PRED 8. SEJO CK ZKS
Uresničevanje stabilizacijske politike
V okviru priprav na 8. sejo CK ZKS, na kaleri bodo spregovorili o uresnke-vanju stabilizacijske politike, je delovna skupina, sesta>ljena \i. člancn občin-skega, meslnega in centralnega komileja ZkS ter akliva komunistov — delav-cev v neposredni proizvodnji, obiskala več osnovnih organizacij ZK v naši ob-čini.
V Mesni industrijj Zalog vidijo komunisti svoj prispevek prcdvsem v prizadevanjih /a moderni/acijo proi-zvodnje. po^ebej še klavnice, s čimer
dbo sam
bi si zagotovili večji \/\u/. i kuuiv-Ijajo pa, da imajo izredno nizko akumulacijo, nihovi osebni dohodki so pod povprečjem panoge, fluktua-dja delavcev je 30-odstotna. Čeprav živino kupujejo po cenah, ki so za SO odstotkov višje od dogovorjenih. je kljub temu ne dobijo dovolj. Z lastno vzrejo in s kooperanti si zagotavljajo okoli 75 odstotkov potrebneživine, v /adnjem času so uspešni tudi pri do-hodkovnem povezovanju. Sodijo pa, da mora Ljubljana na tem področju i/oblikovati dolgorofno politiko, predvsem glede združevanja sred-stev.
Med drugim so člani osnovne or-ganizacije ZK v MIZ Zalog opozorili ludi na stalno vnašanje nerazpolože-nja med Ijudi z nepremišljenimi od-ločitvami, ki so potem resda po^o-slokrat umaknjene. a nerazpolože-nje je že ustvarjeno. Ocenjtijejo, da se tisto, kar se v družbi dogovori. ne uresničuje.
Nadaljevanje na 2. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Rogov tozd Sestava dvokoles kljub sodobni tehnologiji, dobro orga-niziranem delovnem procesu, primerni usposobljenosti in delovni dis-ciplini delavcev ter. več kot 20-letnem izvozu posluje na meji rentabil-nosti. Delavri imajo osebne dohodke znatno pod povprečjem panoge, sklada skupne porabe skorajda nimajo. Stanje v tem tozdu je lahko dober primer za konkretno analizo slabosti našega gospodarstva sploh.
Partijska organizacija v tej tovarni oblikuje med ljudmi tako razpo-loženje, da so delavci pripravljeni prispevati svoj delež pri izhodu iz go-spodarskih težav naše družbe. člani zveze komunistov aktivnu delu-jejo v vseh družbenopolitičnih organizaci jah in samoupravnih organih. Ne čutijo pa se usposobljeni /a politično delo med ljudmi, kajti na mnoga vprašanja ne znajo odgovoriti. Sodijo tudi, da je malo vprasanj v naši družbi, o katerih lahko odločajo.
Tudi akliv komunistov — delavcev neposrednih proizvajalcev v naši občini je razpravljal o nalogah Zveze komunistov pri uveljavljanju dolgoročnega programa stabilizarije. Ugotovili so, da so za svoje delo, to je vplivanje na take gospodarske in samoupravne odločitve, ki bi de-lavce spodbudile k boljšemu in kakovostnejšmu delu, premalo idejno-politično usposobljeni. To je tudi razlog, da na sestankih osnovnih or-ganizacij a)i v organih upravljanja, kjer delujejo, ne razpravljajo in ne povedo svojih stališč. V razprave se vključujejo lc takrat, kadar gre za disciplinske prekrške ali stanovanja, ne morejo pa oceniti predlogov strokovnih služb. Govorili so še o socialnem položaju delavcev v nepo-sredni proizvodnji, o depozitu in o predlogih za uvedbo davkov na po-sest hiše, ki je zbudil veliko ogorčenja. Že v preteklosti nismo znali preprečiti neopravičenega bogatenja oziroma bogatenja mimo dela, so menili, in izrazili dvom, da bomo to sposobni storiti v prihodnje.
Gospodarska situacija in stabilizacijski ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja ne morejo biti vzrok za zmanjšanje prizadevanja članov ZK za racionalno gospodarjenje in kvaliteto vzgojno-učnega procesa. Ta tnisel je bila izhodišče za nadal jnjo razpravo na seji osnovne organi-zadje ZK na srednji šoli usmerjenega izobraževanja elektro cnergetske smeri v naši občini. Člani le osnovne organizatije so kritično opozorili na nekatere težave in nepravilnosti, predvsem pa so poudarili, da niso za take stabilizadjske ukrepe, ki bi bremenili samo uporabnike. Pre-pričani so, da še obstajajo notranje rezerve, ki jih bodo izkoristili. Kot primer velikih rezerv, ki pa so zunaj njihovega vpliva, so našteli: preveč različnih učbenikov, med njimi tudi slabih (ugoiavljajo, da so nekateri učbeniki iz drugih jezikovnih področij boljši od slovenskih in bi jih lahko tudi prevedli), šole so obremenjene z administrativnim delom, nerealni normativi za opremljanje nekaterih učilnic, tako na primer kemije in biologije. Da bi opremili te učilnice lako, kot je zahtevano, bi potrebovali 2 milijona 700 tisoč dinarjev, vendar bi jim zato zmanjkalo denarja za usposobitev tistih učilnic, ki so za pouk na tej šoli pomemb-nejše.
D. J.