Posamezna Številka 10 vinarjev, to. 100.
v LMi, v Cetrtet 3. molu 17.
Leto hlv.
Velja po polti t
sa oelo leta aapre).. se ea am „ ..
ss Rem6l|o oeloletno. ss oslalo Inozemstvo.
V Ljubljani oa Z» oelo leto aaprel > • sa eo meseo „ K opravi prtlenao umetno
s Sobotna Izdaja: a
Za oelo leto.....K 7'—
se Nemčl|o oeloletno. „ 9-— aa ostalo Inoaamatvo. „ 12 —
K 26--220
:B=
dom 1
K 24'— K 2--,, 1U0
Enostolpna petltrrsta (72 ma široka la 3 mm visoka ali aja
prostor) sa enkrat . ... po M v ia dva- ln večkrat . „ 25 „ prt večjlli naročilih prlmaraa popust po dogovora.
, Poslano: 1
Enostolpna petitvrsta po 80 t
Izhaja vsak dan lavsemU ne-
del Je In praznike, ob 5. nrl pop.
Bedna letna priloga vosnl ni.
Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Itev 6/IH opisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se aa sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. mm
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 756?. — Upravniškega telofona št. 188.
Socialna demokracija ia mir.
Nemška socialna demokracija se je s početka svetovne vojske pridružila nacijo-nalnim strankam in glasovala je za vojne kredite, katere je v mirnih časih načelno pobijala. Ta prevrat v mišljenju je bil povod mnogim kontroverzam; ampak končni rezultat je bil le, da je ostala večina nemških socialistov zvesta novemu stališču in da je sledila vojnemu geslu nemškega cesarja, ki je rekel, da »ne pozna nobenih strank več, ampak samo Nemce.«
Tekom vojne se jc pa marsikaj izpremenilo. Najprej je nastal razdor v soc., demokratični stranki sami, od katere se je odcepil znaten del, da dela svojo lastno politiko in zastgpa svojo lastno strujo. Med temi separatisti niso ravno najslabše glave. A tudi nasproti drugim strankam je zavzela soc. demokracija počasi nasprotno stališče, predvsem nasproti onim strankam, ki bi rade, kakor se jc izrazil nedavno neki nemški list, razširile »Srednjo Evropo« tja do Rumenega morja. Socialni demokrati niso hoteli nič vedeti o aneksijah in o velikanskih odškodninah, ampak zahtevali so mnogo manj. Svoje zahteve so formulirali določno v zvezi s svojimi avstrijskimi in ogrskimi sodrugi v svoji znani resoluciji, v kateri poživljajo evropske socialiste, »naj pritisnejo na svoje vlade, da sc odpovedo vsaki aneksijski politiki.«
Temu pozivu so se odzvali doslej samo trije činitelji, eden precej malo važen, dva pa resnejša. Najprej se je oglasil tisti znani nemški odbor, ki brez vsakega mandata (in brez trezne razsodnosti) gradi gradove v oblake in zahteva od nemške vlade izjave, katerih ta pri najboljši volji ne more dati. Ta vsenemški odbor ni povedal nič novega, ampak ponovil je samo svoje stare terjatve in zahteve po popolnem uničenju nasprotnikov, po velikih aneksijah in odškodninah. Zato omenjamo te zahteve le kot kronisti in kot značilen kurijozum.
Bolj važne so izjave nemške* ip javstrij-ske vlade, ki so izšle skoro istočasno. Te izjave sicer niso oficijelne, ampak dosti manj tudi ne, ker sta jih prinesli oficijozni glasili obeh vlad: »Norddeutsche AUg. Zei-tung« in naš »Fremdenblatt«.
Karakterističen znak avstrijske izjave je, da se odpoveduje vsaki a n e -ksiji na škodo Rusije, t. j. aneksiji ruskopoljskih pokrajin. Ta stavek je važen. Odkriva nam namreč popolnoma jasno glavno tendenco naše v n a-n j e p o 1 it i k e.
Primera naše vladne izjave s socialno-demokratično resolucijo nam kaže, da se
naša vlada ni vdala socialističnim težnjam. Grof Czernin zavzema v tej točki samostojno stališče. Tem manj se je vdala nemška vlada; tako malo, da se »Beri. Tage-blatt« prav resno huduje nad onim človekom, ki take »nejasnosti« piše za vlado (izrazi v »B. T.« so še dokaj hujši). Nemška vlada ne govori ne o aneksijah, ne o odškodninah, sploh o ničemur, kar zahteva soc. dem. resolucija. Bržkone si misli: P o-čakajmo; če se bo treba odpovedovati, se bomo še vedno lahko, če se bo pa dalo kaj dobiti, bi bili pa neumni, če ne bi vzeli.
Iz povedanega je razviden razloček med izjavo naše in nemške vlade, ki ga povdarja tudi časopisje v rajhu. In ta razloček ni brez pomena. Grof Czernin se kaže ruskemu narodu bolj konciljanten kot nemški kancler.
Socialističen poziv torej, »naj pritisnejo vsak na svojo vlado«, ni imel uspeha ne pri nas, ne v Nemčiji, še manj pa v ostali Evropi. Naše mnenje je, da so socialisti prezrli važno činjenico. »Pritisk a« 1 a-hkotisti.kiimazato potrebno moč! Te pa socialna demokracija nima nikjer; če bi jo imela, bi bila izvedla že pred vojsko marsikatero reformo v smislu svojega programa. Najmanj moči imajo socialisti v najbolj delavski deželi, na Angleškem. Tam so delavci sicer izborno organizirani, pa vendar je ravno Anglija najbolj zoper mir. Zato nam ni prav razumljivo, zakaj celo ljudje, ki si inače domnevajo, da kaj vedo in znajo, mislijo, da bo n. pr. Snow-d e n čudeže delal, čeprav velja v angleškem parlamentu za čudaka! In na Francoskem ni dosti boljše: tam sede socialisti celo v ministrstvu, in ravno francoski socialisti so vneti za vojsko!
Zato mislimo, da tudi konferenca socialne demokracije v Stockholmu ne bo prišla do posebnega rezultata. Skoraj gotovo bo tako, kakor se bere v izjavi nemške vlade: »Ali mislijo nemški socialni de-mokratje, da bodo s svojimi formulami premagali ideje naših sovražnikov na zapadu? Doživeli bodo razočaranja! V Rusiji najprej. Vsekako je opravičena skeptika glede uspeha socialnodemokratične akcije.
X
X X
»Pijeva korespondenca piše«: Nemška in avstrijska socialna demokracija se smatra še bolj za nositeliico miru odkar je padel carizem kot pa poprej. Gotovo bi bilo napačno, če bi smatrali to ulogo kot naravnost brezobzirno in zavrženo; še večja in usodepolnejša zmota bi bila, če bi resno mislili, da nam bo prinesla mir, ki bi odgovarjal državnim in ljud-
Mi pomorski leisici.
»Kriegskorrespondenz« poroča: Že dolgo sem želel, da bi se seznanil z naš mi izbornimi, vsikdar smelimi in bojaželjnimi pomorskimi letalci. Ta želja se mi je imela izpolniti, ko sem se mudil ob morju. Predstavljen sem bil poveljniku naših pomorskih letalcev g. linijskemu ladijskemu poročniku M., pravemu športniku, ki z vsako kretnjo razodeva gibčnost in energijo.
Ljubezniv, kakor vsi naši pomorski Častniki, me je nekaj dni kasneje obvestil, da se bo vršila večja akcija proti Gradežu, kjer so vel ke lope italijanskih bojnih letalcev in kjer neprestano nohajajo in odhajajo italijanske vojne ladje. Vzlet ob tej in tej uri. Točno sem ondi, toda letalci so še točnejši. Vsi veliki rdeče-belo-rdeči ptiči so že pripravljeni, motorji brne, da se aparati tresejo, kakor bi bili že nepotrpežlji-v.. Piloti in opazovalci natančno pregledujejo aparate. Nocoj bo vroč večer, vsaka nemarnost bi mogla imeti najtežje posledice, Vse se vrši z največjim mirom, nobenega razburjenega tekanja sem in tje, a kljub temu oziroma ravno zato je vse točno ob sekundi pripravljeno. Zadnja minuta poteka in že stoji na poševni planoti prvi Ptič, da se na malem vozičku popelje v vodo.
»Št. 10 naprej!« Hitro steko mornarji, ki vlečejo voz na dolgih motvozih, nazaj, drugi zavirajo vsako prehitro kretnjo. Pilot in opazovalec, ki sta zavita v debelo volno in usnje ter opremljena s plavalnim telovnikom, mahata v slovo.
Letalo plava na vodi, pilot da polno paro in že preje bučeči motor zarjove z nadzemsko silo. Nas gledalce ošine vihar, morje se gubanči kakor pod močnim vetrom, nekaterim mornarjem odlete čepice. V brzi vožnji vrši aparat po razburkani vodi, ki jo veter propelerja tolče v prah.
Danes dviganje ne gre tako hitro kakor navadno. Letala so vzela s seboj najtežje bombe, bombe, ki učinkujejo kakor 30.5 cm granata. Polagoma se dviga iz vode čolnov rilec, smuki na levi in desni že plavati v zraku, le tu in tam se še katera v lahnem zibanju čolna dotakne vode, nato se prikaže iz vode tudi rep in ptič se v poletu brzo dviga više i više proti večernemu nebu,
V prestankih po dve in dve minuti sledi aparat aparatu, vedno ista slika, vsp gre dobesedno kakor na vrvici.
Tudi zadnje letalo plava v zraku. Sedaj poteče dolgo časa. Vse se ozira tje proti Gradežu. Večer je tih, jasen in mesečen. Potem se tam, kjer leži Gradež, naenkrat zasveti ogenj. Bliska se in iskri kakor na božičnem drevescu — šrapneli. Sedaj so naši letalci nad Gradežem. Celo uro in še dalje se tako Iskri v zraku; boj mora biti vroč, Italijani so postavili množico obramb-
skim koristim osrednjih sil. Ako deluje socialna demokracija na skorajšnji sklep miru osrednje Evrope, ako more delati na ta način proti ošabnosti naših sovražnikov v zahodni in vzhodni Evropi, da celo proti celemu svetu, ki zanikuje obstoj monarhiji, tedaj izvršuje naša socialna demokracija delo, ki je v korist državi in ljudstvu. Nasprotno pa je, ako hočejo biti socialdemo-kratične organizacije srednje Evrops edina ljudskopravna oblast, kateri naj predlagajo vlade srednje Evrope kakor tudi drugih držav svoje račune. V tem slučaju ne bi imelo dovolj graje in nezaupanja domoljubno prebivalstvo, da obsodi to početje. Narodi in vojske srednje Evrope se niso borili zato do zmage, da si pust-! predpisovati od revolucionarne internacionale, katere vodstvo itak ne leži v srednji Evropi, ampak kje v Švici ali v Petrogradu, kaj naj se smatra za vojni cilj kaj pa nc. Naj se že vrši o Binkoštih konferenca na ta ali oni način, na noben način pa nc sme dobiti socialna demokracija srednje Evrope mandata govoriti v imenu teh zmagonosnih držav in pri tem zavreči z velikanskimi žrtvami pridobljene uspehe pred sovražnimi strankami inozemstva. Ako iščejo socialno-demokratični listi Avstro-Ogrske in Nemčije krivdo bolj pri vladah in meščanskih strankah srednje Evrope, da ni prišlo do miru kakor pa pri sovražnikih, željnih osvojitve, potem je to postopanje bolj kot pa dvoumno. Francoski socialni demokrat-jc izjavljajo sedaj ravnotako jasno kakor pa v začetku vojske, da hočejo vzdržati z -drugimi strankami svoje domovine, dokler ne preneha nemško gospodstvo v Alzaciji in Loreni, dokler se ne združi ta dežela s Francijo. Pri tem pa nastopajo celo kot nasprotniki vsake osvojevalne vojske; izjavljajo le, da hočejo s tem razdreti osvojitev Alzacije in Lorene od strani nemške države. S takimi »nasprotniki aneksij« se pač ne more sporazumeli tudi Nemcem sovražni Francoz. Ravnotako izjavljajo francoski sodrugi, da so nasprotniki vsake vojne odškodnine — kar jim prav radi verjamemo — kajti po končani sedanji vojski ne bo je plačala zmagonosna Nemčija ampak premagana Francija in Anglija. Istočasno pa izjavljajo, da se naj izplača prebivalstvu Belgije in Francije od strani Nemčije neka odškodnina, kar pa ne spada pod pojem vojna odškodnina. Podobno stališče zavzemajo ruski sodrugi. Zmerni del teh je proti razširjenju ozemlja Rusije po končani vojski. Zahtevajo pa, naj postavi socialna demokracija pri bodočem sklepanju miru kot temeljni ljudski zakon »samoodločbo« vseh narodov, kar naj bi imelo kot končno posledico ustanovitev republik v
celi Evropi. Časopisje v nemški državi opo* zarja na to, da se je v sovražnih državaH tamošnja demokracija, da so se celo me* ščanske stranke izrazile, da se naj sklene bodoči mir le s srednjeevropskimi republik kami. In kaj takega naj se imenuje mirov* na politika. Socialna demokracija je izgu* bila takoj v začetku vojske svojo skupnost in sicer vsled krivde Nemčiji in monarhiji sovražnega mišljenja socialistov zahodne in vzhodne Evrope, ki so bili še bolj pre^. pojeni sovraštva nasproti vladarjem sred* nje Evrope kakor pa nasproti carizmu; od koga in kako da so bili nahujskani, to bode mogli šele natančno dognati bodoči zgodo vinarji. In pri tem treba iti do dna. Hočejo, li potom povzdige novoustvarjene socialno, demokratične internacionale ponovno vre« či na tehtnico politično moč v središče nan sovražnih držav, čeprav so osrednje sile nt, le na vseh bojiščih na suhem zmagovite^ ampak obvladujejo njihovi podmorski čol ni tudi svetovno morje ter je gospodarski položaj Anglije veliko bolj negotov kot pj Nemčije in Avstrije; to bi bil vrhunec politične nezmiselnosti in politične neumnosti Zgodovinarji so nam pokazali, da so se > letu 1801. za časa razprav glavnega odseka državne deputacije vlade srednje Ev« rope pred francoskim direktorijem nevre. dno ponašale. Takrat je pa imela Franci ja najmanj predpravice se sklicevati nw vojaško zmago. Do tega pa nimajo praviev pobite sile Nemcel sovražne koalicije. Ho« če li internacionalna socialna demokraciji nastopiti nasproti osrednjim silam kot noi revolucionaren direktorij?
mm sfe:ep Koiistociainega iieiav-siva no Dunaju dne i. mi
Strankino zastopstvo krščanskosocial nega delavstva v Avstriji, državna zvezi krščanskih delavskih društev v Avstriji ir centralna komisija krščanskih strokovni! društev v Avstriji so izdali povodoff 1. maja naslednji oklic:
Krščanskemu delavstvu v Avstriji!
Socialnodemokratična strokovna ko> misija in socialnodemokratično strankini zastopstvo sta 7. aprila spričo sedanjih iz rednih razmer izdala somišljenikom napotek, naj se za 1. maj odpovedo počitku — »upoštevajoč izredne razmere in izjemni postave, ki so posledica vojne in ki b' mogle povzročiti vrsto zapletljajev in tež. koč, katerim se hočemo ravno seda, ognili«.
Sedaj pa z istih mest nenadoma po* zivajo k praznovanju, češ: naj se s tem pokaže neprelomljiva solidarnost z delav.
nih baterij, po 6 do 8 šrapnelov se istočasno zabliska. Ali bodo prišli vsi letalci nepoškodovani iz tega ognja?
Noč postaja temnejša; tu sc naenkrat zaiskri leteča zvezda. Spoznavalno znamenje prvega vračajočega se letala. Vedno globlje se spušča ptič, potem sedi na vodi; na motvozih spuste v vodo mali voz in potegnejo aparat na kopno. Pilot in opazovalec se javita poveljniku. Vse jc šlo gladko in bombe so dobro zadevale. Po-veljn k zadovoljno pokima.
Vedno zopet se zaiskri v zraku, letalec za letalcem se vrača, vsi popolnoma nepoškodovani. Vsi so tu, razen enega. Čakajo še eno uro, nato hite ven na morje torpedovke, da preiščejo progo, kjer je moralo letalo ponesrečiti. Malone brezupno početje. Morje je veliko, plavalec nasprotno tako strašno majhen. Zgodaj zjutraj pridejo torpedovke domov, iskanje je bilo zaman. Sedaj gredo iskat tovariša letalci. Z vso vnemo krožijo in iščejo, zaman. Morje ne vrača svojih žrtev. Nikdar ne bo zvedela živa duša, kaj se je zgodilo z vrlimi letalci, kako obupno so se borili z valovi, dokler ni mrzla voda izčrpala njihovih sil. Usoda pomorskih letalcev.
Kmalu nato, dne 17. aprila, se je dvig. nilo v zrak drugo c. in kr, pomorsko zračno brodovje, da bi podnevi poizvedovalo nad Benetkami. Na povratku so Italijani naša letala ljuto zasledovali in eno letalo je bilo zadeto v shrambo za bencin. V drsalnem poletu se jc moral pilot spustiti na
morje. Njegov zasledovalec se je obrnil in izginil. Viharno morje jc premetavalo letalca sem in tja in željno sta se ozirala po rešitvi, Torpedovk pa kar ni hotelo biti, Namesto tega pa je prišel velik italijanski letalec, da spravi plen na varno. Kakor so je kasneje izkazalo, je bil to poveljnik italijanske letalske postaje. Letalca, ki nista imela nobenega orožja, nista mogla spričo naperjene sovražne strojne puške drugega storiti, nego sc udati v usodo. Vzeli so ju na italijansko letalo, ki se je pa medlem na valovečem morju pokvarilo. Sedaj so bili štirje v enakem položaju, kakor preje dva. Tedaj je prišlo še eno italijansko letalo, in sprejelo četvere ponesrečence. Breme je bilo pa pretežko, da bi se moglo letalo na viharnem morju zopet dvigniti. Poveljnik je torej po vodi zaplul proti'Benetkam. Nenadoma se prikažeta dva stebra dima, en rušilec in ena torpedovka prihrumita. »Ecco un nostro«, meni italijanski poveljnik, naša letalca sta se pa na-tihorna režala, kjti takoj sta spoznala, da sta bili to c. in kr. ladji. Italijani so jima hiteli nasproti in delali zelo dolge obraze, ko so prepozno opazili rdeče-belo-rdeči prapor.
Vso družbo so vzeli na krov naših ladij in ker je od daleč hitel na mesto velik italijanski rušilec, so naši razdrli letala, vzeli strojne puške in se s polno paro spustili proli domu, na veliko jezo Italijanov.
stvom celega sveta in pripravljenost pro-letarijata za mir.
Krščansko delavstvo v Avstriji je prosto,vsake na vojno hujskajoče misli. Preveva ga vroča želja po miru in najres-nejša volja za mir. V tem mišljenju pa žal ni solidarnosti med delavstvom na svetu. V trenotku, ko naj avstrijski delavci za-puste dclavnice za majske demonstracije, ;;tojc naši bratje na zapadni fronti v najstrašnejšem boju in toča izstrelkov, ki jih jc v neumornem delu izgotovilo delavstvo naših sovražnikov pod vodstvom socialno-demokratičnega municijskega ministra Thomasa, prinaša smrt in pogubo v njihove vrste.
Dokler traja to stanje, tako dolgo velja tudi za delavce v avstrijskih deželah le ena solidarnost, in sicer tista, ki nas z borečimi se in težko trpečimi brati lastnega naroda veže na življenje in smrt, V tem usodnem času torej strankarske demonstracije niso umestne in tudi ne morejo veljati za pot k skorajšnjemu častnemu miru.
Krščanski delavci torej dne 1. maja iz lastne odločitve ne bodo nikjer izostali od dela.«
V provinci niso imeli povsod tako jasnih pogledov.
StocKliolmsKl kongres.
Stockholm, 1. maja. (K. u.) »Sozialde-mokraten« poroča: Camille Huysmans je včeraj na potu v Stockholm k nameravani mirovni konferenci došel v Gothenburg. Iz Rotterdama na Švedsko se je peljal na nekem nizozemskem premogovnem parni-ku kot natakar. Zastopniku lista »Sozial-demokraten« je Huysmatns izjavil, je stališče mednarodne pisarne, da se vojska konča brez aneksij in da se sklene tak mir, ki ne bo samo te vojske, marveč vojske eploh odpravil.	v
Stockholm, 2. maja. Mednarodna socialistična predkonferenca, ki se je tu pred nekaj dnevi sešla, je po včerajšnjem prihodu Huysmana polnoštevilna. Huysman je nekemu časnikarju izjavil: Internacijonala med vojsko ni nikdar prenehala. Socialistična pisarna je bila ves čas v zvezi z vsemi strankami. Glede na udeležbe franco-sih in angleških socialistov na stocholm-ski konferenci je Huysman izjavil, da je težišče sedaj v Petrogradu. Ne morem si predstavljati, da bi se angleški in francoski socialisti mogli braniti priti. Trdno sem prepričan, da, če ta prvi korak v Stockholmu ne bo privedel do miru, bo na vsak način povzročil neposredni drugi korak, ki bo pripeljal k miru. Huysman bo potoval v Petrograd.
Monakovo, 2. maja. »Munchener Neu-este Nachrichten« poročajo iz Haaga: Ka-or vse kaže, se na socialističnem posvetu v Stockholmu ne bo dosegel uspeh ali pa najbrže sploh ne bo zboroval. Gotovo je, da se ruski socialisti posveta ne bodo udeležili. V takih okolnostih sodijo avstrijski in nemški socialni demokratje, da bi čisto nič ne koristilo, če se udeleže posveta. Najbrže tudi angleška vlada svojim socialnim demokratom ne bo dovolila, da bi se smeli udeležiti posveta.
Razcepljeni francoski socialni demokrati.
Curih, 2. maja. Pariški listi poročajo: Manjšina francoskih socialistov noče podpisati pisma, s katerim oficielni socialisti izjavljajo, da bi se udeležili posveta socialistov. Najbrže se bodo posveta udeležili.
Poljska socialna demokracija na stock-holmskem posvetu.
Lvov, 2. maja. Poljske socialne demokrate bosta zastopala na posvetu v Stockholmu poslanca Daszynski in dr. Dia-mand.
Papež in ljubezen do bfflega.
Rim, 2. maja. (Kor. ur.) Pri sprejemu romarjev iz Pijemonta, ki so prišli o priliki proglasitve častitljivega Cottolengo blaženim v Rim, je imel papež na romarje nagovor, v katerem je med drugim dejal: Častitljivi Cottolengo je skušal nekoč lajšati bolečine, a sedanje Človeštvo pa se že tri leta trudi, kako bi napravilo veliko nesrečo še /večjo. Danes je umestno, da pokažemo svetu tega, ki more v tem razdejanju, v tej žalosti ljudi zopet spomniti na ljubezen do bližnjega. Medtem ko drugi ubijajo, pohabljajo, povečujejo število vdov in sirot, naj vzplamti v častitljivem Cotto-lengu zopet večna Jezusova podoba. Da bi novo proglašeni blaženi utisnil v srce ljudeiri iz današnjih dni, da so najbolj vzvišena ona dela, ki lajšajo bolečino zemlje in da so najlepše one besede, ki govore o odpuščanju, usmiljenju in miru.
i, mej. -k
Dunaj, 2. maja. (K. u.) Včeraj popoldne se je vršilo 22 socialdemokraških shodov z dnevnim redom: 1. maj in svetovni mir. Shodi so se izvršili popolnoma mirno. Soglasno so sprejeli od strankinega vodstva priporočeno resolucijo.
Lubliu, 2. maja. (K. u.) Majske slavno-nosti so se vršile popolnoma mirno. Udeležilo se jih okoli 4000 oseb.
Stockholm, 2. maja. Majska slavnost se je tudi tu vršila mirno. Okoli 50.000 oseb jc mirno korakalo po ulicah s zastavami, ki so imele napise: »Mir, kruh, svoboda!* Videti jc bilo tudi veliko belgijsko zastavo. Branting in Lindhagen sta imela pomembna govora,
Stockholm, 2. maja, Praznovanje 1, maja v Petrogradu je poteklo mirno, čeprav sc ga je udeležilo milijon ljudi. Vlada je 1, maj proglasila za narodni praznik. Vse delo jc bilo ustavljeno, pravtako cestni promet, vse trgovine, celo gostilne so bile zaprte. Možje, žene in otroci so peli mar-zcljezo in ruske delavske pesmi.
EZ3LZ3CZ3I_l>_lEZJI"—im
Sponiinjajle se goriških Beguncev!
l^J a f^j czd CZD a a en
iz nemškega državnega zbora.
Berlin, 2. maja. (K. u.) Državni zbor je pričel danes zopet stvarno delovati. Predsednik Kaempf se je v svojem otovorit-venem govoru pečal z vojno napovedjo Amerike. Rekel je med drugim: Wilson je predstavil nemški narod, češ, da je orodje, ki nima svobodne volje, katerega naj bi bila pognala v vojsko skupina častihlep-nežev. Ničesar pa ni povedal o obkolilnih spletkah, ki so jih desetletja spletali proti nam, (Pritrjevanje.) Ničesar ni povedal o tem, da nas nameravajo uničiti, dasi so to zelo krepko povedali naši sovražniki, katerim se je bil pridružil Wilson. Nemški narod se je dvignil 4. avg. 1914 kakor en mož. (Pritrjevanje.) Borimo se še danes, da branimo svojo svobodo, neodvisnost in življenje.
»Nismo sprti z nemškim narodom«, tako je rekel Wilson, »nasprotno simpatu-jemo in prijatelji smo nemškega naroda. (Veselost in medklici.) S čustvi njegovih simpatij se pa le zelo malo ujema, kakor postopa. (Res je!) Če je s tem izporočilom nameraval Wilson sejati razpor v Nemčiji, ni ničesar opravil. Kot predsednik nemškega državnega zbora, ki je bil izvoljen po najprostejši volilni pravici, mislim, da sem kot zastopnik nemškega naroda dolžan izjaviti, da se izjalovljajo tudi stremljenja na zdravi sodbi nemškega naroda in da bo Wilson grizel granit, če bo nadaljeval te svoje napore. (Viharno pritrjevanje.)
Z najdražjo srčno krvjo našega naroda smo ustanovili nemško cesarstvo. Z najdražjo srčno krvjo se vojskujemo za cesarja in državo, (Viharno pritrjevanje.) Tudi zapovedujoča predsednikova beseda ne bo raztopila ničesar, kar so priborili naši dedi in kar smo na bojiščih izbojevali. (Pritrjevanje.)
Najvišji uradnik nemške države je izjavil, cla se Nemčija ne vmešava v notranje zadeve naše sosedne države Rusije, a prepovemo si tudi od vsake ptuje države, bodisi katerekoli, da bi se vmešavala v naše notranje razmere. (Živahno pritrjevanje.) Če ne varajo vsa znamenja, se bližamo času, ko se bo sedanja silovita vojska odločila.
Vidimo, kako naše hrabre čete, ki se ne boje smrti, kljubujejo divjim navalom naših sovražnikov, ki so svojem številu v premoči, naši podmorski čolni in njih junaške posadke, ki zaničujejo smrt. bodo pokazali Angliji, kako zna Nemčija maščevati podlo izstradalno vojsko, ki jo je nasproti nam progašala Ainglija. (Pritrjevanje.) S sijajnim uspehom šestega vojnega posojila smo iznova preizkusili in dokazali svojo finančno silo. (Pritrjevanje.) Ne glede na vse težave kljubujemo pomanjkanju, ki nam ga nalaga naš obrambeni boj.
Mi, ki fmo doma, neomajljivo zaupamo in verujemo v zvezdo nemške domovine (živahno pritrjevanje), v mir, ki nam bo zajamčil varnost domovine in na srečen napredek zdaj in za vse čase. (Živahno pritrjevanje.)
Zbornica je nato nadaljevala drugi posvet o manjših postavkah proračuna.
njim oblastim. Zgodovina zadnjega pun-tarskega poizkusa — kakor je žalostna za oni mali del srbskega naroda, ki se je dal zavesti k gotovemu samoubijalstvu — kaže dovolj jasno že v naprej usodo vseh podobnih podjetij brezvestnih agentov Angležev, ki se brezvestno brigajo za svobodo, pravilneje rečeno: za pogubo malih narodov. Srbska kri, brezkoristno prelita, naj bo vnovič edina vrednost, s katero bi se članice centrale spomnijo »Kmetoval-francoskem prirejanju, ki je samo dokaz njihove onemoglosti. Angleški podpihova-lec hoče vnovič s svojim denarjem snubiti cenene samoubijalce, ki naj bi namesto njega vršili brezupno delo. Zvijačni Britanec vidi, da mu ne bo možno vojevati »do zadnjega ruskega vojaka«, kakor je to nameraval, pak naj bi sedaj zadnji Srb, ki je še pri življenju krvavel zanj, za njegov žep in za njegovo korist. Med vsemi žrtvami sil sporazuma ni noben narod tako strahovito in tako brezuspešno prelival svojo kri, kakor je srbski in noben narod ni tako sramotno prevarjen od svojih za-peljivcev, kakor je srbski. In vendar ti brezvestni sebični britanski zapeljivci ne poznajo meje. Tudi tisti srbski ljudje, ki niso kot vojaki v častni borbi prelili svoje krvi na oltarju angleško-francoske požreš-nosti, naj bi sedaj kot puntarji in razbojniki krvaveli za svoje onemogle voditelje!
Vojna glavna gubernija si domneva, da srbski narod, poučen po žalostnih izkustvih te vojne, ne podleže ponovnim poizkusom zavajanja od strani tujih agentov in tujih najemnikov, teh izdajalcev njegove krvi.
V svesti si svoje moči, opominja vojna glavna gubernija srbski narod, katerega mirni člani so tu v vsakem času nahajali svobodo, ki je v soglasju z vojnimi zakoni, in pa možnost za svoj obstanek, zaščito proti krivici, naj tudi nadalje v svojem lastnem interesu ostaja na potu lojalnega vedenja in brezpogojnega miru, na katerem sc je dosedaj nahajala pretežna večina domorodcev zasedene oblasti, in da se ne bo puščal zavajati v nikako nesmo-trenost. Vsak poizkus nepoučenih sanja-čev za punt proti sedanji državni oblasti se v začetku neusmiljeno zaduši.
Glavna vojna gubernija v Srbiji daje na znanje vsakomur, da se bo proti vsakomur, ki bi angleškemu, francoskemu ali kateremukoli tujemu agentu kakršnimkoli načinom pomagal, dajal zavetja, ali bi ve-doma opustil prijavo takega agenta, ali ki bi na katerikoli način podpiral njegove načrte — postopalo po zakonu o vojni sili radi soudeleževanja na uporu. Na drugi strani pa se vsakomur, ki takega angleškega, francoskega itd. agitatorja živega izroči c. in kr. oblastim, izplača nagrada 2000 K; tistemu, ki izroči mrtvega, nagrada 1000 K; tistemu pa, ki bo sodeloval na ^alotenju takega agenta z izročitvijo ali kakim drugim načinom, nagrada 500 K,
Listi iz Nemčije ne smejo v Avslrijo.
Praški listi poročajo, da je prepovedala nemška vlada izvoz časopisov v inozemstvo, in sicer tudi v zavezno inozemstvo. Ta prepoved je bila javljena obmejnim postajam brez vsake utemeljitve.
V Ljubljano ni že več dni časopisov iz Nemčije, razen »Frankfurter Zeitung«, ki je prišla z dne 1. majnika še danes v naše uredništvo.
Odredbe proti angleškim in francoskim agitatorjem v Srbiji.
C. in kr. vojna gubernija za Srbijo je priobčila v »Beogradskih Novinah« od dne 24. aprila to-le odredbo:
Angleži in Francozi nameravajo, da bi spuntali srbski narod in da bi ga zavedli k upornim dejanjem proti njegovim seda-
Knez Lvov in Miljukov v Dalmaciji.
Iz Spljeta se poroča:
Sedanji ruski ministrski predsednik knez Lvov in ruski zunanji minister Miljukov sta oba sposobna hrvatskega jezika in sta prepotovala naše južne dežele. Posebno Miljukov je prepotoval v svrho študij, ko je bil šc profesor v Sofiji, Hrvatsko, Slavonijo, Bosno in Hercegovino. V ta namen se je mudil 1. 1904. približno mesec dni v Dalmaciji, od koder je odpotoval v Črnogoro. Tudi knez Lvov, ki je velik ljubitelj starin, je bil večkrat v Dahnaciji. Posebni cilj njegovega potovanja je bil Spije; in Solun, V Vranjici, mali vasi na poti Spljet-Solin, ki se vsled svoje lepe lege imenuje »male Benetke« je kupil Venerino glavo, ki je bila uzidana v neko kmečko hišo, da jo pokloni muzeju v Moskvi. Znani arheolog profesor Bulic, ko je to izvedel mu je sporočil, da nima sicer prav nič pro-ti temu, vendar pa da si želi vsaka država ohraniti starine sama sebi; nato je pokloni knez Lvov kupljeno lepo Venerino glavo hrvatskemu muzeju v Spljetu,
določiti primerne cene, po katerih se je ravnati, tozadevno podpirati tudi osrednjo tomisijo za presojanje cen na Dunaju, ter pomagati oblastim pri nadziranju obrata s potrebščinami in pri zasledovanju navijal-cev cen.
Na Kranjskem je predsedništvo in so udje treh presojevalcev že imenovani ter so naslednji:
. Za območje c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani:
Predsednik: c. kr. dvorni svetnik v p. Julij Polec v Ljubljani; njega namestnika Camilo Pammer, ravnatelj kranjske stavbne družbe, dr. Lovro Požar, c. kr. vladni svetnik in gimn, ravn. v p. Udje: Iv. Knez, predsednik trgovske in obrtniške zbornice; Josip Perdan, trgovec; Feliks Urbane, trgovec; Gustav Pire, gen, rav. c, kr. kmet, družbe; Viljem Rohrman, ravnatelj kranjske kmet. šole; Josip Schauta, kn. gozdni svetnik; Anton Kristan, ravn. konzumnega društva za Ljubljano in okolico; Ivan Koc-mur, voditelj I. ljublj. delav. konzumnega društva; Ferdinand Juranec, šolski vodi« telj v Postojni; Viktor Schiffer, trgovec; Melhijor Čobal, vodja konzumnega društva v Zagorju, in Frančišek Šolar, ravnatelj žrebljarske zadruge v Kropi.
II. Za območje c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu:
Predsednik: c, kr, nadsvetnik deželnega sodišča v p, Ivan Škrlj; predsednika namestnika: Anton pl. Poli, c. in kr. polkovnik; Anton Bergmann, lekarnar. Udje: Julij Kobe, trgovec; Urban Horvat, trgovec; Adolf Pauser, trgovec; Anton Oblak, župnik v Št, Lovrencu; Josip Zurc, župan v Kandiji; Boh, Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik v Novem mestu; Rudolf Scha-dinger, knežji gozdni svetnik v Kočevju; Frančišek Zupančič, načelnik krajevnega delavskega odbora v Kočevju; Karel Tavčar, davčni nadoskrbnik v p. v Krškem; Karel Humek, meščanski učitelj v Krškem; Ivan Koklič, trgovec, in Davorin Vukšinič, oskrbnik komende nemškega vitežkega reda v Metliki.
Presojevalnica za cene.
Izšla je nova cesarska naredba z dne 24. marca 1917, drž. zak. št. 131, ki se tiče preskrbe prebivalstva s potrebščinami, ki služijo posredno ali neposredno za življenjske potrebščine ljudi in domačih živali. Ta naredba, ki ima predvsem namen preprečiti navijanje cen, je veliko strogejša, kakor lani izdana, ki seveda sedaj ne velja več.
Po § 26. te nove naredbe je ustanoviti pri vsakem sodnem dvoru prve instance »presojevalnico za cene«, ki obstoji iz predsednika, iz enega ali več predsednikovih namestnikov ter iz dvanajstih udov. Tri ude vsake take presojevalnice ima pravico predlagati glavna kmetijska korporacija, torej na Kranjskem kmetijska družba.
Presojevalnica za cene ima te-le naloge: Sodiščem podajati na njih zahtevo svoje mnenje glede cen za razne potrebščine in istotako drugim državnim oblastim: ona more za svoie delovno okrožje
Gospodarske beležke.
+ Zadružna centrala v Ljubljani je
imela pretekli ponedeljek, t. j. 30. aprila t. 1,, svoj prvi občni zbor. Udeležba ie bila nepričakovano velika. Kar je dalo skupščini poseben znak, je bilo to, da so bili zastopani skoro vsi stari delavci na zadružnem polju, oni, ki so svoj čas orali ledino v našem zadružništvu. Tačasni predsednik J. Traven pozdravi vse došle zborovalce. Lepo njih število na občnem zboru priča zanimanje za novo organizacijo. Nato pozdravi zastopnika deželnega odbora g. dr, Lampeta in zastopnika c, kr. kmetijske družbe kranjske ces. svetnika in nadravnatelja g. Pirca. Spomni na sestanek kranjskih zadružnikov dne 16. januarja t. 1. in na tozadevne sklepe tega sestanka. Kot sad sestanka je nova Zadružna'centrala. Že v načelstveni seji dne 3. aprila t. 1. je bilo sprejetih v centralo 60 zadrug. Danes pa šteje centrala 137 članic. Mnogo zadrug še ni sklepalo o prestopu, zato je pričakovati, da se število naših članic v kratkem še znatno pomnoži. Povdariti treba, da so doslej pristopile že skoro vse starejše in močnejše kranjske denarne zadruge. Nova centrala želi složno sodelovati s kmetijsko družbo kranjsko kot strokovno kmečko organizacijo. Končno izrazi željo, naj bi se okrog Zadružne centrale, kater? temelj tvorijo najmočnejše kranjske denarne zadruge, zbrale še vse ostale kranjske zadruge, da bomo imeli potem v naših zadružnih vrstah močno organizacijo naših gospodarskih sil. Namen centrale ni razdirati, ampak zedi-niti in združiti, kar se da združiti, — Dr. Lampe pozdravi skupščino v imenu deželnega odbora in zagotavlja, da bo deželni odbor kot doslej podpiral rade volje kmetijsko zadružništvo, ker se zaveda, kolikega pomena je za naše narodno gospodarstvo. Pozdravi skupščino tudi v imenu c. kr. kmetijske družbe kranjske in izraža željo, da bi obe organizaciji delovali skupno za povzdigo kmečkega stanu, —■ Nadravnatelj g. Pire omenja v pozdravu, da so se zborovalci zbrali na prvi skupščini v oni zgodovinski dvorani, kjer sp prvič zborovali svobodni kranjski stanovi. Vesel je te današnje skupščine, ker pričakuje, da se bosta strokovna organizacija našega kmečkega stanu in gospodarska odslej med seboj podpirali in da bosta složno delali za njegov gospodarski pro-speh. — V načelstvo so bili nato izvoljeni gg,: Ivan Lavrenčič, dekan in kanonik v Kamniku, predsednik; Franc Jaklič, dež, in drž, poslanec, v Dobrepoljah; Ant. Belec, župan v Št. Vidu nad Ljubljano; Peter Hauptman, župnik na Dobrovi; Anton Oblak, župnik v Št. Lovrencu; Alojzij Šareč, župnik v Šmartnem pri Kranju; Ivan Traven, duhovnik v Ljubljani, V nadzorstvo pa so bili izbrani gg.: Janko Bajec, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano; Anton Cerar, župan v Moravčah; Rajko Maren-čič, trgovec v Kranju; Peter Natlačen, kaplan v Metliki; Janez Piber. žuonik in de-
»
želni poslanec v Gorjah; dr. Vlad. Pegan, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani; Jos, Šiška, kanonik v Ljubljani; Fr. Vovko, župnik v Št. Petru pri Novem mestu. — Pri slučajnostih sta se sprejeli resoluciji, naj se članice centrale kpomnijo »Kmetovalca« kot svojega glasila in pa da naj načel-stvo resno vzame v pretres vprašanje, kako ustanoviti v okviru centrale tudi blagovni oddelek.
General Kačtalinski umorjen. — Bombni napadi na častnike.
Petrograjska brzojavna agentura poroča: Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta je nabil oklic, ki pravi: Včeraj se je zgodilo več obžalovanja vredni! dogodkov. Neki mlad neznani človek je usmrtil generala Kačtalinskega, Na skupino političnih manifestantov so streljali v Vazilijevem Ostrovu; tudi bombe so tam metali. Nekaj ljudi, ki so rekli, da so člani izvršilnega odbora, so prijeli posestnika Lodzjenskega, drugi neznanci so trgali častnikom epalete. Le blazniki ali pa sovražniki narodne svobode morejo tako omadeževati rusko revolucijo. Izvršilni odbor obsoja najstrožje take nastope in pozove vse meščane, naj take nastope preprečijo.
Proti Angležem v Petrogradu.
Stockholm, 2. maja. (K. u.) »Aften-posten« izve iz Petrograda: Tukajšnji francoski in angleški krogi zasledujejo razvoj dogodkov v novi Rusiji z rastočim vznemirjenjem. Posebno narašča nevolja proti Angležem, vslccl česar pričakujejo neprijetnih dogodkov. Za skrajni slučaj je pripravljen posebni vlak za angleško poslaništvo. Angleško poslaništvo v Petrogradu straži 800 angleških vojakov in mornarjev in nad 1000 ruskih vojakov, ki imajo tudi težko artiljerijo.
Kaj zahteva Angleška od Rusije?
Stockholm, 2, maja. (Kor. u.) Zastopnik »Lya Doglich Allehande« izve iz najboljšega vira, de ja angleški poslanik v Petrogradu v ruskem zunanjem ministrstvu zahteval, da se v inozemstvu živeči Rusi ne smejo več vračati domov. Prav-taok je rekel ruski poslanik, da ruski konzulati v domovini ne bodo več dobili dovoljenja za odpotovanje.
Nemir! v rusKi provinci.
Berlin, 2, maja. »Tagliche Rundschau« \avlja iz Stockholma: Zadnji ruski listi objavljajo vznemirljiva poročila o dogodkih v provinci in o vedno večji anarhiji. Minuli teden so izbruhnili nemiri v guberni-jah Minsk, Kijev, Besarabija, Tavrija, Har-kov, v guberniji donskih kozakov, v Sara-tovu, Samari, Orenburgu, Jenisejsku, Niž-nem Novgorodu, Tveru in v Livoniji, O nemirih se je poročalo tudi iz Turkeslana, s Kavkaza in iz Buhare,
Ameriko skrbi Rusija.
Haag, 2. maja. »Morning Post« poroča './. Washingtona: Tu jih zelo skrbi Rusija. Nek član vlade je rekel, naj se sporazum nič ne boji, če ostane Rusija trdna,
Dezertacije v ruski armadi.
Stockholm, 2. maja. (K, u.) »Novoe Vremja« zelo toži, ker na ruski fronti vojaki kar trumoma ubegajo k sovražniku. List pravi, da to povzročajo nemške spletke.
Nov spor med roškimi socialisti.
Kolin, 2, maja, »Corierre della Sera« poroča iz Petrograda: Zastopniki več ruskih polkov odločno protestirajo proti od-pošiljatvi oddelkov na bojno črto, Keren-ski je dobil veliko dopisov, ki zahtevajo, naj nastopi proti Leninu. Socialisti so se zopet močno sprli. Zmešnjava je velika.
Tajen dogovor Anglije, Francije in Me.
»Corriere della sera« poroča iz Rima: Zdaj ni več skrivnost, da so se na savoj-flkem sestanku posvetovali o dozdaj še ne rešenih važnih političnih vprašanjih, zdaj se jim je posrečilo, da so se sporazumeli, šlo je zato, da se uredc nasprotstva glede na koristi v Orientu in na vzhodnem Sredozemskem morju. Upajo, da se bo glede na vojskovanje dosegel popolen sporazum med zavezniki, kar ori pač najvažnejši predpogoj bodočemu - ropskemu miru. Poročilo milanskega lista odkriva zastor o načrtih, ki so jih glede na Turčijo in Grško skovali. »Corriere« poroča, da zahteva Anglija Mezopotamijo in pristanišče Aleksandrette; Italija vilajet Smirna, Kreto (!) in Adano, Francija Sirijo, a sporazumeti se dozdaj niso mogli. Senzačno je, ker zahteva Italija Kreto, ki pripada pač glede na prebivalstvo in lego Grški. Umevno je zdaj, zakaj se ni Italija zavzemala, da bi se bila Grška pridružila sporazumu. Anglija in Francija sta zdaj izročili Grško, da jo kaznujeta, ker ni storila, kar sta zahtevali od nje. Iz Aleksandrette vodi iz '•ondona čez Sredozemsko morje v Bagdad in Perzijski zaliv najkrajša pot. Dalje je
na savojskem sestanku Anglija zahteva pomoči zaveznikov za vojsko v Palestini, ki jo je do zdaj Anglija sama vodila.
Zalileve Španske.
Rotterdam, 2. aprila, »Daily Tel.« poroča: Maura, voditelj španskih konservativcev je izjavil, da je prišel trenutek, ki je ugoden zvezi Španske z Anglijo in Francijo pod pogojem, če ji ti dve državi odstopita Tanger in Gibraltar.
Vojska z ftmeriko.
Hladnost Amerike nasproti vojski.
London, 2. maja. (K. u.) »Time?« javljajo iz Washingtona: Velikanski sprejem, ki so ga priredili angleškemu in francoskemu odposlanstvu, nas ne sme varati, da Amerika še zdaj najbrž ne misli, da se nahaja v vojnem stanju. Američani splošno sodijo o vojski popolnoma akademično. Ve.uieio, da bo zmagal sporazum, a hladni so gle^e na dogodke in pravijo, da je Amerika dolžna le pospešiti zmago s- finančno in 7. moralno podporo. Američani niti ne mislijo, da se nahaja Amerika skupno z zavezniki v veliki nevarnosti. Poročevalec »Timcsa« priporoča, naj Anglija v vojnih poročilih kolikor mogoče natančno opisuje težave, s katerimi se mora boriti, da se bo Amerika zganila. Posebno naj poroča ad-miraliteti obširno o podmorski vojski.
Postopanje z nemškimi državljani v Združenih državah.
Frmkobrod, 2. maja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Newyorka: Napovedani zakonski načrt o občevanju s sovražniki bo sestavljen po liberalnih načelih. Ameriške podružnice nemških družb bodo nadaljevale posle. Čisto nemške korpora-cije bodo lazpustili; premoženje bodo nadzorovali uradniki.
Napetost med Nemčijo in Brazilijo.
Rio de Janeiro, L maja. (Kor. ur.) Havas«: Radi napetosti med Brazilijo in Nemčijo bo sklepal o položaju bodoči kongres. Predsednik naroča brazilskim oblastem, naj ostanejo nevtralne, dokler se ne bo za-povcdalo kaj drugega.
Na morju.
Letala potopila pred Tem.ro sovražni parnik.
Berlin, 2. maja. Veliki glavni stan:
Več mornariških letal je napadlo L majnika dopoldne pred Temzo sovražne trgovske ladje. Potopila so parnilt, ki jc obsegal približno 3000 ton. Eno letalo se ni vrnilo. Sodi se, da smo je izgubili. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Posledice podmorske vojske na Angleškem.
Berlin, 2. aprila. »Vossische Ztg.^. objavlja pismo iz Londona, ki izvaja: Anglija vsled podmorske vojske zelo trpi. Podmorska vojska postaja vedno nevarnejša. Zelo jih skrbi, ker se angleška trgovska mornarica vedno manjša. Ni pričakovati, da bi Američani pravočasno zamašili v; zeli v trgovinski mornarici, če bi tudi z nadame-riško naglico gradili ladje. Nujno je potreben mir glede na podmorsko vojsko in z ozirom na nevarnosti, ki jih lahko povzročita Anglija in Francija.
Bern, 2. maja. »Berner Tagblatt« piše: Vse kaže, da bo prisilil podmorski čoln Anglijo na mir. Podmorski čoln je zlomil nadvlado velikanskih mornaric.
Nezadovoljnost z vodstvom angleške mornarice.
London, 2. maja. (Kor. ur.) Reuter: »Times« poročajo, da bo Carson radi zadnjih napadov nanj kmalu zapustil admi-raliteto. Napadi nanj pa tičejo tudi mornarico, med Carsonom in admiraliteto si pa mnenju ne nasprotujejo. »Times« pristavljajo, da vlada najbrže v sedanji obliki ne bo več objavljala izgub ladij, da je sed«.nji način spodnja zbornica splošno grajala. »Daily Mail« namerava upravo mornarice izpremeniti.
Podmorska vojska v francoski zbornici.
Bern, 2. maja. (Kor. ur.) Poslanec Cis-sier je v francoski zbornici ugovarjal poročilu o delovanju podmorskih čolnov, po katerem bi bilo do konca 1916 potopljenih 3,500.000 ton; od tega 2,168.000 ton 1. 1916 in 1,228.000 ton 1. 1915, Računati se mora s potopom 6 milijonov ton; pri tem je treba upoštevati, da se je z ugodnim vremenom delovanje podmorskih čolnov povečalo. Resnosti podmorske vojske se ne da več tajiti.
Vojna skupina nemškega ccsarjeviča.
Potem ko so Francozi poizvedovali, so besno streljali. Naskok smo odbili. S polno močjo so zopet streljali na celi bojni črti. Naše napadalne čete so privedle severno Aisne ujetnike in strojne puške.
Ko smo čistili francosko gnezdo se-vernozahodno Sillerta, smo zadali' sovražniku težke izgube; ujeli smo 50 mož. V boju moža z možem smo odbili nov sunek Francozov. V champagnskih bojih 30. aprila smo ujeli nad 400 mož. Francozom, ki so bili določeni, nej napadejo, so zapo-vedali, naj iztrgajo za vop'-o ceno viš'nsko postojanko južno Nerroya in Moronvillier-sa. Tega smotra francosko vodstvo ni nikjer doseglo.
Armada maihln Alberin
V/1: r t r m t) c jc š k c p o.
Položaj se r.i izpr^menil. V zračnem boju je izgubil sovražnik včo-rj 14 letal. Poročn'k Woli jo sestrelil rvojp 28 in 29. I t70čnik ScLeTer svoje 24. in 25. letalo.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
J.V "KO 77-ČE!?.riO URADNO PQ.
Berlin,'2. maja. Veliki glavni stan:
Na zahodnih bnjiččih so na obeli r.ch	streljrli.
Poročilo Woliicvegc. urada.
Bsrlin, 2. maja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Pri Arrasu smo n nekterih točkah napredovali. Zgodaj zjutraj se jc južno od Scarpo do Beull^courta vnovič pričel močnejši artiljerijski ogenj. Sledila sta dva srdita angleški napadalna porkusa v stari napadalni postojanki vzhodno od Lonchy, ki sta se že v našem ognju z velikimi izgubami zrušila.
Pri Reimsu jc bilo bojevanje v znamenju najglobljega sovražnega izmučenja in zlomljene napadalne sile. Tudi v Champagni. se Francozi po svojem težkem porazu dne 30. aprila pri višinah severno od Prosriesa niso mogli odločiti za nove napade.
Razočarani Francozi.
Geni, 2. maja, Herve piše: Javno mnenje je pobito in močno razočarano. Ofenziva v Champagni ni dosegla niti najmanjšega uspeha. Vojaki so utrujeni, prebivalci v zaledju presojajo zelo črnogledo položaj. Govori se, da so bile izgube velike. Vojaki pošiljajo listom grozilna pisma. Tudi »Fi-garo« ne prikriva svoje nevolje. Piše: Vsakemu se že vojska gnusi. Letina kaže slabo. Bojimo se nevarnosti glede na našo prehrano.
Bodoče ofenzive.
London, 1. maja. Na častitko generala Haiga je odgovoril general Aleksejev: Ruska armada bo z vso silo pomagala zaveznikom in podvzela takoj ofenzivo, ko jo bo dovolilo vreme.
Sovražna sila na zahodu.
Bern, 2. maja. »Bund« poroča: Zadnjih bojev na zahodni fronti so se udeležile 3 do 4 angleške armade pod vodstvom maršalov Haiga in Robertsona in 2 do 3 francoski armadni skupini pod vodstvom vrhovnega poveljnika Nivelle.
Sovražne izgube.
Berlin, 2. maja. Potrjuje se, da so bile izgube sovražnika 28. in 29, aprila izredno težke. Samo na ozkem odseku med Oppy in Roex mora po štetju mrtvih, ki pokrivajo bojišče, izguba Angležev na mrtvih in ranjenih prekašati število 20.000.
Angleži napovedujejo, da bodo zažgali nemška polja.
Bern, 2, maja. Lord Calthorne priporoča v »Morning Post«, naj uničijo nemška žitna polja z zažSgalnimi kroglami, ki naj jih mečejo iz letal nekoliko prej, ko bodo pričeli žeti.
skem so se tudi med generalnimi štabi zaveznikov sklenili direktni dogovori.
Italija izdala za vojsko 18 milijard. Bern, Iz Lugana: Prvo četrtletje je izdala Italija za vojsko 380 milijonov lir, v sedmem pa 1182 milijonov lir. Do 28. februarja 1917 je izdala okroglo 18 milijard, do konca 1. 1917. bo pa izdala gotovo 30 milijard.
Rim, 2. maja. Vojno ministrstvo mora izplačati za prvo četrtletje 1917. leta 3600,
za mornariško ministrstvo pa 117 milijonov lir.
• * *
Rusko bojišče. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. maja. Uradno: Severno ceste Oitoic smo popolnoma odbili napad ruskih oddelkov. Sicer drugod mestoma živahno streljanje s topovi Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. maja. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Rusi so v več odsekih živahnejše streljali; tudi naši sa za to bolj kot zadnje ča-ce streljali.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
V mejnem gerovju Moldave je napadlo po močnem streljanju več ruskih bataljonov našo višinsko postojanko severno doline Oitoc. Z vefkimi izgubami za nje smo jih odbili.
Bojna skupina maršala p 1 e m. Mackenscn a. . Nobenih posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mr
pl. Ludendorff. • • «
Jugovzhodno bojišče.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 2. maja. Uradno-. Naša morska letala so napadla 30. apriln. pristanišča pri Valoni z dobrim uspehom; kljub močnemu odpori: so se vrnila polnoštcv'lno.
Načelnik admiralnega štaba mornarice,
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 2. maja. Veliki glavni stan: V ovinku Črne in na zahodnem bregu Vardarja so se živahnejše bojevali. Skupina naših letal jc z vidno dobrim uspehom napadla z bombami municijski tabor pri Črni.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Boji 09 zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2, maja. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Južno Yperna se je deloma močneje streljalo. Na predpolju pri Arrasu so se dopoldne izjalovili napadi Angležev. Zahodno Latterberga besni topovski boji.
I
Italijansko bojišče.
AVSTRIJSKO URADNO POEO 'i P' O. Dunaj, 2. maja. Uradno: Položaj , se ni izpremenil.
Namestnik načelnika generalnega •'! ! .:i: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo, i. maja. Dne 30. aprila je postalo delovanje artiljerije, ki je bilo na celi fronti različno, v dolini reke Vipave in na severnem robu Krasa posebno silovito in se je ponoči še nadaljevalo, Oobojestranska poizvedovanja so dala povod malim patrulj-skim praskam. Ugrabili so nekaj ujetnikov, med njimi enega častnika. Poroča se o napadu pomorskih letal ob doljnji Soči, ki je povzročil nekaj škode.
Pred italijansko ofenzivo? Milan, 2. maja. »Popolo d'Italia« poroča iz Rima: Italija je od svojih zaveznikov dobila znatne množine vojnega matc-rijaia, da prične proti Avstriji veliko ofenzivo. List napoveduje, da se bo italijanska pomladanska ofenziva v kratkem pričela, roleg ministrehth ra»iž®v<»BT na Savoi-
Priprave za mir.
»Rječ« poroča, da bodo ruski mirovni cilji priobčeni skupaj s pogoji ostalih zaveznikov, ki hočejo počakati izida sedanjih bojev. Pogoji bodo priobčeni skoro gotovo koncem maja.
Z ruske meje poročajo v Stockholm: Zastopnik angleške socialne demokracije Sanders je izjavil, da angleška socialna .demokracija pristaja na mirovni obliki ruskega delavstva in da tudi opusti aneksije, vendar zahteva od centralnih vlasti odškodnino in jamstvo za mir v Evropi. Fran-> coski delegatje so izjavili da se s tem strinjajo, vendar odstopa Akacije in Lotrin-gije ne bi označili kot aneksije. Brez odstopa te francoske zemlje mir ni mogoč.
Stockholm, 2. maja. »Dagens Nyheter« opozarja, da so na zadnjem posvetu ministrov skandinavskih držav v Kristianiji sklenili, kaj naj se stori, da se bo pospešil svetovni mir. Listi vprašujejo, če ni zdaj tisti ugoden trenutek miru, ker so se v Stockholmu zopet zbrali ministri skandinavskih držav.
Baselj, 2. maja. »Morningpost« poroča: Lloyd Gcorge bo neposredno potem, ko se bo zbrala spodnja zbornica, govoril o mirovnih možnostih z ozirom na položa? v deželi.
Knjizevuosi.
Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Pod uredništvom Antona Kaspret, dr. Frana Kidrič in dr. Rajka Na-chtigall izide v prihodnjih dneh prva številka novega časopisa, ki bo izhajal pod imenom: »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino«.
Publikacije »Tiskovne zadruge«. Tiskovna zadruga, ki izdaja »Ljubljanski Zvon« naznanja, cla bo pričela pod uredništvom dr. Pavla Grošlja izdajati poljuden prirodoslovni list. Istotako bo pričela izdajati Jurčičeve, Levčeve in Erjavčeve zbrane spise kakor tudi prevode iz slovanskih literatur.
Dnevne nov c e.
i Cesar je imenoval brodovnega no-a admirala Njegovana za mornariškega poveljnika in za načelnika voi-aatia ministrstva, mornariški oddelek.
-f Cesar jc dne 2. t. m. ob 8. uri zvečer odpotoval z Dunaja. V njegovem spremstvu so načelnik generalnega štaba baron Arz, generalna pobočnika princ Lobkovic in vitez Martercr, krilna pobočnika grof Ledohowski in Schonta.
-j- Mariborska »Straža« — svojim ožjim somišljenikom. V svoji zadnji številki mariborska »Straža« izrečno soglaša z našim zadnjim člankom o političnem položaju v Avstriji in zlasti izraža svoje posebno veselje nad našim poudarkom, da je v teh razmerah neobhodno potrebna notranja in zunanja edinost jugoslovanskih poslancev. Posebno se ji menda dopada stavek: »Gorje onim, ki bi v tem veleres-nem času osebne spletke stavljali nad življenjski interes naroda in države.« Mariborska »Straža« potem nadaljuje:
»Ta gorje pa naj bi se zaklical posebno glasno . . . onim ljudem, ki so razbili vseslovensko zadružno organizacijo iz ozirov, ki niso niti zadružni, niti idealni, ampak zelo, zelo osebni. Tukaj je rana, ki se mora z neusmiljeno roko izčistiti, kajti v gospodarskem oziru zasledovati koristo-lovne namene ... bo težko držalo. Sicer pa se pripravljajo o tem na drugem mestu velika odkritj a.«
širši krogi so lahko jako radovedni na velika odkritja glede — ožjih somišljenikov mariborske »Straže«.
+ Odlikovanja v šolski službi. Cesar je podelil: naslov cesarskega svetnika okrajnemu nadzorniku, ravnatelju Ivanu T u m a v Postojni, zlat zaslužni križec s krono okrajnemu šolskemu nadzorniku prof. Francetu Gaberšek v Ljubljani in rudniškemu učitelju Francetu Sivec v Gorici.
—	Odlikovanja sodnih uradnikov. Vojni križec za civilne zasluge 2. vrste so dobil: sodni svetnik v Trstu Ivan Dougan; okraini sodnik in sodni predstojnik v Kamniku dr. Franc Goršič; okrajni sodnik in sodni predstojnik v Cerknici Jurij Gre-gorc; prvi državni pravdnik v Gorici Andrej Jeglič; dež. sodni svetnik v Celju dr. Josip Kotnik; okrajni sodnik in sodni predstojnik v Radovljici Hugo Lušin; predsednik trg. in morskega sodišča v Trstu dv. svetnik dr. Anton Perišič; višji dež. sodni svetnik dr. Anton Povšič; okrajni sodnik v Celju dr. Ivan Premšak; dež. sodni nadsvetnik v Ljubljani Henrik Sturm; okr. sodnik in sodni predstojnik na Vranskem Jos. Zdolšek. — Vojni križec za civ. zasl. 3. vrste so dobili: pisarniški oficijal pri okr. sodišču v Vipavi Alojzij Černigoj; kancelist Ivan Hribovšek; sodnik v Postojni Peter Keršič; pisarniški višji predstojnik pri okr. sodišču v Celju Jakob Mesarec; pisarniški nadoficijal pri dež. sodišču v Ljubljani Albert Pogačnik; avskultant pri viš. dež." sodišču v Trstu Anton Slavič; pis. oficijal pri okrajnem sodišču v Mariboru Alojz Stanek; sodnik v Krškem dr. Leon Triller. — Vojni križec za civilne zasluge 4. vrste so dobili: ujetniški nadpaznik pri deželnem sodišču v Trstu Gregor Bizjak; uradni sluga pri okrajnem sodišču v Celju Alojzij Hribar; pis, oficiant dež. sodišča v Ljubljani Franc Kustrin; ujetniški paznik okrajnega sodišča v Gorici Franc Orel; pis. nadoficiant pri okrajnem sodišču v Celju Henrik Toplak; ujetniški paznik pri okrajnem sodišču v Celju Franc Toplak; pis. nadoficiant pri okrajnem sodišču v Mariboru Martin Trojncr; ujetniški paznik kaznilnice v Mariboru Anton Vremšak.
—	Čudna agitacija za »Jugoslovanskega Sokola« v Ameriki. Med nasprotniki Avstrije v Ameriki se šopiri tudi Karel Lcn-Če v Collinwoodu Cleveland Ohio. V izdajalskem »Glas Naroda« priobčuje agitačni dopis za ameriškega »Jugoslovanskega Sokola« in se. pri tem svojem poslu poslužuje psovk proti Avstriji. Ameriški Slovenci pa niso za tako družbo v kateri veje duh, katerega širi Karel Lenče v »Glasu Naroda«. Zakaj neki črti ta človek svojo' staro domovino? Iz same poštenosti gotovo ne. Na limanice, ki jih postavljajo ameriškim Slovcncem taki »možje« se tudi v Ameriki naš zdravi narod ne vsede! Organizacija, ki je namešana s srdom proti avstrijski misli, tudi med Slovenci v Ameriki ne bo vzcvetela. Srca našega ljudstva v Ameriki so obrnjena proti domovini, po njej hrepene, ne pa po ciljih, ki bi jih obračali proč od nje!
-j- Prvi predsednik upravnega sodišča je postal bivši minister Ervin bar. Schwar-zenau.
—	Vojna poroka. Dne 30, aprila 1917 vršila se je v Kozjem vojna poroka med gdč. Miro Mayer, odvet. uradnico v Kozjem, in g. Vladimirjem Pirkovič, juristom, sedaj praporščakom v ruskemf ujetništvu v Sibiriji. Novoporočenca sta Ljubljančana. Odsotnega ženina je zastopal Anton Koder, not. kandidat v Kozjem; priči sta bili gg. Viljem Peltzer, uradnik akc. družbe za lesno industrijo na Dunaju, sedaj oskrbnik žage v Kozjem ter Ivan Steiner, orožniški stražmojster v Kozjem. Iz posebne orijaznosti je opravil poroko vlč, g. Mar-ok Tomašič, dekan v Kozjem, v župni cerkvi na Pilštanju.
—	Smrtna nesreča na železnici. Na postaji Rakek je pred nekaj dnevi pone-
srečil črnovojhik Aleksander Steiner iz Virovitice. Dobil je take poškodbe, da je na potu v bolnišnico umrl.
— Umrl jo v Gradcu infanterist Jožef Planinšek, star 38 let.
Gorelo je v Hrušici na Gorenjskem pri gostilničarju Rabiču in so bile vsled vetra ogrožene tudi druge hiše. Revi-deut Lagner jo moral zapustiti svoje stanovanje. Užgali so otroci.
Sibirski Mongoli zahtevajo avtonomijo.
Bern, 2. maja. Lyonski listi poročajo iz Petrograda: Sibirsko prebivalstvo mongolskega pokolenja je sklenilo, da bo na kongresu v Irkutsku zahtevalo od vlade narodno avtonomijo.
Ljiijanske novice.
lj 40letnico svojega zvestega in požrtvovalnega delovanja v državni službi praznuje danes občespoštovani mestni svetovalec c. kr. davčni nadupravitelj gosp. M a k s L i 11 e g. V tej dolgi dobi truda-polnega dela je g. jubilant svoj prosti čas vedno z izredno vnemo in nesebičnostjo posvetil uradniški organizaciji, za katere prospeh dela še vedno z uprav mladeniško živahnostjo. Zadnji čas se je posebno pri akciji za cenejše meso zelo trudil in tozadevno uradniško akcijo vzorno uredil. Danes lahko zre s ponosom nazaj na dolgo dobo svojega delovanja: najlepše zadoščenje mu je vedno bilo — delo. Na mnoga še leta!
lj Dnevna zavetišča za revno šolsko mladino so v teli resnih vojsknih časih ena najhumanitarnejših in najpotrebnejših naprav v Ljubljani. Zasnovana prvotno samo za počitniško dobo 1. 1916., so se začetkom šolskega leta 1916/17 s podporami c, kr. deželne vlade, deželnega odbora in mestne občine v veliko večjem obsegu oživotvo-rila tudi za dobo šolskega leta. Poseben upravni odbor oskrbuje zdaj štiri taka zavetišča: eno v vojaški baraki na Bleiwei-sovi cesti, eno v Šiški (v Favajevi hiši), eno v Rokodelskem domu in eno v Florijanski ulici v bivšem otroškem varovališču (nemško). V teh štirih hišah jc dan za dnem preskrbovanih natančno 470 otrok. Le-ti so ves šole prosti čas pod nadzorstvom stalno nastavljenih, učiteljsko izprašanih učnih moči in dobivajo dobro in tečno hrano zjutraj in opoldne ter še kruha dopoldne in popoldne. Poleg tega vzdržuje odbor v Mostah šolsko kuhinjo, kjer kosi vsak dan čez 40 najrevnejših otrok. Lahko rečemo, da so najpotrebnejši šolski otroci ljubljanskega mesta v s i preskrbljeni v Dnevnih zavetiščih. — Odbor ima eno veliko željo: da bi se ta zavetišča mogla obdržati tudi po vojski. V neizmerno korist bodo zapuščeni in revni mladini. Zato se je s potrebnim oklicem obrnil do p. t. občinstva s prošnjo za prispevke za nekak s k 1 a d , ki bi bil podlaga poznejšemu delu. V ta sklad se je dosedaj nabralo okrog 15.000 kron. Odbor bo še naprej trkal pri blagih dobrotnikih. Potem pa bo prosil vse faktorje, ki so pomagali zavetišče otvoriti za čas vojske, stalnih podpor tudi za po vojski. Tako se odboru nemara posreči ustaliti lepo napravo Dnevnih zavetišč za varstvo revne šolske mladine ljubljanskega mesta. V to svrho priredi P. H. Sattner dne 7. maja zvečer v frančiškanski cerkvi konccrt, katerega edina točka je sijajna Beethovnova maša v C-duru. Krasen užitek in plemenit namen naj napolni cerkev do zadnjega kotička.
Ij Oddaja jajc po znižani ceni za uradniške skupine. V petek, dne 4- maja 1917 bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa za uradniške skupine jajca. Na vrsto pride od 2—3 ure I. skupina št. 1—80, od 3—4 ure I. skupina št. 81—160, od 4—5 ure II. in III. skupina, od 5—6 ure IV. skupina. Pripomni se, da dobe jajca samo oni, kateri jih pri razdeljevanju v sredo niso prejeli. Stranke naj prineso k oddaji primerne posode za jajca, ter legitimacijo, ki so jo prejeli pri zadnji krušni komisiji.
lj Umrli so v Ljubljani: Sestra Natalija Sancin, uršulinka, 56 let. — Josipina Šumi, tovarnarica kanditov in hišna posest-nica, 76 let. — Primož Savinšek, zasebnik, 68 let. — Elizabeta Kutin, zasebnica, 70 let. — Ivan Ženko, hiralec, 76 let. — Lovro Pikelj, užitkar, hiralec, 60 let. — Kara-lampi Doroftiesc, pešec. — Ivan Heinz, loveč.
lj Vojaški urad bo vsled snaženja uradnih prostorov zaprt za stranke v petek in sobodo, dne 4. in 5. maja.
lj Našla se jc v pondeljek na Jubilejnem mostu denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se v Ravnikarjevi ulici št. 13. pri g. Jerici Slapar.
Veliko tovarno aluminija ustanove v Dalmaciji z glavnico 50 miljonov. Celo podjetje jc v tujih rokah.
Ljudsko štetje izvedejo začetkom maja na Ogrskem iz aprovizačnih razlogov. Delo je poverjeno ljudskošolskemu učiteljstvu, ki dobi v plačilo za vsako popisano družino 8 vinarjev.
Enoten katekizem za ves svet. Papež Benedikt XV. je sklenil, da bo dal sestaviti enoten katekizem za ves svet. Sestava bo izročena odboru bogoslovcev in praktičnih katehetov. Papež se je obrnil do vseh škofov, naj pošljejo v Rim po tri iz-tise vseh katekizmov in verskih učnih knjig, ki so v rabi v njihovih škofijah. Tako se bodo pri sestavi novega katekizma uporabile vse skušnje, ki so se nabrale pri poduku v katekizmu v vseh škofijah na svetu.
Vonj zemlje. Sveže zorana njiva posebno po dežju prijetno vonja, ima svoj značilen vonj. Kje ima ta posebni vonj svoj izvor, se dolgo ni vedelo. Preje se je -mislilo,- da sc tvori vsled razkrajanja organskih snovi v zemlji ogljenčevokisli amonij, ki iz-hlapeva in povzroča ta vonj, Rullmann pa je sedaj našel, da povzroča ta vonj neka glivica (Aktinomyces odorifer). Posrečilo se je to glivico vzgojiti na substratih, ki vsebujejo mnogo ogljikovih hidratov, n. pr. v razstopini mlečnega sladkorja; pri tem se razvija močen vonj po zemlji. Kemičnim potom se je tudi posrečilo iz teh gojišč dobiti ono snov, ki povzroča ta vonj. Ta snov tvori majhne kristalčke, ki imajo to fizikalno lastnost, da lomijo svetlobo dvakrat.
Od kdaj so v Evropi v navadi arabske številke. Arabskih številk niso izumili Arabci kakor se splošno sodi, te-muč ima ta sistem svoj izvor v južnem koncu Indije na Tamuliški akademiji v Madhuri v Pandianiški državi. Tu je bil postavljen temelj za decimalno štetje z vrsto številk kakor sledijo danes druga za drugo in temu sistemu so se priučili Arabci, ter so ga v osmem stoletju dalje razširili. Na Španskem, koder so bivali Mauri, veja arabskega plemena, in še po nekaterih drugih južnih evropskih pokrajinah je bilo znano rečeno štetje, ali skoraj nikjer ga niso rabili. Do srednjega veka se je računalo v celi Evropi^ z neokretnimi rimskimi številkami. Šele zvczdoslovec Jurij Purbach, rojen dne 30. maja 14£3, je jel uvajati arabske številke v Evropo, ali še večje zasluge za rabo arabskih številk ima zvezdoslovec Janez Muller, ki je bil rojen dne 6. junija 1436 v Konigs-bergu, ki je znan v letopisih pod imenom Regiomontanus, a v laških listih je češče imenovan Monto Regio. Po prizadevanju omenjenih dveh zvezdoslov-cev je bilo štetje z arabskimi številkami toliko cenjeno, da se je njih raba odslej naglo širila po vsej Evropi.
Pomanjkanje zdravnikov na Reki je^izredno občutno. Tako so v mestni bolnišnici zadnji čas samo trije zdravniki: dva kiruga in eden za notranje bolezni. Eden kirurgov je vrhu tega določen za epidemijsko bolnišnico in kakor hitro se pojavi kak slučaj kužne bolezni, bosta ostala v mestni bolnišnici samo še dva zdravnika.. Na oddelku za notranje bolezni je vedno po 200 do 400 bolnikov. V rednih časih je delovalo v bolnišnici redno po 7 do 8 zdravnikov. Reško časopisje opozarja na ve liko nevarnost in neznosne razmere vsled pomanjkanja zdravnikov in poziva merodajne činitelje, naj temu pra-vočasno odpomorejo.
Po svelu.
Plzenskega piva ne bo več. Meščanska pivovarna v Plznu naznanja, da jc vsled pomanjkanja piva prisiljena od 1. maja naprej oddajati pivo le svojim zastopnikom in plzenskim gostilničarjem in da mora vsako oddajo piva zasebnikom ustaviti.
Dar. Hranilnica na Vrhniki je darovala vojaški bolnišnici »Rdečega križa« v Ljudskem domu v Ljubljani znesek 100 K, za kar se ji v imenu ranjencev in bolnikov izreka najtoplejša zahvala.
Liva, ni treba šele zavzemati. Nato je g. Dobernig pozabil; menda, ker je bilo njegovo srce zavzeto le za drug njegov izrek na tem shodu: »Korošci moramo vedno bolj pred očmi imeti parolo: Tja k morju! Tja k Adriji!«
Posl, Dobernig je tudi povedal, zakaj da hočejo tudi tržaški Nemci imeti nemško trgovsko akademijo v Trstu, ne toliko za Nemce, ampak za — Albance, Srbe, Grke in Turke. Na naše zaveznike Bolgare je pri tem pozabil.
Razlog, da je nemška trgovska akademija v Celovcu potrebna iz razloga, ker jo zahtevajo v Trstu in Ljubljani Slovenci, je posl. Dobernig potrdil. Ne vemo, kako spravi to v sklad z malo prej izrečeno izjavo: V jezikovnomešanih deželah imamo preveč gimnazij in realk. Če so namreč tam dobili Nemci kako gimnazijo, je prišel drugi narod takoj z enako zahtevo. Dokazal — kar se tiče Slovencev — tega seve ni, kakor tudi ne trditve, da so Slovani izrabljali gospodarstvo s podporami.
G. Hatheyr sc je na shodu izrekel zoper trgovsko akademijo v Celovcu, iz fi-nancijelnih vzrokov in nejasnega državnega položaja. Drugi njegov argument pa prav nič ne drži.
Vidi se torej, da hočejo imeti v Celovcu trgovsko akademijo edinole iz nacionalnih vzrokov. Če bi se pa Avstrija edino po tem presnavljala, ne bi nikdar doživeli tako zaželjene nove, cvetoče in srečne monarhije. Če bodo vprašanje o trgovski akademiji presojevali tako, kakor so vprašanje o poštnem ravnateljstvu za Koroško v Celovcu, jo bo najbrž čakala ista usoda, ki čaka poštno ravnateljstvo. Če pa so si koroški veleindustrijci med vojno nabrali toliko premoženja, da nič ne čutijo, če je porabljajo za razne nacijonalne športe, pa nimamo nič zoper toi. S svojim, privatnim denarjem smejo napraviti, karkoli hočejo,
Trgovska akademija - v Celovcu,
»Mir objavlja naslednji članek:
V trgovski in obrtni zbornici v Ce lovcu sc je dne 18, aprila vršilo posveto vanje, ali ne bi kazalo za avstrijski jug \ Celovcu ustanoviti »višjo trgovsko šolo«, o kakršni se je že leta 1913 govorilo. — Predsednik na tem shodu g. podžupan Rach se je pečal z zgodovino o prizadevanjih za tako šolo in izrazil prepričanje, da bo mogoče ustanoviti trgovsko akademijo le na društveni podlagi. Šola ne bo samo za Koroško, ampak tudi za — Trst, Istro in Kranjsko, šola mora biti v Celovcu kajpak z nemškim učnim jezikom! G. Francu baronu pl, Aichelburgu pa to še rti zadostovalo in je rekel, da se mora imenovati nemška trgovska višja šola.
Zkaj bi morala trgovska akademija biti v Celovcu? Podžupan Rach je povedal, zakaj: »Ker je Celovec najjužnejše nemško mesto,« No, če je edino nacijonal-no stališče v takem velevažnem vprašanju merodajno, potem jo naj postavijo v Kočevju! Poslanec Dobernig 'e na shodu povedal še drug vzrok: Da se Slovani (hotel je reči Slovenci) pečajo z mislijo, ustanoviti take šole in da razvijajo silno organizacijo, da zavzamejo avstrijski jug s Trstom vred. — Hiše, v knteri kdo že pre-
Notranjo poiiiika.
Posvet pri predsedniku Sylvestru.
Pri predsedniku poslanske zbornice se je vršil danes ožji posvet nekaterih vodilnih parlamentarcev. Gre se za formalno tehnična vprašanja, politična vprašanja so izključena. Zato so vabljeni tudi dosedanji podpredsedniki zbornice. Hrvatskosloven-ski klub je zastopan po svojem načelniku dr. K o r o š c u. Za političoo parlamentarni razvoj ta konferenca seveda ni. ma pomena in je sploh razgovor docel» neobvezen.	.
Predparlamentarne priprave.
Dr. Sylvester je izjavil na nekem zborovanju v Solnogradu, da se gre pri današnji seji zastopnikov strank samo za uvodno akcijo v parlamentarno delo. Seja načelnikov klubov, ki bo določila defini-tivni deloVni program zbornice in ki bo odločila tudi o predsedniškem vprašanju, se bo vršila teden pred zasedanjem zbor* niče,
Vlada bo predlagala podaljšanje fo-( slanske dobe za dve leti. Utemeljila bo to svojo predlogo, da so sedaj volitve nemo goče, ker stoji večina volilcev na bojnem polju. Zata predlog je potrebna kvalificirana večina. Končno je naglašal dr, Sylvester, da upa na miren potek prva dobe zasedanja.
Krščanski socialci pri ministrskemu predsedniku,
Dunaj, 1. maja. Načelnik krščansko-socialnega združenja Hauser, člani predsedstva Jukel in Schraffl ter deželni maršal princ Liechtenstein so imeli danes razgovor z ministrskim predsednikom v zadevi sklicanja parlamenta in delovnega parlamentarnega programa.
Parlamentarni program.
Kakor poroča »Deutsch - bohmisehe Korrespondenz« iz dobro poučenih krogov, je stopila vlada žc v stik z voditelji velikih strank glede parlamentarnega programa. V zmislu izjav iz vladnih krogov bo obsegal delavni program naredbe po § 14., volitev delegacij, podaljšanje mandatov in reformo poslovnika. V zvezi s proračunskim provizorijem jc indemniteta za novo vojno posojilo in različne davčne predloge. Pri prvem branju bo prišlo do velike politične debate, ki bo sledila izjavi vlade.
Po izčrpanju delavnega programa bodo parlamentarne seje do jeseni prekinjene. V prvih dneh jeseni bodo sklicane delegacije k zasedanju. Zasedanju delegacij bo sledilo zopet zborovanje parlamenta, Na dnevnem redu tega zborovanja bo rešitev nacionalnih vprašanj.
Poleti bodo zborovali posamezni odseki. Predvsem bo vlada predlagala zbornici ustanovitev permanentnega odseka, ki bo razpravljal o vseh vojnogospodarskih zadevah, Dalje odseka za ureditev finančnih vprašanj in odseka za izvedbo reforme poslovnika. Glede poslovnika je vlada mnenja, da bi bilo predvsem umestno, da se izvede začetkom samo provizorična reforma poslovnika, da dobi zbornica čas za korenito preuredbo tega vprašanja.
Glede takozvanih narodnih vprašanj bi bilo napr.čno soditi, da bo pričela vlada s pogajanji z obema, strankama. Ta način se ne zdi Clam-Martinicu pripraven. Ampak vlada bo vodila po otvoritvi parlamenta s strankami informativne razgovore, In sicer o čeških zadevah samo s prizadetimi strankami, o »državnem prometnem jeziku« pa z Vsemi strankami zbornice. V slučaju, da bodo zahtevale stranke izvolitev posebnega odseka za ureditev zadev, bo vlada temu predlogu pritrdila,
Imenovanja v gosposki zbornici.
Kakor poroča »Prager Tagblatt« z Dunaja, bo proglašeno imenovanje novih gosposkozborničnih članov v najbližjem času.
Poljski klub.
Kakor poročajo poljski listi z Dunaja, so se pričela pogajanja poljskega kluba z ministrskim predsednikom v zadevi odcepitve Galicije. Posvetovanja bodo trajala več dni. Udeležili se jih bodo tudi razni resortni ministri.
V političnih krogih vzbuja pozornost, da je izvoljen knez Lubomirski za predsednika konservativnega krila poljskega kluba, znani krakovski profesor vitez pl. Javorski pa za podpredsednika. Sodi se, da se pripravljajo v poljskem klubu važne stvari.
Odlikovanju.
Odlikovanja pri 3. pionirskem bata-ijonu. Srebrno hrabrostno svetinjo 2.' vrste so dobili: tit. narednik Runovc Mihael, četovodja Kučera Emil, desetnika Šuta Fr. in Vala Franc, poddesetniki Strajnar Matija, Pichler Ferdinand in Ribič Josip, pionirji Graf Herman, Jurša Ivan, Riegler Anton, Rebec Josip, Komac Andrej, Orešnik Peter, Hejduk Franc in Fink Alojzij,
Odlikovanja pri 87. pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: poddesetnik Jan Ignacij, pešci Leben Iv., Kolar Josip, Fras Anton, Šibret Martin, Kaisersberger Alojzij, Jezernik Josip in Mezorana Josip. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Mori Martin, poddes. Seničar Franc, pešci Pere Anton, Lanišnik Matija in Kaiser Mihael.
»Kateheza za prvence. Priprava za prvo spoved, za prvo sv. obhajilo in za birmo. S papeževim dekretom o zgodnjem obhajilu otrok, se je začela nova doba za vzgojo otrok doma in v šoli. Ker je naloga
katehetov pri pripravi malih otrok za prvo sveto obhajilo zelo težka, bo ta knjižica dobrodošla vsem dušnim pastirjem, pa tudi starišem, ki hočejo s ponavljanjem tvarine podpirati kateheta v šoli. Ne malo veselja pa bodo imeli s knjižico tudi otroci sami. Knjižico je izdalo in založilo društvo slovenskih katehetov, tvarino sta sestavila ljubljanska kateheta A. Čadež in p. Regalat, pregledali pa so tvarino drugi ljubljanski katehetje. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane s poštnino
Naročajte nahitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1-80, za dame K T50, za otroke K 1-20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa'. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Išče se za 1. september
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklino. Ponudbe sprejema pod šifro »September 1050« upravništvo »Slovenca«.
pleskarski in likarski mojster
ti
>,	cesta
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in ločna postrežba. 804
Pridna in poštena
sc proti dobri plači takoj na deželi sprejme v službo za sobo in vrt. Naslov v up avi tega lista pod št. 1072.
dobro, starejšo moč sprejme
Kartonažna trgovina IVAN BON A C, Ljubljana.
z zelo lepimi a neopremljenimi sobami za tujce, z lepimi prostori za gostilno, z ledenico, gospodarskim poslopjem, kegljiščem, stekleno verando, lepim senčnatim vrtom za goste, solnčnatim vrtom za zelenjavo, v mirni, a prometni legi, se
"<®S

Poizve se pod „Promet pozimi i.n poleti 1031" pri upravništvu tega lista.

e
t
i o
na novo zgrajen nasproti kolodvora se radi sanacije posestva prostovoljno proda. K hotelu spada zelo veliko gospodarsko poslopje (a prodajalno, brivnico in poštnim uradom) dve vili in precej obširen vrt (zaraščen park). Hotel je v mirnem času najboljše obiskovan hotel na Bledu. Sodno cenjen na 195.888 K, se proda za več procentov pod to ceno. Resnim reflektantom so na razpolago načrti in sodni cenilni zapisnik. Pojasnila daje lastnik
MZmto Feterasl
hotelir na Bledu.

m
Skoro nov	1032
C!»	F!	«3
PUPIII |!|g!
se proda.
LJubljana, Gradišče 15. L nadstr. levo.
k; mm i > -:
zmszma
prodaja na drcfcvrco in cšsfceto
Takojšnjim aaroeitvsm se Es® še Bahko usžregjlo.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
tarnate čevlje Ciste)
in slamnate podplate za v čevlje
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsnkemu lahko postrežem. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Siobu,-pošta Domžale pri Ljubljani. 107
Ustan. 1910.
Henrik Weisz
dobavlja po povzetju na-iiisr im* sledr'ie Čevlje v v -..ki tyv. MW velikosti. Riziko izklji. :en. JSEill Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Pnr datn-,	, , , skih čevljev K 35.—,
zakon, protokol K K 45.-, in K5o!
K 55. Pnr čevljev za strapac (bakatKi) K jO.—, K 60.-, in K 70.—. Par čevljev za gospode K 45.—, K 50.—, K 55.—, in K 60. Beli moderni platneni čevlji za dame v vsaki velikosti. Čevlji za oti oke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 Skatlja kreme za čevlje K 1. —
nspravo več sežnjev bukovih drv v gozdu blizu dobre ceste, pičlo uro oddaljenem od Škofje loke. Drva bi bilo treba dostaviti na škofjeloški kolodvor. Plača se od sežnja izgotovijenih drv po. dogovoru. Ponudbe sprejema in pojasnila daje
uprava «SLOVENC/l*> pod št. 1060.
>: -.-v "s:,!',	• VM
lABsarae
H


Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma babica, sestra in tašča, gospa
ep
danes, dne 2. majnika t. 1. ob pol 5. uri popoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabljive, blage pokojnice bo dne 4. mejnika t. 1. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 9 na tukajšnje pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanenja. Blago pokojnico priporočamo v molitev.
Ljubljana, dne 2. maja 1917.
Ev enija Hribar roj. Schumi, Emilija Sch; ii
hčeri
Janez Jivbelj, flnton flvbelj
brata
Boris, Zoran, Rado, Mirko, Ženko, Sveto?ar, Peter Hribar
vnuki
Dragotin Hribar, tovarnar
zet
Neža Potokar
sestra
Dragica, Vera, Nada, Ničica, Jožica Hribar
vnukin


dobivate v špecijalni trgovini za milo
Ljubljana, sv. Petra cesta 30
Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in na drobno.	358
razne »ječi
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najv šjih conah trgovska lirma
J. Kn5ia&i, Knpnj).
511(1 |f mP^Zl f Ji Vam plačam, ako Va
8S11 U f Ji MZ sih kurjih očes, bra-
H	i davic in trde kože,
U U il ggŠr SMi tekom 3 dni s kore-nino in brez bolečin
UlSI>VlSllC!fll!TI Cena ločku z jam-£vld UCl&iSalsfifia stvenim pismom
K 1-75, 3 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic. Kemcny, Kaschau
(Kassi) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042
Prosim, oglejte si predležeče obliko notf, in iih bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. CloveSke noge niso vse enake oblike, vsaka noga Ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošt.eveti je dolžnost vsakega izkušen, veščuka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szantner
specialist za ortopedltna ln imntonilčna obuvala
Ljubljana, Selcnburgova ul. 4.
defellna, traona, ortna !n toaletna cuetličsaa semena na debelin In drobno priporoma
$z«i!r St ^fhmlc,
LJiiblfnna, WojEooa ulica 12.
Glasovirje, planine harmonije in crhestrijone
Sr BCmeSeSs
Kolotivorski ulica 26.
124
naaaaaaaaannnaaaanaaci^DaanaanaaaDt]
0 ^^^___ aC3CL-lCr>C3C3C3C3C=JC3C3C3C3n D
salon.
I
[] Q Cenjenim damam priporočam suojo zalogo
G D
o a i o o
D D G 0 D
innnnnaaaauuna
najnovejših slamnikov.
03prfo tučii v opoldanskih urah-Cene priznano nizke.
"0 zalogi noni žalni l^lobul^i.

D D D D
D D □
D D a D
Rozi Tabčič j l
Rimska cesta št. 6 Q Q
D D
CIC3C3CacraC3CacaC3C2C3C3C3C3I=JC2C3C3C3a Q
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše srčnoljubljene sestre, gospodično
Mary Peli
ter za mnogobrojno čaščeče spremstvo pri pogrebu izrekamo tem potom najprisrčnejfio, iskreno zahvalo.
Žalujoča rodbina Peli.
Kranjska industrijska družba Jesenice-Fuži e rabi za svoje tovarne na Savi, Javorniku in Dobravi
in sicer razne delavce pri pečeh, valjavce, strojne delavce, ključavničarje, kurjače, elektrike, težake kokor tudi preddelavce za obrat in električno obratovanje. — Prosilci naj so javijo čimpreje pismeno z navedbo zahteve plače, starosti, samskega stanu ali so oženjeni, jezikovne sposobnosti ter vojaških razmer. — Invalidi naj naznanijo, kako so bili ranjeni in v koliko so sposobni za delo.
orttfflleoe jjj bukove hlode
kupi vsako množino franko vagon
tonama SANSA f Co n Ljubljani.
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
1 s^r*•■'->t......mri i ii	UMI	»rn nrna^-^^i


♦ ♦ ♦ ♦
♦

VABILO NH SUBSKRIPCIJO '
Izredni občni zbor delničarjev je sklenil dne 11. aprila 1917 zvišati delniško glavnico od K 1,000.000'— na K 4,000.000'—; od poviška K 3,000.000'— se izda na podlagi dovoljenja c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 29. junija 1916
H 1,000.000'— v 2580 novi
nom
ZR SUBSKRIPCIJO VELJRJO SLEDEČI POGOJI:
1.	Podpisovanje traja od 1. do 31. maja 1.1.
2.	Na nove delnice imajo v zmislu paragrafa 5. pravil dosedanji delničarji opcijsko pravico po kurzu K 400— za komad, in sicer na eno staro delnico eno novo.
3.	Neoptirane delnice se dodelijo novim subskribentom in si zanje pridrži upravni svet pravico reparticije.
4.	Protivrednost podpisanih delnic je vplačati na;kasueje do 31. julija 1.1.
5.	Ker nove delnice participirajo na čistem dobičku zavoda v letu 1917., vplačajo p. n. subskribenti 5°/„ obresti od nominalnega zneska za čas od 1. januarja t. 1. do dneva vplačila.
♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Ljubljana, 30. aprila 1917.
UPRAVNI SVET.