Lete IV., štev. 193 V Lfiiblfant, nedelja dne 19. avgusta 1823 PoStuLu parSallrmio. Posamezna Slov. stan« I SO Din |»h«l« »> 4 »|utr»|. gtane meaečno 12-50 Dla K lnwemsrro 15'— B *«obvezM Oglasi po tarif«. Uredništvo: MlkloaiCnra casta št. 10/1 '»-"i' Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvot Ljubljana. Prešernova ul. it M. Telet it K' Podružnic«! Maribor. Barvarska ulL ToLttU C«tj«, Aleksandrova I. Račua pri poitn. čekov« savodu Itev. 11,843. LJubljana, 18. avgusta. ze svoj cas, ko smo se uspefino borili proti nemoralnostl ln strupu «Ju goslavije», smo poudarjali, kako opas-ua so za svoje naročnike zlasti ona javna glasila, ki so v rokah p o e d 1 n-cev brez soodgovornosti kake politične stranko. V takih slučajih se naročniki lahko — ne da bi mogli to iz pisave pravočasno spoznati — zavajajo v čisto napačne poti tako, da pod vplivom svojega lista blagoslavljajo, kar bi morali preklinjati. Pokazalo so je, da v takih primerili poedine oaebe, ki imajo vpliv na list, istega izkoriščajo v svoje zasebne in nečedne namene. Po smrti dr. Ivana Tavčarja so se razmero pri »Slovenskem Narodu« iz-premenile tako, da nikakor več ne moremo molčati, ako nočemo odobravati, da Izhaja med nami list, kl jo prenehal biti glasilo Slovencev t e r u d in j a n v e 1 e s r b-skemu radikalskemu režimu prikrito p i S o proti interesom naSega dela naroda. Stališče, ki ga jo zadnje čase ob priliki železničarska stavke zavzel »Slovenski Narod« nasproti državnim nameščencem, ki so dosedaj bili celo njegovi glavni naročniki, nikakor ne sme ostati v slovonski javnosti brei nojas-ojenja, ker preti sicer opasnoet, aa postanejo naši ljudje pod utisom pisave •Slovenskega Naroda* mesto svobodnih državljanov in enakopravnih Slovencev, objekt najbrezobzir. nejSega izkoriščanja od strani velesrbakih radikalov. 2e dolgo sem »Slovenski Narod« ni reč to, kar je bil pred prevratom. Živi samo £e od tradicije. Brez nje bl ta list splob več izhajati ne mogel, ker njegova vsebina ne nudi ničesar, kar bi moglo zadostovati Slovencem v Jugoslaviji Mesto naprednosti: vzor konservativnosti; mosto jasnosti in doslednosti: konfuznost v celoti, konfuznost na vsaki strani, ▼ vsaki koloni in po mogočnosti v vsakem članku ln v vsaki notici. Najnovejše vesti so običajno či-(to navaden prepis »Jutrovih» poročil. Vse to vidi publika sama ln nI tre-tia, da posebno podčrtavamo. Druga 6tvar j^j glavna smer »Slovonske-ga Naroda«, ki se skriva xa njegovo pisavo ln je navaden bralec, zlasti če no čita drugih listov, ne vidi. »Slovenski Narod« menjava od prevrata svoje politično prepričanje, kakor njegovi lastniki košulje. Ob ustanovitvi demokratske stranke ter nekaj let za tom je bil »Slovenski Narod« najbolj vnet zagovornik načel in politike jugoslovenske demokracije. Tik pred volitvami v konstituan-to je začel — tako sedaj železničarjem — streljati v hrbet demokratom ter napadal i vso vehemenco delovanje demokratov v Beogradu. Sele, ko jo grupa okoli »Slovenskega Naroda« e svojim glasilom izsilila za konstltu-antno kandidaturo v Ljubljani na prvem mestu za sebe, je »Slovenski Narod« pri volitvah posegel v volilni boj v prilog demokratom. Lansko leto pred občinskimi volitvami je začel »Slovenski Narod« zopet kampanjo proti demokratom. Se vsem je v spominu inferoalna gonja, plačana v »Slovenskem Narodu« od »Jadranske banke« proti dr. Žerjavu, kl je letos končala pred sodiščem v popolno zadoščenje vseh onih, ki jim jo lansko leto »Slovenski Narod« kradel čast in poštenje. _ liamenarovičeva kampanja pa je bila pripravljena podlaga za razbitje demokratske stranke. Disidentska gTupa okoli »Slovenskega Naroda« je poslala na zagrebški kongres svoje delegate. Pod glavno devizo »sporazuma z R a d i -cem ln Hrvati«, se je nato ustanovila »Jugoslovenska zajednica«, ki jo porabila to geslo praktično pri decembrskih občinskih volitvah v Ljubljani. Da bi se takrat grupi okoli »Slovenskega Naroda« ne pridružila tudi bi ta grupa svoje kandidatske liste za občinski svet sploh postaviti no mogla, ali pa bi dobila le kakih 600 do 800 glasov. V ostalem tudi ta koalicija frupi okoli »Slovenskega Naroda* ni mogla prinostl toliko zahrepenjenega španskega stolčka v Ljubljani. Ljubljanskim občinskim volitvam so !r> kmalu bližale zadnje državno-z b o r s k e volitve. Da pride par za politično delo nesposobnih in užaljenih generalov okoli »Slovenskega Naroda« do veljave, so ustanovili »Narodno - napredno stranko*, kl je ba-'antala na vse strani, samo da bi kaj «bila za seba. Izsilievani od »Slovan- Finančni minister o gospodarskem položaju države DINAR RUSIJO TUJE BORZE. - REPARACIJE IN BORZA. - MINISTER JE OPTIMIST. Beograd, 18. avgnsta. p. Finančni minister dr. Stojadinovič jo povabil danes, ob 1. url popoldne k sebi novinarje ln jim izročil daljši svoj ekspoze o finančnem položajn države. UOODNA 2ETBV. V ekspozoju pravi najprej finančni minister, da je letošnja žetev uspela jako dobro. Pridelalo se je okoli 170.000 vagonov pšenice, vsled česar je pričakovati, da bo znašal Izvoz pšenico okrog 80 tisoč vagonov, kar predstavlja vrednost 900 milijonov Din. Tudi slive so obrodilo zelo dobro. Za Izvoz bo prostih pet tisoč vagonov, kar značl vrednost 170 milijonov Din. Minister pravi, da bo moči dobiti za Izvoz teh dveh pridelkov preko milijarde tujih deviz, kar bo za državo velikega pomena. Na ta način doseže naša trgovinska bilanca svoje rav-notožje. Olede Izvoznih carin je dala Narodna banka trgovcem-izvozničarjem poseben kredit v svrho izvažanja, ki znaša IDO milijonov Din. Poleg tega je minister naglnšal, da Jo storil vse, kar mu je bilo mogoče, da »e v polnem obsogu uveljavita trud in delo poljedelskega dela našega naroda ln da se omogoči izvoz naših pridelkov na inozemska tržišča. VZROKI PADCA DINARJA. Govoreč o položajn na borzi Je minister rekel, da je razburjenje glede padanja dinarja z ozirom na našo žetev nerazumljivo. Domači tisk je komentiral padoo dinarja t zelo ozkim umevanjem ter Je smatral to za stvar notranjih razmer in dogodkov Res je sicer, da Imajo tudi notranje razmero mnogo vpliva na valuto, Jasno pa Je, da Je iskati vzroka današnji situaciji na borzi, onkraj naših moj, kor politične, gospodarsko ln finančne razmere pri nas sedaj niso nič neugodnejše nego eo bile pred dvema ali trema mesecema. Nasprotno moremo trditi, da se Je stanje v vseh pravcih znatno zboljtalo. Prve tožkoče glede zadnjih volitev v narodno skupščino ln formiranje vlade so srečno premagane. Parlamentarno življenje poteka, v svojem normalnem prav-cu. Narodna skupščina Je prvi pot po vojni odobrila povočanje neposrednih davkov, kl prinašajo državi 500 milijonov Din dohodkov ln spravljajo i tem državni proračun v ravnotežje. Jasno Je potem, da Je treba vzrokov za padeo dinarja Iskati izven mej naše države. Ministru se zdi, da Je treba Iskati vzrokov v dogodkih v Nemčiji, predvsem pa v tem da je Nemčija odpovedala Izplačevanje reparacljsklh obveznosti. Minister Je primerjal tečaj francoskega In belgijskega franka. Ugotovil Je, da je francoski frank padel, dočim Je dinar poskočil. Francoski frank je dne 1. Jan. 1923. no-tiral 88.20 eentimov, dne 17. avgusta pa samo še 80.45 cent švicarske valute. Dinar pa je veljal 1. Jan. 5.50, danes pa velja B.85. Omenil jo, da Je francoski frank padel za četrtino svojo vrednosti. Dinar pa ne samo, da nI nič izgubil, ampak sa je v gotovi meri celo popravil Pripomnil Jo, da jo tudi rumunski loj padel od 3.10 na 2.45. Mi smo mod tem na valutnem polju ostali zelo konštantnl Med tem časom se Je v tem oziru v Nemčiji Izvršila velika Izpremomba. Nemška marka Je izgubila vsako vrednost. Danes velja v Nemčiji dolar 4 milijone mark. Katastrofa nemške valute js porazno vplivala tndi na nas. Dosti je naših državljanov, ki so Imeli nemške marke, s katerimi so mnogo Izgubili. Razen tega Je Nemčija nesposobna, kupovati mnoge naše proizvode. Največja škoda, kl Jo Je povzročila katastrofa Nomčlje, Je ustavitev reparacij. Nemška vlada je naši državi, kakor tudi reparaoljskl komisiji naznanila, da z 12. avgustom ustavi sprejemanje novih naročil na račun reparacij. Ako Je točna vest VVolffovoga urada, da se oddajanje premoga Italiji podaljša, tedaj bomo mi oškodovani na prvem mestu, za nami pa Rumunija in Grška. Zaradi tega je popolnoma upravičeno, da smo Izjavili, da moramo prvi vložiti svoj najodločneje protest proti neizvrševanju mednarodnih pogodb s strani Nemčije. STOJADINOVIČ:RV OPTIMIZEM. Minister upa, da bo reparacljsko vprašanje povoljno rešeno. Po njegovem mnenju se finančno »tanje stalno sboljšuje. Cim ie sestane narodna skupščina, sprejme najprej zakon o taksah, nato državni proračun, za tem pa novi zakon o davkih. Vse to bo vplivalo, da se redni državni dohodki zvišajo In da se državno gospodarstvo potom itedenja privede v red. Radi tega moremo mirno gledati na Ouktuaeljo kurzov na boni. Ifalifanska verzija o reškem SPORAZUM SE NI DOSEŽEN? — SPOR MED OBEMA DELEOA. CIJAMA. Blm, 18. avgusta. J. cTrlbunas doznava i za, da bo imel dr. Rlbaf priliko, po sveto. lz Roke, da se v poluradnlh Jugoslovanskih krogih Izjavlja, da leži glavni vzrok zastoja pri pogajanjih paritetne komisije v Rimu t tem, ker Je prlšol šel jugoslovanske delegacije dr. Ribaf na zadnji seji v spor s italijansko delegacijo glede vprašanja roške trgovine. Temu nasproti zatrjujejo na rimskih kompetentnlh mestih, da ni med obema delegacijama nobenega spora ln da napreduje delo paritetne komisijo tako počasi le vsled detajlne obravnave posameznih vprašanj. Pogajanja, ki so se ves (as vodila v prisrčnem tonu, niso zs nedoločen čas prekinjena, temveč Jo nastala le kratka pav- vati ss s svojo vlado o temeljnih vprašanjih v Rimu doseženih sporazumov. Vest o začasni ureditvi reškega vprašanja Je še preuranjena. Pač pa sl pri. zadeva italijanska vlada preskrbeti za Reko gospodarskih In flnancijelnlh od. redb, ki bi omogočilo obnovo promota, Broz ozira na gornjs vesti je po informacijah vašega poročevalca skoraj gotovo, da bo dr. Ribar odstopil, kar zopeti potrjujo resničnost vesti o konfliktu z italijansko delegaoljo. Tudi v Italijanski delogacljl pride aa mesto »astopnika Gentillja senator Sclalola. Francoski odgovor Angliji izgolovljen IZROČI SE V PONDELJEK. - FRANCIJA PRIPRAVLJENA OMILITI ZASEDBO PORUHRJA. Pariz, 18. avgusta, s. Francoski odgovor na angleško spomenico bo le v pondeljek dopoldne odposlan v London In najbrže ge Istega dne objavljen. Odgovor bo predvsem poudarjal, da bo Francija takoj omilila zasedbo Poruhrja, čim preneha Nemčija s pasivnim odporom. Komisija Inženjerjev se spremeni v običajno kontrolno komisijo, vsi Izgnani nemški železničarji In uradniki pa bodo repatrl-IranL Berlin, 18. avgusta. J. Is Pariza poročajo: Poincare Je odposlal načrt francoskega odgovora Angliji v Bruselj, da bo belgijska vlada mogla zavzeti svoje stališče ter predlagati event predloge. Tukaj se pričakuje besedilo belgijskega odgovora. Francija Ima Istotako pravico predlagati Izpremembe. Oba odgovora se bosta odposlala v pondeljek ali v torek v London in se bosta nato objavils. REPARACIJSKA POLITIKA AMERIKE London, 18. avgusta, j. Državni dopar-tement Zodinjonlh držav je dal svojim zastopnikom v zavezniških državah nastopno Informacije o ameriški reparacijskl politiki: 1.) Ameriška vlada Jo mnenja, da js najboljša pot za rešitev reparacljskega probloma ponovna ocena plačilne mož-noBtl Nemčije. 2.) Ameriška vlada bo dodelila odboru nemških strokovnjakov lastnega posvetoval ca. 8.) Ameriška vlada si pridržuje pravico, da nastopi zaradi osiguranja svojih pravlo glede zavezniških dolgov ln kritja zascdbenlh stroškov proti vsem sklepom, kl bl se event storili v reparacii-skem vprašanju v. njeno škodo. Uradniški zakon Beograd, 18. svgusta. r. Uradniški zakon, kl ga Je kralj te podpisal, be objavljen r »Službenih Novinah* L septembra ln bo stopil takoj t veljavo. Do tega roka bodo zbrala vsa ministrstva vse potrebne podatke o člnovnikih ln njihovih kvalifikacijah ln Jih Izročila ministrstvu pravde kot Izvršilcu zakona, kakor Je določeno v zadnjem člena novega uradniškega zakona. MORNARSKE DEMONSTRACIJE PROTI STAVKOKAZOM. Beograd, 18. avgusta, p. »Pravda« poroča Iz Bakra, da Je v Bakru prišlo do velikih demonstracij, ko |e vozli mimo neki parnik. Navzoči mornarll so protestirali proti stavkokazom. Posredovati le morala policija. Vlsda in Triglav Prepoved izletov Orjnne. Beograd, 18. avr"'tn. p. Minister notranjih poslov dr. i' 7 je Izdal odredbo pokrajinski upravi v i.jubljani, naj prepove Orjuni vsakršne izlete na Trlglsv. Tn nnredba notranjega ministra je izzvala v vrstah beograjskih rodoljubov veliko ogorčenje, ker je radikalna vlada dopustila sramoto, da Italijanske čete prehajajo našo mejo ln rnzobešajo svojo zastavo na našem ozemlja. VLADA NA EVHARISTICNEM KONGRESU. Beograd, 18. avgusta, p. Nocoj le odpotoval v Zagreb na evharlstlčnl kongres minister ver dr. Janllč, kl bo po kongresu tmd konferenco s škofi katoliške cerkve v naši državi. skega Naroda* so morali demokrati zopet ugrizniti v kislo jabolko ter na praviti volilni kompromis za Ljubljano, ako niso hoteli pustiti mandata komunistom ln klerikalcem. NNS je bila pri tej borbi zelo pasivna ln ni druze-ga žrtvovala kot ime svojega kandidata. Po zmagi radiltalcev pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah se Je NNS začela hitroje nagibati na stran vlasto-držcev. Predsednik NNS dr. Karel T r i i 1 e r je v načelstvenl soji svoje stranke naravnost predlagal, da naj se NNS združi z radikalno stranko. Na uvidevnosti radlkal-cev, ki so spoznali, da jim razven »Slovenskega Naroda* in ambicij njegovih kolovodij NNS ničesar ne more prinesti, se je potopitev starinske stranke v radlkalijo Se odložila. NI pa zapustil »Slovenski Narod« te začrtane poti. Postal je skrit, toda najbolj vnet in docela slep zagovornik velesrbskega kuluka. To, kar uganja sedaj »Slovenski Narod«, ni več podpiranje velesrbske radikalne vlade, marveč čisto navadno in jmusno lizunstvo ter su- ženjstvo. Največje zlo leži pa v tem, da namenoma ln hotoma vara slovensko javnost ter s potvorbami dejstev ter z lažnjivira! premisami ustvarja razpoloženje za velesrbsko radikalsko stranko, ki jo hoče utibotapl-nepoSten način zato, da bi nepoSte način zato. da bi par gospodov okoli »Slovenskega Naroda* zopet zlezlo na zeleno vejico. 2eleznlčar]l In državni nameščenci sedaj lažje razumejo zlobne ln zahrbtne napade »Slovenskega Naroda« na njihove socialne interese, ostali Slovenci — kl Jih čaka Ista usoda kakor železničarje — pa lahko uvldllo kako opasno In tujim z a v r a t n I m svrham namenjeno Je postalo nekdaj tako vzorno glasilo slovenskih naprednjakov. »Slovenski Narod* Je prenehal biti glasilo Slovencev. On Je danes slepo orodje korupt-nega ter protisloven«kega velesrbskega filma. Kdor noče, da bo ž nJim vred prodan, naj sc pravočasno otrese Izdajalskega "..*i 1Ya »S 1 oy. Naroda*. Gozdarski kongres v Lluhlšani Beograd, 18. avgusta, p. V ponedeljek 20. t m. se v Ljubljani otvorl tretja glav-| na skupščina Jugoslovenskega lumarske-ga udruženja. Predsednik kongresa bo 1 baron MIlan TurkovIČ, tajnik pa Ing. MIlan Marlnovld. Kongresa se udeleži veliko število himarjev lz vseb delov naše države, U so večinoma danes odpotovali v LJubljano. Od strani ministrstva i um se udeleže kongresa načelnik Milorad Stanojkovtd, Slavoljub Ilič, ministrski svetnik Zvonko Spengl, inšpektor Vuko-tič in Lujo Novak. Zelo verjetno je, da bo prisostvoval kongresu tudi minister šum Srsklč, kl se sedaj mudi j Rogaški SlstinL Praga, 18. avgusta, d. Iz Češke so odpotovali na Jugoslovenski Sumarski kongres t LJubljani delegat poljedelskega ministrstva dr. Slmal, predsednik zveze čeških gozdarjev Inž. Bedflh FOrst tn Inž. Males, KRALJEV POVRATEK NA BLED. Beograd, 18. avgusta, p. Danes popoldne ob 16. se Je krall Aleksander vrnil v Topčlder, odkoder je tako) odpotoval na Bled, kamor prispe Jutri opoldne. PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI V SRBIJI. Beograd, 18. avgusta, p. Zanimanje za jutrišnje občinske volitve v Beograda Je doseglo vrhunec. Ves Beograd le prelepljen s plakati. Radikalci se poslužujejo najsramotnejšlh sredstev. Sinoči so razširili lalzlflclrane letake, v katcuh poživljajo zastopniki meščanskega bloka, naj glasa je jo za radikalce. Radikalci so odposlali avtomobile v vsa kopališča ln letovišča, da pripeljejo V Beograd k volitvam njihove pristaše. OMLADINSKI SPOPADI V NOVEM SADU. Novi Sad, 18. avgusta, r. Nocol okrog polnoči javnost, da se žo enkrat Bprijazni z dejstvom, da je postal avtomobil BploSno prometno sredetvo in da se z njim n» vozijo ljudje več samo za zabavo po svetu. Skrajni čas je, da začne prebivalstvo, zlasti ono po dežoli, samo bolj paziti na sebe, na Bvojo živino in vozila. Cestni policijski red naj vpoštovajo tudi vozniki, ki naj vozijo vedno, zlasti pa na ovinkih, ob levi strani coste in naj imajo ponoči predpisane svetiljke. Potev bo mnogo nezgod odpadlo. Apeliramo tudi na orožništvo na dole-II, da posvoti svojo pozornost tej zadevi in da napravi tudi v tem oziru boljši red. S tem bo več pripomoglo k pr«' prečenju nesreč, kakor pa b pretirano vestnostjo pri ovadbah po mnenju bhil-bujočega orožnika prehitre vožnje. R®» prenaglo vožnjo, zlasti skozi vasi, tu« mi sami odločno obsojamo. Ravno taM odločno pa ee moramo zavarovati pri" tomu, da preganjajo ponekod varnostni organi naše čiano že načeloma vsled ne-umevno antipatije do avtomobilizma. Proti temu so bomo znali vsak čas Pn' memo braniti. - Zveza šoferjev v Sloveniji. Priloga „Jutru" St. 103 dno 10. avgusta IV'13. Domače zadeve Javno vprašanje prirediteljem in predsedniku V. katoliškega shoda Ni tega še pol leta, kar la v veleiz-iajniškem procesu v Monakovem prišel na dan tajni spis, ki Je pred vsem svetom pojasnil strašno dejstvo, 'katero se je prej samo domnevalo, zdaj pa Je postalo očlvldno. Avtentično se Je objavilo brzojavno ^Jno poročilo tedanjega bavarskega poslanika pri rimski kuriji, ki se bavi z yojno napetostjo julija 1914. Poslanik poroča, da se le rlmskt papež izjavil od-lolno proti Srblil In srdito povdarjal, da upa, da to pot Avstro-ogrska ne odneha. To poročilo, kojega vsebina Je bila znana dunajskemu in berlinskemu dvoru že poprej, Je bilo skrbno prikrivano do poslednjega časa. Jasno Je, da Je bila papeževa beseda za Franca Jožefa tehtna. Iz tega dejstva je tudi pojasnjeno, zakaj Je rimski papež med vojno na vso moč podpiral centralne sile ln hotel ra vsako ceno rešiti Avstrijo ln Habs-buržane. Na dnevnem redu V. katoliškega shoda se nahaja med drugim »udanostna izjava papežu« ln «papeška himna«, kakor tudi pobožnost vojakov Iz svetovne vojne v cerkvi Sv. Petra. Vprašamo prireditelje, predsedstvo In Ddeležence «V. katoliškega shoda«: 1.) Kako se more pristaš Kristove ve-te, ki po evangeliju širi ljubezen In bratstvo, poklanjati Instanci, ki Je sopovzro-čiteljlca krvave vojne? 2.) Kako se more papežu poklanjati državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko Je pa rimski papež žeJel pogin Srbiji, vojsko proti njej In Jo ves čas oviral osvoboditev Slovanov izpod avstrijskega gospodstva? 3.) Ali se ne sramujete žrtev vojne, tlastl pa vojakov, ki so morali, blagoslovljeni od katoliških škofov, ki so žo-lell smrt vsem sovražnikom t. J. svoji današnji državi, iti v bratomorilsko vojno; ali morete poklonstvo papežu zagovarjati pred invalidi in vojnimi sirotami? Uubllana, 18. avgusta 1923. Evangelskl, ne rimski katolik. Strašen pojav StevDo otrok je vsako leto manjše. — Prihodnje šolsko leto sa zatvorl v Srbiji sto razredov na osnovnih šolah! V ministrstvu prosvete Je bila sestavljena posebna komisija, z nalogo, da uredi podatke o tem, koliko število otrok bo Slo prihodnje šolsko leto v osnovno šolo. Rezultat dela komisije še nI znan, vendaT se da soditi že sedaj, da ne bo povoljen ln da bo treba vnovič konsta-tirati veliko nazadovanje rojstev. O tem vprašanju je da! g. Jovan Jovanovič, načelnik v ministrstvu prosvete, sotrud-nlku »Politike« naslednje podatke: »Brezdvomno Je eno najtežjih vprašanj, ki zadaja državi velike skrbi, vprašanje padanja porodov. Težka posledica dolgoletnih vojn se začenja pojavljati v eni najstrašnejših oblik in predstavlja težko zlo. Ta žalostni problem so Javlja v vseh državah, ki so se udeležile 7adnje vojne, posebno pa se to čuti v Srbiji In Crnl gori, ki sta v vojni največ trpeli. Samo po sebi se razume, da puščam ob strani Francijo, kjer Je treba padanju rojstev Iskati druge vzroke. Vojna morija se krvavo maščuje sedaj. Ali to še ne bi bilo največje zlo, ko bi fiiii vsaj povojni zakoni rodovitnejšl. Toda temu ni tako. Mladi ljudje, ki sklepajo zakone, menda prav malo ali nič ne marajo otrok. In ako dobro pogledate, boste zapazili, da se tudi pri nas uvaja oni znani aH strašni francoski sistem dveh otrok. Proti temu sistemu, ki vodi k depopulaciji In končno tudi propasti celega naroda, se bori francoska vlada že decenlje. Iskati vzroka temu zlu, le resnično težka stvar. Ali so temu vzrok slabe materijalne prilike, ali bolno povojno stanje In končno ali so to tudi kaprico modernih žen, ki želijo biti vedno elegantno in sveže, na to Vain ne bi znal odgovoriti. Trdno pa verujem v to, da bo zdrav duh našega naroda končno premagal to bolestno stanje. Kar se tiče števila otrok, ki staptjo v septembru na novo v osnovne šole, Je to število proti lanskoletnemu naravnost neznatno, tako, da se bo moralo zapreti čez 100 oddelkov samo v Srbiji. Število novih učencev )e za 70 odstotkov manjše od števila pred vojna In ako boste enkrat posetlll osnovne šole v Beogradu, ako bo šlo tako dalje, ne boste več slišali onega nedolžnega vpitja, ki Je nekdaj ogluševalo ln delalo tako dražesten vtis na vsakega posestnika.* Židovski kongres v Beogradu V Beogradu se Je vršil 5. avgusta kongres židovskih omladinskih organizacij iz cele države. Udeležili so se ga delegati ž!' ivskih društev ls vseh pokrajin. Ker v Sloveniji takorekoč tidov sploh nimamo, se za take prireditve Jako malo zanimamo. Vendar pa igrajo židje po drugih pokrajinah, osobito v Ilrvatski-Siavouiji in Vojvodini, tako važno vlogo v ekonomskem pogledu, da ne moremo iti molče preko židovskih problemov, ako so smemo tako izraziti. Zato naj opozorimo na nekatere zanimive ali značilne pojave na tem kongresu. Ena glavnih točk na kongresu je bil razgovor o židovski kolonizaciji Palestine. Neki Oton Rechnitzer Jo dejal, da s» nahaja med novimi kolonisti v Palestini tudi nekoliko tlsočev Židov iz našo kraljevine. Da ne bi ostali izolirani, je predlagal, da se tam osnuje jugoslovan-eko-židovska kolonija. Zionist Ilochsln-ger iz Zagreba je v navdušenih besedah poveličoval moderno povračanje Židov v Palestino, naglašajoč osobito okolnost, da so novi prebivalci obljubljene dežele visoko Izobraženi ljudje. Zakaj veliko število Studontov Židov je pustilo svoje študije ln odšlo v Palestino. Podobnih slučajev je mnogo tudi med drugimi stanovi, ln velike množine trgovcev, uradni kov, zdravnikov in inženjerjev se je podalo v Jutrovo deželo, da pripravijo lepšo bodočnost onim, ki še pridejo. Gotovi so že načrti za elektrifikacijo Palesti. ne, ki bo postala v relativno jako kratki dobi moderno urojena židovska država. Burni aplavz Je sledil temu govoru. Se mnogo zanimivejši pa Je bil nastop vojvodinskih delegatov, osobito Rudolfa Fllippa lz Novega Sada. Ta Jo kot eks-tremni zionist, to Je židovski nacijonaiist napadel osobito srbijanske Žide, ki so znani po svojem odporu proti židovskemu nacijonalizmu in ki so se vedno, oso-Oito pa n. pr. med vojno obnašali prav KOt najboljši pravi Srbi. V ostrem, jako žolčnem nemškem govoru je Filipp napadel vse one, ki, kakor pravi on, negirajo svojo židovsko narodnost, osobito srbijanske. Srbi izraelitske vere po njegovem sploh ne eksistirajo, oni so izda-j-ici in pravi Žid jih mora prezirati. Zidje so samo državljani te države in potrebno je, da se kot narodna manjšina poslužijo tenžermenske mirovne pogodbe. Dočim Je že med tem govorom bilo mnogo bučnega ugovarjanja, je bil kra-val ob teh poslednjih besedah tolik, da je »oral predsednik Filippu vzeti besedo. Sicer se je velik del delegatov iz Vojvodine strinjal z njim, vendar je večina kongresa izjavila, da so ne identificira t Filippovimi izvajanji. Večina ži- aovikm delegatov Je tedaj zavrnila sks- trnmno nacljoualno-židovsko stallMe, ki hoče, da ss vžlvijo vsi židje v položaj narodnih manjšin v državi, prav kakor Nemci aH Madžari ali drugi. Tem na-•protua struja, takolmenovanl asimUantl so med njimi 8e v večini. Kako se bo nadalje razvijalo razmerje med ildi zionist! in Židi asimilantl v naši kraljevini, bomo še poročali o priliki. Stanovanjski škandal na državni realki v Mariboru Ko smo letos koncem junija vpisovali sinove in hčerke r prvi razred državne realke v Mariboru, so nam naenkrat rekli: »Četudi so dečki in deklice napravUi sprejemni izpit, ne vemo, ako jih bomo mogli sprejoti v prvi razred, ker nam manjka prostorov.* OsupnUa nas je tudi v časopisih objavljena notica, da v Jeseni ne bo na mariborski renlkl sprejemnih izpitov za prvi razrod, ker bodo vsled pomanjkanja prostorov morali celo zavrniti več učencev, ki so že v juniju z ugodnim uspehom prestali sprejemno izkušnjo. Zanimali tmo Be, kako je • šolskimi prostori na realki in ali so res na noben način ne da odpomoči pomanjkanju šolskih sob, in zvedeli emo naravnost neverjetne roči, ki pa so žal resnične tn ki izzivajo strogo brezobzirno obsodbo prizadetih nižjih in višjih oblasti. Realka ima vsega skupaj 9 pravih učnih sob. Lansko leto jo bilo na zavodu 13 razredov; manjkalo so toroj 4 učne sobe. Tiste nesrečne štiri razrede, ki niso imeli lastno sobo, so nastanili v fizikalni dvorani, v kemični dvorani ln v dveh risal-nlcah, to je v prostorih, ki bi morali biti prazni in vedno na razpolago za fizični, kemični in risalni pouk. In tako se je začelo preseljevanje razreda v razred. Trpel Je pil tem pouk v oMe, zlasti pa pouk v fiziki, kemiji In r risanju, to je v predmetih, ki to na realki najvažnejši. Pojavile so se še druge neprilike, razni pred-moti so se morali nastaviti na popoldne ln ravnatelj je imel pri sestavljanju urnika take težkoče, da jih pri najboljši volji ni mogel premagati. A vse te nepotrebne homatlje, sitnosti in neprilike bi bs bUe dale odstraniti, ako bi imele pristojne oblasti koHčkaj dobre volje. V realki je tudi ravnateljevo stanovanje, ki obstoji lz peterih sob. Kdo pa Btanuje v tem stanovanju? Morda ravnatelj? Ne, in ao tudi ne poteguje zanj, cado-voljon jo b skromno zasebno sobo. Tam Btanuje že več let sedaj upokojeni podpolkovnik g. Sernec. Ravnatelj Jakob Zupančič In njegov namestnik prof. Luka Brolih že dve leti neprestano delata vlog, da bi ae omenjeni gospod preselil in bi ce izpraznjeno stanovanje z neznatnimi prezidavami priredilo za učne sobe. Neštete prošnje so šle na mariborski magistrat, ker je roalčno po-slopjo občinska last. Županstvo vedno odgovarja: »Smo le nakazali podpolkovniku drugo stanovanje.* Ns gre nam tu ca osebo g. podpolkovnika Sernlca, ampak le ca stvar, za razvoj našega šolstva ln tu moramo reči lamo eno? postopanje pristojnih oblasti in činiteljov v gornjem vprašanju je škandalozno. Prizadeti starši smo lahko ogorčeni nad tako malomarnostjo in cinično brezbrižnostjo tistih, ki bi lahko ukrenili, da se navedeni prostori prirede ca šol-Bko namene, ca katere so bili postavljeni, in da se naši mladini omogoči vstop v realko, v zavod, do katorega imamo vso zaupanja. — Prizadoti starši. Kulturni pregled Ruski moskovski komorni teatr v Berlinu V berlinskem »Lessingtheatru« se je te dni vršila prva predstava moskovskega komornega gledališča. Gosti so uprizoriU »Princezo Turandot*. Kritik Erich Vogo-ler poroča v »BerHner Tagblattu* o premieri sledeče: »Po Stanislavskom, po Tairovu, evo nam Koinornikov! Sami pravijo o sebi, da izhajajo od Stanislavskoga in da delajo, kar dola Tairov. To je sicer Tairov, toda Tairov brez estetskih težonj, brez patetične progamatike, brez teoretiziranja. To je enostavno gledališče, razuzdano, svobodno, veselo, parodistično gledališče. To je komedija, kabaret, balet, cirkus, modra ptica, karusel s spremljevatijem orke-strlona, z izkrivljeno geometrijo v fraku, z resami beloga šala mesto brade, z eks-temporl in Improvizioijami, bufonerijaml In klovnerijaml. Toda v vsem tem igralci živijo. Živijo s fantazijo in humorjem, z bujno grotesknostjo in barvo, z živim gibanjem In tempom. In 7. umetnostjo, s treningom Stanislavskega, z disciplinira^ no rutino baleta. Vsak zamah, vsak skok je na mestu. To je Bkratka italijanska Commedia dell'arto — prestavljena na rusko. Pisec »Princeze Turandot* Carlo Gozzi je napisal parodijo. Toda Rusi predstavljajo parodijo te parodije. V eni plesni vložki dajejo colč parodijo svoje parodi-zirane Gozzijevo parodije. Sala 6e prenaša in gledalec 6e valja ob njej. To je prav za prav nihilizem humoristične uprizoritve. Rusi so zgradili svojo igro na Junakih italijanske gledališke improvizacije, na Pantalonu, na Tartagli, na Truffaldinu in na Briglelliju. Rusi potencirajo marijone-te v marijonetah samih, toda vkljub temu so ti stvori polni življenja. Režiser komada je Vahtangov, ki je sicer nedavno umrl, ali čigar duh še ved- no živi v tej naštudirani igri. Uprizoritov je bila bujna v fantastiki in edinstvenosti, v grupiranju ter v kretnjah, izdelanih do poslednjih tančin. Kdor je videl uspehe Vahtangove trupe, jo takoj spoznal, da ta skupina ne igra lahko samo Cohova, temveč tudi Maeterlincka* Za predstavo opere »Nižava*, ki jo priredi Narodno gledališče v čast udo-iežencom kongresa Jugoslovenskega šu-marskega udruženja v torek dne 21. avgusta ob 8. url zvečer, so pri blagajni v opernem gledališču v pondeljok (20. avgusta) in torok (21. avgusta) od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne ter pol uro prod pričetkom predstave še na razpolago partemi, balkonski ln galerijski Bedcži kakor tudi stojišča. Koncert Kovač-Matačlč. Danet nedoljo dne 19. avgusta koncertujeta v Rogaški Slatini naša rojaka g. Leopold Kovač, tenorist kralj, opere in g. Lovro Matačič, knpelnik kralj, opere v Ljubljani. G. Kovač bo pel nekaj jugoslovanskih umetnih pesmi in najpriljubljenejfe oporne arije. G. Matačič pa zaigra d»-e efektni klavirski točki. Na izredni užitek opozarjamo posetniko zdravilišča. Dela Milana Petka v Rogaški Slatini. Akademični slikar MIlan Petek iz Slovenske Bistrice, dobro znan v dunaj skih umetniških krogih, namerava prirc diti razstavo Bvojih pastelov v Rogaški Slatini. Novi načelnik umetniškega odelenja v beograjskem ministrstvu prosvete gospod Rista Odavič, književnik in bivši narodni poslanec, je že nastopil svojo mesto. Dosedanji načelnik g. Branislav Nušič je, kakor znano, na lastno prošnjo upokojen. Kolektivna Izložba karikatur Iz cele Jugoslavije v Beogradu. V krogih beograjskih karikaturistov so jo žo davno pojavila želja ca prireditev kolektivne UloZbe karikatur, na kateri M um zastopani umetniki Ic cele naše državo. Ideja se končno uresniči, ker je pristalo na potrebno pomoč umetniško odelenje ministrstva prosveto v Beogradu. Milenko GJurK v »Prager PressU Priloga praškega dnevnika »Prager Pres. se* je v zadnjom času prinesla tri lesoreze zagrebškega grafika Milenka G. Cju-riča iz olkla »Delo*. Nekatere sUke iz tega cikla so le prej izšle v angleški reviji »The studio*. 60letnica smrti Luke Botlča. 28. t. m. potečo 60 let odkar je r.atisnil oči pesnik Luka Botič, rodom iz Split*. Botič, katerega dela je svojčas Izdala »Hrvatska Matica* v posebni lcnjigl, je umrl v Diahovu, pokopan pa je na Marjanu pri Splitu. V Splitu bo na obletnico Botičov« smrti maša cadušnica, prvo nedeljo nato pa narodno romanje na pokojnikov grob, kjor so odkrije pesnikovo poprsje. Nov glasbeni mesečnik. V Zagrebu je začel Izhajati nov mesečnik ca glasbo »Jugoslovanski MutiSar*. Uredništvo, uprava in ekspedicija se nahajajo ▼ Zagrebu, Vojnlčka ulica 18. Mesečnik uroja Josip Faletič, tiska pa ga Zvezna tiskarna v Celju. Uprizoritev stare hrvatske cerkvene drame. Od 17. t. m. do 20. t. m. se bo v Zagrebn predstavljala stara hrvatska cerkvena drama »Zrtva Abrahamova*, katero sta napisala Vetraiič In Derlič. Glasbene komade ca spremljavo je kon-poniral dr. Božidar Sirota. Pri uprizoritvi bo v igri sodelovalo 260 oseb, pevski »bor pa bo obsegal 150 ljudi. Sodelovali bodo v njem člani »Oratorljskega zbora« cerkve iv. Marka, vsi cagrebški cerkveni pev6kl chori In pevsko društvo »Branimir*. Solo-partlje bosta izvajala ga. Trbuhovičeva ter gg. dr. Benkovlč in O. K. Kolb. Nova knjiga »Zabavne biblioteke*. Zabavna biblioteka v Zagrebu je izdala t vrsti svojih publikacij novo knjigo, roman Clauda Farrerea »Gospodična Dax«. Claude Farrere, katerega smatrajo za za-konitoga naslednika slovitega Pierra Lot-tija, obdoluje družabno življenje sodobnf Francije ter je tudi v našem jeziku znan po' nekaterih prevodih. V »Gospodični Dai* opisuje Farrere rezultate domač-vzgoje, ki se vrši broz roditeljske Ijubo-ni. Dekle, kateremu nista oče in mati nikoli dala lepe besede, se uda prvemu molu, ki ji obeta ljubezen. Roman je polu zanimivih mest In Btane v knjigotrlstvu 18 Din. Preureditev praškega »Narodnega dl-vadla*. Praško gledališče »Narodni di-vadlo« se preureja. Prenovi ae proscenii-ski portal, postavi ee nov lekiznl oder. preuredi 66 orkester itd. Gledališče so izpopolni z vsemi tohničnimi potrebščinami najnovejšega časa in bo renovirano do začetka nove sezone. Relnhardtovo privatno gledališč?. Maks Rcinhardt priredi v Bvojem privatnem gledališču na gradu Leopoldakrou pri Salzburgu 20 t. m. predstavo Moliero-vega »Namišljenega bolnika*. K uprizo ritvi bo imel dostop lo omejen krog povabljencev. V glavnih vlogah nastopijo: Pallonberg, štirje Thimmingi, Ilansi Nieso in Egon Friedell. Romalo Rolland v Salzburgu. Ro-main Rolland, slavni francoski posnik in pacifist, so mudi sedaj v Salzburgu, kamor jo prišol prisostvovat tednu modna rodno komorne muzike. Kakor znano, se tekom avgusta vrši nadaljevanje prvega mednarodnega koncertnega tedna v ta mošnjem »Mozartcumu*. Prihodnje leto bodo komorne produkcijo mednarodno glasbe v Curihu. Nova drama M. Nchajeva. Hrvatski listi poročajo, da so sredi nove gledališko sezono v Zagrebu uprizori pasijon aka drama pisatelja dr. M. Cihlara-Nehajo-va »Apostol Judož«. V drami bo zaposli-no vse osobjo zagrebškega odra. Nchajev proslavi ob tej priliki 251otnico svojega dola kot dramatik in gledališki kritik, Beograjsko pismo Beograd, sredi avgusta. Blagor vam vsem, ki ste že v naj-ttežnejši dobi svojega življenja tistemu slavnemu receptu slavnega slovenskega pesnika: »živi se brez plenka ob petju kot ptiči* brez sentimentalnih ceremonij obrniU hrbet in trezno raču-naje takoj presodili, da je mosnjiček, poln cvenka, prva in glavna stvar na svetu, petje pa nič, — trikrat blagor vam posebno v tej težki epohi linearnega povečanja davkov, kuluka, kislih kumaric in počitnic, ko sanjate sedaj srečni in zadovoljni v Eldoradu Blejskega jezera in njegove okolice, drugi v kakšnem drugem nič manj lepem, tihem in senčnem kotičku pod okriljem srebrnobleščečih Julijskih Alp, tretji foj, za vami si želi moje srce!) ua obali Jadranskega morja, v balzamični dalmatinski klimi, v Dubrovniku, Splitu—na Bačvicah, Firulah! Trikrat blagor vam vsem, vam rečem še enkrat, vi srečni nepoetični in amu žični nošnjičkarji, kajti mošnjiček, vaš bog, je tako dobrohoten: sive puščave vam spreminja v zelene oaze, temo v svetlobo, greh v čednost, krepost . . .; in kar je glavno: ljubeznivo skrbi, da se Še vselej o pravem času umaknete pra-šini mestnih ulic, da je povečini šo ne poznate, posebno ne pražine, kakršna je poleti v Beogradu . , . Take misli obidejo včasih na beograjski kaldrmi trudnega popotnika, zaorašenesa do pasu. po milosti božii poeta, a po ostri sodbi slovenskih kritikov in estetikov in rokomavhov takorekoč tujca na Parnasu. Ne bom razpravljal, kdo ima prav, kajti namenil sem so, da vam napisom nekaj drugega. Kako je namreč zadnjič, ko sva se napotila s prijateljem v najnovejši beograjski hotel »Palas* — lift naju jo dvignil v šesto nadstropje in izstopila sva na prijazni terasi; tu sva so ob čaši piva, ob cigaretah in ob luninem mežikanju izza oblakov zagledala v morje streh in električnih luči pod Beboj, in moj prijatelj, po poklicu poet, je ob tej svečani priliki nehote pričel deklamirati svoje najnovejše, čo nenatisnjene pesmi, z desnico na srcu, levico kakor v protest iztegnjeno proti severozahodu, proti nehvaležni domovini pod Triglavom — kako je torej v ta svečani dogodek nenadoma treščil nesvečan suhoparen dialog ob bližnji mizi sodečih dveh gospodov, dialog, ki sem si ga v mislih točno zabeležil in ki se glasi tako-Ie: Prvi gospod: »Beograd zida, zida; poglej te sive kolose, kako štrle na vseh koncih in krajih iz mraka! Vse to so še nedograjene stavbe. Cez deset, dvajset let bo Beograd moderno evropsko mesto in ne bo več spominjalo na razdrapano turško vas, kakor spominja sedaj. Takrat, mislim, bo tudi v stanovanjskem oziru tu nekoliko drugače, kakor je sedaj.* Drugi gospod: »Motiš se, brat; zidaio se večinoma banke, nalače in hoteli. Pa tudi ako bi se zidale same stanovanjske hiše, bi se stanarina nič ne znižala. Misliš, da bi stanovanja ne mogla biti cenejša že sedaj? Prav tako sedaj kakor čoz deset, dvajset let. Mi nimamo nobenega zakona, ki bi ščitil najemnika, določal maksimum in minimum — to je* Prvi gospod: »Res je! Takega zakona nain je treba. — Ali veš, kolikšno plačo imam kot državni uradnik?* Drugi gospod: »1200 Din mesečno ali pa še manj.* Prvi gospod: »Točno 1200 Din — uganil si. Od tega odštejem prvega vsakega meseca gospodinji nič več in nič manj kakor 600 Din za navadno »luknjo* brez omare, brez vsakega najmanjšega okraska; kakor pusta mrtvašnica jo ta »luknja*, v katero se moram plaziti skozi kuhinjo. Pa ne stanujem sam, veš.* Drugi gospod: »Kdo še stanuje poleg tebe?* Prvi gospod: »Stenice In kuhinjski ščurki.* Drugi gospod: »Tako, tako! To pa ni prav nič prijazna družba. A zakaj si ne poiščeš drugega stanovanja?* Prvi gospod: »Ker conojšega ne morem dobiti nikjer.* Drugi gospod: »A kako živiS — s tistimi soldi namreč, ki ti ostanejo, ko odšteješ enkrat gospodinji gotovo vsoto, potem še posebej za elektriko, za perilo, za čevljarja, krojača?* Prvi gospod; »Ha - ha. ti še izprašuješ! Natoči mi rajši v kozarec vina in bodi tiho! To, kako živim, je še zame največja uganka. Samo toliko vem, da jo danes 15tega ln da nimam v žepu niti ficka več . . . (Tiho, šepe-taje): Prijatelj, aH mi posodiš do prvega 100 Din?* Drugi gospod (zazdeha široko do ušes): »Ti!* Prvi gospod: »Kaj?« Drugi gospod: »Kako sl pa danes dolgočasen, čovečuljak! (Natakarju glasno): Plačam, plačam!* Prvi gospod: »Ha - ha - ha!« Drugi gospod (še glasneje): cPlačam!« (Vstaja.) Prvi g o s p o d (so še vedno smeje): »Midva, dragi moj bankir, sva že rešila stanovanjsko vprašanje! (Sam zase): Pa naj še reče kdo, če ni uganka, živeti v teh »bratske vzajemnosti* polnih časih?!* — Kajne, dragi moji, da se potemtakem nič ne čudite, ako se je mojega prijatelja spričo tako neestetičnega dialoga polotila bridka žalost? Njega, rahločutnega pesnika po poklicu, je minilo v enem samem treuotku veselje do deklamiranja, levica mu je omahnila s prsi na kolena, desnica, prej iztegnjena, so je v loku približala čaši in jo dvignila: »Pij! Na tvoje zdravjo!* Trčila sva in izpila iu bila oba enih in istih misli. Da ni namreč mošnjiček tisti bog, ki naj odreši človeški rod, da je rešitev vse drugje — v naših srcih samih. —v« Tekme Sredin praznik je stal v znamenja raznih tekmovanj, napovedanih ln nenapovedanih. Smo ua višku kopalne sezone. Naša kopališča izkazujejo rekordne štovUke obiskovalcev, zlasti mladine, ki prireja v svoji borbonoati improvizirane tekme v plavanju, Eku-kanju, porednosti, nagajivosti itd. 01 teh prilikah se vrše še drugo tekme, pri katerih zmagovalca ne mika spori-sko geslo « »vietori laus* in rajšo viti;, da ostanejo njegovi uspehi prikriti in nevidni javnosti, kor želi uživati plodove svojega truda in svoje zmage nad svojimi konkurenti med štirim; očmi. O takih tekmah bomo torej tudi mi molčali tor podali raje nekaj podrobnosti o napovedanih športnih tekmah zadnjega praznika. Ob Ljubljanici se je ob prccej slab: organizaciji vršila plavalna tekma Ilirije in LSK. Za plavalni šport vlada med ljubljanskim prebivalstvom zel veliko zanimanje, kur je lo hvale vreč-no. Toda pomisliti moramo, da gleda1 ci zastonjkarji, ki so napolnili brege ve Ljubljanice, niso napolnili biagaj i obeh klubov prirediteljev. Klubi potr> bujejo sicer tudi moralne podpore ol čiustva, toda od te podpore pač ne morejo kriti izdatkov, ki so zvezani •/. vsako tako prireditvijo. Plačajočiii gledalcev je bilo bore malo. 2alibog jo SK Primorjo bojkotiral to plavalno prireditev, ki jo bila zamišljena kot ne. kaka urelzkuinja za prvenstvene tek- Ez življenja in sveta Stare in nove slike Znano dejstvo je, da slike modernih mojstrov mnogo hitrojo propadajo, kakor klasični umotvori. Neki francoski komik jo sploh izjavil, da modornih slik v kratkem več ne bo. Potemnolo bodo in r.iz-pokale, platno pa se bo izjedlo samo po tebi. Kaj je vzrok tomu? Komične barve. Dandanašnje kemične barvo razjedajo platno kakor rja žolezo iu zelenica baker. Zrak in svetloba vplivata na komično sestavine v taki meri, da so z veliko naglico razkrajajo. Sliko popokajo in ostare in cjih slavo je kmalu konoc. Toliko opisovana in občudovana Manc-tova slika v pariškem Louvru »Olimpia« je že popolnoma potemnela. Direktorij ♦Louvra« je klical na pomoč proti propadanju najboljše veščake, toda nihčo mu ni vedel svčta. V nasprotju z modornimi slikami se drže stare podobo, zlasti umotvori iz renesančno dobe, 6ijajno. Tudi slike iz srednjega voka ter iz časa starih Egipčanov in Grkov so navzlic dolgemu obstoju krasno ohranjene. Umetniki v starih, davnih časih so uporabljali za slikanje barve iz mineralnih izdelkov in neko vrste gumi, ki jo povzročal, da so barve ostale neizpremenjeno. V nasprotju s svojimi predniki uporabljajo dandanašnji slikarji olje in komične barve, ki sestoje iz železnih oksidov, kombinacij broma in aluminijskih silika-tov. Posledice teh sestavin se kažejo v tem, da slike že po par lotih ostarijo, po-tomne in začnejo propadati tor pridejo polagoma ob vrednost. Usoda potopi) enih ladij O usodi potopljenih ladij podaja nek francoski znastvcnlk pojasnilo, ki utegne zanimati tudi širše kroge, kaltl splošno je razširjeno mnenje, da o potopljenih ladijah sploh ne vemo ničesar. Temu pa nI tako, odkar so znanstvene ekspe-dicllc začele razkrivati In proučevati tudi morsko dno. Kar se tiče hitrosti potapljanja, moramo razlikovati lesene ln železne ladje. Ako lesene ladje niso težko natovorjenc, se ne pogreznejo morebiti navpično, marveč sc gibljejo nekoliko časa sem-tertje, dokler končno približno še le čez četrt ure brez posebnega potrcsljaja dosežejo dno morja. Drugače pa je z razbito ladjo, kl je natovorjena s težkim že-lezjem, morebiti z železniškimi tračnicami. V tem slučaju prileti ladia v par minutah s tako silo na dno, da stene popokajo in se razbiti ostanki kmalu pojavijo na površju. Razbita železna ladja se naglo navpično pogrezne In če se na dnu popolnoma ne razbije, se vsa) trup ladje močno vdolbi. Drugo vprašanje, ki Je splošno zanimivo, pa Je: kakšna Je usoda takih ladij, ki leže na dnu oceana? Potapljači bi se morali požuriti, ako bi hoteli najti razbito ladjo še kolikor toliko neizpremenjeno. Kajti v kratkem se vgnezdijo v njei milijoni moluskov In morskih rastlin, dočim so vnanje in notranje stene na debelo pokrite z apnom in kremenasto tvarino, ki jo izločujejo maihne morske živalice. V obodu razbite ladje vzraste kmalu cel gozd alg, med katerimi se drve in sučejo neštevilne ribe in ribice. Plast onih živalskih izločkov trajno narašča, dokler ne doseže teže, ki končno razžoie leseno ogrodje. In tako je končno ostala neoblikovana masa okamene-lih reber lesene ladje, ki služI kot pribežališče ribam In krustacejam vseh vrst. Mnogo hitreje kakor lesene pa so ugo-nobljene železne ladje, kl jih razjedajoča morska voda kmalu uniči. O potopljenem železnem kolosu smerno z gotovostjo trditi, da ga morska voda v petdesetih letih popolnoma razkroji. Lesene ladje pa se dolgo ustavljajo razkrojltvl, kar potrjuje dejstvo, da so potapljači pred kratkim naleteli na morskem dnu na španske galllone I11 celo na norman-ske galore, katerih oblika sc le dala še precej dobro spoznatL Mlini na veter in umetni dež na Danskem Država Danska, slavna v literaturi po Shaliespearjevom Hamlotu, v sodobni kulturi pa po vseobči naprednosti, je majhna dežela, ki ima prav majhne količino premoga. Profesor Le Cour, odličen znanstvenik, je koncem prešlega stoletja prišel na originalno misel: da se za pogone v obratih izkoristiti veter. Svoj izum, osnovan na mlinih na vetor, je tako izpopolnil, da z njegovo turbino lahko proizvajaš elektriko za oelo gospodarstvo manjšega obsega. Mlini na veter so jako znana prikazon v Holandiji in Danski. V obeh državah jih uporabljajo za izsuševanje močvirij. Toda turbina na voter jo v danski deželi tokom zadnjih desetletij zavzela narav-nos odlično mosto tudi v tehniki. Turbina je napravljena iz jekla ter služI svoji svrhi z neverjetno dobrim uspehom. Dansko oloktrične centrale si z njeno pomočjo prihranijo ogromne vsote, ki bi jih sicer moralo izdati za premog. Uporaba turbin na veter jo kaj mnogovrstna. Pametni Danci jih izkoriščajo vsestransko. Nekaj navadnega so turbine, ld služijo kot sosalko za dviganje vode lz zemlje. Te sosalko dobavljajo pitno vodo in vodo za napajanje živino kakor tudi vodo za namakanje vrtov in polj. Vzorno dansko kmetijstvo je svetovno znano. Danski kmet s pomočjo takih turbin na vetor in sosalk za vodo upravlja svoje imetje z ogromnim uspehom. Nekaj posebnega je na Danskem umetni dož. Danci epeljojo v nalašč za to napravljene rezorvoarje, kl stojo visoko nad zomljo, veliko množine vode. Kadar nastopi suša, odpro zatvomico — in na zemljo pada umeten dež, ki polagoma in blagodejno namaka vlage potrebno grudo. Poskusi bo dokazali, da se z umetnim dežjem da doseči uspeh treh dobrih žetev. Umetno namakanje na Danskem jo že tako visoko razvito, da obstoje v doželi delniško družbe za proizvajanje umetnega dežja. Pri nas se na tem polju z Danci pač ne bomo mogli kmalu kosati. Najnovejše vesti z Marsa V astronomskih krogih so vzbudile precejšnjo senzacijo najnovejše vesti, ki iih Je sporočil angleški astronom P. M. Ryves, ki se že več let bavi s proučevanjem Marsa s svojim velikim teleskopom na Tenerifi. Ta otok v Atlantskem oceanu Je bil izbran za opazovanje, ker Je tamkai atmosfera dolgo vrsto dni v letu Izredno čista I11 nI v zraku nikakega prahu, ki zelo ovira opazovanje. Profesor Ryves je prišel do zanimivih rezultatov, da je Mars v zadnjem času začel menjati barvo. Popolnoma razločno se vidi skozi orjaški teleskop, da postajajo neke partije bolj bele ln bolj črne, kakor da bi se tajali veliki kompleksi snega. Te izpremembe se popolnoma vjemajo z astro-nomičnlm nastopom zime in poletja na Marsu. Ce je to v resnici sneg, potom mora biti tudi na Marsu zračna atmosfera, a mora biti tudi voda; pogoji življenja morajo biti tamkaj popolnoma podobni onim na naši zemlji. Razen tega Je proiesor Ryves konstatiral, da se ta-koimenovanl kanali na Marsu v zadnjem času zelo Izpreminjajo. Neke partije planeta postajajo od rjavih zelenkaste, potem rumenkaste In končno zopet rjave. Zdi se, da obstoja na Marsu tudi vegetacija. Gospodarstvo Produkcija in izvoz vina v Sloveniji Z državnim prevratom je zastal vee izvoz vina iz Slovenije. S tem so prišli vinogradniki v veliko zadrego ln vladi 80 bilo v teku časa tozadevno predložene številne pritožbe. Z dne 28. junija 1020. je bila sklloana od poverjeništva za kmetijstvo v Ljubljani strokovna vinarska konferenoa, katere so se udeležili vinarski strokovni organi, zastopniki pridolovaloevi zastopniki gospodarskih organizacij in zastopniki vinske trgovine. Konferenoa je imela nalogo, da prouči tedanje Btanje produkcije, vnovčenja in Izvoza vina in da poda primerne strokovne in praktično izvedljive nasvete, liako bi se mogol izvoz vina organizirati. Konferenca je sklenila resolucijo glede olajšanja izvoza vina. Predvsem Be je zahtevala odprava izvozne carine za vino, potem znižani tarifi in olajšave na železnicah pri izvozu vina in sodov in druge ugodnosti v prid vinski produkciji in vinskemu prometu. Zapisnik konforonoe in resoiuoija sta bila predložona s primernim poročilom vsem ministrstvom, v katerih resort spada izvršitev zahtevanih ukrepov. Uspohi niso vidni, izvoz vina se ni izboljšal in razmero vinogradnikov postajajo čim dalje tem bolj neugodne. Slovenija spada mod odlične vinorodne deželo; na njenem teritoriju je 85.000 ba vinogradov, od tega dve tretjine na Štajerskem. ena tretjina na Kranjskem. Ti vinogradi predstavljajo danes gospodarske objekte noprecenljive vrednosti. Na Stajorskem se goji večinoma kvalitetno vino. Vinarski okoliši Ljutomer-Or-mož, Gornja Radgona, Slovenske gorice, Pohorje-Pekre-Sloven6ka Bistrica in Ha-lore so svetovno znani po finih buketnih vinih, medtem ko drugi vinski predeli Slovenje dajejo velike množine priljubljenih vinskih tipov za splošni konzum. Vendar pa vinogradništvo, ki tvori eno najvažnejših gospodarskih panog v Sloveniji, v obstoječih razmerah nikakor ni do-bičkanoBno. Vzroki za ta položaj so: visoki pridelovalni stroški zaradi visokih delavskih plač in visoke cene za obrat potrebnih materijalij in zaradi težkoč pri vnovčenju pridelka. Letna produkcija vinogradov v Sloveniji znaša povprečno 700.000 hI vina. Od tega se porabi 200.000 hI za domači konzum. Slovenija producira torej letno do 500.000 hI vina čez lastno potrebo. Pred prevratom se ja prebitek vinske produkcije izvažal v alpske dežele Avstrijo, posebno v Gradec in sploh na nemško Stajorsko, a tudi na Dunaj in drugam. Izvoz vina iz slovenskih krajev je bil organiziran v Zadružni zvezi v Gradcu, ki je Imela v Gradcu veliko vzorno in založno klet slovenskih vin, ki so se od tod razpečavala dalje. Poleg toga je Zadružna zveza preskrbovala z vinom slovito graško »deželno vinsko klet». v kateri so se nudila fina vina našega pridelka. Deželna klet jo veljala za graško znamenitost in noben tujoc ni zamudil prilike, da si jo ogleda. Njen sloves je edino pripisovati izborni kvaliteti slovenskih vin. ki so so tam točila. Tudi Štajerska hranilnica v Gradcu, ki ima obsežne vinograde na Slovenskem, je imela v Gradcu točarno za Iasnta, znano dobra vina, In je s tem tudi veliko pripomogla, da so slovenska vina še bolj zaslovela. Po. prevratu je vse to soveda preneha-Io; prenehal je vsak izvoz v Avstrijo. Ker tudi v drugo inozemstvo ni izvoza, se naš vinski pridelek danes ne more prodati. Tako so nahaja naše vinogradništvo sedaj v hudi krizi. Ako se razmere ne spremenijo kmalu, preti slovenskemu vinodolju katastrofa . me Slovenije in Jugoslavije. Naj bo vzrok že kakršenkoli, to postopanje se 3 športnega stališča ne more odobravati, ker so take prireditve tekme med aktivnimi športniki in ne diplomatsko borbe med funkcijonarji posameznih klubov. Primorje ima mnogo dobrih plavalnih moči, ki bi s svojo udeležbo jotovo pripomogle do že lepših uspehov. Tem bolj moramo pozdraviti nastop Cebinj, ki so porabile priliko svojega bivanja v Ljubljani, da merijo svoje moči v plavalnem športu s svojimi jugoslovanskimi družicami. Hazena! Ni še dolgo, da sploh So nismo vedeli, da je na svetu ta lepi ženski šport. In še danes vidimo veliko razliko med Ljubljano in drugimi mesti, kar se tiče interesa za to umestno panogo ženskega udejstvovanja na športnem polju. V Zagrebu je bilo prošlo nedeljo pri hazenski tekmi praške Sla vije s Haškom 2000 gledalcev. To ej pri nas že za važno in interesant-no nogometno tekmo rekordno število. Pri obeh bazenskih tekmah v sredo in v Četrtek je bilo v Ljubljani le po 50 oseb In del teh gledalcev je z raznimi medklici kakor «of side» in izrazi ogorčenja, da so napadalke v prostoru pred golom streljalo nazaj v polje in ne na gol, dokazal, da je dobil svojo prvo športno izobrazbo v — nogometu. Toda odpustimo občinstvu ta greh aepoznanja pravil, ko vendar čitamo kritike športnih »strokovnjakov«, ki pišejo, da je bila najjačja opora Iliriji vratarica Cimoermanova in da se ie v obrambi odlikovala Widrova, ki je bila boljša od svoje partnerice! Ubogi gospodični Cimpermanova in Widrova! Deliti morata zasluženo pohvalo s tretjo sicer nevidno igralko v obrambi, ki se je rodila v glavi kritika, ki mora glede pravil biti na precej slabih nogah. Da, nogomet je nogomet., hazena pa jo hazena. Zato hitro pravila v roko! Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija je pričel proslavo svoje desetletnice z medklubsko dirko na 130 km dolgi progi. Zagreb in Ljubljana imata mnogo dobrih dirkačev in tako je bil tudi uspeh te dirke prav lep. Ce pomislimo na vse one klance, ki so na prevoženi progi, moramo smatrati povprečno hitrost, ki Be je dosegla, namreč 30 km 600 m na uro, za zelo častno. Dirka se je izvršila brez vsakega incidenta. Na kontrolo ob Krki je prišlo v vodilni skupini osem dirkačev in šele pri Višnji gori so se odtrgali Ljubljančana Kosmatin in Goltes ter Zagrebčana Šožtarko ln Vrbanc. Ta skupina je dospela tudi prva na kontrolo v Ljubljani, se podpisala, okrepčala in oddirjala daljo. Pri Št. Vidu zaostaja Goltes, ostala trojica pa krej>ko nadaljuje svojo pot. Zanimivo je opazovati dirkače med tekmo. Dirkač živi na svojem kolesu, ki mu je drago, kakor puška vojaku, svoje posebno življenje. Med dirko j6, pije, masira svoje mišice, debatira s svojimi konkurenti, se tudi skrega, toda kmalu so zopet vsi dobri prijatelji. Pravi bo i se prične skorai t.ik nred ciljem. Med škofjo Loko in Kranjem tovorni vlak dvakrat nagaja prvi skupini, ki se mora ustaviti, ker je proga zaprta. Neki »Sehlachtenbummler« meni, da je vlak to storil iz zavisti, ker je_ videl, da ti njegovi konkurenti vozijo še hitreej od njega, pa se mu je zdelo za malo, da bi se pustil prekositi od takih pritlikavcev. Pasiramo Kranj, kjer na klancu skupina meščanov začudeno gleda napore dirkačev. Pri hudem klancu pred Brez-jami, ki ga vsi prevozijo, dohiti Goltes zopet prvo skupino. Ob cesti pri Radovljici stoje množice, ki burno akla-mirajo dirkače. Zagrebčan Vrbanc, ki bi bil vsekakor prišel v poštev za končni boj, ima pri Radovljici defekt. Kmalu po Lescah prične ljut boj med šoštarkom, Kosmatinom in Goltesom. Šoštarko prevozi ob burnem odobravanju občinstva prvi skozi cilj ter s tem ponovno dokumentira svoje lepe dirkalne zmožnosti. V večjih ali manjših presledkih sledijo ostali, med njimi kot šesti naš dirkažki starina SiS-kovič. Po obedu je podpredsednik Kotura-škega saveza ln predsednik zagrebškega Kolesarskega kluba Sokol g. Wei-ler iz.očil Iliriji lep pokal kot spomin na desetletnico obstoja kluba. Dirkači in nedirkači so nato v valovih Blejskega jezera hladili svoja pražna in pregreta telesa ter tekmovali med seboj za poglede lepih oči in smehljajo krasnih ustnic neizvoljene tajnice kluba. Izida tega tekmovanja pa nikakor nisem mosel doznatu T. Z. Večji del vina, od dobrega letnika 1921. šo ni prodan, a za vino od bogato letine 1922. sploh ni nobenega povpraševanja. Vinogradniki posedujejo vinske zaloge visoko vrednosti, so pa pri tem brez denarnih sredstev, ker teh zalog ne morejo vnovčitl. Te nevzdržne razmere so se poostrile šo z okolnostjo, da dela v Sloveniji zaradi nižjih cen domačemu vinu konkurenco šo banaško, hrvatsko in celo dalmatinsko vino, kjer so pridelovalni stroški nižji in so vsled tega tudi prodajno cene nižje kot pri na«. Vrhtega so v zadnjem času občuti v konzumu še konkurenca domačega in importlranega piva. Te razmere resno ogrožajo obstoj vinogradništva v Sloveniji. Ako Be te razmere v najkrajšem času ne obrnejo na boljše, morajo vinogradi v Sloveniji propasti. Večji dol prebivalstva v gosto obljudenih vinorodnih krajih bo tedaj prisiljen, se, izBeliti. To bi bilo v narodno-gospodar. oziru usodcpol-no, kajti dotični svet bi potem ostal pust in neobdelan, ker je zaradi Btrmih leg in slabe zemlje razen za vinsko trto pora-ben le še za gozd. Gozdna kultura pa za preživljenje prebivalstva v prizadetih krajih zaradi premajhne obsežnosti po-odinih posestev ne more prihajati v poštev. Te razmere zaslužijo tem večjo pozornost, ker se na Slovenskem peča 80 do 100 tisoS ljudi skoraj izključno le z vi-norejo. To ljudstvo, med katerimi je najmanj 8000 viničarskih družin, kl ne posedujejo lastne zemlje, bi pri propadanju vinogradov prišlo ob vsak zaslužek ln bi s tem izgubilo Bvojo eksistenco. Obstanek vinogradništva jo pa mogoč le tedaj, ako vlada podvzame potrebna sredstva za njega zaščito. Prvi in neizogibni pogoj v tem pogledu je, da ae omogoči izvoz nadprodukcije vina iz Slovenije. Ker je najboljši in najbližji od-jemaleo naših vin Avstrija, je potrebno Izposlovati neomojen izvoz vina v Vlada naj bi torej pri trgovinskih pogajanjih z avstrijsko republiko odločno zahtevala: 1.) da Avstrija dovoli slovenskemu vinu neoviran, carine prost uvoz. 2.) Avstrija naj so zaveže, da ne obremeni uvožanega slovenskega vina z večjim užitninskim ali 8 kakršnimkoli drugim davkom, veljavnim za tam pridelano vino. 8.) Jugoslovenska izvozna carina na v Sloveniji pridelano vino naj se ukine. 4.) Uvoz praznih Bodov za polnjenje vina in izvoz z našim vinom napolnjenih bo-dov naj bo prost carine. Le ako se bo pri sklepanju trgovinske pogodbe z vso odločnostjo vztrajalo na tem. da Avstrija sprejme te pgoje, bo mogoče propad vinarstva na Slovenskem preprečiti V slučaju, da bi Avstrija odklonila te zahteve, naj se tudi njej ne dovolijo v drugih ozirih, posebno tudi ne za uvoz njenih industrijskih izdelkov v našo državo, nobene ugodnosti. Kakor je slišati, namerava vlada v kratkem Bklicati vinarsko anketo v zadevi izvoza vina. Upajmo, da bo anketa imela uspeh, da se bo končno, čeravno v zadnjem trenutku ustreglo željam vinogradnikov in da bo omogočen izvoz našega vina. Drugače jo propast naše lepo razvite vinoreje neizogibna. F. M. jI milijon polnA kublSnth metrov iposou, nega za tehnično porabo, ostalih 47 odst torej okoli 885.000 polnih ali 1,180.000 prostornih kubičnih metrov za kurivo Navedeni letni donos lesa pa ]e taktično šo precoj večji. Leta 1921. se je, v kolikor je bilo možno zbrati podatke, posekalo T svrho tehnične porabe približno 947.000 polnih kubičnih metrov lesa. Vrednost t«, ga posokanoga lesa ee oeni na 75,620.000 dinarjev. Za drva za kurjavo in oglje,, je posekalo leta 1921. 900.000 polnih ku-bičnih metrov losa. Vrednost teh drv s« coni v gozdu za letp 1921. na 27,860.000 dinarjev. Največ gozdnih Badik vzrejajo drevesnice, kl bo v oskrbi gozdarskega osobjj politično uprave. Iz teh drevesnic si na, bavljajo interesenti za pogozdovanje po. trebno sadike. Drevesnice so pred vojno vzgajale na leto 10 do 15 milijonov Badik, po vojni pa se je nega drevesnio žal pre' cej zanemarila. Danes se vzdržuje lj državnih sredstev 10 drevesnic s skupno površino 70.900 ha. Ljubljanski drevesni, ci Blede glede produkcije po vrstnem re. du drevesnice v Novem mostu, Kočevja, Gornji Radgoni, Logatcu, Črnomlju, Mo. zirju, Murski Soboti in ▼ Ptuju. Za last. ne gozde Imajo nekatera veleposestva svoje gozdno drevesnice. Na državnih lq verskozakladnih posestvih imamo 11 ms. lih drevesnic, ki merijo skupaj 11.858 ha. Zasebniki so imeli leta 1922. v obratu 78 drevesnio v skupni izmeri 118.009 ha. Izpremembe gozdov v druge obdeloval, ne vrste ali krčitve gozdov so se leti 1922. dovolile na podlagi utemeljenih pro. šenj v 98 slučajih na ploskvi, ki meri 8577 ha. Gozd se je Izkrčil večinoma » njive, travnike, vinograda in sadovnjake, Gozde, v katerih je radi neugodne lege ln raznih slabih razmer potrebno previdno gospodarjenje z ozirom na Izkorišča, nje lesa, imenujemo zaščitene gozdove, V Sloveniji je uvrščenih mod zaščitene gozde 198.750 ha. TI gozdi se nahajajo v prvi vrsti na pobočjih naših planin. Obrambenih gozdov imamo 2705 ha, Največ jih služi v varstvo železnic, cest ln raznih naprav. Požari bo leta 1922. poškodovali mnogo gozdov. VBega skupaj je bilo po požarih prizadetih r Sloveniji 105 ha gozdov, Skoda znaša 831.000 Din. Požare je po. vzročila v 25 slučajih neprevidnost, r 4 slučajih zlobna roka, v 6 slučajih železniška lokomotiva, v 18 slučajih pa je ostal vzrok neznan. Iz teh podatkov je jasno razvidno, di je v Sloveniji gozdarstvo prav dobro raz. vito, a velika škoda je, da nimamo dc danes v Sloveniji niti ene gozdarske šole, kjer bi Be nudila prilika primernega pouka o gozdarstvu. Naloga merodajnih faktorjev je, da storijo v tem pogledu primerne korake. Gozdarstvo v Sloveniji V spomin na kongres Jugoslovanskega šumarskega udruženja, ki Be vrši te dni v Ljubljani, je izdala ljubljanska podružnica tega udruženja krasno knjigo z naslovom: »Kratek popis gozdnega gospodarstva v Sloveniji«. Knjiga je prav dobro urejena ln Ima 42 res lepih slik v tekstu in na posebnih prilogah. V knjigi se nahaja tudi pregledni sestanek g. inž. Antona Sivica »Gozdarstvo v Sloveniji«, iz katerega posnemamo nekaj zanimivih statističnih podatkov o našem gozdarstvu. Celokupna površina Slovenije znaša 15.856 kvadratnih kilometrov. Od te po-višine pokrivajo gozdovi 6782 kvadratnih kilometrov, toroj 42 odstot. Od tega odpade na državno gozdove 1494 ha ali 0.22 odstot., na vorski zaklad 18.208 ha ali 2.70 odstot., na občine in vasi 5.878 ha ali 0.R8 odstot., na deželo in okraje 276 ha ali 0.04 odstot. in na razne cerkvene ustanove 15.038 ha ali 2.23 odstot. Gozdov v skupni lasti je 18.028 ha ali 2.67 odst., v lasti delniških družb 6C76 ha ali 0.99 odstot., v lasti raznih denarnih zavodov 3619 ha ali 0.58 odstot. in v lasti raznih zasebnikov 603.788 ha ali 89.74 odstot. Po vegetaciji se dele gozdovi v Sloveniji sledeče: Listavcev je kakih 229.152 ha, iglavcev 261.048 ha, mešanih gozdov, v katorih so zastopana igličasta in iistna-ta drevesa, kakih 183.000 ha. V iglatih gozdih prevladuje Bmreka, na kraševi-tem ozemlju pa jelka. V listnatih gozdih je bukev na prvem mestu, le v Prokmur-ju je hrast bolje zastopan. V naših planinskih krajih lepo uspeva macesen. Po vrsti vzgoje in obratovanja imamo: 685.630 ha visokih gozdov, 21.961 ha gozdov je nizko rasti, srednjih gozdov je okoli 15.610 ha. Donos gozdov na ploskvi, Izkazani v davčnem katastru, znaša povprečno po 2.8 polnih kubičnih motrov lesa na leto in hektar, na vsej gozdni površini tedaj kakih 1,885.000 polnih kubičnih motrov. Od tega ie okoli 58 odstot. torei okoli TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (18. t. m.) Pšenica: baška 79 — 80 kg, 2 odst., za december, 2 vagona 355, srem-ska, 80 kg, 2 odst., 3 vagoni 340, baška 79 — 80 kg, 2 odst., povpraševanje 340, srbljanska 78 — 79 kg, 2 odst., pariteta Beograd, ponudba 315. Ječmen: baškl, 64 — 65 kg, ponudba 270. Oves: baški, 1 vagon, 265, sremski ponudba 265. Koruza: baška, 2 vagona 285, baška, defektna, 5 vagonov 285. Fliol: beli, bar škl, 1 vagon 440. Moka: baška «0» ponudba 575, «2» ponudba 525, «5» ponudba 475, «6», 2 vagona, 405. Otrobi: v Ju-tlnih vrečah, 1 vagon 145. Davčna šola v Beogradu. Dne I. septembra se otvorl v Beogradu šola za davčne uradnike, katero bodo morali obiskovati vsi oni, ki žele stopiti v davčno službo. To šolo pa bodo morali pose-čatl tudi oni uradniki, ki se šo ne nahajajo tri leta nepretrgoma v davčni službi. ■= Letošnja žetev na Madžarskem. I: poročila madžarskega statističnega urada posnemamo, da znaša letošnji pridelek pšenice na Madžarskem 17,609.000 meter-skih stotov. Tudi sadje in vinska trta j« dobro obrodila. V zadnjem času pa je nastala v vinski produkciji velika kriza. Izvoz vina so nahaja v popolnem zastoju. Tudi notranji konzum stalno pada in posledica tega je, da tudi vinske cene ra-pidno padajo. Steklenica mineralne vode stane 280 Km, liter vina pa 800 Km. Obstoja nevarnost, da bodo lastniki vino* gradov prenehali gojiti vinsko trto. = Uvoz živine v Češkoslovaško. Dovoljenja za uvoz živine v Češkoslovaško izdaja češkoslovaško ministrstvo trgovine in industrijo izključno le zakonito protokoliranim izvozničarjem. Uvozna carina znaša v Kč: voli 180 za komadi biki 90, krave 90, mlada goveda 54. teleta 15, ovco in koze 7.50, Bvinje težke do 10 kg 4.50, od 10 do 120 kg 86, nad 120 kg težke 66. = Ogromno povišanje železniških tarl! v Nemčiji. Dne 20. t. m. se povišajo železniške tarifo za osobni in prtljažni promet na nemških državnih železnicah M 900 odstotkov, a za tovorni promet zs 2000 odstotkov. Stavbenik 188 RUD. ROČAK v Trbovljah Izvršuje vsa stav bana dala. Lastno lessllščs. Izdelovanje stopnic. Teraco-tlak. Brezkonkurenčn* cene. V deželi solnca i. fla smrtni postelji Itm le rekel oče: .Stopite k meni, moli sinovi, Ivan, (,uka, Matevž, ila čujete mojo poslednjo •ol|o!» In pristopili so k njemu vsi trije (inovi. |n oče je rekel prvemu sinu: ,Ti, Ivan, vzemi lz omare moj meč! ga boš znal v življenju prav rabiti, d bo v srečo. To je tvoja dedščina.« Ivan |e segel očetu v roko: .Hvala Vam, oče! Meč je zdaj moj.v In oče |e rekel durgemu sinu: »Tebi, Luka, dajem svojega konja. Ce p boš znal v življenju prav rabiti, tl bo v srečo. To le tvola dedščina.« Luka le segel očetu v roko: ,Hva!a Vam, oče! Kon) je sedal mo).» In oče le rekel tretjemu sinu: •Tam v kotu sloni mola popotna pa-a. Tebi lo Izročam, Matevž. Ce jo boš _ ul v življenju prav rabiti, ti bo v srečo. 7o je tvoja dedščina.» Matevž je segel očetu v roko: .Hvala Vam, oče! Popotna palica je tiaj moja.» In še jim Je rekel oče: •Ne bodite žalostni, sinovi moji, ker nm nisem zapustil bogastva I Nalvečlc togastvo tiči v vas samih, v vaših srcih; kdor ga bo dvignil In razdelH, bo osrečil ne le samega sebe, marveč ves svet.» To Je rekel oče in le umTl. II. Ko so pokopali sinovi očeta, so zaklenili hišo ln se zbrali pod lipo sredi vasi. Ivan opasan z mečem, Luka na konju, Matevž s popotno palico v roki. Prvi |e lzpregovorll najstarejši sin (van: iZ mečem si hočem osvojiti sveti MoJe srce bo srečno šele toda), ko mi bodo podložni vsi narodi, kar Jih živi pod solncem. Slava — to bo moja sreča. Ustvaril si bom deželo solnca, kjer bom kraljeval samo Jaz.» Drugi Je lzpregovorll srodnji sin Luka: »Konj Jo uren kakor ptica. Z vsega sveta si hočem nagrabiti zlata In srebra ter ga znositi na kup. Zgraditi si bom dal zlato palačo, sodel bom na zlatem prestolu In živel kakor v raju. To bo moja dežela solnca, zlato ln srebro, katerih kralj bom samo Jaz.» Tretll pa Je lzpregovorll najmlajši sin Matevž: •Ne z mečem, ne s konjem se ne more meriti moja popotna palica, pa vendar ne menjam z vama, brata. Kakor hrepenita vidva po slavi in bogastvu, kakor si želita sreče le samo zase, tako želim osrečiti Jaz ne le samega sobe, marveč ves svet. Ves svet bodi dežela solnca, kralllca v njej ljubezen!« In lipa jim je zašumela v slovo. Ivan z mečem na desna Luka na konju na levo. Matevž s popotno palico v roki po sredi. m. Vas le bila prazna, ljudje na polju. Sredi polja je obstal Ivan, dvignil svoj meč proti solncu ln govoril: .Olejte moj meč, ljudje! Očetov blagoslov ie z njim, sreča le z njim. Sužnji ste bili doslej, ljudje, ta meč pa vas bo odrešil. Kdor hoče prostost — z menoj, da si ustvarimo deželo solnca!« In ljudje so zavrlskali: .Vsi hočemo prostosti — nič več nočemo biti sužnji. Pozdravljen, naš od-rešenik! S teboj pojdemo v deželo solnca!« In popustili so pluge, oborožili se z motlkaml in kosami ter hiteli za Ivanom. Vas za vasio, polje za pollem — meč bleščeč v solncu, ob meču Ivanov glas: ♦Glejte mol meč, ljudje, sužnji, meč, ki vas bo odrešil! Z menol v deželo solnca!« In Iz vseh vasi, z vseh polj so vreli ljudle z motikaml ln kosami. «V deželo solnca!« Vojska naraščajoča, s hribov v doline hrumeča, Iz dolin na ravnine deroča. Kakor blisk do sleherne koče, do slehernega trpina: .V deželo solnca!« In Iz črnih podzemsKIh rovov m Iz zakajenih tvornlc, Iz trgov In iz mest — za Ivanovimi koraki pljuskajoča povoden) dežele solnca željnih ljudi. In kakor se Izlivajo vse reke v morje, tako se je Izlila od vseh strani sveta Ivanova vojska na najširšo zemellsko ravan, kjer so Jo že čakali zapuščeni kralji In cesarji s svojimi četami. Tri dni In tri noči Je trajal boj. V zlatozorju četrtega Jutra, ko so ležali vsi kral|l ln cesarji z odsekanimi glavami v mlaki svoio krvi sredi bojišča ln so bile vse kraljevske In cesarske čete do zadnjega vojščaka v zcinlio poteptane, je ponesla prepevajoča množica Ivana v mesto In ga Izvolila za kralja vseh ljudi, vseh narodov, za kralja vsega sveta. In Ivan Je rekel: .Olejte, ljudje, zdaj smo si ustvarili deželo solnca!« IV. Luka Je vihral na svolem konju čez hrib in plan In zašel v mračnem gozdov-ju med razbojnike. Razbojniki so ga pogostili, potem pa so ga odvedli s seboj v najglobljo votlino in mu razkazal! lonce ln vreče z nagrabllenlm zlatom ln srebrom. Luka pa se Je samo nasmehnil: .Vso to nI nič, prijateljčki — kapljica v morju! Olejte molega konjal Očetov blagoslov ga spremlja. Ce hočete zares deželo solnca, kjer bo zlato ln srebro zatemnilo solnce s4mo — z menoj!« In takoj so se dvignili razbojniki: .Vsi hočemo še zlata In srebra, vsi deželo solnca! TI si od sodal naprel naš poglavar, naš vodnik — zaukazuj, vodi nas!« Vsi na konjih, Luka v ospredju. Vsi vriskajoči, Luka v ospredju z Iztegnjeno desnico: «V deželo solnca!« Kamorkoli so pridrveli, do kakršnihkoli razbojniških Jam in potepušklh brlogov so se priklatili, povsod le grmel poglavarja Luke glas: .Po zlato In srebro — z menoj! De- želo solnca si bomo ustvarili!« In lz vseh lam In Iz vseh brlogov na konje švigajoči razbojniki In potepuhi so drli za vabljivim glasom. Ves svet so poplavili urni jczdecl, grabili zlato ln srebro In Izginjali težko obloženi na konjih v najtemnejše goščavje, v najbolj skrit brlog, kl si ga je Izbral Luka za svole prebivališče. Tako so grabili ln znašali na kup leto In dan. Ko Je bil kup tako velik, da le v njegovem blesku obledelo solnce, so se vrnili in sezidali zlato palačo. Sredi najlepše dvorane so postavili zlat prestol, na prestol pa so posadili Luko. In Luka Je rekel: .Olejte, ljudje, zdaj stno si ustvarili deželo solnca!« V. S popotno palico v roki je romal Matevž Iz domače vasi po dolini In se pogovarjal s ptiči, kl so žvrgolell po drevju. Ce Je srečal zajca ali srno, se jima Je dobrohotno nasmehnil, kakor se nasmehne prijatelj prijatelju, potem pa je pospešil svoje korake. Čudno se je zdelo Matevžu, da jc svet tako prazen. Kakor rumena buča, ki zraste zato, da jo pojedo svinje, a ne da bi se kdo po njej sprehajal. Nikjer nobenega človeka. Ceste so samevale, hiše ob costah so bile zaklenjene, okna zagrnjena. In Jablane, mod hišami raztresene, so pošutnevalo tako skrivnostno... Dolgo je romal Matevž. Pa sc Je posvetila pred njim široka reka — tned obrežnimi Jelšami, pred napol podrto kočo, pa je sedel starec z dolgo sivo brado In sc solnčil. Matevž je legel na trato poleg starca In vprašal: .Kako to, da se Je svet tako Izpraznil? Ali so vsi ljudje pomrli? Starec je pokazal z roko v daljavo: .Sli so... vsi so šil... v deželo solnca... Samo Jaz sem ostal, starec, k| ne verujem nikomur več razen svojemu srcu. Tu čakam, da me reši ln odreši smrt...» Matevž je poskočil: .Zda) vem, ka) se |e zgodilo, zaka] so vse ceste tako prazne! Saj smo so odpravili v svet, da si ustvvarlmo dežela soluca... In Ivan ln Luka sta bila hit« rejša od mene.,. Starec, tl pa nikar niS ne žaluj, ker si ostal sam. Vsi tisoči la In tisoči, kl so si šil Iskat dežele solnca, se bodo vrnili, razočarani In potrti. TI, starec, kl nisi veroval vabljivim besedam, boš vriskal pa še ob zadnji url, ker deželo solnca Imaš sam v svojem srcu. Tu pri tebi bom ostal, tudi |az ubog In zapuščen, samo z ljubeznijo v srcu, dokler se ne povrnejo ljudje, zapeljani In ponižani, da jih potolaži ln dvigne moja ljubezen.« In Matevž je objel starca. VI. Ko je postal Ivan krali vsega sveta in ]e dan za dnem poslušal, kako nm prepevajo narodi čast ln slavo, se je sila napihnil. Slava ga Je tako prevzela, da sam nI vedel, kam z nio. Vozil se Jo v žametni kočiji, okrašeni s srebrnimi zvončki, ljudje so padali predenj In ga molili, on pa je snoval na tihem tisoč črnili načrtov. Kdor nI uklonil pred n|lm kolena do tal, je poplačal to predrznost s svolo glavo. Še nikoli niso živdi rabili na svetu tako dobro kakor takrat. Seveda so sc ljudje naveličali tega njegovega vladanja. Vsem narodom so se pričele odpirati oči — spoznali so, da so zašli v past, da si niso ustvarili dežele solnca, marveč deželo najhujšega suženjstva. Vsi tisti, kl so nekoč drveli za Ivanom kakor za svojim odrešenikom, so se zda! zarotlll proti njemu hi sklenili, da ga ubijejo. Opolnoči so vdrli v kraljevi grad ter z bakljami v rokah hiteli v Ivanovo spalnico. Le z nalvcčjo zvijačo se Je posrečilo Ivanu, da Jhn je odnesel pete. Bežal Je Ivan naravnost domov. Tam se Je zaklenil v hišo svojega rajnega očeta, zleltnll se od strahu In od beg.i bolan na postelio ter premišljeval o hudobiji sveta ln o minljivosti slave. (Konoo prlh.) I tžilSS .90 SS2J /ISfc = Na drobno in m lise začne prodajati EMAJURANO po konkurenčnih cenah od 20 avgusta 1.1, dalje zebar-Dentiste Čebelarji! Privoz 3 zopet ordinira. Ponudito vsako količino tabelnega voska M. Benijsar agvntura in komisija Beograd Grcbljanska4 V Interesu vseh jugoslovanskih trgovcev Je, da posetijo 4123 4aedožni. v zelo dnbrem stanju so radi pomanj-kariia prostora fl FORTUiMA" Krakov trg št. 7 Ljufeijcltna Kre: ov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). 4292 m A 219/23 Na predlog dedičev se bo s sklepom okrajne sodnije Laško z dne 20. julija 1923. dovoljena prosfovoSina javna dražba zapuščino Mihe Majcena v Rimskih toplicah spadajočega posestva flož. št. 132 kat. obč. Belo, vršila na licu mesta v Rimskih toplicah h. št. 3G dne 26. avgnsta 1923. ob pol 3. ari popoldne. Posestvo obstoji iz stavb. pare. št. 248 pritlična hiša št. 36 v Rim-toplicah s površjem 86 m' in zemlj. pare. št. 1050/3 njiva, sedaj s sadnim drevjem zaraščen travnik s površjem 137 m1 in št. 1050/2 gozd, sedaj pašnik s površjem 691 m'. Izklicna cena znaša 70.000 K in se pod to ceno posestvo ne Proda. Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe položiti kot vadij •C »/o izklicne cene, toraj 7000 K v gotovini ali hranilni vlogi v roke sodnega komisarja. Na posestvu vknjiženim upnikom ostanejo njih zastavne pravice rla-Be" ,.Jutra" navadno veliko ponudb, Je najbolj pripravno, če navedeS v svojem oglasa natančen naslov, na katerega Ti naj pošiljajo ponudbo. Uradnico popolnoma zmožno samostojne korespondence v sloven-fičinl, nemSčini ln italijanščini ter strojepisja in knjigovodstva, bo sprejme. Ponudbe na upravo .Jutra' pod ,,Les". 7853 Izvežfcan miren prodajalec fn prodajalka, vešča slovenskega in nemSkega jezika, ko sprejmeta pri tvrdki L. Pu-tan, trgovina s kratkim ln modnim blagom v Celju. 7670 Slovensko planinsko društvo ❖ Mariboru išče za ,.Mariborsko kočo" na Pohorju oskrbnika. Prednost imajo zakonci ln taki, ki so žo bili v sllčnlh podjetjih. Pismene prijave do 20. avgusta 1023 na naslov: Odbor SPD tvrdka Plnter ln Lenard, Maribor. 7320 10 pleskar, pomočnikov sprejmem. Plača 35—40 K ria uro. — Nastop takoj pri Božičnik, Savska cesta 15. Zagreb. 7001 Prikrojevalca ti bi bil livežban ▼ Izdelovanju zgornjih delov, iščem Hrana 'n stanovanje v hlSi. Delo stalno. Virjent, čevljar. Vransko. 7073 T. strojoključavničarja, kl fe tudi vešč lelezostrugar-sfvn, za popravljalno delavnice. ISče za skorajšnji vstop papirnica na deželi. — Samci imajo prednost. Stanovanje s Šta rjavo In razsvetljavo Je na razpolago. Pismene ponudbo v. navedbo zahtev plače ln Cana vstopa, kakor tudi prepise spričeval o dosedanjem službovanju na upr. „Jutra" pod »Papirnica '» 7800 Lcontopodium alpinum ,,Edolwels" 1000 kom. pro-mer do 5 cm jako lep, pro-šan, prodam. Ponudbo cene Je poslati na Iv. Kormanšek, OštrelJ, Bosna. 8165 Na Javni dražbi v Ljubljani, v skladiSču državno železnice, se proda 22. avgusta ob 11. uri 08 m pocinkanih cevi ln 250 kg mo-ralov. 8100 Trije Dlesl-motorji eden 70 in dva VBakl po 30 konjskih sil, bo prodajo, kakor tudi večja količina rabljenih nosilk, ležišč, konzol in osi. Ivan Korn, ColovSka cesta St. Ola, Ljubljana 7. 7846 Hrastovi hlodi prodajo se za takojšnjo nabavo 200 kubičnih metrov, debelina od 85 do 60 cm, za poznejo so lahko dobavlja mesečno 100 kubičnih metrov. Ponudbe pod ..Hrastovi hlodi" na Aloma Company, anončna družba, LJubljana, Kongresni trg 3. 7703 Proda se: ena garnitura popolnoma novih gumi kolc3 za kočijo ln popolnoma nova oprema za par konj. Naslov: Kavarna ,,1'reSeren" r LJubljani. 7602 Parni kotel sistem „Cornwall" 47 kvadratnih metrov kurilne površine, 7 atmosfer, Jako dobro ohranjen, ima takoj za cddati od kolodvora Maribor tovarna bakra ▼ Blov. Bistrici. 7683 Glasovir dobro ohranjon ln rasllčne leposlovno in znanstvene knjige, so ceno prodajo. — Poizve se pri V. Zavrlu, Begunje, Gorenjsko. 7620 Vsako množino zdravega, suhega. nSndkega sena ponujam. Vsaka postaja v Sloveuiji. po 650 K -„a 100 kg ln konjskega po 600 kron. Tudi vsakovrstna slama m dobi. — Naročila se naj poSljejo na Franc Ml-belln, Blzeljsko pri Bre-ftlcah. 6573 Rabljeno blagajno St. 2 kupim. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Dobro ohranjeno". 8180 Strol za drobljenje kruha ta pe-karljo, kupim. Naslov pove uprava ..Jutra". 8102 Valvasor In aleor le III. ln IV. del se kupi. Ponudbe s navedbo cene pod Šifro ,.Valvasor" na upravo ..Jutra". 8105 Kupim vsako množino starih kakor pokvarjonlh ju-tastlh vreč, po najvišjih dnevnih cenah. Istotako popravljam obrabljene vrečo v najkrajšem čaou ln po konkurenčnih conah. Peter Ko-bal, Kranj, 81ovenlJa. Izde-lovalnlca slamnlo ln Jutastth vreč. 8151 Gostilno dobroldočo, tudi s posestvom, ua prometnem kraju, kupim aH vzamem v najem. — Ponudbe a navedbo cena pod ..Dober plačnik" na upravo ,.Jutra". 8147 Prodam posestvo eno uro od Kranja, za Din 100.000. Stanovanje odstopim takoj. Naslov v upravi „Jutra". 8145 Lepa stanovanjska hiša blizu Ljubljano, se zamenja za malo kmetijo na deželi, eventuelno so tudi proda. -Ponudbe pod ..Zamena na deželi" na upravo „Jutra". 8t69 Po Dki 25.— za 1 m» naprodaj lepo ležoče stavbene parcele v Rožni dolini. Več se izve v realltetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 8180 HISft oziroma manjfie posestvo v Podplatu, blizu kolodvora cb cesti proti RogaSkl Slatini, so proda za 55.000 Din. — Pojasnila daje Josip Pipan, Sv. Lenart r Slov. goricah. 8197 Posestvo v bližini RogaSka Slatine, a sadnim vrtom ln njivami, za vrtnarje pripravno, se proda. VpraSatl: Eker fivlcarlja v Rog. Slatini. 8107 Vinogradno posestvo se proda v bližini Maribora; približno 4 ln pol oralov, med tem nad 2 orala popolnoma novo z najboljšimi vrstami nasajenega vinograda v strmi, solnčni legi, ostalo njiva, travnik, vrt ln aado-nosnik; vlnlčarlja ln hlev. Od viničarije popolnoma ločeno gosposko poslopjo b kuhinjo, 2 sobama, predsobo tor stiskalnico. Gosposko ter viničarsko poslopje imata posebni kleti, ki Bta solidno zidani ter obokani. Zraven poslopja večja kapelica s maS-no licenco. Posestvo se proda, eventualno tudi s prltl-klinaml ter premičninami ln je naravnost Idealno bivališče za upokojenca, posobno za duhovnika. Natančnejše Informacije pod ..Vinograd S. O," na upravništvo ,.Jutra". 7050 2ago z dvema venecljansklma Jarmoma na dva ali tri liste s krožno žago, vse na eno turbino, prodam. Zraven žage moderno novo hifio, velik travnik ca. 6 johov, polog katerega se dobi Se lahko velika vodna moč ua Kavi, Je tik državne ceste, 20 minut od postaje, eno uro od Jugoslovansko - italijanske meje, bogata lesua okolica, lastna skladišča na postaji ca. 1 Joh, 1200 kub. metrov smrekovega in meccsnovega lesa. Posestvo so nabnja v Kranjski gori, na vpogled Je vsaki dan. Pismene ponudbe s ceno Je poslati na lastnika Ivan Justin. Rlbno St. 30, pošta Bled I. 7860 Puch-motor 2 ln pol HP. ln pomožni motorji znamke „CockereU", trlčetrt HP., se po nizki ceni prodajo. — Avto-FlorJanMč, Ljubljana. 6317 Krompir (n čebulo prvovrstno blago, vsako množino nudim po najnlfjlh cenah. — Vsi, kl potrebujete. vpraSajte takoj sa cene na naslov: France 2gefi, trgovina, MoSkanjcl. 7961 Auto-Ford 22 HP s elek. atarterjem s S rezerv., plaSči v popolnoma dobrem stanju, bo proda. — Poizve so v trgovini F. Čuden, Prešernova ulica 1. 7959 Proda se jako dobro ohranjen auto znamko „Ford", nov tip, i električno razsvetljavo in po-gouom ter rezervno pnevmatiko in kompletnim orodjem. Naslov pove uprava ,Jutra'. 8081 Foto-aparat nov, Kodak-fllm, turlstovski 6 y 9. Goerz, se proda. Val-vazorjev trg 1, Erman. 8178 Nova pisalna miza ln otroški voziček se proda. Naslov pove uprava ,Jutra'. 8183 Ogledalce tridelno, se proda. Naslov ee Izve v trgovini I. Sller, Kongresni trg St. 6. 8186 Proda se Mayerjev Lokslkon (17 zvezkov). — Ponudbe z navedbo cene in naslova pod Slfro ,,Leksikon" na upr. „Jutra" 8104 Moško kolo v dobrem stanju, so proda za ceno 1300 Din. Zg. SiSka 17, pri Kamniti mizi. 8120 Prodam za pekovsko peč, kl se kuri s premogom rost ln kar spada zraven ln spodnja vrata, popolnoma nova. Naslov pove uprava „Jutra". 8103 Nov glasovir Ehrbar, zelo fine konstrukcije, bo proda za 88.000 Din. Maribor, Gosposka ulica 46, partor. 8109 Lep, eleganten lahek, na pol krit voz z lz-stlkalnim kozlom, gumijeva kolesa, prvovrstuo delo, Ee po ugodni ceni proda. Vidi so na Rimski cesti, nasproti tobačne tovarne, gostilna Jakob Terplnc. — Prodaja Frna Staro, Kamnik. 811'j Ugodno naprodaj 4 kompletna nova mecesnova okna 175/05 cm. Vprašanja pod „J. B. 198" na upravo ..Jutra". 8013 FO VO Rftsg O r E B N E RABL3ENE LJUBLJANA PALAČA Bralec «JutrovIh» c Malih oglasov«: «Vem za mladenko, ta le bogata... Preje revež bil sem brez podplata...» Stara prvovrstna trgovina z velikimi gospodarskimi poslopji ln skladišči na zelo prometnem kraju, brez vsake konkurence na Spod. Štajerskem, se zelo ugodno proda. Ponuabe po«l ..Krnsna trgovina" na podružnico ,Jutra', Maribor. 8140 Trgovska hiša v lepem trgu in prometnem kraju v Savinjski dolini. 20 minut od žel. postaje, so da za več let v najom. Trgovec ima stanovanje. Cena nizka. Več se poizve pri g. Henriku Lenasltu v Bra-slovčah. 8126 Posestva do 175 oralov, vile, hiSe, gostilne, hotel, graščine, proda Zagorski, Maribor, Barvarska 3. 8133 Pozorl Mala lu večja posestva ln trgovska hiša za prodati. — Pojasnila daje Realltetna pisarna Stancer, šolska ul. 5, Maribor. S13S Pisalni stroj pisalna miza (preprosta) navadni voz za težo, mala ln velika tehtnica (doclmalka), se kupijo. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ,.Stroj". 8160 Žensko kolo staro, se kupi, tudi brez gumija. Naslov povo uprava „Jutra". 8162 Športni voziček dobro ohranjen In sloSljiv, so kupi. Ponudbe pod Šifro „Otro8kl voziček 212" na upravo „Jutra". 8167 Papir časopisni ln drugi, večjo množino, kupim takoj. Ponudbe z navedbo ceno za na: Josip Kozlevčar, piessr, SoStanJ. 8130 Vinlcljaner žago dobro ohranjeno, Ze rabljeno, kompletno, na vodni pogon, kupim. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod Slfro „Vin!elJa-usr Sara". ?0#3 Hiša s 8 sobami, 1 kuhinjo, 1 kopalno sobo ln verando v predmestju Ljubljane ro pod ugodnimi pogoji proda. Tam bo proda glasovir, cena 3500 Din. Naslov v upr. ..Jutra". 8035 Krasno posestvo 40 oralov arondlrano, lepa lega ob državni cesti, pol ure od kolodvora, prostorna poslopja, električna naprava industrijski prostori, gostilna itd., bogat inventar, so nroda ali da v zakup. VpraSatl pod ,,Gotovina" na upr. „Jutra", Maribor. 7645 Posestva graSčine, vile, hISe, žage, goBtllne, tovarne, mlin, prodaja Rcalitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 8. 7403 Enonadstropno hišo prodam poceni sredi Maribora • 6 obrtnimi lokali. Stanovanje ln 1 do 2 obrtna lo- Sobo za dobo enega mesoca, s popolno Bopariranlm vhodom, iščo samec takoj. Plača po stranska stvar. Ponudbo pod „A. S." na upravo „Jutra". 8152 Manjšega dijaka sprejme v Mariboru za prihodnje Šolsko leto aktiven profesor v popolno oskrbo ln nadzorstvo. Naslov pove upr. „Jutra". 7723 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, najraje kje v mestu, ISče soliden gospod. Ponudbe pod „Soba 1000" na upravo „Jutra". 8172 Opremljeno sobo (eventuelno dve) s posebnim vhodom, Iščeta za 1. september dva višja bančna uradnika proti dobri nagradi. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Točna postrežba". S170 Iščem sobo s kuhinjo. Plačam dobro. — Ponudbe poslati na upravo „Jutra" pod „Dama". 7032 Mirna gospodična ISče opremljeno mesečno sobo v sredini mosta. Pouudbe na upravo „Jutra" pod Slfro „Uradnica". 7026 Stanovanje v Beogradu Stanovi u eamom centru, od po 6 soba, aa svlma prl-uadležnostlma 1 modernim kouforom, vrlo pogodnl za kancelarije i stanovanje, lz-daju bo odmah u Beogradu. Obratltl se Vaslna ulica 21. gdjl. Stevanovlft. 8098 Na stanovanje In dobro domačo hrano 6prejme boljSa družina dva dijaka bolJSe rodbine, nižjih razredov srednje 5ole. Pismene ponudbe pod ..Sred-nJeSoleo 1923" na upravo „Jutra". 8005 Zračna 6oba za dv« oBebl, event. brez perila ae Išče. — Ponudbe pod ..Brata" na upravo ..Jutra". 8038 Mesečno sobo proti dobremu plačilu aa ISče za takoj. Ponudbe pod Šifro ..Dobro plačilo", na Aloma Companj, anončna družba v Ljubljani, Kongresni trg 8. 8038 Meblovana soba (avent. tudi i hrano) s« tofe. Ponudbe na uprarj „Jutra" pod „A. K.". 8106 Išče delavnico čo mogoče kje v mestu, podjeten obrtnik za takoj aH v jeseni. Pouudbe pod Slfro ..Soliden obrtnik" na upravo ..Jutra". 8175 Klet za vinsko trgovino r LJubljani aH predmestju ae vzame v najem. — Ponudbe na Realitetno pisarno, LJubljana. Poljanska cesta St. 12. S182 Katera Stoven&a bl bila pripravljena dopisovati s 271etnlm vdovcem brez otrok, v svrho pozueJSe ženltvo?! Pogoj: blagi značaj, nokaj premoŽenja ln ne nad 30 let stara. Tadi ^o-ve brez otrok niao Izključene ! Ponudbe s Bilko Jo vpo-slatl na podružnico ..Jutra" v Mariboru, pod ..Govorim resnico". Tajnost zajamčena. 8120 Veleposestnik ln trgovec, akademlčno Izobražen, želi vsled pomanjkanja znanstva dopisovanje, v svrho poroke z resno 24 do 28 letno naohražeuo in premožno damo. Neanonlmne dopise čo mogočo s sliko pod „ZnačaJ" na upr. "Jutra". 8110 Asztaltdrsasdg alaklt&sa včgett Jolentkezza-nek magyarul beszčlOk. Mln-den tlsztesBČget« embert azive-sen Ifttunk, vldčkr61 la. Leve-lok „OgerM clmzčssel a kia-dOba kUldeudOk. 8080 16.536 Din letnega dohodka Ima atarejSa neomadeževana gospodična s popolno izobrazbo ter oprem-ijeuo stanovanje 2ell poročiti dobro sltulranega gospoda brez otrok. Zajamčena tajnost. šifra „Demokratlnja" na upravo „Jutra". 7979 Katero dobrosrčno dekle ali vdova do 82 let a premoženjem, bl poročila pridnega ln značajnega trgovskega poslovodjo, brez premoženja, pa* pa a pridnimi rokami. Cenjene noanonlmno dopise a sliko, kl se strogo tajno držo, pod Slfro .,Priden trgovec" ua Aloma Companj, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. 8088 Kdo odstopi r Sp. ftiSkl na prometni cesti lokal aH sobo v pritličju za zlatarsko obrt, proti lepi nagradi? Poizve 6e ali odda ponudbe v upr. ,.Jutra" pod Slfro ..Zlatar". Istotam ae sprejmeta pomočnik ln vajenec. 8122 Brivnica kompletna — b perilom ln stroji za atrlžonje, se takoj proda. Več se poizve pri Gračak Josip, brivec, Pre-valje. Koroško. 8127 Dve f letni kožici i&Čete dva enako fletna kozlička, v svrho skupne paSe po planinah — ln dolinah. -Ponudbe, če mogoče 8 sliko pod ..Glavka" ln „RJavka" na upravo ..Jutra". 8050 Gospodična kl se Je ▼ čotrtek vozila Iz LJubljane v Domžale, se prosi, da odgovori, ako se želt soznanltl. Na upravo ,Jutra' pod ..Alterea". 8170 Zabava Dve mladi veseli deklici želita živahne korespondence samo z inteligentnimi gospodi. — Lo resno ponudbo na upravo ..Jutra" pod „Zvez-dana" ln „Erna". 8168 Ženitna ponudba Inteligenten obrtnik v najboljših letih, dobro sltulran, z doblčknnosnim obrtom, Žoli zaradi pomanjkanja časa rosnega znanstva z značaj-no, deloljubno gospodično ali mlado vdovo (event. z enim otrokom) srednjo starosti, kl bl imela vsaj nekaj premoženja ali kako obrt. Zakon ni izključen. — Ponudbe pod „Sreča 1000" na upravo „Jutra". S171 Zenitna ponudba Mladenič star 80 let, kl Ima 50.000 Din, so želi priženiti z gospodično staro 20 do 30 let, če Ima kako obrt aH posestvo. Cenjene ponudbe če mogoče s Bilko na upravo ,.Jutra" pod Slfro „Mlade-nlč". 8185 Bančni uradnik inlaJSI, sprejme od 1. septembra, v slučaju tudi pozneje sostanovalca, najraje nemSko narodnosti. Ponudbe pod Slfro ,,Sostanovalec" na upravo „Jutra". 8184 Kot sostanovalki se sprejmeta dve dami ali zakonca brez otrok (nekadilci). Kuhinja v uporabo. Ponudbe pod ,,Lcto vnaprej" na upravo „Jutra". 8187 Stanovanje Iflčcm v okolici, čo mogoče ob kamniški železnici ali pri fekofjl Loki. — Ponudbo pod „P. A." na upravo „Jutra". 8128 Lepo stanovanje v Mariboru, obstoječe lz 2 rob ln kuhinje tor v»omi pritlkllnaml se zamenja s približno enakim v Ljubljani Naslov povo uprava ,Jutro'. 8002 Sobo za solidnega gospoda, čedno opremljeno, c električno razsvetljavo, se Išče za talroj. Pismene ponudbe a navedbo kala takoj prosta. VpraSatl: j cene pod ..Podpolkovnik" na podr. ..Jutra". Maribor. 7171' upravo ..Jutra". 8203 Mlad zdravnik Zeli znanja z dobro sltulrano damo modernih nazorov, v svrho izprehodov ln kratko-časja. Slfra: ,,Izprehodi" na upravo „Jutra". 7849 AII se So najde med Inteligentnimi fant ali vdovec, ki ne iščo bogastva, temveč le blago Brce iu pridne roko? — Oglasi naj se na upravo „Jutra" pod Slfro „IzJema". 8040 Mlad obrtnik se želi v avrho razširjenja obrata poročiti a gospodično ali mlado vdovo, kl ima za to primerno stanovanje in nekaj premoženja v Ljubi lani, aH hlSo na deželi. Dopisi so prosijo pod ,,Resnost" na upravo ..Jutra". S05S Posestnika sin 32 let star. 8 premoženjem, želi v svrho pozneJSe ženltve spoznati gospodično ali vdovo, kl Ima svoje posostvo. Le resne ponudbe naj se naslove na upravo ..Jutra" pod ..Srečen zakon 82". 8028 Pozor! Sprejme ae v koiulaljako prodajo manufakturno blago dobro upeljane tvrdke r LJubljani. Ceuj. ponudba Je poslati na upravo „Jutra" ood ..Ugodnost". 8150 Punčka 6 mesecev stara, ae odda ▼ oskrbo ali za avojo dobrim ljudem. Naalov pov* uprava .,Jutra". 8144 Ali veste kal Je Wrlgley-jev žvečilni gumi? Ako ne, Cltejte današnjo notico. 8158 Din 50.000 vložim na sigurno mesto proti soudeležbi ln sodelovanju v dokazano donosno podjetje. Ponudbe pod „Din 50.000" na Aloma Company, anončna družba t LJubljani, Kongresni trg 8. 8155 Reprezentančni paviljon v krasnem stanju na ljubljanskem velesejmu ae odda v najem za razstavo. Naslov pove uprava „Jutra". S190 Kompanjona za trgovino s meSanim blagom v prometnem kraju na deželi s kapitalom do Din 100.000, se sprejme. — Ponudbe pod ..Trgovina" na upravo „Jutra". 8109 Hrano dobro ln fino domačo, ISče samostojen gospod, če mogoče v kolodvorskem okraju. Ponudbe pod „Dobra hrana" na upravo „Jutra". 8100 Kompanjona Išče realltetna pisarna, ki bo Izdajala tudi list, s kapitalom od 30 do 50.000 Din. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska 8. 8132 Angleščino, glasovir ln nemščino, kakor tudi lnstrukcije za ljudske šole, daje fina gospodična. — Naslov pove uprava .Jutra*. 8200 Dva akademika 181etna, Živahna, želita v svrho osebnega znanja dopisovanja z deklicama. — Predpogoj slika. Tajnost! — Dopisi pod ,, Mladost" na upravo „Jutra". 8123 Industrijalec ln inženjer v najboljših letih, so želita tem potom poročiti, radi pomanjkanja znanja. Prednost Imajo dame srednjo starosti, katere imajo zmlsel za tiho udobno življenje. Premoženje. poklic ter rodbinske razmere postranska stvar. Samo popolnoma resne, aeano-nlmno ponudbo, a sliko ter kratkim žlvljenaklm oplaoiu naj so pofiljo pod: „življen-ska idila" ua upr. „Jutra". fiir.i Posodim 100.000 Din na prvo vknjižbo, aH pa grem tudi za kompanjona s soudeležbo v dobro trgovino. Naslov v upravi „Jutra". 8188 Celjani obiskujto brlvnlco KoStomaj Kito, lasuljo, mrežice, laso-lln in briiantln kot lastni brezkonkurenčni Izdelki so razstavljeni na mariborski razstavi. 7827 Opremo za nevesto izdeluje točno ln solidno novo otvorjona lz-dclovalnlca perila P. JančI-gaj, Resljeva cesta 29, 1 nadstropje, levo. 7702 Športne čepice la aukna ln usnja, uT,-klobuka ter hlSna čaviii 7 deluje Albin Jaabeo, Kr paviljon „L", It 464, ? ljubljanakem velike* .'^J __7651 Kdo p os odi proU dobrim obraatlm ln dA brem poroStvu za dobo d».< let vsoto 50.000 Din. vi: rizlko laključen. Ponudbo J upravo „Jutra" pod „Dobr obrestovan". - Družabnik s kapitalom ca obratovanje atrojami t ISče. Natančne pogoje h« v,to tov l ustmeno ali plsnu-tL Neožonjenl imajo prednost -Ponudbo na upravo ..Jutr«-pod „Vodna moč". 753, Lesna industrija ..Javor" ▼ Logatcu tsdeluf pohištvo ln stavbena mlzir ska dela poceni ln točno t želji. — Oprave lz trdega j mehkega leaa ▼ zalogi. 7oe< Lesno podjetje s strojnim obratom lSčo u_ so j i lo do 25.000 Din prot dobrim obrestim ln oalp: ranjom. Event. ao aproim družabnik a 100.000 Din . takojšnji vstop. Ponudbo po< „Leeno podjetje" na upr.v( ..Jutra". Posodim 100 do 800 tisoč Din na it gurno vknjižbo, proti dobrlt obrestim. Ponudbe pod „si gurno" na upravo ..Jutra' kjer ae lave tudi naslov. 807! Kod družabnik bl Sel ▼ manJSo trgovino c deželi. — Posedujem kapita 16.000 Din. Coujene ponudbi pod Slfro ..Banat" na upra<0 ..Jutra". 8011 M noiumi Koigrisnitrg* Pri meni se dobivajo stalno Jaki, težki, zajamčeno zdravi l2 Din, p« poŠti 1-50 Din T.a. tU Melli: Jggcilavlja. n. iti Opl. pokrajin. Str. S« 3 zemtJOTldom JiugoelarlJa — Vei. na finem pap|r]u65DI», brofllr. na alabiem paplrlu CO Din, po pofltl 2 Din >«5< FetroTiS-Pijall: Ploha. Vesalolgia. Brol. U Din, po poitl 75 pr«a. KUčtiisU: Zgodili kralja«. Marti. Iluntrlrano. V«. 18 Dla, P° polti 1 Din. Tri. iilre]!7-YIUar: Pcvast o mJ«'1 obeSenlb. v«, ji Din, bmj 18 Din, po poitl 150 Din trt SMcmi-iuanlllC: otmiio. Tm. 29 Din, brol. 23 Din. t4 polti 1 25 Din tc5. ran Pranil): Azazil. ialoteii Vez. 28 Din, brol. 22 Din. P' polti 1 Din Tet. Jureta, m. zv. Orcdfl tr. npH Brol so Din, po polti 00 p Teft. Hosiota-Onii: Llbersllze«- Brol 80 Din, po polti l®1" 60 p Tet. ta-Hcli: Gospa z aort«. Voz. 24 Din, brol. 18 Din. f polti 1S0 Din Te6. Sleotlroici-Moli: Z ojajea la moAsffl. V .nopieib, do e.i«! dtjTet. - Snopi« ■ posulo« Tred > Din. Pokolnlaska za»arovsn|o rana SConccv. Broi. l« Din, P« polti 1 Din to8. omacc vesti 8EJMSKI VARIETE. Vsak boljSi sejem ima svoj varicte. r ani je ie v »Jutru« predlagal dr. L L., naj bl se vendar v Tivoliju ali kjerkoli v sejmskem zabavišču popevale aktu-alne okrogle, kakor jih brez zamere poznajo novsodi drugod, le pri nas ne, kjer so ljudje jako zamerljivi in čmer-ci. (Gl. n. pr. »Slov. Narod«.) Sedaj imamo, kakor znano, več vjorftmh sejmov. Klerikalnega, blagovnega ln pa permanentni radikalski iStant«, pri katerem je tudi nekaj grajdičev in Hudorovičev. Pa oni vsaj inajo Kolo. Posnemajo jih tudi drugi, na primer Sef katoliškega sejma doktor Korošec: »Igra kolo naokolo, lepi Anle peva solo: Avlonomlla larl lati, la puldd u — Karlove Vary...» Odpeva mu zapuSčeni glavni odbor HRSS: tjoš nljcdan Zagorac nl]e predal vlita, polltltkl magarac ode do Berlina, do Pariza, do Londona i do Helklavika, taljen Isas, tudotvorna re — pub — lika.. Stari o č a Radeckyiz Knaflove ulice št. 5 dromlja s prsti po mizi Ra-deckega marš, potem pa slovesno in počasi moli večerno molitev: *Pofmo spat, bog le zlat, pofmo gledat, kaj Radlkafja dela, na zlatem stolcu sedi, zlato skledo v rokah drži, kulukarlev le vesela...» In mirno zaspi ter se le včasih v hudih sanjah malo popraska, ker ga moti Mlada radikallja, ki prešerno in samozavestno trobenta: »Ali smo mali radikali mlade klase, loš ste nam premalo dali lz državne kaset» Za njo nastopa v sklonjenih vrstah mirnejša in previdnojša pridobitna radikallja, ki zbori v globokem basu: *Ne volim te, što sl lep, ved što Imaš dubok džep. Sile redka Pašlčeva brada, nam pa gosta sile naj zarada!» Temu zboru odgovarja zbor k u 1 u-k a r j e v: '01. oj, loj, repa In lažd/, ' krampi, vile In lopate, ie nisi radikal, so zatel Raz, dva tri. mi smo kulukarll!» Od daleč se sliši pianissimo odmev speva železničarjev: tVelizare, naše 'Detet, zlate Ima epolete, nas le militariziral, pa ne bo nas ekserclral!» Imamo na zalogi še mnogo takšnih, smislu novo pogodbe. Sicer pa smatra »Jadranska plovitba« Btrajk za končan, češ da Ima za omejen promet dosti osobja na razpolago. To osobje se bo vkrcalo ln plačalo v mejah Btaro plače; po zvišanju subvencijo pa stop v veljavo dogovor glode izboljšanja plač, in sicer od dneva novega vkrcanja. Odgovor lastnikov ladij je ogorčil vse pomorske kroge in to tem bolj, ker »Jadranska plovitba« išče po svojih agentih pomorščake, ki prej niso bili vkrcani. Predsednik Zveze pomorščakov je odpotoval v Beograd, da razloži vladi Bituacijo. * Izpustitev nafiih Iniernlrancev na Madžarskem. Poveljnik taborišča za internirance v Zalaegerszegu na Madžarskem je izročil v potek v navzočnosti našega budimpeštanskega pod-konzula Preradoviča našim mejnim oblastim 17 naših tamkaj interniranih državljanov. Interesantno je, da je bil eden od interniraucev obsojen od Madžarov na smrt, a je bil sedaj pomilo-ščen. * Slovenske Sole v Primorju v nevarnosti. Kakor poroča »Goriška Straža«, sta v Devinu In Doberdobu v Julijski Krajini razpisani učiteljski mesti na slovenski šoli, za kateri doslej ni kompetiral noben slovenski učitelj. Ce ne bo nobenega reflektanta, izgube Slovenci obe šoli. Nujno potrebno je, da se takoj javita za službi dva slovenska učitelja. * Izlet srbskih obrtnikov v Slovenijo. Savez obrtnikov v Beogradu pripravlja povodom ljubljanskega vele-Bojma poučno potovanje svojih članov v Slovenijo. Za izlet vlada splošno zanimanje in bo udeležba gotovo velika. * Višja pedagoška šola, ki je bila ustanovljena v Beogradu, je bila prej ukinjena, prodno je sploh začela delovati. Pravijo, da se je prijavilo za šolo premajhno število učiteljev. Čudno to ni pri današnjih plačah učiteljstva in javnih nameščencih sploh. * Novo socljalistično glasilo. Včeraj je izšlo v Mariboru v 6mislu sklepa celjskega kongresa slovenskih socija-listov mesto ustavljenega socialističnega tednika »Enakost« novo glasilo SSJ, tednik »Socijalist«. Uredništvo lista bo v Ljubljani, uprava pa v Mariboru, kjer se bo list tudi tiskal v socialistični »Ljudski tiskarni«. * Oddelek za premog v Ljubljani ukinjen. Gradbeni svetnik iu vodja oddelka za premog v Ljubljani Emanuel Hcine j^ trajno upokojen. Iz državne službe od-puščeui pa so naslednji uslužbenci omenjenega oddelka: kontraklualni uradnik Alojzij Novak, pisarniška oticijnntinja Dora Perke, pisarniška pomočnica Lucija Kunčič in začasni pomožni uslužbenec Jernej Tome. * Zlata poroka brata in sestre. V Slavim sta nedavno praznovala zlato poroko dva zakonska para, Kališter in Nloravec. Iz Kalištrove hiše sta se 24. junija 1878. na primer o gospodu Janjiču, kako je | poročila brat in sestra. Da bi brat ln se- v Zagrebu plesal, ali o radikalskem ljubljanskem tajniku, kako je poskusil nekje »intervenirati«, pa je ven frčal, ali o SKS, ki je buda na nas, ali o ■trojedini« stranki socialistov, — toda sejem bo še trajal, varietč tudi, in tako utegne še vso priti na vrsto. Vsaka reč ob svojem času. Videti pa tudi moram, kako kaj ugajam svojim najbolj navdušenim bralcem okrog treh ljubljanskih dnevnikov ... M. A. C. • * Kraljev obisk na mariborski razstavi. Odbor mariborske industrijsko-obrtne izložbe je dobil obvestilo, da misli njen pokrovitelj kralj Aleksander obiskati razstavo sredi tega tedna. * Prenos zemskib ostankov Steve Mokranjca v Beograd. Na petkovi seji ministrskega sveta je bilo med drugim tudi sklenjeno, da se prepeljejo zem-ski ostanki znanega srbskega skladatelja Steve Mokranjca na državne stroške v Beograd. * Mednarodni profesorski kongres. Dne 27. t. m. se prične v Pragi mednarodni profesorski kongres, ki thu bodo prisostvovali delegati iz 42 držav. Jugoslovansko profesorsko udru-ženje bo zastopano na kongresu po treh delegatih. * Javna bolnica na Sušaku. Mestno poglavarstvo na Sušaku je predložilo ministrstvu narodnega zdravja prošnjo, naj izposluje pri vladi, da se za Sušak in njegovo okolico zgradi nujno potrebna javna bolnica. Kakor javljajo iz Beograda, je ministrski svet Prošnji ugodil ter zaenkrat dovolil v ta namen kredit v znesku 900.000 Din. * Prepoved letanja ruskim letalcem. Radi bega dveh Rusov na našem vojnem letalu v Rusijo, je vojno ministrstvo najstrožje prepovedalo ruskim letalcem, ki se nahajajo v naši vojaški službi, letanje z našimi letali. s Stavka pomorščakov «Jadransl;e plovitbe«. Po petdnevnem posvetovanju je uprava »Jadranske plovitbe« končno poslala vladi odgovor na njen poziv za obnovitev prometa. V odgo-yoru izjavlja »Jadranska plovitba«, da le voljna obnoviti samo omejen promet na desetih (od 8(5) v odgovoru stra s svojo boljšo oziroma slabšo polovico doživela 50 let zakona, je res redek slučaj. Srečna zakonska para štejeta skupaj 318 let ln se veselita še trdnega zdravja. * Težko obolol je ravnatelj meščanske šole Luka Jelene, poverjenik Udruženja jugoslovanskega učileljstva v Ljubljani. Moral je Iskali pomoči v bolnici. Podvreči se je moral operaciji, ki je srečno izpadla ter je upati, da v kratkem zapusti bolnico. * Dr. Jtgeč odide na Stadij v inozemstvo. Kakor doznnva »Učiteljski Tovariš>, je dobil dr. Franjo Zgeč eno od državnih mest za študij naših državljanov v inozemstvu in pojde v Pariz. Dr. Zgeč, ki je tudi v širših krogih znan po svojem delu »Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda*, ki je bilo odlikovano s sveto-savsko nagrado kralja Aleksandra, se namerava tudi izven domovine posvetiti v prvi vrsti pedogogikL * Zborovanjo beguneov v Mariboru, ki bi se imelo vršiti danes v nedeljo, odpade, ker nI bilo mogoče izvršiti potrebnih predpriprav. * Iz tajno seje mariborskega občinskega svota. V tajni seji mariborskega občinskega sveta, ki je trajala v petek do polnoči, so zopet razpravljali o mizernem gospodarstvu pri mestnem električnem podjetju, kjer je Nemec Toplak na lastno pest nastavil toliko nepotrebnih nemšku-tarskili uslužbencev, da jih je občinski svet moral že v petek šest odpustiti. Daljna redukcija bo sledila. Pri tej elek-triški perlustraciji se je tudi ugotovilo doslej neznano dejstvo, da g. Toplak sploh ni Inžimlr, kakor so ga doslej liiu-lirall. Nadalje so na seji obširno razmo-trivall o skladiščih, kl jih Ima v najemu trgovec Schnideritsch v mestnih poslop jih. Prostor bi namreč nujno rabila občina aama, ki Ima v svojih hišah celo ^ magistralnem poslopju nebroj trgovcev in obrtnikov, za svoje urade in mestna podjetja pa nima prostora. * Obrtni shod v Ljubljani. Kakor smo že poročali se vrši 8. septembra ob 10. dopoldne v dvorani »Kazine* obrtni shod. Za aliod vlada splošno zanimanje, ker bo to edino zborovanje obrtništva v tekočem letu. Referate na tem shodu bo do Imeli prvaki našega obrtništva gg. označenih progah. Te proge so stalno. Rebek lz Celja, Zadravec iz Središča aktivne ter uživajo razen tega državno subvencijo. Glede ostalih prog iz-Jnvlja uprava, da je potrebno skleniti najprej novo pogodbo z vlado za zvišanje subvencije; šele potem bi se otvoril tudi na teh proeah promet v Ravnikar In Oblak Iz LJubljane. Dolžnost vsakega obrtnika je, da se udeleži tega shoda, na katerem i j bodo razpravljala zgolj stanovska vprašanja. Shod se je določil za čas velesejma, tako da Imajo vsi, ki si kuuiio seimsko leaitlinaciio. po- lovično vožnjo po železnicah. Opravičilo ne volja nobeno, kdor Je obrtnik in mu je na srcu dobrobit obrtništva, ta mora 8. septembra na shod. Srodnješolaki internat Akademskega kolegija v Ljubljani. V smislu sklepa občnega zbora ia uačelstva Akademskega kolegija se s šolskim letom 1928.-1924. otvorl pod njegovim okriljem srednješolski Internat. Namen Internata jo, biti prvovrstno vzgojovallšče za našo srednješolsko mladino. Sprejelo so bo 20 srednješolcev v popolno oskrbo ln pod strogo nadzorstvo. Prošnje Je vlagali ua ravnateljstvo Akademskega kolegija v Ljubljani, Kolodvorska ulica 22 najkasneje do 27. avgusta t. 1. Starši, ki so zanimajo za ta mesta, dobijo potrebna pojasnila pri omenjenem ravnateljstvu. * Pnevmatično čiščenje vagonov. Ministrstvo saobrnčnja je na račun reparacij prejelo lz Nemčije aparate za pnevmatično čiščenje vagonov od prahu in raznega mrčesa. Aparati se bodo instalirali v posebnih zgradbah na vseh večjih železniških postajah. * Napad na prostore «Slov. Narodna v Ljubljani. V noči od petka na soboto so dosedaj te neznani storilci razbili tipe na oknih urodnlštva in uprave »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Kakor poroča »Slov. Narod« sam, so to storile »tri elegantne temne postave«, ki so zbožalo, ko je zavil v Knafljevo ulico službujoči stražnik. Kolikor vomo, sta bili pod sumnjo udoležbe na pobijanju Sip aretirani dosedaj dve osebi. * Gospod Kamenarovlč — blrman. Iz Dubrovnika poročajo, da Je bil g. Clro Kamenarovlč, direktor Jadranske banke, 11. t. m. na glavni ulici t Dubrovniku pred mnogobrojno publiko oklotutnn od enega Izmed opeharjenih delničarjev Jadranske banko. * Smešno. Poročali smo že o samomorilnem poskusu neke M. B. v Rožni ulici v LJubljani. Onosveščeno jo našla gdč. L. J., ker je ta gospodična slučajno nslužbena pri »Jutru«, Jo je »degradiral« poročevalec »Jutranjih Novosti« od voditeljice naše ekspedicije, kar je, na »raz-našaiko časopisov«. * Požar t Savinjski dolini. V gospodarskem poslopju gostilničarja Remca v Nazarjlh je na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar. Zgorelo je celo poslopje z veliko množino krme, katero sl je bil Remic že nakupil. Poslopje jo bilo zavarovano le za par tisoč kron še lz predvojne dobe, ker se zavarovalnina nI času primerno zvišala. * Tragična smrt r valovih. Iz Podgorl-ce poročajo, da sta so v sredo popoldne kopali v reki Morači soproga in sestra tamkajšnjega zdravnika dr. Keseljeviča. Zašli sta predaleč v deročo reko; zgrabil ju je vrtinec In potegnil v globino, kjer sta obe utonili. Obesil se je te dni v Rakulku neki mož lz Košaue. Nataknil Je najprej na vejo telovnik, skozi katerega je potegnil potem pas in si z njim zadrgnil vrat. Nesrečnežu se je najbrž omračil um. Slepec umoril slepca. V Senti je bil te dni na bestijalen način umorjen slepi berač Mihajlo Božo, 701etnl starec. Umoril ga je njegov mnogo mlajši tovariš, slepi berač Andrej Pancel. Božo je svojemu tovarišu obljubil, da mu po smrti zapusti svojo kajžico na pomeriju Sente. Pancljevi ženi pa jo bilo čakanje na obljubljeno dedščino že preveč, zato je pregovorila svojega moža, naj umori Božo, da vendar že enkrat pride v posest hišice. Pancel Je odšel k Boži ter mu s sekiro zadal 18 ran. Ko je izvršil zločin, je peljal Panclja mali sinček na policijo, kjer je morilec izjavil: »Aretirajte me I Ubil sem starega Božo». Aretirana je bila tudi Pancljeva žena, ker se domneva da slepi mož nI mogel sam izvršiti umora, marveč mu je pri zločinu pomagala tudi njegova žena. Ukraden konj na ljubljanskem sejmu Gostilničarju Rudolfu Rakovcu v Kranju je bil pred kratkim ukraden iz hleva konj, vreden 16.000 kron. Rakovec je ukradenega konja zasledil na zadnjem ljubljanskem sejmu. Policija je konja zaplenila in ga vrnila lastniku. Tat pa je srečno odnesel pete. * Ne samo 33 % znižana vožnja, ampak ludi polovični vizum je dovoljen obiskovalcem VI. praškega vzorčnega velesej ma, ki se vrši v dneh od 2.-9. septembra. Izredna prilika za ugoden nakup strojev, manufakture, steklenine, porcelana itd. Brezplačna pojasnila daje češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Breg 8 in Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana Kongresni trg 8. 1262 * Koncert I. ruskega balalajskega orko stra Dorde Cernojarova se vrši danes v nedeljo zvečer v hotelu Štrukelj v Ljubljani. Vstop prost. * Električna masaža lica in manikira za gospode in dame ter vsa lasna dela se strokovno izvršujejo; poseben oddelek za striženje otrok; separiran vhod za dame skozi vežo; zaloga parlumerije, moderna hlgijenlčna brlvnlca. Aleksander G j u d , Kongresni trg 6. 165 * Legitimacijo za -sOrašlti velesojom* Izdaja v Ljubljani Aloma Companj, d. z o. z., Kongresni trg 8, v Mariboru pa »Mariborska tiskarna*. 1289 * Wrlglc)'-jev žvečilni gumi (Chenvlng gumi) je bU dosedaj pri nas takorekoč nepoznan, medtem ko ga v Ameriki uporablja skoro vsak človek, osobito pa delavci, športniki in turisti. Ta gumi se izdeluje iz raznih zdravilnih in osvežujočih rastlin, ter jo njegova popularnost samo radi tega lako velika, ker pospešuje prebavo, odstrani žejo, suhoto ln neprijeten duh v ustih, varuje zobe pred gnilobo bi pospešuje silno- V službi, kjer nI dovolleno kaditi, na izletih ln nri športu je najboljši nadomestek za Škodljivi alkohol in tabak somo Wriglcy-jev žvečilni gumi, zato ga zahtevajte v vseh droge-rljah. Generalno zastopstvo drogerlja , Ljubljana, Selenburgova ul. • Zahtevajte po vseb hotelih, kavarnah bi restavracijah špecijalna vina v steklenicah tvrdko Gjuro V a 1 j a k, Grajska klet v Mariboru. 166 • Prava narodna jed so bilo žo pred vojno testenino cPekatete* in kakor vso kaže, je kmalu ne bo hišo med našim ljudstvom, kjer jih no bl uživali. 126 • »Ito* zobna pasta je moderno ln najboljše sredstvo za čiščenje zob. Dobiva se povsod. Glavna zalogu: drogerlja cAdri-ja>, Ljubljana, Selenburgova ulica. 157 • Svet-vna tovarna Douglas je znižala ceno svojomu najmanjšemu popularnemu modelu 2 8/4 IIP, knterl jo dne 5. avgusta 1928. zmagal v Zagrebu tudi v močnejši kategoriji in sicer s strojem 818 cm kategoriji 500 c. cm — na 50 pfund šterlingov, to je okroglo 20.000 dinarjev, s kompletno opremo ter je s tem najcenejši na svetovnem trgu. Stroji vseh ja-kosti so promptno dobavni: Glavno zastopstvo in samuprorlaja Douglas Motors Ltd., Ljubljana, Sodna ulira 11. Tolcion 461. Madžarskem. Vsi tl morajo biti tam Sta. nI Irodentisličiio organlzaolje »oeerkč-szek«, (to je toliko kot stezosledci) ln ta organizacija jo v zvozi z društvom pro-bujajočih so Madžarov. Dijaki nosijo po mostu in okolici čopiče svoje Inozemsko organizacijo, daljo posebno palice, govo-ro Izključno madžarski ln prirejajo se-stanko. Sloveucov no priznavajo, imajo nas za »Vende« ali »Kranjce«, o uredništvu govoro zanlčljivo. Troba je samo, da človek razume dobro njih jezik. Vprašal bi sodaj vsak pametni človek: »Za-kaj pa so tem mladeničem Izdaja dovoljenje za študiranje v Madžarski, zakaj potni listi? Stvar jo taka. Njih starši so preko oblastvenih organov v Slovoni-ji zatekajo direktno v Beograd — na ministrstvo, kor bo namroč pseudoradi-kalcl. Opozarjamo javno ministra g. dr. Stojadlnoviča, ki ima rrokmurje precej na vesti, naj zastavi ves svoj vpliv pri vladi, da se madžaronom no bodo proko pokrajinskih oblasti delalo partizanske usluge. To jo naš zadnji momento vladi, skrbi naj, da se bo vpotteval, sloer lahko prido kos, a prepozno! VRHNIKA. Dne 15. avgusta so jo vršil pr! nas protestni shod obrtnikov in trgovcev iz celoga sodnega okraja proti neznosnemu obdavčenju. Vsi govorniki so ostro kritizirali Bedanji sistem obdavčenja ln protestirali proti tomu, da je ravno ljubljanska okolica, zlasti Vrhnika nopriinorno kruto obdavčona. Soglasno je bil izvoljen odbor, kl bo izročil ustno in pismene pritožbe na najvišjo pristojno mesto. Obrtniki In trgovci, posnomnjte! MURSKA SOBOTA. Bližnja okolica poslopja, ki je tačas v njem okrajno glavarstvo, je tako zapuščeno, da so moramo — sicer neradi — dotakniti to stvari v javnosti. Domačini iz Mursko Sobote in prebivalci Prokmurja smo so sicer že dodobra navadili na raznovrstno travo, ki bujno raste okoli poslopja in bi najbrž spravila v zadrogo botanika-stro-kovnjaka; takisto smo navajeni na mlade akacijo, ki poganjajo prav smelo Izpod zidovja nekdaj lepe grofovsko vilo. Kratko: nam domačim vso to no bijo pro-voč v oči, — ako jih namreč zatisneino. Drugače pa jo, ako pridejo som imenitni tujci iz Maribora, Ljubljano in colo iz Beograda; še bolj in proj opazijo nodo-statke inozomci n. pr. iz nomško Radgone, iz Gradca, Dunaja, Budimpešto itd. Kakšno vtise in spomine jemljejo s soboj tl ljudje o okolici našega okrajnega glavarstva? Sodbo v tem Bi lahko ustvarimo, če poslušamo mnogo zabavljivco o napol porušenem pragu pri glavnom vhodu, b travo porastli verandi in neokusni okolici sploh. Ob to zanemarjenost se vsi, ki jo vidijo z odprtimi ali zaprtimi očmi spotikajo tembolj, ker je poslopjo vila, katere okolica je bila v prejšnjih časih lepo parkirana. — Poslopje okrajnega glavarstva jo in bo moralo biti povsod vzorno in okusno urejeno na znotraj in na zunaj. In k temu, — da bo okusno 1 na zunaj, — jo treba tukaj Bamo dobro volje, izdatki pri 80.000 Din letnega pavšala »koraj ne pridejo v poštev. Okraj tajniku, gospodu Svobodi, v čigar področje bi baje spadala potrebna olepšava, svetujemo iz dobrega namena naslednjo: 1.) Neokusno travo in mladoles okoli poslopja naj da vsaj 2 m na široko odstraniti. 2.) Tako dobljena golota nai so po-suje z drobnim gramozom. 3.) Verando naj se očisti, prag pri vhodu pa popravi. 4.) Trnjo na okrogli gredi pred vhodom naj so Izkoplje, zemlja prerigola, in spomladi ozaljša greda s cvetlicami, ki jih bajo vrtnar da na razpolago — gra-tlsl 5.) Pot od glavno cesto do poslopja okr. glavarstva naj so dovolj visoko na-suje, da si uradništvo v jesoni in pozi mi v mnogih lužah no bo zajomnlo čevljev. Pričakujemo, da bodo ti blagohotni migljaji zadostovali. PREKMURJE. (V album naši vladi). Enako, kakor Nemcem in nemčurjem po nekatorlh trgih in mestih naše Slovenijo, zrastel je po zadnjih volitvah greben tndi našim Madžarom in madžaronoin. Prod volitvami so bili žo precej potlačeni in vd/nl v svojo usodo, ko pa so so o volilni agitaciji pokazali pscttdo-radi-kalce in zazibali v neko prepričanje, da jim kot protiuslugo za njih politični »knlf« sedanji režim ne bo gledal strogo v karte in stopal na prsto, bo začo-li kazati svojo mržnjo do »Slavov« in naše države uprav drzovito. Očitno kažejo, da so njihova srca in misli še vedno v «Magyarorszagu»; nekateri uradniki, kl so sfrčali nolens-volens lz moblovanih sob, morajo čutiti madžarotisko blagona-klonjenost na lastni koži. Razni trgovci ln obrtniki so Imeli pred radikalno dobo vsajpravllne slovenske napise (Izveske), sedaj jih odstranjujejo kar po vrsti; prejšnji Klisar jo zdaj Fliszar, Mosarič jo Meszarics, ICološa je Kolosa, Kardoš jo Kardos, Slepco jo Szlepecz itd. Mnogi so tako prefrigani, da niti ne označijo vrste trgovino (n. pr. »z mešanim blagom* I. dr.), da lo ni treba rabiti slovenskih besed. Noben zrel Jugoslovan no dvomi tudi o dejstvu, da so ti-lo noodre-šeni Madžari tajni pristaši in celo člani madžarske iredentistične organizacijo. Tajno agitacijo za madžarsko iredento tukaj netijo poleg raznih dr. Czilrakov. Pinterjev In Šftmenov — zlasti v Murski Soboti bi v Dolnji Londavi — mnogi dijaki, koil nadaliuiejo svoie študiie na Domaše isorze TEDENSKI PREGLED ZAGREB8KB BORZE. Pretekli teden je vladala popolna ne-sigurnost v devizah, borba okoli tečaja dinarja ln mrtvilo na efektnem tržišču. Za efekte nI vladal nlkak interes In tečaji so padali precej naglo. Naraščanje beloži ta toden od rsoli naših efektov edino Ilipotekarna banka. Praštodiona jo padla od 1200 na 1187 in Eskomptna od 172 na 166. Dovizno tržišče je ta teden delalo nad pariteto kljub rosnemu in Izdatnomu delovanju Narodne banko. Lastniki tujih deviz na naših tržiščih so Izgubili vero v naraščanja dinarja. Dinar jo padel ta todon na Dunaju od 770 na 735, to jo za 5 odst, a v Nowyorku je padel od 1.08 na 1.05.5 (2 do 3 odst.). Pri nas bo devl-zo tako-lo narastlo: Dunaj od 0.1815 na 0.1350, (2.6 odst.), Italija od -101 na 412 (2.7 odst..), London od 127 na 438 (2.6 odBt.), Neivvork ček od 93.75 na 95.25 (2.1 odst.), Praga od 276 na 281 (5.5 od-stot.l), Budimpešta od 0.50 na 0.55 (1 odstotek). * Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so jo na deviznem tržišču pojavila velika množina blaga, ki jo včerajšnje visoko točajo deloma zopet znižala, Dunaj je bil zaključen po 0.1345, Budimpešta po 0.54, Italija 411—112.50, London 488.60 -489, Nowyork kabel zaklju-ček 96, ček 95.5, Praga 281.5-282 in Švica 1742.5. Tudi na ofektnom tržišču jo opaziti prookret. Notiraii so: Jugoslovenska 152.5—153, Eskoinptna 163—165. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubllanL Lastnik In lzda|atel| Konzorcij »Jutra*. Odgovorni urednik Pr. Brozovič. IZJAVA. V noči od petka na soboto se le izvršil napad na upravo in uredništvo Slov. Naroda. V zvezi s tem se širijo po Ljubljani govorice, da je istega povzročila Orjuna. Podpisana organizacija smatra vsled tega za svojo dolžnost ugotovitev, da |e ona sicer odločno nasprotna pisanju »Slov. Naroda« o triglavskem dogodku, da bo pa vodila bol na način, kl odgovarja Idealno zasnovanemu programu organizacije, ne pa v maniri pouličnih razgrajačev. Ce preiskava dožene, da Jo bil pri napadu udeležen kak član mestne organizacije, bo odbor proti nle-inu postopal v smislu disciplinarnih določb in bo kazen tudi lavno objavil. Ljubljana, 18. avgusta 1923. Za mestno »Orjuno« LJubljana Mr. pharm. Šlalpah Irance tč. predsednik. IZJAVA. Izjavljam, da nisem plačnik za nikakc dolgove, ki bl Jih morda napravila na moje Ime In brez mojega pooblastila katerakoli osoba. Zoran Zakiajšek. — Ogljcni (carfoon) napir, hektografični, THEREK Co., Ljubljana Ne na nisko ceno temveč na kvaliteto morate paziti kadar kupujete gumi potpetnike. 7,-ilitpvnjte od Va^cgi črcvljarja izrečno Palma kaučuk pete in potplate. Veliki Inkvizitor Ljubezenski roman Iz najsramotiiel-ie dobe Človeške zgodovine. XXV. Zarotniki. ?Teke noči sta se vrnila Ivan Avilski fn Estevan v Seviljo. Oba oblečena kot meniha prosjaka fita prišla po velikih ovinkih končno v apostolovo hišico v parku tik Gvadal-kivira. Zagorela, močno sliujšaua, oba z brado, ki jo bila divja in negojena, vsa prašna, in silno utrujena. Ko sta se skopala v reki, sta šla spat. Treba jima jo bilo najprej počitka. Zavedala sta se, da bosta poslej prav posebno potrebovala telesne moči. Niti luči nista prižgala, nego v tenii zlezla na ležišče. Naslednjega jutra, še predno so prišli prvi gostjo v Bueno Venturo, je šel Ivan Avilski iskat Culevrino. Zajokalo je dekle, ko je zaglegalo apostola: •Kolika nesreča! > je vzdihovalo. »Vse je izgubljeno, ako se ne zgodi čudež. Grof Argoso na torturl in napol mrtev — sennorita Dolores v joči sv. oficija . . .» »Kako jo to mogoče, za Boga?» se fe prestrašil apostol in pobledel. In Ou-levrina mu jo povedala, kar se jo v Sevilji zgodilo medtem, ko sta bila z Estevanom v Madridu. »Pošljite takoj po ManofinoS je dejal apostol in se potrt vrnil na svoj dom. Težko je povedal kar jo zvedel. Estevan, mladenič najmočnejše vo-fje, je begal obupan po apostolov! sobi; potem se je molče umaknil v svojo spalnico in se razjokal. »Ubogi oče! Ubožica Dolores! Zakaj me nisi hotela poslušati in pobegniti od tod? In jaz, nesrečnik, sem vaju ustavil sama v tem peklu!« je javkal. »Kaj storiti? Ako podloc Arbues sedaj na kraljev ukaz izpusti očeta, kako uavOnoditi Dolores? Kaj se je zgodilo ž njo? Oh, strašna misel! — ali jo še Čista? Ni mar postala posiljena žrtev kakor opica pohotnega inkvlzitorja? A kaj potem? Ali jo vredno živeti?* Begal jo gor in dol, ilitel, ječal, stiskal pesti, klel in molil. Tedaj ga je poklical apostol. Dospel jo Manofina. Oblečen kot kmet, zarjavel in prašen, so je globoko poklonil E6tovanu in prosil: »Mar mi morete odpustiti? Zdaj imam svojo mulo, prin:išam ž njo v mesto sadja in zelenjave ter zalagam Cocovo krčmo. Zaslužim in imam lahko vest.* »Dokazal si, da si sposoben tudi poštenega dela,* je dejal apostol. »Vztrajaj in naša skrb bo, da postaneš svoj gospodar, a Calevrina tvoja zvesta gospodinja.* Molče mu je podal Estevan roko, a Monofina jo je poljubil. »Pripoveduj kar veš!* ga je pozval Estevan in Manofina jo povedal vso. Ko pa je pravil o p. Jožefu, kako jo rešil Doloro in poskrbel zanjo, da jo imela povsem varno pribežališče pri gospe Juani, kako jo je pod Cocovim vodstvom odvedel v ječo k očetu tor dal ondi grofu rano izmiti in povezati, kako jc rešil iz ječe in samostanskega zapora osmero v omami onečaščenih gospa in desetero osramočenih scvil-skih gospodov, kako jo zabranil v zadnjem hipu nad Doloro nameravani pohotni ziočin Petra Arbuesa in kako zdaj samo čaka ugodnega trenotka, da Dolori reši iz ječe kesanja— ko sta slišala Tvan in Estvan vse to in še marsikaj, sta strmela in nista mogla razumeti. »Kdo jo ta dominikanee, ta ljubljenec in oproda inkvizitorjev? Čemu dela vso to? Odkod njegove simpatije za Doloro in grofa? Angel v satanovi službi? Svetnik v oblačilu inkvizitor-skih rabljev? Kakšna zagonetka!* sta ugibala in vpraševala, a Manofina jima ni mogel odgovoriti. Estevan pa se Jc umirja!. In ko Je dejal Ivan Avilski: »Zdaj treba energično delati!* — mu je Estevan pritrdil: »Torej začnimo borbo na življenje in smrt!* — Manofina pa je pristavil: »Gospoda, mojo bodalo je še nabrušeno. Ukazujta!* »Ali poznaš dona Rodrignoza de Va-lera?* je vprašal Ivan Avilski. »Prismojonca? — Poznam!* »Dona Ximenesa de Herrera?* »Elegantnoga fičfiriča? — Poznam!* »Pojdi torej in jima reci: Apostol vas kliče. Ca« je tu — bliža se polnoč.* »Razumom. In kam naj prideta?* »Semkaj k meni nocoj ob enajstih. Naj prideta vsak zase!* je dojal apostol. »A pridi tudi ti!* »Pridem!* — in Manofina Je Izginil. Ves dan sta kovala načrt. Okoli 11. ponoči pa 60 se tiho odprla vrata in prišli so trije možje. Prvi je bil mladi katoliški vitez, don Ximenes de Herrera v elegantnem kostumu Kabalercev. Ob njegovi desnici je stopal postaven prav zanikamo oblečen starec. Njegov obraz in vse njegovo vedenje pa sta pričala, da je mož plemonitaš po rodu in po duhu. Zdelo se je, da zanemarja svojo osebo lo iz zaničevanja do vseh malenkostnih vna-njosti in iz nekakega vzvišenega cinizma, nikakor no iz revščine. Poteze njegovega obraza so bile precej sirove, visoko, nagubano čelo, žive oči in čestokrat namrščene obrvi pa so izdajale, da je ta starec mnogo raznušljal in marsikaj prestal. Bil je don Rodriguez do Valora, človek, ki je smel vsakomur povedati vso resnico v obraz. »Prismojenec* so mu rekli, a vedeli, da je bistra glava. V družbi je bil dobrodošel duhovit šilji-vec in brezobziren zbadljivec; nihče mu ni ničesar zameril. Marsikdo ga ni natančno poslušal, ker ga niso smatrali za resnega. »Vi tudi tukaj, don Estevan?* fe je začudil don Rodriguez. »Da, fudl Jaz, don Hodnijucz,* se Je poklonil nesrečni Estevan. »Že cclo večnost vas nisoai videl. Dovolite, da vam predstavim mladega svojoga prijatelja: don Ximenes de Herrera, plemenit Aragonec, ki je vesel, da so seznani z vami.* Prisrčno so se pozdravili. Toda Rodriguez je hitro opazil Estevanovo malo-besodnost in bledoto njegovih lic. »Kaj se je zgodilo?* je vprašal »Zdi se mi, da imate hude skrbi,* jo dejal očetovsko ljubeznivo. »Govorite! Na razpolago smo vain.* »V ostudnem stoletju živimo; zdi se, da so pravica, poštenost, značajnost in možatost ogromni večini Špancov postali neznani pojmi,* je začel Estevan. »Recite rajši: Spancem današnje dobe so postale vse vrline dedov in pra-dedov španske vasi!* so je pošalil de Valero. »Črv se skrivi, ako stopiš nanj . . . vsaka žival se brani ako se ji dela krivica; Španci j>a so dajo oplenjati, one-čaščevati, mučiti in moriti brez odpora!* jo nadaljeval Estevan. »Zares, človeka bo kmalu sram, priznati, da je Spanec!* »Španija je pač telo brez glave,* je dojal de Valero. »Zvijajo bo v bolečinah, ki jih jim prizadevata despotična vlada in cerkev, a ker so broz možganov, si Spanci ne znajo pomagati. Dajmo jim glavo nazaj in — vse se spremeni.* »Meniška kuta je spravila podse skoraj vse Spance,* jo rekel do Herrera. »Odstranimo to kuto in konec bo teme in smradu!* V kot na tla je bil sedel Manofina in poslušal ponižno. Zdaj pa je dejal: »Vsekati treba, sennores, — pa prav nič drugega!* »Tako se torej strinjamo vsi, prijatelji,* je izpregovoril Ivan Avilski, »in lahko govorimo naravnost.* »Jaz govorim zmerom naravnost, zato me imajo Ka prismojenega,* jo dejal de Valero. »Meni je ta moja prismoje-nost zelo všeč.* »Sennores, grol Argoso Je bil že na torturi in bati se je bilo, da ga umore» je pripovedoval apostol. »Sonnorita Du lores, njegova hčorka, je v ječi ln preti ji največja nesreča: osramočenje. Naj. prej treba rešiti ta dva. Kar se tifio grofa Argosa, sva z Estevanom menila dosegla, da ga kmalu izpuste.* »Oho! Kaj Bta dosegla?* bo Je 8u4H de Valero. »Kraljevski nkaz,* Je dejal apoBtol, »Pravkar sva dospela z dvora v Madrii du in sam kralj nama jo Izročil pismo na Petra Arbuesa.* »Izvrstno! Ampak nobena kraljevska krona ni tako velika, da bi se ne po-veznila nanjo papeška tiara,* se je ro-gal de Valero. »Nad papežem in nad vsemi kralji pa je inkvizicija, ta res-nični Bog na tem svetu.* »Vi dvomite o moči Karla V.?» se j, čudil apostol. »Kqrel je tihi družabnik tvrdke V&. tikan,* je odgovoril de Valero, »a hkra. tu je s krono in hermelinom livriran lakaj inkvizicije. 8e manj! Karel Je hi. navec in lažnik.* »Za boga!* so vzkliknili gospod]« prestrašeni. »Naj bi vas kdo slišalli »Prismojenec sme govoriti kakor hoče,* se jo strupeno zarežal starec. »Ve-rujto mi, da govorim istino! Karel vama je dal lastnoročno podpisano in s kraljcvsko-cesarskim pečatom potrjeno pismo: Argosa je izpustiti! Ha-ha! Bržčas pa je takoj po vajinem odhodu poslal kurirja z drugim pismom: Smrt brezvercu, a meni vsaj polovico zasluž-ka! Tak je Karel.* »Ha, to bi bilo izdajstvo!* sta vzkliknila obenem mlada kavalirja. »Karel je že često dokazal, da je sposoben še hujših, še podlejših reči, kakor izdajstva,* je dejal starec. »Moji sivi lasje so doživeli marsikaj, kar se mi je, ko so bili še črni kodri, zdelo nemogoče. Zato vam rečem, don Estevan, zaupajte le vase, a kralju, ki jo suženj popov, ne verjemite nikoli ničesar!» (Dalje prihodnjič). 4102 Zaloga In samoprodaja L BARAGA, Šelenburgova ulica 6/1. LJUBLJANA. I^Efcas ia cmllo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da izvršujem zopet krojaški obrt. Zagotavljam spričo svoje strokovne izkušnje popolnoma zadovoljiti vse cenjene naročnike. Sprejemam vsako krojaško delo, novo in staro, ter izvršujem naročila po najnižjih konkurenčnih cenah. So toplo priporočam Anton Vpbino, 1234 splošno modno krojaštvo, Novi Vodmat, Zaloška oosta 36. »T itmnimtiiiiimnmmiimnii fflnuffiss .48S&C& Hi vfe Veiesejem za blagovne vzorce Velesejem za deželne pridelke In razstava za požarobrambo in rešilna sredstva od I. do 9. septembra «286 I POJASNILA daje urad Graškega veleli sejma, Industriehallepark. Tel. Nr. 41 - 27 Proti izkaza lastnoročno podpisane sejmske legitimacije, ki so dobi za Din 401— pri častnem zastopniku „Graškega veiesejma": ALOMA COM-PANY, LJUBLJANA, Kongresni trg 3, dobijo po-eetuiki BO znižano pristojbino pri vuumu, razvcu tega pa bo lahko tja in nazaj peljojo v brzo- in D-vlakih z navadno vozovnico osobnoga vlaka. To velja od 81. avgusta za vso dobo sejma do 10 septembra. Z legitimacijo jc dovoljen poljuben vstop t Bojmske prostore za ves čas veiesejma. Fllljalka Simon Kinetec, Ljubljane Kolodvorske ulioa itev. 20. Sprejema potnike v Južno tn severno Ameriko, Izdaja to6na pojasnila In prodaja vozne liste. Odhod las Ljabljun« vsaki teden. davno zastopstvo sa Jugoslavijo JT. G. Braško¥ ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru 108 ZAGREB Fodrninloe: Beograd, Balkanska nllca 85. — Bulah: Joto Gj. IvoSevič, Karolinška costa 160. — Split: Ante Bali, Dioklecijanova obala 18.— Orni: Ivo Lovričevič. — Bit olj: OJorgJs J. DhnitrijevU A Komp. Bnlevard Kralja Aleksandra 187. - Vel. Be&kerek: Dušan LJ. Mihsjlovii, Trg Kralj* Petra 1 Potnika do Hamburga spremila družbeni uradnik Več vil b prostimi stanovanji od Din 800.000 naprej. 4290 Starovanjake htie v predmestju in v Ljubljani od Din 60.000'—in višjo. Na Štajerskem lepa stanovanjska ht£a z vrtom za Din 25.(.00—. Trgovske hiše v mestu in na deželi v raznih eooah od Din 85.000 — do 1.000.00U-. Več bit b gostilno tndi a posestvom v Ljnbljani in izven Ljubljane. Kme6ka posestva: h, 8, 10, 15, 23, 40 oralov in večja od Din 35.000' -naprej. Gozdna tn Ttnorradna posestva na doželi in stavbeno parcole v Ljnbljani io okolici. Več so Izve t Bealltetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta St. 12. šivalni stroji >i nem neta znani kit najtoijll. Podružnice in zastopstva v vseh 172 mostib Ljubljana, Sslenburgova ulica 3, Centrala za državo SHS, Zagreb, Marullčeva ulica br. 5, II. kat Modna trgovina v Ljubljani išče za takoj 4266 spretno moč. Predstaviti so jo osebno. Naslov pove uprava nJutra". Mlada, zdrova, dobrosrčna gospodična, absolventinja srednje šolo in pravkar gospodinjske šole, samo s 150.000 K premoženja v gotovini, želi dopisovati le z jako poštenim, resnim, inteligentnim gospodom v starosti od 26 do 36 let L