1979 v pismeni obliki, v kateri mora biti naveden priimek in ime, letnica rojstva, točen naslov, kratka obrazložitev, zakaj se je posameznik odločit da bo opravljal izpit ter sodniško kate-g< ijo, na naslov p. p. 107, 64001 Kranj. M Čadež r PLAVANJK Največ točk Triglavu LJUBLJANA - Na predtekmovanju slovenskih plavalcev za finalni del jugoslovanskega plavalnega pokala so v mošt ven em delu po pričakovanju največ uspeha imeli plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Med sedmimi slovenskimi plavalnimi kolektivi so zbrali največ točk. Moitveni vrstni red - I. I riglav 3 1 276, 2. Fužinar 31.569, 3. Ljubljana 3 1.603, 4. Rudar 30.067, 5. Branik 2 >.430. 6. Celulozar 14.845. 7. Neptun ) '.689. h iBaV" ' 118,52. S C Smučarski skoki □ Najboljša generaci Dve zmagi (MURSKO — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na Obirskem (Avstrija) so v nedeljo nastopili tudi mladi skakalci kranjskega Triglava. Dosegli so nekaj odličnih uvrstitev, pohvaliti pa velja tudi domače skakalec, ki jih v letošnji sezoni trenira kranjski trener Brani' Finž-gar. Rezultati — ml. pionirji — I. Vidmar 193.5. 2. Keršmar (oba Triglav) 175.:», .1. L Karničar (Ohir) 163,0; st. pionirji — 1. Škrjanc 209,5, 2. Semc-nič (oba Triglav) 192,5. 3. J. Karničar (Ohir) 183,0, 5. Jagodic (Triglav) 174.5; ml. mladinci - 1. Sitar (Ohir) 204.0. 2. Štirn (Triglav) 203.5. 3. Bernik (Ohir) 196,5. H. Gorjub. 9 Dolenc (oba Triglav). •I I Beton zmagal PKEDMKJA - Na drugem letošnjem tekmovanju starejših pionirjev /a pokal Slovenije v smučarskih skokih je zanesljivo zmagal Kranjčan Roman Uelon. Organizatorji so imeli obilo težav, da so izvedli prinsditev. Nasploh pa so na tem tekmovanju poleg Betona imeli lep uspeh tudi ostali gorenjski skakalci. Jošt in Kaštrun iz Križev sta zasedla ilru^i in tretje mesto. Vrstni red: 1. Beton (Triglav). 2. Jošt, 3. Kaštrun (oba Križe), t. Horvat (Ilirija). 5. Polanc (Predmeja), 6. Gašpirc (Triglav), 10. Dolar (Jesenice). .1 I JESENICE - Pretekli teden je v Kranjski gori trenirala pionirska reprezentanca alpskih smučarjev Jugoslavije, ki se je pripravljala na pomembna tekmovanja. Na treningu je bilo zbranih 19 mladih smučarjev. O njihovem treningu, delu in načrtih pa nam je glavni trener Janez Smitek z Jesenic dejal: »Vestno se pripravljamo za bližnje -najbolj pomembno tekmovanje pionirjev, ki bo 21. in 25. februarja v Italiji. Nastopili bomo na kriteriju najboljših pionirjev Evropi' - tekmovanju za pokal Topolino. kjer nastopajo prav vse boljše evropske države. Tekmovanje je v Montc Dondone. na podobnih tekmovanjih pa smo ravno Jugoslovani dosegli že lepe uspehe v' **■* njih letih, saj je npr. Jugoslovan Rok I c-trovič že dvakrat zmagal. Pionirska reprezentanca, ki jo VOdim že nekaj let. je ravno v letošnjem letu trenirala izredno kvalitetno, zato menim, da imamo na tem tekmovanju lepe možnosti za uspeh. Poleg I etro-viča ima lepe možnosti tudi starejša pionirka Leskovškova, ki je že lansko sezono osvojila bron. v slalomu ima možnosti Oblak, mnogo pa pričakujem od mlajših pionirjev, kjer bi Zan in Robič lahko celo zmagala Od gorenjskih pionirjev so v reprezentanci Oblak (Jesenice). KnHIc (AIP«'; tour). Zan. Robič (oba Jesenice), Pcticš (Triglav). Košir (Alpetour) ter pionirke Kune (Jesenice). Mihelič. Hafner (obe Alpetour). Dežman (Triglav), torej več kot polovica izbrancev, kar je dokaz, da se na Gorenjskem z najmlajšimi drla strokovno Naj omenim Ac lo. da so naši pionirji letos dosegli že lep uspeh, saj so na prvenstvu Avstrije na Dobraču pobrali skoraj vsa boljša mesta in uvrstitve, prvaki Avstrije pa s«, postali Petrovič, pri starejših !>'«»»'; jih. Leskovškova pri pionirkah ter Kobič pr. mlajših pionirjih Zal pretekli teden zaradi žalovanja nismo sodelovali ns prvin stvu Češkoslovaške, kamor smo hili vabljeni, pričakujemo pa vabilo n« francosko državna prvenstvo v prvih dneh aprila. Seveda pa je potrebno za take uspebe mnogo trdega dela. tekmovale, morajo aolM smučarskih imeli tudi atletske m akrobatske sposobnosti in »iti /ares vse stransko usposobljeni za delo »" snegu. Naša trenerska ekipa, ki vodi pionirske rc prezentante, je zares kvalitetna, smo skupni jezik s klubi in star*1 valcev. Tako delo pa seveda sata* rodi bogate sadove.« Pustni veleslalom za nagrado Krvavo KRANJ - Na pustno nedeljo. t*V bo priredil odbor za rekreacijo I Kranj Pustni veleslalom. Tekmo* na Krvavcu in se bo pričelo ob II vico nastopa imajo vsi maskirani 1 ne glede na starost in spol. Zmaga, tisti, ki bo imel po mnenju strokov«' sije najboljšo masko in seveda čas. Ta prejme pustno nagrado — Nagrajeni bosta tudi drugo in treo*1 in seveda tri najboljše maske ne ( dosežen čas. Tekmovalna skupina ena. Tekmovanje bo potekalo pod telistvom RTC Krvavec, nagrad« delal umetnik-naivec Boris H oliv Prijave se sprejemajo na dan I nja na startu od 8. ure dalje, kjer L startnina 30 din in dvigne starta*' Razglasitev bo eno uro po kosca«1' movanju v hotelu na Krvavcu. Kranjski ska kalci uspešni HAD GOISKRN - Na mednar** v smučarskih skokih na oo awcrf kalnici so nastopili skakalci 11 * ZRN in Jugoslavije. Največ u domačini. Zmagal je njihov. Koch. NaSi (moštvo Triglava) so 1 kole - člani - 7. Peternel, g. dinci - H Finžgar, lS.Sink k i JI! IDBIK, 20. FEBRUARJA 1979 13.STRAN G LAS zadremal za volanom Avto zaneslo v levo Kranj — V soboto, 17. februarja, 4. uri zjutraj se je na magistralni -^ti med Mejo in Jeprco pripetila ^^rnetna nezgoda utrujenemu voz-J*jJku. Pasko Kristič iz Duvna, sicer. J** na začasnem delu v ZRN, je vozil ^roti Jeprci in na ravnem delu ceste hip zadremal, zapeljal s ceste in v telefonski drog. Voznik se je J* nesreči huje ranil, škode na avtomobilu pa je za 35.000 din. Trčil v snežni plug **e*enice - Na magistralni cesti Belco in Gozd Martuljkom se je *oboto, 17. februarja, dopoldne prisila prometna nezgoda na zasne-***em vozišču. Voznik osebnega ^omobila Ferdo Jensterle (roj. Jr**6) z Jesenic je vozil od Kranjske j proti Jesenicam. V nepregled-J^ro ovinku ga je na zasneženi cesti J*»eslo v levo, kjer je trčil v snežni tl}*R, ki ga je iz nasprotne strani ^*ii Jože Odar iz Stare Fužine. V ^nju je bil voznik Jensterle huje ***jen in so ga prepeljali v Klinični kJ*ter. Škode na vozilih je za 25.000 " »rjev. Nezgoda pri prehitevanju A-*bovče — V nedeljo, 18. fe-•arja, dopoldne se je na regionalni ti med Lahovčami in Sp. Brni-r*n pripetila prometna nezgoda. ^I**nik osebnega avtomobila Franc *|Jj*°nar (roj. 1931) iz Kamnika je pe-.i>* w* proti Kranju, za njim pa je vozil 3Bfcf*hik Aleš Mally iz Ljubljane, ki rjj. Je prehiteval. Pri tem pa je voz-ipiAta^* Malh/ja na zasneženi cesti -* lO^slo, da je trčil v zadnji del Mo-K| *)evega avtomobila; zaradi tega je Vinarjev avtomobil vrglo s ceste. \f *nik Mohar in sopotnica Marija tj^%ar sta bila pri tem lažje ranje-tjj ' Škode na vozilih pa je za 20.000 t jSkv'iubno - Člani gasilskega dru-0B#t& j* Ljubno, katerega člani s<» tudi *>2^*Uci Ljubenski gasilci zborovali K«ici iz Otoč in Praproš, so se J*li na 76. rednem občnem zboru. "NČ?11 8asi|cev so se ga udeležili tudi t '"jO^tavniki radovljiške občinske ».^K^lUke zveze, zastopniki sosednjih [*j ■J^5*tev in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Med udeleženci je veliko mladih. Predsednik ^y^**tva Alojz Cvenkelj je v poročilu ^.^^lu med drugim povedal, da so l?ViVci uspešno sodelovali skupaj s j*t*^jJ*ho zaščito v vaji Dobrava 78, ^•Jv^en pa Je bil P"sPevek Basilcev j Jiri zadnjih poplavah. Prizadevan je *r>^irski odred z mentorjem Aloj-1 Mežnarjem na čelu. Ze dve ^^tletji vzgaja Mežnar gasilce in ■^IL *ato društvo predlaga za re-Vjiško odlikovanje. %d nalogami velja še posebej 2 ^^hiti gradnjo protipožarnega JJ* ^na, povečanje gasilskega doma -,*i^ ustanovitev ženske desetine. h^K^irji bodo dobili brizgalno in uni-Vsi gasilci bodo tudi opravili 'iN**- Volje za delo je dovolj. ^*3lci upajo, da bo tudi dovolj 'i ns«v j , , k^k* občnem zboru so podelili Šolarju priznanje za 50-let-' ~%|o v gasilstvu, Alojzu Mežnarju , 5*vl icj-letno delo, za 20. obletnico 4i>i vnega dela pa so priznanja dobili JJt^ Langus, Franc Ceferin in Janez . ^L*Vovec. Priznanje za 10-letno ^ pa ie prejel Darko Skumavec J. Debelak Škofja Loka — V soboto, 17. fe-brauraja, popoldne se je na regionalni cesti Škofja Loka — Železniki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jurij Hafner (roj. 1958) iz Norm je peljal proti Železnikom. Med Dolenjo vasjo in Selcami ga je v ovinku zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozeč avtomobil, ki ga je pravilno po svoji desni pripeljal voznik Miha Berton-celj (roj. 1960) iz Lajš. V trčenju je bila lažje ranjena sopotnica Ivanka Porenta iz Železnikov. Škode na avtomobilih pa je za 20.000 din. S ceste v drevo Jesenice — Na Cesti talcev se je v nedeljo, 18. februarja, popoldne pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Anton Noč z Jesenic je peljal od Koroške Bele proti Jesenicam. Ko je prehiteval nek avtomobil avtošole, ga je začelo zanašati, zaviral je, pri tem pa je avtomobil zaneslo v robnik pločnika, od tam pa še v drevo ob cesti. V nesreči se je voznik hudo poškodoval, saj ima zlomljeno hrbtenico, pretres možganov in rano na glavi. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. Škode na avtomobilu je za 200.000 dinarjev. Kdo ga je z nožem Škofja Loka — V petek, 16. februarja, zvečer je prišel Leopold Derlink (roj. 1935) iz Novega sveta domov ves krvav. Povedal je, da sta se z nekom v garaži »žokala«. V zdravstvenem domu so ugotovili tri vbodne rane in so ga po zdravniški pomoči poslali še na zdravljenje v Klinični center. Za storilcem poizvedujejo. Otrok stekel na cesto Škofja Loka - Na lokalni cesti v Frankovem naselju se je v soboto, 17. februarja, ob 12. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Nastran (roj. 1918) je peljal skozi naselje, ko mu je izza stoječega avtomobila na levi strani nenadoma pritekel pred avtomobil 4-letni Dejan Bogovič, da ga je avtomobil zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega otroka so prepeljali v Klinični center. Avto v ograjo Kranj - V soboto, 17. februarja popoldne se je na Delavski cesti voznik osebnega avtomobila Roman Verlak (roj. 1958) iz Kranja zaradi neprimerne hitrosti zaletel v betonsko ograjo. V nesreči je bil ranjen sopotnik Jovan Mičanovič iz Kranja. L. M. triglav konfekcija kranj Praktična darila za 8 marec so v prodaji — najnovejše garniture ženskih robcev — v poslovalnicah Triglav v Kranju, Tržiču in Kamniku Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA o. o. Temeljna organizacija ZARJA o. sub. o. Jesenice, Titova 1 na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TO in v smislu določil 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih TO ZARJA objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas POMOČNIKA POSLOVODJE skladišča engro Pogoji: — zaključena poslovodska šola, _ 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — ustrezne vodstvene in druge sposobnosti, ki se zahtevajo za opravljanje del namestnika poslovodje, _ 3-meaečno poskusno delo Kandidati naj ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih del pošljejo na naslov: ABC POMURKA - Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA Jesenice, Kadrovska služba — Jesenice, Titova 1, v 15 dneh od dneva objave. ZAHVALA Oh veliko prerani, bridki izgubi naše drage HELENE KONSTANTINI roj. Znidar, p. d. Sušnikove Helence se iskreno zahvaljujemo vsem, ki :;te nam izrekli sožalje, jo imeli radi in njen grob zasuli s cvetjem Posebno se zahvaljujemo č. g. dekanu sa pogrebni obred in nagovor, pomočniku ravnatelja osnovne šole v Srednji vas. za poslovilne besede ob grobu, pevcem /.a žalost.nke in sosedom; posebej Jožetu Podlipniku. ki sojo položili k njenemu poslednjemu počitku. Usoda ie hotela, da je bil ta žalostni dogodek prav ob petintridesetletniki njenega izgona J ' v Nemčijo. Vsi njeni! Boh. Bistrica, Hled, Tržič. Ljubljana CREinfi tf* ***** Sc^t# od 20-02** v restavrecft 'nvt<**k 27 februarja^ *Jdimo še tVO, zelje sicm hotela ECREinfl Delovna skupnost gostinskega podjetja TURIST Lesce objavlja naslednja dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA upravnika podjetja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da je VK gostinski delavec kuharske smeri z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu ali — da je KV gostinski delavec kuharske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu, — da obvlada en tuj jezik (prednost ima nemščina) — da je moralnopolitično neoporečen. Rok prijave velja do 10. 3.1979. Stanovanja ni. Osebni dohodek po pravilniku delovne organizacije. K O G P N Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, z n. sol. o. Kranj, Primskovo — komunalna cona razpisuje prosta dela in naloge VODJE TOZD OBRT Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu in družbenem dogovoru, izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene, lesne, ekonomske smeri, višjo šolo za organizacijo dela z najmanj tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih oziroma nalogah, ali — da ima srednjo šolsko izobrazbo gradbene ali lesne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki — da ima organizacijske sposobnosti in moralnopolitične vrline. Delavca za opravljanje del in nalog vodje TOZD Obrt se imenuje za mandatno dobo štiri leta. Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o strokovni usposobljenosti in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev je treba vložiti v 20 dneh od dneva razpisa na naslov: KOGP Kranj, z n. sol. o. Kranj, Primskovo — komunalna cona, s pripisom: »razpisni komisiji za vodja TOZD Obrt«. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh od izteka roka za prijavo na objavljeni razpis. in objavlja prosta dela in naloge VODENJE INVESTICIJ NA KANALIZACIJSKIH OBJEKTIH IN NAPRAVAH Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko šolsko izobrazbo gradbene ali komunalne smeri z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj s pooblastilom ali — da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene ali komunalne smeri z najmanj štirimi leti delovnih izkušenj in pooblastilom. Pismene prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti je treba vložiti v 15 dneh na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala. DO Color Medvode, n. sol. o. , TOZD SMOLE n. sol. o. MEDVODE 1 vabi k sodelovanju 1. KVALIFICIRANE BARVARJE {ples k h rj(*) 2. DELAVCE ZA DELO V PROIZVODNJI osebni dohodek pod 1. je približno 7.500, — din osebni dohodek pod 2. je približno 6.000, — din Od bodočih sodelavcev pričakujemo vestnost, natančnost in disciplino pri delu in jim nudimo: — možnost naknadne nastavitve v samskem domu DO Color (nekje v avgustu 1979), — možnost plačila stroškov študija ob delu, — možnost pomoči pri reševanju stanovanjskega problema s kreditom za individualno gradnjo oziroma nakup stanovanja. Kandidate naprošamo, da v roku 15 dni od objave oglasa pošljejo svoje vloge v kadrovski oddelek DO Color Medvode. Podrobnejše informacije kandidati lahko dobe telefonično oziroma ko se javijo v kadrovskem oddelku. GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka 2. vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje prostih delovnih nalog in opravil: 1 IZDELAVA ZAHTEVNIH ANALIZ Pogoj: dokončana višja ali srednja šola ekonomske smeri s 3- oziroma 5-letnimi delovnimi izkušnjami Poskusno delo traja 2 meseca. UPRAVLJANJE TRAKTORJA Pogoj: voznik motornih vozil F kategorije z 1-letnimi izkušnjami Poskusno delo traja 1 mesec. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH OPRAVIL v primarni predelavi lesa in mizarski dejavnosti Pogoj: nekvalificirani delavec Poskusno delo traja 1 mesec. zgoraj navedene proste delovne naloge se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vloie prijave do 5. 3. 1979 na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Za vse ODEJA Tovarna prešitih odej p. o. ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 80 Poslovni odbor objavlja prosta dela in naloge 1. K V šivilje 2. 3 adjustirk izdelkov Pogoji: pod 1.: dokončana poklicna šola, pod 2.: imajo prednost mlajši kandidati z možnostjo priučitve. Za vsa objavljena prosta dela in naloge je določeno poizkusilo delo, ki traja 1 mesec. Pismene prijave je treba v 15 dneh po objavi osebno oddati v kadrovski službi DO ali poslati po pošti (več možnosti pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo prijavo osebno oddali) na naslov: ODEJA, Tovarna prešitih odej Škofja Loka, Kidričeva 80. Komisija za delovna razmerja KOMUNALNEGA PODJETJA -TRŽIČ razpisuje naslednje naloge in opravila 1. 2 vodovodnih instalaterjev 2. vodjo gradbene enote Pogoji: pod 1.: KV vodoinstalater, 2 leti delovnih izkušenj, vozniško dovoljen je A in B kategorije. poskusno delo 3 mesece; pod 2.: višja ali srednja izobrazba gradbene smeri, 4 leta delovnih izkušenj, da je moralnopolitično neoporečen in ima ustvarjalen odnos do samoupravnega sistema, da ima organizacijske sposobnosti in smisel za komuniciranje s sodelavci in strankami, opravljen strokovni izpit. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80 — Komisija za delovna razmerja. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po končanem razpisu. dežurni veterinarji od 23. 2. do 2. 3. 1979 Teran Janez, dipl. vet. Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 Vehovec Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj Vodopivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 Oblak Marko, dipl. vet., Šk. Loka, Novi svet 10, telefon 60-577 ali 44-518 za občino Škofja Loka Globočnik Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, telefon 75-148 za občini Radovljica in Jesenice Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Svet krajevne skupnosti Stražišče objavlja dela in naloge za UPRAVITELJA DOMA KS Pogoj: — višja ali srednja šola, — organizacijske sposobnosti, — moralnopolitične kvalitete. Mandatna doba traja 4 leta. Začetek del po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku. Kandidati, ki imate veselje do organiziranja raznih dejavnosti: od kulturnih, športnih, političnih in drugih, vključno z izgradnjo objektov, se javite pismeno z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa na gornji naslov, 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Splošno gradbeno podjetje Tržič Tržič, Blejska cesta 8 objavlja naslednja prosta dela in naloge: ZA OBRTNI SEKTOR: 1. 3 KV KLJUČAVNIČARJEV 2. 2 PK KLJUČAVNIČARJEV 3. VARILCA Pogoji za sprejem: pod 1.: zaključena poklicna šola kovinarske stroke in delovnih izkušenj, priučen delavec kovinarske smeri in eno leto izkušenj priučen delavec kovinarske smeri in uspešno opni« izpit za varilca ter dve leti delovnih izkušenj. pod 2.: pod 3.: ZA STRANSKE OBRATE: L 2 KV STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 2. KV ELEKTRlCARJA Pogoji za sprejem: pod 1.: zaključena poklicna šola kovinarske smeri ključavničar in dve leti delovnih izkušenj pod 2.: zaključena poklicna šola elektro smeri in dve leti c nih izkušenj ZA GRADBENO OPERATIVO: L 5 KV ZIDARJEV 2. 5 KV TESARJEV Pogoji za sprejem: pod 1.: zaključena poklicna šola gradbene smeri in dve lovnih izkušenj pod 2.: zaključena poklicna šola gradbene smeri in delovnih izkušenj ZA SKUPNE SLUŽBE: L ADMINISTRATORJA Pogoji za sprejem: zaključena dveletna administrativna šola in dve leti izkušenj. ZA ENOTO ARHITEKT BIRO V KRANJU: L PROJEKTANTA II Pogoji za sprejem: zaključena srednja strokovna izobrazba gradbene smeri leti delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim časom in poskusnim delom enega do dveh mesecev. Osebni dohodki in prejemki so določeni s Pravilnikom o nu? janju čistega dohodka in osebnih dohodkov SGP Tržič Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izpolnit** zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dnehod* va objave na naslov: Splošno gradbeno podjetje # Blejska cesta 8. O rezultatih objave bodo kandidati** ščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA BERGANTA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč; sorodnikom, znancem ■ ki ste nam oh težkih dneh stali ob strani, mu darovali cvetje, nam izrazili tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo snw - ..............*......za lepo opravljen pogrebni obred prijateljem, sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zacinji pou. i-useuno zanvalo snu dolžni dr. M ožgan u in dr. Resku, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obrec ganljive besede; ZH Bukovi« a. sodelavcem SGP Tehnik, Elektro Kranj, ABC Loka, Iskra Železniki in OS Pivka Vsem iti vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njegovi! Bukovica. 14. februarja 1979 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame KATARINE LIKARJEVE iz Leskovice se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam ob teh težkih t renutkih stali ob strani. Posebej * zahvaljujemo sosedom, seineniščnikom iz Vipave, vsem duhovnikom in g-župniku pogrebni obred. Iskreno s«- zahvaljujemo vsem darovalcem « vetja, kakor tudi vsem. ki 5* jo pospremili na njeni zadnji poti Žalujoči: mož Peter, sinovi Bojan. Marjan, Lojze in Mirko z družinama, sestre Marija, Nežka. Vera in brat Ivan ter ostalo sorodstva Leskovi« a. IT), lelnuai ia l?>7!» IEK, 20. FEBRUARJA 1979 15. STRAN ZAHVALA Ob boleči, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame, tašče, sestre in tete LJUDMILE ŠKOFIC roj. Grintar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami, ji darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo za zdravljenje smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Petra Držaja, dr. Borutu Beleharju in sestri Ančki za obiske in zdravljenje med njeno težko boleznijo. Iskrena hvala g. župniku in g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Hvala tudi sodelavcem Iskre Kranj, Planike in I BI Kranj za poklonjeno cvetje, spremstvo in izraze sožalja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Mirko z družino, hčerke Dragica, Milena, Danica, Majda, Marinka, Olga, Julka, Angelca in Milica z družinami ter ostalo sorodstvo. Cerklje, 7. februarja 1979 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta JANEZA TAVČARJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, spremstvo na njegovi zadnji poti ter darovano cvetje in pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala tudi župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena, hčeri in sin z družinami Gorenja Dobrava, Bačne, JVlelbourne, 9. februarja 1979 ZAHVALA Ob smrti našega FRANCA NADIŽAVCA iz Ostrega vrha se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom Boltarčevini in Zagiobovim za vso pomoč ter ostalim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Zahvaljujemo se dr. Možganu in miličnikom FM Železniki, ZB /a venec in spremstvo ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči 1 letovi! Ostri vrh, 15. februarja D>7}> ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše devetnajst letne hčerke in sest re LUCIJE VALANČIČ učenke poklicne šole ŠC Iskra Kranj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in vence in jo spremili na njen poslednji dom. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju hematološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani ter Urški Omejc za lajšanje bolečin na domu; mladinski organizaciji krajevne skup-nosti Jošt, pevcem ter duhovniku za lepo opravi jen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami! Žaluioči- ata mama, sestre: Ani z možem, Mira. Krna. teta Frančiška s sinom Francem in J ' ' ' ostalo sorodstvo Planica, 14. februarja 1979 MALI telefon OGLASI 23-341 prodam Prodam MIZARSKO MIZO (ponk) in novo vlečno KLJUKO za Lado standard. Lesce, Blejska c. 1 Prodam globok otroški VOZIČEK. Rozman Milena, Janeza Pu-harja 6, Planina 1120 Prodam skoraj novo, kompletno otroško POSTELJICO. Demšar Janez, Vincarje 15, Škofja Loka 1121 Prodam KRAVO s teleti in tri mesece starega BIKCA. Gerjol, Alpska cesta 92 1122 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Zg. Bela 27. Preddvor 1123 Poceni prodam dobro ohranjen KLAVIR zaradi pomanjkanja prostora. Tel 064-47-087. popoldne 1124 Prodam 140 kg težkega, mesnatega PRAŠIČA. Sp. Duplje 56 1126 Prodam petnajst mesecev starega, dresiraneua PSA. nemškega ovčarja z rodovnikom. Ručigajeva JI, Kranj. tel.:004-21-648 1127 Prodam drobni KROMPIR in pet cementnih STEBROV za kozolec. Buje 13, Kranj 1128 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Petrič. Jezerska 80/c Prodani KRAVO za zakol. V oglje! št. 45 1190 Prodani dve po eno leto stan plemenski TEI.1C1. Ambrož i. Cerklje Prodam osem mesecev brejo KRAVO. Poženik 25, Cerklje 1 1.51 Prodam dva sedem tednov stara PRAŠIČKA. Cerkljanska Dobrava 10. Cerklje 1132 Prodam KRAVO za zakol. TRAKTOR Kornik, 17 KM. s plugom, kosilnico in žetveno napravo. Zgornji Brnik 52, Cerklje 1133 Prodam dva nova kasetna RADIA Cena 6000 din in 2500 din. Ferjan. Ribno 102. Bled i 1.14 Prodam štiri mesece stare PSIČKE. Letence 7 1135 Prodam KRAVO. Roveredo Franc, Smlednik 59 1136 Prodam skoraj nov OBRAČALNIK BCS za kosilnico. Potočnik. (Irene 11, Škofja Loka 1 137 Prodam KRAVO po izbiri. Raj-man. Kovor84 1138 Prodam novo PISALNO MIZO Triglav. Inlormaciie po tel.: 23-155 1139 Prodam mlado KRAVO za zakol. Virmaše 34,"Škofja Loka 114(1 Prodam klasične RADIATORJE različnih dolžin. Živko Levičnik. Zlatar. Maistrog trg 9, Kranj 1071 Po ugodni ceni prodam dve termo-akumulaciiski PECI (2kW in 3kW). Budovernik Hajko, Gregorčičeva 21 (Cirče) 1107 Prodam električne ORGLE Tiger mat I)L eko. Savinšek Roman. C. maršala Tita 22. Jesenice, telefon: 81-0O6 1108 vozila Nujno, poceni, prodam ŠKODO 1000 MB po delih. Telefon 22-944/23 - dopoldne ali 21-819, Bavdkova 30, Kranj 1022 Prodam karamboliran FIAT 850 za rezervne dele. Tonejc Jožica. Gorica 3. Radovljica 1024 Prodam MOTOR Tomo« 15 SL, letnik 1979. Štern Miran. Šmidova št. 13. Cirče 1025 Prodam NSU Prinz 1000 po delih ali celega. Ogled .popoldan od 14. do 20. ure. Matanovič Tomo. Savska cesta 54. Kranj 1027 Prodam pet mesecev star R-4. rja-vo-metalne barve, še v garanciji. Se-čerbegovič Tenfik. Partizanska 42. .Škofja Loka 1144 Prodam pet let star. malo karamboliran AUDI 100 (JI. Ogled popoldan. Brit of 244 1145 Prodam dobro ohranjen osebni avto ZASTAVA 101. letnik 1971. registriran do februarja 1980. Prislan. Kranj. Šorlijeva 5. tel.: 26-221 1146 Prodam dobro ohranjen MERCEDES 200 I), letnik 1970. registriran do septemhra. Jenkole Stane. Val-burga 46. Smlednik, tel.: 71-087 1147 Prodam NSU 1200 po delih. Kant, Kidričeva 31, Kranj 1148 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, garažiran. dobro ohranjen. Kocjan Franc'. Kovor 102. Tržič 1149 Prodam SI MCO 1000 (JLS, letnik 1969. Informacije od 14. do 20. ure na Prežihovi 10. Bled »Mlino«; dopoldan - po tel.: 77-351 in t. 38 1150 l godno prodani osebni avto KADET, v nevoznem stanju, letnik 1965. Dolinar Jane/.. Podgora 22. Gorenja vas 1151 Prodam dobro ohranjen \i I. jel nik 1971. Guzelj Stanislav. Groharjevo naselje 19. Škofja Loka. telefon: 01-191 1152 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1072. m MOPED T 12. Avsenik Aloiz. Letališka 12. Lesce 1153 Ugodno prodam NSU IOO<>. letnik IH68. Ogled vsak dan popoldne; Vrečko Maks. Begunje 82 n (Krpin) Prodam iii>\ proioi ip K< avta / motorjem, starter, akumulator. 2.6 m 12 vo'ltov, motor vehra, 3.5 kub cen tri metrov / izpušno cevjo, model RC jadralnega letala. Ogled vsak dan od 20. do 21. ure. Grad Branko;-Gradnikova 75, Radovljica 1155 Prodam NSU 1200 C po generalni.^ K rž išnik Miha, Predosl je 6. Prodam ZASTAVO 750 v nevoznem stanju. Crčnik Jože, Mavčiče 18, Kranj 1156 Prodam FIAT 125, letnik 1970. Informacije vsak dan od 13. do 15. ure po tel.: 064-82-194 1157 Prodam avto PZ-125, letnik 1974, garažiran, termoakumulacijsko PEĆ, 3kW, in Grundig 6(KK). Voga Franc, Preddvori 1158 Kupim ohranjeno ZASTAVO 101, staro od 2 do 4 leta. Plačam v gotovini. Informacije 22. februarja od 6. do 18. ure po tel.: 21-484, Vujanovič stanovanja I Zakonca iščeta enosobno STANOVANJE v Kranju. Plačava za dve leti vnaprej. Šifra: Sporočite čimprej 1141 Iščem SOBO v Tržiču ah okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1142 posesti V najem vzamem GARAŽO. Plačam eno leto vnaprej. Informacije po tel.: 25-654 1043 Prodam (JARAŽO na Planini v Vrečkovi ulici. Ponudbe na oglasni oddelek pod: 9 M 1143 zaposlitven 'Takoj zaposlim žensko v kemični čistilnici. Arnol Tone, Cesta talcev 5, Škofja Loka 1160 Iščem VARUHINJO za devetmesečno punčko, po možnosti na našem domu. Rudolf. Veljka Vlahovi-ća 10, Planina. Kranj 1161 Takoj sprejmemo CISTILKO. Informacije v DZS — Knjigarna Simon Jenko, Kranj 1162 V redno delovno razmerje sprejmem ORODJARJA ali »preciznega« MEHANIKA. Plača zelo dobra. Stroški prevoza na delovno mesto povrnjeni. Možnost zaposlitve takoj. Peter Avbelj. Bled. Kajuhova 23 V uk sprejmem VAJENCA. Viš-nar, UMETNA OBRT. Jesenice. Murova 6, tel.: 81-557 977 Ce želite imeti hitro popravljen pralni sfroj, se oglasite na naslov: Pegan Ljubo, Zupanova 5. Šenčur 1035 Hitro in kvalitetno vam popravim pretečen 8-litrski kotliček znamke Tiki. Po možnosti lahko tudi zamenjam z novim. Menjam tudi grelce in termostate. Šifra: Tržič z okolico 1037 Takoj zaposlimo kuharico ali kuharja in natakarico ali natakarja. Hrana in stanovanje v hiši. Nudimo dober osebni dohodek in delovne pogoje. Ponudbe poslati na naslov: Gostilna Zarja. Trboje pri Kranju AVTO MOTO DRUŠTVO KRANJ Licitaciiska komisija razpisuje licitacijo za prodajo DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV ZASTAVA 750 v voznem stanju. Licitacija bo v četrtek. 22. februarja 1979, in sicer za družbeni sektor ob 9.30, za ostale pa ob 10. uri. Licitacija bo v prostorih Avto moto društva Kranj, Koroška 53/d. prireditve V soboto. 24. februarja, bo v dvorani Zadružnega doma na Primsko-vem velika pustna veselica s pričet-kom ob 20. uri. Vstopnina 80 din. maskam je vstop prost. Vstopnice v predprodaji v trgovini Zadružnega doma. VABIJO NOGOMETAŠI! NK ŠENČUR vas vabi 24. februarja 1979 ob 20. uri v domu Ko-krške čete na vsakoletno maškerado. Igra ansambel bratov ARNOL 1164 (JI) Zalog prireja v soboto. 24. februarja, ob 19. uri v dvorani Zalog veliko pustovanjex ž ansamblom TRGOVCI. Med prireditvijo bo klo-basarska tombola. 1165 obvestila: Razprodaja raznega carinskega blaga: rezervni deli za avtomobile in drugo tehnično blago v skladišču TOBAKA. Oldhamska 12. Kranj Izdaju CP (JIa«. Kranj. Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združene) podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199« - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341. uredništvo 21-835. novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-311. - Naročnina: letna .100 din. polletna 150 din. cena za 1 številko v kolpoi ta/i 4 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. Množična počastitev borbe na Stolu Udeležencem, ki so bdi že desetič na pohodu, so podelili spominske plakete. Prejela jo je tudi Ivanka Kozar z Jesenic, udeleženka bitke na Stolu. Foto: S. Saje Predstavniki udeležencev pohoda nesejo spominski venec k Valvazorjevemu domu. Ob prvi redni številki Našega delavca Za boljšo informativnost zdomcev Ta teden, v petek, 23. februarja, bo izšla prva redna številka revije Naš delavec, priloge slovenskih časnikov za delavce na začasnem delu v tujini. Tako bo po prvih začetnih težavah, ki so nastale po poskusni številki konec lanskega leta. začela priloga redno izhajati enkrat na mesec. Sredstva za prilogo združil- DEŽURNI NOVINAR: 21-860 VIKTNAM - Kot poročajo tuje agencije, ni nobenih podatkov, da bi kitajske ćete napredovale na vietnamskem ozemlju in tudi ne o tem, da bi se umikale. Ustavile so se kakih 10 km čez mejo na vietnamskem ozemlju. Ni pa znano ali zato, ker imajo tak tim povelje ali zato, ker so jih ustavile vitenamske ćete. Vietnam seje zaradi kitajskega napada uradno pritožil na OZN, ni pa zahteval obravnave v varnostnem svetu. Podobno sta naredili tudi Sovjetska zveza in Češkoslovaška. Kitajska pa meni, da je vprašanje dogodkov na vietnamsko-kitajski meji potrebno povezati z vietnamskim napadom na Kampučijo, oziroma da je potrebno v varnostnem svetu OZN obdelati celoten položaj v jugovzhodni Aziji. VRKMK — Za danes napovedujejo pretežno oblaćno vreme z obćasnim sneženjem. Noćne temperature bodo med — 2 in — 6, dnevne pa malo nad ničlo. Zato je na izpostavljenih legah nevarnost poledice. Ceste na Gorenjskem so normalno prevozne, razen ceste na Zatrnik in Pokljuko, kjer so obvezne snežne verige. SNKZNK RAZMKRK - Na Krvavcu je 15 do 20 cm novega snega na 10 cm podlage. Vse proge so teptane in naprave normalno delajo. Na Zatrniku je 20 cm novega snega na 20 cm podlage in na Pokljuki je 50cm snega. Na Voglu pa so namerili .10 cm novega snega na 250 cm podlage. Skratka, sneaa ie za smuko se vedno dovolj. " I. Kogaui i Zimski spominski pohodi na Stol so posvečeni spominu na bitko jeseniške čete z Nemci, ki je bila 20. februarja 1942. leta na pobočjih najvišjega vrha Karavank — Letošnjega 14. pohoda se je udeležilo v treh dneh okrog 4500 občanov — Osrednja komemorativna svečanost je bila minulo nedeljo pri nekdanji karavli nad Valvazorje-vim domom pod Stolom Valvazorjev dom pod Stolom — Koordinacijski odbor planinskih društev občine Jesenice in občinski odbor Zveze borcev NOV z. Jesenic že vrsto let prirejata zimske spominske pohode na Stol, in sicer z namenom, da delovni ljudje in občani obujajo revolucionarne tradicije narodnoosvobodilne borbe. Pohodi so poleg počastitve borbe jeseniške čete s premočnim okupatorjem 20. februarja 1942. leta na Malem Stolu namenjeni tudi telesni in duševni krepitvi udeležencev; torej, splošnim pripravam za obrambo domovine. Letos so se, štirina jstič zapored, podali proti Valvazorjevemu domu pod Stolom in pobočjem Karavank Števili udeleženci iz vse Slovenije pa tudi drugih krajev naše domovine. V petek, 16. januarja, so to planinsko postojanko obiskali mladi iz šol v jeseniški in radovljiški občini. Kar 730 šolarjev se je kljub slabemu vremenu udeležilo pohoda »Po poteh Cankarjevega bataljona«. V soboto. Na komemorativni svečanosti, ki so se je udeležili borci NOV pa številni planinci, pripadniki JLA in teritorialne obrambe ter drugi občani, je v nedeljo spregovoril o pomenu bitke na Stolu predsednik občinske konference ZSMS z Jesenic Slavko Me žek (na sredi). 17. januarja, so krenili na pot mnogi preživeli borci narodnoosvobodilne borbe, planinci, taborniki, lovci, pripadniki JLA in teritorialne obrambe ter drugi občani. Čeprav je ves dan močno deževalo, se jih je pri Valva-zorjevem domu zbralo okrog 2200. Mnogi izmed njih so nato od doma prehodili dve do tri ure dolgo pot prek Zirovniške, Doslovške in Zabre-ške planine, saj se zaradi plazov ni bilo moč povzpeti na vrh Stola. Prav tako je bilo tudi v nedeljo, 18. februarja, ko se je pohoda udeležilo okrog 1570 občanov, le da je udeležence namesto dežja spremljal sneg. Na osrednji komemorativni svečanosti, ki je bila v nedeljo ob 12. uri pri nekdanji karavli nad Valvazorje-vim domom, je navzoče pozdravil predsednik občinskega odbora Zveze borcev z Jesenic Ivan Saksida. V svojem govoru je med drugim poudaril, da letošnji pohod poteka v času. ko v naši domovini slavimo mnoge jubileje. Zato se s to manifestacijo spominjamo tudi ustanovitve naše komunistične partije, skojevske organizacije pa začetka javnega delovanja sindikata, kar je vzniklo pred šestimi desetletji. Kot je dejal, pa se ob tem z globoko bolečino v srcu zavedamo izgube ob smrti prvega buditelja slovenskega naroda Edvarda Kardelja. Zatem ko so udeleženci z enotni-nutnim molkom počastili spomin Kdvarda Kardelja in njegovi soprogi Pepci poslali sožalno pismo, je zbra nim spregovoril predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije z Jesenic Slavko Me-žek. Sledile ho recitacije, ki so jih izvedli člani DPI) Svoboda Javoinik — Koroška Bela in predstavnik kara v le na Javorniškem RovtU, pa podelitev plaket desetini pobudnikom, ki so se že deset k ral udeležili zimskega spominskega pohoda na Stol Med pohodniki, ki so prejeli plake ;>, je bila tudi ena Se živečih bork bilke na Stolu Ivanka Kozar / Jesenic. Kot je povcdal.i. se udeležuje pohodov na Stol. da bi kal naiprist neje obujala spomine na bitko, padlega soborca Jožeta Kodra in druge partizane. Ob tem je poudarila, d« n le žal. ker se desetič m mogla po v/epti na sam vrb Spomnila se je tudi. da je bilo tislega dne 1912 leta, ko so jih /aradi izdaje napadli Nemci, prav tako sneženo vreme kol to nedeljo Vendar, takrat se ni bilo moč ozirati Kn plazove in sneg. saj jim je pretila hu|ša nevarnost, Svoj« pripoved j»* sklenila / mislijo. d;i je danes, v svobodi, čislo drugače in mnogo lepše zahajati v gore. m zato jih bo tudi v bodoče rada obiskovala Tako m podobne misli pa su prav gotovo nosili v sebi vsi udeleženci letošnjega pohoda. Pl"a> /;"° 0,HiU" zatoni te množične manifestacije pričakujejo, da bo prihodnji jubilejni pohod na Stol privabil Se več ude le/encev S S Al I jejo po družbenem dogovoru slovenske časopisne hiše. zato je priloga brezplačna. Ker pa revije Naš delavec ni mogoče naročiti posebej, ampak je. kot že rečeno, sestavni del slovenskih časopisov, na katere so naši delavci v tujini naročeni, se postavlja pred slovenske časopisne hiše posebna naloga. Na začasnem delu v tujini je po približnih podatkih trenutno 70.000 slovenskih delavcev, vendar pa jih je naročenih na slovenske časopise in revije le okoli 9000. To pa pomeni, da se le tolikim izvodom slovenskega časopisja, ki gre na njihove naslove v tujino, prilaga le toliko priloge Nas delavec. Čeprav |e naklada Našega delavca več kot še enkrat večja, sa \ se recimo vsakemu izvodu slovenskega časopisa pač lahko priložil;« tudi dva ali trije izvodi nove prilog pa kljub temu s številom naročnikov v tujini ne moremo biti zadovoljni. Največ slovenskih delavcev ima na ročeno Hodno grudo, sledi Dnevnik. Jana. nato pa so revije m časopisi, ki imajo le po sto ali nekaj več oziroma manj naročnikov na tujem, Le tolikšno število slovenskih časopisov m revij med nashni delavci na tujem p;« vsekakor ne more biti jamstvo, da je slovenski delavec tudi dobro in o vsem inlm miran o dogajanju v domovini Dosedanjo brezbrižnost časopisnih hiš tudi glede razširjenosti časopisov in revij v tujini naj In vsekakor poskušali popraviti tako, da In se število naročnikov zvišalo vsai /a okoli 10 odstotkov. Dokai slab vti-sicer popravlja radio, katerega sluš nost sega tudi v države, kot so ZRN,v Švedska, Avstrija in dežele Bene luxa. kjer je največ naših delavcev, Slabo informiranost, ki si jo lahko očitamo, naj bi v letošnjem letu bistveno izboljšal;« prav priloga Naš delavec. L. M. Prepolni vrtci Pomanjkanje prostora v škofjeloških vrtcih odraža tudi v močno preseženih normativih Najbolj so utesnjeni otroci vrtca v Podlubm Škofja Loka - Medtem ko je za varstvo najmlajših dobro poskrbljeno v drugih večjih krajih škofjeloške občine — Zireh, Gorenji vasi, Železnikih — pa se širše mestno območje Škofje Loke vse bolj sooča s problemom otroškega varstva. Vendar se tudi škofjeloškim malčkom obetajo boljši časi. V gradnji je vrtec v Pod-lubniku, ki bo - če gradnja ne bo kasnila — sredi letošnjega leta sprejel 200 otrok. Teče že dogovarjanje o gradnji prizidka pri vrtcu na Trati, kjer bo vključenih še 100 otrok. Pospešiti bo treba priprave za gradnjo vrtca na Godešiču. saj so sredstva za pripravljalna dela zagotovljena. Po letu 1980 pa naj bi tudi samo mesto dobilo nov vrtec. Da je prostora v vrtcih res premalo, priča veliko število prošenj za sprejem. V lanskem mesecu oktobru so morali zavrniti kar 230 prošenj, od tega 30 za dojenčke. Vendar lahko sklepamo, da vsi starši prošenj niti napisali niso, saj je kaj malo upanja, da bi bili razen najnujnejših primerov, sprejeti vsi otroci. V krajevni skupnosti Škofja Loka, ki poleg ožjega mestnega središča obsega tudi okoliška naselja, živi 1150 predšolskih otrok. V organizirano varstvo je zajetih 533, torej manj kot polovica. Ob tem je za krajevno skupnost značilen visok odstotek zaposlenih mater, zato bi bilo treba skoraj vse otroke zajeti v predšolsko varstvo in vzgojo. Velika prostorska stiska škofjeloških vrtcev se odraža tudi v močno preseženih pedagoških in zdravstvenih normativih. Namesto 419 je zajetih 533 otrok, kar pomeni, da so normativi preseženi za 28 odstotkov. Pritisk staršev na vrtce je močan in seveda razumljiv. Začasni izhod iz težav so povečane skupine otrok v vrtcih, s tem pa se seveda povečuje prostorska utesnjenost. Minimalne zahteve za gradnjo in opremo vzgojno-varstvenih zavodov v SR Sloveniji predvidevajo, da bi na otroka odpadlo vsaj 3,67 kvaM nih metrov prostora ter vsaj 15 M d ratnih metrov igrišča. Teh «■* škofjeloški vrtci ne izpolnjap Najbolj utesnjeni so otroci m% v Podlubniku. Več kot 60 otroi gnete v dveh stanovanjih — ctf dvosobnem in enem trisobnem. & novanji loči nosilna stena zgrai zato ju ni mogoče povezati in pn* je po mrzlem hodniku pridr stolpnice. Zavod za šolstvo iz I* nja je izračunal, da odpade na eaf otroka 0,7 kvadratnih metrov x" štora, le oddelek domnevno prii**-tih otrok je nekoliko na boljšerr « na vsakega otroka odpade 3,4 ke-cl rat nega metra površine. Vztj<: ljice prostorsko utesnjenost ttd s sprehodi in igrami v naravi igral so postavili na zelenico stolpnico. Vendar pa je igrišče *i prto in uporabljajo ga vsi otrodf selja Podlubnik. Delo vzgojiteljic v premah* prostorih in ob preštevilnih s*^ nah je skrajno težko. Deliti se i jo med vse otroke, zato pri jo in nega je površna. Kar kakšna je razlika, obleči in sprehod dvajset namesto d« letnih otrok. Otroci se v ne morejo pošteno razgibat no, sproščeno igro nimajo Vzgojiteljice premagujejo ogromno mero volje in pr« sti. Otrokom skušajo dati največ novo leto so pripravile hit" igrice. V sobo se je natlačilo 80 otrok, saj so tudi tisti, ki v vrtcu, želeli videti lutke. Zdravniki ped ia tri poudai je vsak otroški kolektiv v nem smislu nevaren, ker nost širjenja najrazličnejših tov in pomeni večjo oboi Najpogosteje zbolevajo mlajših skupinah. Nevai« poleg upoštevanja higienskih dil zmanjšala tudi z manjšimi i nami. Zato naj bi bilo skupaj deset otrok. Hudo prostorsko stisko vzgojiteljici' vrtca v Podlubniku blažiju g _ igrami r naravi. Vendar je igrišče pred stolpnico odprto in tu s otroci celotnega naselja. mKiTNrOKimJ 23. februarja ob 20. uri DREVO ZA COKLE, itahjit ski barvni film in MINIFKST '79 V KINU STORŽIC KRANJ 20. februarja ob 20. uri IŠČE S K C GOODBAR. ime riški barvili film po romanu J tulit h Rossner Scenarij in režija: Kichard Hrooks Igrajo; I bane Keaton, Tues-dav VVeld. VVilliam Atberton 21. februarja ob 20. uri LOCKNK A. amer barvni film Scenarij in režija: Paul Mazu rsk v Igrajo Idi ( lavburgh. Alan Bali s. M ichacl Murpbv »Zlata palma« ca najboljA« žensko vlogo Idi Clavbuigh. ( annes 7S. 22. februarja ob 20. uri Noe KREPOSTI V JAVNI Nisi. madžarski barvni film S< enarij p<> romanu Sandoi ja Hunvadvia IsUan ()ikev in Petei Basco Režija Kaiolv Makk Igrajo: I Psola. Margil Makav »Nacionalna nagrada« < 'annes 78' Kamera, scenarij Ermonno Olmi Igrajo: kmetje in province Bergamo »Grand prix« za film, t annes 78! 24. februajra ob 20. uri POU NA JUG. franc. bar«!' film Scenarij: JorgeSemprun Režija: Josepn Losev V gl vi. Yves Montand februarja ob 20. uri VOJAKOVA LJUBEZEN ameriški barvni film Scenarij: VValdo Salt - R.* bert C. Jones Režija: Bal Ashbv V gl vi. lane Fonda. J*" 25 Voight .»Zlata . palma« najboljšo Jonu Voigfet' moško v M* ,a naiooijso iiiu^ko vtOt (annes 78. San Sebastian M 26. februarja ob 20. uri ZADNJI PODVIG DlVlI ZANTA OBLAKA, jug« vauski barvni film Scenarij in režija: Vatrosi* Minuc a V gl. v. Pavle Vujisie < ena vstopnic 25,00din. Prodani kompletov po dinarjev danes do 20. t blagajni kinaStorlie.