Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. fc telefon 12 08a. - Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik MIlan Flerln -Izftals vsakega 16 • mene-OU. — 21 ro račun: Hevtlkr 501J-3-50 - Cen« 0.50 nm — Tlaka tiskarna .Toneti-TomSIf«. v LJubljani Lato IX, — Stev 1 Pomiki« IS. »«iH«mbr» 1»T0 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽAL. Srednjeročni plan: Po starem — ali korak naprej? Vpraiame v naslovu zvem morda nekoliko retorično, vendar ie utemeljeno. Eakal? Smo pred dokončnim oblikovanjem in sprejetjem programa dolgoročnega družbe-no-ekonomskega razvoja Slovenije, srednjeročnega plana razvoja Slovenije in Jugoslavije za obdobje 11)71 — 1975. Izdelani so programi razvoja posameznih gospodarskih panog. Zato se vsiljuje vprašanje: kako daleč smo s pripravami srednjeročnih programov razvoja naše občine in posameznih naših delovnih organizacij? Za pripravo srednjeročnega programa razvoja občine od leta 1971 do 1975 je občinska skupščina imenovala kot temeljne, ga nosilca posebno 14-člnnsko komisijo strokovnjakov iz gospodarstva, šolstva, zdravstva in drugih družbenih služb. Ta je doslej opruvila prvo stopnjo zbiranja najpomembnejših podatkov 0 dosedanjem razvoju gospodarstva in drugih dejavnosti Ti podatki bodo osnova za oceno dosedanjega razvoja občine in možnosti napredovanja, zlasti pa še temeljnih strateških ciljev razvoja industrije, kmetijstva, obrti, komunale in drugih dejavnosti. Se ta mesec bodo začele delati tudi podkomisije za posamezna področja, ki bodo pripravile gradivo za razpravo o posamez- nih področjih (industrija, obrt. kmetijstvo itd.). Kljub dopustom In počitnicam so bila v poletnih mesecih tudi nekatera posvetovanja v zvezi s pripravami srednjeročnega plana razvoja občine. Tako je razpravljal o pripravah tudi občinski politični aktiv. V tem času so skupaj razpnavljali o tem tudi člani komitejev občinskih konferenc Zveze komunistov Domžal in Kamnika ter člani komisij za pripravo srednjeročnega plana občinskih skupščin Domžale in Kamnik. Dogovorili so se za tesno sodelovanje pri pripravah in zlasti še za usklajevanje razvojnih programov posameznih dejavnosti, kar je nedvomno nujno, saj sta obe občim zaključena celota, ki imnta podobne značilnosti in stopnjo razvitosti ter v osno. vi enake cilje razvoja. Domenili so se za izmenjavo gradiva, skupno delo pri izdelavi posameznih programov (npr. komunale itd/), pa tudi za pospešeno vključevanje vseh strokovnjakov in organizacij, ki lahko, oziroma morajo sodelovati pri pripravi tako pomembnega dokumenta, kot je prav srednjeročni plan. Do sem vse v redu1 Zaskrbljujoče pa je. da temeljni nosilci V soboto. 25 julija ob 10.30 sla predsednik Zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič in predsednik skupščine občine Domžale, Albin Klemene prva pozdravila novo pomembno delovno zmago, otvoritev asfaltne ceste Krtina—Moravče. Črne pike na belem ekranu Pri nas, v naši samoupravni ureditvi se trudimo, da bi bilo vse prav, vse ravno. In tudi je! Skoro vse prav. Po vseh naših napisanih in nenapisanih zakonih, vse pravično. Ce pa se na bleščeče belem ekranu, ki mu pravimo tudi »družbena skupnost-, |e pojavi tu pa tam črna pika. pravimo, da je to stvar posamezniku, ki ima eden kot drugi to lastnost, da mu kdaj pa kdaj spodleti. Razmišljam, in najbrž ne sam. o dveh novicah, objavljenih v zadnji številki Občinskega poročevalca. »Kot na Kozjanskem« izganjajo med nami, pred nami Leopolda Brcarj« v hribovski vasi Gaberje iz stokrat dotra-jane bajte pod nebo, ker jo pač mislijo podreti. Polde Brcar, udeleženec NOB s priznanimi dvojnimi leti od leta 1841, invalid, ves bolehen, z družino vred ne ve ne kod ne kam. To vest o Brcarjevi silno težki situaciji smo mi vsi mirno brali in si mislili, kako, da ga ni v seznamu upravičencev dolgoročnega posojila za gradnjo, oziroma adaptacijo stanovanj udeležencev NOB. ki ga je v isti številki Poročevalca objavil upravni odbor tega skada pri občini Domžale. Brcar najbrž ni vedel za to ugodnost borcev i ki je skoraj enaka darilu. Tudi kdo od znancev tega ni vedel in ne kdo od krajevnih organizacij, da bi mu povedal, naj napiše vlogo. Morda pa je Broar vedel in ni Utiel poguma ali pa ima slabe izkušnje. Skratka, Brcar je prepuščen wm »«bi. na milost in nemilost zakonom, odredbam, odlokom in sklepom, katerih namen je pomagali pomoči potrebnim udeležencem NOB. Kot čisto navaden občan, či3to naVfc-vaden opazovalec dogodkov, p« ob tem neprestano razmišljam — misel »e mi vsiljuje sama — ali ni takih Brcarjev med nami še precej, ki jim je čas in razvoj skrajno nenaklonjen, oziroma gre mimo njih? Mi pa. ki smo šestinosemdesetim ud«-ležencem NOB (zaradi polnih imen ifn naslovov vse priznanje skladu in uf«d- planiranja — delovne organizacije mnogo-kje sploh še niso začele pripravljati svoje programe razvoja, čeprav je mogoče izdelati soliden, na trdnih temeljih program razvoja občine in širšega območja le na temelju njihovih programov. Zato tudi vprašanje v naslovu ali bomo pripravili plan zaradi plana, da pač zadostimo političnim, formalnim obveznostim, ali pa zato, ker je to osnova, brez katere ni napredka ne vsake od teh organizacij, ne skupnega napredka. Prevedeno v bolj konkretni jezik: vsako leto na primer konča obvezno šolanje v naši občini 600 učencev, zato jim moramo zagotoviti nova delovna mesta, ali pa nadaljnje šolanje. To pa je naša skupna odgovornost. To nL samo, ali predvsem dolžnost občinske skupščine (mimogrede: še najmanj lahko stori prav skupščina) ampak predvsem podjetij, ki morajo ustvarjati možnosti za sodelovanje tistih, ki šele prihajajo. In takih primerov naštejemo še veliko! Predviden razvoj gospodarstva omogoča tudi planiranje razvoja šolstva, otroškega varstva itd. Zato je temeljna naloga samoupravnih organov in strokovnih služb v delovnih organizacijah, da z vso resnostjo pospešeno začnejo pripravljati programe razvoja. Kolikor ti programi — in to solidno strokovno argumentirani — ne bodo pravočasno pripravljeni, potem preostane le še ena pot: resolucija, ki jo lahko skupina ljudi napiše v nekaj dneh kot zbir dobrih zelja, ki pa ne bo. imela dejanske podlage in podpore pri vseh delovnih organizacijah, delovnih ljudeh in političnih organizacijah — podobno kot smo to delali pred leti. Nedvomno je to izpit zrelosti, ki bo pokazal, ali smo sposobni gledati naprej, določiti realno vizijo jutrišnjega dne, ali pa vidimo le današnji dan in skrbimo le za zadovoljevanje trenutnih potreb! Ali smo popotniki brez cilja, ali pa si bomo postavili cilje, se dogovorili za čas in način njihovega uresničevanja? Zlasti pri komunistih ta vprašanja ne bi smela 'vstati brez odmeva. In pri vodilnih ekipah v podjetjih tudi ne! F. Gerbec Vodstva krajevnih konferenc SIDL pred letnimi konferencami Na pobudo IO občinske konference SZDL in na podlagi programa Republiške konference SZDL o uveljavljanju SZ so bili v avgustu in septembru sestanki vodstev krajevnih konferenc SZDL. Na seje so bila vabljena vsa ostala vodstva oziroma njihovi predstavniki. Na dnevnem redu je bila ocena dosedanjega dela in vloge SZDL v kraju in bodoče naloge. Kot osnova za razpravo o bodočih nalogah sicer povsod služi ocena dosedanjega dela, prevladuje pa dokument »SZDL danes«. Ugotovitve dosedanjih sestankov ka-ž.ejo, da bo ob letnih konferencah nujno potrebno pomladiti vodstva KK SZDL. Zaradi tega morajo v posameznih krajih že sedaj pričeti z evidentiranjem za nova vodstva. Druga ugotovitev iz dosedanjih sestankov je, da vodstva krajevnih konferenc SZDL z uveljavitvijo svetov krajevnih skupnosti ne najdejo področja dela. Ob tem je seveda na dlani tudi ugotovitev, da posameznikom kakor tudi celotnim vodstvom ni jasna vloga SZ kot politične organizacije Tretja ugotovitev je, da vodstva KS nastopajo, oziroma delujejo preveč zaprta v ništvu) dodelili toliko in toliko denarja, s popolnoma mirnimi očmi in vestjo to beremo in hodimo okoli. Kdo ima komu kaj očitati? Nihče! Samo poizkusi naj kdo! Kdo si upa kontrolirati, ali je šel dodeljen denar za betonsko železo, za barvno televizijo, ali za nakup še ene hiše, ali pa za najnovejšo znamko avtomobila. Upravni odbor sklada je na podlagi prošenj po svoji presoji in s priporočili krajevnih organizacij ZB razdeli! denar, ki ga je imel na razpolago. V obrobnih vaseh pa živijo še mnogi Br-carji in njemu podobni, ki so vse življenje pošteno in trdo delali samo zato, da imajo komaj delček strehe nad glavo. Vendar življenje teče naprej, mi pa največkrat preveč neprizadeti pravimo: kaj moremo zato. če bo čas Brcarja in njim podobne zbrisal s površine zemlje. Cas jih je prehitel in povozil, kar se je godilo v vseh časih in povsod na svetu in se tudi danes dogaja. V svetovni zgodovini se to nič ne pozna. Ekran našega časa mora biti čist. A. Zaje sebe, da se premalo povezujejo s širšim političnim vodstvom oziroma občani v kraju. Obenem je ugotovljeno, da vloge KS in njene naloge niso v popolnosti jasne. Večkrat je bilo tudi poudarjeno, da bi bilo potrebno še nadalje razčiščevati in poglja-bljati odnose znotraj KS kot tudi odnose med KS in skupščino občine. Posebno vprašanje v zvezi s tem je vprašanje financiranja KS. Seveda ob tem ne gre zanemariti sredstva občanov oziroma naj bi le vodstva SZ in KS v večji meri zavzela za sofinanciranje oziroma soudeležbo sredstev občanov pri reševanju problemov. Socialni problemi, ki izstopajo predvsem na kmetijskem področju, zaslužijo, da jih krajevna vodstva z mladimi, predvsem pa samostojno rešujejo. Njih samostojnost se mora odražati v konkretni fizični pomoči ostarelim, v večji angažiranosti pri oblikovanju socialne politike. Navzoči na dosedanjih sestankih podpirajo prizadevanja, nakazana v dokumentu ••SZDL danes«. Ta se morajo odraziti v vračanju k bazi, z drugimi besedami k ljudem. Krajevne konference SZ bodo po dosedanjih zaključkih usmerjene v to smer. Franc Gabrovšek Vrtci in njihova problematika Pišem z željo, da prikazem čimbolj realno sliko problematike vrtcev v občini ter perspektive za bodoče delo in hotenja, da bi nudili varstvo, čeprav je beseda varstvo ozek pojem. Otroški vrtci so vzgojno izobraževalne ustanove, ki skrbe za nenehen telesni in duševni razvoj naših malčkov od 3 mesecev starosti do 7 let. Želeti je, da bi bilo zajetih v vrtcih čim več otrok. In res je pri nas stalno povpraševanje po sprejemu otrok v vrtec, vendar moramo, žal prijave odklanjati, ker nimamo dovolj prostora. Sedaj imamo 5 vrtcev in sicer 2 v Domžalah (Savska cesta in v Stolpičih), na Viru (blizu Papirnice), v Mengšu in v Preserjah. Oba vrtca v Domžalah nista grajena za ta namen, saj je vrtec na Savski cesti stara družinska hiša, vrtec v stolpičih pa je v družinskem stanovanju. V Domžalah nimamo niti enega oddelka za dojenčke, čeprav bi jih potrebovali več in so nujno potrebni. Vrtec na Viru (montažni) je nov, odprt januarja 1907 in jo prezaseden, posebno odkar smo odprli še dojenčkov oddelek izpraznili jedilnico, pisarno in igralnico). Vrtec v Mengšu je bil odprt avgusta 1969 in je bil že ob otvoritvi zaseden, tako da moramo nove prijave odklanjati. Ta vrtec ima 2 dojenčkova oddelka, ki tudi prostorsko ustrezata svojemu namenu. Vrtec v Presarjah je edini, ki še ni polno zaseden, in kje so vzroki? Verjetno prispevek staršev. V vseh vrtcih v občini je 316 otrok od skupno 4724 otrok v starosti od 1 dneva do 7 let. kolikor jih imamo v občini. In že sedaj je število otrok v skupinah preveliko! Kaj pa financiranje? Zavod dobi tretjino sredstev od staršev, 2 tretjini pa od družbene skupnosti. Prispevki občanov so odvisni od osebnega dohodka in se plačujejo po naslednji lestvici: Vtslna prispevka mesečno na otroka Osebni dohodek će Je e'\ sta roditeljev v N din vpisan vpisana en otrok ,, a . družine al»vaf otrok a) do 1400 ..... 100 80 b) od 1400 do 1800 . . 150 130 c) od 1800 do 2500 . . 180 160 d) od 2500 do 3200 . . 200 180 e) nad 3200 ..... 220 200 prispevek za dojenčke: do 2000 ...... 180 160 nad 2000 ..... 230 210 g) mati samohranilka z OD do 1200 ...... 70 50 nad 1200 ..... 100 80 h) mati samohranilka z dojenčki do 1200 ...... 100 80 nad 1200 ..... 130 110 V času odsotnosti otroka plačujejo starši 50 "/o režijo. Otroci dobe v vrtcu zajtrk in kosilo, hrana pa je pestra in dovolj kalorična. Otroško varstvo v naši občini se bori s številnimi težavami, ne smemo pa pri vsem tem pozabiti, da smo tudi pri nas naredili v zadnjih nekaj letih velik skok naprej in da je želja nas vseh, da to dejavnost še razširimo. Za uresničitev te želje pa so dobri izgledi, saj je pred nami začetek gradnje modernega vrtca v Domžalah, za katerega so načrti že napravljeni in tudi zemljišče odkupljeno. R. Radmelič •PAMETNO GOSPODARI, KDOR VLAGA SVOJE PRIHRANKE PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI, PODRUŽNICI DOM2ALE«. Hitreje v izgradnjo šolske mreže Ali bomo progrim izgradnje Sol pravočasno uresničili? Kaj ovira hitrejši napredek? V zadnjem času so občani na roditeljskih sestankih in zborih volivcev vedno pogosteje spraševali, kaj je s predvideno izgradnjo šolske mreže v občini Domžale. Pripombe so bile v bistvu naslednje: — sklad slabo obvešča javnost o svojem delu, o zbranih sredstvih, o poteku gradnje in o težavah in problemih, s katerimi se srečuje. — izgradnja poteka počasi. Občina si v tem času ni dovolj energično prizadevala, da bi zagotovila še druga sredstva (iz kreditov, proračuna prispevkov delovnih organizacij). ■ — preveč počasi so potekale tudi priprave za gradnjo (lokacije, odkup zemljišč projekti itd.). — občanom ni jamo. kako je s prioritetnim redom. Posamezne krajevne Skupno-"i i oziroma t. i. gradi »rti Odbori so hoteli pospešiti priprave za gradnjo in so se začeli ukvarjati z nekateiimi čisto strokovnimi vprašanji, ki bi jih mora) rešiti sklad, oziroma strokovnjaki. Sami so tudi poskušali določiti ali celo izsilili prioritetni red gradenj, kar je vodilo do nezaželenih političnih trenj in nasprotij med krajevnimi skupnostmi v občini. Potrebno in koristno je, če občani svetujejo, dajejo pripombe in predloge, skratka če sodelujejo tudi pri tako važnem vpra-§1 kot je i/gradnja šol Končana strokovna presoja pa mora biti vendar prepuščena strokovnjakom, ki so tudi le lahko odgovorni za vložene milijarde. Šolska mreža mora biti zgrajena po enotnih, strokovnih merilih. Ce sedaj, skoraj po letu in pol pogledamo nazaj, nam je jasno, da je bila akcija za samoprispevek nujna. Ze ob volitvah smo imeli prenatrpane šolske prostore, manjkale so specialne učilnice, kabineti, telovadnice. V Domžalah smo imeli že tedaj polni dve izmeni, ugotovili pa so, da število otrok na tem področju zelo hitro narašča in da bo v petih letih treba zagotoviti prostor za več kot 1000 novih otrok. Sicer smo po vojni v občini marsikaj naredili. Omenim naj samo nekatere novejše gradnje: osnovna šola v Radomljah, podružnična šola Cešnjice, osnovna šola Brdo, osnovna šola Moravče, preureditev prostorov na Homcu. Ze pri teh gradnjah so pomagali tudi občani s samoprispevki, v taki ali drugačni obliki. Vse to pa je bilo še premalo, da bi rešili vse probleme. Zaradi omenjenih sredstev nismo mogli obnoviti oziroma na novo ■'•graditi celotne šolske mreže. Ob pripravah za volitve je bil izdelan program gradenj in preureditev šol v občini. Predvideno je bilo, da bi 40 "I« sredstev za izvedbo programa zbrali s samoprispevkom, ostalo pa bi prispevala TIS in skupščina občine Domžale (z najetjem kreditov, prispevki delovnih organizacij in iz proračuna). Potrebno je bila veliko političnega dela, da smo vsem občanom razložili, kako nujno je. da tudi oni s svojimi sredstvi prispevajo k boljšemu in sodobnejšemu pouku. Uvedba samoprispevka je naš velik politični in moialni uspeh, nalaga pa nam ludi veliKo odgovornost. Stor.ti moramo vse. da izpolnimo obveze, ki s nt uti sprejeli in program realizuamo v predvidenem času, sicer bedo občani izgubili zaupanje in težko jih bomo še pridobili za podobno akcijo. Ob volitvah smo se z Odloki m zavezali, da morajo biLi objekti, za katere je uveden samoprispevek, končani do 30; IV 1"7S. Neprestane podražitve pa povzročajo, da postaja delež samoprispevka v celotni vsoti, predvideni za izgiadnjo. vse manjši, da bomo z zbranim prispevkom zgradili vse manj šolskih prostorov. Ce bomo sredstva prepočasi zbirali, bo zair.cii podražitev treba zbrati vse večjo in večjo vsoto, relativno in absolutno pa bo rasel tudi delež, ki ne bo i/, samoprispevka. Zalo kolikor počasneje bomo gradili, toliko teže bo zbrati predvidena sredstva in uresničili program Po drugi strani pa je tudi naša naloga, ki smo jo sprejeli od občanov, da si prizadevamo za čim hitrejše reševanje. Ce so občani storili svoje in plačujejo samoprispevek (poleg tega pa so nekateri pripravljeni še dodatno prispevati denar in les), moramo zagotoviti tudi še ostala sredstva: Občinski komite ZKS je o izvajanju izgradnje šolske mreže v občini Domžale organiziral razpravo, na kateri so sodelovali tudi predstavniki sklada. Dogovorili smo se, da sprožimo široko politično akcijo, s katero bi izgradnjo šolske mreže v občini Domžale postavili na prvo mesto. V skladu s tem sklepom je bil tudi že sklican občinski koordinacijski odbor, ki je v zvezi s tem sprejel nekatere že čisto konkretne roke in zadolžitve: — do 15. oktobra mora biti pred skupščino predlog finančne konstrukcije s postavljenimi roki in zadolžitvami, — še v letošnjem letu moramo oddati dela za vse šole. ker bodo sicer stroški za izvedbo celotnega programa mnogo višji, — gradnje se prično hkrati, če pa bo treba določiti vrstni red. se določi po potrebah. — celotno šolsko mrežo bi lahko tako zgradili v letu 1972. — predsedstvo naj poskrbi v najkrajšem možnem času za odkup zemljišč ipd.. — Mnuje se skupina strokovnjakov, ki bo (xlgovorna za izvedbo programa in S^cionalno trošenje sredstev. Prva šola. ki smo jo v občini pričeli graditi po programu, ki je bil sprejet ob referendumu za samoprispevek, je dvooddelčna šola v Blagovici. Ta prijetna vasica v Cmem grabnu je prišla kot prva na vrsto zato, ker je bil ta kraj nove šole prav gotovo najbolj potreben. Sedanji šolski prostori že dolgo nebi smeli več služiti v te namene, kajti tako higiensko, zdravstveno pa tudi iz čisto vzgojnih stališč so bili že zdavnaj popolnoma neprimerni. To je potrdil vsakdo, ki je te prostore le enkrat videl. Zato je Upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže v občini sklenil, da se kot prva prične graditi prav ta šola. In sedaj že raste iz tal in po pogodbi z izvajalcem. Gradbenim podjetjem BETON iz Zagorja, ki je bil nižji ponudnik, mora biti v celoti dograjeno do 30. 0. 1971. Ta rok nam je zagotovilo, da so v tem šol kem letu otroci tega šolskega i oliša zadnje leto v za šolo m nrimernih prostorih in da se bodo brez zamude že z novim šolskim letom preselili v moderno in sodobno grajeno — TIS na takoj, ko bo sprejet program, začne skrbeti za kadrovske in druge zadeve, — napraviti je treba pregled rejenčkov v občini in na podlagi tega zahtevati participacijo drugih občin pri gradnji šol. — če se bo pokazala potreba po dodatnih sredstvih, je treba proučiti gospodarska gibanja in možnost prispevkov iz gospodarstva, — sklad naj apelira na izseljence, ki imajo svoje otroke v domovini, da tudi oni nekaj prispevajo. T. Pačnik šolsko poslopje, ki bo imelo dve učilnici z vsemi potrebnimi stranskim prostori s centralno kurjavo in stanovanjem za učitelja. Predračunska in obenem fiksna pogodbena cena je din 600 tisoč N din, načrti so stali 11.000,00 N din. lokacijska dokumentacija pa 1.138 N din. In sedaj poglejmo še finančno poslovanje Sklada: Vseh sredstev iz samoprispevka je po stanju 15. 9. 1970 din 2.123.797.00 Od tega je bilo angažiranih za Blagovico 600.000,00 za odkup zemljišč porabljenih .... 160.108,00 plačano pa projekte din ..... 40.500.00 rezervirano za projekt Roje .... 139.500,00 Projekt za šolo Roje bo končan do 15. 9. 1970. pravtako tudi odkupi zemljiSč za to gradnjo. V teku so priprave za odkup zemljišč za šolo v Domžalah. Želimo, da bi z gradnjo šole na Rojah pričeli še v tem letu. V Blagovici — nova šola iz sa moprispevka Temelji nove šole v Blagovici so že postavljeni in sedaj se zidovi že hitro dvigajo v višino. Do zime bo pod streho. Več štipendij — manj prošenj Priznania in odlikovanja ob letošnjem občinskem prazniku Komisija za štipendije in posojil* pri skupščini občine Domžale j« v skladu s sklepi skupščin« z 10. seje razpisala v maju precej več novih štipendij in posojil za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah, kot pa v prejšnjih letih. Razpisanih je bilo 38 štipendij in 10 posojil, Od tega za šolanje na višjih in visokih šolah skupno 23 štipendij in posojil, ostale pa na srednjih šolah. Pred nedavnim je komisija razpravljala o prošnjah, ki pa jih je bilo začuda manj, kot p« je bilo razpisanih štipendij in posojil. Zato bo potrebno proučiti, kje !W vzroki za slab odziv za nadaljnje šolanje s področja Štipendij in posojil. Ali se zmanjšuje število mladih v nn-ii občini, ki se odločajo za šolanje? In če je to res. kje so vzroki? Ali je to posledica težav v zaposlovanju mladih strokovnjakov pred letom, dvema? Ali posledica včasih nedopustno malomarnega odnosa do strokovnja- I. štipendije: kov in strokovnosti sploh v mnogih delovnih organijacijah v naši občini — zlasti do nedavnega? Verjetno je posledica teh in še drugih vzrokov! Dejstvo pa je tudi. da je življenjski standard v naši občini poprečno dokaj visok in da danes marsi-kakšni družini ne predstavlja večjih težav šolanje enega ali dveh otrok. Vseeno pa je še vedno precej družin, kjer je denar zelo pomembno merilo pri odločanju v fabriko ali v šolo. Zal! In prav otrokom iz takih družin je namenjena povečana pomoč občihske skupščine. Zanimivo in zaskrbljujoče je tudi. da skoraj ni prijav za študij na ekonomski In pravni fakulteti, za socialne delavce, predmetne učitelje za več smeri, kjer je občutno pomanjkanje strokovnih kadrov. Komisija je v skladu z določili odloka o štipendijah in posojilih odobrila štipendije in posojila naslednjim dijakom, oziroma študentom: din 1. BIZILJ Francka, Moravče — ek, fak....... 2H0 2. FER.TAN Rado, Ljubljana — fak. za arh. in grad. . 220 3. Bužančič Vladimira, LJubljana — fak. za arh. in gradb.............. 290 4. KLOPCIC Janez. Domžale — fak, za arh. In grad. . 250 5. GRCAR Silva, Homec — filozof, fak.—-pedag. . . . 250 8. MALIGO.I Zvonka, Menge« — filozlof. fak—psiholog. 180 7. MAV Ana. Rnfolče — ViSjn šola za soc. del. ... 290 8. GORICAN Ladislav. Zlde — Višja uprav, šola ... 250 9. KRALJ Nada. Radomlje — Pedag. akad.-lik. ... 160 10. KOKALJ Anira, Moravče — Sr. vzgojiteljska šola . 290 11. MARINDI Matija/.. Nazarje — Sr. vzgoj. šola ... 290 12. JESOVNIK Ix)jzka. Domžale — Medic. sr. šola ... 200 13. SKRLEP Feliks. Mengeš — TSS strojni oddelek . . 310 14. SMRKOLJ Ivica Drtija — TSS — kemija .... 210 15. MUROVEC Janja. Trzin — TSS — tekstilna ... 210 18. BARLIC Ivan, Blagovica — TSS — gradbena . . . 250 17. MUSIC Vera. Trzin — TSS — gradbena..... 250 18. MAJARIC Ana, Trzin — Zdr. term šola..... 250 19. GOSTIC Jelka. Moravče — Zdr. tehn. šola .... 230 20. GOSEK Darinka, Dragomelj — gimnazija .... 230 21. OREHEH Marija. Imenje — pedagoška gim..... 270 22. CERAR Irena. Moravče — pedagoška gim..... 220 23. BRODAR Milan, Krašce — pedagoška gim..... 200 24. MAROLT Francka, Zg. Dobrava — Adrn. sr. šola . . 290 25. LOBODA Jelka, Loka — Adm. šola ....... 250 26. URANKAR Marjeta, Vin je — Ekon. sr. Sola .... 310 27. PODBEVSEK Francka, Moravče — Elkon. sr. šola . . 290 38. ŠIMENC Milena, Mengeš — Ekon. sr. Sola .... 260 2fl. CERAR Veronika, Moravče — Ekon. w. šola .... II. Posojila: 1. CERAR Peter, Rača — Fak. — kemija . . . 2. JfiMEC Viktor. Rafolče — Fak. m strojništvo . 3. SKRLEP Jane*. Menge« — tli fak. — zgod. 4. JAOH Nada. Mengeš — Fil. fak. — slov. . . 5. ŠIMENC Marija, Menge« — FNT — tekstil . 8. MAJDIC Danica, Menge« — PA — raz. pouk 7. GORTCAN Marija, Zide — PA — sloven. . . 300 200 240 240 240 200 40 Komisija je zavrnila 6 prošenj, pri katerih prosilci niso izpolnjevali pogojev za podelitev štipendije ali posojila. F. Gerbec Osrednja prireditev v času proslav v počastitev letošnje«« občinskega praznika jc bila 15. julija slavnostna seja občinske skupščine in po njej odprtje obnovljene oziroma asfaltirane moravske ceste. Na slavnostni seji v dvorani komunalnega centra so bili mimo ndbnrniknv in poslancev navzoči še številni gostje, med njimi tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja RIBIČIČ. Predsednik občinske skupščine Albin KLEMENC se je v svojem trovorn spomnil dogodkov na območju tukajšnje občine pred devetindvajsetimi leti ter spregovoril o delu občinske, skupščine v preteklem letu. Nato je skupščina na predlog komisije za odlikovanja, ki ga je pojasnil njen predsednik Ivan VIDAM, sprejela spremembe in dopolnitve odloka o podeljevanju priznanj občine Domžale, nakar je predsednik občinske skupščine razdelil občinska priznanja naslednjim delovnim in družbenim organizacijam ter občanom: PLAKETO Z ZNAKOM a) za uspešno in požrtvovalno delo na kulturno-prosvetnem področju: Pevskemu zboru društva upokojencev Domžale, Mešanemu pevskemu zboru Domžale, »Občinskemu poročevalcu« ob njegovi desetletnici. Pripravljalnemu odboru za proslavo 750-letnicc Doba, Ivan FABClC, Nacetu VODNIKU, Milanu MERIIARJU (ob 80-Ictnici), Alojzu TERCKU (ob 60-lctni-ci), b) za delo na telesno vzgojnem področju: Gregorju PINTARJU, Janku SUSTERJU, Pavlinu ZULETU, c) za delo na družbcno-poli-tičnem področju: Gabrijelu ARMENIJU. Marku HRIBARJU (ob 50-letnici), Antonu JANCIGAJU. Tomažu JASENCU (ob 60-lct-nici) Mariji IVKOVIC, Jožetu KOSMAČU (ob 50-let-nici) Francetu KALANU (ob 50-letnici) Jožetu KNEPU Ivanu LIPARJU (ob 50-lct-nici) Jožetu PIRSU-Luki č) za delo na področju gasilstva: Martinu ANDRE.IKI. Valentinu BREZNIKU d) na področju ljudske tehnike: Mihi PAVLICU e) za dolgoletno delo v občinski upravi: Faniki IJIMC f) za hitro in dobro opravljeno rekonstrukcijo moravske ceste: Podjetju SLOVENIJA CESTE in de' veema Petru ROZMANU in Jožetu GOSTINCAR.IU ter Občinskemu skladu za moravsko cesto za uspešno opravljeno delo. MEDALJO ZA ZASLUGE Srećku BERTOLU za življenjsko delo na družbeno-pnlillčne m in prosvelnem področju Cenetu MATlClCU za delo na družbenopolitičnem področju in ob 50-lctnici RED ZA ZASLUGE PAPIRNICI Količcvo ob 50-letnici obstoja za njene uspehe na gospodarskem področju in sodelovanju pri razvoju občine Predsednik republike Josip Broz Tito jc za posebna prizadevanja za razvoj naše ožje domovine odlikoval naslednje občane: z MEDALJO DELA Bogomira PODMIL.ISAKA Antona RAVNIKARJA Emo SKER.IANC Ivanko IZMAII z MEDALJO ZASLUGE ZA NAROD Venčeslava GROŠLJA Francko PEZDIR z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM pokojnega Jožeta OTOLANI-JA dr. Franca GASPERINA Rezko KOSlC Staneta MODECA Jožeta OREH K A Andreja PANGERSICA Jožeta VODEBA z REDOM ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Jerneja LENIČA Jožeta ItZENlCNIKA z REDOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI S SREBRNIM VENCEM Karla BURJA Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM pa jc predsednik republike odlikoval Albina KLE-MENCA, predsednika občinske skupščine za njegovo dolgoletno prizadevno družbenopolitično lel«. med NOB in vsa leta Po vo.jni. Drugi pišejo o nas »Borba« Beograd, 26. juLija 1970 Kako le neka razprava prerasla v »Politično afero« Primer bratov Stoj Posamezniki v Domžalah poskušajo diskreditirati občinski komite ZK, ki odločno obsoja podtikanje in vpletanje Zveze komunistov v afero, ki so ju skuhali drugi. (Domžale, julija) Preiskava hiš in poslovnih prostorov obrtnikov Martinu. Janeza |n Andreja Sraja iz Radomelj ter njihove sorodnice Vladke Pra-protnik iz Domžal zaradi suma. da so utajili davek, ki so jo izvedli uslužbenci Upravne javne varnosti iz Ljubljane 17. aprila, še danes vnema rozornost občanov domžalske občine, posebno pa odbornikov in občinskih političnih faktorjev. O tej preiskavi so žolčno in na dolgo m široko razpravljali na treh sejah občinske skupščine, o njej je bilo izrečenih precej besedi na sestankih občinskih družbenopolitičnih forumov. Ugotovljeno je. da je bila preiskava opravljena na zakonit način (na osnovi dovoljenja javnega tožilca in utemeljenega suma o utaji dohodka) in da je bil sam postopek korekten. Protesti Navzlic temu (morda pa prav zato, ker se občinski faktorji toliko ukvarjajo s tem primerom). Je dogodek dobil neverjetno razsežnost »politične afere«. Posamezniki poskušajo preusmeriti razpravo na »iskanje krivcev, ki so zadevo prijavili« in širijo govorice, da je vse to »skuhal občinski komite ZK«. Iz pogovorov s poznavalci odnosov in razmer v domžalski občini se da sklepati, da bi preiskava bila pozabljena, če nč bi bili posredi obrtniki (ki jih je v občini preko 600 in imajo precejšen vpliv na občinsko politiko), prav gotovo pa bratje Sraj. Dva od njih (Janez in Martin) sta tudi odbornika občinske skupščine. Ta dva sta izrabila odborniški mandat, da sta sprožila »svoj primer« že na prvi seji občinske skupščine, in še preden je bil končan postopek v zvezi z njunim finančnim poslovanjem. Postopek uslužbencev Uprave javne varnosti sta obsodila za nedopusten in surov. Trdila sta, da je posredi osebno maščevanje in '.ahtevala. da se na seji skupščine pojasni, kdo je zadevo prijavil In objavijo rezultati preiskave. Najdbe Razprava se je nadaljevala nato na dveh nadaljnjih sejah ODClnake skupščine. Ugotovili so. da je bil celotni postopek zako- nit. Uprava javne varnosti je poročala, da je pregled poslovanja bratov Srajev izbrala slučajno, pa so že prvi podatki pokazali, da z njihovimi financami nekaj ni v redu. Finančni strokovnjaki občinsko uprave so ugotovili, da je premoženje teh dveh obrtnikov vredno prek dveh milijonov novih dinarjev. Dognali so. da imajo razen velikih in lepo opremljenih hiš v Radomljah, še hišo v Umagu. da. Janez Sraj gradi pri Volčjem potoku motel v vrednosti preko 700 000 novih dinarjev, da je lastnik delovnih sredstev v vrednostih preko 530 tisoč novih dinarjev in avtomobila opel rekord, da ima Andrej Sraj dostavni avto vr.ikswagen in osebni avto opol kadet, Martin pa mercedes. Po drugi strani pa so v davčnih prijavah od 1965 naprej izkazovali, da jim ostaja mesečni dohodek (na družino) 417, nato 745 in 2137 novih din. Ugotovljeno je še, da so bratje Sraj leta 1968, ko so plačevali davek pavšalno, nakupili reprodukcijskega materiala za 670 000 novih din več. kot ga jim je bilo potrebno in da so to zalogo izkazali v začetku leta 1969. Tudi leta 1009 so nakupili za 310.000 novih dinarjev reprodukcijskega materiala več. kot so ga porabili, in prikazali so ga kot začetne za* loge v letu 1070. Predstavnik Uprave javne varnosti je "poročil odbornikom, da so ti obrtniki, pri katerih fO opravili preiskavo, v preteklem leto Utajili najmanj 337.324 novih dinarjev čistega dohodka, v vsem analiziranem obdobju pa naimanj 431!.4112 din. in da je na temelvi najdb proti njim razen nrot1 njihovi sorodnici Praprotnikovi vložena kazenska prijava okrožnemu javnemu tožilstvu. Obramba Predloženo poročilo je vplivalo na obrtniko-odbornike kot tudi na nekatere druge odbornike, ki so sodelovali v razpravi, da so nekoliko spremenili ton in vsebino svojih diskusij. Toda oba obrtnika pa sta izjavila, da poročilo m točno in da sta si svoje bogastvo pridobila z delom, ne pa s špekulacijami in utajami. Izjavila sta. da sta precej denarja prislužila Z delom v Nemčiji, da jima je oče dal gradbeni material in da ju podpira sestra, ki živi v Splitu, teta iz Kanade in sestra, ki še sedaj dela v Nemčiji. Drugi odborniki, udeleženci razprave so v glavnem govorili o slabostih in problemih davčna službe v občini. Predsednik Al- bin Klemene je zaključil razpravo z ugotovitvijo, da je »bila umestna, da pa se glede krivca ni mogoče odločiti-. Dodal je. da morajo tako bratje Sraj kot Uprava javne varnosti dokazati svoje trditve, in da bo skupščina, ko se bo celotna zadeva zaključila, dobila končno poročilo. Intervencije Medtem pa so, ko niti občinska skupščina niti sodni organi se niso zadeve speljali do konca, že takoj po tretji seji začeli krožiti glasovi, da je preiskavi »botroval- občinski komite ZK. Občinski komite je takoj odločno obsodil takšna -podtikanja in vpletanje ZK v afero, ki so jo skuhali drugi«. Hkrati pa je resno zameril komunistom v občinski skupščini, da so se strinjali, da se razpravlja na seji občinske skupščine o zadevi, ki spada v pristojnost sodnih organov in ki še ni razčiščena, s tem pa dopustili, da postane osrednje vprašanje in dobi politične razsežnosti. Občinski komite je ugotovil, da je pri vsem tem bistveno, da se dožene stvarna resnica, ne pa da se ugiba, kdo je z.adevo prijavil. Primera -bratov Sraj« se je občinski komite dotaknil še na dveh sejah, vendar govorice, usmerjene na spodkopavanje njegovega ugleda in ugleda celotne organizacije ZK ne nehajo, marveč se zelo širijo in postajajo resna motnja družbeno-politič-nemu življenju občine. J. Pjević lastita potrošnikov Na splošno se ugotavlja, da trgovske gospodarske organizacije in ostali udeleženci v blagovnem prometu ne upoštevajo v celoti določil temeljnega zakona o blagovnem prometu o dobrih poslovnih odnosih do kupca-potrošnika. Med te spada tudi točno merjenje in tehtanje blaga pri prodaji oziroma nakupu. Da se zaščitijo potrošniki, je potrebno uveljaviti v blagovnem prometu načelo dobrih poslovnih običajev, ki veljajo na splošno in za vsakega udeleženca v blagovnem prometu Njihovo izpolnitev pa naj zahtevajo kupci-potrošniki. To velja predvsem za dobrine, ki se prodajajo v neoriginalnem pakiranju Eden takih primerov je prodaja kruha, ker tega trgovine in pekari je ob prodaji ne tehtajo, čeprav je določena cena po teži in ne po komadu 7ato naj bi potrošniki pri nakupu zahtevali tehtanje kruha, posebno še takrat, kadar ne Ku- pujejo celega komada, temveč polovico ali četrtinko. Kdor je bil v naših primorskih krajih in imel priliko spoznati poslovne navade teh krajev, bo vedel, da tam vsak kes kruha prodajalec stehta, ne glede ali kupimo cel komad ali le del. Določila 5 člena temeljnega zakona o blagovnem prometu zavezujejo trgovske gospodarske organizacije in ostale udeležence blagovnega prometa in opravljalce storitev v blagovnem prometu, da poslujejo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji K dobrim poslovnim običajem pa spada tudi tehtanje kruha in ostalih živil. Da bi tak poslovni običaj uvedli v naši občini, je naloga ne le inšpekcijskih organov, ampak predvsem tudi potrošnika, ki mora pri nakupovanju to zahtevati. Tržni inšpektor Prane Novak Ulftski slaviki pri nas V torek 7. julija 1970 je v dvorani Kina Domžale gostoval eden najboljših holandskih mladinskih pevskih zborov Ulftse Nachteealen »Ulftski slavčki- Zbor. ki je štel 45 pevcev, je pod vodstvom dirigenta in znanega mladinskega glasbenika Adriana Hendriksa pel pesmi desetih narodov, med njimi tudi tri slovenske: Lastovki v slovo v priredbi Maksa Pirnil:a Uspavanko v priredbi Emila Adamiča m Pesem mladine v priredbi Radovana Gobca. Poslušalci, ki so kljub poletm vročini napolnili dvorano so izvajanje tega odličnega zbora nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Zbor in vodjo je v imenu Domžalčanov pozdravil Tone Juvan in se jim zahvalil za prijeten večer. Pevci so bili pa še veseli domžalskih spominčkov-slamničkov. dirigent pa prelepega cekarja in steklenice pristne slivovke ter šopka slovenskih nageljnov, ki sta jim tta izročila Pirnatova Urška in Lojzek v gorenjskih narodnih nošah. Takih celovečernih koncertov mladinskih pevskih zborov si Domžalčani še želijo, kar je bilo razbrati iz razeo\f"a nosbi*nl-cev tisti večer in še dosti dni po njem T. Ravnikar BERITE OBČINSKI POROČEVALEC! Podelitev domicila pokrajinskemu komiteju KPS gorenjsko in celotnemu pokrajinskemu aktivu OF Na predlog Bogdana 6solnika, nekdanjega sekretarja Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko so občinske skupščine Jesenice. Kranja, Radovljice, Škofje Loke. Tržiča. Kamnika in Domžal sklenile podeliti domicil Pokrajinskemu komiteju KPS za Go. renjsko in celotnemu Pokrajinskemu aktivu OF. Obrazložitev za podelitev domicila temelji na uspešnem delovanju pokrajinskih vodstev za Gorenjsko. Tako je julija 1941 Centralni komite KPS ustanovil Poverje-ništvo KPS za Gorenjsko, ki se je kasneje preimenoval V Pokrajinski komite KPS. Njegflv prvi sekretar je bil narodni heroj Stane Žagar in za ni m Lojze Kebe — Štefan. Ta dva nista delovala le kot politična organizatorja vstaje, ampak tudi kot voditelja prvih vojaških partizanskih enot na Gorenjskem. Novemra 1942 je bil ob prisotnosti tov. Kidriča sestavljen nov Pokrajinski komite, katerega sekretar je postal Maks Krmelj — Matija Poljane. Marca 1944 se je Pokrajinski komite preimenoval v Oblastni komite KPS. Z ozirom na posebne pogoje osvobodilnega gibanja v tem delu Slovenije je na pokrajinskem partijskem vodstvu ležala velika odgovornost. V izvajanju politike CK KPS je Pokrajinski komite v mnoaih kritičnih trenutkih moral ukrepati samostojno, zlasti pa nenehno utrjevati množično organizacijo OF. ki se je kljub strašnemu terorju okupatorja in gestapovskih ukan nenehno obnavljala in delovala po vsej Gorenjski, celo v okupiranih mestih. Pri Poverjeništvu KP za Gorenjsko je že od vsega začetka obstajal poverjenik za delo z mladino. 1. aprila 1943 je bilo ustanovljeno pokrajinsko pover-jeništvo ZKM za Gorenjsko (SKOJ). njegov prvi sekretar je postal Vinko Hafner. V začetku maroa 1944 se je tudi pokrajinsko vodstvo komunistične mladine preimenovalo v Oblastni komitp SKOJ za Gorenjsko. Na pokrajinski mladinski konferenci 12. in 13. aprila 1944 je bilo izvolieno tainištvo Pokrajinskega odbora ZMS za Gorenjsko, z namenom, da okrepi delovanje mladih Oblastni komite mladine je izdajal svoj list Gorenjska mladina, katerega urednik je bil Miloš Ziherl. V težkih nogojih osvobodilnega boja na Gorenjskem ie mladina pod vodstvom svbie organizaciie opravljala posebno tveganje in odgovorne nn'oue ter izvršila mnogo vojaških podvigov. Lsta 1942 je bil ustanovlien Pokrajinski odbor OF za Go-renisko. Na zboru coreniskih aktivistov na Jelovici (13. do 15. maja 1944) je bil izvoljen 17- članski Pokrajinski odbor OF kot najširše politično vodstvo OF na Gorenjskem, pa tudi kot organ ljudske oblasti. Poleg nalog politične mobilizacije je leta usmerjal delo gospodarskih komisij, partizanskega šolstva partizanske finance, zbiral podatke o zločinih okupatorja itd. Posebno pomembno vlogo so imele gospodarske komisije, ki so oskrbovale vojaše enote IX. korpusa z vsem potrebnim, posebno pa s hrano, sanitetnim materialom in drugim. Prek teh komisij so poslali velike količine hrane in drugega materiala na Primorsko in Dolenjsko. Ko se je razmahnilo upravno delovanje odborov OF, so bili jeseni 1944 ustanovljeni odseki in komisije. Njihovo delo je poleg omenjenega bilo usmerjeno tu-d. že v pripravo za prevzem oblasti ob koncu vojne. Pri pokrajinskem odboru OF sta delovala Pokrajinski odbor SP2Z in Pokrajinski odbor Delavske enotnosti za Gorenjsko Njegova prva sekretarka je bila Milka Mezeg, ki je padla v začetku oktobra 1944 na poti na prvi kongres SPZZ. Ob začetku 1944 do osvoboditve je padlo 8 članic Pokrajinskega odbora žensk, kar dokazuje, kako velik krvni davek so dale gorenjske žene. Pokrajinski odbor Delavske enotnosti, ki je bil izvoljen na zboru aktivistov na Jelovici 14 maja 1944. je imel glavno nalogo organizirati delavstvo v industrijskih centrih. Pri Pokrajinskem komiteju je delovala Pokrajinska komisija VOS. katero je od začetka junija 1943 vodil Stane Kersnik — Jelovčan. Naloga te komisije je bila odkrivati narodne izdajalce ter vrinjence gestapa ter na ta način preprečevati, da znotraj izpodjedajo in rušijo osvobodilno gibanje. Komisija VOS je obstajala do aprila 1943, ko se je za Gorenjsko n Primorsko osnovalo skupno vodstvo OZNE. Pri pokrajinskem komiteju KPS za Gorenjsko je delovala tudi pokrajinska tehnika. Le-to je imela nalogo tiskati in širiti propagandni material. Posebno se je razvila v letih 1944, ko je imela na Gorenjskem tri tisk-karne in večje število manjših tehnik za razmnoževanje. Na podlagi gornje obrazložitve so omenjene občinske skupščine podelile domicil celotnemu političnemu vodstvu na Gorenjskem Domicilno listo je podelil predsednik skupščine občine Radovljica Stanko Kajdiž prvemu, sekretarju pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, tovarišu Bogdanu Osolniku in sicer na II. zboru gorenjskih aktivistov 8. 9. 1970 v Ukancu v Bohinjski dolini. Odkritje spomenika Rezki Dragar v Dragomlju Krajevna organizacija ZB Dragomelj — Pšata in Zveza združenj borcev NOV občine Domžale vabita borce, aktiviste in občane da se v čim večejem številu udele'io odkritja spomenika narodnega heroja Rezke Drf°ar ki bo v nedelio 27 septemb-a 1970 ob 10. url pred šolo v Dragomlju. ki nosi tudi ni~->n im?. * Pokrovitelj prireditve, ki bo tudi v počastitev 29-letnlce osvoboditve. bo predsed"iK skupščine občine Domžale Albin Klemene. Naj podamo kratek življenjepis revolucionarke Rezke Dragar. Rojena je bila lfi. novembra 1913 kot nezakonska hči delavke in prav zato okušala grenkobo nezakonskega otroka, kar je imelo tudi veiih vpliv na njeno nadaljnje življenje. Se zelo mlada je delala v raznih tovarnah in se takoj vključila v sindikalno delo in organizirano borbo za pravico delovnega človeka, zato si je nakopala sovraštvo kapitalistov in oblasti bivše Jugoslavije. Pogosto je morala menjati službo. Iz tovarne Induplati v Jaršah je šla v tovarno Eifler v Ljubljani, od tam v Jugobruno v Kranj. Tu je bila voditeljica stavkajočih žena in deklet. Ona je bila tista, ki se je vrgla na že-železniški tir, da ne bi z vlakom odpeljali blaga iz tovarne, s čimer je odvrnila namerno razbitje stavke v Kranju. Ker je obla.st nato stavko nasilno razbila, so aretirali tudi Rezko, *endar se je zagovarjala tako odločno, da so se ji vsi čudili. Že leta 1937 je postala članica Partije. Spominjam se še, ko je služila v Domžalah pri Ccrarju in se prav v tem času udeležila protestnega shoda delavcev na Taboru nad Ihanom, nakar so se zbrali v Domžalah pred železniško postajo in peli revolucionarne pesmi, nakar so jih žan-darji pregnali. Poročila se je z Antonom Dragarjem, ki je bil doma v Dragomlju. Hišo v Dragomlju so kmalu po poroki prodali in so se preselili na Črnuče. V vseh akcijah, ki jih je organizirala partija v letih 1938—1940, je sodelovala tudi Rezka. Po okupaciji leta 1941 je skupaj z možem sodelovala takoj pri organizaciji Osvobodilne fronte na Črnučah in okolici. Pri podelitvi so bili navzoči predstavniki vseh gorenjskih skupščin ter mnogi nekdanji aktivisti s področja Gorenjske. Franc Gabrovšck Avtor kipa in dragomeljski šolski upravite:.) pri vhodu v šolo. kjer je postavljen kip Rezke Dragarjevc. Slovesno ga bomo odkrili v nedeljo 27. sept. ob 10. uri Ze v letu 1941 se je priključila Rnšiškl četi. kjer ni bilo akcije, da se je ne bi udeležila tudi ona. Bila je tu;'.i kurir in kot taka prepričevala ljudi o nujnosti borbe proti okupatorju. Ko se je Rašiška četa preimenovala v I. Kamniški batalijon, je imela tu še večjo odgovornost. Ko so Nemci obkolili Rašico, se je Rezka umaknila proti Vodicam, toda tu je bila izdana, Nemci so j(j ujeli, odpeljali v Begunje in tam strahotno mučili. Kljub strašnemu mučenju pa ni nikogar izdala. Kot tako so jo z drugimi vred ustrelili v Lan-covem pri Radovljici. Ko so jo privezali h kolu in ji hoteli zavezati oči. tega ni pustila in je dejala: »Streljajte, ali zmaga ne bo vaša!« Po osvoboditvi so jo prekopali in sedaj počiva pri spomeniku padlih borcev v Cmučah. Za narodnega heroja je bila proglašena leta 1952. Za proslavo, ki bo v Dragomlju. je bila dra-gomeljska šola v letošnjem letu precej prenovljena. Dobila je tudi centralno kurjavo, dvorišče pa je bilo asfaltirano. Asfaltirana je bila tudi cesta Dragomelj-Pšata-Scntjakob in nekaj odcepov na to cesto. Plačnika asfaltiranja te ceste sta SOb Domžale in SOb Ljubljana-Bežigrad, odcepe pa je plačala Krajevna skupnost Dnagomelj — Pšata s prispevki občanov. T. Ravnikar ¥ avgustu 84 prometnih nesreč V mesecu avgustu 1970 se je pripetilo na območju občine Domžale «4 prometnih nesreč. Vsem uporabnikom ceste v opomin jih navajamo po kronološkem redu. 1/8 — 1970 Ob 12,15 se je pripetila prometna nesreča v bližini gostilne Benkovič pri Blagovici na cesti 1/8 (zvezna ce-sfa Ljubljana-Ma-ribor) druga lažja prometna nesreča se je pripetila pri Lokah v Črnem Grabnu na isti cesti; ob 22,10 se je pripetila hujša prometna nesreča na Trojanah in ob 22,50 četrta huda prometna nesreča na Zclodniku. 2/8 — 1970 Ob 13,30 se je pripetila huda prometna nesreča pri Pošti v Domžalah na Ljubljanski cesti, ob 19. uri se je pripetila lažja prometna nesreča na dvorišču gostilne Konšek na Trojanah. 3/8 — 1970 Ob 13,10 se je pripetila lažja prometna nesreča v Sp. Jaršah 4/8 — 1970 Ob 04,55 se je pripetila lažja PN pri Lukovici na cesti 1/6, ob 2,14 se je pripetila lažja PN na cesti pred tovarno Lek Mengeš, ob 16,35 se je pripetila huda PN na cesti Mengeš-Dup-lica. 5/8 — 1970 Ob 13,55 se je pripetila lažja PN v Mengšu na Blejčevi cesti, ob 23 se je pripetila lažja PN na Trojanah na c. 1/6. tretja prometna nesreča se je pripetila pri Krašnji na cesti L/6. S/1 — 1970 Ob 17,30 se je pripetila hujša PN na Ljubljanski c, v Domžalah prod tovarno Helios. 7/8 — 1970 Ob 9,07 se je pripetila lažja PN na Gorenjski c. v Mengšu, ob 15. uri pa v Zajasovniku. 9/8 — 1970 Ob 9,20 se je pripetila PN na Viru na cesti 1/6, ob 10,20 se je pripetila hujša PN v Zajasovniku na cesti 1/6. kmalu nato pa so je pripetila tretja PN na cesti 1/6 pri Depali vasi, 10/8 — 1970 Ob 14,15 se je pripetila na Viru na cesti 1/6 huda PN. 11/8 — 1970 Ob 15.20 se je pripetila na Gorenjski cesti v Mengšu huda PN. 12/8 — 1970 Ob 9,40 se je pripetila lažja PN na cesti v Jaršah, ob 17.25 se je pripetila lažja PN v Krtini. 13/8 — 1970 Ob 9,30 se je pripetila v Gorici pri Moravčah ia/.ja PN. 14/8 — 1970 Ob 8. uri se je pripetila lažja PN v Ožboltu na cesti 1/6, ob 10,40 se je pripetila hujša PN na cesti liti pn Krošnji. ob 15,20 se je pripetila i*»žja Pis na cesti pri Kruscah, oo 17,10 se je pripeula PN na cesu 1/6 pri Zeioumku in od i/,bb peta nuda PN na cesti 1/6 v Trnjavi. 15/8 — 1970 Ob 6,55 se je pripetila lažja PN na križišču Ljubljanske in Kamniške ceste v Domžalah. ob 9,40 tudi lažja PN na cesti med Mengeš-Preserje. 16/8 — 1970 Ob 10,10 se je pripetila huda PN na cesti 1/6 v Doou, ob 13. uri se je pripeula huda PiN na cesu 1/b pri oencinsiu Črpalki I v Domzaian. 17/8 — 1970 Ob 12. uri se je pripetila PN na cesti 1/6 pri bistriškem mostu, ob 14,05 se je pripeula lažja PN na križišču Kamniške in Masljeve ceste, tretja PN se je pripetila v Dobu, četrta — ob 7. uri se je pripetila lažja PN na cesti proti Moravčam. 18/8 — 1970 Ob 01,00 se je pripetila lažja PN v Radomljah. 19/8 — 1970 Ob 7. uri se je pripetila lažja PN na Kamniški cesti v Domžalah. ob 7,30 pa huda PN pod Trojanami na cesti 1/6, ob 13,55 se je pripetila lažja PN na cesti 1/6 pri tovarni TO-SAMA. ob 18,30 zopet PN pod Trojanami, ob 20,58 pa se je pripetila huda PN na križišču v Dobu pri gasilskem domu, ob 21.56 se je pripetila lažja PN na Partizanski cesti v Mengšu. 20/8 — 1970 ob 10. uri se je pripetila lažja PN v križišču v Radomljah. ob 14.35 se je pripetila lažja PN na cesti proti Moravčam, ob 17. uri se je pripetila lažja PN na odcepu ceste 1/6 in Obrtniške ceste v Domžalah. ob 21,50 lažja PN v Mengšu na Kidričevi cesti, ob 23,50 pa hujša PN v Dragomlju. 21/8 — 1970 Ob 6. uri se je pripetila hujša PN v Lokah v Črnem grabnu na cesti 1/6, ob 12,30 lažja na cesti 1/6 na Viru. ob 14,50 lažja PN na bistriškem mostu cesta 1/6. ob 18,15 lažja PN na križišču Ljubljanske in Prešernove c. v Domžalah. 22/8 — 1970 Ob 04,45 lažja PN na cesti 1/6 pri Krašnji, ob 8,30 pa lažja PN na Ljubljanski cesti v Domžalah. 23/8 — 1970 Ob 11. uri se Je pripetila hujša PN na c. 1/6 v Zajasovniku. ob 17,10 lažja PN v Mengšu na Gorenjski cesti, ob 21. uri tudi lažja PN na Viru na cesti 1/6. ter hkrati lažja PN v Trzinu na cesti II. reda. 24/8 — 1970 Ob 7,25 se je pripetila na Šentjakobski cesti lažja PN, ob 8,05 lažja PN v Trzinu na cesti 1/6, ob 11,45 lažja PN na križišču Ljubljanske in Savske ceste v Domžalah, ter lažja na ploščadi pred Veleblagovnico. 25/8 — 1970 ob 5,35 se je pripetila huda PN na Viru na cesti 1/6, ob 20,22 pa tudi huda PN na cesti med Homcem in Preserja-mi. 26/8 — 1970 Ob 12,30 se je pripetila v Mengšu na Gorenjski cesti lažja PN, ob 10. uri pa na Viru na c. 1/6 in ob 22,55 lažja PN v parku v Mengšu, 27/8 — 1970 Ob 14.15 lažja PN na Kidričevi c. v Domžalah pred tovarno Universale. 28/8 — 1970 Ob 13. uri se je pripetila PN na bencinski črpalki I v Domžalah na cesti 1/6, ob 15,15 pa lažja PN na Trojanah na c. 1/6, hkrati pa tudi hujša PN pri Krašnji na c. 1/6. 29/8 — 1970 Ob 16,3, se Je pripetila PN v Zajasovniku, in zopet lažja PN pri bencinski črpalki I v Domžalah na c 1/6. 30/8 — 1970 Ob 9,10 se je pripetila lažja PN na bencinski črpalki v Mengšu, ob 16,35 lažja PN v Zaborštu. ob 22.10 lažja PN na parkirnem prostoru gostilne Ojstrica v Domžalah. ob 22,15 hujša PN na cesti v Ihanu. ob 23,25 pa lažja PN na cesti 1/6 v Zajasovniku. 31/8 — 1970 Ob 8,30 se je pripetila lažja PN v Lukovici ina c. 1/6, ob 13,30 tudi lažja PN na Kamniški c. v Domžalah, ob 15. uri lažja PN v križišču pri Pavovcu v Mengšu in ob 18,50 huda PN na cesti v Ihanu. Vse te nesreče so terjale veliko število težje in lažje ranjenih in pet mrtvih. Podatki so strahotni, še bolj pa se moramo zamisliti ob dejstvu, da je precejšnjemu številu teh nesreč botrovala vinjenost, objestnost ali izsiljevanje. Mnogi, ki jim ni vseeno, koliko žrtev in materialne škodf zahtevajo prometne nesreče, zahtevajo, da bi s polnimi imeni objavljali voznike, ki vozijo in redno objavljali imena tistih, ki so jim bila odvzeta vozniška dovoljenja z navedbo vzroka. O teh predlogih bi bilo vredno dobro razmisliti! Vabimo vas na ZABAVNO PRIREDITEV ob zaključku letošnjih sindikalnih športnih iger: Po delu šport in razvedrilo ki bo v petek, 25. t. m. ob 19. uri, v dvorani komunalnega centra v Domžalah. Sodelovali bodo: Bele vrane, Nino Robič, Irena Kohont, Veseli planšarji in športniki. Prireditev bo vodil Marjan Kralj. Kolike let še do svojega goida Razrešnica odboru SZOL Trojane Zadeva tovariša Novaka je ljudem v občini verjetno precej dobro poznana, saj je o tem pisalo tudi dnevno časopisje. Jaz ga bom tokrat poskušal osvetliti z drugega zornega kota. Najprej čisto na kratko, kako so stvari potekale in kakšno je danes stanje. Tovariš Jože Novak z Imenj pri Moravčah je bil med vojno v partizanih. Ves čas vojne je bil odrezan od domačih. Ob osvoboditvi je njegov oče zaradi sovražne propagande pobegnil v Avstrijo. Vsem, ki so takrat zapustili državo, je bila zemlja zaplenjena. Ko se je sin Jože iz partizanov vrnil domov, o zaplembi ni vedel. Tudi ni o tem dobil nobenega obvestila ali odločbe. Leta 1953 pa mu je bilo sporočeno, da mu vračajo njive in pašnike, gozd pa ie ostal zaplenjen in z njim še sedaj gospodari Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Zemlja, na kateri živi Novak je kamnita in je gozd pomemben vir dohodkov. Kmetija ga torej nujno potrebuje, znano pa je tudi. kaj pomeni gozd za hribovskega kmeta. Poleg tega pa ima Novak še številno družinu Tovariš Novak je začel pisati prošnje, najprej na različna ob-lastva, nato na občinsko skupščino, pa na Gozdno gospodarstvo, nato Zvezi borcev in republiškemu izvršnemu svetu. Spočetka ni dobival niti odgovora, nato pa je administracija začela -delati". Vsi so priznavali, da je sicer krivica, sklicevali pa so se na zastarelost in menjanje pristojnosti oziroma ukinitev posameznih oblastev. Kakor pravi tovariš Novak, so si vsi hinavsko oprali roke in izrekali razumevanje, »vendar jaz s tem ne morem niti ogreti stanovanja niti nastlati živini«. Uradniki so si začeli pošiljati dopise s priporočili za ugodno rešitev, toda nihče ni bil »pristojen«, da bi zadevo rešil, nihče ni »videl« pravne možnosti za rešitev. Pravo je postalo usoda, nepremagljivi fatum proti kateremu so bili tisti, ki so soustvarjali, brez pomoči. Pravo se je osvobodilo in zavladalo nad človekom Sprevrnjeni svet je še enkrat Iriumfiral. čeprav se je zdelo, da smo ga z revolucijo ukinili. Menili smo. da bodo ljudje z revolucijo vzeli usodo v svoje roke in bodo stvarnost oblikovali po svoji podobi. Nenadoma pa se je spet pojavila sila. ki je posameznikom ušla iz rok in ki je ne morejo več obvladati. Vsi na občini, gozdnem gospodarstvu, pri Zvezi borcev so hoteli dobro, pravni sistem pa tega ni dopuščal. Ljudje so torej v bistvu dobri, njihova dobrota pa se le ne more uresničiti. Pravijo pa. da je tudi pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Vsi številni uradniki so naredili tisto in samo tisto, kar so morali narediti in nič več. Ali pa je to za državljana države, ki nosi naziv »socialistična« že tudi dovolj? Prepričani so bili, da smo Novaku storili krivico, priporočali so ugodno rešitev, nato pa si umili roke in rekli, saj vendar nič ne moremo. Zadevo so odstopili drugim, ki so ravnali prav tako. Ali pa ni naša dolžnost storiti nekaj več, boriti se za stvar, za katero vemo, da je pravilna? Ali se v državi, kjer ljudje sami ustvarjajo svojo prihodnost, lahko izgovarjamo na pravo, na neko usodo, proti kateri nič ne moremo? Ali so krajevni faktorji v Moravčah, občinski možje, funkcionarji zveze borcev, direktor in delavski svet Gozdnega gospodarstva Ljubljana storili res vse. kar je bilo storiti treba? Ali so vsi ti poskušali poiskati neko rešitev (za katero bi potem že poiskali pravno utemeljitev, kar ne bi bilo prvič)? Pred leti so sicer sprožili množično akcijo (čemu je za to potrebna neka masovna akcija?), da bi rešili ta problem, zataknilo pa se je pri izračunu lesne mase (!). Skupščina občine Domžale je sedanjemu lastniku Novakovih gozdov. Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana, hotela dati v zameno gozdove nekje drugod, vendar je GG to zavrnilo, ker menda ponujene parcele ne ustrezajo. Po 17 letih (!) je zadeva spet na začetku. Malenkostni in dlakocepski smo v zadevi, kjer gre za borca s številno družino, čeprav vemo, da mu je bila storjena krivica. Hitro in premalo premišljamo pa dajemo milijonske podpore in posojila, tudi takim, ki jih ne potrebujejo. O vsem tem se morajo zamisliti tako na občini, kot na Gozdnem gospodarstvu in pri organizaciji Zveze borcev. Vsakdo od teh bi lahko veliko naredil, kaj šele vsi skupaj! Dokumentacija je sedaj v rokah predsednika Ž1S Mitje Ribičiča. Menim, da je sramota za vso občino, da se zadeva vleče že tako dolgo in da jo morajo namesto nas reševati drugi! Tone Pačnik Mladinski aktiv Trojane je eden od aktivnejših V občini. V svoj program so zapisali, da bodo poskrbeli za boljše kulturno zabavno in politično življenje v svojem kraju. V veliki meri jim to tudi uspeva. Tako so, v skladu s svojim programom sklicali konferenco vseh družbeno političnih organizacij. Razlog za ta sklic je bil v neaktivnosti vodstva krajevne konference SZDL. Mladi sodijo, da bi v kraju morali imeti aktivno vodstvo socialistične zveze, ki bo znalo povezovati različne interese občanov, ki bi bili sposobni organizirati občane za konkretne akcije. Na konferenci je bila kritizirana pasivnost vodstva SZDL Trojane posebno že zaradi tega, ker je vrsta zadev, ki bi jih kazalo rešiti, odprta. Mladi podpirajo prizadevnost gasilskega društva Trojane in seveda tudi njihove upravičene zahteve po gasilskem avtomobilu. Prepričani so, da so Trojane turistično privlačne ter da bi kazalo posvetiti več pozornosti razvoju turizma, kulturnim dejavnostim itd. Mladi predlagajo tudi organiziranje kmetijskih predavanj, zavzemajo se za omejitev hi-I rosti skozi Trojane in za označitev prehodov za pešce. Ze dalj časa se potegujejo za prostor, kjer bi fotoamaterji imeli svojo temnico. Se bi lahko naštevali misli, ki so bile izrečene, za katere bi odbor Socialistične zveze moral najti pot do realizacije. Ker sedanji odbor Socialistične zveze ni našel sam sebe in je pravzaprav hodil na repu dogajanj, mladinski aktiv predlaga, da se razreši in izvoli nov. Izvršni odbor občinske konference SZDL Domžale in predsedstvo mladinskega aktiva Trojane bosta poskrbela za konferenco SZ, ki naj bi sprejela program dela in izvolila novo vodstvo. Prizadevnim mladincem Trojan gre pohvala za izreden družbeni posluh in prizadevnost pri razreševanju problemov v svojem okolju. Franc Gabrovšelt Koncert tria Lorenz V petek 17. julija je imel v baročnem muzeju Jelovškovih fresk v Grobljah koncert trio Ix>renz, dobro znan tudi izven naših meja, saj je letos nastopil že v Vidmu, Trstu in Gorici, sedaj se pa pripravlja na gostovanje v Ameriki. Izvajal je dela Mozarta, Rave-la, Dvofaka in Havdna. Akustič-nost in izredni ambient sta že takoj ob začetku koncerta pomagala vzpostaviti odličen kon-tak med izvajalci in' publiko. Zato ni čudno, da je večkrat za aplavz zadržana domžalska publika nagradila umetnike s spontanim priznanjem. Čudovito okolje je navdušilo tudi znanega violinista in profesorja na Akademiji za glasbo 11* i V i * ' ni Javna zahvala I Ob mojem odhodu v pokoj sva bila z ženo s strani množic nih organizacij in pevcev v Trzinu ter učiteljskih kolektivov tako na domači kot na matični šoli v Mengšu deležna tolikšne pozornosti, da čutiva prijetno dolžnost, izreči vsem javno zahvalo. Prijetna je bila zavest ob odhodu z aktivnega dela v pokoj, da je bilo delo prosvetnega in družbenega delavca cenjeno in je našlo priznanje, ki mu gre. Se enkrat: vsem najlepša hvala! Janko Torelli v Ljubljani Roka Klopčiča, ki je po prireditvi izjavil, da želi, da bi v tej prelepi baročni cerkvici nastopili svetovno znani instrumentalni solisti. Uporno, da bo temu tako in da bomo lahko še večkrat prisostvovali nastopom domačih in tujih umetnikov in takih mojstrov kot so bratje Matija. Primož in Tomaž Lorenz. Tone Ravnikar Slavje na Cvetelu pri Vačah Družbeno politične organizacije in Skupščina občine Domžale, Hrastnik, Litija. Trbovlje in Zagorje so 13. septembra 1970 priredil- proslavo ob 25-lctnici osvoboditve z odkritjem spomenika narodnemu heroju LOJZETU IIOIIKRAUTU. Lojze Ilohkraut se je rodil 24. januarja 1901 pri Sv. Jcđcrti nad Trbovljami kol sin rudarja, kar je postal tudi sam. Z globoko zavestjo naprednega delavca je politično deloval najprej na območju revirjev in Savinjske doline, s 23 leti pa je kol član SKOJ sodeloval v borbi proti Orjuni. leta 1925 pa Je bil sprejet v Komunistu no partijo. Leta 1933 {a Jc poklala Partija na šolanje v Sovjetsko zvezo, po vrnitvi pa ga leta 1937 srečamo kol delegata na ustanovnem kongresu K1*S, kjer je bil izbran kot kandidat za člana CK iii*s, naslednjega leta pa jc na volitvah za državni /.bor kandidiral na opozicijski listi. Na III. partijski Konferenci leta I"10 pa je bil izvoljen za člana CK K(*S. Zaradi svoje brezkompromisne, revolucionarne aktivnosti je bil dolgo brezposeln, preganjan, zaprt in interniran (Ililcea. Ivanjiia). Neposredno p:> vd-iru Nemcev je odšel v ilegalo in bil po direktivah CK KPS od- govoren za sektor revirjev, kjer je organiziral Osvobodilno fronto in tamkajšnje prve partizanske skupine. Takrat je bil komisar okrožnega komiteja KPS in OF za Litijo. Usodnega 31. maja 1942 je bil Lojze Ilohkraut v neenaki borbi z Nemci na Cve-težu pri Vačah hudo ranjen. Zmanjkalo mu je streliva, pobesneli okupator pa je okoli njega zoževal krog. Tedaj si je z zadnjim nabojem vzel življenje in izdihnil kot svoboden človek na svoji zemlji, ves ponosen, neuklonjiv in kakor vse dotlej tudi do samega sebe neizprosen. S svojo iniaško smrtjo je za vedno ostal zmagovalec in zato naš svetel vzor, ki ne lebdi le nad zasavskimi hribi in dolinami, i/ katerih je izšel, ampak v srcih vseh tistih ljudi današnjega mladega rodu. za katere se je boril in .jim pokazal, kako iskati brez sebičnosti pol v svobodo in lepše življenje. Fna.jst lel po smrti je bil proglašen za narodnega heroju. V programu so sodelovale (udi teritorialne enote in letalstvo JLA. Uspela vaja je ponovno dokazala pripravljenost naših te-ritorialrev za obrambo domovine. Udeleženci proslave posebno pa mladina so z •velikim zadnvol ist vom ugotovili, da so sredstva, ki jih rtijejo skupščine za narodno obrambo, dobro naložena. Franc Gabrovšek Churataiove nagracEe Vsakdanji kruh v občanovi roki Krajevna skupnost TOMA BREJCA Vir je v preteklem letu na pobudo svojega predsednika ustanovila sklad za nagrajevanje učencev osnovnih šol s svojega področja. Sklad se imenuje po učitelju F. Chvvatalu, ki je svoje življenje posvetil vzgoji mladine in je bil zaradi svojega sodelovanja v odporu proti okupatorju ustreljen kot talec pod Sumberkom. Sredstva sklada se zbirajo iz dotacij krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, dotacij ■ podjeli j in družbeno-poltičnih organizacij, ter daril občanov. Sklad nagrajuje učence za izredne dosežke v šoli. Letošnji zaključek šolskega leta jc bil na osnovni šoli Dob v znamenju prve podelitve Chvva-talove nagnadc, katero je prejelo naslednjih 7 učencev: RODE Silva. I). razred. RESNIK Zlatka, 6. razred, PELAN Alenka, (i.b razred, VRHOVNIK Marinka. 5.a razred, PELAN Breda. 5.b razri d. CERAR Marta. 4.a razred, PETERKA Fanika, 3.a razred. Vredne nagrade (foto aparat, komplet šeslil. komplet nalivni-kov) je na slavnosti podelil učencem predsednik sklada Jakob Zanoškar. Tako je bila lepa zamisel krajevne skupnosti Toma Brejca Vir prvič uresničena in upamo, da se bo nadaljevala. Vsem nagrajencem čestitamo! Podobna prireditev je bila tudi na I. osnovni šoli v Domžalah, kjer je prejelo Chwatalove nagrade pet najboljših učencev s področja KS Vir. Tudi na tej šoli je praktična darila izročil nagrajencem predsednik tega sklada, tovariš Zanoškar. Vrtoglave cene vedno znova in znova udarjajo tistega člana naše dr'žbe. ki ima nizek osebni dohodek. Industrijski izdelki, prometne usluge, stanarina in poleg drugega celo tudi prehrambeno blago dobivajo vedno nove. višje cene. Marsikateremu izdelku se lahko odrečemo in pravimo, da je nepotreben, luksuzni predmet. Nekatere predmete kupujemo z ozirom na ceno boli poredko, nekaterim pa se ne moremo odreči. Med te spada vsakdanja hrana. Vsak dan smo priče podražitvam mesa, mleka in sedaj še črnega kruha. Oglejmo si ta primer od blizu. Vprašam se. katera tovarna danes lahko poviša ceno svojemu izdelku? Prav gotovo le tista, ki ima malo konkurence, oziroma katere izdelek je težko dobiti. Skoro vsa podjetja pa se srečujejo na trgu z veliko konkurenco. Zahtevam po rabatih in super rabatih, t stroški za reklamo in ne vem o čem še vsem. Poleg sredstev za obvezne dajatve, popustov itd. si mora tako podjetje zagotoviti v prodajni ceni tudi sredstva za sklade in za osebne dohodke. Ce vsega tega ne zmore, stagnira in s časom odmre. Tak je danes nepisani zakon za vsa podjetja. Za nekatera je krut, za druga pa dobrodošel. Zato ugotavljamo danes tako različne osebne do- hodke ne glede na delo, ampak na vrsto podjetja. No, in sedaj le k kruhu. Osebno se sprašujem, ali v maloprodajno ceno kruha niso všteta tudi vsa prej navedena dejstva? Ali mora res potrošnik skrbeti za to. da bomo nekje gradili nove moderne prodajalne kruha in ne vem kaj vse še? Občutek imam, da črni kruh ne predstavlja glavne proizvodnje v pekarnah Center in Žito in da so cene za pecivo in beli kruh dosegle tako visoko raven, da bi z viški pri njem lahko pokrili »izgubo- pri črnem kruhu, ki ga kupujejo tisti, ki imajo najnižje osebne dohodke. Spominjam se serije člankov v dnevnem časopisju z debelim napisom -Danes ni potrebno več pekov, tehnik je tisti, ki z gumbi uravnava recepte za določeno vrsto kruha«. -Naša pekarna je ena najmodernejših v Evropi- itd. Vprašujem se, ali moderniziramo zato, da bo tehnološki postopek dražji ali cenejši. Pekarna, ki nam podražuje kruh. je prava tovarna, ki oskrbuje območje šestnajstih občin in kot monopolist seveda lahko vpliva na ceno svojih izdelkov. Čudno pa je, kako morejo pod mnogo težjimi pogoji odlično uspevati obrtniške pekarne, in da se te nikdar ne srečujejo s takimi težavami, kot so »veliki proizvajalci«. Morda obstaiajo Jaka Zanoskar PO deluje nagrade učencem I. osn. šole Domžale Prosim očividce nesreče, ki se jc pripetila dne 28. maja 1970 ob 17. uri v Domžalah, na Ljubljanski cesti, pri odcepu na cesto Ljube Sn erja (VELEBLAGOVNICA), da javijo svoj naslov. Vse stroške povrnem! Andrej Marinšek Pšata št. 37 p. Dol pri Ljubljani Zahvala tistim, ki se sami ne hvalijo Neprestano trdim, da je poleg ljudi, ki pogosto beremo o njihovih zaslugah, še kdo, ki mu javno lahko privoščimo besedo. Mislim na ljudi, ki našega ožjega sveta sicer ne držijo pokonci, so pa zanimivi in relativno na svoje možnosti dajejo družbi prav toliko kot oni. ki se za vsako ceno postavljajo v prvi plan. Veliko je teh malih ljudi, ki neopazno delajo velika dela in prav zato zaslužijo spoštovanje. Mi jih dostikrat zavestno pre-zremo samo zato, da rožnata barva onih, ki morajo biti osvetljen, ne zbledi. Ko sem Marjanci rekel, da bi rad kaj napisal o njej, me je stisnila za roke in rekla: -Tega ne smete, ne bom nikoli več prišla k vam.« »Se boste prišli Marjanca, saj se vendar radi pogovarjate o gledališču, za katerega živite.« tudi za podražitev črnega kruha več ali manj opravičljivi razlogi, dejstvo pa je le eno, namreč, da vse take spremembe občuti občan, ki kruh vsak dan rabi. Zanima me to, ali se tovariši občinski odborniki ob takih vprašanjih, ki so na dnevnem redu sej občinske skupščine, kaj pogovarjalo z volivci, ki jih zastopajo? Ce bi se vsi in iz vseh občin enotno uprli neutemeljenim postopkom podražitve osnovnih živil, bi taki poskusi hitro prenehali. Pa naj bo to pri mesu. olju, belem ali črnem kruhu, mleku itd. Tako pa sami dvigamo roke »za«, ko odhajamo iz tovarne, pa kritiziramo. Pridružimo se negodovanju občanov, ki nemočni tarnajo in iščejo pot rešitve. Vsi občani, vsi sindikalni funkcionarji bi se morali zamisliti ob misli tov. Kropuška, k jo je izrekel v skupščini, da smo namreč sami tisti, ki cene dvigamo in spodjedamo lastni stan. dard. Občan To je Ručigaj Marjanca iz Trzina. Ona ne slavi petdeset ali šcstdesetletnice svojega rojstva, temeveč jih ima že enainsedemdeset. Ze več kot štirideset let je pomembna družbena delavka, seveda, če je režiser amaterske dramske skupine, ki skrbi za lepo oblikovanje slovenske besede in kulturno razvedrilo številnega občinstva, sploh družben delavec in še celo pomemben. Kakšnega večjega priznanja in nagrado za svoje plemenito delo najbrž ne bo nikoli dobila samo zato, ker je skromna in ne časti željna in končno, ker je kulturna delavka. Ko je leta 1022 gledala v ljubljanski drami igro »Vest«, Jo je tako prevzela, da je sklenila, da mora biti gledališče njen življenjski spremljevalec. In res! Sklepa se je vseskozi držala. 31 premier, ki jih je režirala je visoka številka. Koliko truda volje, potrpljenja in tudi jeze je zato potrebno, ve samo tisti, ki se je kot amater kdaj ukvarjal z gledališčem. Marjanca je stara 71 let. Nikoli ni potožila zaradi prečutih večerov in drugih težav, ki so pri vodenju gledališke skupine neprestano prisotne. Sedaj, na stara leta. oziroma ob njeni zadnji premieri »Sneguljčica«, ki jo je odlično pripravila, pa jo je prevzela bridkost. »Niti hvala mi ni nihče rekel,« in solze, ki jih je hotela prikriti, so me izzvale, da to pišem, Marjanca je upokojena železniška uradnica. Po službi je trdo delala doma na kmetiji in vodila gospodinjstvo. Kaj naj bi gledališka duša razmišljala drugega kot o igrah, samo o igrah, predvsem pravljičnih, te ima rada. Čeprav nikoli ni pričakovala velikih pohval, je bila priznanja, ki ji ga je izdal pred leti republiški svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij za režijo »Trnjulčica«, zelo vesela. Njeno največje veselje je, če so gledalci zadovoljni. In na njenih igrah so, ker so dobre, skrbno pripravljene, z veliko izkušenostjo. Na predavanja o režiji je hodila k pokojni Mariji Veri. 16 let je že stalni abonent ljubljanske drame in opere, zato ni čudno, da je vsa družina zvesta gledališču, tudi mož in sin. Pravi, da se menijo samo o igrah. In ko je bil nekoč eden izmed igralcev ob premieri nujno zadržan in je vse kazalo, da bo predstava odpadla, je priskočil na pomoč njen mož in odigral vlogo prav tako dobro, kot bi hodil na vaje. V domžalski hali. pred številnim občinstvom so Trzinci zelo dobro odigrali pred nokaj meseci »Sneguljčico«. Pa se je prišla pogajat za najemnino dvorane. Vnaprej je bila seznanjena, da bo visoka. Glas se ji je rahlo tresel. »Kaj ni nobene pravice več. Toliko truda imamo in toliko stroškov, pa tega nič no upoštevate?« »Marjanca, pustite vi pravico in Cankarjevega hlapca Jerneja. Pravica je, le naslov vašega prosvetnega društva ni pravi. Je V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku sta bili dve razstavi in sicer partizanske grafike v preddverju dvorane komunalnega centra v Domžalah in razstava akademskega slikarja Daniela Fuggerja v mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah. Obe rastavi je odprl podpred-srednik skupščine občine Domžale Jakob Cerne. Pri prvi je poleg važnosti razstave in kvalitetnih del naših najboljših partizanskih slikarjev poudaril predvsem, da smo Domžalčani končno dobili v novem centru primeren prostor za prirejanje občasnih razstav. To potrjuje dejstvo, da so bile prav v tem prostoru v kratkem že tri razstave. Prvo je pripravila ob koncu leta in 10-letnici obstoja Srednja tehniška usnjarsko galanterijska šola iz Domžal, nato učenci Posebne osnovne šole s Homca in sedaj razstava partizanske grafike. Eksponate za to razstavo je dal na razpolago Muzej revolucije NOB v Ljubljani, uredil jo je pa Muzej Kamnik. Razstavljeni so bili več ali manj znani originalni grafični listi Alenke Gerlovič, Vita Globočnika, Božidarja Jak-ca, Doreta Klemenčiča — Maja. Franceta Miheliča, Nikolaja Pirnata, Ive Subica ter Drago-ta in Načeta Vidmarja. Nekaj grafik in olj iz partizanske tematike z domžalsko-kamniške-ga področja je razstavil tudi domačin akademski slikar Daniel Fugger. Pri otvoritvi razstave akademskega slikarja Daniela Fuggerja je Jakob Cernc podal kratek slikarjev življenjepis. Slikar je razstavil predvsem pej-saže iz naše okolice in nekaj abstraktnih slik z vesoljsko tematiko. Pred dnevi sem ga obiskal v njegovem »ateljeju« v Domžalah na Savski cesti. Zalotil sem tak, da vam moramo zaračunati krepko najemnino, ne .glede na to, ali se trudite ali ne.« Marjanca, iz srca vam želimo, da bi še režirali in se še veselili svojega dela, svojih igralcev in svojega občinstva in če vam topla in iskrena zahvala na tem mestu za dosedanje delo kaj pomeni, bomo veseli. A. Zaje ga, ko je portretiral malega dečka. Ze v tem mesecu bo namreč razstavljal v Baslu v Švici, zato hiti in hiti. da bi ustvaril čimveč in čim bolje, kajti prav tu bo imel samostojno razstavo. Svojo prvo razstavo je imel Daniel Fugger že v Domžalah leta 1946 v izložbah, kjer ima sedaj prostore fotograf Vili Majhenič. V Domžalah jc nato razstavljal vsako leto, zadnjič pa leta 1900. Največja razstava v Domžalah je bila takrat, ko je razstavljal domžalske motive pod naslovom »Domžale spreminjajo svoje lice« in dela s partizansko tematiko. Zadnjo samostojno razstavo je imel lani v počastitev dneva republike v Velenju v prostorih Delavskega doma. Vmes je v mesecu maju in juniju razstavljal s člani društva slovenskih likovnih umetnikov v počastitev 251ctnice osvoboditve v prostorih Moderne galerije v Ljubljani. Na bližnji razstavi v Baslu v Švici bo razstavljal slike z vesoljsko tematiko ter portrete in domače pesjaže. Letos bo še razstavljal v Portorožu in Kranju slike s socialno tematiko izscljencev-ru-darjev v Franciji, razstavljal bo pa tudi slike francoske pokrajine. Razen v Domžalah je .samostojno razstavljal še v Ljubljani, Kranju in v Franciji, skupinske razstave v domovini pa je imel v Beogradu, Ljubljani in Slovenjem Gradcu, mednarodne razstave pa v Švici in Franciji. Za svoja dela je prejel več domačih in tujih priznanj, med njimi tudi »Grand Prix« v Parizu. Na njegovi poti mu želimo še mnogo uspehov ter priznanj. T. Ravnikar Zahvala Vsem, ki so poklonili cvetje in mi izrekli sožalje ob smrti mojega moža Vinka Vidmarja, se iskreno zahvaljujem. Se posebno pa se zahvaljujem TVD Partizan Domžale in Skupščin' občine Domžale za izkazano pozornost. Vidmarjeva! Dve pomembni likovni raistavi Svet za splošne zadeve naj preuči in poskrbi za izvajanje še naslednjih zaključkov skupščine: Z ozirom na ugotovitve v poročilu, na katerih relacijah pride najpogosteje do prometnih nesreč, naj delavci milice posebno na teh odsekih pooštre kontrolo (križišče v Trzinu, skozi Domžale. Mengeš in drugod). Na omenjenih odsekih, posebno tudi na Savski cesti in Ulici talcev v Domžalah je treba dosledno zahtevati upoštevanje znakov za zmanjšanje hitrosti. Na novi moravski cesti bo prav tako treba z doslednim ukrepanjem zagotoviti prometno disciplino že takoj na začetku. Z namestitvijo prometnih znakov je na omenjeni cesti treba poskrbeti tudi za odstranitev drevja in drugih prometnih ovir. Tudi nerazsvetljena počasnejša vozila so pogosto vzrok za prometne nesreče, zato naj proti lastnikom nerazsvetljenih vozil delavci milice najstrožje ukrepajo. Skupščina meni. da bo za večjo varnost v prometu poskrbljeno tudi z ureditvijo poti za počasen promet. Z ozirom na to je treba pristopiti k urejanju teh potov, kjer je to možno in potrebno ter nadaljevati z urejanjem obvozne poti na relaciji Trzin-Zelodnik. K reševanju prometne problematike naj bi v večji meri prispevale tudi krajevne skupnosti. Svet za splošne zadeve oziroma njegova operativna komisija naj bi pripravila do rebalansa proračuna predlog za postavitev najnujnejših prometnih znakov in obeležij, da bi skupščina za to zagotovila potrebna sredstva. Pri dopolnjevanju mreže prometnih znakov je treba poskrbeti tudi za znake za omejitev obremenitve na os, ki jo vozniki, posebno na stranskih cestah, sploh ne upoštevajo. Ena od pomembnih nalog operativne komisije pri svetu za splošne zadeve. AMD in drugih organov mora biti tudi prometna vzgoja odraslih. Svet za splošne zadeve naj preuči predlog, da bi sprejela skupščina poseben predpis oziroma odlok o prometnem redu. Tudi izvajanju odloka o javnem redu in miru bo morala PM posvetiti še več pozornosti. Ker je pogosto vzrok za prometno nesrečo alkohol, naj bi de- lavci milice posebno dosledno ukrepali proti gostilničarjem, ki točijo alkoholne pijače vinjenim osebam, med katerimi so pogosto tudi vozniki motornih vozil. Krajevna skupnost Domžale in Mengeš naj poskrbita, da bosta omenjeni naselji razsvetljeni vso noč, da bo čimmanj priložnosti za kazniva dejanja ln prekrške, med katerimi so pogosto tudi uničevanje prometnih znakov in drugih javnih naprav. Pristojna služba naj posreduje republiškim organom tudi predlog skupščine, naj se ustrezno povišajo tudi mandatne kazni, ki jih lahko izrekajo delavci milice za prekrške v prometu. 9. Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina soglasno sklenila, — da se v likvidacijsko komisijo za redno likvidacijo zavoda za gospodarsko propagando Domžale imenujejo: za predsednika R O G L I C Franc, Tosama Domžale za člana LIMONI Viljem, Termit Domžale SELJAK Marija, Sob Domžale 90 let gasilskega društva Domžale Na slavnostni tribuni so se zbrali številni predstavniki gasilskih organizacij, javnega in kulturnega življenja in gostje. Ob koncu avgusta so domžalski gasilci praznovali razmeroma redek jubilej — 90-letnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo 1. 1880. Ustanovljeno je bilo torej že 10 let potem, ko je bilo ustanovljeno prvo slovensko gasilsko društvo. To dejstvo in pa, da so domžalski gasilci naslednik najstarejše gasilske tradicije v domžalsko-kamniškem okolišu, je V dneh praznovanja vsem njim še v poseben ponos. Začetna sredstva so si gasilci omogočili z marljivim delom, v dobršni meri pa so jim pomagali pri premagovanju prvih ovir takratni domžalski slamnikarski tovarnarji. Prva ročna brizgalna je bila kupljena 1. 1878. nova boljša pa že le- ta 1881. Se istega leta je bila nabavljena še ena nova ročna brizgalna, ki je takrat veljala za moderno gasilsko orodje. Tehnična opremljenost gasilcev je bila iz leta v leto boljša, zlasti pa so se tehnični pogoji izboljšali, ko so Domžale postale trg. Pojavila se je potreba po gasilskem domu, saj je bila vsa oprema dotlej shranjena v Cerarjevi hiši. Gasilski dom so začeli graditi leta 1907, svojemu namenu pa je bil svečano izročen leta 1911. Z masovnim delom in veliko požrtvovalnostjo so si gasilci mogli kupiti 1. 1923 novo 1200-litrsko motorno brizgalno, ki je bila tedaj pojem sodobne gasilske opreme: ta brizgalna služi svojemu namenu še danes. Veliko raztegljivo lestev, ki je zaradi oblike višjih zgradb prav tako postala že nujnost, je društvo dobilo 1. 1927. V letih druge svetovne vojne so tudi današnji slavljenci dali svoj delež k osvoboditvi domovine. V NOB je sodelovalo 13 gasilcev. Leta 1953 je društvo dobilo nov, tipiziran gasilski avtomobil TAM 3000. leto kasneje pa razvija svoj društveni prapor, veliko kasneje pa še motorno brizgalno »SORA«. Od takrat pa do današnjih dni so se s spreminjanjem Domžal, ki so postale iz majhnega trga — mesto z gosto industrijo, spremenile tudi naloge gasilcev, ki jim je izročena v varstvo velika družbena listnina. Da bi bili za svoje odgovorno ln družbeno visoko koristno delo še bolj pripravljeni in opremljeni, se je pojavila potreba, da dobe novo, najmodernejšo opremo.'Ta želja se jim je uresničila v teh dneh. v dneh jubileja, s kakršnim se lahko pohvali le malokatero slovensko gasilsko društvo. Domžalski gasilci so ta svoj visoki jubilei počastili z vrsto prireditev. Osrednje slovesnosti, ki se je Je udeležilo več sto slovenskih gasilcev, so se udeležili tudi gasilci iz za- — da se Maks .TERAN razreši članstva v komisiji za volitve in imenovanja in namesto njega imenuje v to komisijo Aleksander SKOK. sekretar občinske konference ZK Domžale. 10. Skupščina je soglasno sprejela predlog sveta za finance, da se uvede postopek redne likvidacije zavoda za gospodarsko propagando Domžale. 11. Občinski zbor je na predlog posebne odborniške komisije z večino glasov sprejel sklep, da se nadaljuje postopek za razglasitev novega naselja z imenom Roje v k. o. Homec, ki so ga sprožili občani omenjenega no-vonastalega naselja. Predlog z ustrezno dokumentacijo je predložiti Izvršnemu svetu, sekretariatu za zakonodajo v odločitev. 12. Pri »vprašanjih in predlogih« odbornikov je skupščina o predlogu odbornika Rudolfa Osolina glede avtobusnih postajališč ugotovila, da bi bila tudi po tem vprašanju potrebna večja zavzetost KS, ki naj bi tudi s svojimi sredstvi urejale avtobusna postajališča, kar velja tudi za KS Krtina glede postajališč na moravski cesti na območju omenjene KS. mejstva. Prostovoljno gasilsko društvo Domžale (na čelu s prizadevnim predsednikom tov. Marjanom Lenarčičem) je ob tej priliki organiziralo že med tednom (vse prireditve so bile ob koncu avgusta) veliki med-ssktorskj vaji članov in mladincev. Slovesnosti so se nadaljevale v nedeljo 23. avgusta dopoldne s slavnostno sejo v hali Komunalnega centra, kjer so zaslužnim članom podelili diplome in odlikovanja. Popoldne se je začel slavnostni sprevod gasilskih enot. narodnih noš, pripadnikov teritorialnih enot, civilne zaščite, rdečega križa, dimnikarjev, gasilskih vozil, gospodarskih organizacij in drugih. Ob tej priliki je bila svojemu namenu izročena avtoci-sterna TAM r>.r)()0-G. ki jo je Gasilsko društvo Domžale nabavilo s sredstvi gasilskega sklada, skupščine občine Domžale, delovnih organizacij, pa tudi samih občanov. Vse doslej omenjeno pn ni edini uspeh in delovni rezultat gasilcev. V preteklih dneh je bil prenovljen gasilski dom, storjenega pa je bilo še marsikaj, kar vse skupaj postavlja prizadevne domžalske gasilce na tisto mesto, ki si ga s svo-iimi zaslugami za družbo zaslu- žl3°- B. M. Telovadno društvo Partizan Domžale je spet pričelo z redno vadbo vseh oddelkov. Moški oddelki imajo telovadbo vsak torek in petek, ženski pa vsak ponedeljek In četrtek In to v telovadnici I. osnovne šole. Urnik vadbe posameznih oddelkov Je objavljen na oglasni deski šole. TVD Partizan Domžale Tudi letos so otroci letovali v Izoli Ob otvoritvi nove moravske ceste Letos mineva že 15 let, odkar otroci domžalske občine vsake počitnice letujejo ob morju. V letih 1955 do 19(i() je letovanje otrok organizirala Občinska skupščina oziroma oddelek za socialno varstvo. Od leta 19G0 dalje pa je v celoti prevzela organizacijo Občinska zveza prijateljev mladine Domžale. Od začetka letovanja do letos je letovalo vsega 3H12 otrok ter 512 vzgojnega in tehničenega osebja. Vsa ta leta smo gostovali v prostorih izolskih ol. Cas je. da bi pričeli misliti na lastno bazo, ki naj bi ne služila samo šolskim, temveč tudi predšolskim otrokom in bila tako resnično polno izkoriščena. V letošnjem letu je letovalo skupa.i 229 otrok. Vsi so bili zdravniško pregledani, ker je vplivala na sprejem predvsem zdravslvena indikacija. Poleg tega je bilo v koloniji tudi večje število otrok, ki so bili zdravstveno in socialno ogroženi. S2 otrok je letovalo brezplačno. Vsako leto dobi komisija za letovanje pri občinski zvezi DPM dotacijo od občinske skupščine, tond pa dopolni še z lastnimi sredstvi in prispevki staršev. V letošnjem letu smo prejeli od občinskega proračuna 38.000 din, prispevki staršev pa so znašali 29.300 din. kar je skupili komaj zadoščalo za kritje dejanskih stroškov, Iz obračuna izdatkov je razvidno, da gre od skupne vsote zbranih sredstev kar 40 °/o za režijo kot so prevozi, najemnina in slično. Iz leta v leto dražijo tudi življenjski itfoiki, predvsem hrana, kar smo letos še posebej občutili, saj so se stroški v primerjavi ? letom 1969 povišali za 30 •/«. Oskrba enega otroka je znašala letos 291,10 din. Pri tem pa ni všteta ne amortizacija, niti izdatki za nabavo inventarja. F. R. Novo moravsko cesto jc za letošnji občinski praznik slovesno odprl predsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš (H Mitja Ribičič ob navzočnosti velikega števila povabljenih gostov in domačinov z vse moravske doline, za katere je bil ta dan po osvoboditvi prav gotovo največji praznik. Izpolnjene M bile njihove dolgoletne želje in zahteve. Domačini, posebno pa tudi mladina, so predsednika Ribičiča nadvse prijateljsko sprejeli, saj ga še iz časov borbe štejejo za svojega In tudi on se v to dolino vedno znova vrača. Zastopniki pionirjev so mu Izročili številne šopke cvetja, tako v Krtini, kjer je bila otvoritvena slovesnost kot tudi v Moravčah kjer je bila po otvoritvi kulturna prireditev v Partizanskem domu. Ob 80. obletnici obstoja PGD Moravč Zadnjo nedeljo v juniju je bil za Mengeš velik praznik. Ta dan so mengeški gasilci slovesno praznovali 80. obletnico svojega obstoja. Sredi Mengša se je zbrala pred tribuno velika množica uniformiranih gasilcev in ostalega prebivalstva. Poseben poudarek tej slovesnosti so dale številne narodne noše na konjih in peš. Ze znana mengeška godba pod vodstvom Toneta Mehleta je živahno igrala in vabila ljudi, pred tribuno pa so se že zbirali častni gostje, med njimi podpresednik občinske skupščine in direktor zavarovalnice SAVA — poslovalnice Mengeš tov. Ivan Vidali. ki je bil pokrovitelj slovesnosti, predsednik občinske gasilske zveze Domžale, predsednik KS Mengeš Blejc Tone in predsednik krajevne organizacije ZB Mengeš. Po slovesnem mimohodu gasilcev in gasilskih praporov je imel slavnostni nagovor predsednik PGD Mengeš tov. Jože Erženičnik. Društveno kroniko je prečital tov. Zargl, nato pa je tov. Ivan Vidali izročil nov gasilski avtomobil društvu v uporabo. K 80. obletnici obstoja in res velikemu napredku mengeških gasilcev je čestital predsednik občinske gasilske zveze tov. Breznik, ki je poudaril, da so mengeški gasilci danes tako po operativni kot organizacijski plati med prvimi ne samo v občinskem, republiškem temveč tudi v državnem merilu in so dosegli zavidljive uspehe tudi na mednarodnem tekmovanju. Vse to je zasluga odličnih društvenih poveljnikov, posebno še Franca Blejca. Tudi predsednik KS Mengeš se je društvu zahvalil za trud in vnemo, ki so jo mengeški gasilci pokazali ob vsaki priliki, da bi rešili čim več ljudskega premoženja pred ognjem ali elementarnimi nesrečami. Zato je zaželel društvu še naprej lepe delovne uspehe. Da je mengeško gasilsko društvo danes najbolj sodobno opremljeno, je predvsem zasluga zavarovalnice SAVA —poslovalnice Mengeš. N. Vodnik Novice iz Moravč Pred tremi leti so gasilci iz Moravč proslavili 70-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki so izročili svojemu namenu nov gasilski avto. Proslava je bila velika in so se je udeležila tudi okoliška gasilska društva. V povorki so sodelovale tudi narodne noše iz Moravč in okolice. Takoj po tej proslavi so gasilci pristopili k gradnji novega gasilskega doma v Moravčah. Po 30 in več članov ob sobotah in nedeljah koplje in betonira temelje. Ce bo šlo delo tako hitro izpod rok. bo nov gasilski dom kmalu zgrajen. Vsa dela opravljajo gasilci prostovoljno, saj so tega v Moravčah vajeni že od osvoboditve dalje. L. G. Nekaj slo avtomobilov se jc takoj po otvoritvi uvrstilo v dolgo kolono in se usmerilo proti Moravčam, na vseh osem km dolgi poti pa so voznike pozdravljali dmačini, ki so v pozdrav novi cesti in gostom, ki so ta dan obiskali Moravče, postavili ob asfaltnem traku visoke in vitke mlaje Moravče pa so goste pozdravile v novem oblačilu. Hiše prenovljene in prebeljenc, okna vsa v cvetju, ljudje pa v prazničnem razpoloženju, ki ga tudi kratkotrajna ploha ni mogla zmotiti Cene Matičič — 50-letnik Dobro se ga še spominjam iz predvojnih let, ko smo se še kot študentje vozili s kamniškim »hlaponom«, z zanj značilno črno pelerino in nekaj knjigami pod pazduho. Večkrat je knjige zamenjal tudi s kitaro. Pred nedavnim je praznoval že 50-letni jubilej. Izhaja iz stare kamniške družine. Oče Leopold je bil delavec na železnici in je imel le skrom- ne dohodke, zato sta z ženo Viktorijo številno družino le težko preživljala. Čeprav se je jubilant po maturi posvetil matematiki, fiziki in politološkim vedam, še danes ves gori za glasbo in petje. Ljubezen do petja in glasbe mu je vcepil oče, ki je bil glasbenik— amater, član vojaške godbe med prvo svetovno vojno, po vojni pa pri železničarski godbi -Sloga« in seveda dolga desetletja tudi pri kamniški godbi. Veselje do glasbe in dramatike sta po očetu podedovala tudi brat Božo, ki je v Kamniku vodil vrsto instrumentalnih ansamblov in sestra Marjana, ki je bila vodja dramske skupine na Brdu pri Lukovici, kot učiteljica na I. Osnovni šoli v Domžalah pa je vrsto let vodila pevske zbore. Jubilant je leta 1941 maturiral v Ljubljani, po vojni pa diplomiral iz matematike in fizike kot izredni študent. Diplomiral je tudi na III. stopnji politoloških ved na Visoki šoli za politične vede in sociologijo, in končal I. stopnjo ekonomske fakultete. Kot učitelj je služboval v Stični in Ljubljani, kot predmetni učitelj v Plevljah, Kamniku, Ajdovščini, kot profesor pa v Domžalah in Ljubljani. V šolskem obdobju 1963/64 je bil izvoljen za predavatelja na fakulteti za elektrotehniko ljubljanske Univerze. Leta 1966 je bil izvoljen za profesorja na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Svojo politično kariero je začel leta 1967, ko je bil izvoljen za poslanca republiškega zbora skupščine SRS v domžalski volilni enoti. Ponovno je bil za poslanca izvoljen tudi leta 1969. Poleg poklicnega dela je bil 25 let aktiven in visoko priznan kot dirigent pevskih zborov. Posebno kvaliteto je dosegel s pevskim zborom v Dornberku na Primorskem. Z njim je gostoval širom po Jugoslaviji in v Italiji. Vsestransko pa je bil in je še aktiven na znanstvenem področju. Napisal je nad 50 pomembnih razprav, del in učbenikov s področja matematike. fizike, ekonomskih političnih ved in mednarodnega ekonomskega sodelovanja, v zadnjem času pa tudi s finančnega področja. Izdal je tudi štiri učbenike (skripta) v francoščini. Svoje razprave objavlja predvsem v Gospodarskem vestniku, Bančnem vestniku in drugih strokovnih časopisih in revijah, pogosto pa ga vidimo tudi na malih zaslonih TV Ljubljana. Zanj lahko trdimo, da je eden najbolj aktivnih slovenskih poslancev. Je predsednik odbora za kulturo in prosveto, član odbora za finance ter predsednik komisije za nov proračunski sistem. Dosti objavlja tudi v Občinskem poročevalcu, kjer ga poznamo kot ostrega kritika rajnih kulturnih dogodkov in kot pisca poljudnih strokovnih razprav. V skupščini občine Domžale pa je predsednik komisije za pripravo srednjeročnega načrta razvoja občine Domžale do 1975. leta. Ob 50-letnici mu želimo, da bi se kot poslanec v skupščini še naprej zavzemal za vsestranski napredek naše republike, ter da bi uspešno zastopal tudi interese svoje volilne enote, kakor tudi, da bi izpod njegovega peresa prišlo še dosti kvalitetnih strokovnih razprav in študij ter čim več prispevkov tudi za naš Poročevalec. T. Ravnikar Tone Ravnikar —- 50-letnik V teh dneh praznuje petdeset let Tone Ravnikar, znani domžalski kulturni in turistični delavec. Nemara ni človeka, ki bi za domžalsko kulturno življenje vedno tako radevolje hotel žrtvovati svoj slehrni prosti trenutek, kot je to tov. Ravnikar, in ob tem ostati nekako v anonimnosti, v ozadju. Ta njegova skromnost, da je prvi vedno le pri delu, ga v odločilni meri kaže kot človeka. Ce naj uporabimo že kdovekoliko staro zahtevo, da bodi le delo edini kvali-fikator upravičenosti človekove eksistence v družbi, potem za tov. Ravnikarja moremo reči, da je edinole z njim dokazal, koliko velja kot oblikovalec našega današnjega kulturnega trenutka. Ze kot mlad fant se je vključil v kulturno življenje in bil v dramski sekciji domžalsko »Svobode- dolga leta vodja re-citatorjev. V skupini režiserja Franca Ložarja je nastopal v letu 1949 — 1953. Za umetniško delo pri izvedbi ljudske igre -Rokovnjači« je prejel od SKU-D »MINKA PETERNEL« posebno priznanje, prav tako pa za dolgoletno kult. prosv. delo na sindikalnem področju, v Lesni industriji Domžale. Leta 1963 je pripravil razstavo »Domžale v slikah«, v februarju 1906 pa je kot slikar — amater sodeloval na razstavi »OREHEK — SRŠEN — RAVNIKAR«. V zadnjem času je tovariš Ravnikar postal prizadeven turistični delavec v Turističnem društvu Domžale; na gradu Krumperku je s tovarišem F. Brojanom organiziral slamni-karsko razstavo. Za vse zasluge (tovariš Ravnikar je član TD Domžale odkar le-ta obstaja) ga je TZ Slovenije odlikovala z bronastim znakom Turistične zveze Slovenije. V letu 1967 je prejel za kulturno-prosvetno delo priznanje SOb Domžale in občinsko odlikovanje. Posebno v zadnjih letih se je usposobil v priznanega amaterskega raziskovalca domžalske polpretekle zgodovine: (znan je njegov članek v Mengeškem zborniku II. o prvih krajih ožje domžalske okolice): v prostem času se ukvarja z raziskavo starejših domžalskih rodbinskih imen, kjer se je že velikokrat dokopal do zanimivih in celo za znanstvenike dragocenih spoznanj. Za izdelavo študije »PAVLI, PAVLIČEV rod« je prejel od SOb Domžale priznanje in nagrado. Ob vsem tem je tovariš Ravnikar tudi dolgoletni krvodajalec, za kar je bil prav tako odlikovan. Za naše bralce so posebej zanimivi članki v Občinskem poročevalcu, ki jih zelo radi berejo. V njih oživlja stare domžalske kronike in nam na zani- Frece Ivan, rojen 29. II. 1892 v Dobju pri Planini. Bil je sin revne delavske družine. Kot na- miv način (z obilico podatkov) predstavlja turistične zanimivosti Domžal in okolice. Marsikdo se še spominja člankov o F. Je-lovšku. zanimivosti o mengeških rojstnih knjigah in drugih. Za njegovo plodno in boga+o delo ga je ob petdesetletnici odlikoval predsednik republike z medaljo dela. Članu uredniškega odbora »Občinskega poročevalca« želimo ob njegovem prazniku še veliko zdravja in na mnoga leta. M. B. preden delavec se je že leta 1919 včlanil v KP Jugoslavije. Delal je v rudniku v Trboljah kot rudar. Zaradi preganjanja takratnih oblasti je leta 1924 odšel v Francijo, kjer je nadaljeval svoje revolucionarno delo. Ker je ljubil svojo domačo zemljo, se je leta 1946 leta vrnil v osvobojeno Jugoslavijo, kjer je do svoje smrti deloval kot napreden državljan. Bil je član zveze borcev in zveze komuni-nistov. Pred meseci smo ga tiho pokopali v Domžalah prav pa je, da ohranimo spomin nanj kot na enega prvih revolucionarjev, proletareev in komunistov. Slava mu! Frece Ivam Program dela organ iiacije ZZB NOV občine Domžale za leto 1970 in 1971 — Do septembra 1970 izdelati točno evidenco nerešenih stanovanjskih problemov borcev NOV, jo uskladiti z evidenco Skupščine občine Domžale ter zagotoviti z odloki organov, da bo stanovanjski problem borcev NOV rešen v letu 1971, — Organizirati enkrat letno srečanje mladine z borci, po možnosti na dan borca ali na dan JLA. Srečanje izkoristiti za kvaliteten prenos tradicij NOB na mladino. Za delo je zadolžena komisija za tradicije in zgodovino NOB, — Odboru VI. SNOUB Slavka Slandra pomagati pri izidu knjige o zgodovini te brigade. Ob izidu knjige je potrebno organizirati srečanje borcev Slan-drove brigade na področju občine Domžale in razdeliti knjigo o Slandrovi brigadi šolam v občin: in borcem brigade. V šolah nagraditi najboljše naloge s tematiko NOB. — Organizirati enkrat letno razgovor z odborniki in poslanci in z njimi spremljati predpise in zakone v zvezi s problematiko članov ZB in VVI NOV (nov dopolnjen pokoj, zakon itd.). Po izvoljenih organih vplivati na to, da bi zakonodaja bila usmerjena v hitrejše reševanji' te problematike. — Mesečno ali dvomesečno imeti s predsedniki krajevnih organizacij obeh združenj se- stanke, na katerih je obravnavati aktualne in tekoče probleme in po potrebi pomagati pri delu na terenu. — Pri občinski skupščini zagotoviti redna sredstva za vzdrževanje spominskih obeležij iz NOB. Vzdrževanje naj postane redna naloga Komisije za spomeniško varstvo. — Delo obeh združenj usmeriti na reševanje problemov, ki jih pred družbo postavlja reforma družbenega in gospodarskega življenja pri nas. — Skrbeti za politično akti-vizačijo članstva ZB povsod tam, kjer je v zadnjih letih popuščala, z zavestjo, da težave, ki jih odpravljamo, pogojuje popuščanje na področju dela za splošne družbene koristi, ki so istovetne z željami in koristmi naše organizacije. Zato je potrebno ustvariti tesno povezavo z ZK. ZMS in SZDL. — Odbor in Komisija za vprašanja VVI naj v sodelovanju z občinskim referatom za zadeve borcev in s krajevnimi organizacijami VVI organizirata vso potrebno pomoč pri reševanju težav invalidskih upravičencev, ki jih ni malo. Komisiji za vprašanja VVI NOV pomagati pri nalogah: — Sodelovanje v skrbstvenih organih, ki določajo pomoč invalidskim upravičencem. — sodelovanje v organih zdravstva, ki so namenjeni za zdravstveno pomoč invalidom, borcem NOV, — vključiti invalide v aktivno družbeno delo za razvijanje družbeno-političnih koristi skupnosti, — podpirati rekreativne dejavnosti invalidov. — Organzacijam ZRVS pomagati pri izvajanju programa strokovne vzgoje rezervnega starešinskega kadra tako, da sc bodo strokovno izpopolnjevali vsi rezervni oficirji in podoficir-ji in da bo dosežen čim boljši strokovni uspeh. — Za dvig obrambne sposobnosti, tako rezervnega oficirskega sestava, kakor civilnega prebivalstva, bo ZZB NOV sodelovala v Koordinacijskem odboru pri SZDL. — Razvijati tradicije NOB z organiziranjem tovariškjh srečanj. — Organizirati mladinske pohode v kraje, pomembne iz NOB in prek prosvetnih delavcev dajati mladini potreben delež patriotske vzgoje s tradicijami NOR, našega in ostalih narodov Jugoslavije. — Organizirati delo Sekcije niternirancev skladno z programom komisije pri Republiškem odboru ZZB NOV Slovenije. — Nameniti vso skrb sodelovanju s sosednimi občinskimi organizacijami ZZB NOV. posebej še goreni.skih občin, s katerimi nas vežejo vojne tradicije iz NOB. Pri tem razvijati enot- nost borcev, da bodo pri vseh skupnih problemih in vprašanjih zavzemali enotna stališča. — Storiti vse, da bodo vsi člani ZZB NOV, zaposleni v delovnih organizacijah, dobili ustrezna stanovanja do 1. 1971. — Do konca leta 1970 napraviti seznam vseh nerešenih vlog za priznanje posebne delovne dobe. ki čakajo na rešitev pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani in urgirati čimprejšnjo rešitev. Pri zvezi združenj borcev NOV občine Domžale obstajajo naslednje komisije: 1. Komisija za vprašanja vojaških vojnih invalidov NOV 2. ' Komisija za rekreacijo 3. Komisija za razvijanje tradicij NOB in vseljudsko obrambo 4. Komisija za bivše politične zapornike, internirance in Je-portiranec. S Komisja za prošnje in pritožbe ter odlikovanja in pohvale fi. Komisija za ugotavljanje poisebne delovne dobe 7. Komisija za civilne pogrebe 8. Predstavniki za spomeniško komisijo pri Sob Domžale Ta program ki ga je sprejel Občinski odbor ZZB NOV, je obširen in se bodo morali vsi člani odbora, kakor tudi komisij zelo potruditi, da bo realiziran. Predsednik občinskega odbora ZZR NOV Franc Avbelj — Lojko Zlaloporočenca Marjana in Vinko Ogrinc iz Domžal Vinko Vidmar Prometna nesreča je terjala novo žrtev, tokrat, enega najvidnejših telovadcev in vodnika mnogih generacij športnikov in telovadcev Vinka VIDMARJA, Kdo ni poznal tega vzornega vodnika in dolgoletnega načelnika telesno vzgojnih društev, ki ■i* pred vojno vodil napredne sokolske vrste in je zaradi takih nazorov bil preseljen Iz Domžal v Makedonijo, a pozneje v Pre-valje na Koroškem. Po osvoboditvi sc je vključil v aktivno delo pri domžalskem žrtev prometa Partizanu, kjer je vzgojil vrsto priznanih orodnih telovadcev, kateri so mu bili v ponos, vidni uspehi teh mladincev pa edina zahvala za ves trud in delo. Dne 29. julija so se od njega poslovili številni prijatelji športniki in telovadci. Domžalski Partizan je izgubil z njim nenadomestljivega vzornika in vodnika, ki ie s svojem brpzmejnim idealizmom v telovadnici vzgajal in vzgojil veliko mladine v dobre športnike in poštene ljudi. In vsi ti ea hodo trajno ohranili v najlepšem spominu. Zlata poroka v Domžalah Ze v mesecu februarju sta praznovala 50-letnieo skupnega življenja zlato poroko dva pristna Domžalčana Vinko Ogrinc — Knezov Cene in Marjana roj. Semp-.Turčkdva Marjana, Čeprav je minilo od takrat že neka.) mesecev, je vseeno prav. da se spomnimo vsaj z nekaj vrsticami tega pomembnega jubileja. Oče Vinko se je leta 1912 izučil za mizarja pri mizarskem mojstru Urbaniju v Domžalah. Dva meseca potem, ko se je izučil, je odšel v Gradec, nato se je zaposlil pri kamniškem mizarju Weiblu. kjer je ostal do pričetka 1. svetovne vojne leta 1914. Takoj ob pričetku Je prebil vsa 4 leta kot vojak na raznih bojiščih, najprej v Krpatih. nato v Galiciji in Bukovini, konec pa je dočakal na soški fronti. Po prvi svetovni vojni je bil 23 let zaposlen pri Obervvalder-ju — sedanji tovarni Universale, zadnja leta pred upokojitvijo pa pri Lesni industriji v Domžalah. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, od katerih je živih še šest. Mama Marjana je šivala slamnike. Najprej pet let pri Jančigaju. nato pri Ravnikarju, pri Obervvalderju — sedanji tovarni Universale pa celih 18 let. Svoj dom imata ob Mlinščici, takoj za bivšo Cednikovo hišo. ki so jo lani podrli. Prvotna lesena hiša je leta 1878 pogorela, sedanjo so pa pred kratkim prenovili. Oba sta so v mladih letih tudi kulturno udejstvovala, pelo sta in igrala, mama Marjana celih 18 let. T. Ravnikar Pred fluorografsko akcijo v naši občini Po štirih letih bo v naši občini zopet organizirano množično fluorografiranje odraslega pre bivalstva. Namen te množične zdravstvene akcije je odkrivanje bolezni vseh organov prsnega koša. Danes se namreč zdravstvena služba ne zadovoljuje samo s pregledi tistih, ti se zdravstveno slabo počutijo in pridejo k zdravniku iz lastnega nagiba, ampak zdravstvena akcija kot je fluorografiranje odkriva vse tiste, ki se še ne čutijo bolne. Tako obravnava dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo po fluorografiji tudi tiste primere, ki še ne kažejo alarmantnih znamenj bolezni. S tem pa je seveda zdravstvena zaščita prebivalstva in zdravljenje mnogo lažje in uspešnejše. S fluorografijo prsnega koša, zlasti če je sistematično in dovolj pogosto izvedena, lahko ugotovimo Se prav začetne oblike obolenj. To so vsa poznana obolenja dihalnega sistema, pljuč, srca in velikih žil. Najpomembnejši obolenji, ki jih uspemo z fluorografijo pravočasno odkriti sta tuberkuloza in pljučni rak. Tako z aktivnostjo te zdravstvene akcije najdemo bolnika sami ne da bi pasivno čakali nam. da se javi potem, ko ima že težave. Kljub upadanju obolevnosti za pljučno tuberkulozo, še vedno odkrivamo na fluorografskih pregledih pljučne primere tuberkuloze, med katerimi je določeno število takih, ki sc razvijajo ne da bi prizadeti imel zaradi tega težave. Pri pravočasnem odkrivanju tuberkuloznih bolnikov omejimo širjenje infekcije, uspešnejše je zdravljenje in bolniki se prej vračajo v produkcijo. Prekasno odkrivanje pa povrhu vsega ustvarja kronične invalide. V zadnjih letih pa odkrivamo z fluorografijo vedno več pljučnega raka. Statistično je namreč ugotovljeno, da je rak vse bolj pogost, posebno pri moških, nekoliko manj pa pri ženskah. V začetku obolenja so znaki obolevnosti tako neznatni, da je bolezen v tem stadiju možno odkrivati šele s fluorografijo. Rak se lahko razvija mesece in mesece, ne da bi bolnik to čutil in se nam javil na zdravniški pregled. Zato je za fluorografiranje značilno prav to, da vse bolj pogosto odkriva začetna rakasta obolenja pri navidezno zdravem človeku. Ce na fluorografskih posnetkih razberemo kake spremembe t. j. sence, še ni mogoče postaviti zanesljive diagnoze, za katero bolezen gre, opozarjajo pa na potrebo po nujnih nadaljnjih preiskavah. Ekipa: A Datum PLAN FLUOROGRAFSKE AKCIJE Cas fluorograliranja od—do ur 17/10 8—12 13—18 7 1»/10 7—12 13—18 8 20/10 7—12 13—(18 " 8 21/10 7—12 13—18 8 22/10 8,30—15 6,30 23/10 9—15 7 24/10 9—15 6 2B/10 9—15 8 27/10 9—15 6 28/10 9—15 8 29/10 9—15 6 30/10 8—15,30 7,30 31/10 7—11,45 4,45 Ekipa: B Datum 17/10 19/10 19/10 20/10 21/10 22/10 22/10 23/10 23/10 24/10 24/10 26/10 26/10 27/10 27/10 28/10 12.45-14,30 Cas fluoroj od—do 8— 14 7—11 12— 14 9— 15 9—15 7— 12 13—14,30 8— 12 13—14,30 8—12 13— 14 8—10,30 11,30—13,30 12,30—14 1.45 rafirnn.ia 6 6 5 1,30 4 1,30 4 1 2,30 2 4 1,30 Fluorografska baza DOMŽALE občinsko dvorišče ZG. JARŠE Induplatl — menza TRZIN — šola MENGEŠ dom počitka VIR kulturni dom MORAVČE kulturni dom BT.AOOVTCA krajevni urad TliO.TA NE krajevni urad Fluorograf-.kn baza IHAN — šola DRAGOMELJ šota ROVA — gostilna »prt Plrcu« RODICA -šota Jarše RADOMLJE kulturni dom LUKOVICA krajevni urad CRNELO — posestvo KRASNJA — šola RAFOLCE pri Martinčku PREVOJE — pri Raku ZLATO POLJE pri Urankar PECE v šoli 8—10 GABERJE — pri Ravnikarju KRTINA — šola ZALOG POD TROJICO pri Cerar.tu VRHPOLJE — šola Teritorij (naselje) Domžale, Sentpavel, Zaboršt, Studljanska, Depala vas Zg. Jarše, Preserje pri Radomljah Trzin Mengeš, Topole Vir, Podrečje Cešnjice, Dešen, Hrib nad Rib-čami, Katarlja, Podstran, Pogled, Rudnik, serjuče, Soteska, Sp. Pre-ker. Velika vas, Zg. Preker, Zalog pri Krašcah. Zalog pri Moravčah, Drtija, Sp. Dobrava Selce, Poljane, Cešnjice, Lipa. Prevoje, Prllesje, vel. Jetnik. Zlatenek, Jelša. Mali Jetnik, Gol-čaj, Podsmrečje, Blagovica, Voš-ce, Zg. Loke, Korpe, Gaberje, Podmilj, Log Gorenje, Vranke, Suša, Javorje, Sp. Petelinjek, Zg. Petelinjek Trojane, Učak, Sentožbolt, Brš-lenovica, Prvine, Hribi, Jclševica — del, Zlde, Zavrli Teritorij (naselje) Ihan. Brdo, Selo pri Ihanu, Go-ričica, Prelog Dragomelj, Blšče, Mala Loka, Pšata Rova, Dolenje, Zagorica, 21če, Jasen, Kolovec Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše Radomlje, Hudo in Skrjančevo Videm. Trnjava, Preserje, Sp. Koseze, Zg. Prapreče. Sp. Prapreče, Brdo, Ceplje, Gradišče, Lukovica Turnše, Cešenik Krašnje, Kranje brdo, Koreno, Vrh, Kompolje, Negastrn, Zirov- še, Vlnje, Sp. Loke Straža, Dupeljne, Vrhovlje, Ha- folče Vrba, Šentvid, Prevoje, Imovlci. Pre val je Zlato polje, Obrše, Mala Lasna. Preserje prt Zl. polju, Brezovica, Podgorfc, Trnovče Gora pri Pečah, Križate Peče, Podgorica, Pretrž, Zg. Koseze Gaberje, Hrastnik, Mošenik, Plos, I.jmbarska gora, Selce, Zg. Dobrava Krtina, Brezovica, Brezje, Rače. Laze pri Domžalah, Skocjan Zalog pod Trojico, Trojica, Ko-košnje, Gorlčica, Žeje, Račni vrh. Studenec Dole, Zg. Tustanj. Stegne, Sp. TustanJ, Zg. Javoršica, Vrhpolje, Sip. Javoršica St«vilo Dtanir. oseb 787 872 2.827 871 572 Število plapir. oseb «5« 449 189 884 653 581 197 432 171 4S3 114 270 224 410 V boju proti bolezni pljuč kot so tuberkuloza, rak ali druga obolenja zdravstvena služba kljub vsem sodobnim pripomočkom in metodam dela ne more doseči popolnih uspehov, če pri tem ne sodeluje tudi prebivalstvo. Uspešnost odkrivanju teh bolezni ni boja proti njim pa je odvisno od sistematično in dosledno izvedene akcije fluo-rografiranja. Dr. CVETA ANDREJClC Datum 28/10 29/10 30/10 30/10 31/10 31/10 Cas fluorograliranja Fluorncrafska baza Teritorij (naselje) od—do 11.45—13.45 9,15—14.45 8—12 12,45—14,45 7—11.30 11.30—14 ur 2 KRASCE — pri Bergant Dole pri Krašcah. Gorica, Imenie. gostilna i-Krfrau« 5,30 DOB — šola 4 LOKA PRI MENGŠU — gasilski do m 1.30 KOLICEVO Papirnica 4,30 HOMEC pos. osnovna šola 4 ZAMUDNIKI Krašce. Prikernica. Selo pri Mor. Dob, Gorjuša, Zelodnik Loka pri Mengšu, Dobeno Količevo Homec, Nožice Domžale — občinsko dvorišče Število planlr. oseb 227 566 164 521 Zdrav duh (?) v zdravem telesu Človeška narava je k sreči taka, da se hitro prilagaja razmeram in tudi hitrim spremembam, razmer. Prav zanimivo je sleditim našim čustvom, kako različno reagirajo na situacije, v katere nas zavestno ali podzavestno nosi tok življenja. Nekateri so vse življenje zadovoljni z enoličnostjo, :drugi želijo hitrih sprememb. Spremembe pa je treba včasih izsilili, oziroma prepričati in angažirali celo vrsto ljudi, da se za določene spremembe, kot družbeni delavci, tudi javno opredele. Dolgo že govorimo, da mora imeti telesna kultura vidno mesto v našem družbenem dogajanju. Prav je tako, za to smo glasovali, ko smo dobili družbeni denar zanjo. Razvoj hitro teče, pa smo menili, da samo z nogometaši, smučarji, kegljači, ribiči in gobarji ne bomo prišli daleč. Potrebujemo sodoben šport. To pa je samo košarka! To je šport refleksa, dinamike, elegance in sploh o. k. Glasovali smo zanjo, za denar namenjen zanjo in za dvorano, imenovano »hala", ki smo jo poleg odprtega igrišča zgradili predvsem za košarko. Z. ozirom na čas in kraj, kakršen Domžale so, pa z navadno, podeželsko košarko ne kaže imeti opravka. Hočemo reprezentančno košarko! Zato glasujmo! Pa smo. Imamo košarko, ki nam jo marsikatero slovensko mesto zavida. Imamo košarkarski klub uvrščen v II. zvezno ligo, kar pomeni, da so Domžale s tem klubom postale znane po vsej državi. Kdo ne bi bil ponosen na to, če je v njem kaj nacionalne in lokalne vesli. Pravzaprav širša javnost o domžalski košarki bolj malo ve. Razen rezultatov tekem, ki so ljubiteljem košarke, žal, predobro znani, nihče ne piše o njej kot pišejo o svoji dejavnosti gasilci, planinci in druge organizacije. Čudno, da je tak molk! Ni pa nobena skrivnost, da košarkarski klub dobiva redno znatno pomoč družbe. Za to smo glasovali! Aktivnih športnikov (navadnih, podeželskih) je v naši občini čez 1.000 (entisoč). domžalskih košarkarjev pa s pionirji 80 (osemdeset). Ker teh 80 za domžalsko občino res veliko pomeni, smo rekli, da bo denar iz občinskega proračuna, namenjen 2a telesno vzgojo, pravično razdeljen. Knti-foč navadnih športnikov dobi (smo rekli) 5.5 •/•, osemdeset košarkarjev za 45 "I* od skupne vsote, namenjene za šport. Zaradi Posebnih zaslug naših -skoro« zlatih fantov,- smo tudi drugače široko odprli svoja srca. Saj zaslužijo. Ker člani (komaj še) "ranijo svoj klub v II zvezni ligi, je razumljivo, da jim udeležbo na treningih, ki Hh ni malo, plačamo v gotovini. Verjemi-j*, da fantje na treninge hodijo, hodijo. Mislim, da zato, da delno pokrijejo izgu-°o, ki jo imajo po skoraj vsaki izgubljeni tekmi. Sklenili smo namreč, da dobijo igralci s trenerjem vred za vsako dobljeno tekmo tudi do 250.000 starih din nagrade, kar pa sploh ni nagrada ali celo plačilo, temveč premija. Za treninge ne dobijo place, ampak hranarino, da smo si na jasnem. S temi podatki ne mislim povzročati hude krvi naše športne javnosti. Eno si zapomnimo. Kadar bo na primer klub za konjski šport branil svoje barve v II. zvezni ligi ali kdo drug, bo užival iste ugodnosti. Ce dajemo košarkarjem že tretje leto dvorano brezplačno v najem, tudi za veselice, pri katerih so iztržili lepe denarje, delamo to z zavestjo, da opravljamo družbeno koristno delo. Ce bi bili tudi za druge organizacije in najemnike dvorane tako dobrosrčni, bi reprezentančnost košarkarjev izgubila, svoj pomen. Vsi ne moremo biLi enaki. V športu pa še celo ne Kljub omenjenim privilegijem, kljub podpori široke javnosti (?) in naklonjenosti najvidnejših polilčnih funkcionarjev, pa se barka rdečih žog v Domžalah nevarno nagiba. Samo čudežni vetrovi, ali pa srca, s kakršnimi delajo drugi športniki, bodo potrebni, da ne potone. Osamljeni kapetan te barke napenja vse moči, da bi rešil, kar se rešiti da. Ko vsak dan opazujem njegovo izredno voljo in neprestano željo, da bi ustvaril s košarko dobre športnike, ga primerjam z Gasparijevo sliko pri Konšku na Trojanah, na kateri je upodobljen ves skrivljen mož z težkim križem na plečih, na križu pa sedi kot na tronu, žena, ki mu s palico no grbi bere levite. Bolj brezskrbno gledajo na življenje njegovi -veliki- fantje. Ko jih je košarkarski klub Zagorje kot soseda povabil ob 20-letnici obtoja svojega kluba v goste, so deželanom. kot so Zagorje pokazali da so meščani, veliki športniki, da so Domžalča-ni. Za nas Domžalčane je kar sreča, da v prvem moštvu kluba ni skoraj nič Dom-žalčanov Toda v Zagorju tega ne vedo! Prijateljsko srečanje je potekalo vseskozi pod geslom -vuigi ga Blaž«, dokler ni bil kontigent. ki so ga gostitelji namenili, izčrpan. Kdo bi hodil sredi veselja domov Naši ne! Dobrim Zagorčanom so potem iz rezervne zaloge pobrali toliko steklenic pijače, da so od presenečenja komaj lovili sapo Tudi s prehrano ni bilo boljše. Gostitelji niso znali preceniti potreb »višje družbe«. Zato so naši — reveži — vsak na svoje, a ne za svoje, naročali, kar se je komu zdelo primerno. Start nogometašev Nogometaši Domžal, ki so se v pretekli nogometni sezoni komaj rešili izpada, so odlično startali v novem prvenstvu. V prvem kolu so doma visoko premagali moštvo Rakeka s 6:0 (4:0). Rezultat bi bil lahko še večji, vendar so domači igralci zastreljali kar tri enajstmetrovke. Potem pa še ta turistična nezainteresiranost v teh rudarskih krajih. Gostinci bi lahko vedeli, da je 20-lelnica košarke v Zagorju samo enkrat na 20 let in da so bili Domžalčani specialno povabljeni na to slavje. Pa ti gredo zapirat lokale opolnoči. Kdo se ne bi popenil zaradi lake malomarnosti. Jasno, da naši niso stali križem rok. Ker jim kopališke restavracije v Izlakah niso hoteli odpreti, so jih milo kaznovali s tem, da so zmetali posode za smeti čez ograjo v bazen. Prav jim je. lzlačanom in njihovim Medijskim Toplicam Zakaj pa imajo okoli bazena samo poldrugi meter visoko ograjo. Pa tudi na košarkarje bi lahko kdaj pomislili, če že ne na Domžalčane. pa na druge. Seveda so potem tam doli kleli dva dni. ko so praznili in čistili bazen bananinih olupkov in pepela Bili pa so toliko taktni, da vašim niso poslali računa za čiščenje, le silno »veselje« nad takimi gosti so izražali našim funkcionarjem, ko so prišli delat obračun za tisti rečer. Da ne bo kdo po krivem obdolten, moram povedati, da so se šli igro s smetmi in bazenom, košarkarji, imenovani »old bovs« To so starejši resni fantje, ki igrajo košarko samo še za razvedrilo in so stalni spremljevalci in navijači pravih košarkar-karjev. Ce bo koga zanimala identičnost teh podatkov ali pa še več detajlov iz tega srečanja, jih bo zanesljivo dobil v Zagorju tn Izlakah Zdaj na koncu bo kdo vprašal, kako, da se jaz vtikam v to, ko mi zaradi službenega razmerja in neprestanih stikov z domžalsko košarko, ta predrznost lahko samo škoduje kot v Cankarjevih časih, ko so vladali Kantorji. župani in župniki, vsem. ki so zaradi odkrite besede pošiljali ljudi v izgnanstvo. Odgovor je jasen: — ker poznam situacijo, — ker sem vse življenje proti privilegijem, — ker sem bil veliko let sam športnik in zato stojim ob strani tisoč športnikov v naši občini. — ker vem. da jih je več, ki bi to zadevo radi sprožili v razmišljanje, pa zaradi zajčjega poguma tega ne storijo, — in končno zato, ker moram skrbeti brezkompromisno za čim bolj ekonomično izkoriščanje domžalske dvorane (tako mi je rečeno)! A. Zaje V novi temovalni sezoni bo moštvo Domžal precej okrepljeno. Iz vojske sta se vrnila bivša igralca Jančieaj in Hribar T pristopil; pa so Horvat. Pirš in Koplan. Vodstvo nad treningi je prevzel Andrej Vavpetič, tako da imajo nogometaši sedaj vse možnosti, da z resnim in vztrajnim delom posežejo celo v boj za prvo mesto v ljubljanski nogometni podzvezi. M. Pavlin Uspeh mladih na Prevojah Člani košarkarske ekipe Mladinskega aktiva Prevoje-Scntvid Mladinski aktiv Prevoje — Šentvid je že dalj časa eden najboljših v naši občini. Dokaz za to je priznanje OF slovenskega naroda ki nam ga je podelila KO SZDL Domžale ob letošnji prvi podelitvi priznanj najbolj zasluženim organizacijam za delo na družbeno-poli-tičnem področju, v športu, kulturi itd. Mladinci s Prevoj in Šentvida smo res ponosni na to priznanje in ga skušamo na vsak način tudi opravičiti. V ponos so nam doseženi uspehi na minulih pomembnih športnih tekmovanjih. Najbolj smo veseli uspeha, ki so ga dosegli naši mladinci na letošnjem tekmovanju »Po poteh partizanske Ljiblja-ne«. V najtežji disciplini — partizanski marš na 28 km so dosegli 13 mesto, oziroma 2. mesto med tekači amaterji in tako uspešno zastopali našo občino na tej množični prireditvi. Na tekmovanju v teku po domžalskih ulicah maja letos, ki ga je organiziralo Predsed- stvo OK ZMS Domžale, je naša ekipa zasedla drugo mesto, ker je zamudila start. Najbolj priljubljen in najbolj množičen šport, z bogato tradicijo na Prevojah, je košarka. Naši košarkarji beležijo dobre rezultate v srečanjih z ekipami naše občine, tako da marsikatera poražena zapusti igrišče. Kljub temu. da so pogoji za trening slabi (peščeno in prašno igrišče), se naši fantje zbirajo vsako popoldne in do poznega večera pridno trenirajo, žal brez strokovnega vodstva. Omenimo naj še dva registrirana kluba, ki sta znana tudi izven naše komune in prek meja naše domovine, katerih jedro tvorijo zopet mladinci matičnega aktiva: to sta TAK in hokejski klub Prevoje. Občinski športni forumi bodo morali vsekakor upoštevati vsa ta dejstva pri izbiri lokacij za gradnjo novih športnih objektov. V. Prašnikar Košarkarji iz Trsta na pripravah v Domžalah V domžalski hali M je teden dni pripravljalo na začetek nove tekmovalne sezone 16 košarkarjev iz Trsta, članov slovenskega športi.e-ga društva Bor. Namen priprav pa ni bil same uigravanje ekipe, temveč Tudi spoznavanje stare domovine ter vzpostavitev prijateljskih stikov s sorodnimi društv|. Igralci Bora. ki so vsi Slovenci, so bili navdušent nad prijaznostjo domačih košarkarjev, ki so jim omogočili 7-dnevne priprave Zadovoljni z dobrimi pogoji so se odločili, da se drugo leto vrnejo v Domžale, čeprav krijejo vse stroške prehrane in bivanja igralci sami. »Naše društvo Bor Je največle med 26 slovenskimi športnimi društvi v zamejstvu. Cilj nam je. da združujemo slovensko mladino v Tr»tu ter tako ohranjamo slovenske navade in govorice. V društvu Je največ zanimanja za košarko, čeprav se ukvarjamo tudi z namiznim tenisom, lahko atletiko in odbojko. Prav v odbojki smo tudi najboljši Obe članski vrsti, moška in žensko tekmujeta v italijanski B ligi.« nam Je v skopih besedah orisal delovanje društva kapetan košarkarskega moštva Branko Lakovlč. ki se v imenu vseh igralcev zahvaljuje vsem. ki so kakorkoli pomagali, da so se v Domžalah tako dobro poču ti 11. Pred odhodom so italijanski košarkarji odigrali trening tekmo z domačim drugoll^aSem. Po zanimivi igri so zmagali Uomžalčaril z rezultatom 73 : 63 (30 : 29), po končani tekmi pa so bili igralci obeh moštev gostje podpredsednika občinske skupščine .tovariša Jakoba Cerneta M. Pavlin Obvestilo bralcem in dopisnikom; V času poletnih počitnic, ko Občinski poročevalec ni izšel, smo prejeli toliko zanimivih prispevkov, da vseh nismo mogli uvrstiti v septembersko številko našega glasila. Objavili jih bomo v naslednji številki. Dopisnike prosln>Q< da nam to z razumevanjem oproste Naši kinematografi predvajajo kino domžale: 16.—17. ix. (r. b. vv film 24 ur v življenju ene zene 1».—31. ix. amer. b. ' s film ugani kdo 1'kide na večerjo 23—24. ix. amer. b. film bosonoga v parku 26.-28. ix. amer. b. Nlm skrivnostna vojna harry frigga 30. ix.—1. x. amer. vv film hladnokrvni 3.—5. x. fr. b. cs film vznemirljive noci lady hamilton 7.-8. x. amer. b. film goloroki šerif 10.—12. x. amer. b. vv film veliki mac lintock 14.—15. x. it. jug. b. film neustrašna trojica 17.—19. x. angl. it. fr. b. c s na tebi je vrsta da film umreš kino radomlje: - 15,—17. ix. fr. b. vv film operacija leontina 19.—20. ix. fr. b. vv rtlm v zenitu sonca 22.-24, ix. fr. b. cs Mm princu je potrebna devica 28.-27. ix. amer. b. film orlovsko gnezdo 2». ix.—1. x. fr. b. film benjamin 3.-4. x. amer. b. cs film izgubljena komanda 6.-8. x. dan. b. film odkritje ljubezni 10.—11. x. It. fr. b. cs film crni sulicarji 13.—15. x. fr. b. c s film ujetnica 17,—18. x. amer. b. film zadnji vlak iz katange 16.—17. ix. nem. b. film skrivnost nune v bele Al 19.—20. ix. amer. b. film grmada morilcev 23.-24. ix. amer. jug. b. film zaobljuba zveste 2en* 26.-27. ix. amer. b. cs film hudičeva Brigada 30. ix,—1. x. nem. b. film vrag vzemi profesorje 3.-4. x. amer. b. vv film tarzan in deček iz džungle 7.—«. x. amer. b. vv film stoj streljal bom 10.—11. x. amer. b. film cena maščevanja 14.—15. x. š p.amer. b. c S spremljevalec zlate film pošiljke 17—18. x. amer. b. vv film nevada smitii potujoči kino: amer. film tarzan in njegov sin 15. ix. v moravčah 16. ix. v ihanu 19. ix v kkasnji 20. ix. v prevojah ]t. b film cezar proti piratom 22. ix. v moravčah 23. ix v ihanu 26. ix. v KRA9NJI 27. ix. v prevojah amer. b. film mat helm tajni agent 29. ix. v moravčah 30. ix. v ihanu 3. x. v kkasnji 4. x. v prevojah It. fr. b. vv film vstani in streljaj 8. x. v morvacah 7. x. v ihanu 10. x v krasnji 11. x. v prevojah angt. b vv film le dvakrat ZIVI9 13. x. v moravčah 14. x, v ihanu 17. x. v krasnji 18. x v prevojah