v • '-'ij®^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA NO. 40 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 17TH, 1986 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev Novi naročniki i "Ameriška Domovlirta.v je v zadnjih dnevih dobila sledeče 110-naročnike: Joe Brne, Frank Izmed 291 umrlih jih je 102 brez društev ve Vzelo nam je dolge ure dela, jih imeli v naselbini, je bilo pre- j V Clevelandu imamo S loven-Dclšak, Ernestine Germ, An- iskanja, proučevanja in sešteva- nesenih 216 mrtvih trupel na'sko Dobrodelno Zvezo, domačo drew Slokar, Joe Nahtigal', Louis' nja, da smo dobili skupaj števil- ~ ' V Eveleth, Minn., je zmrznil Seme, Mike Solar, Jera Zakraj- ke, ki predstavljajo smrtne slu rojak Martin Centa, doma nekje šfk>. Mary Perko, Frances Ko- čaje med našimi ljudmi v metro-0 R°ba. Zapušča tam sestro, Air- Mrs. Leo Karlinger, Anton poli slovenskih naselbin tekom omozeno Fortuna. V Chisholm, Minn., rojak: John Bipovce, st< V Ameriki zapušča i>et Poročeno hčer. V North Braddock, Pa., Je umrl r 64 let. sinov in je Koren, Frank Zupančič, Anton lanskega leta. Novak, Joseph Ferra, Frank Go- številke so kolikor mogoče na-dec, Mary Cebron, Jos. Widmar, tančne, povzete iz poročil naših John Koščak, Fr. Vurnik, vsi v slovenskih pogrebnikov. Te šte-Clavelandu. Nadalje Mary Ur- vilke nam pripovedujejo, da je bank, Gleasonton, Pa., Frank lansko leto umrlo v Clevelandu Umrla Mary žnidaršič, stara 44 Pečaj, Sheffield, Pa., Frank Ka- nič manj kot 291 naših ljudi. V let> 1'ojena v Planini na Notranjskem. Njeno dekliško ime je bilo Mihevc. Zapušča soproga in osem otrok. V Glassport, Pa., je preminul rojak John čekada, star 56 let. Kanjki je bil rojen v Mali Bu-kovici na Notranjskem. V Ame-rjki zapušča ženo, hčerko in dva sinova, v starem kraju pa eno hčer, dva sinova, tri brate in sestro. V La Salle, 111., je preminula J°hana Bregač, rojena Mišjak, stara 67 let. V Ameriko je prišla iz Regerče vasi pri Novem mcstu, pred 50. leti. Tu zapušča moža, več sinov in hčera, tri bra-te in dve sestri. Anton Medved, baritonist pri Pevskem zboru "Sava" v Chica-se je zadnji pondeljek težko Ponesrečil pri delu v tovarni. Stroj mu je odrezal tri prste na •lesni roki in pol kazalca na levi. Jugoslovanski klub v New ^'orku priredi v soboto 22. fe-hruarja v hotelu Plaza na 5th Ave., slavnostni, ples. V Chicagi je umrl rojak Fred ^ah, star 62 let in rojen v Trstu. Ranjki zapušča soprogo, štiri si-Ucve in tri hčere. Rev. Leo Novitskie, O.F.M., bil poslan na slovensko župnijo sv. Cirila v New Yorku. Very ftev. Anselm Murn, O.F.M., je Prevzel župnijo sv. Jurija v So. Chicago, 111. Vincent Hrvat, Chicago, je te ""i stal pred okrajnim sodiščem radi obtožbe, da je penevsril $167.00 za časa svoje službe kot l"'adnik illinoiske relifne komisije Hrvat je priznal krivdo, po- stelic in Ana Košmerl za Jugo- tem številu so všteti možje in slavijo, skupaj 24 novih naroč- žene, samci, fantje in dekleta, kot nikov. Vsem prav srčna hvala! tudi nedoletna mladina. Mogo- -o--| če je, da je število umrlih za tri ali štiri osebe večje kot 201, ker je bilo par oseb pokopanih po tu-! Infiuenca je izbruhnila v zapadnih državah. Tisoče novih slučajev Kongresman aretiran New York, 16. februarja. Tu se je kljub policijski prepovedi vršila protestna parada WPA delavcev, Parado je vodil kongresman Vito Macantonio, republikanec, ki je dospel iz Wash-je dobro- jngtona. Prišlo je do spopadov, vet trupel je bilo pokopanih na j Clevelandu nadalje poslujejo vsi Ifl^ -f "^f* T P°U" brazi,ska l^^a pnjeh Hr- raznih drugih pokopališčih. Iz- slovenske, pa t dt Sske or t^lJl T l * " ^ Katarino Schisslei> med 291 mrtvih naših rojakov ganizaci j potom vdrhtel ST , 7 ^ J® ^ancpska policija iskala | *> m oj'n cii uste\. enajst drugih voditeljev a ret - od oktobra meseca leta 1934 ko Končno imamo tudi dobro or- „nlh. Kongresman je bil odpe- sta bila umorjen^u^t^ ljan s policijskim vozom na po kralj Aleksander in francoski na a., pa pokopana na nekatoli-1 podpornim organizacijam, poleg T^n^Jl^f' TbU T' 't^r Jaških" pokopališčih. tega, da obstoji v Clevehndn a V ' J francoska policija je naprosi- I ki a oosioji \ ueulandu Marcantomo aretiran, je odredil, la policijo vseh držav na svetu 50 samostojnih podpornih da se ga nemudoma izpusti. Va- da Calvary pokopališče, 32 naših organizacijo, ki šteje obilna ljudi je bilo pokopanih na poko- d r u š t v a najbolj različnih pališču sv. Pavla, štiri trupla so' prepričanj. Sleherni odpeljali izven Clevelanda in de-! došel pri tej organizaciji. V in rojakinj samo 8 ni bilo poko-j panih po cerkvenih obredih, pač 1 ganizirana slovenska društva, ki pa so bila njih trupla vpepelje- j pripadajo k raznim ameriškim Ženska v zvezi z umorom kralja najdena v Braziliji Kio de Janeiro, 15. februarja. V državi Sao Paolo, Brazilija, je L vati obstoj i Umrli zakonski možje in žene, nad vdovci in vdove so zapustili za društev, seboj skupno 611 ot rok, sinov j Oni, ki so člani i» hčera. j društev, vidijo v Sedaj pa pridemo še do ene j kako ogromno polje išče sozarotnico pri kralje-lentine je izjavil, da ne želi, da vem umoru. Brazilska policija enega ali vec bi kongresman Marcantonio po- je zasačila tej statistiki, stal "narodni junak." Množict .je še med jih nam pogrebnikih, toda to so I statistike, ki ni nič kaj vesela.! nami za pridobivanje novih čla-. skrajno izredni in posamezni i Izmed 291 umrlih naših ljudi jih nov v naše bratske organizacije, ; slučaji. Prepričani smo, da je j« bilo '()2, ki niso bili pri no-' zlasti če priznamo, da naša mla-1 naše število, zelo tečno. j benem društvu! ! 1 127 umrlih j dina še daleko ni pri naših dru- 1 naših bratov in sester je pripa-' štvih, da "tisoče in tisoče članov dalo samo enemu društvu, 43! slovenske mladine je, ki je brez so bili člani dveh dru-j vsake organizacije. ostre zime, se je pridružilo do- številu smo pokopali 91 poroče- j f^'' sanir\šest'laist ll,11rlih -H Poleg tega se je v 27 slučajih' | bilo pri treh podpornih društvih smrti naših ljudi pobiralo milo-le tri umrl.' osebe so imele k. ivinozica se je takoj po aretaciji kon na katerem lahko deluje- 1>om lanskega leta nič manj kot šiva mladino letom. med 18. in Laška zmaga Preiskava bo vpeljana Washington, 15. februarja. Poslanska zbornica kongresa je včeraj z ogromno večino sprejela proračun za vojni oddelek ameriške vlade za prihodnjo fiskalno leto. Proračun .je največji v zgodovini Zed. držav. I Ameriška armada bo veljala za I prihodnje fiskalno leto $545,-Iz Washingtona se poroča, da 226,318. Proračun je bil sprejet ravnal je dolžno svoto in sodnik je kongresman Bell, načelnik od- z 204 glasovi proti 36, in so po-je postavil pod policijsko nad- *eka za postave, ugodno poro- Kiancj divje kričali od zadovolj-zorstvo za dobo enega leta. čal-pred zbornico predlog, da se stva, ko so dosegli tako ogrom- •-o----vpelje proti Townsend organi- no večino. Nasprotniki so pa Vpeljana preiskava zaciji kongresna preiskava. Tr- kričali, da zagovorniki oborože-Danes pridejo iz W'ashingto- di se, da dobiva dr. Townsend ianja povedo, proti komu se Ua trije zastopniki WPA vladne nad en milijon dolarjev dohod-: oborožujejO. Dobili niso odgovo-°rganizacije, da vpeljejo preis- kov na leto v prispevkih, ki jih va. Da,- vodstvo zbornice je kav0 glede sporov, ki vladajo plačujejo pristaši njegovega na- jmei0 več sitnosti z onimi, ki so Poraženo abesinsko armado je med delavci pri(WPA projektih, črta. Ker pa dr. Townsend za- \ zahtevali še več denarja za vc-1 vodil Ras Mutugeta, abesinski fadi kateipi se zadnje čase sli- pravlja denar v politične svrhe,' jaške zadeve, kot z onimi, ki so j vojni minister. Laška armada, ^ koliko pritožb. Senator Bulk- je glasom postave dolžan daja-j nasprotovali. Stalna ameriška ki je izvojevala zmago, je štela ey je poveda administratorju ti odgovor. armada šteje danes 118,000. V 65,000 mož, samih belih, nobe- n v ,•.„!,„ x„i„ I prihodnjem fiskalnem letu se nih domačinov. Nadalje trdijo UrzaMjansKd boia izviša to število na 150,000 mož. Italijani, da znaša števil«, njih ■ Ucenci m učenke državljanske 0bfinem se zviša tudi število na šole v javni knjižnici na 55. ce-irc>dne garde za 50,000 mQŽ 0do- 1,000 Italijanov ranjenih, sti in St. Clair Ave. so prijazno brena je Kradnja 545 novih yo. prošeni, da potrpijo se nekaj, jaAkih zrakoplovov. tednov glede učitelja Mr. Pirca, _0_ Laška severna fronta v Afriki, 16. februarja. Največja in najbolj krvata bitka, kot se poroča iz laških virov, je bila pravkar končana posestih dnevih bojev. Laška poročila trdijo, da so imeli Abesinci 20,000 mrtvih in ranjenih, a zopet druga poročila trdijo o 30,000 ubitih in ranjenih. Italijani so baje zasedli goriško trdnjavo Amba Aradam, katero je branila abesinska armada broječa 80,000 mož. Italijani so zasedli ozemlje, ki se razteza na 300 kvadratnih milj, in na katerem se nahaja kakih 40 manjših mest in vasi. f°pkinsu v Washingtonu, da se ^»ogim v Clevelandu godijo rivice in da mora biti preiskala nemudoma vpeljana. Poroča Xe tudi iz Washingtona,, da na-merava WPA administracija pisati WPA plače delavcev v cb'žavi Ohio. omenjeno v neki ta-jinstveni hiši, katero je obkolila. Aretirana bo takoj, kakor hitro pridejo vladne listine iz ftio de Janeiro, da se jo lahko izroči francoskim oblastem. Glasom izjave policijskega načelnika v Sao Paolo je omenjena Katarina Schissler vedno oborožena z več revolverji in bo streljala, kakor hitro jo bo policija hotela aretirati. Schissler-jeva je desperatna ženska. Nedavno tega se je mudila v Nemčiji, kjer je imela spopad s policijo, nakar je neznano kam zginila. Katarina Schissler. ki ima naravne rdeče lase, je slednje dala prebarvati, da zgleda kot blon-dinka. Večkrat nastopi tudi v moški obleki. Ona je obdolžena. da je prinesla strelno orožje v Pariz hrvatskim zarotnikom, ki so na povelje dr. Paveliča, katerega sedaj skriva Mussolini v Italiji, streljali na jugoslovanskega kralja. -—o—- Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je po večletni bolezni preminul Matija Jurkovič, star 61 let, stanujoč na pre mogovnikih se je ubilo 99 ru- Kuhlman Ave. Tu zapu- darjev. Nadalje je bilo. v raznih žalujočo soprogo Frančiško, pisarnah ubitih 28 mož in žen. >-er Štefanijo, omoženo Brozo-L<'ta 1934 je bilo ubitih v dr- • v'č, Katarino, poročeno Kavran žavi Ohio pri raznih delih 954 in Marijo, omoženo reholac, si-oseb. število žrtev v letu 1935 nova Matija Jr. in Williama, pa znaša 982. Nadalje je bilo te- brata Johna v Pittsburghu ter kom lanskega leta poškodovanih ve<-; sorodnikov. Ranjki je bil študirajo njeno bolezen, ne mo- I)ri raznih delih v državi Ohio doma iz sela Brod-Moravicv. ' 1 ' ' Patricii. nič manj kot 162,572 delavcev ill kJer zapušča več sorodnikov. V ^ drugih uslužbencev. V letu 1934 Ameriki je bival 37 let. Bil je je znašalo to število samo 154,-'član društva Bratska Sloga in 000. odseka št. 99 I1BZ. Pogreb se _o____vrši v sredo popoldne ob 1:30 iz V katedrali plešejo 1 pogrebnega zavoda Jo». žele in Mr. ltay T. Miller, bivši cle-'Sin0vi- 6502 St- clair Aw- K<> wlandski župan, ki se je prav- di ranjkemu ohranjen blag spomin. Ostalim naše iskreno soža-lje! bivate naše zaspane brate in sestre k organizacijam. Mladenka, ki neprestano spi že peto leto Chicago, 15. feb.—Pred štirimi leti je tedaj 27 let stara Pa-tracia Maguire šla iz hiše svojih staršev, da odpošlje pismo po pošti za svojo prijateljico. Patricia se je potem vrnila domov, se vlegla na postelj in zaspala. In Patricia spi še danes. Včeraj je minulo štiri leta, odkar je zaspala. Zdravniki, ki rajo njeno rejo ugotoviti, kaj je Njeno bolezen imenujejo "encephalitis lethargica," in to je vse, kar vedo o njej. Pravijo', la se bo mladenka mogoče pre- [ budila. Med tem pa čuva njena mati in neka bolničarka neprestano nad njo. Mladenka pri-' 982 oseb. Največji odstotek nasilnih smrti se ni pripetil v delavnicah, pač pa v pisarnah. Kot poroča ravnatelj I n d u stri a 1 Commission je umrlo v raznih trgovskih podjetjih 115 oseb nasilne smrti. Na drugem mestu so stavbin-ska dela. Razne gradnje so zahtevale tekom leta 110«rtev. V de od časa do časa k zavesti, od- kar vrnil iz obiska v Mehiki, ka- govarja na razna vprašanja, a mor je šel, da prouči razmere, ki pri tem — spi. Tekom zadnjih danes prevladujejo v Mehiki, pi- Prireditev "Slavčkov" ' štirih let je mladenka pridobila še v Catholic Universe Bulletin j-)o maje{fu 1,000 ljudi je na- 20 funtov na teži. In zdravniki o svojih vtisih, ki jih je dobil v polail{> v-,eraj ' popoIdne 'veliko . . . še vedno trdijo, da se bo nekega Mehiki. Očividno je, pravi Mr. dvoralU) S> N. Doma ko je mla. mrtvih 500 m da je bilo mogoče dne zopot zbudila. Miller, da je mehikanska vlada din.enje. Vsaka četrta, cerkev je in jo je tudi tak() v petju jn kret. danes še odprta. Mehikanska njumi odlično izvršila. Sceneri-^■lada gre do skrajnosti, da vza- ja in Uostumi> Vse je bilo čarob-me ljudem vero v Boga, in kjer- no Vjdetj ^ dft ..Slavčkiv pod koli se ljudje temu upirajo, na- vzornim vodstvom g. Semeta stopi vojaštvo, ki začne strelja- ,talno naprcdujojo. ,n da imajo ti. To je svobodomiselnost "na- simpatije naroda na svoji stra. prodne mehikanske vlade. ni> je pri(;.ala polna dvorana na. Pri verižnih trgovinah '•iudi- M so pozdravljali V Cleveland je dospel Edward "Slavčke" z burnim ploskanjem. Vojni veterani Iz Philadelphije se poroča, da1 je tam zvezni sodnik Welsh od-1 ' McGrady, pomožni delavski ta j- y bolnico ločil, da se mora jo v prvi vrsti j Zadružna zveza 'nik, ki bo skušal poravnati spor, Nagloma in nevarno je zbole- pn vseh vladnih WPA delih vpo-j V pondeljek zvečer je seja di- ki je nastal med unijskimi de- ]H 10-Ietna hčerka Frances, hči števati bivši ameriški vojaki. Ko; rektorija Slovenske zadružne lavci in A. & P. trgovinami. Do Mr. in Mrs. Zakrajšek. 1140 E. so vsi ti dobili delo, tedaj pride-j zveze, v torek večer je pa seja poravnave še ni prišlo in se bo 63rd St. Odpeljana je bila v jo na vrsto šele drugi, je izjavil j ženskega kluba Zadruge. Prosi vršila še ena konferenca v glav- bolnico. Zaenkrat obiski niso sodnik Welsh. 1 1 se za obilo udeležbo. * ' nem mestu Washingtonu. i dovoljeni. I AMERIŠKA DOMOVINA, . FEBRUARY 17TH, 1936 ft ft AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •111 8». Cl»lr Ave. Cleveland. Ohio Published dally except Bundaya and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pofitl, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $9.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canaaa, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. D. S. and Canada $3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months. Cleveland and Buclid by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. _Single copies S cents. European subscription, $8 00 per year. JAMES DEBEVEC and LOUI8 J. PIRC, Editors and Publishers zločinov, vprašujejo: — In kaj potem? Na to je samo en odgovor: — Italija! Italija je bila pred Mussolinijem in bo po Mussoliniju, toda svobodna Italija v občestvu narodov! --o--- Rev. Milan Slaje :— Gospodje okrog Prosvete in pamet— Entered as second class matter January 5th, 190«. at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879 at the Post Office 83 No. 40, Mon., Feb. 17, 1936 Urednik Prosvete mi je da; prav takšen odgovor, kakršnega sem pričakoval. Izmed vseh vprašanj, ki sem mu jih zastavil, mi je odgovoril tsamo na, eno, nevažno vprašanje (nevaž-no v najinem sporu). V svojem zadnjem spisu v Ameriški Domovini sem ga mimogrede vprašal, odkod ima to trdo prepričanje, da ni Boga. On pa mi mogočno odgovarja: Comman sense—navadna pamet (Bog obvaruj zdrava pamet!). Virov ne navaja nobenih, se pač ne zanese nanje. Eno je gotovo, da je urednik Prosvete velik bogo-slovec, ker se s posebno ljubeznijo peča z verskimi vprašanji. Torej, po njegovem mnenju možje kakor so sv. Avguštin, sv. Tomaž Akvinčan, Pasteur, Newton, Ampere, Volta in dolga vrsta drugih, niso imeli common sense-a, ker so verovali. Samo g. Molek pri Prosveti ga ima. Srečni g. Molek! Svoje čarobno pero pomoči v common sense in z eno samo potezo odpravi kršila je vaša, je res zmožna tajiti Boga, višji razum pa ga ne bo tajil nikoli. Tudi mi katoliča- Bodočnost Italije V najbolj uvaževanem ameriškem listu "New York Times" je izšel te dni članek, podpisan od petih italijanskih intelektualcev, ki z najobjektivnejšimi mislimi razpravljajo o bodočnosti Italije. V tem članku je rečeno med drugim sledeče: Mnogo ljudi v Evropi je danes prepričanih, da so se z diktaturo, katero je uveljavil Mussolini v Italiji, okužile tudi druge dežele, ki so se nalezle te nalezljive bolezni, in so uverjeni, da če bo njegova avantura v Abesiniji uspešna, da bo potem pokopano zadnje upanje za mir v Evropi. Dalje so vsi mnenja, da je Mussolini strmoglavil deželo v avanturo, ki ne bo v najboljšem slučaju vredna cene, katero bo morala plačati Italija, katera avantura pa utegne končati fatalno za Italijo, ki je danes moralno onečaščena pred očmi vsega sveta. V slučaju neuspeha v Abesiniji, se bo Mus-solinijev režim nemudoma zrušil, zato se ljudje vprašujejo: j Boga, večnost, dušo . Toda, Kaj pa potem? — in na to vprašanje si odgovarjajo, da bo|dragi'g. urednik, stv^r je v res-izbruhnila v Italiji komunistična revolucija. nici ta-le: navadna pamet, ka- 1 o je samo nova verzija stare bajke, izrabljane že polnih štirinajst let, češ, kako je Mussolini rešil Italijo, da,, ves svet, pred boljševizmom. Toda, kaj se bo v resnici zgodilo z Italijo, ko Mussoli-L; bomo raje sledili razumu onih nija več ne bo? Marsikaj se utegne zgoditi, toda najmanj fflob0.kOj umnih mjsiecev, kakor je možna komunistična revolucija. common sense_u urednika Italija je dežela, ki obstoja v prvi vrsti iz malih indu-, MoIeka> ki ima ravno toliko pa. strijcev obrtnikov, trgovcev ter skupin profesionalcev, ki meti> da zna dirati nima je žive dokaj skromno življenje, in malih posestnikov. : dovolj> da bi d tudi kaj Italija mora uvažati iz inozemstva vsakovrstne sirovi- i -i r i x ■ i * . i. ., pametnega poziuau. ne in ogromne količine živil. V slučaju, da bi se uveljavil , . ... v Italiji komunistični režim, bi kapitalisti vseh ostalih de- p V 08 al!m z u«*»kom žel bojkotirali Italijo in komunistični režim bi se moral _ f.^vete se prav tam, kjer sva hočeš, nočeš! preko noči zrušiti. Italijanski komunisti sa- blla v zacetkU" Na sporna vpra" mi se le predobro zavedajo tega bridkega dejstva. Ako fašistični režim propade bo naloga ponovne izgradnje dežele na ekonomskih in moralnih razvalinah ki jih je povzročil fašizem, ogromna. Po vsej priliki bi bila v tem slučaju ustvarjena pod pokroviteljstvom Vatikana in kraljevske krone koalicija, ki bi ji pripadali nekateri vojaški poveljniki, dalje nekateri fašistični voditelji, ki bi se izneverili Mussoliniju, in nekateri politiki iz predfašistične dobe. — Takšna koalicija bi bila odvisna od podpore redne armade, javne službe, policije, od katoliške duhovščine ter od velike industrije. Koalicija bi nemftdoma likvidirala abe- »ne obveznosti do teh katoliških sinsko vojno, vzpostavila bi spet omejeno politično svobo-iclanov- Na vse to zaman pri-do ter tako prevedrila krizo. čakujem poštenega odgovora. Takšna koalicija bi utegnila trajati gotovo dobo ča- Cenjeni f urednik Prosvete. sa. V dvomljivem političnem vremenu bi se utegnila vzdr- rav P°ceni se hočete izviti, ko žati dolgo na krmilu. Toda kakor hitro bi dobili Italijani j P^ete v svqjem,spisu od 29., nazaj vsaj trohico pravic svobode govora in tiska, bi se ■|an-' "• • y sSlajetom bomo hi-vprašali: — Čemu in v kakšno korist pa nam je prav za!iro opravili." To je ravno ti-prav kralj ,sta vaša poglavitna napaka, da Poglavitna dolžnost italijanskega kralja je, gledati, da vse Prehitro in mepren*nk> uveljavi pri vseh nasprotnih si strankah spoštovanje kon-............'......' stitucije ali ustave. Sedanji kralj pa je samopridni komplic Mussolinija v teptanju ustave in svoboščin, ki jih ta ustava jamči in predpisuje. Noben razumen Italijan ne more imeti nobenega zaupanja več ne v sedanjega kralja ne v kate- pravico ustanavljati svobodomi-regakoli njegovega prospektivnega naslednika. V Italiji j ael»-e šole in se bodo pojavili proti-monarhistični tokovi, ki že zdaj pod-(SNPJ usiljevau ciansrvu o. in. talno teko. In ta koalicija med vojaškimi poveljniki, nezve-;J>-svobodomiselne in sociali-stimi fašisti, predfašističnimi voditelji, katoliško duhovšči- j stične nazore. Vi mi odgovar-no ter velikimi industrijci se bo izkazala samo kot most med pate " • • • ali .je Slaje prečital monarhijo in republiko! Mazzinijeve sanje se bodo ures- j pravila in resolucije vseh kon-ničile, preden se bo veČina italijanskega ljudstva tega za-|vencij SNPJ od leta 1907 do da-vedla. »es* Mu je znano, da je SNPJ Seve, italijanski republikanci ne bodo mogli omejiti | svobodomiselna organizacija ... svoje naloge samo na vzpostavo osebnih in političnih svo-[ že od leta 1907? ... Mu je zna-boščin. Oni bodo morali preizgraditi deželo na temelju po-j no, da sta dve konvenciji SNPJ vsem novega ekonomskega in socialnega reda. Pred vsem j sklenili, da glasilo piše v smi-bodo morali postaviti pod kontrolo Skupnosti veliko indu-1slu socialističnih idej? . . ." In strijo, ki ne more živeti brez carinske protekcije in vladne I tako naprej grmite svoj "mu je pomoči. Dalje bodo morali izročiti ljudem, ki zemljo obde-j znano" in mislite v svoji naiv-iujejo, pa so na njej danes pravcati tlačani, 17 milijonov nosti, da me bo to grmenje strlo akrov zemlje, katero zdaj poseduje samo 12 tisoč grofov, baronov in drugih veleposestnikov. S tem bi nastalo v Italiji najmanj dva milijona novih malih zemljiških posestnikov. Pri vsem tem je pa gotova ena stvar: Mussolini ni večen. Prej ali slej se bo torej pojavilo pred Italijani vprašanje: Kaj pa zdaj? Mnogo bolje za Italijo kakor tudi za ves svet bo, če se to vprašanje pojavi danes kakor pa čez deset ali petnajst let. V trinajstih letih fašizma so dali odgovorni ameriški in evropski reakcionarji Mussoliniju vso diplomatsko, moralno in finančno podporo, ki mu je bila potrebna, d,a je za- lia P°dlagi vaših trditev! — ----j m - - * i Znano „am jc, pr. da neki Da delo kulturnega vrta izvršimo šanja mi še dozdaj ni odgovoril. Menda mu že njegov common sense svetuje, da je bolje, ako se potuhne. Sporno vprašanje je tole: «li je bila SNPJ takoj od početka svobodomiselna in socialistična organizacija ali ne in ako je bila ,kako, za božjo voljo, so prišli vsi ti katoličani v SNPJ. Drugo vprašanje pa je: ali ima SNPJ kak- opravite, potem imate pa težave. Svetujem vam, da drugič manj opravljate in več mislite! Vprašal sem vas, odkod imate g a n i z i r a svobodomiselne šole, ravno tisti g. Molek, ki se v potu svojega obraza trudi, da spravi SNPJ na nič, prav tisti g. Molek, ki že govori in piše o "naši šoli," dasiravno je svobodomiselna šola samo njegova šola in bo taka najbrž tudi ostala, prav tisti g. Molek, katerega plačujejo tudi nesocialistični in katoliški člani, v zahvalo zato pa jih brca od leve in desne —1 vse po dobri in preizkušeni socialistični maniri. Da, vse to nam je znano. In ravno zato, ker nam je vse to znano, se še tem bolj čudom čudimo, kako so zašli vsi "ti nesocialistični in katoliški elementi med vas! AH so se vam vtihotapili v jedno-to, recimo, po noči, ko ste spali? Ali ste si jih naložili za pokoro? Pardon, pozabil sem, da o pokori ne marate slišati. Ali ste jih sprejeli, da vam pomagajo napolniti blagajno, da jih potem, ko so bili prispevali svoj "bak-šiš," na lep demokratski način pomečete iz jednote—vse to, seveda, na podlagi vaših nad vse pripravnih in praktičnih pravil? Ali je to zadnje resnica? Na vsak način pa si mora razsoden človek zastaviti eno izmed teh vprašanj, kadar prebira vaše izpade na prepričanj« katoliškega članstva v SNPJ. Ako pomislimo, da ste na eni strani v e d o m a in namenoma sprejemali v vašo jednoto katoličane, o katerih ste vedeli, da ne spadajo v socialistično in svobodomiselno organizacijo, na drugi strani pa ravno iste katoličane vedoma in namenoma žalite—potem moramo priti do zaključka; ti ljudje (namreč vi) so ali prismojeni ali pa ... . No, ne bom zapisal, kar si mislim. Dragi moj gospod. Ali ste že čuli, da je kdaj kak pameten gospodar, dan za dnevom zmerjal svoje ljudi z norci in kljub temu uspeval v gospodarstvu? In to delate vi v Prosveti s katoliškimi člani, ki so vendar vaši ljudje, v koliko? so člani S. N. P. J., In da bo mera norosti zvrhana, se sedaj mogočno udarjate na prsi, češ, jaz tega niti ne delam na lastno pest, anv pak pravila SNPJ mi tako ukazujejo. "Pravila SNPJ nalagajo uredniku, da mora urejevati vse jednbtine publikacije strogo v smislu svobodne misli" (to se pravi: on mora žaliti katolišk člane), tako ste me samozavestno poučili. Nekdo bi dejal: to Cleveland, O. — Dovolite g. urednik in čitatelji ta dopis sprejeti kot klic in aj^el za delo, za izvršitev dela kulturnega vrta. V tem dopisu bi vam rad kot predsednik, katerega naloga in dolžnost je, da gleda, da se delo organizacije vrši ter izvrši. Rad bi v tem dopisu pojasnil, zakaj naj odločno primemo za delo, zakaj rečem, da delo za kulturni vrt izvršimo in završimo in zaključimo. Skoro smo prisiljeni iti na delo in čutimo se srečne, da smo prisiljeni, da se bomo tako tudi oprijeli z vso resnostjo ih odločnostjo, da završimo delo kulturnega vrta še letos, da bo z debelimi črkami zapisano v zgodovino našega naroda in njemu v veliko priznanje, kar bodo za nami priznavali vsi oni, katerim bo še pri srcu naš narodni živelj. Sedaj naj vam povem, zakaj smo prisiljeni, da moramo nemudoma prijeti za delo v zavj1-šitev kulturnega vrta. O vsej stvari ste že čitali in veste, kako je s zadevo kulturnih vrtov. Ideja kulturnih vrtov je bila lepa, a za posamezne narodnosti neiz-peljiva, ker bi ne mogli izvršiti finančno. Zastopniki raznih narodnosti smo skušali dobiti pomoč od mesta, toda mesto ni imelo nobenega deharja. Potem je prišla pa na pomoč zvezna vlada v Washingtonu. ki je hotela ustvariti dela za brezposelne in centralna organizacija za kulturne vrtove se je obrnila na vlado, predložila načrte za vse kulturne vrtove in vsota za to je znašala $250,000.0.0. Vsak narod je imel svojega arhitekta in svoj načrt in te načrte je potem zvezna vlada v Washingtonu odobrila in tudi vsoto za izvršitev istih. Načrt za jugoslovanski kulturni vrt je izdelal naš rojak in izučen vrtnar, ki je tako delo prejel ž.e več priznanja od mesta, to je Mr. Viktor Suhadol-nik. Lahko trdim, ko bo naš kulturni vrt izvršen, da bo najlepši izmed vseh. Torej vlada Zed. držav je pripravljena dati okrog $55,000.00 za izvršitev tega našega kulturnega vrta, če tudi sami damo zraven $3500 kar se bo potrebovalo za nakup grmičja in drevja. Vlada namreč plača samo delavce, ki bodo delo vršili, mi pa moramo dati denar za grmič-je in drevje. In ta naš narodni rod in ta slavolok bo ostal za vedno, dokler bo Cleveland stal. Pozneje se vam taka prilika ne bo nudila več. Ne bo vam več odprta narodna knjiga, kamor bi vpisali svoje ime. To je zadnji in resni klic za kulturni vrt. čast bo za VES narod, če ga izvršimo. Lahko nas bo pa VSE skupaj zeblo v obraz, če te prilike na uporabimo, če to zamudimo, se bomo dolgo, dolgo kesali. Odbor,, ki je ponovno vzel stvar v roke, se bo zopet obrnil s prošnjami na društva in na posameznike. Naj nikdo ne išče praznih izgovorov, ker gre za dobro ime celokupnega naroda in narod smo vsi. Društva in posamezniki, po-primemo skupaj vsi in leto 1936 bo šlo preko leta 1935 v svečani in veliki slavnosti, ko bo z vsem svojim štabom. Kaj takega, da vam povem, še ni bilo v našem taboru, to je v Slovenskem društvenem domu. Frank Kosten. -o- Združen nastop proti oblasti najvišje sodnije Washington, 14 februarja. — Skupina mladih senatorjev se je združila, da končno prisili kongres, da sprejme novo ustavno točko, ki omejuje oblast najvišje sodnije. Mlajši demokrati so silno raztogoteni, ker najvišja sodni j a uničuje eno postavo za drugo. Med senatorji se širi ideja, da se oblast najvišje sodnije omeji na ta način, da bi najvišja sodni j a vsak svoj pravo-dorek morala enoglasno sprejeti, ne pa z navadno večino kot presega vse — preteklo, seda-uradnem glasilu "Je 1,1 prihodnje. Prosim vas, i članstvu S. N.: pravila SNPJ sama vam ukazujejo, da napadate člane iste jednote! Čudovito! Postavite vendar svoja pravila na ogled, da se bo svet čudil in strmel, česa vsega ne zmorete na vaših konvencijah! V ostalem pa bi človek mislil, da so slična pravila možna samo v blaznici; no, vi mi zatrjujete, da so možna tudi v SNPJ. In vi boste pač najbolj vedeli. Sicer pa, nikar ne mislite, da se čudim. Tisti v taji Boga, tudi ni mogel roditi drugačnih pravil. (Prosim vas to dela sedaj. otvorjen in dovršen naš kulturni ii^SSi^ižite^^^lSSiiž&aa^i vrt in v njem zopet dva sporne- (g VefjdmelC fll' 116 Naslednja je napisana in po- nika naših velikih mož, Cankar-j ja in Gregorčiča. Tistega dneva ne boste nikdar pozabili in do zadnjega dneva svojega živ- svečena gg. režiserjem in 1 j en j a boste ponosni, da ste tudi j (kam) da se bodo vedeli (le) vi doprinesli k spomeniku, ki si j ravnati v eventuelnem kočlji- ga je postavil izseljeniški sloven-1 vem slučaju, ki lahko nastane, ski narod v tujini zase in zal kot kaže spodaj opisani slučaj, svoje potomce. , Glediški igralec Vatro Strela je V nadi, da te vrstice ne bo-1 imel poleg svojega igralskega do prezrte, ostajam vaš Anton Grdina, predsednik. -o- Zopet nekaj v Euclidu Eučlid, O. — Moj namen je sporočiti javnosti, da pri nas v beli Ljubljani ne počivamo, četudi izgleda, kot bi bili na sibirskih stepah, ne pa v naši novi Ljubljani. Pa naj je tudi zima od samega hu . . ., kadar gre za naše prireditve, nas-nič ne zebe. Prihodnji petek in sob.oto talenta tudi jako luštnega ku-žeta, ki ga je spremljal na vseh njegovih potih in stezah. Nekoč je bil gospod Strela povabljen na gostovanje v podeželsko mestece, kjer so hoteli, vprizoriti dramo "Mica jezdi na Klek." Glavno vlogo naj bi imel povabljeni slavni igralec Strela, druge igralske moči so dobili pa na domači gredi. Torej gospod Strela se odpelje in seboj vzame tudi svojega psička. V edinem hotelu se nastane in ko se preobleče, se na- borno imeli pri nas kar dve pri- .. , . , . ... , , .v., ,, ..i poti proti dvorani, k]er se bo reditvi od naših mlajših. Prvič . 1_ .__________.__, bodo mlajši člani in članice dru štva št. 6 SDZ priredili card party v petek 21. februarja. Takrat bo tudi redna mesečna seja, ki se bo pričela točno ob sedmih in bo prav kratka. Takoj po seji pa se razvije prav vesela zabava. Upam, da to verja- vprizorila igra. Ker ni imel nobenega človeka, ki bi med igro pazil na psička, &a je zaklenil v svojo sobo v hotelu. Toda nesreča je hotela, da je prišla v sobo hišna, ki je hotela pripraviti postelj in ko je odprla vrata, je kuže smuknil mete, da kjer so lepe in pa festskozi in na,ulicQ, kjer je šel pO punce, tam se ne prodaja dol-'sledu svojega gospodarja, gega časa. Vsaj zase vem, daj Tako le psiček prišel do dvoje tako. Pa Bog ne daj, da bi rane m zade' za kulise- kJer se to povedali moji Francki, ker bi -le že Pnčel° Prvo dejanje. Ku-i bil takoj ogenj v strehi. Zapi- primeri s tem, kar bo potrošila vlada za nas. Zelo nerad apeliram na narod v teh težkih časih, toda prisiljeni smo v to, ker zdaj moramo nekaj storiti, ali pa za vselej idejo za izvršitev vrta opustiti. Take prilike ne bo nikdar več, da bi vlada pomagala za enake stvari. S tem bomo nehote tudi pomagali, da bodo ljudje dobili za nekaj mesecev delo, kajti, kot rečeno, vseh $55,000 bo šlo za delavsko moč. Torej sedaj»ne smemo odlašati, ne smemo čenčati. Takoj moramo na delo! Tajnik naše organizacije je že pojasnil, da bodo trije skladi: za Cankarja, Gregorčiča in za vrt v splošno. Kdo bi mogel odreči pomoč v takem slučaju? Kdo ne bi hotel , . I sodelovat? Vsi, ki so bili lan- as common sense, k predrzno , , , „ ' o . +...1,- • , . «ko leto aktivni za Baragov dan, že je vohal po tleh za svojim šem pa žiher, ker ona najprej gospodarjem in tako ^ Prišel .prebere podpise na dopisih in jmoško na oder> kJer -'e davek je vendar malenkosten vjkadar vidi ni0J-e ime 1)ocl dopj.! svojo vlogo igralec Strela. Ob- som, so cajtenge tako v furnezu. Zakaj se to godi v naši spoštovani hiši, ne vem. Torej v petek 21. februarja, 1936, vsi člani in članice na sejo, ki bo prav kratka. Jaz sem že sedaj vesel, kaj bo pa še. . . . Sedaj pa še glede sobote 22. februarja. Ako je v mojih možganih še vse v starem redu, (seveda toliko da je prav), bo ta dan ravno na praznik rojstnega dne očeta ameriške domovine in prvega predsednika činstvo je bilo zelo veselo, ko je zagledalo luštnega psička, ki se je dobrikal svojemu gospodarju na odru. Igralec Strela, ki mu je bila navzočnost psička zelo mučna, ker ni kuže spadal med igralsko osobje, je skušal z elegent-no brco poslati svojega četve-ronožnega prijatelja tje za kulise. Toda kužek se je spretno umaknil nameravanemu poklo-nu in je skočil v ospredje odra. tje, kjer .jo bila postavljena ti- Zed. držav. Na ta dan pa pri-|sta hišica za šepetalca. Kuže redijo naši Škrjančki, to je naš t'^o hišico povoha, potem mladinski pevski zbor, maška-1 Vzdigne eno zadnjih nog v svoj radno veselico. Zanimanje za posebni namen, ki bi ga bil d« to je že sedaj veliko. Kako tudi ne, saj takih dobitkov, kot jih bodo dajali maskam, še ni videla bela Ljubljana. pičice izpeljal, da se ni iz šepe-talske kočice prikazala močna roka, ki je hotela zgrabiti kuže-ta za vrat. Ta je pa videl pre- v prah. Kaj še! Prav s tem, da ste citirali zgoraj navedene iz-' Pa> da mi ne podtikate, da vas vlečke iz vaših pravil in konven-čnih zapisnikov, ste si dali done-čo zaušnico ter v žarki luči razgalili vse svoje krivično postopanje s katoliškimi člani SNPJ. Vsaj tukaj je vaš bahati common sense popolnoma odpovedal. Nevede in nehote ste požrli kavelj in riba bo kmalu na I suhem. Sodimo vas torej danes imenujem norca ali SNPJ — blaznico. Tega nisem nikjer za-zapisal. Toda,, nekatjem vaša dejanja so v resnici take vrste, da bi človek rad videl in spoznal tisti vaš common sense, ki jih je rodil). (Dalje prihodnjič) .-O-iT Plača ta teden so obljubili tudi sedaj, da bodo še z večjo vnemo šli na delo. Res so težki časi, toda toliko nas je, da ni nobenega dvoma, da ne bi te kvote dosegli. Apeliram torej na vse dobro misleče rojake, da se odzovete in da priložite j)o svoji moči. četudi je j mal dar, pa bo vseeno pomagal, i Odlašati pa ne smemo prav ; nič. Devet mesec časa je dala j vlada za izvršitev vseh kultur- r dušil in pritisnil k tlom italijanski narod. Ali ni bila baš, angleška vlada "najboljša Mussolinijeva prijateljica vse od;«'- Molek pred leti ni imel pa- ZH let 1924 do 1934? Francoski in angleški diplomatic ter ameriški bankirji so v veliki meri pripomogli, da je Mussoliniju uspelo dobiti tak oprijem nad italijanskim ljudstvom. Danes pa oni, ki so bili in so še sozločinci Mussolinijevih I nih vrtov, če takoj začnemo, Proti koncu tega tedna bodo) homo komaj v sredi leta gotovi, dobili mestni uslužbenci plačo)j Rojaki, to niso prazne bese- metnejfcga dela kakor predla-j Okrajni avditor Zangerle je do-gati konvencijam SNPJ razne} volil mestni blagajni $500.000 socialistične resolucije. To je'predujma na davke, da se pla-ravno tisti g. Molek, ki sedaj or-'&]0 iahko izvrši. drugi del januarja meseca, de. Tu vam je zadnja in resna prilika, da javno pokažete svojo dobro voljo za narodno in kul- sen prigrizek, katerega bo pri-turno delo. S tem bomo posta-j pravil to pot kuhar iz enega vili slavolok sami sebi kot na-, najboljših elevelandskih hotelov Udeležimo se te veselice tudi: tcčo nevarnost, pa se je hitro mi. Naša mladina, ki se uči i obrnil in začel na vso bevskati prepevati pesmi 'svojih očetov in mater, nam daje pogum do dela, v upanju in zavesti, da bo slovenska pesem še donela po tuji deželi še na mnoga, mnoga leta ter pričala o kulturnem delu našega naroda še poznim rodovom. Prav prijazno vabim posebno očete in matere naših Škrjančkov, da ja ne bo kakega izgovora in sicer ne umestnega izgovora, da si bil tu ali tam zadržan. Pa maskirajte se za lepe dobitke. Pa tudi drugih dobrot ne bo manjkalo- Za godbo bo skrbel Mr. Sešek. Na raz- zaganjal proti občinstvu. Igral polago bo dobra pijača in oku-icem ni kazalo drugega kot d«1 in lajati v odprtino tiste hišice. Naravno, da je bilo navzoče občinstvo vse iz sebe nad ten1 krasnim prizorom in kužeti" navdušeno ploskalo, ne zmenek se za igralce. Ko kuže zaslis' ta direndaj v dvorani, pusti ti' sto hišico, gre prav spredaj na oder in začne na vso moč laja' ti v občinstvo, najbrže za to, da bi se mu zahvalil za aplavz. Kajpak, zdaj je bil pa visok hrupa in ploskanja v dvoran'' In bolj ko so ljudi ploskali vpili bolj je kuže bevskal in so spustili zastor. Vidite, kaj lahko napravi eH čisto navaden pes! AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 17TH, 1936 3 KRIŽEM PO JUTROVEM »»o armikrm ll\ lnlks *.. M*;« 'Od zunaj seveda ne moreš ,nautom. ničesar videti! Boš moral že v celico stopiti!" Torej sam bi naj stopil v past, ki mi jo je nastavil—■,! "Ako misliš, da je treba, pa bom." Stopil sem na stran, prijel za vrata, jih dvignil iz tečajev in jih položil pred prag tako, da sem jih lahko iz celice opazoval. Tega dobri poveljnik amadi.i-ski pač ni pričakoval. Prekrižal sem mu vse njegove načrte. "Kaj si storil?" me je vprašal nevoljen in razočaran. "Kaj sem storil? No, dvignil sem vrata iz tečajev, kakor vidiš!" "Zakaj?" "O, kdor išče sledove, mora biti zelo previden in mora paziti na vsako, tudi čisto neznatno malenkost, ki utegne biti važna in odločna." "Ampak vrat radi tega ni bilo treba sneti—! Saj zato ne bo bolj svetlo v celici." "To je res. Ampak—•. Ali veš, kateri sledovi so najzanesljivejši?" "Kateri pa?" Tisti, ki jih beremo na obrazu svojega bližnjega! In te," sem mu prijateljski potrkal na ramo, "te zna effendi iz Franki-stana. prav točno brati!" "Kako misliš to?" je vprašal zavzet. "Mislim tako, da si se spet izkazal za velikega diplomata!; Svoje skrivnosti in namere znaš izvrstno skrivati! In zato ti bom izpolnil tvojo željo in skočil v luknjo." "Katere skrivnosti in namere misliš?" "Tvoja modrost ti je čisto pravilno povedala, da more le ujetnik prav uganiti, kako se da priti iz takele luknje. Hvala Allahu, da nam je dal tako modre može!" Skočil sem v celico in se sklo- FEB. 1936 Sll4]f5ir6; KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Pograbili so za vrata in jih hoteli dvigniti. Vzel sem pištolo v roko. "Pustite vrata, to vam povem!" V zadregi so obstali amadij-ski junaki. "Dvignite vrata, vi psi!" je kričal mutasallim. "Ne dajte se postreliti," sem jih svaril in napel petelina. "Nikar se ne drzni streljati!" je grozil mutasallim. Nasmejal sem se. "Da bi se naj ne drznil—? O mutasalim, še vse kaj druga se drznem! Ti boš prvi, ki ga bo moja krogla zadela!" Uspeh je bil čudovit. Pogumni junak in poveljnik obmejne trdnjave amadijske je mahoma izginil izpred vrat, le njegov glas je še donel po hodniku : "Zaprite ga, zaklenite ga, vi lopovi, vi strahopetneži!" "Ne storite tega, vi možje! Kajti prvega, ki se bo vrat dotaknil, bom poslal v džehen-no!" "Torej pa ga ustrelite!" je spet vpil junaški mutasallim izza ogla. "Mutasallim, ne pozabi, kdo da sem! Glavo te stane,.če se igro s petjem "Revček Andrej-dotakneš moje osebe!" I ček: v Slovenskem domu na "Bodete ubogali, vi bojazljiv- J Holmes Ave. ci, vi psi! Ali naj jaz vas ustre-j 23.—Dr. Waterloo Grove št. jlim? Selim aga, dvigni vrata!" j HO W. C., ples v Slov. Del. Do- Pa tudi junaški aga in povelj- mu na Waterloo Rd. nik vseh amadijskih junakov je že zdavnaj šel za zgledom FEBRUAR Vsak petek zvečer—Bingo v dvorani pod novr» cerkvijo sv. Vida. 20—Društvo Strivers, NHZ, ples v Slovenskem Del. Domu na Waterloo Rd. 22.—Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 22.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denis,on Ave. 22.—Domača prireditev Kluba slovenskih vdov v Knausovi dvorani. 22.—Ženski klub Slovenskega doma ima maškeradni ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 22.—Tinkers Club, ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Road. 22.—Mladinski pevski zbor "Škrjan.čki", maškeradni ples v Slov. društvenem domu na Re-cher Ave. 23.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 23.—Zbor Ilirija v pri zori Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškerada v obeh svojega predstojnika in se uma- dvoranah Slov. Del. Doma. knil za. varni ogel. Gotovo je bil v veliki zadregi. Ubogati bi moral svojega predstojnika, pa tudi mene je imel rad. Pomagati šem mu moral. "Stopite nekoliko na stran, vi možje! Kajti sedaj se igra šele prav začne!" Pomeril sern pištolo nanje, MARC 1.—Slovenska šola in mladinski zbor koncert v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. APRIL 12.—Klub O-Pal, ples v avditoriju S. N. Doma. 12.—.Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. 12.—Slovensko pevsko društvo Soča priredi na velikonoč- nih kot da iščem sledove. Pri j mahoma je bil vhod prost. Po tem pa sem pod laktom skrbno j gnal sem se, topot pa za res, in j no nedeljo igro in koncert v opazoval mutasallima in videl, že sem stal z enim samim na-1 Slovenskem domu na Holmes kako je mignil agi. Oba staiglim skokom pred mutasalli-! Ave. se sklonila, da bi pobrala vra- mom. 18.—23d Ward Democratic ta in jih dala nazaj na tečaje.' Pomolil sem mu pištolo pod Club, plesna veselica v avdito- "Mutasallim, pusti vrta pri! nos. jriju S. N. Doma. miru!" "Mutasallim, nobenih sledov! 18.—Roomy Knights, ples v "Vrata morajo nazaj na nisem našel spodaj v celici!" Slov. Del. Domu na Waterloo svoje mesto!" "Torej pojdem tudi jaz tja, kamor spadam.!" Naredil sem, kot da se hočem pognati iz celice. Ni bilo Ves prestrašen je dvignil ro- Road. Ike. "Allah illah-štolo v stran!" Da ima tudi on tako reč lahko, ker so ležala tla celice za pasom, ki bi se z njo dalo globoko pod pragom. Pa. le de-! streljati, to mu niti na misel ni lal sem se, kot da hočem iz luk-1 prišlo, nje. Izzvati sem hotel muta- 19.—Društvo Comrades št. ! Emir, daj pi- 566 SNPJ, ples v avditoriju S. ; N. Doma. 19.—Društvo Cvet priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 19.—Godba Bled koncert v "črički" priredi koncert na Materinski dan v S. N. Domu na 80. cesti. 23.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. priredi plesno veselico v novi šoli sv. Vida. 24.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z večerjo v novi šoli sv. Vida ob 7:30. 31.—Klub Prijatelji narave piknik na Stuškovi farmi. JUNIJ 14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. 14.—Društvo Zvon ima svoj piknik v Maple Gardens. 25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi. 21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu pa Bradley Rd. 28.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 28.—-Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi. Julij 12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe. 19.—Društvo Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi. 19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd. 26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi . 28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi. AVGUST 30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 14. septembra 1936 se prične konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote v avditoriju S. N. Doma. sallima in pritirati. položaj do daj, ko bodo Arnauti odšli v Vrhunca. Saj je bil odslej po- stražnico! Selim aga, naženi ložaj čisto v mojih rokah, to jih!" Nemudoma je aga ubogal. "Poberite se, vi psi, in ne dajte se več videti!" "Djal jo bom v stran šele te-1Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. 19.—Oltarno društvo fare sv. Vida priredi zabavni večer z Z veliko naglico so odhiteli | Domu Holmes Ave> sem dobro vedel. "Stoj!" mi je zaklical mutasallim in mignil vojakom, ki so takoj stopili pred vrata. "Moj ujetnik si!" Dobri Selim aga se je pre-| strašil. Strmel je v mutasallima nato pa v mene. "Tvoj ujetnik?" Najbrž se šališ!" "Prav nič!" "Torej si čez noč znortel., Kako si moreš domišl javati, da'kor ubo& p esnik, ki moia z. b«š ti mene zadržal zoper mo-i milost prositi? večerjo v novi šoli ob 7 :30. 19.—Dr. Marije Vnebovzete št. 103 J. S. K. J., praznuje 25-letnico svojega obstanka v Slov. IZ DOMOVINE —Umor samotnega posestnika in njegove hčeri.—Nedaleč od zgodovinske cerkvice sv. Roka, ki je last pokanjskega gra- se je v nedeljo zvečer ponovno vrnil k Repovševim in spet zaman trkal. Naposled je šel v listnjak in tam legel spat V pon-deljek zjutraj je znova klical, a ni dobil nobenega odgovora. Obvestil je o tem posestnika černigoja, ki je nato skupno z njim in s posestnikom Lešnja-; kom šel k Repovševim. Ker se na trkanje ni nihče javil, so naposled pogledali skozi okno v sobo in opazili da je v sobi vse razmetano. Zadeva se jim je zdela sumljiva in so naposled okno vlomili. že prvi pogled v sobo jih je prepričal, da je bil izvršen zločin. Za vrati so zagledali napol pokrito truplo. O svojem odkritju so takoj obvestili ostale vaščane, posestnikov sin Franc Staniša pa se je s kolesom odpeljal v Novo mesto po orožnike. Orožniška patrulja pod vodstvom podporočnika Jovanoviča se je napotila takoj v Regrčo vas in zastražila hišo do prihoda sodne komisije. Sodna komisija je prispela popoldne. Vlomili so zaklenjena vrata in že v veži opazili mlake krvi. Za vež-nimi vrati je stal na majhni mizici umivalnik, ki je bil ves o-krvavljen. Vse kaže, da so si morilci v njem umili roke po storjenem zločinu. Tu so našli tudi velik kamen, na katerem so se videli še koščki kože in las. Vrata v sobo so bila napol odprta, za vrati pa je ležalo truplo hčerke Marije. Po sledovih se vidi da so jo morilci napadli v kuhinji pred štedilnikom. Na vratu je imela globoko rano in več vbodljajev z nožem na sencih in na temenu. Starega Repovša so našli na tleh pod kopico žimnic in blazin. Usta je imel zamašena s tremi robci. Obe žrtvi so morilci povezali z debelo žico na rokah in nogah, tako da se ne bi bili mogli ganiti, četudi bi bili še pri življenju. Med kupi perila so dobili dve prazni listnici. Nekaj zlatnine so morilci pustili, ker je očitno niso opazili. Vse kaže* da so morilci poznali razmere pri Repovševih. Umor je bil najbrže izvršen že v soboto zvečer. Orožniki marljivo poizvedujejo za zložinci in so aretirali nekega kočarja, ki ni mogel pojasniti nekih okoliščin. Zverinski zločin je izzval med prebivalstvom veliko razburjenje. Ljudje pripovedujejo, da je Marija že dalje časa sumila, da jo namerava nekdo napasti, i Pred kratkim je dala napraviti i novo mrežo na oknu svoje spalnice in z železom obiti vrata, da bi bila bolj varna. Kdo jo je ogrožal in zakaj, ni hotela nikomur povedati. —Licitacija šentjanške železnice potrjena.—Iz Beograda je prišla vest, da je licitacija za gradnjo .železnice št. Janž-Sev- nju, dvomih in obljubah prišli tako daleč, da se bo res začela graditi druga krajša železniška zveza Ljubljane z Zagrebom, ki bo prinesla velike koristi v prvi vrsti Dolenjski. —-Uboj.—V Framu so nedavno ponoči zaklali 23 letnega vi-ničarja Antona Grašiča, ki je izkrvavel zaradi prerezane žile. Pri pretepu je bil nevarno poškodovan tudi posdstnikov sin 17 letni Franc Kovačič, 26 letni krojaški pomočnik in posestnik Josip Mom pa je bil ranjen v levo podlehtnico. Dva osumljenca so orožniki privedli v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. —Mrtvec v Zapužah.—V nedeljo zjutraj je bila celjska policija obveščena, da so našli v Zapužah pri Ljubljani v nekem hlevu mrtveca. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 62 letnega Ivana Zajca, doma iz Orljega pri Ljubljani, samskega delavca, ki je bil že delj časa brez posla in je beračil. Mož je bil precej izčrpan in ga je najbrže zadela kap. -o- Ostra obsodba nemških pijancev v cerkvi Landsberg, Nemčija, 15. februarja. — Tu sta bila obsojena dva mlada Nemca vsak na 18 mesecev zapora, ker sta se v domači cerkvi nespodobno obnašala. V cerkev sta prišla med službo božjo s steklenicami pive in začela piti in kričati: "nazdrav-je" duhovniku, ki je ravno pridigal. Množica je vrgla oba pijanca iz cerkve in izročila po- ZAHVALA Veselo presenečenje, katerega sva bila z najino soprogo1 deležna ob priliki najinega petnajstletnega skupnega zakonskega življenja je naju tako globoko ginilo, da je nama v resnici težko dobiti besed, da bi se dostojno zahvalila za vse, česar sva bila deležna. Nisem verjel da dotični, za katere se kaj pripravlja, ne bi ničesar slutili naprej, ampak sedaj pa sem popolnoma uver-jen, da se kaj takega lahko naredi, zlasti še, če se zavzamejo za-stvar taki eksperti kot so Mr. Kuret, Mr. Duren, Mr. SkoČaj in Mr. šepec, potem je stvar že Sekira, ki je ubila Ludvika XVI. prodana Pariz, 15. februarja. — Sekira, ki je uvedla "demokracijo v Franciji," ko je odsekala- glavo kralju Ludviku XVI., je bila včeraj prodana. Kupil jo je neki kolektor starin za $2500 frankov, kar znese v ameriški veljavi $167.00. MALI OGLASI JAVNA ZAHVALA lahka. Slednji je naju še najbolj potegnil, ker nama je celo tikete prodal za zabavni večer njih društva in celo "free sandwiches' nam je obljubil, da je bolj vleklo. Francel, tega ne bova nikdar pozabila. Nimam izraza, da bi opisal najino presenečenje ob vstopu v dvorano, ko so se vsuli" nad nama in začeli kričati surprise, šele tedaj sva spoznala, kakšnega društva je član Frank šepec. Tedaj sva šele spoznala, kako imenitno sva bila potegnjena, ko sva videla veliko množico sorodnikov in naših iskrenih prijateljev. Da si ne bodo samo nekateri to čast svojili, naj omenim tudi sestrično moje soproge Mici Morel, ki naju je tako zvito pregovorila, da nisva šla, kamor sva bila namenjena. Namen sva namreč imela dotični večer obiskati Mrs. Kuret, ki je obhajala svoj rojstni dan, katerega ji oba iskreno čestitava. Mici nama je namreč rekla, da naj nikar ne hodiva k Mrs. Kuret, ker je dotični večer ne bo doma, pač pa bo na neki party za kuharico. In res je bila, za kar ji izrekam jaz in' moja soproga iskreno zahvalo za njeno delo in požrtvovalnost. Enako iskreno zahvalo vsem drugim, ki so bili v*pomoč, da je bilo vse tako okusno in spret-! no pripravljeno kot pri najbolj-i šem banketu. Da ne bom pre- Spodaj podpisana se iz srca cenjeval, n a j navedem imena zahvaliva častitim duhovnikom, ki so naju prišli mnogokrat obiskat in podelit sv. zakramente v bolnišnici. Srčna hvala častitim sestram in učencem šole sv. Vida, ki so za naju molili. — Srčna hvala vsem našim sorodnikom in mnogim prijateljem, ki so naju prišli obiskat v bolnišnico in se naju osebno ali pismeno spominjali in donašali vsakovrstna darila. Srčna hvala Mr. želetu in sinovom, ki so naju skrbno pripeljali v bolnišnico in zopet domov navzočih, iz katerih obrazov je odsevalo najboljše razpoloženje in zadovoljstvo. Iskrena zahvala sledečim: Mr. in Mrs. Kuret E. 159th St., Miss Mary Morel, Mr. Paul Morel, Mr. in Mrs. Morel East 169th St., Mr. in Mrs. Morel iz Grovewood, Mr. in Mrs. Rolih, Mr. in Mrs. Šepec, Mr. in Mrs. Kolar, Mr. in Mrs. Lah, Mr. in Mrs. šaujen, Mr. in Mrs. Andrej Kuret, Mr. in Mrs. Debelak, Mr. in Mrs. žigman, Mr. in Mrs. Štrukel, Mr. in Mrs. Tie, po dolgi in hudi bolezni. BogI Mr. in Mrs. Duren, Mr. in Mrs. naj vam vsem skupaj stotero-} Baučer, Mr. in Mrs. Skočaj, Mr. ! po stopnicah. "Takole! Sedaj bom djal pištolo spet za pas. O mutasal-, j lim, kako grdo si se osramotil! 25.—Pevsko društvo Javor-nik iz Barbertona priredi koncert in ples v dvorani društva Domovina na 14. cesti v Bar- Tvoja zvijača se ti ni posreči-1 bertonu. la, nasilje ti ni nič pomagalo! 26.—Samostojni pevski zbor ! In sedaj stojiš pred menoj ka-1 ščaka g. Langerja, stoji sredi gozda nekaj hiš, spadajočih pod I niča potrjena. Dela na novi že-Regrčo vas pri Novem mestu, lezniški progi je izlicitirala ljub-Niže od teh hiš stoji v dolinici j ljanska tvrdka Dukič in drug. na samoti hišica 78 letnega Ig-j Ko je bil kredit že odobren, so naca Repovša. Starček je živel i nastale težkoče in zadeva se je skupaj s svojo 43 letno hčerko' začela zavlačevati. Kazalo je že, Marijo, ki se je bavila s pranjem bo vprašanje zraditve te važ- j perila in čiščenjem oblek, žive-j ne železniške proge ponovno zala sta mirno. Le tu pa tam so Ispalo. Šlo je za kamen, ki ga se pojavila med hčerko in oče-j bodo uporabljali pri gradnji tom nesoglasja. Starčku ni bi- j predorov in delno tudi proge salo po godu, da je imela hčerka]me. Generalna direkcija držav-znanje s 50 letnim delavcem j nih železnic se je postavila na krat poplača za vaša dobra dela. Ernest in Lawrence Ogrinc Prijatelji naju lahko sedaj obiščejo na domu. in Mrs. Srebot, Mr. in Mrs. ni, Mr. Frank Sušel. To- Jo voljo v tejle luknji?" 'Povem ti, ne prideš prej iz Zakaj si me hotel zapreti?" "Ker moram odrediti hišno da dobimo ubeglega Arab- preiskavo." ca!" Mutasallim, ne verjamem, da S& boš našel!" "Zakaj ne?" "K temu je treba človeka, ki Pogumen in bister. Teh dveh '^tnosti pa ti Allah v svoji mo-! ni naklonil." "Na mojem stanovanju?" "Da." "Ali ne smem biti poleg?" "Ne." "Kako da ne? Stanovanje je moje ,f> "Branil bi so "Ah—! Torej še za. norca me imaš? Le To pa rad čujem. se me bojiš Ampak moji kako si boš ti s tisto svojo. tovariši. Misliš, da bi se ti ne Modrostjo iz tele luknje puma- branili?" "Tvojih tovaršev se ne bo-^stavite vrata v tečaje in jih Jim." Oklenite!" se je obrnil k Ar- (Dalje prihodnjič) Zarja, koncert v avditoriju S N. Doma. 26.—Velika prireditev fare sv. Vida, ko se bo oddal nov. Terraplane avtomobil v dvorani pod novo cerkvijo sv. Vida. • MAJ 2.— No(vi pevski zbor, ! "Slovan" priredi prvi koncert v !Slov. društvenemu domu na Recher Ave. 3.—Prva obletnica mladinskega zbora "Kanarčki." Koncert in lepa domača zabava v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 10.—Materinski klub šole sv. Vida priredi igro in ples v Knausovi dvorani. 10.—Mladinski pevski zbor Ostermanom. Kakor po navadi je Osterman tudi v nedeljo pred poldnevom prišel k Repovševim. Na začu- stališče, da mora kamen ustrezati vsem zahtevam gradnje novih železniških prog in predorov. Tem zahtevam pa kamen, denje pa je našel vrata zakle- ki bi ga kopali na mestu samem, njena. Ko je nekaj časa trkal in se mu ni nihče javil, je mislil, da sta se oče in hčerka najbrže spet sprla in da sta pred njim zaklenila vrata. Nekajkrat je Ušel okrog hiše in pogledal tudi na dimnik, iz katerega pa se ni ! kadilo, čeprav bi se moralo v baje ne ustreza. Podjetje, ki je dela izlicitiralo, tega ni imelo v kalkulaciji in reč se je zavlekla. Kako so zdaj te težkoče odstranili, še ni znano. Glavno pa je, da so odstranjene in. da se bodo dela takoj začela. Dolenjska, posebno pa Mirnska do- VSE VLOžNE KNJIŽICE zamenjajte za pohištvo, električne pralne stroje in refrigeratorje. KRICHMAN & PERUŠEK FURNITURE CO. 15128 WATERLOO KOAL) Odprto zvečer (x) "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH-ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" JVIr. in Mrs. Brez.ovar, Mr. in Mrs. štegel, Mr. in Mrs. štri-j tof, Mr. in Mrs. Zai'ret, Mr. in Mrs. Brancel, Mr. in Mrs. Kurt Knutk, Mr. in Mrs. Ovein, Mr. | in Mrs. šturen, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. Zurc, Mr. in Mrs. Špenko, Mr. in Mrs. Vinter, Mr. Apton Vehovec, Mr. Frank Morel, Mr. in Mrs. Zupan, Mr. in Mrs. Vinter, Mr. in Mrs. Lenarčič, Mr. Stanley Benedikt, Miss Ani Morel, Mr. in Mrs. Sredjot, Mr. in Mrs. Strancar, Mr. in Mrs. Sluga. Najiskrenejša zahvala za vašo požrtvovalnost in darilo, katerega sva bila deležna. Kolikor bo v najini moči, bova že I! gledala, da bova povrnila. Is- tem času kuhati kosilo. To je j lina in bližnji kraji bodo te ve-zbudilo v njem mnenje, da stajsti zelo veseli, saj pomeni zdaj najbrže odšla na obisk k svojim J na pragu zime veliko olajšavo znancem in prijateljem. Vrača-! brezposelnosti. V siromašne do- "Nagovarjati sem ga morala, da je Jedel, in nič, kar je pojedel, ni ppma galo, da bi pridobil na teži. Vedno j ]tren pozdrav vsem. bom hvaležna tisti materi, ki mi je j povedala o Tri tier je vem grenkem i vinu." Trinorjevo grenko vino je staro, zanesljivo družin.',ko zdravilo, ki odprav- j lja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in težave zdru- žene s prebavnimi ucrednostmi i»l Zamenja »e navda z življenjem oslabeli teh. Dobite ?a lahko v vsaki lekarni. Silvester in Mary Rolih. 18132 Marcella Rd. I joč se od Repovševih je Osterman poizvedoval pri sosedu Leš-njaku, a tudi tam niso ničesar vedeli o Repovševih. Osterman lenjske kraje bo prišlo vsaj nekaj denarja, da bodo ljudje ne koliko laže živeli. Na drugi strani smo pa po dolgem pričakova TRINERJEV EL1KS1R GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago moderna hiša za eno družino, 5 sob. Hiša se nahaja na La Salle Ave. Zamenja se za primerni trgovski prostor. Za naslov se poizve v uradu tega lista. (40); V+s kA - wmr^r^M . . . A A >: MORSKI RAZBOJNIK A. g. C a so je spet umiril, in dobil me-'z vrvjo okoli mojega vratu. Va- šalih. Zakaj človek, ki je v ti stotina na razpolago njenemu lanholieen usmev. Ko je čez še lordstvo, ki ste jurist in sod- stanju prestrašiti sodnika Jet'- veličanstvu kraljici. Dalje je bilo v pismu navedeno, da je I tral za svojo dolžnost, da mu pomagam." "Tako?" je zategnil lord- čas spel izpregovoril, je bil nje-1 nik, govori z vednostjo in av- 1Ye,vsa, bi moral še daleč priti.' J sodnik s strašnim glasom ter ga gov glas mehak, skoraj nežen,' toriteto o tem, kar čaka mene. pogledal z zasmehom v očeh. vendar je zvenela vsaka njego-JJaz pa, ki sem zdravnik, govo- 21. Četrto poglavje i vladal in vzdihnil. In spet je bolj ljudomilo povzel: "Moj Bog! Kako tratite čas! j Toda potrpljenje imam z vami. ; Kdo vas je pozval ?" "Mr. Pitt, kakor bo tudi po-"Da, promoviial sem na kole- "če je tako in če ima vaše |rcjii_" giju sv. Trojice v Dublinu." ; lordstvo tako izboren nos, se pa "Ah, tako . . . Torej Mr. "Dobri Bog!" je vzkliknil čudoma čudim, da ne morete p;tt |,)0 potrdil; to je ta, ki se je lord Jeffreys ter pogledal po- katoličana vohati niti štiri ko- sam prjznai za rebela in upcr-rotnike. "Kakšen nesramen lo- rake daleč." Inika. Ali je on vaša priča? pov je to! Prej ste slišali pri-j Galerija je zagrmela od ho- "Ne samo on. Je tudi Mr. čo, ki je povedala, da ga pozna merskega smeha, ki pa se .je ta- Baynes tu iz Tangier j a, pozneje pa da je ko j polegel vsled temnega sod- trdi." bil v francoski službi. In čuli nikovega pogleda in klicarjeve-1 "Dobri Mr. Bavnes bo moral Nato pa se je, kakor s silo, ob- va beseda preko vse dvorane, rim z vednostjo in avtoriteto v kateri ji* vladala popolna li- zdravnika ter vam zagotovim, sina. j da ne bi menjal svoje vrvi z "Da sem izgubljal zaradi ttvlžolčnim kamnom, ki ga nosite v Peter Blood je imel biti hvaležen usodi za dvoje stvari. Pr- ti eba jetnike takoj vkrcati ter odpeljati na kraljeve plantaže na .jug, kjer imajo ostati deset let, nakar jim bo spet vrnjena svoboda. Kakor zvemo od lord-sodnir be toliko besed, je pripisati to-! svojem telesu . . . Smrt, v k ate-. va je bila ta, da je bil sploh kovega tajnika, je sodnik v pi-mu, ker sem trkal na tvojo ne- ro me boste obsodili vi, je lah-' deležen obravnave, druga pa, janosti prekrokal noč, v onc- umrjočo dušo. Ampak vidim, ka v primeri s smrtjo, v katero da .je pri tebi vsaka beseda od- je obsodil vas Veliki Sodnik, či- več, zato ne bom rekel ničesar gar ime ima vaše lordstvo takojšnjega dne, do 18., so se vse ob več." Ob teh besedah se je pogosto na jeziku . . ." obrnil spet k pqrotnikm. "Go-j Lord-sodnik je kakcr okame- da se je ta obravnava vršila 19. mogli jezi zastran onega kra-septembia. Zdaj še do prej- ljevega povelja. Toda to "po- miloščenje" je bilo povsem vre-sodbe takoj izvršile. dno Jamesa. Ta je namreč ve- Toda v jutru 19. septembra del, da če jim chrani življenje spodje, razložiti vam moram nel obsedel, njegov obraz .je po- je prispel v Taunton kurir lor~ na ta način, da jih s tem izpre- Tr r ste tudi,, da je jetnik sam pri- ga opozorila, znal, da je priča govorila res- Lord Jeffreys se je naslonil nico." naprej na svojo mizo. Dvignil je "Da, tako .je. Vse to je res-: nekoliko svojo delikatno belo niča, Povem vam pa tudi, da j roko, ki je še/vedno tiščala med sem bil nekaj let vojak; toda prsti čipkasti robček, še pred tem sem bil zdravnik, l "Tvojo religijo bcmo začasno postavo, ki pravi, da vsaka ose- stal pepelnato siv, ustnice so da Sunderland?., državnega taj- meni v mrtvece. Sicer pa je ki tudi lahko to po- -'e v zaroti Pl'°ti kralju, nu, vztrepetavale, v sodni dvo-! nika, s pismom na lord-sodnika bilo itak jasno, da .jih mora kakor tudi vsaka, ki se taktično ranj J)a je vladala parali žira jo- j Jeffreysa, v katerem pismu mu mnogo pomreti v strahoti su-te zarote ne udeleži, pa vedo- (-.a tišinač, ko so padale grozne je bilo sporočeno, da je njego-' ženjstva na otočju Zapadne In-raa spre,jemlje ter daje zaščito Bloodove besede liki udarci kla- vo veličanstvo blagovolilo do- dije. zarotnikom, je prav tako kriva <|jva na .lord-sodnika. Vsi oni, ločiti, da se preskrbi enajst sto___ veleizdaje kakor oseba, ki se je ki so pobliže poznali lord-; upornih rebelov ter da se .jih dejansko dvignila zoper kralja sodnika Jeffreysa, so trepeta- j pošlje na njegove plantaže na z orožjem v roki. Prisiljen sem \\ ter smatrali to tišino kakor jug, v Jamaiko, Barbados in na po svoji dolžnosti, prisegi in ve- mir pred viharjem. Pa glej, nič Leeward otočje, sti, da vam razložim postavo, takega se ni zgodilo! Počasi,| Ampak naj nikar nihče ne i isli, da je to povelje nareko- hill sam zase odgovarjati, in zdi se mi, da bo imel dovolj posla, da si reši svoj lastni vrat. Pojdite, pcjdite, prijatelj, ali sta to edini vaši priči?" "Ne; pripeljem lahko še neštete druge iz Bridgewaterja, kakor sem bil zdravnik v izpustili iz zadeve, prijatelj, ' ki so me onega jutra videle ka. tako da bo vaša sodba temeljila polagoma, je prišla spet barva misli, da je to povelje nare Bridgewaterju zdaj. to je, vse1 je rekel pikro. "Toda zapom- kp gem za,edel Mr Pittovega 11 a dejstvih." v njegova posinela lica. Posta- valo usmiljenje Lord ( h ure izza zadnjega januarja, v po-! ni si, kaj ti pravim." S prete-ili0nja ter ž njim odjezdil." I Nato je pričel sumirati za,le- va v škrlatu je izgubila svojo j m imel me vec ko prav, kc trdilo česar vam privedeni sto-1 njem kazalca je dejal takt in Njegovo loidstvo se je na- vo, češ,'da sta oba, Bavnes in okorelost terse nagnila naprej, rekel, da je kraljevo srce t t T V SPOMIN l,jegov< tine prič." | poudarek sleherni besedi. "Ve- .;mehnilo. "Ne bo potrebno. Blood kriva veleizdaje : prvi je "Že vidim, da ni nobene po-1 di, prijatelj, da je ni religije, ki, Zakaj, zapomnite si, prav nič dal zavetje izdajalcu, drugi pa trebe, dli bi ž njim tratili čas," j bi dovoljevala laž. Imaš dra- j veg (,asa ne nameravam izgub- 'je obvezal njegove rane. "Je-je rekel lord-sodnik. "Obsedi!; goceno, neumrjočo dušo, kate- ]iatj z vami. Odgovorite mi sa-^ zus Kristus.! Da moramo imeti PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA te bom zaradi tvojih lastnih i o ne moreš na svetu z nicmer umazanih ust. Vprašam pa te1 preplavati. Pomisli, da bo (mo še to: Ko je prišel Mr. Pitt, prav mi tako generacijo ga« i kakor pravite, po vas, ali ste.dov!" je izbruhnil v ognju re- o J e i trdo i Njegovo lordstvo je pričelo go-j ko kamen. Končno je prišlo voriti. Z zamolklim glasom in namreč spoznanje, da se z obe-, ob kratkih besedah je izrekeL šanjem ljudi na debelo ne do- IT* vi sodbo, ki se .je glasila: smrt na1;seže nič drugega, kakor da se J« JfSUlk 1 CI*CK2l vešalih. Ko je kcnčal, se je! trati dragoceni material. Plan-spet sesedel, smrtno utrujen, s taže so namreč potrebovali LI n i u/.cu j 111 uav. y H'«"«"' 1'" I'11 I""1""- ' " «•'*♦> , li a K 01" piaVlte, po vas, ali Slf , UOV ! I« IKUrilllllU V ugilju 1 C- - ..*,.■ ,. ; v . • 1 - samo še to: da si bil, ki se pred-J Večni Sodnik v nebesih, pred! lak).at vedelij da se 0n nahaja; torike.' Nato pa se je sesedel polzaprtimi očmi m z mrzlim. sužnjev, m zdrav močan moz stavi j aš za zdravnika in skli- čigar sodnim stolom bova stala j v Monmouthovih vrstah?"' i na stol, kakor da je izčrpal vse enojem na celu. j je bi zmerom vreden svojih de- cuješ na svojo zdravniško prak- ti kakor jaz, kaznoval vsako; "Vedel sem, moj lord." j svoje meči. Trenutek je mirno 'Tetmke s0 post^vlh v vrsto. set do petnajst tuntov. I- ..... . . v .1 ' ii'Vi 17C/-111 IV fvni'Qnfl i 1 Q11A n i-l i-i r] \*r. momn ! ki je odšel v srečno večnost dne 17. februarja 1935. so v Bridgewaterju, z armado laž in da te bo vrgel v večni vojvode Monmouthskega? ■gen.j, če ne poveš zgolj resni- "Vedeli ste, tako!" Njegovo' sedel, potem pa se je začel ne lordstvo je pogledalo po porot- strpno premikati, nenadoma se "Nikoli nisem bil z njegovoj ee, ničesar razen resnice. Za- njkih ter se gromko zasmejalo. mu je obraz spet bolestno armado. Nobena priča ni na 'kaj povem ti, da si iz Boga ne i «jn kljub temu ste šli ž njim?" j skremžil in s par režečimi, sko-to prisegla, in vem, da tudi no- moreš delati norca. Zato za-; «Da 0bvežem ranjenega mo-1 raj nerazumljivimi besedami je bena ne bo. S tisto prekuci.jo htevam, da mi po resnici in i ga> kakor je bila moja sveta j ukazal poroti, naj se umakne v nisem bil v najmanjši zvezi, pravici odgovoriš: Kako to, da j dolžnost." posvetovalnico. Vso stvar sem smatral za blaz- so te ujeli s temi revolucionar- j "Tvoja sveta dolžnost, pra- porota je le malo časa izosta-j nost mas. Vprašam samo vaše ji?" viš?" Zopet, ga je popadla je-1 jaia Njen pravorek se je gla- lordstvo, kaj naj jaz, ki sem Peter Blood ga .je za trenotek za "Dobri Bog! V kakšni ge-; Iji, da so vsi trije obtoženci kri-; bil rojen in vzgojen katoličan,1 osuplo gledal. Ta mož je bilj neraciji gadov živimo! Tvoja vi. Peter Blood'se je ozrl oko*-' počnem pri armadi protestant-! naravnost neverjeten, fantasti- Lveta dolžnost, capin, je do tvo- \[ sebe p0 dvorani, ki je bila skega šampjona?" j cen sodnik, kakršne srečavamo | jeg.,, ]