Naročnina Dnevno lidttja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedei|>lt« Izdalo celole no v Jugo-slavltl SO Din, za Inozemstvo lOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I »tolp. pellt-vrsia moli oglnsl po I 30 ln 2D.veC|l oglasi nad -13 mm vi&lne p» Din 2-3U, veliki po 3 In < Din. v uredniik«'!» delu vrstica po 10 Dlo □ Pn veCiem џ naročilu pepusi IzUle oli 4 zjutraj razen pondelmn ln dneva po praznlKu Uredništvo te v Kopitarjevi ulici il. 6 111 Vokoplal se ne vrat.a/o. nelranhlrana pisma sc nc spre/emulo * Urednlilva telefon il. JOS«, upravnlilva it. 2329 Večje ljubezni nima nihče, kakor ie ta, da kdo dà svoje življenje za svoje brale. Veliki teden pravemu kristjanu ni golo praznovanje preteklih zgodovinskih dogodkov niti samô niz cerkvenih obredov in sim-bolizujočih ljudskih navad. V velikem tednu doiivlja krščanska duša na najresničnejši način sama sebe, svoje najgloblje življenje, mistično pogreznjeno v trpljenje in vstajenje Boga-človeka, ki nas izveličuje. Tako doživlja te praznike iz roda v rod mali slovenski narod kot dramo svojega lastnega življenja, ne kot simbol, ampak realno isti-nitost, kot dogmo Trpljenja in Vstajenja Onega, ki je edino resnično Življenje in vsem drugim daje večno življenje. In malokateri narod jih doživlja tako globoko in resnično kot slovenski. Ko bodo zbrane naše družine okoli velikonočnega blagoslova, se bodo spomnile onih, ki jih ni več ob slavnostno pogrnjeni mizi: rajnih, v tujini bivajočih izseljencev, v svetovni vojski padlih in v neznani zemlji pokopanih, živih in umrlih, poveličanja čakajočih udov slovenskega občestva. Pa, ko se mnogi drugi narodi vesele, da so vsi njegovi živi člani zbrani okoli enega omizja, da žive skupaj eno svobodno življenje v nepretrgani zvezi s središčem in medseboj, da je vsak najmanjši ud tega telesa zaščiten, kjerkoli biva, slovenski narod britko pogreša sinov in hčera, ki so odtrgani od njega, ki še živi in krepki, usihajo daleč od svoje matere... Sredi Vstajenja, ko eni svobodno živimo skupno državno življenje, celotno telo narodovo trpi trpljenje od njega odrezanih, v enem ritmu z njega srcem utripajočih udov; praznujoč Vstajenje, se zvijamo še v bolečinah Razpetega, kličoč: Bog, naš Bog, zakaj si nas zapustil!? In naš pogled se ozira po celi zemlji, po kateri polje naša kri: sledi bisernemu blesku naše gorske velikane odsevajočega toka Soče, objemlje že v nežno cvetje vseskozi odeto vipavsko dolino, naša Brda in trpki Kras, se ljubeče odpočije na zemlji, ki je v svoji otožni lepoti najmilejša jugoslovanskemu srcu, na rodovini velikega in dobrega Jurja Dobrile, in utone v morju, ki obliva obali od vekov naše domovine... Vse to nam je dal Bog, je naša kri pojila, naš znoj obdeloval in naše roke lepšale, vse je odtrgala od nas zlobna človeška roka, nenasitni pohlep po tujem in premišljena krivica. In na dnu našega vstajenskega Aleluja zamolklo plalca naše srce v žalnici: *>Poslušajte, prosim vsa ljudstva, in poglejte mojo bolečino: moje device in mladeniči so odpeljani v sužnost«... Velike križe je nosil skozi zgodovino slovenski narod, toda bili so mu vsi v Vstajenje. Danes nosi najtežjega, pa mu bo v najveličastnejše Vstajenje, če dobro prestane preizkušnjo. Ko loliko narodov tone v uživanju, si hoče prilastiti še več in kopiči bogastva v svoj propad, nam je Hog naložil trpljenje, ki naj preizkusi, koliko smo vredni, trpljenje naroda, ki ga je razrezala osvajalska roka. V blagoslov nam bo, če spoznamo, kako dragocena je svoboda in državna neodvisnost, v kateri živimo eni, in kakšno odgovornost nam nalaga, da ne razdiramo, ampak gradimo v prvi vrsti za one, Ici so naši, pa od nas ločeni. Njihovo trpljenje je najjačji pod-net k razvitku naših najboljših sil, ohranja naš idealizem in nas varje okuženja po materializmu sitih in zadovoljnih. Iz vsakdanjih zdražb nas dviga k onemu, kar je celemu rodu skupno. Po svojih trpečih bratih in trpeč z njimi se darujemo Bogu, da nas še bolj izčisti, okrepi in zbudi naše najlepše moči. Najkrasnejše proizvode našega dulia se imamo zahvaliti njim, ki zdi-hujejo daleč od nas in orošajo naš trud s svojimi solzami; oni so skriti vir, iz katerega poteka pogon k najlepšim tvorbam našega genija po Osvobojenju. Blagoslov je to naše trpljenje ludi onim, ki jih preganjajo, ko se izkaže, da je ljubezen in žrtev za druge močnejša ko nasilje in grabežljivost, ko bo svet videl, da je naš nacionalizem tudi spoštovanje do drugih, pravica za vsakega in mir vsem, ki jih je Bog ustvaril v svojo podobo na zemlji. Osvo-bodivši sebe od malenkosti, medsebojnega zdražbarstva, sebičnosti in koristo'ovstva, tvorec velika dela duha, lepe besede, ob-festvenega čuta, razvijajoč svojo slovensko kulturo do viška, postanemo vredni, da osvobodimo vsr ki jrčijo vod jarmom krivice-Mislimo nanje, delajmo zanje, žrtvujmo se sanje, živimo n j i m , celemu rodu, in zašije nam končno Vstajenje. Aleluja! Voja Marinković ponudil Uzunoviču svoj vstop v vlado. RADI NOVEGA SPORA Z ITALIJO. - UZUNOVIČEVA IZJAVA. - RADIKALNI KLUB ZA VLADO. — PAŠIČEVCI POPUŠČAJO. Belgrad, 15. aprila. (Izv.) Obvestilo, ki ga je italijanska agencija »Štefani« poslala kot obvestilo predsednika italijanske vlade, v katerem se med ost lim trdi, da tiranski pakt spl.h ne more b.ti predmet direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo, češ da se tiranski pakt Jugoslavije ne tiče, je v vseh tinka šnjh kregih izzval veliko vznemirjenje. Dosedaj je Italija pokazala precej pripravlje-noeti za direktna pogajanja, s tem komunikejem pa so vsa nadaljnja pogajanja ostala skoro brez vsakega pomena. Z ozirom na to, da je istočasno italijansko časopisje pričelo novo obširno kampanjo proti naši državi, se v nekaterih krogih smatra, da stojimo pred novimi ?aplelljaji z Italijo, ki bo vse poskušala izkoristiti proti naši državi. Zato je ravno la vznemirjenost ponekod te m več j a. V zvezi s tem smatrajo nekateri krogi za potrebno naglasiti, da bi bilo v notranji politiki treba stoTiti takšne spremembe, ki bi dale močno vludo vseh strank, vlado najširše kon-renlmcije, da bi v vsakem danem slučaju lahko energično nastop la proti italijanski vladi in proti vsem n meram proti naši državi. P. sebno demokrati naglašajo potrebo razširitve sedanje koalicije z vstopom demokratske zajednice. V tej smeri so storili d.rektne korake. Tekom dopoldneva je Voja Marinković najpreje obiskal predsednika vlade Nikola Uzunoviča in mu ponudil v imenu Demokratske za.ednice vstop v sedanjo vlado. Popoldne je bil sprejet Voja Mar nkovič v dvoru v avdienco. po kateri je bil v dvoru Nikola Uzunovič. Nato sta se v predsedništvu vlade ponovnn sestala Voja Marinković in Nikola Uzunovič. Obiskom Voje Marinkovića se daje poseben pomen. Kakor znano, Voja Mar nkovič že davno ni odobraval stališča Demokratske zajednice M slilo se je, da vodi posebno akcijo za približanje nekaterih demokratskih po- slancev sedanji vladi. Dosedaj njegovi razgovori n so obrodili nobenega u.*peha. rredsednik vlade Nikola Uzunovič je po sestankih izjavil, da naj časnikarji, ki nepo-s.eno pišejo o krizi, malo pregledajo, kaj so vse pisali, potem bodo pač v.deli, da so bile nj.hove kombinacije samo kombinacije in naj iz tega izvajajo potreben nauk. Kl ub temu se tekom večera vzdržuje vest, da namerava Voja Marinković z nekaterimi poslanci na vsak način vstopiti v sedanjo vlado. Zanimivo je, da je predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič že več dni bolan in ne zapušča sobe. Voja Marinkovič se je tekom dneva posvetoval s svojimi prijatelji. Večina krogov je mnenja, da za eedaj kPub tem najnovejšim ponudbam demokratov ni še v prihodnjih dneh pričakovati večjih sprememb. Časopisje, med njim sam. dem. »Reč«, se je popolnoma pomir.lo s stanjem. Današnja »Reče piše, da ni pričakovati sprememb do 19. aprila Na ta način odlaga časopisje svoje sen acije cd dne do dne. 18. aprila se bo sestal radikalni klub. Na tej seji se bo ra pravljalo o obtožbi in seda-n em polhičneni položaju. Nikola Uzunovič bo ob tej priliki zahteval od radikalnega kluba, da se izjavi za obtožnico ali proti njej, za zaupnico radikalnim članom vlade ali proti, da bi na ta način končno že enkrat preiskal različne verzije, ki krožijo v javnosti. Gotovo je, da bo Nikola Uzunovič na tej Jasr.o je — pravi »Germania« — da se more doseči sporazum z Italijo le na podlagi popolne enakosti. Kakor je Jugoslovan trezen in nešovinističen, tako so z upravičenim ponosom ozira na svoje žrtve za narodno zedi-njenje. Na pritisk reagira prav tako malo, kakor se ne bo nikdar ponižno udal. Kakega sovraštva proti Italiji ali razburjenja ni nikjer opaziti; povsodi vlada mir. toda ne mir pred viharjem, marveč mir svoje moči se zaveda-jočega discipliniranega naroda To je ozračje za sporazum. Pogoj je seveda: neodvisnost Albanije mora ostali v vsakem oziru nedotaknjena. Ci m lojalneje bo Italija izvedla začeta pogajanja, čim točneje bo sodelovanje velesil zagotovilo samostojnost Albanije, tem goto- veje je, da se mir na Balkanu ne bo kršil _ čisto gotovo pa ne od strani Jugoslavije. Balkan balkanski m narodom, je logično geslo spoznanja, da je predvojna rivaliteta velesil na Balkanu danes čisto nesodobna in more roditi le odpor in zmedo.« Nato prehaja člankar na odnošajo med Jugoslovani in Nemci in z zadoščenjem ugotavlja, da so se med vojno in po njej oboji tako daleč spoznali, da se medsebojno cenijo in spoštujejo. Sovražnikov nemškega naroda bi danes v Jugoslaviji ne našel. Ob sklepu pravi člankar: »Ako po vseh danih vidikih motrimo Jugoslavijo kot državo in narod, ne moremo dvomiti, da čaka to, na temelju narodnostnega načela nastale nove državne tvorbe velika bodočnost. Mladi, krepki narod, preprost, skromen, trezno misleč in brez velikih zahtev v svojem žlvijenju, je bil 1. 1918. kol velika država sprejet v družino evropskih narodov, dočini je še pred štiridesetimi leti plapolala na Kalimegdanu zastava turškega paše. Nemi ci moramo priti s tem narodom v osebno do-tiko in pokazati zanimanje in ranmevanje za njegove probleme, jugoslovanski krogi so pripravljeni, da nam podajo roko v vzajemno prijateljstvo. Samoupravni proračun ljubljanske oblasti t F. K—n. Oblastna skupščina mora po členu 69 zakona o samoupravah najdalje dva meseca po svo0em rednem sklicanju rešiti svoj proračun. Ker se sestane ljubljanska oblastna skupščina v torek 19 aprila, l>o prihodnji teden vršila evojo naj\a>nejšo nalog«. Dasi še ne bo mogoče, ug' loviti proračuna v vseh točkah, dokler ne bodo z državo dogovorjene vse podrobnosti o finansiranju oblastne samouprave, bo vendar ta proračun izredno važen, ker bo poka/al obrise področja oblastne samouprave. Preden se je bavil finančni odsek naše ob-рло)оЖ\ of 'uionn^BJOjd s enr^sdinje etrjsrrj najprej posle, ki hi jih naj prevzela samouprava od države. So to predvsem posli, ka^ kor jih je vršil že nekdanji deželni zbor in sicer: 1. nad/.orstvo nad občinami, 2. pospeševanje kiueti.;stva (kmetijski pouk in kmetijska izobrazba; gospodinjsko šolstvo; pospeševanje živinoreje, perutninarstva, ribarstva in čebelarstva; pospeševanje vinarstva, sadjarstva, vrtnarstva; pospeševanje zadružništva, zlasti mlekarskega) in oblastno veterinarstvo, 3. skrb za oblastne ceste, mostove in visoke stavbe, 4. p>speše\anje obrti in trgovine (podjioie za nadaljevalne in strokovne šole, za domačo obrt, zavod za pospeševanje obrti, tujski promet in turistika), 5. zdravstvo (ohlajene bolnice: splošna bolnica v Ljubljani z otroško in žensko bolnico, bolnica za duševne bolezni, bolnica v Brežicah; skrb za zdravstvo v okrajih) ter socialno skrbstvo (varstvo mladine: dečji domovi, vzga.ališče za dečke, zavod za slepe otroke in gluhoneninca) in 0. gasilstvo. Naša samouprava bi torej po tem načrtu prevzela vse področje bivšega deželnega zbora izvzemši šolstvo, ki ostane državno, razven tega bi pa še prevzela agrarne operacije, oddelek za zgradbo hudournikov, vse državne drevesnice in Osrednji zavod za žensko domačo obrt z vsemi tečaji Načrt proračuna predvideva tudi ustanovitev nekaterih važnih naprav, n. pr. zavod za kmetijsko pre- in poizkusivo (z oddelki za semenogoj-etvo, za -zatiranje rastlinskih škodljivcev in za kmetijske poizkuse). Proračun polaga posebno važnost na kmetijski napredek: na uvedbo novih metod obdelovanja in novih strojev, na zadružno propagando, na razetavn.štvo in gozdarski pouk. Stroški za socialno skrbetvo pred.idevajo p-dpore našim iz.- in preseljen-cern, delavstvu za specialno strokovno iz-obrazbo in za izobrazbo delavskih gospodinj. Stroški znašajo okroglo svoto 50 milijonov dinarjev. Od te evote odpade: 1. za splošno oblastno upravo (za obl. skupščino, obL odbor in obl. urade) Din 2. na kmetijstvo Din 3. na javna dela (zlasti ceste) Din 4. na obrt in trgovino Din 5. na zdravstvo in soc. skrbstvo Din 6. na prosveto Din 7. na razno Din 2,500.000 7,000.000 13,000.000 1,225.000 24,500.000 .500.000 1,200.000 Lastnih dohodkov jo proračunjenih krog 9,000.000 dinarjev, največ od zdravstva. Končno bodi še omenjeno, da ee po načrtu zvišajo dosedanje sramotne plače cestarjev za okrog sto odstotkov. Proračun obsega le redne, tekoče izdatke, izredni stroški za nove ceste, vodovode, melioracije itd. se pa naj bi krili iz dolgoročnega investicijskega posojila — stališče, ki zavzema odločno glede državnega proračuna sedanji finančni minister. Finančnemu odseku je bil predložen tudi investicijski načrt, ki seveda še ni izdelan v podrobnostih in je še jako pomanjkljiv. Vendar se pa vidi iz tega načrta, da bo samo vzpostavitev oblastnih poslopij v redno stavbeno stanje stala 5 milijonov dinarjev brez ozira na povečanja in nove zgradbe, ki so preračunane na 26 milijonov dinarjev. Zagradba hudournikov bo stala v prihodnjih 15 do 20 letih do 10 milijonov dinarjev, regulacija rek in melioracije do 90 mili jenov dinarjev (od tega regulacija Ljubljanice 33 milijonov in Kamniške Bistrice 14 milijonov, vodna preskrba bi stala po tem načrtu do tO milijonov dinarjev, vzpostavitev cest v redno stanje 12 milijonov dinarjev (ta znesek je dolžna po zakonu državna uprava okr. cestnim odborom), vremenske katastrofe so povzročile na cestah, ki večinoma še niso popravljene škode do 15 milijonov dinarjev. Končno bi stale nove zgradbe cest, ki so že izdelane v projektih nad 50 milijonov dinarjev, od tega skoraj polovico nova ccsta za Savo, popravila in nove zgradbe mostov pa do deset milijonov. Naša oblastna skupščina torej pred važnimi gospodarskimi nalogami, če se ji posreči, vsaj da zagotovi izvršitev dela tega gospodarskega programa, se bo s tem bistveno ublažila sedanja našn gospodarska kriza. Volitve v Nacionalrat in v deželni Љот na Koroškem. Koroški Slovenci gremo samostojno kot »Slovenska stranka« v volivni boj. To je sa-moobsebi umevno. Odkar obstoji v zgodovini Gorotan kot samosvoja dežela, smo mi Slovenci prvoro eni v deželi. Tlačili so nas grofje, mi smo ostali. VtsenemSka Avstrija se je zarotila, da nas ugonobi, mi smo jo preživeb! Najhujše pa, kar je prišlo na nas koroške Slovence, je bil plebiscit in poplebiscitno peklensko divjanje zoper nas. Vse stranke v deželi — krščanske ш protikrščanske v div-nem objemu — so se zarotile, da našo eksi-Btencu zanikajo. Tem bolj je sedaj nača dolžnost, da pokažemo t tem voli vnem boju, da smo kot samosvoj narod šc v deželi. Trenotek je resen, je zgodovinski! Vse stranke — in sedem jim je na Koroškem! — vabijo Slovence, da bi jim oddali svoje glasove. Agitatorji vseh sedom strank letajo po slovenskem delu Gorotana od hiše do hiše, od volivca do volivca, da bi dobili naše glasove. Zakaj? Da bi nas absorbirale, utopile v svojem nemštvu in potem rekle: Slovencev, kot narod ni reč na Koroškem! Se nikoli v zgodovini še ni bilo take nevarnosti za obstoj koroških Slovencev kakor sedaj! In še se najdejo krakovidneži, ki prav očetovsko-modro svetujejo, naj grejo koroški Slovenci vsaj (!) prj teh volitvah z nemškimi krščanskimi socijalci, ali vsaj z »Einlieils-listo«! To bi bila naša narodna smrt. Vsa Ger-m an ija z Mussolinijein vred, bi zakrohotala: Na Koroškem ni več Slovencev! » » • Za deželni zbor je voditelj liste: župnik Stare v HfKlišah, za njim dr. Petek, zdravnik v Velikr/vcu in mednarodni zastopnik koro-Ske manjšine, tretji posestnik Vošpernik, stara narodna korenina v Podravljah bbzu Beljaka. Za Nacijonalrat pa kandidira župnik Vinko Poljan ee, Stajerc, pa je študiral in pa-stiroval vedno na Koroškem in je bil dosedaj tudi naš deželni poslanec. Kdo na vsem krščanskem svetu bo nam koroškim Slovencem zameril, da gremo s svojimi kandidati samostojno v volivni boj? Pač! Kdo je? Koroški škof, prevzv. g. dT. ПеГ-ter, ki ga osebno in kot škofa vsi spoštujemo, lopcr njegov politični korak pa najodločnejše protestiramo! On ni dovolil, in sicer šele post festum, ko je rok za spremembo volivnih kandidatov p >sta\no že minul, da bi župnik Poljanec kan-.didiral za državni zbor. (Po novem cerkvenem zakoniku Ima namreč škof to pravico.) Izgovarja se pa g. škof (št. 970, ddo 11. aprila 1027), da ni mogel prej ugoditi prošnji žup-nika-kandidata Pol.anca. ker je bival (škof namreč) v Karlovih varili. Dalje, da je kandidatura Slovenca v državni zbor »rein nutz-los« (popolnoma brez koristi), da je ta kandidatura, tako je v dekretu, za duhovnika škodljiva demonstracija (»Schadlic.be Démonstration*:),«); dalje pravi, da »večji del slovenskega ldera v deželi« ni za to kandidaturo!< • * * Tako torej! V zadnjem trenotku tak afront proti koroškim Slovenccm! ln od take strani ! Kdo se ne spomni pri tej priložnosti fa-moznega odloka istega g. škofa, ki ga je tik pred plebiscitom izdal proti proštu Randlu v Dobrlivasi in ki je veljal vsem Slovencem v plebiscitni coni, in Iti je bil — značilno — naslovljen na: Kntoličane koroške dežele (an die Katholiken Kiirntens) ter je škodoval soodlo-čilno nam vsem koroškim Slovencem. Tedaj je bil škof, ki je rodom Bavarec, slabo informiran ter se je pozneje opravičeval. * * * Če postavimo mi koroški Slovenci svojo samostojno listo tudi za nacijonalrat, je vendar to naša stvar. To nujno zahteva naša taktika. Ze zaradi enostavnejšega ravnanja z volivni mi Ustki, ker se oba (za Celovec in za Dunaj) držita vkup. In ti volivni listki so že vsi tiskani in vri razposlani! Pristavimo še, da je župnik Poljanec nam koroškim Slovencem najbolj priljubljen poslanec in kandidat. Korak g. škofa dr. Hefterja pomeni udarec, ki zoper njega ogorčeno protestiramo vsi Slovenci, ker je v škodo vsemu našemu narodu I BAZPItAVA PROTI ZANNIBONIJU. v Rim, 15. aprila. (Izv.) V popoldanski razpravi proti Zanniboniju in tovarišem je izpovedal Qunglia med drugim, da je Zanni-boni 1. novembra zahteval od generala Ca-pello 4000 lir. Zanniboni izjavi, da je dobil le 500 lir kot posojilo zase, Quaglia pa vztraja na svoji izjavi. Zanniboni je izjavil tudi, da je bil Quaglia pripravljen sam sodelovali pri atentatu, kar pa je Quaglia energično zanikal. Priča Biastri je izjavil, da je ob priliki zborovanja v Franciji, ki se je vršilo nekaj mesecev pred atentatom in na katerem so bili navzoči tudi protifašistovski izgnanci, padla izjava, da so dogodki v Italiji zreli in da bo kmalu padla odločitev. Priča Barnava je izjavil, da mu je Caligaro po atentatu rekel, da so mu ponudili 250.000 lir, da bi organiziral posebno akcijsko četo. Zalsiševanje se je nato odložilo na 19. t. m. Spominjajte se Podpornega društva slepih, Uubliana. Wolfova 121 Oblastva in protiaikoholni boi. Eppùr ei imiove! Tudi oblastva dobivajo vedno več zmista za odvračanje alkoholne epidemije. V rokah imam najnovejšo okrožnico velikega župana ljubljanske oblasti od 28. marca 1927, U. br. 3590. »Pobijanje pijančevanja ob priliki rekrntovanja« se glasi napis te okrožnice. Njen namen je preprečiti qna včasih naravnost škandalozna dejanja, ki jih uganjajo ne le fantje tedaj, ko prihajajo na vojaške nabore ln mladi rekruti, ko nastopajo dejansko vojaško službo, marveč tudi starejša in do-služeni vojaki, ko prihajajo na vojaške vaje (vojni obvezniki), L dr. Ce je bil še kdo v dvomu, da je tudi tu potreben brezobziren protiaikoholni boj, ta se je lahko prepričal o tem nedavno, ko so prihajali rekruti — poleg vsega še na nedeljo, kar res ni bilo potrebno ki naj se vojaška oblast ozira na to v prihodnje! — na aktivno službovanje v kadru. »Ajnrikamo, auf prm - itd. Reči moram, da je bilo zlasti popoldne t Leto nedeljo tam ob vojašnici v bližini cerkve Srca Jezusovega toliko klet-vine in drugega — oprostite izrazu! — svinjar-skega klafanja, da je morala stare može oblivati rdečica sramu v obraz. Ni lepo, da moramo pihati o tem. Toda, ali naj zakrivamo grde gnojne rane z angleškim obližem, mesto da jih izrežemo in iz-žgemo? Vojaška oblast sama je smatrala za potrebno v javnosti ugotoviti, da so morali pobrati fantom cele steklenice žganja in ga zliti v kanal, kamor pravzaprav spada Občine, društva, šola. cerkev: vsi naj nastopijo, da se ne bodo več |>o-navljali talci prizori, ki nas sramote pred javnostjo in pred očmi častnikov bratskega srbskega naroda, ki vedo, kaj pomenja trezna armada v službi domovine. Da se povrnem na kratko k omenjeni okrožnici. V njej naroča veliki župan na podlagi 5 54 veljavnoga obrtnega reda vsem okrajnim glavarjem in mestnemu magistratu v Ljubl/anl, da naj izdado ob vsakoletnih naborih uredbo, s katero naj so izreče za kraje in dneve, ko se vrši rekru-tovanje, prepoved, tofiti ali ponujati v gostilniških in kavarniških lokalih alkoholne pijače rekrutom dotlej, dokler traja nabor. Prepoved ne veljaj samo za gostilničarje in kavarnarje, ampak tudi za goste, ki rekrutom ne smejo ponujati pijač v gostilniških prostorih. Ta prepoved velja tudi za druge prib'ke, ko se sestane jo v večjem številu vojaški službi zavezane osebe, ko prihajajo vojni obvezniki (nekdanji rezervisti) na orožne vaje, ali ko prihajajo k priobčevanju vojnega razporeda. — Dalje odreja okrožnica, da naj se rekruti in obvezniki še posebe svare, naj nikar ne odhajajo pijani v kadrsko službo odnosno na orožne vaje; naj ne povzročajo med vožnjo nemirov ali neredov; in naj ne zagreše kakih drugih kaznjivih dejanj, ker bi jih tudi vojaška oblast zavoljo njih najstrožje kaznovala. Mi pristavljamo še s svoje strani: Naj z eno besedo rečeno — ne bodo sirovine, marveč naj dejanski jxrkažejo, da eo sinovi visnkoknltnmcga slovenskega naroda, čigar imena naj no sramote pred svetom s pijanostjo ln z nedostojnim obnašanjem. Vesr-lega in poštenega petja, ki je mogoče in še vse lepše v treznosti, jim pač nikdo ne bo oporekal. Orožništvo ima nalog, paziti na to, da se bo narodba velikega župana v resnici tudi strogo izvrševala. Otrok ne v gostilne! Tudi poglavje v protialkobolnem boju, ki so Tudi poglavje o protialkoholnem boju, ki ве etilnali, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami« (Uradni list, št. 268, z dne 3.9. 1925, št. Ur. 1. 83.)dolo& v členu 55., litt. c) iz-rečno, da je lastnikom obratovalnic prepovedano dajati osebam pod 18. leti v javnih lokalih alkoholno pijače, najsi fo v družbi odraslih oseh. Po prav tej določbi smejo zahajati osebe pod 18. leti v kavarne, gostilne in restavracije le zaradi hranjenja, ali pa le v družbi odraslih (slarišev, L dr.). Toda niti tedaj se jim ne smejo točiti alkoholne pijače. Bi se jim ne smele — moramo reči na žalost. Kajti do danes res še ne poznamo gostilničarja, ki bi sc držal teh predpisov, niti tedaj, če je samo celo župan, ki mora predpise tudi izvrševati. Imel sem že priliko grajati prav v »Slovencu«, kako vlačijo brezvestni starši — celo matere I — v gostilne še napol dojenčke. A kar je najhuje, da jih nalivajo celo z vinom, ki dostikrat niti nI vino, ampak kaka ponarejena brozga Taki »materi« bi jih odmeril jaz, če bi imel moč bi pravico, — z brezovko eno manj kot štirideset. Že veste kako! Ce nimnš mati svojemu otroku dati drugega varstva doma, ostani doma pri njem samat To bi Učinek kopeli za noge s soljo sv. Rokci Prvi dan «•trti du Ako raztopimo malo množino soli ev Roka za nog« v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, Iti so se pojavilo vsled ti&čanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, oezuoeno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano ob nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očeea in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez uoža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv Rok» za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji |)ostanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poijubno hodite in vej ur stojite na onem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16'—. Dobiva se v vsaki lekarni Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj nt glavno zastopstvo za 8. II. S. NADA DMOGEHIA Kolar I Uabrić Subotlca, S trosim aye rov a ul. 2. Telefon 637. ali na DSOGERIjO SANITAS Ltubljanu, depot za Slovenijo. Izviren samo v zelenem zavoju. bila prava materinska požrtvovalnost. Ne dajaj prednosti »požrt«—vovalnosti, egoistične v zabavo sebi I Naša zahteva pa je ln bodi, da se navedeol pravilnik res tudi izvaja in krivci kaznujejo. Ali so ovadbo umestne? Ne morem si kaj, da ne bi ob tej priliki reagiral na neko notico, ki sera jo čital v »Narodnem Dnevniku« z dne 29. marca t L, ko je hotel na-meeto pravične ocene poročevalec nekako perei-flirati Ant. Mrkuuovo knjigo »Alkoholno vprašanje«. Ondl trdi poročevalec, da je vsaka ovadbe zadnje sredstvo, kl se ga more poelužiti kak po-kret. Naj mi dovoli goejxxl od »N. D.«, da sem drugačnega mnenja Res je: prvo je vzgoja, je organizacija. Toda kjer še tako dobra in lepa vzgoja ne zaleže pri trmastem otroku, kaj ho^em drugega nego vzeti v roko leskuvko in ga namazati z njo? To je pai zdravilno sredstvo. Znan je naé lepi slovenski pregovor, da »šiba novo mnéo poje«. Kako pa naj oblastvo našeška nepoboljšljivega člana člove&ke družbe, če nt ve, da je kaj zagrešil Če naj obvelja teorijo, da so ovadbe moida amo-ralne, potem se nam salamensko lahko razruši cel družabni red in ustroj. lx>gično bi bila lahko potem amoralna tudi ovadba poškodbe tuje lastnine, tatvine, ali kršenja kakršnegakoli zakona ali;predpisa. Vsaka ovadba, ki gre zoper osebo nidLi kakega v pijanosti storjenega dejanja, ima osnovo v veljavnih zakonih, določbah in predpisih, in je zato ne le opravičena in dopustna, marvei tudi obvezna. Toliko v tem pogledu Ker sem že pri stvari in sem om^nfl knjigo »Alkoholno vprašanje«, naj se dotaknem še dr. Mi-kičevih izvajanj v »Jutrur od 2. apriki t. 1. Cisto kintko rečeno: Jaz polagam vseeno precej nade n« oblastva. Gre pa zopet za princip: Kjer ni tožnika, ni sodnika. Zato je pač treba, da sodeluje z obla-stvi roko v roki vsa javnost, predvsem n "i javna krajevno-policijska uprava občine in orožništvo. pa tudi sicer vsak dobromisleč državljan. Oblastva bodo že — in prav gotovo storila svoje. Samo vedeti morajo, kaj in kje naj primejo. &e to naj omenjam, da knjiga kaj malo govori o prostituciji in o spolnih boleznih, pač 1« prav rahlo in kolikor je v zvezi z oblastvenimi predpisi glede nemorale, ki je nesporno najzve-stejša sestra alkoholne kuge. Menim, da ne morem bolje zaključiti teh vrstic kakor da priporočam: vsak naj si nabavi A. Mrkunovo knjigo »Alkoholno vprašanje« ter naj jo s pridom bere in se ravn« po njej. Že navora m zopet skupaj. evfci V Zagrebu se mude voditelji slovenskih radičevcev: Ivan Pipan, Albin Prepeluh in dr, Lončar, da pojasnijo Stjepanu Radiču svoje stališče glede spora med Pucljem in Radičem. Vodstvo SKS je sklenilo, da bo SKS pri prihodnjih volitvah v okrajne samouprave nastopala skupno z vsemi strankami, tudi s samostojnimi demokrati proti SLS, da se tak« ustvari napredna fronta, kakor jo že dve leti propagira dr. Gregor Žerjav. Na seji je prišle do velikega prepira med ljubljanskimi tn mariborskimi delegati radi »Panonije« v Mariboru. Kaj se godi doma Zopet velik uspeh SL5. Maribor, 15. aprila. Bolnice na Štajerskem Ln ona v Prekmurju eo bile pod prejšnjimi režimi vedno na tehtnici in eo morali poslanci SLS zastavili v Beigradu vse moči, da so nam oteli te zavode pred zatvoritvljo. Za obstoj slovenskih bolnic žerjavovci ter pucljevci na odločujočih mestih v Beigradu niti z mezincem niso mignili in gre zahvala edinole .T"Urania< potuje po Dalmaciji z več sto izletniki ■A Iz delovanja poštnih organizacij. V nedeljo, dne 10. aprila t L, se je vrtila VIII. redna letna glavna skupščina Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev v salonu Mikličevega hotela v Ljubljani. Zveza izkazuje ob koncu poslovnega leta 704 člane. Ostanek v gotovini iz 1. 1925. je znašal 6242.95 Din. Ob koncu minulega leta je pa bilo društvenega premoženja v gotovini 12.616.76 Din. Vseh dohodkov je bilo lansko leto 49.088.80 Din, izdatkov pa 36.472.04 Din. Čeprav se ni zvišala članarina, vendar je premoženje v gotovini namctlo. Izvoljeni so bili: za predsednika Jožko Jakše, za tajnika Jože Ferluga, za blagajnika pa Franc Martinšek. — Poročila predsednika, tajnika in blagajnika so navzoči z zanimanjem sledili in se ob koncu dnevnega programa zadovoljni razšli. ir Elektrifikacija Crikvenice. Večletna prizadevanja, da bi dobila Crikvenica električno razsvetljavo, so končno dosežena. Že od meseca marca je dobila Crikvenica povsem novo lice. Ulice so razkošno razsvetljene, posebno šetališče ob obali in kopališki park. S tem je v resnici prodrla v vrsto svetovnih kopališč. Vso elektrifikacijo Crikvenice je izvedel z lastnimi sredstvi g. Martin Balen, kateremu je dala občina koncesijo za eksploata-cijo skozi 20 let. To je bil v resnici edini način, da dobi Crikvcnica dobro in ceneno razsvetljavo. Sama investicija elektrifikacije znaša okrog 2 milijona dinarjev. Cena struje je maksimirana za javno razsvetljavo 5 Din po kva, za privatno razsvetljavo 8.50 Din. V primeri z drugimi novimi centralami je cena dovolj primerna. Centrala in mreža za provaja-nje struje je urejena zelo solidno in na najmodernejši način pod nadzorstvom ing. Edv. Kurschnerja. Izvedbo je napravila poznana svetovna tvrdka »Brovvn - Boveri«. Kopališki gosti bodo iznenadeni, ko ugledajo prvič Cri-kvenico električno razsvetljeno. Tudi domačini pozdravljajo ta napredek, ker je s tem odpadla zapreka, ki je ogrožala napredek kopališča. ir Pot na Gnnado ob Šmarni gori. Iz k - gov S. P. D. nam poročajo: Šmarna gora je dobila nov dostop iz Vikrč po robu na vrh Grmade in od tod preko sedla na Šmarno goro. To je po Westerjevcm idejnem načrtu trasa B. Steza je dobro markirana ter na obeh izhodiščih, za Božičevo gostilno v Vikerčah in ob križišču na sedlu, označena s kažipoti. Za hojo na Grmado se priporoča pot navzgor, manj pa sestop iz nje. Vzpon se pričenja v Vikrčah izprva jako strmo (45—60"), nato šc vedno strmo s prostim pogledom proti jugu in zapadu (30—40°), končno pa dokaj zložno do vrha Grma.le. Vztrajen pešec potrebuje za vso to pot 45 minut; kdor pa se hoče odpočivati in razgledovati, bo hodil seveda sorazmerno več. Vsekakor se lahko pride v poldrugi uri iz Vikrč preko Grmade na Šmarno goro. Občinstvo opozarjamo, da se priporoča ta novo markirana pot zlasti tistim turistom, ki se hočejo dobro pretegr.iti, prezračiti, osebenčiti in pre. potiti. Vsekakor je hoja na Grmado brez nevarnosti za tistega, ki se bo držal markirane poti. Resno pa svarimo, da bi se nespretni ljudje spuščali izven steze po skalah ali si iskali druge smeri kakor po markirani stezi. Naravno, da se priporoča za to hojo okovana obutel. V higijenskem in turističnem pogledu pomen ta steza za šmarnogorske izletnike velik napredek. Končno še pripominjamo, da prevaža brodnik pri Mednem od vsakega vlaka in k vsakemu vlaku, razen če je Sava toliko narastla, da brodnik ne more predrožiti. •k Opozorilo izletnikom. V pomladanskem času se žal često dogaja, da napravijo objestni nedeljski izletniki dokaj škode v prosti naravi. Nesmiselno trgajo in pulijo cvetke, hodijo po tratah, njivah in gajih, koder ni nobene poti, lomijo veje, teptajo setve, sploh se vedejo prostaško in divjaško. Zlasti velika škoda se lahko dogaja s hote ali nehote za-netenim ognjem. Tako n. pr. so taki objestni izletniki o pomladanskem času zanetili že večkrat požar v gozdnih parcelah na Grmadi. IZato resno opozarjamo naše izletnike, da naj nikar ne mečejo proč tlečih utrinkov in ogorkov cigaret, ker s tem lahko povzročijo veliko škode na mladih gozdnih nasadih. Sploh pa pričakuje vsa javnost, da se bodo naši izletniki vedli tako, kakor pristoja olikanim ljudem. Le tako se moremo nadejati, da bo prebivalstvo na kmetih z večjo ljubeznivostjo in uslužnostjo šlo izletnikom in turistom na roko kakor doslej. -Ar Stanovanjski zakon. V Zagrebu se je te dni vršil kongres stanovanjskih najemnikov iz cele države. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona do 1. maja 1934. ir Poročil se je dne 12. t. m. v Novem Sadu g. Miroslav .Kvas z gdč. Emilijo Szikla, hčerko direktorja v Novem Sadu. Čestitamo! ir III. književna tombola Jugoslovanske Matice. S številkami: 24, 7, 43, 33, 34, 68, 21, 6, 53, 51, 48, 49, 72, 81, 31, 12, 75, 14, 25, 46, 82, 9, 36, 11, 38, 57 so bili zadeti vsi dobitki od ambov do činkvin. Dne 15. t. m. so sc izžrebale sledeče številke: 85, 76, 16, 59, 8, 41, 40, 1, 90, 79, 27, 66, 29, 74, 64, 30, 63 in 2 in s temi se prične igra za tombolo. Kdor je torej zadel tombolo (vseh 15 številk), naj pošlje svojo tablico na naslov Jugos'ovan-ske Matice, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7, II. Za slučaj, da bo zadetih več tombol, kakor je dobitkov, se bo vršilo za dobitke ie ožje žrebanje. Tablice je poslati najkasneje do 23. t. m. •k Kozje. Sejmarjl, kupci tn prodajalci, pozor! V torek po beli nedelji, i j. 26. aprila, se vrši v Kozjem živinski in kramarski sejem. Opozarjamo že danes na ta sejem, ki je zelo na široko razglašen in na katerem je pričakovati tudi mnogo kupcev. Na zadnji sejem je došlo zelo od daleč kljub slabemu vremenu prav veliko kupcev. Marsikdo bi bil lahko dobro prodal. Le žal je bilo živine premalo. Vzrok je bilo deževno vreme. Vabimo torej kmetovalce, da priženejo obilo živine, saj je prigon živine na kozjasko sejmišče najlažje in vstopnina malenkostna. Vsakdo pa ima tudi obenem priložnost, da živino stehta, ker je mostna teh'niča na razpolago. — Občina trg Kozje. ir Zvonarna Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani je v zadnjem času med mnogimi drugimi dobila naročilo za štiri težke zvonove za Kamnik in podružnico Zale, za dva težka zvona za podružnico Sv. Trojice na Vrhniki in enega težjega za Sv, Rok v Savinjski dolini. Srednja in lahka zvon.c,a so v delu za več drugih cerkev. Zopet nov dokaz, kako veliko zaupanje imajo interesenti v to staro, povsod najbolje poznano zvonarno. •k Naraščanje Drave in Donave. Osiješki i .Jrotclmični urad poroča, da je začela Drava zopet naraščati. V Varaždinu je dosegla 200 nad normalo, v Miholjcu 276 in v Osijeku 348 cm nad normalo. Največji naval Drave pričakujejo v Osijeku danes zvečer. Tudi Donava narašča in je vodna gladina 548 cm nad normalo. ir Katoliški shod v Vinkovcih sc bo vršil 15. in 16. maja. Vsem slovesnostim in zborovanjem bo prisostvoval tudi škof dr. Akša-mović. ir Zborovanje hrvatskih učiteljev. Včeraj se je vršilo v Zagrebu zborovanje zastopnikov hrvatskih učiteljskih društev. Zastopanih je bilo 22 društev s 1050 člani. Sprejeli so resolucijo, v kateri se izjavljajo za skupno sodelovanje vsega učiteljstva v državi. O sporazumu pa ne more biti govora, dokler se ne prekliče policijska prepoved nad delovanjem HUD. Za pogajanja so konipetentni samo zastopniki, ki jih bo določil občni zbor zveze. ir Velik potres. Observatorij pod Triglavom javlja, da so seizmografi zabeležili močan potres v veliki daljavi. Ta potres je dr. Belar napovedal že pred dvema mesecema. •k Podružnice Hipotekarne banke. V Zagrebu, Ljubljani, Osijeku, Banjaloki in še nekaterih večjih mestih se v kratkem otvoxijo podružnice državne Hipotekarne banke. ir Išče se. Ga. Marija Jurković iz Hailes-boro, N. Y., se je obrnila na generalni konzulat v New Yorku s prošnjo, da poišče sedanji naslov in dobi informacije o Stjepanu Grmoji, bratu dotične Jurkovič. Ga. Jurković je dala kot naslov svojega brata vas Struge, pošta Novo selo, in trdi, da je prejšnji dve leti ne-kolikokrat pisala in pošiljala bratu denar, a da od njega ni dobila nobenega odgovora, pa tudi pošta ji ni vračala pisem. Kdor bi vedel o sedanjem naslovu Grmoje, naj to sporoči Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kame-nita ulica 15.' ■k Rogaška Slatina je najceneje in naj-udobneje zdravilišče za ozdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v času pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte! ~k Cvetličarna Nizza, posestnica gospa Fani Hvala v Ljubljani, se je preselila iz Prešernove ulice na Dunajeko cesto št. 9 poleg slaščičarne Novotny ter se priporoča cenjenemu občinstvu za nadaljno naklonjenost tudi v novih lokalih. •k Velikonočnim izletnikom na Gorenjsko (Sv. Jošta in Šmarjetno goro) se priporoča na novo preurejena restavracija na Šmarjetni gori, pol ure od postaje Kranj. Za praznike izborna pečena šunka in pristno vino. Diven razgled. ir Ledvični kamene, pesek in kriz raztaplja in odstranjuje Radenski zdravilni vrelec. Pije sc pričenši tri čaže do 2 litra dnevno. ir Pri pomanjkanju teka, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zaprtju, težkočah prebave, koprivastih izpahkih, srbečici osvobodi naravna »Frunz - Josef« - grcnčica telo strupov gnjilobe, ki se nabero v njem. Že stari veščaki zdravilstva so priznali, da slovi »F r a n z - J o s e f« - voda kot vseskozi zanesljivo čistilo za črevesje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo Ziko brez primesi zrnate kave v popolno zadovolj-nost. •k Žive postrvi! Tvrdka Riba, Ljubljana, Grad šče 7 kupi vsako količino živih postrvi po izredno visoki ceni. •k Olivno olje, pristno dalmatinsko sladko, sveže došlo. Liter 22 Din. Bučno olje, pristno. Liter 15 Din. Viktor Sober, špecerijska trgovina, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4. k Nogavico najceneje v trgovini Dobelc, Pred škofijo 15. k ITO — zobna pasta najboljša. •k Moîko in žensko nogavic« dobite po zelo nizkih conah za velikonočne praznike pri tvrdki Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče 3. ir »Y« kretalni kondenzator. Pri doseda-! njih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse : oostaie na dolnjem kraju skale, vsled česar Obdržite v spominu, da je najbogatejša tzbera faшШ^ svile, modnih gumbov, trakov, čipk, okraskov, НДО^&Шв&Њ'"ГОш nogavic, rokavic, kravat, WÈ Ж ovratnikov, robčkov in Wà sploh vseh potrebščin za wBfvÇîl^f Izpopolnitev dameke in •^-^fft'tV?/! moške toalete edinole т -J.^^VdM pri tvrdki T. EOBR, Ш^^таИ Sv. Petra cesta štev. 2. se med seboj motijo pri sprejemu — taki sprejemal« niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S specijalno obliko plošč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale; karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okretalnim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju. k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. k Ameriške posle, pooblastila b sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan čeme. Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. * Pralno ovratnike — znamke Leo — priporoča gospodom duhovnikom modna trgovina Jos. Podkrajšok, Ljubljana, Jurčičev trS- 2070 •k Perilo, kravate, nogavice Ud., srajce po mori v 24 urah. — Oglejte si te lepo in ugodne stvari breiobvozno v trgovini, i-и P. Magdič, Ljubljana, BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov I Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. СјиШјапа © îz policijsko službo. Na lastno prošnjo je upokojen nadzornik državne varnœtne službe za Slovenijo v Ljubljani g. Peter G e r-z i n i č. O Odvetniški izpit je 15. t. m. napravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani s prav dobrim u.-pehom g. dr. Stanislav Z i t-ko, odvetniški kandidat v pisarni dr. Natlačena v Ljubljani. 0 Zvoza služkinj priredi na velikonočni ponedeljek 18. t. m. izlet k Sv. Urhu nad Do-brunjaini. Odhod je točno ob poltreh, no ob polštirih, kakor je bilo včeraj pomotoma ob javljcno O Seja Kršč. ženske društva bo v torek popoldne ob petih v Jugoslov. tiskarni. O Vstajenje pri sv. Jožefu bo nocoj ob poloemih. Kongregacije pri sv. Jožefu so vab ljene, da se udeleže procesije. Sveče se dobe pri cerkvenih vratih. Na veliko nedeljo je v cerkvi ob 8. slovesna sv. maša, popoldne potresna procesija. © Šentpotersko prosvetno društvo vabi svoje člane, da se v obilnem številu udeleže velikonočne procesije pri sv. Petru. — Zbirališče pri društveni zastavi ob škofijskem vrtu. © Društvo za ljudsko zdravstvo priredi v torek, dne 19. t. m., ob polosmih zvečer v šolski polikliniki (Učiteljišče na Resljevi cesti) predavanje o prvi pomoči (nadaljevanje). Predava g. dr. R. Blumauer. © Predavanje za zdravnike. V torek, dne 19. aprila 1927, ob U. uri predava v bolnici za ženske bolezni dr. Jos. B encan s projekcijo bioskopičnih slik Faurovih gynekoloèkih operacij. Kolegi vabljeni! O 500 potiuh listov je izdala ljubljanska policija te dni potnikom za velikonočen i/Jet v Italijo. Da ne bo preveč razburjenja, je na mestu konštalacija, da so to večinoma primorski Slovenci, ki žele za prazjiike obiskati svoje znance in sorodnike, česar jim ne more seveda nihče zameriti. © Predprodaja vstopnic za tekmo Her-tha : Ilirija 17. in 18. t. m. se vrši v trgovinah J. Goreč, Dunajska cesta, Drago Schwab, Dvorski trg ter trafiki Sever v Šelenburgovi ulici in sicer za sedeže na tribuni in navadno stojišče. Dijaške in članske karte se bodo Izdajale samo pri dnevnih blagajnah proti izkaznicam. Občinstvo so naproša, da ei po možnosti nabavi karto v pred.prodaji, da se izogne navalu pri blagajnah na igrišču. Vstopnice veljajo tudi za predtekmo. — Sk. Ilirija © Umrli so v Ljubljani. Luka Pušnik, obč ubog, 76 let; Marija Sajovic, zasebnica, 72 let; Elza Mikec, /as. uradnica, 22 let; Jul jana Rupnik, žena viš. sodn. ofic., 48 let; Franc Borštnar, posestnik, 24 let; Franc Gašperšič, delavec, 35 let; Avguštin Viršek, sin posest., Pomlad fe tu Varčna Rospodinjn prezrači in prečisti svojo stanovanje. Pri tej priliki prenovite pohištvo g „FUHMOTO" Kdor poizkusi enkrat, ostHne «talen odjemalec I Dobi se v vseh boljših trgovinah. 15 let; Anton Fabiani, zasebnik, 73 let; Stanko Bernik, šol. učenec, 14 let; Alojzija Lavtar, zasebnica, 45 let; Štefan Fajdiga, delavec, 37 let; s. Fabijana Terezija Petino, boln. sestra, 09 lot; Marjeta černič, zasebnica, 50 let; Rudolf Koleša, mizar, pomočnik, 44 let. 0 Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, javlja svojim članom, da zopet redno uraduje v svojem društvenem lokalu v šentpeterski vojašnici. Uradne ure eo začasno vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek cd 0. do 12. in od 16. do 18. ure ter vsako eredo in soboto od 9. do 14. ure. O Sumljivo nagovarjanje. Gospa Elizabeta Kovačeva z Iga je prijavila policiji, da eta dva neznanca individuja sumljivo nagovarjala njeno hčerko Anico v Florjanski ulici. Obljubovala sta ji, da ji preskrbita lepo službo v Zagrebu, da naj gre kar z njima. Dekle je bilo pametno in je sumljivo ponudbo odklonilo, enako tudi povabilo v bližnjo gostilno. Gospa Kovačeva je prepričana, da sta bila to dva trgovca z dekleti, ko sta hotela spraviti zalo Anico v kako hrvatsiko javno То. O Ogenj. Na Turjaškem trgu je neka stranka postavila zaboj z gorečimi smetmi v prostoren kamin, nakar je nastal tu precej velik ogenj in seveda še večji dim. Domačini so avizirali gasilce, vendar pa so ogenj sami pogasili, še predno so gasilci prišli. O Zopet samomor. Z lizolom, ki je dosedaj v modi, je prišel na vrsto drugi, mnogo nevarnejši strup, namreč solna kislina. Prvi je uporabil ta strup strojnik Bricelj v Hradec-kega vasi in zastrupljenju tudi podlegel. Včeraj zjutraj pa je izpil večjo dozo solne kisline mesar Lacko I. v Slomškovi ulici. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu izprali želodec, vendar pa je le malo upanja, da okreva. 0 Vesele praznike želi in se priporoča dosedanjim in novim gostom-naročnikom (naročnicam); Ivan Kosec ml.; liigiionski preurejena brivnica, Prisojna ulica 3. © Opozarjamo na oglas tvrdke E. Gostinca r, strojno pletenje Šmarca pri Kamniku. © Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Ključavničarstvo J o s. W e i b 1, kd se je pred kratkim preselila iz Slomškove ulice na Čopovo cesto št. 10 (vhod z Resljeve ceste). © Velika izbira modernih bluz, nogavic, rokavic ter perila za dame in gospode se dobi po jako nizkih cenah v trgovini A. 2IBERT, Kongresni ti g. 0 Rozine, mandeljne, lešnike itd., najfinejšo kvalitete po zelo nizkih cenah dobite za velikonočne praznike pri Francu Pavlinu, Gradišče št. 3. Maribor □ Proslava 1. maja za krščansko socialistično delavstvo v Mariboru se vrši letos posebno slovesno. Popoldne bo izlet naših organizacij na Gorco pri Sv. Petru, na kar opo* загјато že sedaj vse naše somišljenike v Mariboru in okolici. □ Petje pri slovesni službi božji na Veli-konofi v stolnici bo izvajalo Cecilijino pevsko društvo skupno z vojaškim in po civilistih pomnoženim orkestrom. Izvajala se bo Dvofa-. kova iMissa soleinnis« v D duru. П Priklopitev občine Krčevina k mestni občini. Ponovno želijo nekateri interesirani, da se načne vprašanje priklopitve občine Krčevina k mestni občini. Ker je potrebno, da se to vprašanje v javnosti razpravlja, poudarjamo tu nekatere momente, Ici бо dovolj močni argumenti, da se vsaj del občine priklopi mestu. Ta del občine bi bil predvsem Petrovo selo, Tomšičev drevored vključno do klavnice Woggerer-Welle. V teh delih je velika večina prebivalcev meščanov. Krčevinska občina bi po tej oddelitvi nikakor ne bila na škodi, ker se zdaj nanjo stavijo zahteve v gospodarskem, zdravstvenem, policijskem in socijalnem oziru, kakor na meščansko in ne podeželsko občino. Za one javne naprave, ki jih uporabljajo od mestne občine, pa тотајо občani plačevati veliko višje pristojbine kot v mestu. Tako recimo vodarino plačujejo v mestu le 5 odstotkov, v Krčevini pa 12 odstotkov. Občinski odbor v Krčevini se je zdaj ponovno izrekel proti priklopitvi v celoti kakor tudi le enega dela. Vendar je upati, da se bo ta stvar na zadovolj-nost vseh kmalu rešila. □ Obnovljen spomenik Tegotthoïu. Na Tegetthofovi rojstni hiši v Slomškovi ulici je pritrjena spominska plošča, na kateri pa je bil prebarvan spomenik z oljnato barvo tako, da je bil skoro popolnoma nečitljiv. Lastnik hiše Je sedaj dal napis zopet obnoviti z zlatimi črkami. Prav je tako! Junak Tegetthof je rež il slovansko Primorje pred italijansko invazijo — tega ne zbriše nihče iz zgodovine! Če so Lahi démolirai! njegov krasni spomenik v Puli, ni povoda, da smo ga mi. □ Sestanek duhovnikov tretjerednikov. V sredo, dne 20. t. m., bo na tretjerednem duhovniškem sestanku, ki se vrši ob polpetih v frančiškanskem samostanu referat o mladinskem gibanju. Pridite v obilnem številu. □ Kongresa avtonomnih mest, ki se bo vršil v Zagrebu 7., 8. in 9. maja, se bosta udeležila za Maribor g. župan dr. Josip Leskovar in magistratni ravnatej g. Alojzij Kochler. □ Poskus samomora. Občinski delavec Karl N. si je poskušal prerezati vrat v samomorilnem namenu. Zadel s-j jo opasno rano, ki pa ni bila smrtna. Prepeljali so ga v bolnico. V smrt ga je gnala žalvsl radi smrti žene. □ Razstava tombolo »Doma ubogih« v palači Zadružne gospodarske palače, je sicer že otvorjena, vendar pa sprejema še do Velikega ponedeljka dopoldne nadaljnje darove. Dosedaj je poslalo mnogo novih darovalcev lepa darila, imena sledijo v prihodnjem seznamu darovalcev. Poleg glavnih dobitkov vzbujajo na razstavi pozornosti dve oljnati sliki (Naše morje, od tvrdke »Ažbe« in Pokrajina od ge. Albine dr. Irgoličeve. Cel/e Demokratska uvertura ia občinske volitve. Ogromni zoteni plakati so oznanjali, da so vrši v četrtek zvečer v mali dvorani Celjskega doma strankin zbor celjske osdeesarije. In se je tudi vršil in ni to nikogar moglo razburjati. Stvar je namreč potekla mirno Govorniki so pobijali klerikalnega zmaja, nato pa sc je izvolil nov generalštab, v katerem sede gg. Kalan, Rebek, Zabkar, Sajovic i. dr. Pezo kandidatne liste so naložili dr. Hrašovcu, kar pač že manira zahteva. Da bo kandidiral -g. Rebek, so razume, ker je sicer v nevarnosti celjska tradicija. G. Prekoršek se bo tudi podpisal. Drugih kandidatov .program« si bomo ogledali kdaj prihodnjič. — Glede udeležbe moramo po ponovnem štetju poročati, da je bila naravnost sijajna«. Vsoh skupaj jih je bilo 127, všteto tudi one, ki nimajo volivno pravico, in one, ki so bili samo radovedni. & Cerkvena glasba na veliko nedeljo. Na Veliko nedeljo bodo v vseh celjskih cerkvah nastopali pomnoženi pevski zbori. V opatijski cerkvi bodo ob 10. uri izvajali M. Filke, op. 80, Missa in hon. St. Caroli Borromaei in istega skladatelja Regina roeli, op. 102a. Velikonočna pesmi bodo pete predvsem iz zbirke Slcherl-Premrl 15 velikonočnih pesmi. V Marijini cerkvi je ob 9. uri sledeči glasbeni spored: 1. M. Sohaidacher: Missa solemnis v A-duru, izvaja mešani zbor s popolnim orkestrom; 2. za ofertorij Jos. Gruberjev >Regina coeli«; 3. po maši: M. Schaidacherjev »Feierlicher Auferstehungs-chor«; 4. dr. Faist: Tantum ergo. — Pri Sv. Jožefa izvaja pri slovesni sv. maši po procesiji pomnoženi zbor Sattnerjev »Missa se-raphica«, intioitus bo v koralu, ostalo pri maši Griesbacherjevo. ■©■ Spored velikonočne procesije pri opalij-ski cerkvi. V opatijski cerkvi se prične velikonoč-ena procesija ob 6. uri zvečer in obkroži Glavni trg. Spored: 1. Križ; 2. otroci; 3. možje; 4. dekliška Marijina družba: 5. Najsvetejše; 6. ženske. — Može in mladeniče katoliških organizacij vabimo, da so v obilnem številu priključijo skupini mož. & Vsi odsoki celjskega orlovskega okrožja priredijo ob binkoštnih praznikih dvodnevni izlet za člane in mladce na Sv. Planino. Natančnejše podatke o tem izletu dobe odsekovni predsedniki o priliki splošnih tekem v nedeljo 24. aprila v Celju. & Shocl somišljenikov SLS za bližnjo in daljno celjsko okolico se vTši v nedeljo 24. aprila ob 8. uri zjutraj v vrtni dvorani hotela »Beli vole v Celju. Na siiodu poroča narodni poslanec g. dr. Jakob Hodžar. Agitirajtc žo sedaj za čim številnejšo udeležbo. & Umrli so: Dne 10. aprila Marija Kladen-šek, hišna posestnica. Pred Grofijo 9, stara 50 let. — Dne 11. aprila Pavla Doberšek. hči posetnika na Ostrožnem, stara 51 let. — Dne 12. aprila Frančiška Sajovic, vdova po odvetniku, Gaberje, stara 85 let; Štefanija Oprešnlk, hči delavca, Za-grad, stara 15 let; Ladislav Cepuš, sin Žagarja v Zavodni, star 1 leto. — Naj jim sveti večna luč! 0 Tajništvo Slovensko ljudske stranko ter podružnica uprave in uredništva -»Slovenca* v Celju se prihodnji teden preseli iz dosedanjih prostorov pri >Belem volu« v preurejene prostore v Cankarjevo ulico št. 4, kjer je imela doslej svoj lokal tvrdka Gatej & Comp. Pisarno bo mogoče klicati tudi telefonično na št. 8. Trbovlje Vr®nilca Za pravdo in srce. To Medvedovo igro bodo vprizorili na velikonočni ponedeljek zvečer naši rokodelski pomočniki v svojem domu. Prijatelji lepe igro vljudno vabljeni! Aeroplan, ki pluje zadnje čase skoro vsaki nad Vrhniko v smeri proti Trstu, je baje italijanski tip s tremi propelerji. Za velikonočne praznike vprizori Kat. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki A. Medvedovo »Za pravdo in srce«. Dejanje se vrši v 16. stoletju za časa kmetskih uporov. Ker ie ta drama ena izmed najlepših, obisk toplo priporočamo, posebno, ker je ta predstava zadnja v sezoni. Ifjra se uprizori na velikonočni ponedeljek in se ponovi na belo nedeljo dno 24. t. m., obakrat ob pol 8 zvečer. Vstopnice v predprodaji pri g. Jezeršku. Premog ш razstavo. Za razstavo v Zagreb se kopljejo v jami kosi premoga. Iz zapad-nega obrata se odpošljejo trije komadi, eden je težek čez 4 tone, drugi 3200 kg, nič manj ne bo tehtal tretji. V kocki obsega prvi 1.60 m», drugi nekaj manj. Iz vzhodnega obrata se pošlje 1 komad, oden tudi iz dnevnega kopa. Ti kosi premoga se izkopljejo od spredaj s strojem, v ozadju z roko. Da je te koloso premoga prav lepo videti, se razume. Pogozdovanje nasipov. Ravnateljstvo rudnika hoče to leto nasaditi smrekove sadike po vseh nasipih nad Terezijo. Misel je jako paniotna in hvale vredna. Hrastnik Umestna prepoved. G. okrajni glavar je dal razglasiti, da je prepovedano otrokom do 14. lota obiskovati gostilne. Tudi pošiljati male otroke po alkoholne pijače ni dovoljeno. Ker v Hrastniku ni cerkve in se torej ni osebno razglasilo, se s tem opozarjajo stranke, da ne bo vsled nevednosti kakih sitnosti. Privlafna izletna lotka je Mrzlica. Tja prihaja vsako leto mnogo izletnikov iz vseh strani. Opozarjamo pa, da je nujno potrebno popraviti polomljeno razpelo na križu, ki stoji na tem mestu. Tudi koča, v kateri so nahaja že mnogo podgan, je zelo zanemarjena. Morda se najde kdo, ki bi se za to stvar zavzel. Pfu/ Mestna hranilnica se jc 11. t. m. preselila v novo preurejeno prostore poleg mestne hiše. Godba prostovoljnega qasilneqa drušlva priredi v ponedeljek ob 11 dopoldne promenadni koncert na davnem trgu. Orlovske tekme. Dne 8. maja od 8 zjutraj dalje se bodo tu vršile tekme Krekovega orlovskega okrožja, na kar odseke že danes opozarjamo. Jesenice Velikunoč. Kakor smo že kratko poročali, bo letos pri velikonočni procesiji novost ta, da bo godba kat. del. društva igrala mesto koračnic velikonočne pesmi j-Zveličar naš je vstal iz groba/, r Skalovje groba se razgane« itd. Nekaj veličastnega bo to, kar na Jesenicah in šo marsikje drugje ni bilo slišali. — Na »Triglavu« na novem društvenem prostora se bo o praznikih streljalo na stari koroški način, namreč s »капопопк, četudi le lesenim. Pokalo bo, da bo odmevalo širom jeseniške l'are ter naznanjalo, da »Kristus je vstal in še živk. — Na velikonočni pondeljek bo v kat. del. prosv. domu igra »Legijonarjk. Kdor je to lepo domače odrsko delo že videl ali pa kdor še ni, naj pride pogledat. Ne. bo mu žal. — Na Belo nedeljo zvečer pa se igrajo Rokovnjači, kot nadaljevanje Legijonarjev. Na Belo nedeljo je popoldne ob treh v društvenih prostorih redni občni zbor I. del. kons. društva na Jesenicah. — Nov zdravnik. V hotelu »Triglav* blizu kolodvora na Jesenicah se jo nastanil nov zdravnik gospod Viktor Marčič, Id ordinlra vsak dan od 8—12 in od 2—6. Z ozirom na prezaposelnost obeh tukajšnjih gospodov zdravnikov je bila prav umestna misel, da se je nastanil še tretji zdravnik v tako obširnem in obljudenem kraju kot so Jesenice. — Da na Jesenicah nismo zaostali v napredku je znamenje tudi to, ker imamo od 1. aprila na jeseniškem kolodvora postroščka, ki nosi ime: »Nosač št. 1.« Poravnajte naročnino! Pasijon so igrali že dvakrat na odru mestnega gledališča, ki je bilo obakrat razprodano. Prva predstava se je vršila v nedeljo popoldne, druga pa v torek zvečer. V četrtič se je pasijon tretjič uprizoril. Tudi po veliki noči ga bodo še igrali, igro vodi ravnatelj našega gledališča g. Bratina. Sodeluje pa mesto in okolica. Zveza trgovskih gremijev iz cele Slovenije bo zborovala dne 24. aprila v Ptuju. Zboro\alci si bodo ob tej priliki tudi ogledali znamenitosti ptujskega mesta. Ekskurzija. Dijaki belgraiske realko bodo napravili izlet v Hrvatsko in Slovonijo. Na potu bodo obiskali tudi Ptuj, kamor prispejo dne 27. aprila dopoldne iz Varaždina. Ekskurzijo bo vodil prof. Borivoje Pujič. Sojmsko poročilo: Na sejem dne 5. aprila so prignali 146 volov, prodali 33 po 10—9 Din; 274 krav, prodali 125 po 7.50 — 2.25 Din; teleta po 10.50 Din; 51 juncev, prodali 26 po 8.50—7; 124 junic, prodali 39 po 9—6 Din; 15 bikov, prodali 7 po 8.50—6 Din; 77 konj, prodali 12 po 5000 do 750 Din; 100 kobil, prodali 12 po 5000—750 Din; 20 žrebet, prodali 13 po 1250—400 Din. Ni svinjski sejem dne 6. aprila so pripeljali 134 svinj, prodali 73 po 13.50—11 Din; 117 prašičev pod 3 meseci; cena se je gibala med 200 do 75 Din. Sošianf visoko starost 84 let. Naj v mtru počiva! Ugledni rodbini Šerbinkovi pa naše iskremo sožalje. Krka. Dne 3. aprila so je na Krki zaključil io drugi 10 tedenski kmetijsko-gospodinjeki tečaj s prav lepo uspelo'razstavo. Razstavljenih je bik mnogo najrazličnejših kuharskih izdelkov, kakor tudi razen druge gospodinjske potrebščine, ki so jih izdelalo tečajnice. Prav prijetno nas je iznena-dil krasen, 6 melrov dolg oltarni prt, delo tečajnic, ki so brez izjeme preprosta dekleta. — Da je bilo v nekaj mesecih mogoče prirediti dva 10 tedenska kmetijsko-gospodinjska tečaja (prvi se jo vršil od 14. oktobra do 22. decembra 1928), jc v prvi vrsti zasluga preč. g. župnika Vrhovca, ki je oba tečaja moralno in gmotno podpiral. Zato smo starši in gojenke prav hvaležne gospodu župniku, Orliški zvezi, ki je oba tečaja priredil*, pa tudi gospodični Grosovi, ki je z umevanjem oba tečaja vodila. 4 Ljubezen do lepe knjige. Lani smo pri številu udov Mohorjeve družbe napredovali od 170 na 211, letos smo pa poskočili na 300 in še malo čez. Tako bo jeseni prišlo nad 1500 lepih knjig v naše družine. Prosvetna knjiinico. Kako je priljubljena ta knjižnica dokazuje najboljše kratek pregled o preteklem poslovnem letu. Članov šteje 210. ki so si izposodili 2450 knjig. Knjižnica si stalno nabavi vso novo izišle knjige, če so le dostojno pisane, zato se priporoča samaposebi. Kako se Uri mesto. Novi dozidek pri osnovni šoli je izgotovljen v temeljih. Do 1 avgusta mora biti po pogodbi stavba dokončana. Proračun znaša 630.000 dinarjev. V dozidku bodo štirje razredi, dva kabineta, sobi za ročna dela in klet. Nasproti šole bo začelo tudi v kratkem zidati več meščanov kakor lo-l.arnar Vrabič, sedlar Erhart in drugI. Slovenslca Krajina Smrt priljubljenega moža. Pred desetimi dnevi so pokopali v Veliki Polani N. Zimmerja. Umrli ie bil 25 let gozdar na veleposestvu grofice Zichy v Beltincih. N. v m. p.l Dolnja Lendava. Prostovoljno gasilno društvo na velikonočni pondeljek ponovi igro »Igloški študenti«. Zanimanje občinstva ža igro je bilo pri dosedanjih dveh predstavah lako veliko, da bo gotovo tudi ta predstava imela popolen uspeh. — V Treh mlinih pri Lendavi se je pojavila škrlatiea. Bilo ie že več smrtnih slučajev. — Dne 5. t. m. ob pol 4 se je začutil močen potresni sunek. Najbolj so jo dal opaziti na hribu in v nadstropnih stanovanjih. Požar. Ivanu Pintariču na Melincih je pogorela hiša z gospodarskim poslopjem. Vzrok požara ni pojasnjen. Ker je Pintaiič precej reven, je škoda za njega velika. Metuljavost ne ce prenehali. — V najnovojšem času razsaja med govedjo v Slovenski krajini metuljavost. Dasi je poginilo žo okoli 2000 govedi od te kužue bolezni, vendar bolezen še vedno ni zatrta. Nešteto hlevov je zaprtih, ker je vsa živina poginila. Država in oblast sta priskočili, kolikor je bilo v njunih močeh na pomoč. Upali smo, da bo to zaleglo. Ali bolezen neče ponehati. Spiva je bila razširjena bolj v gornjem Prekmurju, v zadnjem času pa prihajajo žalostna por- čila tudi iz dolenjskega in ravenskega Prekmurja. Gospod posl. K 1 e k 1, dasi še vedno navezan na bolniško posteljo, je na merodaj-nem mestu intervenira! 1. da se oškodovanim živinorejcem dû preko posojilnic za nabavo Sivine cenen kredit; 2. da so zanje izposlujejo nujno potrebne davčne in druge olajšave in 3. da se za Prekmurje dovoli carino prost uvoz distola in fileksa iz Avstrije, kjer je isto cenejše. Poleg toga pa jo zaprosil, da bi g. minister zn kmetijstvo odredil anketo, na kateri naj bi se določilo vse potrebno za pobijanje metu-ljavosti. Ш opisi Radeče pri Zidanem mostu. Od. 10. januarja do 4. aprila t. 1. se je vršil v Radečah kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki ga je priredila za tukajšnja iokleta Orliška zveza. Tečaj je obiskovalo 16 go-jenk. Spretnost voditeljice in marljivost tečajnic je pokazala zelo bogata in okusno prirejena razstava dne 3. aprila. Razstavljeni so bili različni pripro3ti, pa tudi najfinejši kuharski izdelki. Poleg ženskega, moškega in otroškega perila ter drugih ročnih del srno videli v razstavi tudi dva lopa oltarna prta, ki so ju tečajnice izdelale za Hetlehcm. O razsinvl se je občinstvo jako laskavo izražalo. — Mnogi so spraševali, kdaj bo v Radečah zopet tak tečaj, da bi prišla na vrsto tudi druga dekleta. Voditeljici tečaja gni. Krištof o vi na tolikem uspehu iskreno čestitamo. Svočina. Dne 11. aprila smo pokopali Jožefo Sebrlnek iz Vrtič. Pokojna jo bila mati Jožefa Serbinka, dolgoletnega rerkv. ključarja v Svečlni in Ivana Serbinka, oblastnega poslanca. Kakšen ugled in kakšno spoštovanje je blaga pokojnica uživala je kazala velikanska udeležba nri pogrebu. G. duh. svetnik Evuld V račko iz Sv. Ilja je" vodil pogreb ob spremstvu treh duhovnikov in jo imel na grobu krasen poslovilni govor. Učnkala je CerUveni vestnilc PROCESIJA VSTAJENJA V STOLNICI Velika sobota: ob 4 popoldne slovesne veliko nočno jutranjice, ob četrt na 5 procesija vstajenja po sledečem redu: rdeče bande-o in moški, belo bandero in ženske s prižganimi svečami, vojaška godba, polovica vojakov, akj.denriki, zastopstva uradov: mestni magistrat, trgovska zbornica, poštni uradnild, gimnazije, sodni u-adniki, univerza. Duhovščina z Najsvetejšim. Veliki župan, divizijo-nar, pokrajinska uprava, častniški zbor, polovico vojakov. — Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov. — Procesija se vrši le ob lepem vremenu. Stanovalci Pred škofijo in na Mestnem trgu se prosijo, da razsvetle okna. Velika noč: Ob 5 blagoslov jestvin. ob pol 6 pridiga, ob 6 slovesna sv. maša. ob pol 10 slavnostna velikonočna pridiga, ob 10 pontifikalna sv. maša, po maši papežev blagoslov s popolnim odpustkom pod navadnimi pogoji (sv. zakramenti in molitev na papežev namen). Ob triče'Tt na 3 popoldne ob vsakem vremenu potresna procesija k sv. Jožefu. CjubljansUo gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 17. aprila: HAMLET. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek, 18. aprila ob 15: LUMPACIJ VAGA-BUN1) aii zanikrna deteljica. Ljudska pred-*nva po znižanih cenah Izven. Torek, 19. aprila: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 17. aprila: AIDA. Ljudska predstava pO znižanih cenah. Izven. Ponedeljek: 18. aprila: ORLOV. Opereta. Izven. Torek, 10. aprila: Zaprto. MariborsKo gledišče Kjdelja, 17. aprila ob 15: PASIJON. Kuponi. Ob 20; LOGARJEVA KR1STA. Premi jeraw Izven. Ponedeljek, 18 aprila ob 15: PASIJON. Kuponi. Zadnjič Ob 20: LOGARJEVA KRISTA. 'Pevslca szvesza Izšla je 3. ln 4. štev. »Pevca« z naslednjo vsebino: Ant. Dolinar: Ob stoletnici Beethovnove smrti; dr. J. Čerin: Zgodovinski razvoj vojaških godb. Vestnik Pevske zveze. Iz naših okrožij. Nove skladbe, lz ljubljanskega koncertnega žMjonja. Razne vesti. Iz glasbenih listov. — Glasbena priloga prinaša: Premrlov 6-glasen zbor: Molitev in Vodopivčevo: Vipavsko (meš. zbor). — Na naroč-bo »Pevca« ponovno opozarjamo vse pevce in posamezna pevska društva. Nekateri zbori so se odzvali zadnjemu vabilu in naročili list za vso pevce. Tako jo prav! Prihodnja številka izide začetkom maja. Knjige in revije Nove šmarnice. — Izšle so : Evharistične šmarnice«. Po raznih virih spisal Franc Bernik, župnik v Domžalah. Natisnila tiskarna A. Slatnar v Kamniku. Cena v platno veizani knjigi (331 strani) 16 Din. Pošlje so na ogled. Komur no ugaja, naj jo blagovoii vrniti! Dr. Jakoba Kelemine: Literarna veda, ki jo izda Nova Založba, je domala dotiskana in bo izšla takoj po veliki noči. Pisatelj je dozdaj edini naš znanstvenik, ki se peča z literarnimi vprašanji kot predmetom znanosti, zato bo njegovo delo gotovo uspešna орота za vsakogar, ki se zanima za lepo knjigo, zlasti pa dober učni pripomoček za visokošolsko dijaštvo. Pravljice o Oralu. Po francoskih virih priredila Anka Nikoličeva. Iz prebogatega gradiva pravljic o Oralu, o čudežni posodi z Jezusovo krvjo in iz obsežnega romana o legendarnem kralju Artu in njegovem omizju slavna'h vitezov je pisatelji«! sestavila 10 pravljic za našo mladino. Knjiga je namenjena mladini od osmega leta dalje, in je tudi posebno primerna za pomožno čtivo v ljudskih in srednjih šolali. Obsega 80 strani in je tiskana na finem papirju v okusnem formatu, z lepo naslovno sliko. Cena v knjigotrštvu je 20 Din za broširan izvod. Ksaver Moško: Kam ploveino. Povest. Novi, predelani nat.is. Izdala Zveza kulturnih društev, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1927. 205 strani. (Prosveti in zabavi knjiž. 15) »Kam plo-vemo' jo Moško napisal v svojem 22 .letu. Prof. Bežek, tedanji urednik Ljubljanskega Zvona, je priobčil povesi na uvodnem mestu, a Meško jo je pisal v neugodnih razmerah mariborskega bogoslovja sproti ter med letom marsikaj drugače zasnoval, kakor je bil prvotni načrt, odtod nekatere neenotnosti v njeni prvi objavi. Pisatolj so je tega dobro zavedal in je povest temeljito predelal. V prenovljeni obliki je ob njeni tridesetletnici radostno pozdravljamo kot še vedno svež in dragocen spomenik izza prve dobe naše bogate moderno! Okusno opremljeno knjigo prodaja Tiskovna zadruga v Ljubljani broširano po 30 Din, v platno vezano po 46 Din, poštnina 3 Din. Miran Jorc: »Človek in noč«. Te dni jo izšla pesniška zbirka Mirana Jarca z naslovom ->Človek in noč«. Miran Jan: je eden najodličnejših predstavnikov mladega rodu in njegova zbirka pomeni pozitiven dogodek v sodobnem slovenskem slovstvu. Ta lcnjiga je verno ogledalo pesnikoveg* notranjega sveta in priča njegovega duhovnega razvoja, v enaki meri pa so v njej odziva občečlo-veška borba našega časa. Zbirko jo z lesorezi opremil slikar Božidar Jakac, tako da predstavlja ludi po zunanji opremi vzor lepe knjige. Obširnejšo poročilo in oceno priobči naš list prihodnjič, »Ilustrirani Slovenec« pa bo prinesel j pesnikovo sliko. Prijateljem slovenske literature priporočamo zbirko v nakup. Dobi se po vseh knjigarnah, naroča so tudi uri avtorju: Mestni trg 17-11. Stane 25 Din. Čast možu dela. ■■■■ - ■ ' Loon Brože. G. Brože je bil mož dela in zvestobe in ko je stopil s 1. aprilom v zaslužen pokoj, je prav, da se njegovemu delu in zvestobi javno zahvalimo. Leon Brože je bdi rojen 11. marca 1857 v Konjicah ter je meseca septembra 1870 vstopil kot vajenec v takratno »Narodno tiskarno«. Ko se je izučil, je bil nekaj časa na potovanju po Nemškem, da se je spopolnil v stroki. Po odsluženih vojaških letih je stopil v službo v sedanjo tiskarno, ki je zdaj last zadruge »Tiskarne sv. Cirila«. Leta 1882 je postal v njej faktor ter je ostal njen tehnični vodja do letošnjega 1. aprila. Kratek življenjepis, a dosti dela, kulturnega dela, ki ga ni mogoče preceniti. Cisto iz malega je dvigal podjetje, Tiskarno sv. Cirila, do današnjega precejšnjega razvoja, ker ni bil zgolj mehaničen delavec, pač pa je težil za napredkom. Kot poseben svoj patent je izumil tako zvano »Tellerabreibung« pri malih tiskarskih strojih, kar je še sedaj splošno v uporabi. G. Brožetu želimo, da zdaj v pokoju preživlja mirne in brezskrbne dneve, ki mu jih naj dobri Bog da še v obilnem številu kot plačilo za njegovo zvesto delo! Glasba OB KONCU SEZONE. S koncertom Glasbene Matice je bržkone zaključena letošnja pevska sezona. Kaj posebnega menda ne borno več doživeli. Zato samo nekaj aforizmov ob sklepu. Težišče glasbenega življenja je bilo letos po vsem glasbenokulturnem svetu v proslavi Beethovnove stoletne posmrtnice. Ves svet se je in se bo še klanjal nesmrtnemu geniju, ki je po 100 letih še vedno pravi vzor, ker še ni dosežen in ne presežen. Nam Slovencem ne bo mogel nihče očitati, da smo storili premalo v proslavo Beethovnove muze. Poleg več komornih koncertov, ki so vsi veljali več ali manj njegovemu spominu, smo slišali v ▼zorni izvedbi njegovo mašo v c (frančiškanski zbor) in — celo v dveh različnih aparatih — njegovo največje delo, IX simfonijo. Ta zadnja se je izvajala v Mariboru (2 krat), v Celju (1 krat) in v Ljubljani (3krat). Ta dejstva, mislim, opravičujejo trditev, da smo se oddolžili velikemu mojstru gotovo v dostojni meri in nihče nam ne bo mogel očitati, da smo bili skopi z žrtvami. Priprava dveh aparatov za »Deveto« je stala gotovo neizmernega dela. Denarno so Slovenci samo na vstopnini za pet polnih dvoran žrtvovali nad 200.000 Din. Tudi to je za naš mali narod dovolj. Torej ta stvar je v redu. Pred tednom je priredila Glasbena Matica svoj prvi vokalni koncert. Matica je naš prvi glasbeni zavod, njen zbor štejemo med svoje najboljše zbore, njeni koncerti so bili vedno razprodani. Zadnji je bil v večini ne-razprodan, veaj ljudi ni bilo v dvorani. Treba bl razmišljati, kaj je temu vzrok. Nekateri dolže spored, drugi razbite razmere^ ki se še vedno niso konsolidirale, tretji praznike, četrti slabo »gmotno stanje in prazne uradniške žepe«, peti koncerte, ki so minili iid. Kdo ima prav? Ali vsakdo nekaj? Pred tedni je prišel iz Zagreba v Ljubljano eden najboljših hrvatskih skladateljev dr. Božidar Širola. Napovedal je interpretacijo svojega najnovejšega oratorija Sv. Cirila in Metoda. Prišlo je na zelo skopo objavo 19 poslušalcev I To je pač nekaj. Toda pomisliti je treba, da je to delo posebne vrste. 1. Za nas nad vse zanimivo, ker opeva naša dva verska in narodna apostola. 2. To delo je spisal naš najbližji rojak, ki ga je grelo v zibeli gorko belokranjsko solnce ob Kolpi. 3. To delo je dobilo priznanje pred razsodiščem 30 držav za konkurenčno proizvajanje v Frankfurtu. To delo je torej oznanilo nas pred vsem svetom. Pa ta pičla udeležba, pa to malo zanimanje! Časopisi so je izvzemši Slovenca« menda vsi prezrli. 4. Pa je za nas tudi to važno in zanimivo, da bo vodil delo v Frankfurtu Slovenec prof. Kumar in bodo peli menda naši najboljši pevci Beletto, Križaj in Rijavec. Sklepam: Sezone je konec. Mislim, da ne sodim napačno, če rečem, da nismo slišali letos niti ene slovenske novosli — izvzemši v gledališču Sattnerjevo »Tajdo« in cerkveno glasbo. In to se mi zdi škoda, izguba celega leta. Priznam glasbi absolutno mednarodni, značaj, a vendar ima vsak narod pravico in dolžnost, gojiti pred vsem svojo glasbo. Letos smo zrli preveč v preteklost in izgubili pri tem skoroda izpred oči sedanjost (svojo). Ekonomija moči in dela hi mi narekovala: Pokloniti se velikemu geniju dostojno, a ne prezirati svojega. M. B. J. L.: Mlada ,Danica'. Po vojni smo presadili katoliška akademska društva z Dunaja in iz Gradca v Ljubljano. To je bil tako naraven akt, da se mu nihče ni čudil; kajti če se je preselila večina naših akademikov na ljubljansko univerzo, naj se iz tujine preselijo i njih društva. Ali pa je bilo pričakovati, da se bodo ista razvijala na novih tleh od'tiste točke dalje, kjer so pred prevratom nehala — z drugimi besedami, če smo smeli takrat smatrati vse njih moralne pridobitve v tuj'ni, prinešene v domovino, kot svojo last ? Izkušnja je pokazala, da ne! Nekaj časa so res živela od te zapuščine, potem pa je začelo iti navzdol. Iskati so se začele nove oblike skupnega dela, ki pa so ohranile na sebi znake eksperimentu, ustanovilo se je novo društvo z radikalnejšim programom, moči so se drobile naprej, dokler ni nekako pred dobrini letom nastopil vrhunec krize (razpust »Danice«). To je bila kapitulacija starejše generacije, ki se ni umela vživeti v novi položaj in je morala popustiti krmilo. Od »Danice« ni ostalo drugega nego ime — prapor, pod katerim so se zbrali mladi, pripravljeni delati. Tradicija je bila zaklenjena v arhiv, začelo se je novo konstitutivno delo. Najprej je bilo treba izdelati nekako ideo-logijo, iz katere bi se razvil močan, realen, pa gibčen program, zadosten za desetletje. Zato smo ustanovili več krožkov, ki naj empiričnim potem doženejo, za kaj se akademik danes najbolj zanima, kaj smatra za potrebno, da se vzajemno diskutira itd. Evo jih nekaj! Politični ima nalogo, pripraviti Daničarje na splošno politično delo, v kolikor je to dolž- nost vsakega katoliškega akademika že na univerzi, posebno pa še potemi v poklicu. Politično ee povprečen akademik izobražuje zdaj le po dnevnem časopisju, kar pa je gotovo zelo enostranska in negotova pot. Iz tega začetka naj bi se razvila trajna ustanova, ki bi sčasom postala komponenta našega javnega življenja. Zurnalistični krožek je z gornjim v tesni zvezi. Razlaga naj osnovno teorijo žurnalisti-ke in naj s strokovnim poukom daje iniciativo. Pritegne naj akademika iz tiste abstinence, kamor ga je vrgla povojna desorientira-nost, k sodelovanju za dvig katoliškega tiska. Za narodnomanjšinske probleme imamo svoj krožek, ki utegne zavzeti v poživljenem narodnoobrambnem delu primerno vlogo. Dosedaj so stali akademiki — razen posameznikov — pasivno ob strani, a v prejšnjih desetletjih je bila to ena izmed glavnih praktičnih nalog. To so najvažnejše praktlčnoidejne smeri dela in bodočega programa. Poleg njih pa skrbi za razvedrilo in ljudsko prosveto dramatični krožek s prirejanjem iger po deželi, radio-klub zbira pri pouku naše amaterje. Tekoča vprašanja pa se rešujejo na rednih društvenih sestankih, kjer se ponavadi vname kritična debata. Vse te institucije so najmlajšega izvora, kar pa nas ne plaši. Dokler se ne doseže ustaljenost, bo še marsikaj izpadlo, kar ne bo imelo življenjske nujnosti, marsikaj bo prirastlo, glavno je, da smo preživeli krizo! Zdaj so mlade moči na delu in zato mirno gledamo naprej 1 Pismo iz SCanade. Ford City, (Windsor) Ontario, Kanada. 22. 8. 1927. Od vseh strani se oglašajo naši rojaki, le iz Kanado so njihova poročila bolj redka, dasi nas je lukaj nad 30.00(1 Slovencev, kateri živimo, brez večjih skupnih naselbin, po raznih provincah neskončne Kanade. Kako, da Vam poročamo naše razmere? Ni ravno najboljše in tudi zasluži, da lahko prav dobro izhaja. Poletni čas se dobi delo kjerkoli, a zima je navadno ona doba, ki prinese vsako leto veliko brezposelnost. Tukaj nas je okoli 50 Slovencev, dasi mala, a smemo reči, ona izmed večjih slovenskih naselbin v Kanadi. Mesto leži čisto na meji Združenih držav, tik mogočnega Detroita (Michigan), kateri slovi, kot središče avtoniobilne industrije na svetu. Tam živi nnd 3000 naših rojakov in mnogo od njih pride ob nedeljah k nam na obisk. Dasi nas je malo število ter smo gmotno še šibki, nas je duh narodne zaveeti zedinil v eno, da smo dne 30 januarja t. 1. ustanovili Slovensko pevsko društvo »Lira«. Društvo šteje 32 članov, med temi zbor 20 pevcev, katerega uspešno vežba pevovodja g. Iv. Pregeljc. Njemu gre tudi največ zaslug, da se je društvo ustanovilo. Narodnjaku,-duhovitemu in zmožnemu pevovodji smo sledili vsi ostali, ter vsak po svoji moči pripomogli do ustanovitve lepega pevskega društva, katerega namen je širiti v daljni tujini našo prelepo slovensko pesem in krepiti duha narodne zavesti V drugi vrsti se nam je zahvaliti sosednemu pevskemu društvu »Ljubljanski vrh« iz Detroita, posebno predsedniku in tajniku omenjenega društva, bratoma Gaber, rodom z Vrhnike, za njuno prvo pomoč z notami, za vzpodbudo in lepe nasvete. Lep dokaz narodne zavesti naših »obratov Hrvatov je to, da pridno pristopajo k našemu društvu, kar naj bi storili še ostali Slovenci, ki do danes še niso v krogu našega nepolitičnega društva. Tujec obstoji, strme posluša, na uličnem hodniku pred dvorano stojijo številni pasantje, poprafiujejo, kdo so ti pevci? Odkod ta nepoznani narod? Njih prekrasno petje? ... In Ti? Zakaj drviš mimo — nemo? Kje si se rodil? Meseca junija priredimo prvo veliko veselico. Program bo kar najbolj skrbno sestavljen. Med izvajanjem najlepših slovenskih pesmi bomo igrali tudi lepo igro, nato sledi še več komičnih nastopov. Alice Delysia: Raztresen ženin. Cerkev St Mary je bila polna boljše družbe, gospa in gospodov. Vsi ti so prišli prisostvovat poroki Jack Hawleya in Margarete Ogilvie. Pol tucata družic in štirje paži, oblečeni v čarobna oblačila, je pod korom pričakovalo ženina in nevesto. Orgle so pričele z izbranim sporedom, ženinov drug se je ravnokar pripeljal in z udarcem dvanajste ure je nevesta v spremstvu svojega očeta stopila v cerkev. Prihod neveste je celo družbo razmajal in bil poved marsikateri opazki in šuš-ljanju, kot je pač ob sličnih prilikah običajno. Prekrasna poročna obleka je bila v pravem sorazmerju z nevestino telesno lepoto. Toda kje pa ostaja ženin? Zakaj se je neki zakasnil? Drug je šel pred cerkvena vrata, toda o ženinu ne duha ne sluha. Kaj naj to pomeni? Preteklo je pet minut od določene ure, a ženina še ni od nikoder. Nevesta je postajala čimdalje bolj nemirna. Ali je Jack pozabil? Ali pa je--- Drug je hitel nevesti zatrjevati, da je .Tack najpoštenejši človek pod solncem ter jo prosil, naj bo prepričana, da bo gotovo kak zeio važen in tehten vzrok ženinove odsotnosti. Deset minul je minilo, pa ženina še vedno ni bilo na spregled. Margareta je bila že razburjena kar po tudi družice in paži opazili, in nastala je splošna vznemirjenost med vso zbrano družbo. Kaj naj to pomeni? so povpraševali drug drugega ter stikali glave. Ko je ura v zvoniku udarila četrt, se pa tudi nevestin oče ni mogel več premagovati ter je glasno zaklical, da se je vsepovsod slišalo: »To je in ostane neodpustljivo. Na tak način mojo ubogo hčer insultiratl, ne, tega mu ne more nikdar pozabiti.« »Putrpite, prosim vas,« je odvrnil drug, ustavim glavo, da bo Jack v stanu podati popolnoma zadovoljivo pojasnilo, kje se je zadržal. Takoj skočim k telefonu in telefoniram na n egov dom.« Planil je iz cerkve na poštni urad, ki je bil le par korakov proč, ter urno zahteval Jackovo številko. »Halo! Halo! Ali je lam Hawleyevo stanovanje?« >Da, da,« je odvrnil Jackov sluga. »Kje pa je vaš gospod?« je nestrpno vpil Fred v telefon. »Pred pol ure se je odpeljal v cerkev,c se je glasil odgovor. »Toda v cerkev do sedaj še ni prišel. Ali je imel namen, da se med potjo še kje drugje oglasi?« sNe,« je odvrnil sluga, »natančno sem slišal, ko je naročil šoferju, da ga pelje k cerkvi sv. Janeza.« »Kam? Sv. Janeza? O Bog se usmili! Napak, popolnoma napačno! Poroka se ima vršili v cerkvi St. Mary,« Fred jc obesil slušalo, treščil iz poitne-i ga poslopja na ulico ter ustavil mimo vozeči ; avtotaksameter in naročil šoferju, naj vozi za žive in mrtve k cerkvi sv. Janeza. Ko sta v divjem diru dospela tja, je res videl, kako Jack stoji pred cerkvenimi vrat-mi, sam, čisto sam. »Kaj pa počenjaš tu, ti bedak neumni!« je zatulil Fred ua obupajočega ženina. »Vsi so zbrani in čakajo v cerkvi St. Mary. Hitro skoči v avto, sicer ti vse kosti polomim!« Med vožnjo je, ves prepaden nad to nesrečo, pripovedoval Fredu, da se je to zgodilo najbrž vsled njegove splošne zmedenosti in ra/.burjencsti. Vso noč ni zatisnil očesa. O, uboga Margareta! Mu bo li kdaj mogla odpustiti? Medtem pa je nevesta slonela na stolu v cerkvi St. Mary in debele solze so ji drsele po lepem licu. Družice so bile nevoljne, vse se je jezilo, najbolj pa še Margaretin oče, ki je pri tem rabil tako robate besede, kakršne morda še niso bile izgovorjene na takem prostoru. Zunaj cerkve so se /ačuli glasovi in takoj nato sta dva moška planila v cerkev. Prvi je bil Jack. Stopil je k nevesti in rekel: »Ali mi moreš odpustiti? Pozneje bom vse pojasnil.« Pogledala ga je, z vso ljubeznijo uprla vanj oči, malo prej jok, sedaj pa že smeh in porok i se je začela. Margareta pa je bila svojega Jacka, ki je vseeno prišel, tako vesela, da /.ase ni zahtevala niti pojasnila o zakasnitvi. Jo if. lal'o ia svetu!' Računamo, kar nam je tudi obljubljeno, da nas poseli več slovenskih društev iz Detroita, ravnotako tudi par hrvaških društev pride korporativno na našo narodno prireditev, kjer hočemo pokazati, kdo je oni neznani narod! Vsem rojakom in rojakinjam v domovini želimo vesele velikonočne praznike! ч Štoblaj Albin, predsednik Slov. pev. društva >Lira<, Leskovšek Daniel, tajnik Slov. pev. društva »Lira«, Smole Josip, blagajnik Slov. pev. društva :Lira<, Pregeljc Ivan, pevovodja Slov. pev. društva »Lira«, Štular Urh, Stritof Andrej, Zeljko Ignac, Krašovec Lovrenc, FarkaS Matko, Pogačar Vinko, Sodnikar Anton, Žnidaršič Majk, Ščurk Alojz, Kos Franc, Cop Matko, Krlovič Stevo, Juričič Kresimir, Švajger Josip, Pirnat Vinko, Pirnat Ivan, Jerše Ivan, Trošt Ernest, Tadej Živko, Magdič Karel, Grilc Florjan, Urbane Josip, Zdravje Alojz, Godlša Franc, Avsec Ivan, Magdič Franc. Naxnanîla Godbeno društvo »Grpdašča« Viž-Gliiice javlja svojim ustanovnim in podpornim članom, da ne bo igralo pri velikonočni procesiji na Viču, ker je bila za to naročena že prej druga godba, ampak v ftiški. Obenem naznanja, da je zbirališče za na Sv. Katarino pred novo šolo na Viču ob 5, odkoder se odpotuje skozi Dobrovo k Sv. Katarini. ....... ■ ■ ■ ■ ■ . --- ■ ■ » ■. i —r "Poizvedovanja Izgubila se je večja vsota denarja na Celovški cesti. Najditelj se prosti, da jo odda proti dobri nagradi na policiji. To m ono RAZLIČNI NASVETI K PRORAČUNU. Proračun je brez dvoma v vsaki državi najvažnejša in najbolj kočljiva zadeva parlamenta. Ko ima finančni minister potrjen proračun v žepu, se gotovo oddahne. Pa ni samo pri nas taku, pač pa tudi v drugih bolj naprednih državah. Angleški finančni minister ali kakor pravijo tam, zakladni minister Winston Churchil — (kateri pa mora bili skoraj gotovo slovenskega pokoljenja ker njegovo ime je pravo gorenjsko ime čurčel, to je smrekov storž, kakor Gorenjci pravijo) — opisuje v angleškem časopisu, kaj se mu skozi celo leto nasvetuje od raznih strani, kako priti do večjih državnih dohodkov. Posebno, kadar je proračun v parlamentu, takih predlogov kar dežuje. Dolga je lista onih, ki predlagajo davek na mačke. Eden izmed teh piše: »Trinajst miljonov mačk imamo v Veliki Britaniji. Ako jih obdavčite po pet šelingov, bo to prineslo na leto 3,250.000 funtov in ako se šc izda prepoved mlade mačke nositi v vodo in jih potapljati, bo v dveh letih število mačk naraslo na 117,000.000, kar bo vrglo na davku lepo svoto 29,000.000 funtov (8 miljard dinarjev). Izpeljite to ,in smejali se bodete.« Nekdo drugi predlaga, naj bo davek na vsako mačko en funt (275 dinarjev) in da naj vsaka mačka nosi na vratu znamko, kakor psi. Pismo zaključuje; »Ako se to izpelje, sem trdno uverjen, da v dveh letih ne bo nikjer več teh vražjih mačk.« Nekdo piše: »Tobak, cigare in drugo obdavčite, zakaj ne bi obdavčili tudi pipe? Ako naložite na vsak šiling, izdan za fajfo, le tri penije, računam, da boste dobili na davku nad 12 miljonov funtov.« »Ako ogradite Hyde park, Hamstead itd. (to so angleški parki) in zahtevate en peni vstopnine, bo to doneslo 12 miljonov funtov na leto. Ako želite, izdelam načrt za pobiranje, proti primernem plačilu seveda.« Zopet nekdo drugi: »Predlagam, da se s pivovarnarji tajno domenite, da bodo le polovico tako močno pivo kuhali. To jim bo prineslo 90,000.000 dobička, od česar bi polovico odstopili finančnemu ministrstvu.« Tale je pa najboljši: »Stotisoče Angležev imamo v deželi, katerim se dobro godi, ker so brez otrok. Predlagam, da bi vsak tak par moral plačati na leto 25 funtov (8875 dinarjev) za vsakega otroka, ki ga nista dobila. To bi doneslo milijone funtov.« Med mnogimi drugimi predlogi je tudi tale, ki jj zelo zanimiv: »Predlagam, da obdavčite vsako stanovanje, ki je na solnčni strani, z enim funtom na leto, Kdor se preseli v boljšo hišo, plača takso 10 funtov. Takso na nagrobne spomenike, nasprotno pa onemu, ki se da vpe-pcliti, pa nagrado. (Kcdaj?) Takso na vsakogar, ki tehta več kot 90 kg, kajti taki so v napotje v tramvaju, železnici, omnibusu itd. Potem takso na papagaje in pave. Vsi ti predlogi so od enega samega dobro hotečega Angleža.« Nekateri so, ki predlagajo, da prodamo Kanalske otoke Franciji, Gibraltar Španiji, Zahodno Indijo Ameriki itd. Najboljša jc pa ta, ko nekdo svetuje, naj bi bilo omogočeno sorodnikom ali znancem in prijateljem svoje drage proti gotovi taksi odkupiti iz zaporov. Velike vsote bi se iz teg? dobile. * * * Lansko leto julija meseca je neki trgovec v Hamburgu spustil v zrak navaden otroški balonček, na katerega je pritrdil karto s pozdravom dotičnemu, ki bo balon dobil. Pred kratkim pa je dobil karto vrnjeno, na kateri je bila še sled balončka. Poslana je bila iz Accre v britski Zahodni Afriki. * * * Nekdanji avstrijski nadvojvoda, ki se sedaj nazi vije Leopold Woelfling, pravi, dn je mnogo bolj vesel seduj, ko večino dneva prebije za prodajaln iSko mizo svojega zeta, kot pa nekdaj kot nadvojvoda, ko je pasel samo lenobo. Xanixnivo&ii Piruhl. Mnogo sta rili, lepih in slikovitih običajev izginja v poaabljenost. Piruhi pa so se ohranili v vseh kulturnih deželah do danes. Pri Angležih se je obdarovanje s piruhi v zadnjih letih celo poživilo. Velika angleška tvrdka Calley je poleg ogromne množine drugih novosti izdelala in razposlala za letošnjo Veliko noč nič manj kot pet milijonov čokoladnih pirtihov. TI piruhi pa niso vsi enaki, pač pa je razlika tolikšna, da stane ta piruh dva penija (tri dinarje), oni pa pet funtov in pol (en tisoč, petsto dinarjev). Ena najlepših letošnjih novosti je koklja naravne velikosti, ki sedi na gnezdu. Velikonočni zrakoplov tudi vzbuja mnogo pozornosti. V dveh gondolah sedijo piščanci ter gledajo »dol na ivetc. Angleški konditorji trdijo, da že dolgo niso imeli toliko naročil za Veliko noč kot ua letos. Močneje kot puška in topovi. Neki bivši angleški vojak iz svetovne vojne piše uredniku nekega lista: »Po večdnevnih težkih bojih sem se končno zgubil, ostal •am, nevedoč, kje se nahajam. Tri dni sem okoli lazil ter se skrival, da ne bi mogoče padel v roke sovražnim Nemcem. Strahovito sestradan sem se vsedel na rob gozda, bil sem blizu obupa. Kar se pojavi pred menoj francosko dekle, me nekaj časa gleda, nato odide 1er se vrne e kosom kruha, sira in lončkom kave. To preprosto kosilce je bilo najboljše, kar sem jih kdaj v svojem življenju jedcL Iu če bi živel tudi sto let, vem, da mi ne bo nikdar nobena jed šla tako v slast. Opazovala me je, ko sem jedel. Ničesar se nisva mogla pomeniti, kajti jaz nisem razumel francoski, ona pa ne angleško. Nasmehnila se mi je ter izginila. Par ur nato sem nalelel na svoj polk. Vse bi dal, ako bi mogel ono dekletce še enkrat v življenju videti.« Stroga kazen. Angleški general Stawes je bil silno *trog oficir, natančen, predvsem pa častiiako-meu. Nekega dne se je pa zgodilo nekaj strašnega, namreč, trobentač Weigh ni generalu izkazal časti, kakor je predpisano. Stawes je naravnost besnel in pozval predse polkovnika. »Knutt«, ga je nagovoril, »pomisli trobentač Weigh mi danes zjutraj ni salutiral. Nesramnost prve vrste, nekaj nezaslišanega. Kaj lakega se mi Še ni pripetilo. Glej da bo mož strogo kaznovan.« Polkovnik Knutt se je tresel pred mogočnim generalom in drugo jutro je poklical stotnika. »Bisket! Trobentač Weigh včeraj ni pozdravil generala. Prosim, glejte, ; da bo strogo kaznovan.« — »Gotovo«, je odvrnil stotnik 1er šel v vojašnico do narednika: »Narednik, Weigh ni pozdravil generala, kaznujte ga!« Narednik je pozval kor-porala Binksa: »Binks! Glej na to, da jih bo trobentač Weigh nekoliko slišal. Oni dan ni pozdravil starega generala.« Korporal je Weigha ogovoril: »Ti, če vdrugič zopet ne misliš pozdravili slarega kozjebradega osla, se raje skrij v kako vežo. Sicer boš zaprt.« —Seveda je to mogoče le pri prostodušnosti, ki vlada ali je vsaj svojčas vladala v angleški armadi. INedoseglllva | Kan de Cologne Chypre i Bourjols — Paris I Vroča pokrajina. Bil je zelo vroč dan. Jinks, ki je slovel, da je cel svet prepotoval, je vročega poletnega dne vstopil v jedilni salon, ter izzival navzoče s tem, da se je delal, kot bi mu ne bilo prav nič vroče. »Vroče je danes, vroče, ludi tebi je vroče«, ga je nagovoril eden znancev. »Vroče? Kaj? Kje? Kje pa je kakšna vročina?« je glasno vpraševal, lako da so ga lahko vsi gostje v salonu slišali. »To pravite, da je vroče?« je nadaljeval satirično. »Spominjam se, ko sem bil na potovanju, da sem prišel nekoč v tako pokrajino, da so solnčni žarki povzročali mehurje, ki so se delali na ledenih skladih, na katerih smo sedeli, da nam ni vročina udarila na možgane. Tam je bilo vroče, tam, ne pa tole, kar je danes tu pri nas. Voda v reki je vrela, živina goveja in druga, je lazila okolu, vsa osmojena kot kos suhega mesa iz dimnika. In kadar je deževalo, a le včasih, takrat nismo smeli iz hiš, ker sicer bi nas deževne kaplje poparile. Tako da je--— «. »Če boš tako lagal, boš nekega dne zopet prišel tja,« je mimo pripomnil njegov znanec. Za nekarH Ice. Andrew Carnegie, amerikanski milijonar, je ob priliki neke gostije povedal ta-le pripetljaj : »Vozil sem se po železnici, ter se vsedel v vagon za nekadilce. Na neki postaji je vstopil starejši mož, se vsedel meni nasproti, ter prižgal navadno lončeno pipo. »Ta kupe je za nekadilce,« sem pojasnil možu. »Vem, gospod, samo tole fajfo bom pokadil.« Res jo je pokadil, toda takoj pa novo nabasal. »Saj seni vam že povedal da je ta prodor za nekadilce. Ako mislite še nadalje vztrajati pri kajenju, vas moram naznaniti sprevodniku.« Pri teh besedah sein mu izročil mojo vizitko. Možakar jo je pogledal, spravil v žep ter — prižgal tobak. Na naslednji postaji pa je odšel v drug oddelek. °oklical sem sprevodnika, mu vse poj:; - I ter zahteval, da dožene ime in naslov uoličnega moža. Sprevodnik je odšel ter se kmalu vrnil. Nagnil se je k meni ter mi zašepetal: »Jaz na vašem mestu bi onega gospoda ne naznanil. Ravnokar ini je izročil svojo vizitko. Tu je, poglejte. To je namreč Mr. Andrew Carnegie, ameriški milijonar.« Vezano v človeško usnje. Nekatere knjige so, katerih vezava je več vredna kot pa njih vsebina. Nobena redkost tudi niso knjige, vezane v usnje iz človeške kože. Francoski pisatelj Camille Flammarion je imel prijateljico, ki je imela na ramenih posebno lepo kožo. Ko je umrla, mu je v oporoki kožo zapustila. Dal jo je ustrojiti ter v usnje iz te kože pustil vezati svojo knjigo »Ciel et Terre«. V knjižnici Carnave-let v Parizu se nahaja knjiga »Ustava 1.1793:, ki je vezana v kožo nekega revolucionarja, ki je bil one dni ubit. Kaznovana bahavosf. Neki londoski trgovec je imel vsega, kar si je kdo poželel. Nikdar ni bilo slišati, da bi bil rekel, te ali one stvari nimam. Nekega dne je vstopil v trgovino mož, ki je vprašal, ako imajo hlače za moškega, ki ima samo eno j nogo. »Seveda, seveda,« je hitel trgovec zatr- j jevati. »Kakšne vrste pa želite?« »Salonske hlnče, najboljše kvalitete, ki jih imate.« Trgovec je izginil v ozadje trgovine, poiskal par najboljših hlač, vzel škarje v roke ter odrezal desno hlačnico. Nalo pa je prinesel v trgovino ter položil pred kupca. »Da, da, take vrste bi rad. Koliko pa stanejo?« — »Trideset Šilingov (412 Din).« — »Dobro! Dajte mi jih en par, toda z odrezano levo hlačnico. Trgovec je omedlel. Boj s tepeguas-mravliami. Nemški učenjak dr. Ewers opisuje v angleškem listu svoje skušnje s strašno mravljo lepoguas, ki je doma v Mehiki. »Slišal sem kar naenkrat nekaki pip, pip, nato pa vedno močneje in ugotovil sem, da prihaja glas izza kredence. Spomnil sem se, da se tam nahaja mišje gnezdo. Vedel sem, da so se mravlje lotile miši in da jih bodo žive požrle, kajti kar te črne, šesteronožne mravlje dosežejo, jim ne uide več. Prišle so do mojega stola, dvajset, sto, tisoč, brezštcvila. Ali hočejo mene? Mravljam je pač vseeno, miš ali človek. Stopil sem na mizo, prilezle so za menoj, vzel sem v roke robec, da bi jih prepodil, pometal sem jih raz mizo v pravo pravcato črno morje po tleh. Stoli so bili popolnoma na debelo pokriti z njimi. Treba je bilo misliti na to, da se umaknem, kajti vsak trenutek me bodo dosegle in prepozno bo. Stopil sem na umivalnik v velikansko umivalno skledo, napolnjeno z vodo. V kriitkem je bilo vse okoli mene pokrito z mravljami Kaj hočem sedaj? Skočiti na tla in bežiti iz biše? Zdelo se mi je, da bom skočil do kolen v nakopičene mravlje, kajti vsepovsod je bilo videti kot črno valovje. Potem pa so pričele lezli v vodo in napravile nekak most, da bi tako prišle do mene. Po glavi mi je šumelo, zdelo se mi je, da me mravlje že glodajo na ti.-očih mestih telesa, oči so me bolele od nenavadnega prizora, jezik se mi je prisušil in zakričal sem ter skočil. Ne vem, zakaj tega že prej nisem storil, skočil sem na sredo postelje ter zlezel pod odejo in bil sem rešen. Noge postelje so namreč stale v posodah. napolnjenih s petrolejem — niti ena mravlja ni prišla v bližino posod. Drugo jutro mi je stara postre?nica prinesla kavo, pogledal sem okoli sebe, toda nič posebnega nisem opazil. Vprašal sem jo, ako ni nič opazila ponoči. Smeje je prikimala: «Seveda, tepeguas so bile tu.» In pa še vesela je bila, kajti vsa golazen je zdaj proč, nobene podgane ali miši ni več, ne pajka, ne stonožca ali ščurka, vse so mravljo ^pospravile«, nobeno desinfekcij-sko sredstvo ne bi tako temeljito čistilo hiše.« Iz življenia slavnega komika. Fred Kitehen je brez dvoma eden največjih gledaliških komikov na Angleškem. V velikem angleškem listu objavlja svoje spomine, kjer med drugim pripoveduje: > Nekoč sem bil na potovanju z gledališko družbo, s katero pa smo bili vedno v velikih finančnih težkočah. Ko smo nekega dne vrgli vkup, kar je kdo imel, češ, da si bomo potem na enake dele razdelili, je končno prišlo na vsakega po tri penije in pol (6 Din). Ker nismo bili že dalj ča«a nikjer na gostovanju in smo bili »brezposelni«, je družba mene poslala v Runccrn, da bi se tam dogovoril z lastnikom ondolnega gledališča glede gostovanja. Ce'okupna družba je komaj toliko spravila vkup, da sem imel za vlak. Seveda sem bil lačen in ko sem Re pripeljal v Manchester^ sem se vrgel na kos svinjine in kruha, nato pa še kozarec piva. Za nadaljno vožnjo nisem imel denarja, zato sem šel peš. V bližini mest« Runcorn sem opazil, da je treba na mostu plačati mostnino. Imel pa nisem nobenega pe» nija več v žepu. Ze sem mislil, da se bom moral vrniti, ne da bi kaj opravil pri gledališču, ko sem opazil, da gredo preko mostu delavci iz bližnje tovarne, ter da ti nič ne plačajo. Moj problem je bil rešen. Potegnil sem ovratnik suknjiča Čez ušesa, potisnil kapo na oči 1er šel čez most kot tovarniški delavec. Dotični družbi še danes dolgujem mostnino. Ko smo v Runcornu gostovali, se nam je slabo godilo, kajti ljudstvo je bilo silno izbirčno. Po prvem dejanju, ki je slabo izpadlo, je prišel lastnik gledališča k meni z vprašanjem, če znam peti, za nameček seveda. Povedal sem mu, da znam samo dva kupleta: »Jaz boni pa mam' povedal« in »Več posla za pogrebce«. Pa tudi to sem mu povedal, da nimamo godbe, ki bi petje spremljala. ^Nič ne de,« je rekel gledališki magnat, »le zažvižgajte mi napov, pa vas bom skušal spremljati na glasovirju, moja žena bo pa gosli igrala.« Dobro, toda kako ta intermezzo vplesti v igro »Privatni tajnik«, katero smo igrali? Pa smo bili kmalu domenjeni. Vstopil sem z Marsdonom na oder in pričela sva dialog: »Prav dobro se imaš tukaj.« — »O, prav nič mi ne manjka, Catter^ mole.« — »Ali si ne zaželiš včasih nekdanjih' veselih dni, ko si bil še samec? Koliko veselih ur sva vkup prebila.« — »Se H še spo^ minjaš komičnih pesmi, katere si ob takih' prilikah pel?« — »O, še!« — »Pa poskusi. To mi bo poklicalo v spomin nekdanje dni.« — »Pa naj bo!« — To je bila izhodnica za »god< l>o« m pel sem z velikanskim uspehom. Naj še povem, kako sem prvikrat igral v Hamletu duha. Crellin in jaz sva bila za kraV Ko dobo angažirana pri družbi, ki je igrala po mestih severne Anglije. Nekoč sva morala tcar >na brž« igrati, on kralja, jaz pa duha v Hamletu. Meni nikakor ni hotela vloga v glavo, in mislil sem, da bom moral vso vkup popi*-stiti. Crellin pa me je potolažil in obljubil, da bo za kulisami bral vlogo, jaz pa bom samo usta odpiral. Ko sem nastopil, sem se od cele vloge spominjal samo še na »Cuj, Hamlet, Cuj!« Ko sem te besede že večkrat ponovil, ie nastala strašna pavza. Crellin ie namreč pozabil, da bo za kulisami temno, zato je moral čakati, da je nekdo prinesel svečo in vžigalice. Potem pa je šlo prav izvrstno in gladko. Ko sem z ustnicami še vedno gibal, je kar naenkrat zmanjkalo glasu. Kaj se je neki zgodilo? Slišal sem, ko je Crellin klical: »Hitro še eno vžigalico!« — v prepihu mu je namreč sveča ugasnila. Meni ni drugega pгеодtajalo kot da sem ta čas venomer klical: »Cuj, o čujl« To je bilo strahu! Nikoli več kaj takega! Gotovo sem oni večer shujšal za par kil. Nekoč sem bil 15 dni angažiran v Alžiru, kjer se nam je precej dobro godilo, vendar pa sem mislil, da ne bom nikdar več odšel iz Alžira živ. Bilo pa je lako. Od trgovca sem si izposodil kolo, da bom lažje in hitreje ogledal pokrajino. In res sem jo, ne samo videl, pač pa tudi občutil, kajti padel sem pri vožnji preko neke ovire in prednje kolo je bilo v brezupnem stanju, nemogoče ga sploh popraviti. Mož je seveda hotel povračilo za škodo, toda kako naj plačam, ko sem pa imel komaj V>liko, da sem se pripeljal nazaj v Marseille? Tri zaporedne večere me je trgovec čakal pri stranskem vhftdu v gledališče, v rokah pripravljen dolg nož... F. W. Thomas: Sramežljivec. Vedeti morate, da sem velike postave, slok in še kar dosti čednega obraza. Toda še bolj važno pa je, da veste, da sem neznansko sramežljiv, vsaka najmanjša stvarca me spravi v tako zadrego, da mi pri priči vsa kri buškne v glavo. Na univerzi sem se vsled te svoje napake izogibal vsake družbe, zato pa tembolj ljubil knjige in študiral. Toda nenadoma je prišlo drugače. Oče in stric sta mi skoraj v istem času umrla ter mi zapustila posest in premoženje v vrednosti trideset tisoč funtov (8,'.:50.000 Din). Ker mi stričeva posest ni ugajala, sem jo prodal ter kupil drugo. Sosed;e so me radi obiskovali, posebno taki, ki so imeli za možitev godne hčere. Rad bi bil sprejemal njih vabila, da jih obiščem na njih farmah, loda vedno sem se izgovoril, da še nimam vsega v redu in mi primanjkuje časa. Večkrat sem zajahal konja s trdnim namenim, da temu ali onemu vrnem obisk, toda veaKoitrat mi je srce padlo v hlače, ko sem se približal farmi, kamor sem se bil namenil. Vrnil sem se s trdnim sklepom, da pridem nasiediiji dan. Končno pa sem se le odločil in »prejel vabilo dobrega soseda, ki me je vabil ua kosilo. Sir Thomas Friendly je imel svoje posestvo dve milji od mojega ter bil na kraju gozda moj mejaš. Imel je dva sina in pet hčera, vsi odrasli in vsi doma pri materi. Poleg teh je bila pri njih še neporočena sorod-nica. Ker sem se zavedal svoje precej nerodne hoje, sem v zadnjem času hodil k učitelju plesa, kateri je poučeval »odrasle gospode« v plesu in drugih umetnostih. Težko je šlo, toda moje znanje matematike, posebno glede ravnotežju ml j«' pripomoglo, fin spm se končno le priučil, posebno petini pozicijam, katere treba znati pri predstavljanju in drugih slič- nih prilikah. Ko sem toraj vso to umetnost znal in znal hodili, ne da bi se pri tem zibal, sem sprejel ponudbo, trdno zaupajoč, da se mi ne bo ničesar pripetilo, radi česar bi me bilo treba biti sram. Toda, kako prazna je vsa teorija, ako ni podprla s prakso navade! Ko sem se bližal farmi, je bilo slišati zvo-nenje (na Angleškem kličejo k obedu z zvoncem) in že to me je vznemirilo, češ, da bcm veljal za netočnega. Komaj sem se zavedal, kaj počenjam, ko je sluga ponavljal moje ime ter me od vedel v knjižnico, kjer je čakala Lady Friendly. Ko sem se ji poklonil in napravil tretjo pozicijo z nogami, kakor me je naučil učitelj plesa, sem stopil na kurje oko Sir Friendlyiu, ki je stal za menoj, da mi predstavi družinske člane. Težko je povedali, v kakšni zadregi sem bil raditega, le sramežljivec bo to razumel. Toda Sir je bil uglajenih munir ter prikril svoje občutke in bolečine. Delal se je, kot bi se ne /godilo prav ničesar. Ljubeznivost gospe in vseh članov družine je pripomogla k temu, da sem nevede kmalu vrgel raz sebe svojo nespametno bojazljivost ter pričel kramljati in še celo sani napeljavah na raznotero konverzacijo. Knjižnica je bila bogato zalqžcna z debelimi, bogato vezanimi knjigami, kar je značilo, da je Sir Thomas učen mož. Zato sem napravil tudi kako opazko glede grSkih klasikov in Sir Friendly mi je v vsem pritrdil. Na oni izmed polic sent opazil šestnajst knjih z imenom Xenophon. Ker še nikoli nisem tega imena slišal, sem seveda postal silno radoveden in vstal, da bi pogledal, kaj to more biti. Sir Thomas je videl, kaj nameravam, in očividno je bilo. dn mi hoče trud prihraniti ter mi sam ponuditi knjige v pregled. To me je pa še bolj pod-I vizalo, da sem hitro segel po prvem zvezku ! Xenopliona, toda — o joj — mesto da bi knji-! go potegnil iz predala, je zagrmeln deska, na • kateri je bilo v usnju in uapisi naslikanih onih 16 zvezkov Xcnophona, ter padla na črnilnik, Ici je slal spodaj na mizi. Zaman mi je Sir Friendly zatrjeval, da ni nobene škode; jaz nisem videl nič drugega kot črnilo, ki je curljalo na dragoceno perzijsko preprogo in komaj vedoč, kaj počenjam, sem segel po moj žepni robec ter skušal ustaviti usodepolni tok črnila. Ko je bilo moje razburjenje na višku, je drugič zapel zvonec in lakaj je naz.nanil obed. To me je pa zopet zve-selilo, ker sedaj ne bedo rekli, da nisem bil točen. Ko smo korakali v jedilnico, sem imel čas, da sem svoje živce zopet nekoliko zbral in ko so me posadili med gospo Friendly in njeno najstarejšo hčerko, sem bil odločen, da se mi sedaj ne sme ničesar več pripetiti, kar bi nri škodovalo na ugledu. Od padca lesenega Xenop'iona mi je lice žarelo kot ogenj in ravno sem postajal nekoliko hladnejši, ko se je nepričakovano zopet nekaj pripetilo. Namreč, krožnik z juho sem postavil preveč na kraj mize in ko sem se Mise D ini priklonil, ker je pohvalila, da imam dober okus za vzorec modnega telovnika, sem vso vrelo juho zlil sebi v naročje. Kljub lenni, da so mi takoj priskočili na pomoč ter brisali mokroto z moje salonske obleke, vendar mi niso mogli odvz.eti bolečin, katere sem občutil na životu. Par minut mi je bilo, kot da bi se nahajal v kakem kotlu. Toda spomnil sem se, k p ko je prej Sir Thomas prikril bolečino, ko sem mu stopil na kurje oko, zato sem tudi jaz, junaško prenašal bolečino, kljub hihitanju mladih go-spodičen in služabništva. Ne bom pripovedoval o nerodnostih, lu som jih še napravil, kako sem raz.re/.aval piščanca,,kako ponujal jedila, ki so stala v moji j bližini, prevrnil lonček z omako, stresel sol j po mizi, kako je bilo, ko mi je žlica padla na i tla in kako sem jo pobiral, pač pa nnj povem j le še zadnje dejanje tega mojega nesrečnega | obiska. Ravno sem držal na vilicah velik kos vročega pudinga, ko me je Miss I.ouisa Friendly prosila, da ji ponudim krožnik z golobom, ki je stal pred menoj. V naglici, komaj zavedajoč se, kaj počenjam, sem zabasal v usta puding, ki je bil vroč kot žareče oglje. Sedaj pa ni bilo mogoče prikriti moje bolesti, oči so mi izstopile in ker si v trenutku nisem vedel drugače pomagati, sem celo stvar izpljunil na krožnik. Sir Thomas in dame so me pomilovale in vsakdo mi je svetoval kako drugačno sredstvo za omiljenje bolečin. Ta je rekel, da je najbolje olje, drugi zopet voda, vsi pa so bili edini v tem, da je vino najbolje; vino da izvleče ogenj. Ponudili so mi torej kozarec šerija, katerega sem hlastno vlil v usta. Toda groza in strah, kako naj povem posledice? Ali je bil lakaj tako neroden, ali je lo storil pomoloma, ne vem, vem le to, da mi je podal kozarec najmočnejšega žganja. Nikdar nisem bil vajen močnih pijač, sedaj pa v moja usla, polna mehurjev in opeklin, tako močno pijačo! Kaj sem holel storiti? Pogoltniti to morilno pijačo? Ne, pritisnil sem roko na usta in tiščal, kar sem mogel. Toda pri lom pa je žganje brizgalo med prsti po mizi in po vseh krožnikih. Služabniki so se smejali, hčere skrivale svoje, od smeha solzne oči za sklede, Sir Friendly pa je miril in opominjal. Toda. to še ni bilo vse. Da l>i si vsaj malo olajšal neznosno stanje, sem nevede, kaj delam, segel po robec, da si obrišem pot na obrazu. Ker pa je bil robec od padca Xcnophona še poln črnila, si lahko predstavljate, kakšen je bil moj obraz, ko sem ga obrisal. Bil sem pisan na vse strani, črne črte so petekale v vse smeri, tako da se sedaj tudi Sir Friendly ni mogel več vzdržati. On in gospa sla se pridružila splošnemu sme-hu, vse je bilo solzno od smeha, jaz pa sem planil od mi/c, hitel po hodniku k izhodu, grede še vratarja pohodil ter bežal proti do» uiu, kot da bi bile vso furije sveta za menoj. V deželi klubov. V Londonu so klubi, kakršnega si človek pač zmisli. Delavni stan ima brezštovila klubov. Svoj klub imajo natakarice, dražbe-niki, kočijnži, vdove, murzikantje, anarhisti, ■verižniki, dimnikarji itd., vse brez konca. Treba bi bilo celo stran, da bi bilo mogoče samo imena klubov navesti. Eden najimenitnejših klubov službujočih slojev je »Yellowplushers« klub, katerega tvorijo lakaji in strežaji največjih bogatašev londonskega West Enda. Pravila lega kluba so zelo stroga. Nekega člana tega kluba so izključili, ker so ga videli, da je po glavnih ulicah mesta nosil pod pazduho zavoj. Razsodišče je reklo, da bi bil moral obtoženec, ako je že moral zavoj nositi, najeti avto-taksameter in račun predložiti svojemu gospodarju. — Klub dimnikarskih pomočnikov se tedensko enkrat sestane ter se posvetuje o TunclnOvsti ometanja dimnikov. — Kuharice imajo svoj klub in k mesečnim sestankom se shajajo v salonu neke aristokratinje, katera je večino leta odsotna iz Londona. Na takih sestankih pretresajo krivice, katere so se jim pripetile v teku meseca od strani gospode. Konkurenca v filmski industriji Znano je, da je Evropa najboljši odjemalec za ameriške filme. Nemčija, kakor tudi druge evropske države, se trudijo, kako bi ta nepotrebni uvoz omejile. Seveda je to mogoče le na ta način, da razvajeni kino-publiki nudi res kaj primernega kot zna to Amerika. Nemčija je napravila velikanski film rMetropolis«, katerega kažejo že tudi na Angleškem. (Ravnokar ga predvaja v Ljubljani tudi »Kino Dvor«.) V tem filmu je videti proxokovanje, kako bo leta 2027, torej čez sto let, kaj bo do takrat industrija in delo doprineslo, kako bo živel kapitalist v svojih nebotičnikih in kako delavec v svojem posebnem mestu — pod zemljo. 37.000 ljudi nastopa v tem filmu, ki je res nekaj veličastnega. Vsebina filma je, kako kapitalist zahteva od dclavca, da dela avtomatično, kot stroj, ne pa da dela tudi s srcem. Konec tega velikega filma, ki traja polne tri ure, je, kako velikanska delavska armada koraka proti katedrali in se na cerkvenih vratih pobotata delo in kapital. — Angleži s skrbjo gledajo na razvoj nemške filmsko industrije in ugibajo, kako bi se uvozu uprli. A ker to ni kar tako lahko, tudi sami pripravljajo velike filme, ki bodo ustrezali vsaj približno ta* ameriški in sedaj nemški. Čudežni otroci. Ali so bili veliki možje že v otroških letih nenavadno razvitega duha? Temu se je mnogokrat oporekalo. Pred kratkim pa je doktorira Katarina Cox, profesorica na kalifornijski univerzi, podala poročilo kot rezultat raziskovanja olroške dobe 300 znanih genijev. V poročilu dokazuje, da je bila večina velikih mož že v mladosti nenavadno razvitega duha. Irec Jonathan Swift, velik satirik in pisatelj, ki je živel v 17. stoletju, je znal sv. pismo brati, ko je bil tri leta star. Mozart je kom-poniral menuet v starosti pet let, italijanski pesnik Tasso je znal govoriti, ko še ni bil šest mesecev star. Prvo mesto v vrsti otroških genijev pa zavzema pri navedeni doktorici angleški filozof John Stuart Mili. umrl 1873. Ta je v starosti petih let z ladv Spencer živahno razpravljal o zaslugah angleških vojskovodij Wellingtona in Marlborougha. Ko je bil siar šest let, jo spisal zgodovino Rima in govoril kot učenjaki. Z osmimi leti je dajal pouk v latinščini. Doktorica Cox pravi, da je našla pri vseh teh veleumih kot najmarkantnejšo potezo brezobzirno vztrajnost. Mehaničen uradnik. Vedno hitreje se bliža čas, ko povprečnemu uradniku ne bo potreba nikake višje izobrazbe. Dandanes velik del uradniškega posla napravijo stroji in ni več daleč dan, ko mu ne bo treba drugega kot pritisniti na ta ali oni gumb, in stroj bo s sigurno natančnostjo izvršil naj razno vrstne jše račune itd. Vzemimo današnji računski stroj. Ta sešteva, odšteva itd. V sekundi opravi to. za kar bi človek rabil celo uro, ali še več. Takoj odgovori stroj, ako hočeš vedeti, koliko stane n. pr. 376 in pol tucata tega ali onega blaga; po 27% dinarja s 5 % skonta. Samo tu pa tam po en gumb in vreteno zasukati, pa je natančen račun tu. In kakšen napredek so v zadnjem času napravili pisalni stroji! Neki Anglež je pred kratkim iznašel stroj, ki piše z vsako znano pisavo. Normalno piše z latinskimi črkami, namreč angleško, pa pritisneš na gumb in pokažejo se gotske črke za nemški jezik. Zopet majhen premik, pa piše stroj z grškimi znamenji, potem indijskimi in celo kitajskimi. In vse to z enim samim strojem. Pečenka soma. »Ali je pečenka dobra?« — »Izborna!« — ïToda telečja ni, pač pa od soma.« — To je sedaj v Ameriki novost. V vsakem hotelu in restavraciji ga je mogoče dobiti. Le temu se čudijo, kako da so šele sedaj prišli na to, da je som tako izborna jed, boljša od vsake pojedine. Ena petina soma je užitnega. Petdeset čevljev dolg som tehta deset ton. Razlikuje se od vola v tem, da je njegovo meso povsod enako dobro Ln ne kot pri volu, da jo ta ali oni del boljši. Na Japonskem že dolgo časa uživajo meso soma, celo jezik je užiten. Tehta do ">00 kg. Srce tehta poldrugo tono in to Imajo Japonci posebno v čislih. Povprečno da som iz Tihega oceana 15 ton dobrega mesa, kar bi bilo enako 500 ovcam ali 100 volom. Pravijo, da znajo ameriški kuhinjski umetniki somovo meso tako prirediti, da kdor ni poučen o tem, ga sploh ne bo razločil od govejega. Zdravi bolniki. + čudovito jezero. V nemški vzhodni Afriki je čudovito jezero Ruqua, ki je svoje-časno vpadlo za 200 metrov. To je ugotovil raziskovalec Egon Kirschstein. Nad sedanjo gladino je v višini 200 metrov našel apnenec in druge podobne snovi, ki so mogle nastati samo kot usedline. Iz tega je sklepal, da je K moralo jezero pred leti biti 200 metrov višje. Enako je vpadlo tudi Nyassa jezero. Iz lega sklepa Kirschstein, da sta obe jezeri pod zemljo med seboj zvezani. PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6. Urno 441.?. Rim 449. Lan-genberg 46S.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Varšava 080. Nedelja, 17. aprilu. Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba. — Breslau: 20 prenos iz Berlina: opereta »Das Drei-mfiderlhausc, glasba Franza Schuberta. — Praga: 10 prenos iz Narodnih Divadlov: Smetanova »Prodana nevesta«. — Frankhirt: 19 Pucctnijeva opera »Turandot«. — Brno: 19 prenos iz Prage. — Rim: 21 Selezionc deli'opera in due atti »II ша-trimonio segretoc di D. Cimarosa. — Langenberg: 19 Dortmund: Richarda Wagtierja :>Taimhauser und der SRngerkrieg auf der Wartburg«. — Berlin: 20 Scbubertova Das Dreimilderlhaus«. — Dunaj: 18.30 komorna glasba, Malcher-Quartet, 19.30 »Der Kompagnon-, veseloigra Adolphn L' Arronge. — Varšava: 20 Audition pour tous. Pondeljek, 18. aprila. Zagreb: 19.50 prenos operete iz zagrebškega operetnega gledališča. — Breslau: 20 prenos iz Hamburga, 21.30 Sylter-Kabarett. — Praga: 20.40 zabavni večer. — Frankfurt: 20 prenos z otoka Sylt: poskus pogovora z morskega dna k letalu; 21.30 kabaretni večer. — Brno: '20.80 vesele reoi-tacije in pesmi, 21 plesna godba. — Rim: 21 Gran- -f- Sultani in pisalni stroji. Pisalni stroji niso še bili dolgo v rabi, ko je takratni turški sultan izdal irado (povelje), da naj se vsi pi. salni stroji, ki se nahajajo v Turčiji, uničijo. Kot vzrok je navedel, da ni mogoče ugotoviti pisma, s čemer se daje prilika širjenju proti-državnih s strojem pisanih letakov. -f- V južnem morju raste morska trava, ki jo večja kot velikani v kalifornijskih gozdovih. Travo uporabljajo za vrvi. Stebla na mreč posuše in spletejo iz njih vrvi. ra; 29. in 30. t. m. se udeleži izbirnih tekem univerze Pennsylvanie. Pri teh tekmah nastopi tudi po svetu okoli potujoči angleški lord Burghley, prvak v teku čez lese. Drug Amprikanec, de Mar, je v Baltimore v maratonskem ttku 42 km dosegel lepi čas 2: 43: 49.8. Wide je pa tekel 1 miljo v 4:15, ne dosti več kot je svetovni reokrd. Poleti enkrat se bodo na Dunaju zopet udariti Nurmi, Wide in P e 11 z e r, in tudi Francoza B a r a t o n in Martin bosta prišla tja. V Rimu se bodo 21. t. m. kosali v lahkoatletskem boju Poljaki in Italijani. — Kako dobro znala hoditi NemcJ Schwab in S i e vv e r t. smo pisali 14. t. m Ponovimo, da je Svtiear Schwab prehodil v Berlinu 25 km v 2 urah 5 minutah iu 12.2 sekundah, svetovni rekord; Nemec Siowert jo bil pol metra za njim. njega čas 2:05:12.4 .ie nemški rekord — Iz Londona v Brighton (ob morju) je 86 km; angleška vrsta je pretekla to razdaljo v 4: 41:17. Še Finca Maeki-ja bomo zapisali; na daljavo brez zaleta je skočil 8.275 m daleč, v troskoku z îmrta je dosegel 9.785 me!r.i. Dunajski vK r a f t s p o r t v e r b a n dčisio< amaterstvo pa ne verjamejo vsi. — Chesiju, ki je zmagal v cestni dirki iz Milana v San Remo, jo poslal Mussolini pozdravno brzojavko. - »Rund um Mtin-cben«, 250 km, je prevozil Italijan Belloni v 8:48:47: v vrsti amaterov je pa vozil krajšo razdaljo, 185 km, Schmidt v 6:23:02. Dirko Targa Florio, od«,elek za motorna kolesa, 324 km, ji? v splošni vrsti dobil Nemec Kop-pen v 5. 33: 44.4; v drugj kategoriji pa Neme-, Geifilor. - Japonci bodo v 10 letih zgradili 8000 km a v t o m o b i 1 n i h c e s t, stroški 2800 milijonov dinarjev. Vse polno novih a v i a t j č n i h rekordov so potrdili ; za splošnost nič zanimivega, ker so lo razno kategorije itd. — Italijani so najprvo kričali, da so Pinedov hidroplan zažgali nasprotniki fašistov; nato se je izkazalo, da je nekdo slučajno vrgel gorečo vžigalico v vodo, jio kateri je plaval bencin. Pinedu so ponudili Amerikanci drug hidroplan; vzel ga je in jo letel do Velikega oceana, 'lam bo menda počakal na novega italijanskega, ki je že na potu. de concerto strumentalc col gentile concorso della violinista Maria Balbis. — Langenherg: 21.30 Koln: velikonočni koncert, 23.15 plesna godba. — Berlin: 21.30 SylterKabarett, nato plesna godba. — Dunaj: 19 komična opera :,Der Postillon von Lonjumeau" Adolpba Adama. — Varšava: 20.Ш' operna glasba. Torek, 20. aprila. Zagreb: 20.30 vesela večerna glasba. — Preslau: 21 koncert. — Praga: 20.40 koncert, 21.40 zabavna godba. — Frankfurt: 20.15 koncert komorno glasbe. — Brno: 20.45 Kreutzer-Sonate: Kudlacek (gosli), Kurz (klavir); 21.30 balalajški orkester skupine »Moskva-. — Itim: 20.45 Concerto di musica loggera e di operetta. — Langenherg: 20.30 Josef-Plaut-Abend. — Berlin: 19.30 Halevyjeva opera »Židinja«-. — Dunaj: 20.05 velik koncert: večer avstrijskih skladateljev. — Varšava: 20.30 komorni koncert. Sredn, 21. aprila. Zagreb: 20.30 kabaret sin večer. — Breslau t 20 .Der Dummkopf« veseloigra I.udwiga Fulda. — Praga: 20.45 prenos iz Brna: vojaška godba. — Frankfurt: 21.15 Potopi jen i zvon?, pravljična igra Gerharta Hauptnmnna. — Brno: 20 koncert 20.45 vojaški koncert. — Rim: 20.45 concerto stru-înentalo e vocale. — Langenherg: 20.30 Koln: lahka glasba, 22.45 plesna godba. — Berlin: 21 vesel večer, 22.30 plesna godba. — Dunaj: 20.05 koncerl Schubert-.Schumann. — Varšava: 20.30 operota >Bajadernc. V Goningsby na Augleškem je pred par dnevi neka žena praznovala svoj stoti rojstni dan. Je sicer že 19 let slepa, drugače pa popolnoma zdrava. To ne bi bilo končno nič iz-vanrednega, saj o sličnih slučajih slišimo pogostokrat. Zanimivo pri tej ženi je le to, da ji je zdravnik povedal, ko je bila stara 18 let, da so ji ena pluča odpovedala in da diha samo z desnimi. Ako je temu v resnici tako, potem so imela tekom 82 let ta pluča mnogo opraviti. Znani angleški slikar živali, Thomas Cooper, je v lastni biografiji zapisal, da mu je zdravnik svetoval, ko je bil 49 let star, naj pusti slikanje, ker nima več živeti kot kvečjemu se eno leto. Toda Cooper zdravnika nI poslušal, pač pa šel s svojo paleto iz mesta, se naselil na kmetih ter slikal zunaj na prostem. Živel je popolnoma preprosto. Umrl je star 101 leto. Tasmania, otok južuo Avstralije, je menda najbolj zdrav kraj ra svetu. Neka paro-brodna družba je po zdravnikovem nasvetu poslala tja mladega kapitana, kateremu zdravniki niso prisodili niti eno leto življenja. Družba je kapitanu določila tudi izvanreduo visoko pokojnino, češ, saj jo ne bo dolgo užival. Pokojnino pa je od zdravnikov na smrt obsojeni kapitan vlekel 83 let. Umrl je na Tasmaniji šele pred par leti in sicer star 104 leta. -.v ,v -f- Cilinder-klobuk je iznašel 1797 znani j londonski klobučar John Hetheringlon. Ko si ga je prvič nadel, ga je policija poklicala na odgovor iu obsodila na globo 50 angleških funtov. -U Prebivalci Islandije. Po statistiki živi na Islandiji okrog 80.000 ljudi. Sama Islandija pa lahko daje živil in hranil za 1 milijon prebivalcev. -f- Zlate ribice izvirajo iz Kitajske. So neka vrsta krapov. Radi svoje zlatorudeče barve so povsod zelo priljubljene kot sobni okrasek. Razne vrste zlatih ribic so nastale po posebnih gojivnih metodah vzhodnoazijskih prebivalcev, ki so v tem pravi mojstri- 4- Najglobokejši premogovnik na svetu je v Chanslov-Chanfield v Kaliforniji. Globok je 2398 metrov. -j- Globokcst Atlantskega morja. V Atlantskem oceanu polagajo nove kable Pri otoku Sv. Helene so ugotovili, da se je globočinu morja v zadnjih petih letih zmanjšala skoro za 3000 metrov. -j- Električno ure v Pragi. Mestni občinski svet praški bo v Pragi zgradil 60 novih električnih ur. Dosedaj jih je bilo 40, ki so pa bile v takem stanju, da niso odgovarjale svojim namenom. -f- Stroj za stenogrnfiranjc. Poročali smo že, da je Francoz Grandjean iznašel stroj, ki ne piše samo posameznih črk, ampak cele besede. Stroj deluje tako, da se ne tipkajo vse črke. ampak se odvečne črke izpuste in se napišejo samo kombinacijo črk. V francoskem parlamentu so te stroje že uvedli. V Oslo so ustanovili šolo, na kaleri se poučuje uporaba teli strojev. Učeuec, ki se je vadil sto ur, more z veliko lahkoto napisati v minuti sto besed. Razlika cd navadnega slenograma je ta, da lega stenograma ni treba prepisovati. + Največja glohočina morja je po najnovejših raziskavanjih pri Filipinih. Ta globo-čina znaša 10.500 metrov. -f Največja knjiga na svetu ie zemljepisni atlas, 1 aierega so bita 1660 amsterdamski trgovci darovali angleškemu kralju Karlu II. Knjiga je visoka 1.45 m, 68 cm široka in 1.5 m debela. Shranjena je v londonskem muzeju. -j- Krompir in solna kislina. Ako položimo krompir v solno kislino, postane krompir po dolgem času trd kot marmor. Z najboljšim nožem ni mogoče olupiti niti koščka. + Mline na veter so iznašli v Aziji. Najprej so jih začeli uporabljati na veliki ravnini Iran, kjer je veliko pomanjkanje vode. Evropski potniki so jih opazili tam okrog leta 900. V Evropo so jih prinesli križarji okrog le'a 1040. V literaturi se mlini na veter omenjajo prvič leta 1105. + Na Spitsborgih ne zraste nobena rastlina višje kot 5 cm. Ker so lam ogromne množine premoga, so morali biti tam pred tisočletji ogromni gozdovi. -f Najbogatejšo in najrevnejšo dežele na svetu. Prebivalec Severne Amerike ima letno povprečno 120.000 Din dohodkov, Anglež ima 93.600 Din, Belgijec 6-1.000 Din, Francoz 54 tisoč dinarjev, Švicar 48.000 Din, Kitajec 1800 dinarjev, Indijec 3600 Din. Kitajci in Indijci so torej najrevnejši ljudje na svetu. -f- Potapljači se potope navadno 60 metrov globoko. Ako gredo globlje, je vodni pritisk tako silen, da se ne počutijo več dobro. To globočino so dosegli tudi že s starimi aparati. Najnovejši aparati pa dajejo možnost priti celo do 200 metrov globoko. -f Liter mleka ima v sebi ravno toliko hranil kot 2600 gramov ohrovta, 2000 gramov zelenega graha, 1100 gramov jabolk, 750 gramov teletine, 600 gramov govejega mesa, 8 j parov klobas, 9 kurjih jajc, 400 gramov svinjskega mesa ali 200 gramov makaronov. Spori HERTHA (DUNAJ) : ILIRIJA. Igrišče Ilirije 17. in 18. t. m. ob 15.30 — predigri ob 14: prvenstveni tekmi Jadran : Slovan in Jadran s Ilirija. V nedeljo Ln pondeljek se odigrata v Ljubljani dve veliki mednarodni nogometni tekmi. Program izpopolnjujeta dve važni domaČi prven-Btveni tekmi. I. team Ilirije ima za protivnika oba dni kompletno I. moštvo dunajske Herthe, onega najbolj znanih reprezentautov dunajskega profesionalnega nogometa. Hertha beleži letos vrsto lepih rezultatov proti najboljšim dunajskim in nekaterim znanim češkoslovaškim klubom, ki so dokaz za njeno izvanredno kvaliteto in ki jamčijo, da se bo nudil ljubljanski športni publiki o praznikih odličen internacijonalni sport, tako proti W. A. C. 8:2, Sportklubu 1:0, Hakoah 2:2, Rudolfs-hticel-u 5:1, Moravski Slaviji 4:1, Bratislavi 1:1. V Herthi igrata avstrijska internacijonalca Ostricok (gosilman) in Dietrich (desni back). madžarski inter-nacijonalec Pruha (centerhalf) in reprezentančni dunajski igralci Wilschel (levi back), Schlosser (levi half), LUtopad - Kettner (desno krilo). Razume se, da Ilirija proti temu moštvu ne bo imela lahkega stališča, ker se doslej še ni pokazala v pravi formi. Z moštvom, ki ga ima letos na razpolago. pa bo vseeno sposobna postaviti tudi za renomirane dunajske profesijonale nevarnega nasprotnika. Z izjemo Ladota Zupančiča bo vporabila na praznike vse svoje najboljše moči, mod njimi Pleša, Martinaka, Zemljaka, Čirovića itd. — Obe prvenstveni tekmi, ki se vršita kot predtekmi, spadata v osmo kolo prvenstvene sezone 1926-27 in sta odločilnega pomena za končni placement v prvenstveni tabeli LNP. Za njima sledita še dva kola. Športni teden Na oslabelosti srca je umrl jockey G. A r c h i-b a 1 d ; za tri kilograme je hotel v kratkem shujšati, naTava prevelikemu napora ni bila kos. Bil je med najuspešnejšimi jahači, jahal je v Ameriki, na Nemškem, španskem, Angleškem. Najboljše njegovo leto je bilo leto 1924, 52 zmag. Na Danskem so dobile ženske prvo svojo visoko šolo za telesno vžgejo; prvega tečaja se udeležuje 100 učiteljic. O nogometu smo v »Slov« obširno govorili 12. t. m. iu 13. t. m. Pridenemo Se: v boju angleške ligo ima sedaj New Castle 49 točk, Sund^r-land in Iluddersfield po 46. B A. C. je premagal v Novem Sadu Vojvodino 3. 0. — Zadnjič smo pisali, da jo gledalo tekmo med Angleži in Škoti 100.000 gledavcev. Na Angleškem je večkrat tako. A tudi kontinent, prihaja počasi za Anglijo; pri štirih tekmah na Nemškem je bilo navzočih 110.000 gledavcev, pri tekmi med Avstrijo in Ogrsko na Dunaju pa 45.000. Suzana bo igrala v majniku par iger na Angleškem, in bo njena skupina zaslužila vsak dan 1000 funtov = 275.000 Din. To je denart Maja gre Suzana tudi na Norveško. Dunajčani pa ue morejo spraviti toliko denarja skupaj, da W jo vsaj za en dan spravili na Dunaj. Saj lii čudna Suzana je popolna profesionalka, Tilden je pa amater ameriškega kova. Sedaj so tudi Avstralci vrgli krinko z obraza in dovoljujejo boje med amateri in profesionali; razlika itak ni velika. Tilden se je moral po hudem boju uklonili Alonzu, a to je bilo v lialli; na prostem zmeraj Tilden zmaga. — Karel Koželuh je premagal brata Jana 6: 1 in 6:4. Karel ima za letoe velik načrt: najprvo bo treniral Berlinčane, nato angleškega lorda Westmin-s'era, dalje dunajski Parkldub in bo slednjič učil tenis še v Stockholmu. — V seznamu italijanskih prvakov tenisa je Morpurgo na prvem mestu. 300 ameriških športnikov bo nastopilo na olimpiadi v Amsterdamu; na lastni ledji se bodo pripeljali tja in bodo med olimpiado tudi ves čas stanovali na nji. Vsak dan pronikne kakšno poročilo o novih ameriških lahkoatletsldh rekordih, temeljito se pripravljajo. Nič manj Nemci ; doslej so imeli v Nemškem stadionu v Berlinu 114 lečajev s 385 udeleženci; sadovi se morajo poznati. Glej tudi včerajšnjega >Slovenca'. Ameriko bo zas'opal na olimpiadi tudi Paddock, že prav pridno treni- MAMO potrebščine dok»«» —v n«ive£|IIa:birl stalno v zalogi pri PHAKC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabr.S Telet. 407 Gospodinjstvo Živinoreja v naši državi. V poljedelskem ministrstvu smo dobili podat \c o naši živinoreji v zadnjih treh letih, katere v naslednjem prvi objavljamo. Podatki га leto 1926. še niso sestavljeni. Podatki veljajo vedno za stanje 31. decembru dotičnega leta. število konj v naši državi narašča, le z malim presledkom v letu 1924. Imeli smo lela 1923..... 1,063.000 glav, leta 1924..... 1,054.000 glav, leta 1925..... 1,106.000 glav. Od leta 1924. do 1925. je število konj naraslo za 52.000 komadov ali 5%. Oslov so našteli 1. 1923. 95.000 komadov, L 1924. 90.000, 1. 1925. 95.000, mezgov in mul 15.000, oz. 14.000, oz. 14.500; bivolov 32.000, oz. 29.000, oz. 27.000 komadov. Govedoreja nazaduje že par let sem stalno, vendar pa je nazadovanje od leta 1924. na 1925. manjše v primeri s prejšnjim letom. Bilo je goved leta 1923..... 3,870.000 glav, leta 1924..... 3,784.000 glav, leta 1925..... 3,768.000 glav. Nasprotno pa prašičjereja napreduje. Tu je treba še upoštevati, da je število prašičev med letom znatno višje in da statistika zaradi termina 31. decembra vsakega leta) ne podaja prav točne slike. Vendar pa je primerjava mogoča, ker se štetje vrši na isti dan vsako leto. Od leta 1924. na 1925. je število prašičev naraslo za 284.000 komadov ali za 11%, kar je razveseljiv pojav. Stanje je bilo 2,497.000 glav, 2,518.000 glav, 2,802.000 glav. je zadnje leto naraslo leta 1923 leta 1924. . . . leta 1925. . . . Tudi število ovc tn sicer za 288.000 komadov ali za 4% Ovc so našteli leta 1923..... 7,639.000 glav, leta 1924..... 7,619.000 glav, leta 1925..... 7,907.000 glav. Podobno je s kozami, kjer je njih število v zadnjem letu naraslo za 93.000 komadov ali za 5.4%. Imeli smo v celi državi leta 1923..... 1,730.000 koz, leta 1924..... 1,718.000 koz, leta 1925..... 1,811.000 koz. Število perutnine izkazuje stalno naraščanje; od leta 1923. na 1924. je naraslo za 736.000 komadov ali nekaj čez 5%, od leta 1924. na 1925. pa za 1,236.000 komadov ali za 8%. " Statistika izkazuje jeta .1923. . . 14,196,000 komadov, leta 1924. . . 14,932.000 komadov, leta 1925. . . 16,198.000 komadov. Izredno narašča tudi število panjev v celi državi. Od leta 1923. na 1924 se je po- za proglasitev Trsta za prosto mesto, ampak samo za navadno razširjenje že obstoječega »prostega pasa«, ako bo to sploh potrebno. Dokler se bo blago nahajalo v »prostem pasu«, bo carine prosto; kakor hitro pa se nameni konsumu, bo treba plačati zanje carino. Kava bo stala še vedno 40 lir, sladkor 7.50, in čisto navaden avto 25.000 lir» Navdušenje je v Trstu kmalu poleglo. Kijub temu, da sta se šla tržaška senatorja Pitacco in Segre zahvalit prometnemu ministru Cianu za novi ukrep, je zelo dvomljivo, da bi se mogel z njim Trst rešiti. Za tranzitni promet tržaška »prosta luka« (punto franco) s svojimi ogromnimi javnimi skladiiči zadostuje v današnji velikosti. Tržačani bi bili srečni, ko bi se promet tako dvignil, da bi prišle v porabo te ogromne naprave. Časi iz 1. 1924., ko je bila tržaška luka radi nemira v Hamburgu preobložena in ni mogla zmagati dela, se menda ne povrnejo več. Za povečanje »proste cone« radi tranzitnega prometa samega na sebi Tržačani gotovo ne bodo nadlegovali vlade. Ostane šc vprašanje industrije v »prostem pasu«. V tem pogledu pa je gotovo težko dati določen, bodisi pozitiven ali negativen odgovor. Iz ministrovega poročila k novemu dekretu prav lahko razberemo, da je ital. vlada izdala ta ukrep prav z namenom, da bi dvignila ta pristanišča potom industrije, ki naj bi se razvila v pristaniščih. Italijanska industrija razpolaga s ceneno delavno močjo; saj je nre» radi tega lahko dali življenja industrijam, za katere nima sicer nikake naravne podlage. Poskrbimo še in sicer s tem, da industrijam v 14 največjih pristaniščih dovolimo carine prost uvoz surovin, da dobi naša industrija še surovine poceni, pa bo dana možnost naši industriji, da bo producirala šc ceneje in tako lažje konkurirala s tujo ter jo izpodrinila ne samo o» italijanskih tleh, ampak tudi na tujih; tako se odprejo nove poti nacionalni ekspanziji skozi pristanišča, vplivna sfera italijanskih pristanišč se razširi in s tem tudi promet avtomatično dvigne. V svojem poročilu poudarja prometni minister, da je treba predvsem razviti eks-portno industrijo in to v pristaniščih, ki pridejo v prvi vrsti vpoštev za izvoz. Industrije, ki že obstojajo v drugih italijanskih mestih, ne bodo trpele radi konkurence industiijskih podjetij v »prostih pasovih«, ker bo moralo blago, producirano v »prostih pasovih«, plačati dopolnilno carino, kakor hitro pride v domači konsum. Tudi konkurenca v izvozu se izključi na ta način, da vlada ne bo dala dovoljenja za ustanovitev v »prostih pasovih« takih industrij, ki bi škodovale že obstoječim. Katere so te industrije? Prav to je najtežje vprašanje spričo industrijske krize v Italiji. Težke industrije ima Italija že preveč in jo morejo le visoke carine rešiti pred poginom; ladjedelnice, večalo za 59.555 komadov ali za 12%; od le- ! ki bi PriS'e. v vrst) vP°5t,ev' nima'° v®č ta 1924. na 1925. je bil prirastek slabši: 32.000 komadov ali samo za 6%. Ugotovili so leta 1923..... 515.000 panjev, leta 1924..... 573.000 panjev, leta 1925..... 605.000 panjev. V koliko so podatki ministrstva točni, je težko ugotoviti, ker vodijo živinorejce pri dajanju podatkov o svoji živini tudi momenti, ki onemogočajo pravilno statistiko. Za Slovenijo objavimo ob priliki podatke posebej. Obupen boj ia rešitev Trsta. VPRAŠANJE PROSTE LUKE. • Trst, aprila. »Piccolo — večerna izdaja — Trst prosta luka!« so vpili tržaški kolporterji v torek zvečer. Tržačani so se za list trgali, iPiccolo« je naredil s to izdajo dobro kupčijo. Prijatelji, kava skoro zastonj, sladkor skoro zastonj, avtomobil za 6000 lir! Kdo ne bi vrgel za »Piccolo« 20 stotink? Na Bethlena, ki se je v Rimu pogajal, da vzame Trstu še tisto drobtinico ogrskega prometa in ga usmeri na Reko, so Tržačani že v prvi navdušenosti pozabili. Malo jih je menda bilo, ki so ob tej vesti ohranili hladno kri. Sreda. Jutranji listi pišejo o »daleko-sežnem ukrepu, ki ga je mogla storiti lc močna vlada, ki daje državnemu življenju vedno nove naloge veličine in na ta način dviga dušo Italijanov iz malenkostnih podeželskih zadev, tako da se prikaže globoka solidarnost med velikimi državnimi interesi, prosta vsake neplodne konkurenčne borbe«. Proč z neplodno konkurenco! Po sklepu ministrskega sveta se cla tudi ostalim italijanskim lukam taka ureditev kakor jo ima Trst, t. j. ludi v teh pristaniščih se določeni pasovi proglasijo za »proste pasove« (zone franche); blago, ki prihaja iz inozemstva v te pasove, se ne zacarini. Industrijskim podjetjem vlada lahko dovoli, da v teh pasovih blago poljubno predelujejo, ne da bi plačala carino na uvoz iz inozemstva; enako dovoljenje lahko da vlada tudi industrijam Izven prostih paso« Vlada lahko razširi proste pasove, kjer že obstojijo, n. pr. v Trstu. Teh ugodnosti, ki stopijo v veljavo 1. jan. 1928, je deležnih 14 italijanskih pristanišč, vštevši Trst in Reko, za dobo 30 let. Tržačani so kmalu razumeli, polagoma so se tudi domače gospodinje dale prepričali, da ne bo nič r kavo poceni. Kajti ne gre тогНл ičem — razen Genove, Benetk tn ie par drugih pristanišč italijanske luke nimajo prostih con (punti franchi), v katerih se sme tudi ne-zacarinjeno blago obdelovati — gotovo več koristil kakor Trstu. Priznati pa je treba, da Tržačani ne mirujejo in tudi lašistovska vlada se trudi, da bi rešila Trst. Človek dobi vtis, da išče fašizem rešitve, ki so sicer v skladu z njegovo ideologijo; fašizem hoče forsirati razvoj Trsta in Reke, pristanišč, ki jim je bila usoda zapečatena v trenutku, ko jih je Italija sama odrezala od naravnega ozadja. Se pod Avstrijo je Trst komaj konkuriral Hamburgu, kako naj konkurira danes? Romunija je vzela svoj kos, Poljska drugi, Jugoslavija tretji tržaškega in reškega ozadja. Poleg tega računajo Tržačani že na »AnschluB«, ki prinese Trstu nov udarec. In od svojega naravnega oiadja je Trst ločen s pravim kitajskim zidom, ki ga tvorijo naravnost drakonske odredbe glede potnih listov, v Trstu gospodari ultranaciona-listični fašizem, »ki mu imena tujcev stonirajo«! — ski. * * • Carino na rotacijski papir. Nn navedbo v včerajšnji številki našega lista, da je uživala naša domača papirna Industrija doslej previsoko carinsko zaščito, nam sporočajo Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, da je zna-šnla uvozna carina na rotacijski papir pred njeno ukinitvijo pri nas Din 1.32, odn. Din 0 00 na kilogram, dočim znaša v Češkoslovaški Din 1.42, v Avstriji pa Din 0.90 na kilogram. Obe slednji državi imata močno razvito papirno industrijo ter izvažala dve tretjini svoje produkcije v inozemstvo. Naša sedanja uvozna carina na rotacijski papir znaša 11 par na kilogram ter le maskira mužnost svobodnega uv >-za tujega izdelka, ker niti ne izenači za večji znesek nižjih previyznih slroškov, ki jih iinajo tuje inozemske tovarne po donavski vodni poti, od onih, ki jih mora plačali domača tovarna za prevoz po domači železnici. Dobava mesa za vojaštvo. Včeraj so io zglasil v našem uredništvu načelnik Me.areke za.lruge v Ljubljani g. Franc Lavtižar in nas opozoril na način dobave meea za vojaš'vo. Kakor n |>r. v Za-giebu tako so tudi v Ljubljani domači obrlniki od le dobave izključeni, kl.iub temu. da morejo nuditi meso po nižjih cenah kakor pa zunanij dobavite! i j. Tako se je v Zagrebu dogodil slučaj, da je morala komisija zavreči veliko dobavlicne živine, ker nt odgovarjala dobavnim pogojem, ker so tuji izven-mes ni dobavitelji hoteli dobavljat) manj vredno moso. Ob tej priliki se je ludi v zagrebškem faso-pisju jJovdarilo, da bi se morala dobava vršiti ta-Ko, da bi se je mogli udeležiti tudi mestni obrtniki. Naši obr'niki zahtevajo, da se tudi njih upošteva pri državnih dobavah ko ima država z dru-glimi dobavitelji velike neprilike. Tozadevno bodo naši obrtniki šli do našega [>arlamentarnega zastojv stva, da jiin pomaga v njih upravičenih težnjah. Mlinski trust v naši državi? Zagrebška in Vojvodinska Zveza mlinov sta pred nedavnim začeli akcijo za ustanovi!ev mlinskega trusta cele države; momeniano se vrše tozadevna pogajanja, o ta'.erih pa nimamo še konkretnih podatkov. naročil. Minister Ciano je rešil to vprašanje silno problematično; v svojem poročilu namreč navaja med novimi industrijami, ki naj bi se razvile v »prostih conah«, industrije kave, volne, bombaža, jute in kož. Je-li dana možnost, da se v Trstu razvijejo te industrije in sicer do stopnje, da se tržaška luka dvigne na nekdarjo višino? Prometa s kavo novi vladni ukrep ne bo dvignil; kava se v tržaški prosti luki že danes carine prosto obdeluje (čisti in barva). Kdaj naj se v Trstu tekstilna industrija tako razvije, da bo mođla konkurirati lombardski? Kdaj naj bodoča tržaška tekstilna industrija izpodrine lombardsko in češko, ki sta osvojili tržaško zaledje? Tovarno jute Trst že ima, a ne uspeva prav sijajno. Trst si od novega vladnega ukrepa ne more veliko obetati. Če eno ali drugo industrijsko podjetje dobi dovoljenje, da uvaža surovine carine prosto, se s tem usoda Trsta ne reši. Vladni ukrep je bil izdan pod pritiskom silne kampanje tržaških magnatov po italijanskem časopisju, a bo drugim pristani- Horsza Dne 15 aprila. DENAR. 7.<4ireb. V današnjem prostem prometu so bili zabeleženi sledeči tečaji: iterlin 13.515 (13.50 do 13.53), Italija 282 5 (284.12-286.12), London 270.00 den. (270.20—277), Newyork 50.85 den. (50.75 do 50.95), Pariz 223-223.50 (222.40—224.40), Dunaj 8.015—8.07 (8.0032—8.0332), Curih 10.955 (10.94 do 10.97). Curih, (Prost promet ) Ilelrjrad 0.13 (013). Berlin 123.22 (123.20). Itali ja 25.05 (20.10). London 25 25 (25.26 bi.), Newyork 519.90 (619.876 bi ), Pariz 20.30 (20.35875), Praga 15.40 (15.40), Sofija 3.75 (3.70 don.), Dunaj 73.10 (73.12). VRKDNOSTNI PAPIR.II Ljubljana. 1% invest. posojilo 86.50—87, vojna odškodnina 3-11—842, zastavni listi 20—22, kom za-dolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den.. Merkantilna 09—100, Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160-170 Trbovlje 450 bi, Vevče 135 den. Stavbna 55—65, Sešir 104 den. Zarjreb. V današnjem prostem prometu so no-tirali: 7% invest. posoj. 80.75—87, vojna odškodnina 842. 0РИ Na mrlvaškem odru leži naš ljubljeni brat oziroma stric, gospod LCVHO BERGANT posestnik in gostilničar v Kamniku kateri je preminul danes v starosti 74 let ob 3. uri zjutraj, previden s svetimi zakramenti, pripravljen za sprejem pri Vsemogočnem. Pogreb dragega rajnkega se bode vršil na velikonočno nedeljo ob 5. uri pop. iz hiše žalosti, Samostanska ulica st. 47. Blag mu spomini V Kamniku, dne 15. aprila 1927. Žalujoči ostali. II lili v SEMIČU se vrši 23. apriia in ne 2S apHla 1927, ker je 26, aprila 1027 v Metliki. Pore Info ЈШ za ^©jpocl* kUuit,' Pm'lo kr et v aie Modne Pofp?[>/cu>Io vlèe. Za odgovor sram .o Na vpruianla brez inamkc nc odoovar|>moi ŽAGARJA za beneč. jarm na 2 rezili, z dobrimi spričevali, se sprejme takoj za stalno in trajno delo. Sprejme se ludi UČENCA, ki ima veselje do te stroke, od 16. leta naprej. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na: Anton Logar, Cerknica 169, p. Rakeku. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za prodajo srečk na obroke, išče Ba-čna posredovalnica BEZJAK — v Mariboru. 2726 žagovod ja Išče stalnega mesta, zmožen vseh žagarskih popravil, kakor polnojarme-nikov, venecijank, krožnih žag, verz. v mehkem in trdem lesu in tudi v katkulacijski stroki. Spričevala na razpolago. Gre tudi izven Slovenije. — Naslov v upravi: št. 2833 Pošteno dekle išče mesta k mirni družini. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2918. Stalno službo išče pri kakšnem višjem gospodu ali podjetju za hišnega mizarja. - Naslov v upravi lista pod št. 2367. Prtspodarji, gospodinje I "U . Kadar potrebujete kakega POSLA za hišno-gospodinjska dela. obrnite se na »Poselsko zvezo« • Ljubljana, Stari trg 2/1. Za odgovor znamko ! Trgovccm, podjetjem itd., ki nimajo lastnega pisarniškega osobja, urejuje in vodi knjigovodstvo Prvovrsten strokovnjak! ride tudi na deželo! — Vprašanja pod: »Brez personal a1 štv. 2785 na upravo lista. gospodična" i mnogoletno trg. prakso, z dobrimi izpričevali, poštena in zanesljiva, katera lahko dobi samost. obrtno pravico, želi mesto prodajalke ali b'a'aj-ničarke v trgovini. Gre tudi na deželo. - Cenj. ponudbe prosi na upravo lista pod »Zanesljiva«. Gospodična tr.lajša moč, s trg. šolo, išče primerne službe — tudi na deželi. - Naslov Ptujska gora 19. 2928 Stavbeni poiir z večletno prakso, zelo trezen in zanc«ljiv, prosi službe. - Ponudbe na podružnico »Slovenca«, Celje, pod »Zanesljiv«. Kuharica dobra, išče službe k enemu aH več gospodom. -Cenj. dopise pod: »Poštena« na upravo lista. STALNO SLUŽBO IŠČE mizar pri kakšnem višjem gospodu ali podjetju za hišnega mizarja. - Naslov v upravi lista pod št. 2987. Kolar. pomočnik Išče službe.- JOŽE ZUPAN, Nomenj št. 28, p. Boh. Bistrica. 2964 PRODAJALKA Izurjena v vseh strokah, ie li mesta v trgovini. — Naslov v upravi lista pod »Savinčanka« štev. 3026. ROLJŠE DEKLE, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, se sprejme v gosposko hišo. Oziralo se bo samo na taka dekleta, ki so služila v dobrih hišah. Plača 500 Din, ako odgovarja vsem navedenim pogojem. Ponudbe na naslov: RUMA, Srijem, poštni predal 36. 2733 PRODAJALKA zmožna kavcije, sc sprejme za samostojno vodstvo špecerij. trgovine v Ljubljani. - Ponudbe pod »Zanesljiva« upravi lista. ПРППСР z boljšo šol. UoCllCli izobrazbo se sprejme v trgovino v Ljubljani. Oskrba v hiši. Ponudbe pod: »Pošten in priden« na upravo lista. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za prodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK — v Mariboru. 2726 Čevljar, pomočnika sprejmem za boljša šivana dela. Reflcktiram le na prvovrstno moč. Nastop lahko takoj. - Konrad MEHLE, čevljarski mojster, Tržič, Gorenjsko. Sprejme se več dobrih kolarskih pomočnikov. J02EF PETERCA strojno mizarstvo KOSEZE - Ljubljana VII. manjše posestvo vzamem v najem, katero naj bi bilo dobro ah vsaj deloma obdelano, r lepo stanovanjsko hišo in pri-tiklinami Najraje v bližini mesta ali železnicc na Štajerskem. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod šiiro »Takoj« it. 2935. Enodružin. hišo z vrtom in električ. razsvetljavo. p-odam. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. - Poizve se v trgovini KUŠAR, Drav'Je, p. Št. Vid nad Ljubljano. Posestvo preko 36 oralov veliko, z vsemi potrebnimi stavbami, nahajajoče se v Slov. goricah, se pod zelo utfodnimi pogoji p-oda. Informacije daje: Mestna hranilnica v Mariboru. "sodna dražba" malega zemljišča z gostilno in pripravno hišo za obrt ali trgovino — v Topolah št. 18 p. Mcn-lšu ho pri okrajni sodniii v Ka-iniku dre 20. aprila t. I. ob pol 10 donoldne. Pojasnila pri sodišču v Kamniku, pri Mestni hranilnici ljubljanski in pri dr Zenkotu, odvetniku v Kranju. 2860 hi£0 ali vilo z vrtom kupim v Ljubljani ali bližnjem predmestju, samo v zdravi solnčni ledi. Ponudbe z navedbo skrajne cene na upravo »Slovenca« pod: »Plačam takoj« št. 2373. UjXn v Ljubljani, eno-niv>U nadstropno, prodam za 75.000 Din. — Naslov »e izve v upravi »Slovcnca« pod It. 2998. Lepo posestvo z dobro vpeljano gostilno v Gorjah na Goren'skem, se proda. Gostilna leži v kar najbolj promet, kraju ob izhodišču iz Vintgaria in donaša lepe dohodke. — Natančnejša pojasnila daie lastnik Anton Krž š-nik, Zg. Gorje pri Bledu. HlQn novo- Pr0<^am ob IIIv>U Dunajski ccsti -pri Ljubliani Stožice. Kapital 50 "10 Din. ostalo po dogovoru pri F. JERKO, črr.uče, p. Ježica. 2977 USNJARIJO s proHajal-no v trtfu, 110.C00 Din, in POSESTVICE, lepa poslopja, 55.000 Din, pro^a Zagorski - Maribor, Ta-tenbahova ulica 19. O skrbništvo Fužine D. M. ▼ Pollu odda dva para mladih konj 4 in 5 let — amerik. in pol angl. pasme. 2883 Brzojav, droge smrekove, borove in fe-love — nadalje hra«tove podnice 2-80 X 53 II. in III. razred, hrastove prage hrastove pilote — in hrastova drva proda M. OBRAN — Maribor, Tattcnbachova ul. 2730 100.000 smrekovih sadik se proda. - Naslov pove uprava lista pod St. 2971. klavir dobro ohranjen, poceni prodam. — Naslov pove uprava lista pod št. 2976, Prodam lepo hišo v sredini Ljubljane — s trgovskimi prostori in 2 večjimi stanovanji. - Dopise prosim pod »403.ODO« na upravo »Slovenca«. Pisarniški lokal poleg justlčne palače, z inventarjem, se odda v najem ev. proda. Naslov v upr. lista pod «t. 2930 Lep lokal za znižano najemnino ob Aleksandrovi cesti la- koi odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI. Trgovino LIT* zalogo in stanovanjem, na prometnem kraju, blizu kolodvora, odJan v najem zaradi bolezni. -Prevzame se lahko takoj in zelo ugodna. Event. sprejmem tudi DRUŽABNIKA. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika št. 2969. nov lokal za špecer. trgovino takoj oddam proti nizki najemnini. - Alešovčeva ulica ŠL 30, Sp. Šiška. 2915 HOTELSKO SOBARICO, Izvcžb., z dobr. spričevali kavcije zmožno, sprejme hotel Štrukelj. Predstaviti se je osebno. 2950 Шт. vajenca 14—15 let starega sprejme Alojzij UDIR, mizar v Preddvoru, Gor. 2863 Iščemo agilne, zanesljive ZASTOPNIKE redvsem trgov, potnike, „i so dobro vpeljani, v svrho prodaje državnih srečk. - Resne ponudbe pod šifro: »Slijuren dohodek« 1402 na upravo. veliko klet priprav, za vsako skladišče, obrtnika kakor vino-toč oddam. Glince XI 12. I kontor1sta- korespondenta in dva pisarn iika PRAKTIKANTA sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani Ponudbe na Potni predal 120. Upi poslov, lokali na Miklošičevi cesti 13, katere imajo sedaj v najemu Združene opekarne d. d., se od-lajo. - Istotako se oddajo poslovni lokali v П. nadstr. v Še-lenburgovi ulici. - Poizve se v upravi pod št. 3012. Sladoled dam v najem z vsem in ventarjem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 3020. Lepa, pisarniška soba se odda. Vpraša se: Kralja Petja tri 8, pritličje, levo. Naprodaj ali pa v najem hišain strojarna v Mošen'ku, p. Moravče. - Franc Smrkolj. 2874 Trgovska hiša na najbo'j promet, kraju Rog. Slatine je naprodaj. Podrobnejša po-asnila daje Josip Simon, Stross-majerova 113 - Osijek I. Kupim enodruž. VILO z vrtom v ljubljan. predmestju. - Ponudbe upravi »Slovcnca pod šifro »Denar takoj«. 30C0 Kupim hišo v Ljub'jani ali okolici za 50—100.0:0 Din. - Naslov v upr. lista pod št. 3011. DR U Ž IN SKO~HIŠO z vodovodom in električ. razsvetljavo, prodam. Zraven še eno poslopje, soba, p?rilnica in hlev. -Vrt, sadje ter vin. Ma. -Radvanjska cesta št. 10. Maribor. 2961 Vsakovrstno mto ттк po najvišjih cenah erne, luvellr, L ublja n Wolfova ulica itev. HLODE hrastove in smrekove kupuje parna žaga V.SCAGNETT1, Ljubljana Kupim ca. 500 m rabljenih tračnic 5—7 cm viš. Plačam takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2795. Kupim staro, tudi pokvarjeno ali razdrto motorno kolo ali pomožni MOTOR. Ponudbe na A. ČEH — Kamnik, Šutna. 2819 Petelina velike domače pasme, z barve spreminjajočim se perjem in košatim repom 1er 2 kuri kupi takoj učni zavod za nagačcnjc. — Ponudbe z navedbo kraja in cene je poslati upravi »Slovenca« pod šifro: »Petelin 3«. 2899 Lepe hlode suhe, večjo množino, 4 do 6 m dolžine, za takojšnjo dobavo, prodam. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 2330. W Razpisujemo dobavo 120 m" jamskega losa. — Ponudbe je vložiti do 23. aprila 1927. - Direkcija državnega rudnika ZABUKOVCA, p. Griže, dne 14. aprila 1927. ~ravnF preklTë" kupim: od 3'4 m naprej. Celje, Gaberje štev. 21. KMETIJE hiše, gostilne, trg. hiše, žage, mline, vile prodaja na Štajerskem posredov. Zagorski - Maribor, Ta-tenbahova ulica 19. Dvostanovanjsko hišo kupim: po 2 sobi, 2 kuhinji s pritiklinami, po možnosti hlevi in kleti in najmanj do 7000 m5 zemlje v ravnem. Tudi okolica Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »R. Ž. M.« 3018 Otroški voziček ponikljan, za ležo in sedenje, naprodaj za 4<0 D. Mesti i trg šlev. 9/1. LANDAVER dobro ohranjen, se proda. Hotel Štrukelj, Ljub jana. Več A ž panjev s čebelami, močno založenimi, že v medišču nastavljenimi, in čebeljnak za 36 Ž. p. p r o d a VAL. JAKELJ — Lahoviče, p. Komenda. 2Ç05 HIŠA V LUČ AH z gostilno in trgovino, ro-prej podružnica tvrdke Zanier, naprodaj s hlevom, skladiščem, ledcni-co, vrtom, niivo, travnikom in gozdom. Pojasnila daje g. FiBn Robl^k, Žalcc. 3025 2 dvonadstropni hiši v predmestju Cefja, ob glavni cesti in železnici, se skupaj ali posamezno cene in pod ugodnimi plačiln. pogoji proHasta. V hiši je samo spodnjega za vsako podjetje, trgovino, obrt ali industrijo razpoložljivega prostora 2X 200 ms, dve vel. dvorišči, vodovod, elektrika i« drugo. Nalančneta po-insnila daje: Ig. Toplak, Celle — Breg 14. 3027 KROMPIR zdrav, prebran — nekaj vagonov, irra še za oddati »KMET'JSKA ZADRUGA« V PTUJU. JABOLČNIK iz prvovrstnih jabolk — preskrbi vsako množino po zmerni ceni Matija ARH, Svcčina pri Mariboru, Slov. gorice. 2 kontrabasa •% zelo dobra, prodam za 1C00 In 1500 Din. Grošelj, Černetova ulica 304 (161, Ljubljana VII. 2978 Nagelne ameriške - velikocvetne, sadike za okno in vrt. 10 komadov 20 Din, razpošilja v vsaki množ'ni vrtnarstvo IVAN JEMEC — Maribor. 2036 Dobro ohranj kovaško Ш«пН ÎO nov cilindcr OOje meh, 95 cm širok, napro .'aj. Ljubljana, Poljar.ska cesta 59. Urejevanje GROBOV Pavel Šimenc, pokopališki vrtnar, se priporoča za obsajenje in oskrbovanje grobov s cvetlicami, pozneje pa z lepimi tepihi različn. vzorcev, tudi pri-prostih, po nizkih cenah. Vrtnice, nizke in visoke, vrtnice plezalke ter ciprese itd CVETLIČARNA na Sv. Petra cesti SL 33 ima vedno sveže in suhe vence, trakove in šopke. Oskrbi cveti, aranžmaje. Vsak dan sveže evetie I Pletilni stroji patent »Ideal« do sedai neprekosliivi Šival, stroii za pletenine, naviialni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5 Ugodno prodam več odprtih lop iz zdravega lesa, pripravnih za gospodar, poslopja in ostrešja novih hiš. Ivan Ogrin, stavbeno podjetje, Ljubljana, Gruberjevo n. 8. JAJCA za valenje od štajerskih in sulnulol-skih kokoši ter od velikih gosi, rac in puranov vedno pri Greincr, Maribor, Gosposka ul 2. Kemično pralnico ln barvanje oMfk v nalraz. lićnejših barvah i - vr'uje u v nulsl. 2 or. njiv, vse raz-polož., tik večje tovar. ljublj. okol 150 000 Din. — GOSTILNO, trgov., visokopritl. hiša. gosp. pusl., 20 oi al. posest., pri Domžalah. 175.000 Din. — (J(>. STILNO, trg., 90 oral. kras. pos., 2 hiši vel. gosp. |K>slop„ nad Sevnico, 300.000 Din. — P0SI5STV0 20 oral., visokopritl. hiša, gcep. |к*>1ор„ lepa lega, blizu Podsrede, «5.000 Din. — KMEČKO POSESTVO, 35 oral., arond., 2 hiši, gosp. poelop , 1 uro od Raj. henburga, 175.000 Din. Ugod. plačilni pogoji. — KMEČKO POSESTVO, 23 oral, pn Ljutomeru, 4 orale gozda, ostalo njive, travn, vinogr, sa.Jonosn, lepa hiša, gosp. ik»I, kompl. živ in mrtev invent 140.000 Din. — Krasno VINO(iRADNO POSESTVO, 14 oral., 7 oral. prvovrst. pnlnovrod. vinograd., ost! njive, travn., sadonoe., gozd, 2 hiši, večja gos|>od. posl, z inventar., H ure od Rogaške Slatine. 3()0 tisoč Din. — 2 PARCELI pri tobač. tovar, 050 in 780 m», po 82 Din. — PARCELA. 1400 m» pod Ti-volijem, po 45 Din. — STAVBISCE, 1700 m3, blizu želez. prel. pri Vrtači, po 40 Din. — VKC STW-BIŠ0, 1000-1200 m3, lik Dunaj, ce., po 22—20 Din. — VoC STAVBIŠC lik glav. kol., 540-050 ш», po 35 Din. Kupim več dobro ohranj. skobelnikov in mizarskega orodja, dalje več OKEN in VRA. TA. — Ponudbe poslati na: JOŽEF PETERCA -strojno kolarstvo, Koseze, Ljubljana VIL 2991 Kašo. ješprenj, ajdovo moko vedno svežo ndalnico, Jedilno shrain-11 rt.) . T srnlllfll inCNlft, ■e lAč* In dobro plaida 7.a mirno Klranku (S oseb«) /a takoj alt tlo 1. aveugla t. 1. Ponudbe poil »Komforlablo stanovanje« na upravo lista. Dve STANOVANJI oddam tako). — Istotam dam 3 gospodom sobo s posteljami (100 Din za osebo). - Naslov v upravi pod: »Odrasli« St. 2914. Zamenjam Mpo stanovanje v mestu, 2 sobi in kuhinja, ki stane 70 Din mesečno, za enako ali večje. - Ponudbe pod »Zamen(ava« upravi lista. sostanovalec" te sprejme k enemu gospodu ▼ sobo s posebnim vhodom. - Naslov pove uprava lista pod it. 2980. Slaščičarski mojster mlad, ieli znanja z gospodično z nekaj premoženja zaradi ženitve. — Samo resne ponudbe pod »Slaičlčar« upravi »Slovenca« v Mariboru. Dne >e ie izgubil, ovč-I bu je pasme. Sliši na ime »Hajduk«. Proti do-'bri nagradi naj se odda g. Miliču, pušk ar ju, Kranj. Svarilo. Naznanjam cenj. občin-«tvu, da nisem vei plačnik za nastale dolgove, bodisi v trgovinah ali gostilnah, od Pavla Kebra, užitkar (preje Peronik), Sv. Anton na Pohorju. — Franc Kremijak, posestnik, Sv. Anton n. Pohorju VELIKONOČNO darilo tudi Se lepše kot ie KOLO in ŠIVAL. STROJ dobite pri TOMBOLI >dom uboû1h«. - Srečke samo po D 2.50. Zahtevajte ceniki HlllllllliniHIIMI Tovarniška zaloga pohištva se priporoča za nakup in vabi na ogled Andre} Hregar, SI. Vid n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje Samo še danes velikonočna prodaja čevljev „DOKO« po globoko znižanih cenah. TRGOVINA „DOKO" Prešernova ulica štev. 9 dvorišče. Prodamo Dieselmotor 30 HP Volnovl« & Cle — Liubliana - Vit isem svojim cenienim odjemalcem želitn prau srečne velikonočne prszmfce IiFan Čarman, Irgouina Iti tooarna „Doka CcuJjeD** L uMjsna, ?re?erncDai n'tca SJ. 9 ttoorlSCe. flngl. motorna ko!a RUDGE-WHiTWORTH 4 0. H. V. ventili 4 bttrostl automat. ma'anje p.it. spoj. zavore zamenjalna kolesa balion pneu Oearlnleno, feo Ljnbllana Din 17.600 GENERALNO ZASTOPSTVO AUT0ZAV0DI E. ROSA, LJUBLJANA lulzftvc peči in šlcCiinlhi Vabilo na XVIII. sejo opran, odbora „Hranilnice Kmečkih občin n Ljubljani" ki se vrši dne 4. maja 1927 ob 15. nri (3. uri) pop. v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XVII. seje upravnega odbora. 2. Poročilo ravnateljstva o poslovanju v XVI. upravnem letu. 3. Poročilo pregledovalnega odseka. 4. Odobritev računskega zaključka za upravno leto 1926. 5. Slučajnosti. JANEZ DEBELJAK 1. r., t. 6. predsednik upravnega odbora. Duco iscame avtomobilov Avtogaraiû Josip Stuplca, Slomškova u!. 6. Telefon štev. 2826. W РП7ГШ I posestniki bcncinmotorjev in tovornih avtomobilov. Glasom Г UZ.wli ■ odredbe gen. direkcije davkov z dne 31. marca 1927 dobijo od dne 1. aprila 1927 naprej vsi posestniki motorjev za pogon obrtnih, Industrijskih in poljedelskih strojev bencin trošarine prosto ! Priporočamo se za dobavo troSarine prostega bcncina po Din 4.— pri 1 kg ceneje od zatroSarinJenegal Dravogratlska rafinerija mineralnega oija, d. i o. z., Dravograd. Edini dobavitelji trošarine prostega bencina Slovenije. TrgOVCl, ki žele zadovoljiti svoje odjemalce predajajo samo kozarce in Tv/p.^tj^^a,f znamke aparate znamenite Letos znatno znižane cene I Zahtevajte cenik Tovarniška zaloga pri fHIICTBS, LJUBLJANA. Krekov trg 10 1 Priporoča se DELIKATESNA TRGGV1MA Maribor — ACisandrova cesta 31 — v bližini glavnega kolodvora Velika izbira vedno svežega delikatesnega btaga ter vedno svežega peciva od prvovrstne tvornice V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina. Na drobno in debelo po originalnih tvornižkih cenah! — Istotako se priporoča ZAJUTRKOVALNICA in V1NARNA • pristnimi domačimi in dalmatinskimi vini ter prvovrstnim odprtim pivom iz Maribora. — Z odličnim spoštovanjem FRANC KURMČ - MARIBOR. Avtomobiiisti! Posestniki motornih koles in biciklovl V vašem interesu vas prosim za cenjeni obisk. — Strokovno in po tovarniški ceni boste postrežem le pri tvrdki MAGNETO" mehanik, MARIBOR, Dravska ulica štev. 10. 99 KARL DADIEU Zaloga lai/iovrstnih »EOSCH» - predmetov, kakor: magnetov, strujnin razsvetljav, starterjev, kakor tudi nadomestkov, kot: nažigalccv itd. — »Dinamo razsvetljava za kolesa«. — Akumulatorji in nadomestki kakor tudi popravila in napolnjenje. — Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo strokovno m vestno po specialni delavnici naglo in solidno so na;i>oS!SI. naifrpczncišl in (шјсспс)ш NIC ponravtl! Nobenega dima! Prihranek no kurivu ogromen! Naša tovarna Izdeluje originalne Lutzdve eniHjlue peči (okrogle in štiriogliil«), kamini», eniajlne in la-kira.ieštedilnike naprave /.Urtegre-vanje vode z« kopalnice v zvezi s štedilnikom m enuijlne 1 tablice in napise Prijioročamo svetovno znane proizvode, ki jih I/.delujo naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenj. interesente, dn osebno ogledajo v tovarni uušo \eiiko zalogo t • iiiiiiiiii peill Liubliana. Vi sm, rranhopanska ulica SI. 21 biku Oorctijshtua holodvora Trgovina Morijo Rogelj Ljubljana, Sv. Petra cesta 26 (poleg Kolodvorske ulice) ima za pomladansko sezono krasno izbird štolov, delenov, kambrikov in šifonov. Sirova svila in plavina, belo in rjavo platno za rjuhe. Ugotovljeni plašči, obleke in perilo. Vse domači izdelek, po izredno nizkih cenah. HI a BB so ш un RI 01 {ШШВНВбБ&ЕВСИ Poravnajte naročnino! Prosîovo!jna dražba. Frančiška Cirman razprodaja na veliki ponedeljek dne 18. t. m. ob 9. uri doj>oldne travnike ob Glinšoi nad Knezovo oj>eknrno pri Koseziih. in o|xil-dne svojo gozde pod To;kim čelom, zaraščene s kostanjem in smrekovino. Nato se prodajajo še gozdi od Toškega čela proti St. Vidu. 2У83 WWWWWWWWWWW4 wv Ш m Ш m Ш B H m m Da so naši proizvodi prvovrstni, je DOKAZ da so si osvojili v veliki meri svetovni trg tako, da vidite danes kamor prihajate osebne, trgovske dvo-, štiri- in šest sedežne in tovorne avtomobile od pol do pet tonske, ki vršijo na vseh cestah in pod najtežjimi pogoji svojo službo v zadovoljstvo njih posestnikov. Rezervni deli pri vseh zastopnikih vedno v zalogi. Radi Ша se obrnite pred nabavo kateregakoli avsomohiia na ZASIOPSIV« ШОМРП-ШО, družba z o. z.. Pisarna in skladišče delov: А!СН§вП$1Г0¥а CCSta SI. 3. (àaraxe. bcnciEsstîa рнтра. olje: Ceiovšha ccsto 33. Telefon int. 21—87. E IU m ra m m ra Luftsuzne lipe: 503 m 512 319 E Tovorne «pe: 509 M 503 f 507 f 25 £-10 39 №31 Ceniki in ilustracije na razpolago. Priporočila so nešteti lastniki neSlh voz. a [3 m m rs m ш sa a mg ia najnovejši, izredno okusni v najlspšam iivodu modela 1927 BB ' iS DOBAVA PROMPTNA Sedaj Vam je omogočeno, da brez velikih izdatkov nabavile avtomobil, kateri ima vst znake lepote velikih in dragih vozov, v stilu Qtmenosli in elegance pristopen samo onim, ^ateri so bili pripravljeni plačati mnogokratno ^ečje svote. Danes prinašamo mi CHEVROLET model 1927 in lo ne samo najlepši v zgodovini CHEV ROLET-a, temveč v vrsti z drugimi avtomobili tako samosvoj v silhueti in tako krasni in trajni DUCO barvi, da smo sigurni, da proglasite CHEV ROLET-a najele g anlnejšim avtomobilom svoje kategorije. Samo nedosežni porast popularnosti CHEV-ROLET-a in racionalizacija dosežena ogromnim obsegom produkcije — omogočila je prodajo teh dovršenih avtomobilov po tako nizkih cenah. Nove linije karoserije in blatnikov dajo našemu vozu vnanjost, katera je izvala povsod, kjer se je pokazal, iskren entuziazem. SIGURNO DELO MOTORJA: Dovršen je vedno siguren motor CHEVRO-LET-a z od zgoraj krmarenimi ventili, s svojim sigurnim sistemom hlajenja in elastični prenos moči potom menjanja na 3 brzine. Dodan je najnovejši A. C. čistilec za zrak in A. C. filter za olje, kateri zasigura dolgotrajnost motorja, bolje obratovanje in večjo ekonomičnost, ker te naprave izključujejo dohod nečistoče v notranjost motorja, katera povzroča razne defekte. CELA VRSTA NADALJNIH IZPOPOLNITEV V OBLIKI SE OPAZI TAKOJ. Povdarjamo nekoliko teh novih naprav: Novi, masivni okvir hladilnika, kateri ni podvržen rji — novi blatniki iz enega komada — novi, rekonstruirani reflektorji in svetilke ob strani - nova in težka stopa na deska — novi nosači za rezervno pnevmatiko — nova, popolna naprava instrumentov na armaturni deski — ključavnica za volan — Slop signal — nova naprava na tanku za merjenje benzina — etc. Zahtevajte vse te nove naprave na drugih fabrihatih, pa jih najdete samo na veliko dražjih avtomobilih. — NekaCere od teh naprav so znaki kvalitete najdražjih avtomobilov na svetu. Posetite še danes našega CHEV ROLET zastopnika in oglejte si novi CHEV ROLET model. ^Î^A^MBft&iOf.i IZDELEKGENERAL MOTO RS LTD.NEW-YORK 4? ji Preizkusite vse te nove naprave na samem vozu. Prekrasno grajen, ekonomičen, lih in miren v pogonu. Vi bodele ponosni, da posedujete tak avtomobil in morete ga tudi posedovati. VRLO ZMERNI STROŠKI POGONA IN CENE! Obratovalni stroški CHEV ROLET-a so najnižji od vseh vozov njegovega razreda na svetu. Cene so mnogo nižje, kot bi Vi smatrali za lako dovršen avto, kot je n. pr. naš prvorazredni TOUR1NG, - KATERI STANE SAMO DIN 56.000 -, za l'l2 tonski TRUCK CHASSIS, ROADSTER, COACH, COUPE, SPORT-CABRIOLET, SEDAN & LANDAU SEDAN Izvolite zahtevali ponudbe od našega zastopnika. »AUTO-OMNIA«, Beograd, Kr. Aleksandra 11-13. Sarajevo, Aleksandrova 68. Podzastopniki : Skoplje, Bitolj, Niš, Mostar, Gruž in Peč. V. à Ж Duša nesrečna! Kaj pa ti pomaga eno vstajenje za véliki četrtek, če se že za velikonočni pondeljek dvakrat nazaj v greh obališ. Kaj ti pomaga ena solza zaradi križanega Kristusa, če ga pa Icoj nato zopet z gajžlo užgeš in na Golgoto podiš! Amac! Snoči si bil spet pijan! Tevž! Danes zjutraj ob šestih sem te slišal, da si spet kravo in babo klel! Baba! Kakor pred spovedjo jeziš svojega dedca! Kakor pred velikim četrtkom jo tepeš, siroto neumno, galjot modrejansld! Pa otrokom, lep zgled jim dajete vi, starši, lepo jih učite, Pulver — in še mene dražite, da je moja velika noč puhla, Bog mi odpusti pravični žolč, aleluja — juhuhuj!« Globoko se je oddahnil propovednik. Nato mu je šla beseda v zadnji pogon. »Mimo je velika noč, Gospod je vstal. Mi pa ne stojimo z njim. še ob palici ne, ne hodimo, nismo vstali! Niso vstali mali niso vstali veliki! Mali zato ne, ker so neumni, veliki zato ne, ker so hudobni. Moji mali so že culi, kar jim gre. Zdaj poslušajte še mogočnjalci, .vi, kralji, vi, oblastniki, vi, sodniki, rihtarji in regirarji! Bog je vstal! Zato je vstal, da bi vsi vstali z njim. Kralji, rihtarji in regirarji! Lepo stojite z Njim, kar brez palice hodite za Njim! Ha! Ne hodile. Ležite! Leni kot mezgi, umazani kot prasci, zvijačni kol lisjak, kakor volčje požrešni! Ležite! Aleluja — juhuhuj! Hudič vriska za vas! Kakor j«j kozlu smrdi greh od vas, fej pa juhuhuj! Surrexit. aleluja — vstal je, juhuhuj! Tal,-o vriskate in se veselite. O, saj vas razumem, galjoti. Zato ste vsi iz sôbe od veselja, da Gospod spet živi, da Ga boste še enkrat gnali na križ! Surrexit — juhuhuj! Vkup, vsa gmajna, vkup tatje, vkup ravbarji, vkup prešuštni prasci, križajmo, križajmo!« . Zahripel je utihnil propovednik. V onemogli jezi mu je šla sapa, ko se je zdajci zçrv.Zil na klečalnik pod razpelom in rolil v molitvi: »Gospod, križani Jezus! Vsaj teh mojih ljudi se usmili! Naj vstanejo s Teboj! Vsaj na vse štiri naj zlezejo, kakor pijanec, vsaj toliko, da bodo ob palici mogli v zveličanje za Teboj! Gospod Jezus, za Teboj, vsaj ob p a lic i, ob molitvi zjutraj, opoldne i n zvečer !« Tako je molil gospod Tomaž. Potem pa je še enkrat planil živo: »Slišali ste. Po meni nevernem Tomažu ste slišali besedo Gospoda našega, ki je za strašno sodbo od mrtvih vstal. Ovedite se! Poslušajte Njegov zadnji opomin. Otroci, posluh! če ne bo šiba zapela, božja šiba, kuga, lakota in vojska, Pulver und Blei!« »Vstanimo!« »Resurrexit, aleluja, et usque ad morlem nobiscum sit —- vstal je — do smrti naj bo z nami, aleluja — juhuhuj!«--- Tako je pridigal za velikonočni torek gospod fajmošter Tomaž in vsem je bilo všeč in prav. Le zaradi maše in vernih duš je rekel vikar idrijski gospodu Tomažu: »V tem enem te ne hvalim! Obleven si bil!« »Obleven, Pulver und Blei, pa po gobcu se bom drugič užgal.« je spoznal gospod Tomaž. Zakaj bil je moder mož, ki je govoril v pravo smer in v dve bisagi nikoli nič povedal ni. Tudi tistega o črnih mašah, sebi v bisago ne, — Bog mu nebesa daj!... V4 ^^.«»»даи^еЛвчЖ-лл«» Likovič Joža: Trideset srebrnikov. Cvetni teden na barju! Pajčcvinasta plesen sc leskeče v solnčni prigrcvici kakor srebrna predenina, dražljiva svitleba jc razlita v razorih, nad mlakužno vedo se pode migajoči roji mušic. Pisane hlačke sv. Jurija re suše na grabljastih brežinah, ki jih jc razoralr jesenska povodenj. Ob jaških so se razvrstile kronice z zlatim venčnim robom, tulpc široko-krilke s sladkimi jezički in zapoznel, dremav pcdlcsck. Na posekanem borovem parobku se krega kobilar, star samček: Si bil, pri spovedi, si bil — čc ne te bo hudič lovil... Gori ned zapuščenim kamenolomom pa se mu roga mladič jesenček: Boga bom ubil, Boga bcm ubil —--Cvetni petek! Pri Žalostni na gori udarjajo zvonovi in objokujejo sedmero Njenih žalosti. Barski kmet se odkrije in zre za sivimi meglami, ki so sc potuhnile med ra-kiške in preserske laze. Krimske gore pa so so bele in čiste, ko bi bile pogrnjene z velikonočnim prtom.. Ohoniški fantje in dekleta so sc namenili prikazati vaščanom bridko pasijensko igro. Anžutov stric, ki sicer plete zibelke, zbija pol ob'esanc krste za kečarje in beraške gostače, ter rahlja prst na božji njivi vsem, pa čc so žc reveži ali nasičeni bogatini, jc zrisal g'avo trpečega Kristusa, vso razbičano in grozno bledo v upala lica. Pod kaplje krvi jc pripisal: Pridite h pasijon«! Rdeče obrobljeno podobo so fantje obesili na križ poti, za večera pa so prižgale žene drobno oljčno luč, ki je vso noč umirala s trpečim Kristusom na sliki. Tiho nedeljo je razdeli! Ljubčcv študent glavne ulogc, cdbral krdelo fantov za vojšča-kc, zbral dvanajst apostolov in uredil zbor, ki so ga zastavili cerkveni pevci. Vsa vas jc zaSivcla v tajnih razgovorih, čar ve'ikcga petka jc navdal vse, šc osamelo, gluho Jcro, ki je imela občinski kot za vasjo. Fantje so znašali staro železnino, ubite kese, prerjavele verige, zlomljene srpe; kovač Urh jc vse to predelal in zvaril v sulice in krive meče. Ves tihi teden je razbijal, pilil in meharil, da so sršele in pihale iskre kakor v kvaterni noči. Kmalu je bilo oboroženih ccl legijon vejšča-kov, srcpogleclih in divjih, kot da so prihrumeli tam iz afriških puščav. Dekleta pa so šivala, rezala in skrbno prcmerjala obleke in srajcc, bele, modre, rdeče, vse kot se bere o tistih časih in ljudeh. Ze pri prvi poskušnji sc jc razlila na vse navzoče milost in sladkobna zavest, da so bližje pretresljivi skrivnosti. Le eden ni občuiil vsega tega, Jcrom, bogati starec ped goro, skopuh, ki bi ga nc našel v deveterih dolinah. Preje je bil žandar v Bosni, sedaj pa želi v svoji koči, pravijo, da ima vedro zlatnikov, s katerimi sc igrajčka in jih kotalica iz kota v kot. Malokdaj pri'czc na vas, a šc tedaj je čemerikav in oduren kot njegove rdečkaste, naježene brke ... Cvetni petek so poslednjič poskusili. Vsi so bili malce vznemirjeni. Meči so žvenketali, tu pa tam so tlesknile osli sulic, da je grozeče zažvenketalo. Z naporom je spravil Ljubčcv študent vso pisano družbo v red za nastop. Golonoge vojščake in suličarje jc strnil v če-tverokot. V polkrog jc postavil zbor sivobra-dih pismarjev in preroških starccv v raševi-nastih, rjavih haljah, ki so sc živeli od temp- lja. Nato je razvrstil jeruzalemske žene z pol-zastrtimi obrazi, angcljski kor v sneženobelih tunikah, svctovalstvo velikega duhovna v razkošnih oblačilih in mehkužni rimski dvor s Pilatom. Tem nasproti jc postavil Marijo in Magdaleno z ostalimi ženami. Vse jc šlo od rek, vsi so sc čutili kot eno družino, nad katero se zgrinja čar dopolnjene obljube. L.c apostoli se še niso razporedili lepo po dva in dva, kot bi imeli iti za svojim Učenikom, z visoko romarsko palico in torbo za pasom. Judež se je namreč ustavljal, da ne bo mogel skončati uloge, ker nima tridesetih srebrnikov. Pod pazduho jc tiščal konopl;asto vrv, a okoli stoječim je molel zaguljeno, prazno mošnjico. Kot strupen dih je šlo skozi vse: trideset srebrnikov! Ves mik se je razgubil ob teh besedah, da jc treba dobiti Judežu trideset srebrnikov, svetlih in žvcnkljajočih, ki bodo zabrncli sladko, pa vendar očitajoče, prazno in suho kot pravo srebro... Pa kje jih najti? Tedaj se je pa dostojanstveno dvignil sredi duhovskega svetovalstva Stalični Janez, veliki duhoven Kajfa in porogljivo pogledal po zbranih apostolih. Sklonil se je med nje in svetoval: »Ha! Kaj neki čakamo. Jcrom pod goro pa ima kadi polne srebra. Stopimo k njemu ...« »Saj res, kajne, saj res,« je zašumljalo odrešilno med ženami. In potem so šli, Juda in šc par pismarjev, zašilo preoblečeni in pokriti... Mrakovi so žc zrastli do slemen, nad Po-kojiščem se jc zabrisaval poslednji pramen rožne zore, tajen oclsev, ki ga je morje vrglo s svoje bele in mrtve glrdine preko kraških goličav. Nad rakiškimi granami in skalnimi stenami pa sc je vlrnii mo-drikav blesk pomla- danske mesečine ... Jcrnejčka, ki jc predstavljal Judeža, je zaskrbelo: »Bogvc, če se nam bo oglasil?« »Mora sc,« jc odločil Šte« kalov Lojz, ki jc bil v igri eden izmed pismarjev. Molče so se vrgli v zdrto reber. Pred njimi se je širil gozd, ves pošasten in črn. Včasih jc v loži vzdihnilo, močna ptica jc pretresljivo skoviknila, v vrheh je zajokal veter. Obstali so pred nizko hišo, s kamenitimi vogali in za-deb.nimi okni. Tu je samotaril Jcrom, zaprt in skrit kakor strupen pajek; šc na kresni večer ni oddrznil oknic. Lojz jc stopil tesno k vratnim podbojem in prisluhnil; nato so se oglasili, včasih eden za tri, potem pa zopet vsi bolj polahno: »Jcrom, hej, Jerom; odprite in pomagajte nain! V zadregi smo radi nasi-jona .. .« Prazna noč je zaživela; v loži se je oglasil odmev in rezko jeknil. V gozdu ic vzdihnilo, težko in žalebno. Koča pa sc m pogreznila šc v globlji molk. Judež jc pobral na' škarpi kamen in udaril potvratih: »Jcrom, čujte, Jcrom!« Nekje za mrzlim ozidjem jo zaškrebljalo, morda jc odnehal težak zapah. Rcnčav glas jc zarohnel v koči: »Nisem birič, da bi ponočnjake spravljal na varno. Ce pa trpiš na duši, nimam blagoslova, na fari jo gospod! Proč, siccr...» — »Čakajte no, Jc-romov gospod,« je poskušal priliznjeno pismar. »Za pasijon rabimo trideset srebrnikov. Posodite nam jih, Judež jih rabi v shodnici pred velikim duhovnom.« Starcc pa se je razhudil: »Proč, pravim! Pasijon jc župnikova reč, ga bo prebral tudi brez srebrnikov. Kaj mislite, cla obiram srebrnike kakor brinje na gmajni.« — »Ej, ne boste vlekli kadi s srebrom v grob, nc, bo komaj za vas prostora,« je vzrastel Stekal. Tedaj je pa grozeče zarohnel oni v koči: »Poberite se, sicer vas pometem z brega kot burja listje!« — Odšli so nazaj v vas, potrti in sklonjeni; mehka mesečina je *a-blestela v solzi Jernejčka, ki je bil pri pasi-jonu Judež iz Kcriota. Vse je znesel skupaj, belo konopljasto vrv, zaguljen mošnjiček, le srebrnikov ne premore. Skrivaj se je ozr' ua-zaj, visoko v rebri je ostala Jeromova kota, neizprosno tiha, brez luči... Cvetno soboto so prvič nastopili. Ko so pevci odpeli žalostinke preroka Jeremije, se je tajinstveno dvignil zastor, boleča, rdeča luč jc pa!a v temo med slušalce. Kri in trpljenje! Skrivnost zadnje večerje, pomračni vrt v Ge-zemani, Uma, puščobna in krvava. Oder je zaživel, vojaki so prihrumeli preko pozorišča, za njimi se je vsul roj hujskajočih ljudskih sta-rejšin. Jeruzalemske žene so milo jokale ob molčečih tempeljskih zidinah; visoki svetc-valstveni ibor v bleščečih duhovskih oblačilih, z zlatimi naramnicami in srebrnimi kra-guljčki, je nastopal dostojanstveno. Od jeze prepadeni farizeji in razdraženi pismarji so zagrnili mrkega deželnega poglavarja PPata, sicer pretkanega pravdarja, a to noč je zg-jbil vso razsodnost in možatost... Učiteljeva Mi Manca je bila mati Marija, nežna in deviï&a, v beli obleki preprosta kot lilijski cvet. Z nj« je bila Magdalena, spokorjena gr-îSnica, 1-гра in bolestna kaleor roža po mali maši. Vm so igrali, peli in jokali, se prepirali in besedovUi, z ljubeznijo in sovraštvom, kot se bere v evangelija. Se petelin je zjutraj zapel, bridko in očitajoče, da se je brbravi Peter zjokal do dna duše. V svoji gorečnosti sc je že spoprijel z vojaškimi hlapci in mahnil z mečem po glavi Malha. S koli in sulicami so se ruvali in prerivali, da so skoraj pozabili na žalostnega Boga s krvavečim čelom. Le Juda rc ni mogel vživeti v vlogo izdajalca: manjkalo mu je trideset srebrnikov ... Vso noč je visela nad sosesko grozotna podoba bičanega Boga, zasra-movanega, s trnjem kronanega in v sramotni Skrlatasti plašč zagrnjenega. Tudi Jerom je bil pri pasijonski igri; v kotu med očanci je stal, se stiskal v dve gube in trepetal. Prav pri koreninju srca ga je zabolelo, ko je videl Boga v stiski... Cvetno nedeljo popoldan so pasijon ponavljali. Vsi so bili zbrani in pripravljeni. V kotu ob odru je zbral Kristus apostole; za njimi so sc gnetli vojaki in hlapci z meči, kolmi in ubitimi svetilnicaml Veliki duhovni so r« bahavo razgovarjali in si popravljali svečenv 6ke tunike s svetlordečimi, sinjimi in rumenimi pasicami; zlate preveze na pokrivalih so dajale starikavim obrazom strog, neizprosen izraz. Po dve in dve so se zbirale jeruzalemske žene, plahe in ponižne kakor golobice ... Tedaj je zamolklo potrkalo po vratih, ki vodijo na odrišče. Med podboji je obvisel sam Jerom, bled in solzan. Opotckel se je med igralce, omoten in zmeden od neznanih obrazov. V tresoči pesti je tiščal svilen mošnjiček ln ga nerodno molel proti zboru apostolov: »Judež, tu jih imaš, trideset srebrnikov, okroglih in svetlih Le vrzi jih po templju, da bodo sladko zacingljali in žvenkljali v tvojih uiesih, ko boš visel pod vejo.« Zadihan je dodal s hropečim glasom: »Samo Boga ne sujte in nc mučite kot biriške duše!« —- Pekoča tišina je legla na igralce. Le Jernejček se je znašel v mučnem položaju in pocvenkljal z Jeromovimi srebrniki: »Ce bi mel Jerom kamen mesto srca, pa bi ga morali spreobrniti! Sedaj pa Igrajmo ...» In zopet so igrali in peli, se prepirali m suvali, vse radi trpečega Boga. In v shodnici pred velikimi duhovni je Juda obžaloval svoje izdajstvo: »Grešil sem, ko sem izdal nedolžno kri.« Oni pa so se zaničljivo obrnili proč: »Kaj nam mar. Ti glej!« In zagnal je Jeromove srebrnike po templju, da so zabrneli vabljivo, zapeljujoče. Okrcnil se je sredi dvorane, bela konopljasta vrv se je od-pletala za njim izdajalcem... Aleluja! Na velikonočni ponedeljek so Ili fantje in dekleta z Jeromom na Žalostno goro; v krčmi jim je kupil vina in kruha. Jerom se je omehčal, pasijonska igra ga je ganila... Aleluja! Na gori vdarjajo zvonovi, po- le z DrOETRER- JEVIM backinom Nalholje preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Oetkcr, d. »o. i. Maribor, časi pojo, enakomerno ln svečano. Barje se topi v zlati solnčai pripeki, preko planjave tihotapi veter in ropa rožicam cvetni prah ter ga brezskrbno razsipa ▼ mlačnem zraku. Nad kraškimi gorami pa se je dvignila velika črna ptica, nemirno plahuta in se zaletavaj morda bi rada kljuvala sladko meso plašljive golobice ,». _ „>,.•,.j ..iksSSy-Éli ' Velika noč v Moskvi leta 1926. (Po aapietoh Skola M. d'Herbtgnya.) Na mejni postaji iz. Latvije (glavno mesto Latvije je Riga) v Rusijo so potniki dc-Siveit prijetno presenečenje. Leta 1925. je potnike ob meji pozdravljal deček, ki je ponujal bogokletni časopis »Brezbožnik«. To je napravljalo na tujce , jako neugoden vtis. Leta 1926. je to vsiljivo ponujanje brezbožnosti prenehalo. Na veliki četrtek zjutraj (dne [T. aprila) je M. d' Herbigny dospel v Moskvo. Odšel je v francosko cerkev sv. Ludovika, da tam cp.a- vi sceto mašo ln druge obrede. Moskva jo še vsa v ledu in snegu. Na solnčni p*rani se led in «neg že taja, v senci pa j*> več tk>pinj mraza, ponoči kaže toplomer okoli deset do dvanajst stopinj pod ničlo. V t. Ko s? je vrnil angleški pisatelj Bernard Sha-' s potovanja, po Ameriki, je napisal un'čujočo sodbo o današnji Ameriki rekoč, da it plutokratfina rvmeriški civilizacija najstrašnejša, r.ajkmtejša ir» rajbolj odbijajoča izmed vtth civilizcr.ij, kar jih je kdaj bilo. Sk*w pravi Ainerikancem: »Če bi Vi (Amerikanci) mogli obuditi Nebukadnczarja od mrtvih in ga postaviti za svojega vladarja, bi bil to velikanski napredek.« Posledica ameriške civilizacije, da je pomanjkljiva zakonodaja glede dela otrok, Ku-Klus-Klan, zakon o lynchu, naraščanje zločinov, izkoriščanje ženskih delavskih moči in prirojeno pomanjkanje fantazije. Pravilno je ugotovil pariški profesor S. Fronti, da se Evropa »boljševizira« počasi brtz katastrof, da propada klasična vzgoja, ki je temelj vse evrc.-pske kulture; sport r najbolj sirovih oblikah, je postal glavno zanimanje javnosti; nemi kinematograi je premagal gledališče in oživil preprosto pantomimo starih časov; hreptntnje po prazgodovinski sirovosti je posebno jasno v novi godbi, hre-ščečem jazz-bandu. Pojavi novega barbarstva kažejo propadanje ln nazadovanje stare mogočne kulture. Napreduje utilitarna znanont, nazaduje pa zanimanje za teoretično znanost. Značilno je gibanje med člani pruske »Akademije«, ki so se združili v »Bundu«, v katerem je predaval predsednik pesniške sekcije pruske »Akademije« W. Scholz v začetku januarja t. 1. o »Pomenu akademije za nemško duševno življenje« ter povdarjal, da je nujno, da si pridobi »Akademija« splošno avtoriteto v vseh vprašanjih ,ki se tičejo duševnega življenja naroda, da požene »Akademija« korenine v čisto duhovnost nad vsako gospodarsko in zakonodajavsko nižino ter se ima ozirati vedno le na stvarnost in nič na osebe. Abstraktna znanost in čista umetnost je potrebna današnji dobi, če naj ne utone v ni-žavah in naj ne propadejo kulturne vrednote. Gojitev abstraktne znanosti je naloga »Akademije znanosti«, kakor je umetnostna galerija ogledalo čiste umetnosti! Pri ustanovitvi »Slovenske akademije znanosti« in velike slovenske »Narodne galerije« gre torej tudi za splošna človečanska stremljenja in nalege. 2. Slovenska kultura. Beseda »kultura« je postala plehka fraza; s to frazo otepajo vsak dan šarlatani okoli sebe. Pojem slovenske kulture ozir. nje vsebino razlagajo napačno. Nepravilno je iskanje začetkov slovenske kulture šele v dobi, ko so postali vstvarjevalci duševnih dobrin pri nas »slovensko« zavedni. Omejeno in stvarno neutemeljeno je stališče, da je nastalo n. pr. slovensko slikarstvo šele z Langusom, ki se je gibal v Prešernovem krogu in čutil »s'o-vensko«. Po ti napačni metodi bi slovensko znanost mogli začeti ustvarjati še!e z ustanovitvijo lastnega vseučilišča. Resnica pa je, da je naslajala slovenska kultura bodisi umetnostna, bodisi znanstvena že takrat, ko so slovenski ljudje začeli vstvarjati dela samostojno in ne le kompilatorsko. Duševni organizem, ki se je razvil vsled medsebojnih stikov ustvarjevalccv duševnih dobrin slovenskega pokolenja, je slovenska kultura in je poseben tip, ki se razlikuje in sc mora razlikovati od drugih duševnih organizmov, ki so nastali v sosedstvu. Ncle, kar so ustvarili naši ljudje doma, ampak tudi dela Slovenccv, ki so živeli in delovali izven slovenskega ozern- 1 V začetku maja t. 1. sc bo pričela po celi Sloveniji velika propaganda za nabiranje «edstev za ustanovitev »Slov. akad. znan. in umetn.« in velike slovenske »Nar, galerije« v Ljubljani. Uvod bo slavnostni večer 9. maja t. 1. v ljublj. Unionu. Ija» pa so ostali v stiku z domovino oziroma se niso spojili s tujimi kuittrrnimi organizmi so dela slovenske kulture. Celo dela tujih ro jakov, ki »o živeli na slovenski zemlji in & se pri nas udomačili ter zlili z našo duše* nostjo, spadajo med dela slovenske kulture če so v organski zvezi z našim kulturnim oJ ganizmom. Obseg slovensko kulture je torej mnogi širši in njena vsebilta veliko globokejša ko navadno mislijo naši kulturni zgodovinarji Neko rustikalno stališče naših kulturnih zgo dovinarjev zadnjih desetletij je naravnost ubi jalo naš kulturni pogon in po krivici tajili vso naši znatno kulturno tradicijo, ki je ve dno trdni temelj in sijajno ozadje bodočeg vstvarjanja. Kulturni zgodovinarji, duševni de lavci in narod sam je gledal slovensko ku! turno stavbo iz nekakega razrednega in jezi kovnega stališča ter je veljalo splošno načelo da se pričenja slovensko kulturno udejstvova nje šele koncem 18. ozir. v začetku 19. stole tja, ko so se začele uveljavljati kmečke masi in narodni jezik v slovstvu. Vse je gledalo b šc gleda naše kulturno dejanje z omejenegi literarnega, partikularnega vidika. Slovenski kultura je vzklila vzporedno s kulturami na ših zapadnih in severnih sosedov, ki sta m naše vstvarjevalce vplivali in jih vzpodbujali vzcvetela je zlasti naša umetnostna kulturi že pred štirimi stoletji, njene veje so segali v najstarejša umetnostna žarišča, v Benetke na Dunaj in celo v Rim, kjer so delali naS ljudje v senci velikanov tedanjih časov. Vstvar janje cerkve, gradov in mest na našem ozem lju v preteklih stoletjih ni tuje, ampak naje v kolikor so pri tem sodelovali naši ljudje, k so tudi v tujini ostajali naši. Starina Primo; Trubar, ki se je podpisal v svoji prvi knjig »Phillopatridus Illyricus« in se imenoval »pri jatelja vseh Slovencev«, je poslal svoj psalte poln domotožja v domovino. Humanista Bo< horiča ni gnal do dela ne »ambitionis au| inannis gloriae stimulus«, ampak »amor pa< triae, cui perroultum debemus«. Slikar Janei s Krasa (Cavalière Giovanni di Carso) je no< sil v duši čuda svoje tržaške domačije, ki j< slikal sredi 16. stoletja za papeža Pija IV. i stavbi Bramanteja pod vodstvom Michel-An gela v družbi Federiga Baroccija ter sanjari po vatikanskih gajih. France Kavčič (urar leta 1828. na Dunaju), ki je govoril nemščini s slabim naglasom, se je kot rektor dunajski akademije oblikujočih umetnosti iz srca raz veselil, ko mu je razodel mladi Langus, da ji Slovenec, ga je sprejel v akademijo in ga ji podpiral. V tujini je imela domača zemlja ve dno posebno veliko moč. Vse stvarjalce s po ljubom večnosti na čelu, vse svitle duševni vrhove davne preteklosti, ki so se dvignili i: naše zemlje in so imeli z njo in njenim dušev nim življenjem zvezo, objema krog slovanski kulture: od zgodovinarja Valvazorja, ki ji umrl v uboštvu, ker je žrtvoval dedščino oče tov za »Slavo vojvodine Kranjske«, do umet nika Janeza Wolfa, ki je končal v bedi. Tudi kar je imelo na zunaj nemško, italijansko al latinsko prevlako, pa je zrastlo iz nas le ostalo v organični zvezi z našo duševnostjo je slovensko kulturno delo. V preteklih stoletjih je bil obseg sloven ske kulture teritorijalno mnogo večji kot da nes, čeprav je bila intenzivnost manjša. Zi Trubarjevih časov je segal teritorij Slovenstvi nad koroški Št. Vid ter pod Gradec in prek furlanskega Čedada, še Prešeren jc gledal slo venske meje nad Celovcem. Mlinski kamn svetovnega prevrata so stisnili Slovenstvo po litično na skoro polovico nekdanjega ozemlja Velika dejanja slovenske kulture so s rodila v časih, ko je bil pritisk na Slovenstva najhujši med turškimi vojskami, kmečkim punti, med požigi in prelivanjem krvi jc usta novil Trubar slovensko književnost; iz pred marčne absolutistične dobe jc vstal Prešeren v najžalostnejši uri Slovenstva vstaja »Slo venska akademija znanosti in umetnosti« i velika »Slovenska galerija«. Podobnih prirnr ni najti v zgodovinah drugih narodov, »Slovenska akademija znanosti in umet nosli« je tretja ljubljanska akademija. Prv »Academia operosorum (od 1. 1693. do 1. 1720 je dala pogon celemu bodočemu stoletju i bi brez nje ne bilo našega baroka; nje člani s1 zanesli naše ime v Rim in v Anglijo, v Bo logno in Benetke. »Slovenska akademija zna nosil in umetnosti« ima po statutu namen laz-iskavati samostojno r.a polju znanosti, dajati pobudo in podporo za talia i asiskavanja, podpirati razvej znanosti ter izdajati znanstvena dela, oziraje se pri tem še posebno na slovensko c^emljc. Akademija bo podpirala javna oblastva pri nalogah in vprašanjih znanosti in umetnosti. V svojih publikacijah (razpravah, gradivu, vestniku, drugih samostojnih delih) bo objavljala plodove svojega dela. Imela bo g lili razrede: 1. filozofsko-filološko-historične-jja, 2. juridičnega, 3. matematično-prirodoslov-nega, 4. umetniškega. Posamezni razredi se bedo delili v sekcije, ki bodo nosile ime po svoji glavni stroki. Akademija bo imela prave, dopisne in častne člane; pravih članov največ ' 30, dopisnih članov največ 60, število častnih članov !ii omejeno. Prave in dopisne člane bo imenovala celokupna Akademija na osnovi stroge presoje kandidatovih del, ki mor- i" oričati o njegovi samostojnosti in resnosti; za častne člane bo imenovala celokupna Akademija osebe, ki so posebno zaslužne za znanost ali umetnost ali pa za Akademijo samo. Celokupni akademiji načeluje predsednik. Nobeno delo ne sme biti objavljeno v akad. publikacijah, preden ni bilo na caviedni seji odobreno in na poslovnem zboru sprejeto za tisk. Na svečanem zboru Akademije se poroča o celem letnem delovanju celokupne akademije in se uvajajo novi člani, ki se jim izda akademijska diploma; svečani zbor se zaključuje s sveča-nostnim predavanjem. Posamezni naši znanstveniki so dali svetu nedosežna dela (Kopitar, Miklošič itd.). BiH pa niso naši znanstveni krogi v medsebojnem stiku in so še danes brez organizacije. Znanstvene panoge izdajajo še danes svoja dela posamič (Znanstveno društvo za human, vede, Časopis za slov. jezik in zgodovino, Zbornik znanstv. razprav jurid. fakultete itd.). Da sc znanstveno delo poglobi, je treba središča, iz katerega se bo delo organiziralo, treba je sredstev za raziskavanje in medsebojnega stika znanstvenih delavcev. Treba je omogočiti da se polnovredna znanstvena dela tudi v resnici izdajo ter dobe dostop tudi v tuji znanstveni svet. Da so morali in še danes morajo naši znanstveniki svoja najboljša dela izdajati v tujini, je krivo to, da nimamo organizirane znanstvene produkcije. S »Slovensko akademijo znanosti in umetnosti« se bo poglobilo in razširilo pri nas znanstveno vstvarjanje. Slovenstvo bo postalo tudi v mednarodnem znanstvenem svetu uvaževan faktor; naša akademija bo izmenjavala z drugimi akademijami svoje publikacije in stala z njimi v stalnem stiku. Slovenski znanstveniki bodo dobili zyeze z velikimi znanstvenimi središči in bo pridobilo s tem na ugledu tudi slovensko vseučilišče. V prihodnjosli bodo gotovo še olj kot že sedaj, odločevali v najodločilncj-ših trenutkih usodo nareda znanstveniki s svojimi zvezami in svojo avtoriteto v tujini. Že. 1. 1901. je bila osnovana v Berlinu »Mednarodna zveza akademij«. Velika slovenska »Narodna galerija« bo spomenik umetnostne moči slovenskega rodu od srednjega veka do današnjih dni. Slovenski narod ima nedvomno izredne teSnje za umetn. oblikovanje. Menda ncbeno ljudstvo v Evropi ni sezidalo relativno toliko ccrkva na gričih hribih ter po ravninah kot Slovenci. Na ozemlju okoli 25.000 kvadratnih kilometrov sezidali so tekom stoletij okroglo 3000 ccrkva in cerkvic na najmonumentalnejših legali in to priprosto ljudstvo. Ni to le dokaz religioznosti, ampak predvsem silnega nagona do stavbarstva, kajti religiozni čut bi se v drugi obliki se lažje udcjstvoval. V prejšnjih stoletjih se e izživljala oblikujoča umetnost predvsem v cerkvah in Slovenci, ki niso imeli velikih mest, sploh niso mogli zidati znamenitih pa-ač, ampak so kazali svoj smisel za arhitekturo ravno v ccrkvcnih stavbah, ki so dostikrat čudovito spojene s krajino. Kakor so užnejši Slovani udejstvovali v narodnih ve-tcnlnah, ki pa imajo le dekorativni pomen, so se Slovcnci uveljavljali v arhitekturi, ki je nati in osnova vse oblikujoče umetnosti. Velika »Narodna galerija« bo zbrala vsa kvalitetna dela umetnikov slov. pokolenja in pa tistih umetnikov, ki so delovali pri nas ter vplivali ua naš umet. razvoj. Bo torej odkri'a posebni tip umetnostnega ustvarjanja, ki bo važen za splešno umet. zgodovino in odkritje га tujcu. V oblikujoči umetnosti so se slovenski ljudje vsled zemljepisne lege in vplivov uveljavljali enakovredno sicer kulturno mno-io višje stoječim sosedom in to v časih, ko lo venske književnosti sploh šc ni bilo. Oblikujoča umetnost je bila panoga duševnoga dela, kjer se je slovenski ta'cnt najprej in najmočnejše povdarll. Zbrati bo treba umetnine štirih czir. petih sto'etij, z'asti dela naših umetnikov, ki so živeli v tujih, velikih umetnostnih središčih in ki jih pozna naša javnost komaj po imenih, tujci jih pa dostikrat prištevajo med svoje. V slov. »Narodni galeriji« bo postala očita slov. gotika (freske, ki se bodo snele, kiparstvo), ki je danes javnosti in tujcem šc skrita. Mnoga dela Schiavonov, med katerimi so bili tudi Slovenci, štejejo k beneški umetnosti. Major (roj. koncem 17. sloletjn) je bil slaven na Češkem, kjer so ga primerjali z Drandlom, France Lindar (rcj-kor jim ni naša književnost. Bo oživljena v nji duhovna Slovenija, ki se razteza od Gospe Svete do Kvarnera, daleč čez Koper in preko Soče, ki je danes zatenila na zunaj vsled politične kcnstelacije, ki pa živi v duhu in b<". ostala. Bo dokument vsega Slovenstva in protest kulturnemu svetu. Resnične umetnine izražajo vsebino živ-Ijenskcga bistva dolične dobe, so izraz ras« in zemlje. Podajajo abrtrakt zgodovinskega razvoja in zakone duševnih gibal. So pot glo-bokejšega spozranja stvp.-i, ki dajt sedanjosti harmonijo duha. Harmoeija duha in življen-skega nazora )e pogoj za plemenit polet, ki edini rodi nove notranie vrednoie, ravnoves-nost in smotrenost naotčdka in v dušah dobroto in humanitelo. Tojinstvcmst uspehov, ki jih ima angleški narud pevsodi, je v njegovih duševnih lastnostih, ki so zrastle in se izobrazujejo v tradiciji. J. Šolar: Naša doba in naša šola. Misel Afrodite z Mciosa. Mcseca februarja 1220 je našel kmet Jor-gos na malem grškem ^.-toku Melosu, ko je okopaval vrt na pobočja hriba, r.a katerem stoji mcstece Kaslros, v zasuti duplini kip Afrodite. Istega mcseca prihodnjega leta izbruhnila je grška osvobodilna vojska. O prebivalcih otoči?a Mciosa pripoveduje pravljica, da so fbde'r-vali v starem veku 700 let svojo kamenito zemljo, a niso nikdar vklonili tilnika pred sovražnikom. Ko je pri-hrul perzijski naval iz vzhoda nad Helado, se je vklonil ccl grški arhipcl, ker se jc zdel vsak odpor brezupen; edini mali, skalni otočic Mc-los je vztrajal ter je poslal svoje ladje pred Salamino,-čeprav so bili prcbivalci Melosa prepričani o neuspehu odpora kot cstnli Grki: t ili pa so odločeni umreti kot svobodni možje, ker so živeli njih očetje v svobedi. Otočič Mclos je rodil Afrodito, ki je najznamenitejši umotvor stare grške umetnosti. Ta Afrodita nima ničesar skupnega z Afroditami, ki stoje po muzejih z ogledali v roki in ki so sc zanimale za giadijatorje. Cela antika nima ženske podobe, ki bi izražala plemenitejšo in ponosnejšo čistost in devištvo. Ne ogleduje se v ščitu Arcsa kot Venera z Ca-pue. Glava ji jc obrnjena naprej, pogled vprt v daljavo. Mciosa strogonravni in junaški duh je podan v zanosnem izrazu lica tc AFroditc; tragična usoda Mciosa je razlita v tugi, k: obseva njene poteze in ob enem združuje z svežim zdravjem duše lako kot se staplja lepota boginje z preprostim čarom Morske žene. Afrodita z Mclcsa je Afrodita harmonije, zdravja in moči ter žrtvovanja. Afrodita z Melosa oznanja resnico, da ni življenja, življenja vrednega, razen v veselem prepričanju, da je treba umreti za tisto, kar je boljše kot smo mi, če se pokaže potreba. V Afroditi z Melosa je vtclešena hclen-ska misel, da se narodi nikdar ne smejo vdati ne usodi ne sili in da najmanjši narod lahko kljubuje vsaki premoči in da more vstvariti najmanjši narod največje stvari, če ima resnično voljo za to. S to mislijo je navdihovala Afrodita oto-čanc z Melosa, ki je imel le par tisoč prebivalcev in meri le nekaj štirjaških milj, v perzijskih vojskah. Dela svojih rojakov je imela zapisana boginja na svejem ščitu. Ko je vstala Afrcdita z Mciosa zopet iz zemlje očetov, ni imela več ne rok ne ščita. Tcda njena misel je oživela po tiscčleljfh, ko je grško otočje premagalo 1. 1821. turško la-dijevje pri Mitilenah. Slovcncem bi imel oznaniti to misel in duh bron velikega zvona pri Svetem Joštu, vlitega iz topov, ki so končali pri Navarinu 1. 1827. turško gospodstvo nad Helado in ki mu je sestavil napis France Prešeren sam. Naznanila! Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine y Ljubljana, Poljanska c. 20 Cene kenktuenCne in folidne. Šol« so toplomer narodne kulture. Zato j jo *n«o o lepih uspehih, ki jih je do«ogala i po'pT'ekla doba z učnim načrtom, ki se јт v : bip' '"i kril z enim na današnjih humanističnih srednjih šolah. Klic po onih starih lepih časih je brez mosi, je sentimentalno medro^nje starosti. Sclo mora gnditi sodobnost iz svojih moči Iz mori gledati v bodočno^. no v preteklost. Vfakdo ve, da tr'i ne uspeva v viroki gorski klimi, a pravlako ne planika v sebičnih vrlovih. Naj je še tako mal-» modem govoriti o duhoviti svetu z naravoslovnimi podobami, ali celo "našati zrkc-il'ort mrtve p-.-rave v pojave duhovnega sveta, so mi zdr, da podoba vendar dobn ponazoruje naše početja pri reševanju krize raše sredrjs šele. V današnji obliki tiči sreduja šola še globoki v pzitivistično-miJerialMi.čn; dobi. dočim živimo danes že v najsiiaejši fan duhovnega preroda, ki ga nekateri označujejo г novo romantiko. Duševni klimi teh dveh deb sta si tako rs-zMcni, da ni mogoče, da bi pozitivističnp šola megla uspf.vati v klimi današnje idealistične ' dobe. Ker r ie strani v zvezi s šolo pri nas še ni n;h~e izpregovcril, «cm mislil, da je prav, i če vsaj opozorim r.a iskanje v to srn-??. I POSTANEK IN RAZVOJ NOVE MISELNOSTI. ! Odpor proti pozilivističnemu pojmovanju življenja in njegovih javljanj sera sicer že v predvojno dobo v svojih koreninan, a je šele po vojni zrastel v sistematsko grideč evropski pokret, ki je zajel v večji ali manjši meri že vse rarede in vse panege duševnega izživ-ljan a. Dozorela je ta miselnost že tako daleč, da jo јч nem-goče še nadalje prezirati. Celo nespametno pa je misliti, da so vse to le muhe par ljudi, par nezadovoijnefev, ki jim jo gra-javost življenjski poklic. Komaj bi našel lepšo sliko za tako odklanjanje, kakor je ona, ld nam jo je naslikal Ivan Cankar v vdovi Mari-ševki, ki ji je bil hrup »lako zeprn, da je zbolela in da je ležala časih ves dan z obvezano glavo, če je nenadoma zabučalo ali za-šurr.-tlo v bližini... In kakor nenaden šum, i tako ji јз bila zoprna nenadna svetloba; okna j so bila zmerom zagrnjena... celo okcnce v hlevu je bilo /. desko zabito« (Na Klancu, 20). Nt in ne mere biti namen teh vrstic, da podajo genezo nove miselnosti, ki sega v se-demdesela teta preteklega stole'ja. V polilič-nem življenju je lej novi miselnosti pripravil vj:0b pomožni knjigi, Ici naj je napisana zgolj z zgodovinskega stališča-« Ce je taka brezdušnost naravnost uzakonjena in če pomislimo, da je neprimerno teže podajati duha kakor snov, ne bo težko verjeti, da je tudi dejansko srednja šola globoko v pozitivističnih kolovozih. Poglej le učne knjige, ki so po vrsti tako brezdušne, da se mora dijakov živi duh zadaviti ob njih. In vendar; >Es erfiillt heut unsere Jugend die studieren-de wio die der Oberklassen cin Hunger nach Verstandnis dos Menschentums, der Befrie-digimg verlangt« (Napisal in podčrtal Spran-ger, 1. c. 82 ) ln če se mi ne zmenimo za vse duševne dispozicije v dijaku? >Daher als oharakteristisehe Erscheinung der heutigen Jugendbevvegung, wenn man sie nur von ihrer negativen Seite betrachtet, das Nicht-hineinwollen in diesen Mechanismus.« (Spranger, L c. 32.) Če je dejansko boljše kakor načelno, je izjemoma in per nefas, ter zavisi pač od tega, kako učitelj bolj ali manj sodobno diha. A »dozdaj so vrh snežnikov redke rož'ce« in so še niti ni začel tajati led. Vem, da je včasih težko reči, to je pozitivistično, ono idealistično (primeri o tem odprto pismo Vict Klempererja na K- Vosslerja »Positivis-mus und ldealismus des Literarhistorikers« v Jahrb. f. Pilil. L 245 si., ko sta vendar oba izrazito idealistično usmerjena), a o naši žoli je vsako prerekanje odveč. HUMANISTIČNA IN REALISTIČNA SMER — ENO. V današnji borbi za sred. šolo sta si stopili nasproti dve struji; ena se bori za humanistično smer, druga v nasprotju z njo za modernost sred. šole. Zanimivo je, da sta si ti dve struji, ki bi pri pravilnem razumevanju humanizma in modernosti šole morali uvideti, da se borita za eno in isto stvar, nasprotni. Temu se ne bomo čudili, če doženemo, da se je borba za humanistično šolo izrodila v borbo za latinščino in grščino kot učna »predmeta« v neokrnjenem dosedanjem obsegu brez izpremembe metode. Ta smer borbe se mi zdi docela zgrešena in ne more rešiti niti humanizma niti naše srednje šole. Osnovna napaka pri vsem razpravljanju o sred. šoli je v tem, da vidijo nekateri rešitev humanizma v snovi in ne v metodi, v tem. kaj in ne v tem kako naj ?e podajajo snovi. Vsaka stroka, ne izvzemši verouk ali celo latinščino in grščino, se lahko podaja pozitivistično kot snov, ld jo naložim v dijakovq slda-dišče spomina, a taka snov ne oblikuje duha, je mrtva in preje mori kakor razživlja duha; snov učcnec srečno hitro pozabi in je prazen kakor prej. Človekov duh se oblikuje ob življenjskih vrednotah, ob življenju človekovega snovanja; dijak sam nima dovolj moči, da bi sam ukresal iskre življenjske vrednote iz brezdušne grmade dejstev. Delo take šole se mi zdi kakor kurjač, ki nui ni na tem, da plamen lepo gori in da se peč dobro segreje, marveč mirno nalaga drva v peč, naj potem gori ali ne; čim več drv je preložil, tem bolje je opravil svojo nalogo. Če s tega stališča pregledujemo naše »predmete« po humanističnih gimnazijah, moramo z žalostjo ugotoviti, da sta tudi nekdaj najizrazitejši zastopnici humanizma, latinščina in grščina, zašli globoko v pozitivistične vod«. ANTIKA IN ROMANTIKA. Priznam vso globoko vrednost latinske in grške kulture, saj sta korenini vse evropske; priznam vso potrebnost, da ju izobražen sodobnik pozna čim bolje; a ene stvari ne priznam, da bi današnja oblika pouka v teh dveh strokah ustrezala zgoraj označenemu namenu. Kakor jo kočljivo pisati in govoriti o tej raz-boljeni točld naše humanistične gimnazije, bom vendar iz ljubezni do antiko izpregovoril iskreno, kakor mislim. Antika jo zame dvoje do neverjetne vsestranske pop.Inosti razvitih kultur, ki sta zaključeni z izrazitim prehodom v srednji vek. To spoznanje je tekom fto'etij vodilo človeškega duha zope4 in zopet v Atene in Rim v šolo. V dobi renesanse in humanizma so odkrivali vrednote grške in rimske kulture in se oplnjali ob njih; jasno, da so jim to vrednote postale temelj njih vzgoje, kar so 'ioporečno ostale vse do romantike in uetva-i'Je velikane svetovne književnosti: Danle in Peirarca, ShrJkespeare, Cervantes in Lope de Vega, Corneille, Molière in Racine, Goethe in Schiller. Romantika pa jo našla srednji vek, zavedela se je pravkar omenjenih vrhov, kakršnih prejšnja stoletja še niso poznala, deloma ker jih niso imela, deloma ker so jim bila še preblizu. Tako se je. antiki pridružila nova neovržna veličina, ki je bila po času in misli bližja. Kakor so prejšnja stoletja izoblikovala antiko iz zgodovinske pozabe, tako jo romantika izoblikovala srednji vek, renesanso in humanizem z njih voličino in njih vrednotami. S tem je predstavila romantika cvetu nove vrednote, ki so oblikovale njeno in vse naslednje dobe. S tem osveščenjem in б lom odkritjem novih oblikujočih vrednot, ki so šle vzporedno z narodno zavednostjo, se je oplodila tudi šola, ki je hočeš, nočeš, moraš leta 1848. začela gojiti v dotlej domala izključno latinski in grški šoli tudi narodno zgodovino in narodni jezik ter s tem od romantike izoblikovano narodno kulturo. S tem se je pridružil klasičnima jezikoma tekmec, ki je nujno posegal v njuno območje. Doslej se je ves človek oblikoval izključno ob antiki, vse emanacije človeškega duha je spoznaval ob njej. Antika je bila zdaleka glavni oblikujoči element. V dobi narodnih bojev je materialistično pojmo-van nacionalizem razbil duhovno enoto naše šole in ustvaril »predmete«, ki se jih dijak mora učiti, a pregnal iz šole oblikujočega duha. Tudi antika ee je umaknila latinščini in grščini, ld sta postali >predmeta«; tako boš danes zastonj iskal po naših srednjih šolah antike. Današnja doba je zopet začela zbirati kosce razbitega kristala in graditi enoto- Zato je meni vprašanje latinščine in grščine vprašanje antike, vprašanje, ali bodo prijatelji humanistične gimnazije znali uvesti v okvir svojega načrta tisto ant:ko, ki je in ostane neoporečno nujen pogoj za dobre in globoko pojmovanje vse evropske kulture. Da tega ne dosega danes, ko učni načrt ne predvideva niti sistematičnega poznanja obeh slovstev, ko se omejuje na čitanje — in še to največkrat le prevajanje — nekaterih jezikovno »klasičnik« avtorjev izpred krščanske dobe, kakor da ima to čitanje predvsem jezikovni pomen, bo menda jasno. Vsa literarna izobrazba se je svoj čas vršila ob antiki, vsa estetska in filozofska vzgoja ob njej — danes sta latinščina in grščina v tem pogledu prepogosto, da ne rečem vedno, mrtvi. Pri zrelostnem izpitu mora dijak pokazati, da razume in pozna jezik — ali pozna antiko, po tem nihče ne vpraša. TRETJA DOBA. S koncem 19. stol. — ali recimo kar s svetovno vojsko — se jo zaključila zopet bogata in duševno zanimiva doba, ki nam je sicer še blizu, a se njeni obrisi bolj in bolj jasné- K prošlima dvema dobama antike in recimo kar srednjega veka (vse do romantike), moramo pridružiti tretjo najnovejšo in ne najrevnejšo dobo, iz katere nam je neposredno organično graditi naprej. Mislim, da ni nikogar, ki bi hotel danes zmanjševati in tajiti pomembnost in važnost teh dveh novih kulturnih dob spričo antike. Imeli bi torej tam, kjer so pred 19. st. imeli eno, pred 50 leti samo še dve, danes že tri kulturne dobs. Vsaka ima svoje posebne, samo njej lastne dobrine in vrednote, vsnka jo po svoje oblikujoča, zato je na najboljšem tisti, ki se okoristi z vsemi tremi, a gotovo bi bilo pomanjkanje katerekoli zadnjih dveh vsaj tako občutljivo kakor pomanjkanje prve. Antika ima torej danes že dva mogočna tekmeca, s katerima si mora deliti čas. Zame je teh Irojo dob troje sestra, ki so v enaki meri poklicane, da vrše nalogo, ki jo je vršila svoj čas le najstarejša. Zgodovina kaži duha v političnih in socialnih tvorbah, jezikovni pouk pa podajaj estetske, idejno in kulturne vrednote; metode bi za uspešno in enotno oblikovanje na podlagi te enotne, dasi neprestano so razvijajoče kulturne celote ne smele biti tako zelo različne, kakor so danes metode klasične in moderne filologijo, pri čemer mislim seveda predvsem na višjo stopnjo pouka. »REFORME«. V borbi za modernost današnje šole je značilno, da se tudi tu vse suče okrog »predmetov« in ur; še zanimiveje pa, da se v dobi izrazito idealističnega stremljenja tako grobo pozablja pravi humauizem, ld mu je središče vs^a zanimanja človek in njegov stvarivni duh. Ker se je antični humanizem pokazal v danes izrazito nesodobni obliki, zato mu je doba tako neprijazna, zato rodi tako malo sadu. Nobene reforme pa, ki bi danes zavračala humanizem v širšem pomenu (»als gescliichllich vertiefte Forschur» an dom Problcn, was der Mensch im Totr.lgefilge seinen je erreichten Gipfeln« — Spranger 1. Môglichkeiten, seinen Wirklichkeiten und seinen je erreichten Gipfeln« — Sprarger 1. c- 4) ne moremo imenovati moderne. Ref?rme so lahko bolj ali manj praktične, a co brez upoštevanja vrhovne zahteve časa po oblikovanju duha za pravo vzgojo novega rodu dosti brezpomembne. K prekomernemu poudarjanju koristi, ki jo nudita latinščina in grščina kot jezikovni pouk, z vso mirnosl.p dostavljam, da sta uspeh in korist času in trudu tako nesorazmerna, da ju samo s tega vidika ni r^ogoče zagovarjati in obdržari na srednji šoli. Kakor hitro latinščina in •grščina nimata пагглла da posredujeta antiko, tako hitro sta izgubili svoje nekdrnje bistvo oblikujoče vrednote, tako hitro postaneta samo nepraktična jezika, ld jima je prej ali slej pisana smrt v srednji šoli. To naj bi pravočasno uvideli merodajni činitelji in hiteli iskati času primerno in potrebno oblike, da se bomo mogli še naprej oplajati s sadovi antike. Kako materialistično še vedno pojmujemo Šolo, nam dokazuje tudi osnutek predmetnika za srednjo šolo g. W e s t r ai Tam so predmeti, ld so za oblikovanje duha gotovo najvažnejši, prav očitno zapostavljeni. V VII. in VIII. razredu naj se n. pr. lako važna duhovna veda, kakor je verouk, skrči do 1 ure, »naj bi se omejil (nauk o dogmah) na najelementarnejše brez globljih teološldh razmolrivanje (Kriza naše sr. šole, str/ 48 op. 56). Dočim smo v starih avstr. šolah začenjali z nemško literaturo v V. razr. in to z onimi, dijaku jezikovno tako tujimi, staro- in visokonemškimi deli, se stav-lja sedaj začetek slovenskega slovstva v zadnjo trimesečje VL razreda Pri treh tedenskih urah moreš d iti pit sne to malo pojma o treh stoletjih, ki so si med seboj kaj malo slična; o analizi del in dob ali celo domačega čtiva, kar bi bilo nujno, niti ne govorim. Skratka: če prav vestno porabiš čas, komaj zmečeš grobo snov pred dijaka, kar je osnovna napaka. V V. in V L šoli obdeluj teorijo književnosti v območju slovenščine, kakor da je to nekaj pristno in samo-slovenskega, kakor da ni коз obče književnosti, ki spada pravtako k latinščini. In vendar se mora vršiti v času, določenem za slovenščino. Vem: povsod je tako, tudi pri Francozih in Nemcih. Kdaj bomo vendar nehali kopirati tuje šole I Mi imamo 6 v o j e čisto posebne potrebe, ld jih nimajo ne Francozi ne Nemci. Pomislimo, da Francozi začenjajo svoje slovstvo z 9. st., da imajo v vsakem pogledu lepo in bogato dobo srednjega veka: svojo državo, svoje slovstvo, svojo umetnost, da imajo lepo renesanso in šs lepšo dobo humanizma; vse to je organično zvezano s poukom francoščine. Če pomislimo, da je vsa njih kultura v tesni organični zvezi z rimsko (prim. Vict. Klempercr- Die Literatur der Roinania v » »Vom Altertum zur Gegemvart 2 1921«), da je bila z izjemo par kratkih presledkov kulturno prav Franc'ja vodilna za vso Evropo skozi ves srednji vek do romantike, da je kulturno še danes eden najvažnejših evropskih činiteljev, ne bo težko razumeti, da Francozu ni potreba poleg domačega gojiti še posebej svetovno slovstvo, ker ga v tistah velikih vrhovih, ki so posegali v svetovno in s tem nujno tudi v francosko, lahko vzorno uvršča ob enotno zgradbo svojega lastnega slovstva. Slično, dasi manj vzorno velja to za Italijo in Španijo; manj za Anglijo in Nemčijo, kjer so svoje povsem neodvisno in svetovno pomembno literarno življenje začeli šele pod kraj 18. stol.; vendar pa ima tudi Nemčija ohranjeno kontinuiteto skozi ves srednji vek, pri čemer je dana prilika^ da ob svojem proučava svetovno slovstva. Kaj pa mi, ki imamo do 16. stol. sploh le nekaj jezikovno dragocenih, a literarno brezpomembnih fragmentov, ki so nam še naslednja tri stoletja domala samo saturiranje pis-menstvenega repertoirja cerkve v narodnem jeziku (Kidrič) ? Mar naj nam vse bogastvo te kulturne dobe, ob kateri smo neaktivno živeli tudi mi in prejemali od njo svojo rast, ostane zaprto in brezplodno? Odkod naj spoznam človekovo miselnost srednjega veka renesanse in humanizma? Da bi bil to v oblikovanju duha občuten primanjkljaj, vsaj tako občuten kakor primanjkljaj antike, mi ni treba dokazovati. To vprašanje se nam stavlja nujno, kadar vzporejamo slovenščino z nemščino ali francoščino. NEKAJ OSNOVNIH MISLI K REFORMI. Vzporedno s tem vprašanjem se nam javlja vprašanje tujih modernih jezikov na gimnaziji. Vzorno bi bilo, ko bi mogel dijak spo-; znavati svetovno slovstvo v enem svetovnih jezikov, ki je literarno važen. Kakor imajo prav tisti, ki mislijo, da antiko moreta vzorno podajati lo latinščina in grščina, tako je tudi res, da bi najvzorneje mogla posredovati evropsko kulturo in slovslvo vsaj do romanlike RIPS in OmiAN-SVILA za plaSče zopet doSla. Cene izvanredno nizke' F. in I. GORIČAR - Sv. Petra ccsta 29. francoščina iz že zgoraj navedenih ra/.. logov; praktičnih razlogov pri idealističnem tipu ne vpoštevam, saj so enako usodni in še bolj za latinščino in grščino. Dejansko pa so razmero danes take, da se pri množini jezi. kov dijak ne nauči nobenega jezika do tiste mere, da bi mogel v njem spoznavati dušev noet tujih kultur raznih dob. Zato je potrebno da se temu namenu posveti posebei pouk, ki naj se vrši v materinščini in na vsaj nekoliko nadomešča, kar bi se sicer vzor no moglo vršiti v dotičnih jezikih. Konkretno teorija književnosti in svetovno slovstvo sred njega in novega veka naj tvorita samostojno stroko. Antika naj se podaja v okviru la. tinščine in grščine v nalašč temi posvečenih urah ter naj se ne omejuje sami na klasično dobo, marvuS obravnavaj tud krščansko dobo, da debi d jak organ sko zvezo s srednjim vekom. Tudi je povsem krivično, če pozna velikane svetovne mis] kakor so sv. Avguštin, sv. Gregor, sv. Bazili itd. samo iz cerkveno zgodovine in ne tud iz zgodovine človeške misli. Z izločitvijo teorije književnosti v samo stojen predmet ob svetovnem slovstvu, bi do bili potrebnega časa za slovenščino, k je v sedanjem učnem načrtu preobložena ii preutesnjena. Stara cerkvena slovenščina j< po sedanjem učnem načrtu omejena na dvi meseca, pri čemer je nemogoče podati ka drugega kakor par sto oblik brez zveze z živ ljenjeni današnjih jezikov, brez zveze z njen* dobo. Taka za šolo nima pomena ni se mor; priskutiti. Nasprotno temu se mi zdi, da u V. razred predpisana slovnica visi v zraku ker dijak nima dotlej nikakih zgodovinski razvojnih pojmov o slovenskem jeziku in zati nima kam nasloniti pojmov o indoevropsk sorodnosti in skupnosti ali o postanku jezika Vsa ta poglavja bi se dala organično obdelat pri p::uku staroslovenščine, ki naj se pričnf s peto šolo. Če se tako rada poudarja latin ščina kot podlaga romanskih jezikov, se, mi slim, na slovenskih šolah pač sme vsaj • skromnem obsegu gojiti slovanski temelj. Kci so slovenski literarni odlomki izpred 16. sto lelja predvsem jezikovno pomembni, naj h se pregledali še v V. razredu, tako da bi na slednje leto lahko pregledali slovensko knji ževnoat od 16. stoletja dalje do Čopa in Pre šerna, ki bi v VII. razredu lahko prišla d< zasluženega razmaha, če naj dobi dijak prav pojem o Prešernovi veličini, ga mora brati ol razlagi, ker tiči za sicer slovenskimi beseda mi dijaku prepogosto neviden jezik duha, k mu ga je treba odkriti. Da slovenski dijal mora poznati vsaj toliko Prešerna kakor Ho raca, bo, mislim, jasno. Tako bi mogla slo venščina priti še do druge važne točke pi svojem pouku: do analize del, ki so predpi sana kot domače čtivo. V višjih razredih bi torej sistematični gojili slovstveni pouk: 1. latinščina in grščin za antiko; 2. glavni obrisi evropske kaijižcv nosti s teorijo književnosti; 3. slovenščina i slovenskim slovstvom. S tem bi, mislim, naj lažje izpolnili vrzel, ki je zazijala na našil srednjih šolah po polomu; s tem bi bila dani neka celota v nastajanju današnje miselnost v Evropi. Povsem jasno je, da tega ne bi bilo mo goče podajati pozitivistično. Saj kulturna zgo dovina ni vsota dejstev, marveč so dejstva li funkcija velikih pokretov in idej, ki so naši* odmeva v velikih duhovih raznih časov. Ime na in podrobnosti so do neke meje potrebne ne smejo pa nikoli ogrožati celote. Talce sin te::e so potrebne, potrebne bodo vedno bol; Po današnjem tempu dogodkov sojeno bod< zgodovinske snovi v 30. stoletju zrasle v ma terialističnem zmislu na dvakraten današnj abseg; mar se bo tudi kapaciteta ljudi podvo j;la? Mar nam je 30. stoletje! — Après non le déluge je pač izrazito materialistična cvet ka. Kdor gleda v preteklost, bo okamenei kdor živi za trenutek, so mu šteli dnovi, ld kdor gleda naprej, ima bodočnost. Zdrav ču mladine stremi vedno v bodočnost in se do! gočasi ob sedanjosti. »Wir sollen nicht fiirde im Monographischen und Spezialistischen vci sinken... jetzt heisst es zusammcnfiigen. (Spranger, 1. c. 10.) * Nisem povedal tega, ker bi mislil, da s< lak prevrat da uresničiti čez noč; tudi si n< domišljam, da bo taka šola dijakom in učite Ijem raj; predobro ee zavedam, kako inten zivnega dela duha bi bilo treba z eno in dru ge strani. Povedal sem to le zato, ker ee « tako šolo moramo pripravljati, ker tako šok metodično stopnjema moremo graditi le tedaj če se ob intenzivnem delu vživljamo v nov< tokove miselnosti. Talca šola nam mora bit vsaj vzor, po katerem stremimo. Marihor - Gosposka ulica 34 Izdelovanje in razpošiljatev vseh muzikalnil inštrumentov po konkurenčnih ccnali. Cenjenim trgovcem, obrtnikom in industrijalcem se priporoča tvrdka Çrom" carinsko-Dosredniški in spedici/ski biro L/UBL/ANA Ing. Gvidon Gulič : Parni stroj in parna turbina. Navodila za strojnike in obratovodje parnih obratov. — Vezana knjiga stane 80 Din Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. fOS.HOFER,Maribor Ulica 10. oktobra — Gramofone Muzikalije Doa lepa lokala na Bledu Eden za manufnktnrno in modno, drugi za špecerijsko in delikatesno trgovino, na najpio-metnejšein kraju v sredini letovišča za oddati. Pojasnila pri fl. WâifJîng, Bled. v % ceneje vsa naročila po meri in popravila pri Franc Szanfner, Ljubljana Selenburgova ulica 1 prvovrstna specialna izde'ovalnica čevljev za občutljive m bolne noge. FRANC KORMANN galanterija, pletenina, igrače in drobnine na debelo in drobno MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 3 SAMOPRODAJA najboljšega pisalnega stroja IVAN LEGAT, mehanik Maribor, Vetrinjska ulica Si. 30 Telet. 434 Telet. 434 Najboljše in najcenojše nogavice kakor tudi vse druge PLETENINE izdeluje E. GOSTINČAR, stroj, pletenje Ljubljana, Kette Murnova cesta 16. Šmarca pri Kamniku. Podpirajte naše dijake! TO VARNA VATI Inž. S. Eškenazi i Co. BEOGRAD Oanatska 8-10 Tel. Vatafabrika Telefon 37—71 Tovarna • izdeluje vse vrste navadne in line vate za kovtre, tkanine in itd., za krojače in konfekcijo gumi rane vate v tablah in rolah v vseh kakovostih — Hidrofilne (medicinske) vate za drogerije, apoteke, bolnice in Kraplnske topeče bllm Zagreba, Hrvatska, 42aC termalna voda ln blato, idravl roumo, protln, lšlas, ženske bolezni Itd. V predlo posezonl znatni popusti od rednih BezonEklli ccn, osobito speclja'ni aranžmanl za 20 dnevno blvauje za pavSalno ceno Din 1260- , (stan, kopelj, oskrba, vse prutolblno ln zdravnik). Začetek sezone 16. aprila. Podrobna pojasnila ln prospekte daje liopallà. uprava. £ ako se hočete veseliti nnrt evojim (1о1)Го notrovanlm licom, svo/iuil rokami in svo.l mi vedno lepSc posla juiuC-imi lasmi, uporabljajte tudi Vi kot mi : Fellerjeva mila zdravja ln lepote z marko „ГС|ва" naj-loinenite.iše kakovosti, vsebujejo medicinsko proiz-Ušene dobro delujoče sestavine, ki ho vpijejo v koio in Jo oplciiionjujoio. Poizkusite enkrat: EUa-lIMJIno mlečno milo, Eisa-ramen Jakovo milo, tOlsa-Rlirerlnskii milo. Elsa-boraksovo milo, Klsii-ka-Iranovo milo, Elsa-mito za britje In nikdar ne boste hoteli unornbljatl družeča mila. Za poizkus S kom. Kisa mita /o z zavoinino in poštnino vred Din 52'—, Follerteva knvknSka pomada za o rn* In zaščito kiiïe „Eisa"', ona vam ohrani mlndost In lepoto, plndl Kube na koži in Jo dela ttihko in baržnnasto mehko. Klrmeli hosle, kako hitro Vam itineio реце, niozolcl, sojedci, razpoknna in rdeča mesla. Pcllerjeva moëna „Eisa" pon.adu za rast las zn brati m te izpadanje las, prorano osivelost, odutrniijujo prhta.l, dola krhke las« mehke, gibko in pospešuje rast las. Za poizkus 2 lon'ka ene ali po t lonček od obeh po- mad /. (avojnino in poštnino vrod Din .1S'~, Te cen" s« razumejo le, če so poîlje donnr vnaprej, ker so proti povzetju z.vISa pošlnmn 7.a 10'- L)ln Naročila naslovile to'uo takole: EU3EM V. FELLKR, lrkč.rnsr Dolnja SiUuica, Elsatrg 134, Hrvatska Ključavničarstvo Ljubljana, Čopova ulica št. 10 se pr poroča za vsa v ključavničarsko stroko spadajoča de'a kakor stopniškft, vrh"» in nagrobne ograjo, mgrobne sve-tiljkc, vrtne mi/.ice, železna okn, vrata, stopnjieo strela, napisno table, cerkveni nabiralniki itd. Solnčne plahte. Usik ïej avtogeno varjenje In lotanio % " VA W 4 % V jjj Min \шШ juctouno znani na -boljši šivalni stroj je edino le SSoewar za rodbinsko tn obrtne rabo. ZALOGA ŠELEH3URG0VA ULICA 6/1 Telelon Btev l>S0. Važno! Pouk v krolnem risanju ln prlkrolevanln dameklh oblek daje edina oblast, eirok. izprašana učltiljica Moza Medved Ljubljana Mestni trn 24 (pred rolovtem) Kroj Je naJnovelH, za vsakega lahko rarumijlv In po-polnoinu zanesljiv, Izdelava mode nlh krojev po najnovejših veaiiovretnlh modnih listih. — Ker Ima lastnica krolnega učllISča tudi modni salon, |e učenkam dara prilika po lastno izdolauem kroju Izvršiti razne plaSč-, kostume, obleke ln dr., obenem pa se vaditi odnoeno so spopolnjavutl v Šivanju. U.peh ajamčen. Zunanjim učenkam se preskrbi hrana ln stanovan)e po ugodni ceni. IVIRHKO ROSfiES m^nufakturna trgovina na debelo Telef. Intei*. 232 jvmrnBcR Slovenska uliea št. 13 M имиидидидиш Nova ce a: Din 36.000-— „ 37.500-— „ 48.000--„ 50.000-— „ 53*000'— Slara cena: Runabout, 2 sedežni, odprt ... Din 33.500-— Toiirlns, 5 sedežni, odprt...... 39.500-— Coupe, 2sedernl, zaprt...... 53.000-— Tudor, 5 sedežni, 2 vrata, zapri. . „ 56.500-— Fordor, 3 sedežni, 4 vrata, zaprt . „ 61.000-— V pet različnih barvah I — Vsi vozovi s kompletno elektr. napravo. Ballon pnevmatike. Novi karburator. 10 litrov bencina na 100 km. — Cene franko LJubljana na podlagi današnjega kurza In carine. Amenkan L&dL — Teiegr.: „Amot" Dunajska cesta 9 SVETOVNO ZNANO IN PREIZKUŠENO »STVRIA-KGIG« "amo"priegcneralnein zastopstvu Alojz Ussar, trgovina s Šivalnimi stroji in kolesi MARIBOR Gcsposka ul. 20-1 Telefon: 2477 rassssms JOSIP BUTTER manuîaktupna trgovina na debelo IVIAl^lSOH fjotovški trg št. 3 M- DRENIK L|uHi;ona, Kongresni ira ч NaivcCia zaloga Zfnchtiirotn |S(fei rrl PiidaloCttia umu r.jolo ln uroDiterije. Predlishor Ja. Vczcnie na rolto In stroj Pllslronle MHirironlc Entidiije Л7. uri ran je Zunanja naročila s? vîttno ln točna iivržč. 3 Izredno unato nakup. Dne 27. aprila 1927 ob pol 10 je pri okr. so-diSču v Kamniku, soba št. 6, javna dražba za obrt ali maniše podjetje zelo prikladnega poslopja z vrtom in večjo parcelo v Domža'ah. Ugodni plačilni poboji Najmanjši ponudek 98.300 Din, varščina 18.495 Din. - Informacijo pri dr. EMILU STARETU, odvetniku, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4. ¥Д§Д Ш1Ш bode izgledala zopet kakor jftOVO, ako jo pustite hcmitlio CiSlHi v tovorni 105. REKO IJISLJANA Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3. PllSiranJe v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Dar-;an|C OUleh V različnih barvah. >es:lo Veliko noč Vam bo napravil samo naš pravi OildleŠH gramofon znamke „H s Maitsr's Voice" Kolosalna, naravnost o'arljiva jakost in čistost glasu naših aparatov je nedosegljiva Д. Rasberger, Ljubljana Tavčarjeva ulica št. 5. Pokvarjeni strelovodi д lahko pov/roče nsodno nesrečo, ra H Satno pogosta preizkušnj i strelovo- H rj dov z siktlfa'nlm anr.ra'om Ш © slslcma prol. Arnold mrl- g • slensen. »«rlin daje garaucijo a za njih pravilnost. ~ Obračajte se tozadevno le na STAVO!:NO KLEP/IRSTVO ГКАМС IASS1EH. CEHE PRED OKO f II O Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh ccnab IVAN KRAVOS — M A RIE O R. Specialni kovčki in torbice ra potnike in vzorcc se izgotovc v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu Stev. 6. Predno gradite mûno kolo ali uoftno moč zahtevajte ponudbe ra turbine prt G. F. SCHNEITER, Skofja Loka podjetje 7,a gradbo vodnih turbin. BARVE, MATRICE (KOŽE), VOŠČENI PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI ОШ ВШШШЗЗЗ. B. 191ИВ. .IHM vS SELENBURGOVA UL. 6/1. TELEFON àt. 980 SV* vsakem obedu naj bodo na mizi testenine: '» KNJIGOVEZNICA K. T. D. črloiDico in ivornica PGSiovnili \m To je naše peslo! »шаиа.вдвдиал|/п Znižane cene in največje skladišče dvokoles motorjev. šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajli-ranje in poniklanje dvokoles. otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki franka. TRIDSINA* F. D. L., tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4. Priporoča se Vam, da si pri nakupu pohištva ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. lovarniSka zaloga Г» Sri E« TO tf'Si poŠti îva ŠT. vid nad иићЦако (nasproti holodvora vizmarjc) 30= ^miS y rabi za celoletno dobavo Ernest Marine - Celje Zrinjskega ulicn 4 wSpecîrumw cl. d. Inž. Kopists, Dubsky in Krstsć tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubliana VIS Medvedova ulica 38, telefon 243 Zagreb. Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGflEB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo ?—(i mm, ogledula, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tutli b'ušene prozorne š pe. izbočene plošče, vstektevanje v med. Fiua, navadna ogledala. mi naročajte le pri: ШБ f| fJkVlBf 11 И D l1 \ N Д, (vorntci Jf^i M, Fdii, onuMsiia ulica katera edina izdeluje isto iz najboljšega materijah, močno pleteno s pobakreno žico. — Dobavlja vsako množino najceneje. j———- ™ ...... " i Stara tovarna nogavic ln pletenin priporoča svoje prvovrstne izde!ke po znatno znižanih cenah. Sprejema se tudi bombaž in volna v pletenje. Ivan Zakotnlk LJubi^na, Dunajska cesta 46. mestni tesarski mojster Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesfne stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarne, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov PARNA ZAGA TOVARNA FURNIRJA Gasilna društva, оожог! Motorna brizgama 60 m» na uro do 60 m visočiue. Motor : 4 cilindre z 22/36 HP. Vse auto-brizgalne 30-40°/0 ce neje kot konkurenčni izdelki dobavlja zastopstvo Renault ALampret. Duna;skac.22 и—та a—b Pripoirofa se ]VIA.ST znamke J. P. lastni izdelek tvrdke Popove?, L^b-tawa Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PREKATNO MESO vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni. LOKOMOBILÏ I DIZEL IN SAUQAS IPÏKil&KAY KOMPL. ŽAGE Ugodni plačilni pogoji Braća Fischer d. d. Zagreb, Pantovčak lb lesna trgovina na dežel! išče žensko pisarniško mL Prednost imajo one, ki so zmožne več jezikov v govoru in pisavi. Ponudbe pod šifro »Takoj« na Aloma Company, Ljubljana. 2S98 ove ц «gj NAZNANILO. | j P. n. občinetvu iz Ljubljene in okolico vljudno naznanjam, da otvorim poleg že staroznanc gostilne »PRI FLORIJANČKU« na Ježici na veliki ponedeljek nov, prostoren in moderno urejen salon kjer se točijo najboljša vsakovrstna vina, postreglo se bo tudi vedno p. n. goste z dobrimi mrzlimi in gorkimi ledili po zmernih cenah. Pri otvoritvi sodeluje koncertni orkester. Za obilen obisk in solidno postrežbo jamči in se vljudno priporoča Anton Šfirn in Marija Kahne. ifflBISI M M fil kupite, za pomlad in poletje, pri »Slaninikarski in klobučarski zadrugi v Mengšu«, katera ima vedno na zalogi bogato izbiro najnovejših vsakovrstnih damskih, moških in otroških slamnikov po konkurenčni ceni. — Pridite in prepričajte se. Vsakovrstna popravila se izvrše v 8 dneh. Cene/še kol pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manujakturno blago samo pri J. TRPIN, MARIBOR, ClaonUrg štev. 17. Nogavice. hravate, snifc. roknvice, naramnice, zeom rotc, nefcit 20 ome- |n Gružu. Nas ov za orzoiavke: Prometna banko. Najuspešnejše sredstvo za pokončavanje črvadi in mrčesa je pravi Proizvaja na debelo: V. A. BRAĆA MAD1RAZZA, Trogir, Dalmacija Tvrdka ustanovljena 1S37. lepo pregledno, po lastni želji črtano Vam najbolje postreže: A.IANE2IC. Fioriansiia us. 14. Knjigoveznico m »'resnica poslovenit hr.jig £3 BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. , Aleksandrova c. 3. n obvezo in spregle-dajte vendar enitrat, da je samo Vaš dobiček. ako 'e danes kupile dopisnico za 5u para in pišete takoj po vzorce od sukna in kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleko, belega in pisanega platna, ceiira, kretona in sploh vse manufacture na veletrgovino R. Slermecki, CeSje Sî. IS kjer je izbira velikanska kvaliteta izborna in ceae čudovito nizke. Naričila čez Din 500 poštnine prosto. 1» (6 . Dobi se povsod, koder cenijo dobro in zdravo pijačo, kjer ga še ni, naj se ga takoj naroči pri tvrdki žgantarna In rrsLHnsha aesil.acila Uu&lgefia î 1 BlJïDGlIi od 30, lb ICICuvj Eprila do 9 ma.a 1S27 ki ga prireill T'novik in obrtn.i zDornit; u Bud mpeštl SO /0 popust pri volnjl v Budimpešto ln nazi) tako ra Jugosl. nakor ludi na rnadj parotr in îeiczrlikiti procs'i P.-cstoj mojo i l.kazcm s sejm legllln lirez «izuma. Madj. vizum se mo e dobiti no^nadno za polovli.ee o Budimpešti. Potreben |e samo zakoni.I potni list SKS, li __ velja tudi za Hadjarsko. Prehod me|e brez vizuma n 50 pop. vo nje je do.oijei sam i lestn. se m. leg llm. - Cena se|m. legitimacija Oln 40--. - Pojasnila da.ojo In Izdaja,o sejemske legitimacije: V Beogradu: .Inçrn^lov c-ntr. ^n лт.ч «.-ТТЛ ■■,,НИЈДлДв PrCauilOifâ L J '4J i?iiL i шшшшившккш Qllca StCV la ObPBStouanja uiog, nehup ln crodn'a rrn a-urstnih ypsdnosîniïi popirjEv. deuiz in upiut. borzna napočilo, predulem) [n hrediti ust.hp urste. rs cmpl in inHaso menic ter nakazi!» d tu- in Inozemstvo, sofe-deposlti itd. itd. ErzoMe: Kredit Liublfana Tel. 40. 457. SV8. 8DS. 80B rwzaw er šivalni s so znani po osem suefu bst na|bal]Si Podružnice: LJUI3L!RNH. ŠclinSnTgcoa 3 Hodu eiesIo, Kranj. Koieoic 1 ; v "v '•• Samo nemoderm ljudje hodijo peš po svojih vsakdanjih opravkih; praktičen človek sedanjosti pa si bo nabavil kolo in sicer res dobro blago. Najstarejše in največje tvornice Evrope (letna produkcija 250.000 komadov) vam nudijo kolo po vašem okusu, najmodernejše in najpreciznejše Izdelano v kakovosti materijala nenadknljivo in to po tako nizkih cenah, da si lahko vsakdo nabavi. — Izberite si eno izmed mnogoštevilnih tip, vi boste zadovoljni in nam bodete hvaležni. Glavna zaloga in samoprodaja biciklov in mctociklov „PEUGEOT" za celo Jugoslavijo ERIK 3REUIL, CELJE štev. 51 Nekatere izmed tip, ki Vam jih priporočamo: P 3 „PEUGEOTTUR1ST": Crn okvir z zlatimi traki, ohroči v sredi črno emajlirani, ob straneh poniklani; blatniki črni, jekleni ; „Peugeot prosti tek"; dve luksuzni masivni zavori; Dunlop pnevmatika ; zračna sesaljkn in usnj !ta torbica s kompletnim priborom Din 1726-— tranco Vaša železn. postaja. P 12 „PEUGEOTTUR1ST", delavski model. Isti opis kot pri P 3. samo z razliko: Dve žični zavori, sedlo ojačeno in na tri vzmete, Dunlop-pnevmatika pojačena, bhitniki daljši in širši Din 1741'—, franco Vaša železn. postaja. P 13 „PEUGEOT MODEL SREDNJE-EVROPSKI" : Isti opis, kot pri P 3, samo da so obroči črno-rumeui, s „Torpedo prostim tekom" in na sprednjem kolesu masivna zavora. Vsa kolesa z enoletno garnncI[o. Vse vrste bldkli, motocikli, njih nadomestni deli ter oprema vedno v zalogi. Ceniki gratis franko. Naïa zastopstva: LJUBLJANA: Tehn. komerc. družba, Tav- &0V0 MESTO: AlojzSVedelj, mnh.dolavn. čsrjcva ulica 6 KRANJ: Ign. Majnlk, mehanična delavnica KAMNIK: Kronar & Fajdlga BLED: Franc Satorl MARIBOR: Divjak &Gustlnčič, Glavni trg PTUJ: Jns. Prosnik . SLOV GRADEC: Jakob TISIar Vr.AfiSKO: Stefan Lamut, Čeplje Semenski krompir „RLMfl" iz Tirolskega ki je v minulem letu dal Sestnajst-kratni pridelek, so dobiva pri ECmûtiis^i družbi v Lf ubljcni Turjaški frg 3 in v njenem skladišču v Maritrcru, Mel ska ceste 5',ev. 12. V sedanji stavbni sezili priporočamo za nakup vsako-vrstnega stavbenega materijala, kakor nosilk (traven), prima portland cementa, štukaturja, žične mreže, žitnikov, okovja in dru^e železnine znano domačo tvrdko SCHNEIDER & VEROVŠEK v Ljubljani, Dunajska cesta 16 z največjo zalogo po najnižjih konkurenčnih cenah na veliko in na malo. Lfubljana I Kolodvorska ulica štev. 23—34 H ' I» Ustanovljeno leta 1S60. t" a H вааачапааазппииваливаЕВВПЕвгаЕппЈ Za pomladne in ра!е*пе čevlje dobite boks, ševro in drngo usnje ter vso Čevljarsko potrebščino In uzorce za čevlje po zmernih conah pri tvrdki ГЕДМ ERJAVEC, UDDUANA Siarl Ira S.'cv. lia ЈШЈЈШШМШШ^ > oitlno le GRITZKER In MllfcR ta iloin, ol>rt la Industrijo v VHL'b «pre ninh. Isto:..in švicarski pietilni stroj DuDILQ Ponk t vezenin brezpln^en. Večletna кнглпоЦл. Mike cene tuill na obroke. Josip Peteline, иивидмд^^ГпГ. Mcroža^e ,SBov3nca*I TVRDKA J. KDSÎEVC LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 4 Priporoča za nakup svojo izredno bogato zalogo manufakturrcsa bla^a iz prvih čeških in angleških tovarn, ki je priznano dobro. Posebej opozarja ua veliko zalogo raz th oreprog iz domačih in inozemskih tovarn, sprejmejo se tudi naročila po lastnem načrtu, ki se dobavlja v najkrajšem času. Proda sa mr.ogo predme.ov po znatno znižanih ce.iah. Cene strogo solid.ie. Naročila po pošti nad 1000 Din se pošljejo poštnine prosto. Postrežba točna. Sven Elvestad: И Mož, ki ie oropal snetio. Asbjorn Krag je pojmil prav dobro, da je njihova jeza naraščala. Gospodje se niso srd i 11 samo zaradi drznega ropa, ki so mu zapadli; še bolj so bili razjarjeni zaradi sramote, ki se je zbirala nad njihovimi glavami. Odtod osupel molk, ki je nastal naenkrat med njimi. Vse se jim je zdelo tako pustolovsko, da se še vedno niso mogli prav odločiti, ali so žrtev tajne spletke, ali se je pa v rcsnici dogodila nesreča, ln Kragu, ki je bil sam popolnoma zmeden, ni ušla ta negotovost; želel je samo, da bi pridobil na času. Nekaj minut, pol ure morda, da bi mogel najti pravo nit. Zato je hotel zadrževati družbo z vsem tem govoričenjem. Toda sedaj je uvidel, da ne gre več dalje tako, m da jim mora povedali nekaj za pojasnilo. Začel je: »Gospodje, že nekaj mesecev nas pesti izredno drzen in prekanjen tat. Porodil se mi je sum, gospodje, kar odkrito priznam, da se bo prikazal zločinec tudi v družbi, ki se je zbrala tu danes zvečer, kakor že večkrat prej.< Odgovorilo mu je nevšečno mrmranje. »Ne razumevajte me napačno,« je hitel Krag, s detektiv ne sme poznali nobenega obzira; ako se mu kakšna reč zdi spočetka zagonetna, mora sumiti vse in vsakega. Priznam, da tat ne more biti kdo izmed prisotnih. (Kopot in jezni vzkliki.) Dopisnica, ki sem jo dobil, me je prepričala, da se je tat že izmuznil iz iiiše. Osem nas je bilo, ko smo prišli in vedno nas je šo osem. Videli smo se med seboj ves čas, nihče ni zapustil stanovanja; ako se torej plen ne bo našel pri nobenemu izmed navzočih, polem je jasno, da moramo iskati zločinca drugod, bodisi pri poslih — ali.< Tu ie Krag premolknil. »Ali?« io vnrašal konzul. »Ali pa je zločinec mož, ki se zna delati nevidnega — in, gospodje, mirno lahko ugotovimo: nekaj, kar ni možno, se ne more dogodili.« Sedaj je nevoljno mrmranje naraslo do srditosti. »Moj površniki« je klical ta. »Moj klobuk!« oni. »Moj voz!« tretji. In od vsoh strani: »Kakšna nesramnost! Preiskovati nas hoče! Saj je znorel!« Tedaj je posegel vmes gospodar. Lil je bled in odločen. »Tega ne trpim,« je rekel. »Znlite mojo goste!« Krag se je vsedel mimo na bližnji stol. »Ne morem pomagali,« je dejal, »toda tako sem moral že dostikrat žaliti ljudi.« Krenil je z glavo proti svojemu prijatelju konzulu, in pristavil: »Vrata so zaklenjena, kaj ne?« »Da.« »Dobro, Potem ni nobene ovire, da ne bi dosegel, kar hočem. Zagotovim vas, dragi gospodje, da v te mhipu ne vem ničesar. Toda želim nekaj zvedeti, in ne vdam se, dokler ni izpolnjena moja volja.« Konzul ie stopil k njemu. »In tvoja obljuba? Mar se je ne spominjaš več? Obljubil si mi, da ne bo prišlo do hrupa!« »Obljubil sem, tla ga ne bom sam izzval,« je odvrnil Krag, »toda priznati mi moraš, da me je naključje prehitelo. In seraj ne mislim popustiti, dokler ne bi nov slučaj prišel gospodom na pomoč.« »Mar misliš v resnici,« je vprašal konzul rdeč od jeze, »mar mislite v resnici, da ima kateri izmed mojih gostov ukradeni denar pri sebi?« »Ničesar ne mislim,« je odvrnil Krag. »To je žalitev.« »Naj bo. Toda hoditi hočem varno. In da bi jim olajšal preiskavo, bom začel s posli. Opazil sem dva služabnika, slarega in mladega. Pokličite oba! Zaslišal bom najprej slarega. Ako bi bil na vašem me- stu, gospodje, bi z veseljem oslal tukaj in bil priča tega prizora. Je precej zanimivo.« Nekoliko gospodov se je vsedlo. Vsi so se smejali. Konzul se je obrnil k svojim gostom, kakor bi jih hotel nekaj vprašati. »Pustite mu njegovo voljo!« je rekel profesor. »Dečko ima popolnoma prav. Ta reč bo bržkone prav tako zanimiva, ko naš poker.« Nekoliko nevoljen je konzul pozvonil. Poznal jo Kraga in vedel, da detektiv ne odneha od tega, kar si je vbil v glavo. Ni popustil, če ludi je izzval najbolj divji hrup in najhujše sovraštvo. Mlajši sluga je stopil v sobo. »Pokliči Jeana!« mu je ukazal gorpodar. Konzul je imel svoje muhe. Svojega slarega slugo je klical za Jeana, četudi je bilo njegovo pravo ime Lars Petcr-sen. Sluga je odšel. Gospodje so molče čakali. Po pelih minutah se je sluga vrnil. Na obrazu se mu je poznalo, da je malo osupel. »Jeana ne morem nikjer najti,« je rekel. »Ne vem, kaj je. Preiskal sem vso hišo. Ni ga nikjer, moral je zbežati.« Konzul je vzrojil: »Stari dečko, ki služi pri meni že nad dvajset let?... To ni mogoče! Kazentega mora priti vendar on, ako dvakrat pozvonim.« Konzul je spet pozvonil, divjo. Gospodje so si pri-šepotavali: »Izginil... Potem mora biti on...« »Nemogoče,« je zatrjeval konzul in spel pozvonil. Tedaj so začuli zunaj močan ropot. In predno so se zavedli, je nekdo vdrl vrala, in v sobo se je prikazala čudna postava. Bil je slari sluga Jean. Zdelo se je, da se je z nekom pretepal. Njegova obleka je bila vsa v neredu, ovratnik odpet, drugače tako lej. i beli lasje so mu viseli z glave v zmršenih kosmih, iu oči so slrmcle srepo izpod košalih obrvi. ШЕШЕ y ч c, «a « 2 C — I f K 3 c « Б n o C 2 ° o o p- a tH » h i s: o K O a- £ a. 2. ® r. K" 3 — u o-' u; r cr C » B £ S. 2 Б » i < 9 w 2 3- " E H m » < 00 r • p?? ra ^ * b Г 3 s ^ S. G (Л e: Ć: e -I o o a w tu o O < P S O JO o < co x4 0» F 5 < $ rt 0Ï g--3- s. «- b И ~ ? B S- Л. p B" b, rj ^ 5 Ï 3 r$ r, 2 o B g CU N N 6J < < lllslllS Mreže za ograje in pesek. Bodeča žica. Vrtno in polj. orodje. Plugi: leseni, železni za okopavanje itd. Plužne ~ glave, lemeži itd. ~ DronC: travniške in poljske. Samoprodaja najmodernejših in najnovejših travniških bran »ARA«. Kose - srpi • brusni Kamni • hitpala. škarje za obrezovanje dreves in trt. Jeklene krtače za čiš-«v čenje drevja. ~ POltedClShl Slrojl. Gonilni jermeni. Posnemalniki za mleko. Kosišča za žito. ~ Gnojne in senene vile. ~ Vodovodne cevi, Črpalke. SUoijhe, armature, SVlnCene cevi. Zidarsko ~ in tesarsko orodje. ~ TeMnlCC. Žični vložki za postelje. Železne blagajne. Prodaja razstreljiv. Nakup starega železa in kovin. Postrežba točna. Nizke cene. Trgovina i železnlno Gosposvcfsfto c. i Vabimo Vas, ia si ogledats našo zalogo poiRiatins mošhe honlehclle kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne tiafemo nu burite! Pač pa smo postono ceni in solidni 1 МеЗмпШш Сзуегка ©Sîefo đ. û. podružnico LJubljane, Mesto! (ra SI. 5 U rt C » « «вави U4 •s 2 -C nad Л 1Л o Û) co O > « a S 5 >u a rt rt a «t u 'a M 'a. o Ako si želite nabaviti po ceni solidno pohištvo, obrnite se na tTrđko: 7 ¥ O ТЖ ^ tovarniška zaloga pohištva J* 2г& v Št. Vidu nad Ljubljano Сспч konkurenčne. Zahtevajte ceniki Izdeluje se tudi po naročilu ia načrtih. rostrežba Irïri. D»lo zajci!îno. ki ima stalno v zalogi vse vrste pohištva iz mehkega in trdega lesa kakor spalnice, jedilnice, kuhinje i. t. d. Sprejema tudi vse vrste stavbeno-mizarska dela, opreme hotelov, pisarn i. t. d. Slomškova ulica 41. Centralne kurjave, ventilacijske izapr«i