List slovenskih delavcev v Ameriki«
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every day except Sundays and holidays.)
Stev, 115.
NEW YORK, v torek 22. septembra 1903.
Leto X.
Na Balkanu«
Srbski odgovor porti. Krvavi boji v južne] Macedoniji.
Pri Meluiku so zgubili Turki 500 mož. Tstasi povsodi zmagujejo.
Dvojni morilec.
Carigrad, 22. sept. Kakor znano, je porta pri srbskej vladi protestirala, ker prihajajo preko srbske meje v Staro Srbijo čete vstašev. Sedaj je dospel semkaj iz Belgrada odgovor na tozadevni turški protest. Srbska vlada zatrjuje, da je vkrenila vse potrebno, da bode preprečila srbskim prostovoljcem macedonske vstaje prehod srbske meje. Srbsko vojaštvo je že razkropilo četo bodočih vstašev kteri so hoteli prekoračiti mejo kosovskega vilajeta.
Zajedno pa srbska vlada porto opozarja. da srbskega ljudstva ne bode zamogla vzdržati v miru, ako bodo tur-ke čete še v nadalje tako barbarski postopale z makedonskimi Bolgari, kakor dosedaj.
Sofija, Hj. sept. Beguni, kteri so prišli na bolgarsko ozemlje iz Džu-inaje in Rila, naznanjajo, da se je pri Perimu. blizo Melnika, (35 milj daleč od Soluna vršila med vstaši in turškim vojaštvom krvava bitka, v kter« j so Turki zgubili nad 50O mož in dva polkovnika.
Skoraj vse vasi v melniškej pokrajini so v oblasti vstašev, kteri so skoraj vse turške vasi požgali.
Benetke. 22. sept. Semkaj so dospele tri grške vojne ladije, ktere so rudi dog«»dkov v Maeedonijt manev-rirale po Adrijanskem morju.
Boris Sarafov obglavljen.
Paris, 22. sept. Tukajšnja "Rap pel" objavlja še nepotrjeno vest, da so blizu Monastira turški vojaki ob-glavili vodjo macedonske vstaje, i?"-ris Sarafova, o kterem se je že neštetokrat poročalo, da je bil vamrten.
London, 22. sept. Semkaj še ni do šlo poročilo o "zopet ne j smrti" Boris Sarafova.
Solun, 22. sept. V Mitroviei, kjer je nedavno bataljon redifov napadel
krščanske orožnike, kteri so potem, ko so vojaki par njihovih tovarišev vsmrtili, pribežali v ruski konzulat, se nadaljni nemiri niso pripetili. Poveljnika onega bataljona redifov so prestavili v Košanik pri Sknplju.
Sofija, 22. sept. Pri Ohridi so se zopet vršili resni boji. \ staši so blizo Brijenov obkolili turške vojake, na kar je trajal boj ve^s dan. Zvečer so prišli vstašem še Sarafove Čete na pomoč, tako, da so končno Turki bežali na vse strani. Turki so zgubili 00 mrtvih. Turki se sedaj vstašev tako boje, da korakajo vedno le v oddelkih 4000 mož.
Pri Dobravami v lerenjskem okraju vršil se je med Turki in vstaši boj. Turki so zgubili 70 mrtvih in mnogo ranjenih. Vstaši le 4 mrtve in par ranjencev.
Pri Kosturu so turški vojaki požgali pet vasi.-- 200 častnikov je
odpotovalo iz Carigrada v Solun in Drinopolje, da nadomestijo svoje, tamkaj vsmrtene tovariše. Sofija. 22. sept. Ker sta Rusija in Avstrija na zadnjo bolgarsko noto neugodno odgovorili in ker velevla-sti podpirajo vojaško turško stranko, tukajšnja vlada ne upa, da bi zamogla svojim bratom onstran meje izpo-slovati svobodo. Položaj se ni spremenil. Splošno se trdi, da se vrši med sofijsko in štambulsko vlado posvetovanje, kterega posledica bode, da se izposluje končna rešitev mace-donskega vprašanja.
"Dnevnik" poroča, da je Turčija Bolgariji priposlala noto, s ktero jo prosi za pomoč v rešitvi vprašanja. Bolgarija je odgovorila, da mora Turčija z klanjem Bolgarov prenehati, svoje obmejno vojaštvo odpo-zvati, jamčiti vaščanom, kteri se hočejo vrniti domov varnost, politične jetnike izpustiti in uvesti reforme, ktere bodo Maeedonijo in Drinopolje pomirile.
Sofija, 22. sept. Dne 16. t. m. obkolilo je 1000 vojakov Perim, ktero so branile čete pod vodstvom Stoja-nova in Dervingova. Slednje dva sta dobila od Jankova in Cančeva pomoč, na kar so vstaši vse Turke pomorili in poveljnika vjeli.
Pri Kasturu je zgorelo v gorečih vaseh 120 osob. V okolici mesta leži
še 1200 nepokopanih mrtvecev.
Solun, 22. sej)t. Iz Carigrada je d o šlo povelje, da morajo vsi naredniki postati 'podporočniki, ker tur-škej vojski primanjkuje častnikov.
Bejrutska afera.
Carigrad, 22. sept. Z imenovanjem bejrutskega valija Rešid pašo, valijem okraja Brusa, tukaj ni nihče zado»„\;eu, kajti Rešid je dobil sedaj boljše ine to, nego je bilo prejšnje. S tem je hotela porta očividno protestirati proti Ameriškej vladi, ktera še ni odpozvala svoje vojno brodovje Inozemski diplomatje bodo zahtevali, da porta Rešid pašo odpozove iz Bruse.
Bejrutskim valijem je imenovan Halil paša, s kterim pa tamkaj ni nihče zadovoljen.
Mlad
Velika obdolžitev.
zakonski par obdol-ž e n d e t o m o r a.
$20,000 poneveril.
Knjigovodja ogoljufal s v o j jo t v r d k o.
Uniontown, Pa., 22. sept, V tukajšnjih zaporih pričakuje mlad zakonski par, kteri je obdolžen detomora, izreka porotnikov. Obtoženca sta I 2»>letni premožni farmer W. C. Ar- ! nol in njegova 4 leta mlajša soproga. I Še le v januarju sta se poročila, toda že se morata zagovarjati grozne ob-dolžitve, da sta svojega prvorojenca kteri se je narodil dne 24. julija, umorila, da bi sosedje ne zvedeli, da je njegova soproga postala že šesti mesec po poroki mati.
(ilavna priča proti obtožencema je dr. M. M. Lilly, kteri je prisostoval porodu in kteri trdi, da sta ga oba toženca prosila, naj nedolžno dete usmrti. Dr. Lilly tega naravno ni hotel storiti, toda ko se je zdravnik naslednji dan vrnil, je pronašel, da je bilo dete mrtvo in da ga je oče na vrtu zakopal.
Takoj na to ju je zdravnik naznanil, na kar so oba zaprli.
Truplo otroka so izkopali, na kar se je izkazalo, da je bilo dete povsem zdravo in popolno razvito. Bilo je 8 funto? težko. Oče ga je zadavil s tem, da mu je s cunjami zamašil usta
Schwab posnema Caruegieja.
Weatherly, Pa., 22. sept. Povodom blagoslovi jen ja tukajšnje šole gospe C. M. Schwabove. je Charles Schwab bivši predsednik trusta za jeklo izjavil, da namerava vse svoje premoženje posvetiti v svrho vzgoje mladine. Pred vsem namerava vstanoviti obrtne in ljudske šole v takih krajih, kjer so najbolj potrebne.
Buffalo, N. Y., 22. sept. Llewellyn Smith, knjigovodja tukajšnje tvrdke Eirick Bros., je poneveril svoto $20,000 in neznano kam odpotoval. Splošno se trdi, da je odšel v kWlonijo ameriških defravdantov v sosednjo Canado.
Azija in St. Louis.
Z ozirom na svetovno razstavo v St. Louisu kaže vse na to, da evropske vlade z njo postopajo, kakor mačeha z deco svojega moža. Evropa. Azija in Afrika" so prispevale skupno svoto (J milijonov dolarjev, toraj 1 melijon več, nego svoječasno za chicaško razstavo. Naravno, samo Azija hode za vdeležitev na razstavi izdala toliko, kakor vsa Evropa. Ono, kar so spoznale Azija, Afrika in Južna in Centralna Amerika, to v gotovih deželah Evrope ne smatrajo umestnim.
Mala poročila.
—	Nathan Swifta, sina posestnika ki avnic Louis F. Swifta v Chicagu 111., je pri polo-igri zadela krogla v glavo in ga tako ranila, da je kmalo potem v deliriju umrl.
—	Slavni konj "Creseeus" je na dirkališču v Omahi, Neb., preletel miljo hoda v 2 minutah in 8 sekundah Dirka se je vršila v prisotnosti 5000 gledalcev.
—	Na poti med Albany in TTtiea, N. Y., je centralna železnica brzojavno zvezo tako preustrojila, da je mogoče jedno in isto žico rabiti za brzojavno in telefonsko vporabo.
Italijan umoril dva svojih rojakov.
Pri Italijanu Salvatore Caprito, 264, severna 9. ulica, Brooklyn Borough. so imeli včeraj pojedino. Vse se je veselilo pri vinu in domaeej godbi.
Dvajsetletni Rafaele M i net to je neprestano igral na svojo harmoniko med tem, ko ga je drugi Italijan spremljal na kitaro. Dvajsetletni Rocco Savino je pa mislil, da je že preveč dobrega, radi česar je dejal Minettiju, naj preneha igrati. Rudi tega se je pričel prepir in Minetto je zabodel Savin u svoje bodalo skozi leva pleča v pljuča. Nicola Andresso hotel je svojemu rojaku pomagati, ioda tudi on je skusil bodalo. Oba ranjenca so takoj odvedli v bolni.-o, sv. Katarine, kjer je Savino umrl, dočim tudi Andresso ne bode okreval. Minetto je potem bežal in se skrit v neki hlev na Hopkinson in Atlantic Ave. Včeraj zjutraj so hlev obkolili policaji in morilca pozvali naj se uda. Morilec se je skušal braniti z veliko sekirro, toda videč vse polno revolverjev^, se je končno udal. Njegova obleka je bila še krvava.
Šofar — židovski praznik.
Včeraj so slavili naši Izraelci s. o-je novo leto, ali pričetek 1. 5664. Mi-nolo je toraj baš toliko let, odkar je dejal Jehova : "Bodi luč!" — in bda je luč, zlasti v newyorskem Ghetto. Danes pa sveti prvi dan sedmega meseca "tišri", kteri dan je v davnej prošlosti Mojzes vse verne sklical k molitvi in jim zapovedal praznovati. Pri tem so molili molitev "šofar", baš kakor danes.
Ozke ulice židovskega dela mesta so polne možkih salomonskega duha, žensk rebeške obilosti in otrok prave sodomske umazanosti. Šivalni stroji počivajo, tamošnje delavnice so prazne in beda ter pomanjkanje sta pozabljeni in povsodi je slišati pokvarjeni arabski pozdrav "solem alej -
kum!"
Tudi reformirani čifuti slave danes svoje novo leto, ortodoksni bodo
pa še par dni molili in delali "pokoro" kajti rabinci jih uče, da sedi Bog na dan Ros Hašone pri sodišču in da sodi vse ljudi, toraj tudi — Ruse v Ivišinevu.
Nameravajo delavnice zapreti.
Chicago, 111., 22. sept. Odbor društva zjedinjenih kamnosekov je sklenil prihodnji četrtek svoje delavnice zapreti in jih takoj na to zapet odpreti kot "proste delavnice". Na ta način so delodajalci napovedali odkrito vojsko uniji kamnosekov.
Sam Parks v Kansas City.
Kansas City, Ivans., 22. sept. Znani "Walking delegate" iz New Yorka in agent tamošnje unije delavcev železnih stavbinskih izdelkov, je dospel semkaj h konventu svojih tovarišev.
Predsednik mednarodne unije imenovanih delavcev, Frank Buchanan, je newyorsko lokalno unijo št. 2, ktere član je tudi Sam Parks, suspendiral, radi česar so v New Yorku vsta-novili drugo unijo, ktera je poslala tudi svoje delegate k zborovanju. ^
Ustrelil roparja.
Trinidad, Colo., 22. sept. Oliver Griswold, vslužbenec tukajšnje tvrdke Bronson <fc Griswold, kteri je v prodajalnici spal, moral se je včeraj bojevati z dvema roparjema, ktera sta ga obiskala. Oliver ni dolgo premišljal, prijel je za dvocevko in počakal, da sta se mu nevabljena gosta približala, na kar je pričel streljati. Jeden roparjev je padel smrtno ranjen, drugi je bil tudi ranjen, toda kljub temu je všel. Ranjenega roparja so prenesli umirajočega v bolnico.
Washingtonske novosti.
Washington, 21. sept. Zvezina Grand Jury je vložila tri nadaljne tožbe v zvezi s poštnim škandalom. Dve tožbi sta naperjeni proti jednej in iste j osobi. Imena obtožencev so še tajna.
Newyorska kronika.
Washington, 21. sept. Generalni konzul naših držav v Havaiiu poroča, da se je cubansko finančno stanje v minolem poslovnem letu izdatno poboljšalo. Od 20. maja 1902, rojstnega dneva republike, do 31. dec. 1902 znašali so davčni dohodki $9,-729,440, izdatki pa $8,102,567. Tudi trgovina dobro napreduje.
Zlatoiskalec in "maček".-
Pred sodnikom Yorkville policijskega sodišča stal je včeraj Charles Couch iz Montane, kteri je bil obtožen, da je bil minolo soboto pijan in da je razgrajal. Kraj njega je stal James Lally, kterega so tudi v soboto kot "sumljivo" osobo privedli v zapore. Policaj Kemiell, kteri je oba aretiral, je sodniku sledeče raporti-ral: "Couch je stal na postaji nad-ul ične železnice na 6, Ave. in 42 ulici in klical na pomoč. Ko sem prišel k njemu, mu je dejal, da mu je Lally vkradel zlato uro, radi česar sem oba aretiral. Na postaji smo pa našli uro v Couchovem žepu."
Sodnik je aretiranca pogledal in ga vprašal, kaj je v Montani delal. Arestant mu je naznanil, da je tamkaj bil zaposlen v zlatih rudnikih. "Well, potem", dejal je Kadi, "potem pa vem, da ste mnogo zlata prinesli semkaj na iztok, radi česar morate plačati $5. Couch je napravil dolg montauski obraz, segel v žep in plačal kazen s zlatim petakom. Lally je bil naravno oproščen.
Le za šalo.
Policijski konjenik Mclntyre je" v nedeljo v Centralnem parku vstavil voz, s kterim sta se vozila dva dečka. Ivo ju je vprašal, kje sta dobila konja in voz, sta mu odgovorila, da sta voz in konja vzela le za šalo, da se malo vozita po parku. Radi tega jima je ukazal voziti v arzenal, kjer je posestnik voza svojo zgubo že naznanil. Dečka sta stara oziroma 15 let. Oba so zaprli.
Proračun C o 1 u m b i j e.
Tekom tega semestra bode veljalo vzdrževanje newyor.skega Columbia vseučilišča $1,703,994. Proračun za univerzo, iziinši kupne svote za South Field in gradnje jednega novega poslopja znaša $1,273,994, namreč $1,-045,118 uprava pouka, vadrževanje poslopj a, knjižnice in poslovne uprave. Dohodki korporacije znašajo $903,590. K temu moramo še prišteti $66,647 od fonda trustov in darila v znesku $21,700, kakor tudi Barnardove prispevke v znesku $59,-550 za plačo profesorjev. Deficet, kterega bodo pokrili z prispevki in posojilom, bode znašal $102,322 ali $5 ž,40 S manj, nego v zadnjem semestru.
Roparski umor.
V gozdu blizo posesti Mr. Wm. Rockeffelerja v Scarboroughu, Westchester county, so našli truplo dobro-oblečenega zamorca, kterega je morilec tudi oropal. Truplo je bilo pokrito z listjem. V bližini so našli njegovo raztrgano denarnico. Zdravnik je dognal, da je bil zamorec ubit s kolom ali pa železnim drogom. Umor se je vršil že pred par tedni.
V m o r radi $2.00.
Na vogal j Hudson Ave. in Bolivar St., Brooklyn Borough je neki zamorec vstrelil svojega rojaka, 45letnega John Badija. Umorjeni je preje igral na karte v gostilni na imenovanem vogalu. Zgubil je $2, ktera pa ni plačal, radi česar ga je njegov rojak vstrelil.
Nove metle.
Neki detektiv in dva nova policaja so včeraj 7. Ave., Manhattan, izvrstno pometali in dovedli smeti, namreč vse polno lahkoživk v Westside policijsko sodišče. "To je sam gnoj", dejal je sodnik Deuel, in poslal izvo-1 j neke, ktere niso mogle plačati kazni po $5, v prisilno delavnico.
Kamen in soprog.
Zakonski par, kteri živi kakor pes in mačka, Samuel Johnson in njegova soproga Marvina, 222 W. 62 St., moral se je zagovarjati pri sodišču, ker so se sosedje radi njunega početja pritožili. "Vi ste metali kamenje na vašega soproga", dejal je sodnik. l'Ah kaj še", odvrnila je Marvina, "na ulici sem našla lep kamen, kterega sem hotela nesti domov. Na to je pa pričel pihati veter in je odnesel kamen naravnost na obraz mojega moža — that's aH." V dvorani se je vse smejalo, toda sodnik je rekel resno: "Pet dolarjev?" Marvina ni mogla plačati in je morala iti v mestno stanovanje.

Nix daje" na Ogrskem.
Nacionalistični madjarski divjaki za splošni bojkot.
Ogrska kriza. — Avstrija je sklenila rešiti dualizem.
Dunaj. 21. sept. Iz Budimpešte se poroča, da so tamkaj iiacijonalisti priredili protestni shod proti povelju cesarja Fran Josipa. Uovorniki in ljudstvo se je nepopisno navduševalo za neodvisnost.
Kar so dosedaj Mad juri želeli le na skrivnem, to zahtevajo sedaj povsem javno, namreč popolno ločitev od Avstrije. S tem so se Afadjari razkrinkali, kajti oni element, kteri se je dosedaj še krčevito skliceval na ; ustavo in jamčeno samostalnost Ogrske, ne želi sedaj druzega, nego da se ustava razveljavi.
Med tem, ko so druge na Ogrskem živeče narodnosti cesarjevim poveljem zadovoljne, svetujejo Šovinisti ciganske Madjarije, da se mora vsak
sovražnik vničiti. Madjari hočejo bojkotirati vse, kar ni madjarski.
Košutova stranka je izdelala izjavo z ozirom na kraljevo povelje, ktera madjarskim ultram sicer ugaja, ktere vsebina je pa tudi zelu prazna.
V državni polovici tostran Litve pa vse narodnosti zahtevajo, da se Madjarom ne dovoli nikak nadaljni "ekstrawuršt".
Vodje nemadjarskih narodnosti >o se zjedinile, da protestirajo proti ob-državanju starih vojakov v vojaškej službi in da obvarujejo jedinstvo med obema državnima polovicama. Madjarski .šovinisti so svoj napad na Avstrijo namenoma priredili :>e sedaj. ko Fran Josip še živi. kajti oni vedo, da bode končno vendarle privolil v njihove zahteve.
S t raj k in kultura.
V Calif orni j i štrajkajo sedaj tudi indijanski poljedelski delavci. Kedo naj potem še trdi, da Indijanci niso kulturno ljudstvo!
Potovanje predsednika Palma.
Obiskal je bojno polje E 1 Caney.
Santiago de Cuba, 22. sept. Predsednik Estrada Palma je obiskal bojno polje El Caney, kjer je govoril govor, v kterem se je o Američanih zelo laskavo izrazil.
Predsednika in njegovo spremstvo so tamkaj navdušeno sprejeli. Množica je obstala večinoma iz veteranov cubanske revolucije, radi česar je tem povodom Palma zatrdil, da je njegova iskrena želja, da dobe bivši vstaši svojo zasluženo plačo, ker to ni le pravična stvar, temveč tudi zelo potrebna za rekonstrukcijo. Nihče ne ljubi neodvisnost Cube bolj, nego predsednik in republiki preti nevarnost le potem, ako nastane na domačih tleh revolucija. Predsednik je
mnenja, da je med tisoč veterani k večjem le jeden, kteri bi samostojnost Cube po svojih močeh ne vzdrževal, tudi ako bi se moral svojej do i žnej mu plači odpovedati. Dolžnost
Cubancev je tedaj, da ostanejo miroljubno ljudstvo.
Po preganjanju Kitajcev v T0110-pah.
Tonopah, Nevada, 21. sept. Vsled coronerjevega izreka po smrti Kitajca Ping Linga, kteri je bil vsmr-ten pri zadnjem preganjanju Kitajcev, so tukaj zaprli 17 izgrednikov. ktere so sedaj obtožili radi umora. Med obtoženci sta tudi predsednik in tajnik tukajšnjega odseka "American Labor Union". Skoraj vsi aretirani so kuharji in natakarji, ktere- so danes zaslišali. Umorjenega Kitajca so predvčerajšnjim pokopali. V mestu je bilo vse mirno. Meščani nabirajo denar, za zasledovanje izgrednikov.
Žrtve viharja.
Lewes, Del., 22. sept. Blizo tukajšnjih treh rešilnih postaj našli so včeraj tri trupla vtopljencev, prvo pri postaji Henlopeu, drugo pri Lowes in tretjo pri Rehobothu; slednje truplo so spoznali kot ono Henry Joyce-ja iz Cape Breton, N. S. Spoznal ga je njegov sin, kteri je mornar neke ribiške jadranke, ktera je vsidrana pri tukajšnjem Breakwatru. Joyce je bil mornar na potopljenej jadran-ki "Hattie A. March". Mrtveci so zelo poškodovani in skoraj goli. Pokopali jih bodo ua tukajšnjem pokopališču.
Erinove zahteve.
Chicago, 111., 21. sept. Zjedinjena irska društva tukajšnjega mesta so priredila tukaj velikansko zborovanje, pri kterem so sprejeli resolucije, s kterim i bodo zahtevali, da se podeli Irskej narodna neodvisnost. Neodvisnost postavodaje je večjega pomena, nego vprašanje veleposestva.
Zborovanje posestnikov kavinih nasadov na Puerto Rico.
San Juan de Puerto Rico, 22. sept. Posestniki kavinah nasadov otoka Puerto Rico, so tukaj zborovali. — Shoda se je vdeležilo nad 200 posestnikov, kteri so se domenili, kaj jim je storiti, da obvarujejo svoje koristi in da je malk trgovina s Zjed. državami boljša. Mnogi so tudi predlagali da se obnovi reciprocitetna pogodba s Špansko, tako, da se Puertoriča-nom tudi tamošnji trg, kteri je sedaj zaprt, zopet odpre.	_
Za Panamski prekop.
Novi governer države Paname.
Panama, Colombia, 21. sept. Danes je postal panamskim goverm-r-jem senator Obaldia. Tem povodom je priredilo ljudstvo veliko narodno demonstracijo, ktere so se vdeležili zastopniki vseh političnih strank Splo šno se trdi, da bode imenovanje senatorja Obaldia dobro vpljivalo na seeesijonistične ideje, ne le radi tega ker on rodom Panamčan, temuč ker ga tukaj vsakdo čisla, kar bode pripomoglo tudi do končne potrditve glede gradnje Panamskega prekopa.
Novega governerja je pozdravil dr. F. Oeonaga, predsednik najvišjega sodnega dvora, na kar je Obaldia od-srovMril - "Moje mnenje je da je gr^d -nja prekopa vsemu svetu nujno potrebna, kar še posebno apelira, da delujemo na to, da prekop prej ko mogoča dobimo. Koncesije, potom kterih je mogoče priti do vresnicenja Panamskega prekopa, niso protivne narodovi časti, tudi ako nam odvzamejo nekoliko suverenitete. Mi ne smemo civilizaciji preprečiti ono, kar ona od nas zahteva, namreč nadaljevanje njenega ogromnega napredka.
Iz vseh govorov, ktere je bilo čuti, je razvidno, da so Colombijsko ljudstvo in posebej še Panamčani, za gradnjo pre potrebnega prekopa.
Boji na Filipinih. -
Manila, 22. sept. V nedeljo po noči je četa vstašev napadla vas Tai-san, pokrajina Batangas, Luzon. Vstaši so policiji odvzeli vse puške. Napadalcem se ni nihče upiral, radi česar so s puškami mirno odšli. Na to so napadli vas San Francisco Ananao v pokrajini Tiagon, kjer so jih pa policaji prepodili. Jeden policaj je bil vsmrten.
Oddelek 21. polka, kteri je bil v čolnih na jezeru Toros, Lanao, otok Mindanao, moral se je dne 10. t. m. bojevati z Moroti. Tekom boja je bil vsmrten jeden vojak. Vodja Morotov je bil mohamedanski duhoven, kteri je pa moral svoj napad plačati s življenjem.
Denar ali življenje.
Gospod Henderson iz Riverside je sklenil vse špekulacije opustiti in samo za svoje zdravje skrbeti. Zakaj ? Bogati mož je neumorno delal in srečno špekuliral, mnogo denarja zaslužil, končno pa vendar prišel do spoznanja, ko je težko obolel, da ni denar najboljše na svetu in se odločil žrtvovati denar in varovati si življenje. Navadno vsaki človek, kateri ima mnogovrstne posle, zanemarja glavno reč — samega sebe. Nikdar se ni pa treba bati človeku, kteri pije redno Trinerjevo zdravilno grenko vino, da bodo njegovi organi oslabeli, ker to vino Čisti in obnavlja kri in tako kontrolira celo prebavo, oživi živce, ojači mišice, sploh vzdrži Človeka zdravega. Pijte toraj to vino, pa se Vam ni treba bati ne za denar ne za življenje, ker oboje ostane v popolnem redu — samo pazite, da Vas kdo ne goljufa in mesto Trinerje-vega vina kako žlobodro posili. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago 111., Pilsea
.Glas Naroda".
T-iat slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Ux-ednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko . .$3—,
pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . itld. 7.50, „	pol leta . . tfld. 3.75,
„ četrt leta . *ld. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dv< številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
..GLAS NARODA"
(..Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription »early $3.
Advertisements on agreement.
do 10 vrstic se plait: podpisa in osobnost?
po
Za. oglase 30 centov.
Dopisi brez Be ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati Money Order.
Pri spremembi kraja »naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemu naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite na«lov:
„GLAS NARODA",
10» Greenwich St., New York. Citv — Telefon 3795 Cortlandt. —
lja in postane takorekoč neobhodno potrebno. In tako bode tudi senator ('armack iz Tennessee pri prihodnjem zasedanju kongresa vložil predlog. s kterega pomočjo upa izposlo-vati preklica nje določb 15. amende-menta na>e ustave. On je že sedaj prepričan in zatrdno upa, da bode v kongresu dobil večino. deli njegova nada opravičena, je težko tolmačiti toda imperialistični časi današnjih dni nam skoraj jamčijo, da bod« predlog sprejet. To bode ]>a h- priče-lek odvzetja volilne pravice <><1 strani vladajočih krogov. Tako gotovo, ka kur sledi blisku grom. sledilo ImhIi odvzetju volilne pravice Ziimoreem tudi oviranje podelitve državljanstvi helim inozemeem -— toraj v večini držav tudi preprečenje volilne, pravici', ktero imajo dosedaj priseljenei Država bode zahtevala od vsakogar kdor hoče postati državljan, da bivi tuk.J najmanj 10 do let. In tudi je mogoče, da bodo celo ameriški delavci tak predlog odobravali. Vse t je odvisno od tendence časa. v kolikor slede tudi ljudske mase svojim izkoriščevalcem, vladajočim krogom Vse to se bode prav gotovo izvršile in zgodilo, ako zavedno delavstvo na kane vedno širečega se kapitalizin; ue prepreči.
To dejstvo pa sili vsakogar izmed nas, da nap nemo vse sil<- in moči. ter da se odločno posvetimo razširjeva-uju delavske zavednosti.
Brezpravnost.
Prišli smo končno vendarle tako daleč, da bodo naši ljudski zastopniki pri priliodnej kongresovej st-ji formelno stavili predlog, naj st* l."> amendement naše ustave prekliče oziroma razveljavi. Imenovani tako zvani 15. amendement namreč dolo-ča, da pravico volitve ne snu kratiti nijedna država unije svojim državljanom radi njihove narodnosti, poltne barve, bivšega robstva in dru zih vzrokov. Na ta način zadobili s< zamorci — pa bili preje sužnji :di svobodni, — pravico glasovanja, ka-koršno je bilo vsem ln-Iim državljanom že pred oprostitvijo sužnjev ustavno jamčeno. Ta amendement j< jed en izmed mulobrojnih ustavnih .določb^ ktere posamezne države v nji hovej popolnej suvereniteti omejujejo. V sled ustave. 11. pr. naš kongres ne sme omejiti svobodo veroizpovesti tiska in zborovanja, pojedina dr žava pa zamore to na svojem ozemlju Hvobodno storiti, ako ««• j<-j poljubi. Z oziroin na volilno pravico zamorcev, je pa vsaka pojedina država prisiljena podvreči se določbam 15. amendement a.
Kakor je pa našim cenjenim čita-teljem dovoljno znano, našim južnim državam ni nihče zamogel braniti, zamorskim državljanom vendarle odvzeti volilno pravico. Pri tem pa naravno ne mislimo na ono izredno "praktično" metodo kratenja volilne pravice, po kterej so beli južni dr žavljani neposredno po rekonštruk cijskej dobi po državljanske j vojski jednostavno vsacega zamorca, kteri je prišel na volišče, vstrelili in tako preprečili glasovanje zamorcev — ne mi mislimo "postavni" način, po kte-rem že nekaj let zgubljajo naši za morci volilno in politično pravico.
Ker je pod gospodarstvom belih n:> jugu postalo šolstvo povsem zane marjeno, tako da dandanašnji večin; tamošnjih zamorcev, kakor tudi večji del belih niti brati niti pisati ne zna, dovoljuje najnovejše skovani zakon le onim državljanom volilno pravico, kteri znajo brati in pisati. Na ta način so se na jugu izognili nadležnemu 15. amendemen tu, kajti ta prepoveduje odvzeti dr žavljanom volilno pravico le z ozi-rom na njihovo pleme, polt no bojo in bivše sužnjištvo — sedaj so jim pa odvzeli volilno pravico radi takozva nega a na 1 f a bet izma. S tem so na ravno odvzeli večini zamorcev vo lilno pravico in to bi se tudi zgodilo večini tamošnjih belih prebivalcev ako bi 1o ne preprečila takozvan:. staroočetovska klavzula zakona. P -tej klavzuli zamore pa vsakdo glaso vati, tudi ako ne zna čitati in pisati, — čegar predniki so imeli že leta I860 (stoprav pred državljansko vojsko) volilno pravico. Zamorci so bili takrat še sužnji in toraj niso imeli volilne pravice; predniki še dandanašnji neolikanih belih južnih državljanov, so že takrat smeli voliti, radi česar smejo tudi današnji Botokudi ali njihovi potomci voliti.
Na ta ali slični nesramni način so po vseh glavnih zamorskih državah našega juga, volilno pravico postavno omejili in vsakomur mora biti jasno, da so beli na jugu s tem zadovoljni. Stara izkušnja iz svetovne zgodovine nas pa uči, da razvoju nepravične tendence končno sledi tudi trenotek, ko "zgubi krivica vso sramoto." Kar si človek preje ni upal niti misliti, se končno javno razprav-
Tem potom izrekamo vsem imenovanim društvom, ktera so se vdele-žila slovenske cerkvene slavnosti dne 13. sept, najiskrenejšo zahvalo. Pozdrav vsem Slovencem!
Slovensko obč. v La Salle, 111.
v občinski o<ii>or preko
Nov občinski zakon v Črni gori.
"t i las CVnogoraca" prijavlja nov '.akon, tičoč se organizacije mestnih občin, s kterim se jim dovoljuje obsežna samouprava. Po lem zakonu pravne oblasti po mestih občinski -odišče in ol>činski odbor. Občinsk« sodišče sestoji iz župana in dveh članov. Mesta, ki imajo ;>(M) hiš, volijr št-si članov, mesta {<MJ hiš. 12 članov. Upravna loba občinskega odbora traja leta.' Voliti v občinski odbor ima pravico v-sak polnoleten olW-inar. ki je tudi lahko v odbor izvoljen. V inienova 'iem zakonu so natanko določene pra viee in dolžnosti vseh članov občinskega sodišča in odl>ora, kakor tudi iln'inskih uradnikov. Zupana ime ulje vlada, ki pa sicer nima nikaee ra vpljiva na volitve. < Via uprava j« i »od nadzorstvom državne oblasti in e njeno področje v zakonu natančno »značeno. ('lani občinskega sodišča majo pravieo v občinskem odboru si .deleževati posvetovanj, nimajo pa pravice glasovati. S tem zakonom ji iuodernizovana črnogorska občinska uprava, ki je sedaj urejena popolnoma v duhu maše dobe. Knez .Nikol: si je s tem stekel za svojo državieo novih zaslug in ni dvoma, da mu bodo < rnogorei za njegov trud, da pr< ustroji svojo deželo po vzoru drugih večjih držav in jo približa zapadui kulturi, iz srca hvaležni.
Dopisi.
Hoitrnc. Oregon, !">. sept.
Rojakom, kteri še niso bili tak« srečni, da bi videli letošnji tie^r. na znanjam, da je tukajšnji Blue Mountain že pokrit s snegom v <'• nego teden dni. Sneg smo dobili namreč ži T. t. m. in je padal neprestano uu danes. Sneg nam je tudi pokvaril shj Ije delavskega dneva, dai-iravno so se tukajšnji rudarji na vse mogoči lačine pripravili na slavnost, Vremt e preprečilo vsako parado in para-dico in sneg je pokril zemljo 8 pal-•ev visoko, sedaj ga pa že imamo nad 20 palcev visoko. Ako bode obli
d, bodemo imeli pravo Alaskino <imo, vendar pa upamo, da bodemo imeli še lepo vreme sedaj v indijanskem poletju.
Tukaj je večinoma rudarsko in dr-varsko delo, kterega je prav obilo. Plača j« v rudniku po in na protein po $1.50 na dan. Tukaj smo le trije Slovenci v kolikor j«' meni znano, namreč J. Jakša, F (iornik in moja malenkost.
Pozdrav!	Mih. Dragoš.
La Sal le, lil., 17. sept.
Rojakom naznanjam, da smo dne K?, sept. imeli cerkveno slavnost nove cerkve sv. Roka. Slavnosti so ^e vdeležila nastopna društva. Dr. sv. Jurija in sv. Jožefa, K. S. K. J., z gobdo. iz Jolieta. lil.; dr. Jelačič, X. JI. Z., iz Ruttland, 111.; dr. sv. Janeza Krst. K. S. K. J., in dr. sv. Pe-tra, N. II. Z., iz Wiiuhia, III.; nemško društvo sv. Josipa. Casino Club. Readers in razna poljska društva z godbo, iz Peru, 111.: dr. sv. Družine. K. S. K. J. in dr. sv. Barbare, J. S. K. J., z godbo, iz L a Salle. 111.; nem. društvo sv. Josipa, poljsko vi težko dru stvo z godbo, irsko društvo C. t). F. in "Columbus", razna manjša poljska društva iz La S al le, 111.
Slavnost je bila izborila in bode dolgo časa ostala v spominu domačinom kakor tudi ptujcem. kajti tako velike slavnosti staronaseljenci v La Salle ne pomnijo. Tu se vidi, da je v slogi največja moč.
Evropejske in druge vesti.
Dunaj. 22. sept. V Gaštanju na Solnograškem so dnevi strahu minoli kajti (iaštajn je zopet v zvezi z okoli« •o. Ono malo ptujeev, kar jih je še, bilo. je že odpotovalo in tako so se dob« >dki domačinov zdatno zmanjšali. • lasi ravno sedaj po katastrofi denar najbolj potrebujejo.
Dunaj. 22. sept. Nemčija je storila vse potrebno za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo.
l»erolin, 22. Sept. V Hamburgu so zaprli ruskega bivšega častnika, grofa Nikolaja Savina, kterega so pe-terburške oblasti že dolgo iskale. Njegova karijera je bila silno bujna. Ivadi dolgov v domovini moral je izstopiti iz vojaške službe, na kar je razne stranke ogoljufal za tolike svo-te, da je bil obsojen v dosmrtno bivanje v Sibiriji. Tam je večkrat vse!, toda vedno so ga zopet dobili. Leta isiki je pribežal v Zjed. države, kjer je bil tudi v špansko-ameriškej vojski.
Hamburg, 22. sept. Tukaj so zaprli gospo Wiese. ktera je obdolžena, da je z morfijem zastrupila četvero of rok.
Paris. 22. sept. Kugenija Fougere ktera je bila v Aixles Bains umorjena, ni pevka istega imena. Mrtva je neka demimondka. Prava Fauge-re se je ravnokar vrnila iz Rusije.
Ilavre, Francija, 22. sept. Pri Bol-beku je padel neki ameriški turist s svojo soprogo iz avtomobila in se nevarno poškodoval. Ime mu je James Van Fleet Scudder iz Bostona, Mass.
liiin. 22. sept. Signor Mayor des Planches, italijanski poslanik v Wasliingtonu in italijanski generalni konzul iz New Yorka, ktera sta si daj v Rimu, sta se posvetovala z ministri, glede italijanske vdeležitve
na svetovnej razstavi v St. Louisu. Italijanski pavilji n bode tak, kakor-na so bila poslopja v starodavnem Pompeji. Kralj je že imenoval toza-levno komisijo.
London, 22. sept. Lord Balfour of iJurleigh, tajnik Škotske, in Arthur lialph Douglas Elliot, finančni tajnik, sta podala ostavko, ktero ji' kralj prejel. Sedaj so v angležkem kabinetu izpraznjeni štirje sedeži.
London. 22. sept. Vojvoda Man-•hesterski, kteri je poročen z hčerjo milijonarja Zimmermana iz Cincinnati. O., je kupil gra<l Jvylmore na Irskem zajedno z l.'$,000 or:il zemljišča za $i515.500.
Tes, Maroko, 22. sept. Marokanski ultan je zapodil iz Maroka francosko vojaško komisijo, ktera je pod-učevala marokanske vojake že od 1. ISsT nadalje.
Mozambique, por. ist. Afrika, 22. sept. V trdnjavi Sao Sebastiao se je pripetila razstrelba smodnika in granat. Mnogo vojakov je bilo vsmrte-iiili. Trdnjava je zelo poškodovana.
Povodom odhoda v staro domovino, kličem vsem rojakom sirom Amerike, osobito pa bratu Frank Straussu in prijatelju Josipu Rotar-ju v Tearsville, la., iskreni
ZDRAVO!
Ivan Straus.
SVARILO.
Odbor društva sv. Cirila in Metoda št. 1<>, J. S. K. J. v Johnstownu, Pa., opozarja tu živeče rojake, da se čuvajo necega
MAX IIITZTALERJA rodom Štajerca, kteri je odnesel navedenemu društvu svoto $74.25 in brez sledu zginol. Zadnje pismo je pisal iz Pittsburga. On je velike in močne postave, prste ima posebno lolge. Kdor rojakov ve za njegov na-ilov, naj ga naznani društvenemu predsedniku
Frank Jakopič, Box 97, Conemaugh, Pa. (22-9-1-10-v2d)
Slovenskim in hrvatskim delavcem v Ameriki!
Naznanjam, da sem otvoril posredovalnico za delo v Duluth, Minn.
Ker je Duluth središče severoza-pada in ker je mnogo dela v okolici, se priporočam rojakom, kteri žele delo dobiti, naj se na mene obrnejo in bodo gotovo dobro in pošteno post režen i.
Delo je različno: v jami, na žagah in v šumi.
Na pismena vprašanja dajem točno odgovor, samo pridejati je 10c v poštnih znamkah za odgovor.
Ako prideš v Duluth, in me ne bi mogel najti, oglasi se v Jos. Shara-bonovem saloonu, 217 W. Superior St., kjer se vsakemu rojaku vljudno postreže.
Fpam, da me bodo rojaki v tem oziru gotovo podpirali. Toplo se priporoča je
MAKS SEVER, 624 Manhattan Building, 416 West Superior St., Duluth, Minn.
Kurz.
2a 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kranjsko slovensko katoliško
KJE JKt
Frank S i m o n e i č, rodom iz So dra/.ice pri Ribnici. L. 11*01 bila sva skupaj na Continental, Mo„ na kar je odpotoval, ne da bi poravnal svoj dolg. Kdor ve zanj. naj naznani njegov naslov: Ivan Eržen. New Comer, Pa.	(22-9)
Izvanredni parniki francoske družbe.
LA CHAMPAUNE
odpljuje dne oktobra Yorka v Havre.
iz New
LA GASC0GNE
odpljuje dne 17. oktobra iz New 'Yorka v Havre.
Prvi razred na teh parniki h bode prirejen za drugi razred in velja do Havre samo $42.50.
Tretji razred je pa prirejen za družine in prostori za 4. G in 8 osob skupaj. Ta parnika sta toraj dobro urejena za potnike 11. in III. razreda.
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dne 31. januarja \ «M>.j v IVims.vlvaniji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josir Z al, ar. P. o. Box .'.17. Forest City. Pa. Podpredsednik: Josip Židan. 1'. O. IU»x 47s, Forest Citv, Pa. J. tajnik: Ivan Tklban, P. O. Box 607, Forest City. Pa' II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box -ViTi. Forest Citv. Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box .">:;:. Forest City. Pa.
GOSPODARSKI IN RACI NSK; ODBOR:
Josip Bucinei.i star., P. O. Box 501, Forest City Pa Anton Oven, P O. Box f>37. Forest City, Pa. * Ivan Osai.in, P. O. Box 41»2. Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. o. Box 5«!>, Forest City. Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucinelt ml.. P. O. Box .'.'.»1. Fnrest Citv. Pa. Kakol Zalar. P. O. Box 28, Forest City. Pa. Ivan Opeka. P. O. P.ox G2G, I'orest City. Pa. Primož Matos. P. o. Box ().">!'. Forest l itv. Pa.

Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telhan. P. <». Box «107 Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "(Has Naroda".
Najsilneje orožje
proti boleznim je
Na kteri način zdravi prof. Collins bolne?
i ■ v , S,vo.| Poznava, da je znanost najbolje orožje, s kterim je mogoče bolezni sevladati. Zdravnik kteri XTVT10 r/Apl\ltl> mora vseui bolezni dobro poznati. Slabi in neizkušeni zdravniki na-]>ia\Ij.ijo restokrat pomote, ktere zan.orejo postati za bolnike osodepolne. Ak» zdravnik b,.le/ni n,!,,,^, ne pozna, predp.se bolniku zdravila za kako drugo bolezen, ktera v tem slueaju narav n«, ne ,M„naga o pa" pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava sredstva pi,.t i lNde/""„i,„ ostein bi mnogo manj Ijndij umrlo.	1	1 1
Dobro znanemu učenjaku Prof. Collinsu je bilo v.-dno na tem ležeče, da je bolezen svojih jiacijentov natan.'no spoznal. Potom neprestanega proučevanja in j»oskusov je končno tako napredoval, da mu ni težavno spoznati bolezni.
Prof. Collinsa zavod napravil je siromakom mno^o dobrega, radi česar njegovo dobro ime slovi sirom Amerike, kar jVuzrok, da število njegovih pacijentov vedno narašča." I >a zanane vsii eei vsestranskim zahtevani, moral je svoj zavod razširili in si..mi<!,ii m. j boljša sredstva. Radi tega je prof. Collins vzel v najem za i ed do. ,-n čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, nalm ja se n jegov zav hI zopet v hiši štev.
140 W. 34th St., New York,
kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom. Vse<L.pise je toraj p.,;i-ljeti na navedeni naslov.
Vsak: bolnik,
Prof. Collins.	k,teri Potr^buje zdravniške pomoči, naj se zaupljivo obrne do prof
. . e ~ ...	,	Collinsa. Ne iščite družili zdravnikov, ker kasneje bodete nje« a želel!
O prof.Collinsuvam vsakdo povč, da je on najizbornejši in najvestneji zdravnik v vsej Ameriki d.-im ^
S:^rZSesorVC^ ^ ^ Niti ^	** more « tako vspešnim Zdravljenem izkazati, neg«
Zdravi vse bolezni.
Prof <Collins pozna takoj po znamenjih vsako bolezen in radi tega zdravi možke, kakor tudi Ženske .Jezm^lHHbs! akutne ah pa za^arele kronične. Bolezni na sreu, jetra h, ledv.Val., želo.l,,,. pl „„.,';, m,-
kosteh živcih, krvi itd. zdravi v najkrajšem času. Z velikim vs,id o;n zdravi " .	m,ozke	bolezni. Možkim in ženskam se ni treba sramovati te,- i, , j „,.
ZpS š,rlske bolezni- Ktere ženske	^
INalezljive bolezni
ozd?avIj^S°r COllhlS P°SebUO VSPeŠU° ^ V	jamči za Jutro in temeljito
Izmed tisočerih dOpisov, ktere je dobil prof. Colhiis od svojih paeijentov, priobčim<( tukaj h nektere:
Plymouth, Pa. Bolehal sem dol^o Jisa £ * želodcu. Kakor hitro sera kaj pojedel, ,, javil ■ su - v i,	i r;n, '
vsaka jed m, je b.la zoperna. Povžil sen, vse polno priporočenih mi Pravil, katere mi V n.so ianacale K,. , i'., V	T
delatl niseni m°gel-	Collins je pa bil oni zdravnik, kteri rae je t.kom jednega meseca^drave?	V
Boonton, N. J. Cenjeni prof. Colli-«! I Vsem rojakom naznanjam, da je prof. Collins f najboljši zdravnik, kar sem jih dosedaj imela j Bolna sem bila od 17. novembra 1901 cr • 30. junija rgc.2. Srce mi je utripalo in tres sem se po vsem životu. Ker sem pri zdra\ nikih zaman iskala pomoči, sem že skoia obupala. K.-očno sem se obrnila do slavn»c3 prof. Collinsa, kteri me je ozdravil Zar; v Vam srčne zahvaljujem gospod prof. Colling. Bog Vas £*vi na mnogaja i blagaja ljeta}
Marija Bama.
Mahonoy City, i Pri V- -;r-m na-rnčil zdravi a, kosem b.! š- i hi \ - i| Falls, Mich. Sedaj bivam v . .^fiar.. v '« 11 . VaJ.a zdravila so mi i/borno jvmi^-ai.i. kajti jar sem popolnoma o/dr.:vlj.-n, Za kar e Vam iskreno Kabv. juieoi. Vi >tc tm\ ■ -otmk siromakov, ker Vi , iti jcdn l >. /ne in bogat". Nam n <]. . h	, v e le, od
ljudi dobiti unun; > d.-ria^a in j.ir: ne pnn-a-U 4t»- Vi sle j £ 11 jb..' t z lia- r'\ in : j\ič. n ČloveV, radi čes,- r \ : s \ - komur t- j.'o ? 1 -
poročam. Pri:-bčtte lo v listih	-.- kdo
vedel za Vas
S spoštovanjem Iv. Repo vaj,	.\V„i •• St., Mj|. .:»,.. . *. i'a.
Ako nimate dobrega zdravnika, odgovorite na sledeča vprašanja in jmsljite pr« f. < ollii, M :
Imate >labo dihanje!	Ali Vas pe.-e ko pnie.ste v««lo ?
Se čntite bolni po vsakej jedi ? Ali Vam zavija \ «V\ Ne oaorete na stran f	Ali se la!.!;i» pre>ira.vite .'
Ali Vas čelo boli?	Ali se eestokrat pn hladite
Se Vam roke tresejo 1 A A Vas koža srbi t Ali Vam srce močno bije t j Imate beli jezik t , Vas bole kosti f
Kaši jat t Bljujete * P o vračate ? Imate jMiliicije? Boli Vas bok ? Imate drisko f Teče Vam iz ušes f ] mate slab tek f Teče Vas v grlu ?
Imate nalezljive bolezni ? 1'utite mraz v ledjih * < utite j»o telesu vn»čino ? Čutite na vrli glave bob-eine ! Ste slabi kadar vstanete !
Zavod je otlprt vsaki dan od 10. ure dop. do h Dre pop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah i.a od 10. ure dop. do 1. ure pop.
Pišite slovensko in naalova napravite tabo:
Prof. E. C. Collins,
1-40 W- 34tH St., j0 New York.
Jugoslovanska
Katol. Jeinota.
ant
go-
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v EUY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: Josip Agnič, P. O. Box 2g6, Ely, Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Allev, Braddock, Pa. Ivan Primoži«", P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Kloru«"ar, 115 7tli St., Calumet, Mich. Jakob Zabukoveo, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo i>oši]jati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne j»o5iljatve naj s«' jxwljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in j>o svojem zastopniku.
9E
Orožniški vodja izpove, da je njemu ravno tako povedal, kako vori danes. Kari Majdič, deladfee . Pleterjih, tudi ne more povedati, kje je bil Gregorič omenjeno noč, istota-Jvo tudi ne priča Janez Oswald. Neža ! Ciregorič, žena Gregoriča, sklicuje se na Boga, da je njen mož omenjene J noči vedno pri njej spal, fant pa. da i je slaboumen, ker ga je enkrat kobila J udarila. Tudi Neža Gregorič in Marija Gregorič, hčeri zatoženega izjavita, da je oče res šel spat, a po trditi ne moreta, če je bil oče vso not doma. Zupančič France potrdi samo da Jerele do polnoči ni kradel! Ant Zagorc pa, da pri Kirarei do polnoči ni kradel, ker si je ob 1 -12. uri dva ajmohta pustil prinesti. Tako in enako so govorile vse priče na koj j so se obtoženi sklicevali. Vse te so [ dokazale samo to. da pred 12. uro i niso nikjer ulomili. Porotniki so 1 skoro vsa vprašanja, izvzemši ono
žarju, skoro soglasno potrdili. Obsojeni so bili: Janez Gregorič 11a 5 let, France Koritnik na 3 leta. isto tako Martin Detelič, Janez Glažar na 4 mesece in fant Gregorič na 14 dn
i. Obravnava je trajala do 2. ure čez polnoč.
_
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
PRISTOPILI:
K društvu Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Valentin Cam pa rojen
Ivan Prebelič 1880, Fran Skubic 1880. Dru
^ 1« jf j 1 ;» iiuii\ .
uštvu SV. Alojzija štev. ."'G v Conemaugh, Pa., Fran Dremel (»11 I stenic lssr,. Andrej Milavec 1875, Fran Perko 1SS0, Josip S83, Fran Simšič 1884. Društvo šteje 23 udov.
1876, Ivan Janežič 1879 štvo šteje 267 udov.
K «lruštvu sv. Alojzija štev. 31 v Braddocku, Pa., Ivan Pere 1867. Društvo šteje 119 udov.
K društvu 1878, Anton
Stori iea 1883, r ran ouusic iom. urustvo šte|e
K društvu sv. Alojzija štev. 13 v Whitney, Pa., Frau Gerčman 1872, Fran Miše 1865. Društvo šteje 22 udov.
PRESTOPILI:
Od društva Siva Jezusa štev. 2 v Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa št. 30, < hisholm, Minn., Anton Gicgorič in Andrej Gregorič. Prvo društvo šteje 265, drugo 73 udov.
Od društva sv. Alojzija štev. 36 v Conemaugh, Pa., k društvu sv. Cirila in Metoda št. 16 v Jolinstow 11, Pa., Ivan Kušev in Ivan Debevc. Prvo društvo šteje 23, drugo 77 udov.
ODSTOPILI:
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstown, Pa., Anton efančič in Ivan Zigon.
T v Aldridge, Mont., Fran Aleš, Ivan Ivan Lesai', Fran Struna. Društvo
Smrt pijanca. V kleti posestnika Ferdinanda Medveda v Ore-hoveih pri Bizeljskem, je nedavno popivala večja družba. Ko so ilrugi gostje odšli, pili so Medved, Klakoče 111 Smajgel še vino, ki je napravljeno iz napol plesnjivega in gnjilega gro-zdja. Smajgel se je tako opijanil, da je padel na tla. Tovariša sta ga zanesla na travo pred klet, a drugi dan so ga našli mrtvega. Zadela ga je kap.
fcjtefaučič in Ivan Zigon
Od društva sv. Jožefa štev. 1 Krlab, Fran Glač, Fran Kozina, šteje 56 udov.
16 v Johnstown, Pa., Maks
ČRTANI:
Od društva sv. Cirila in Metoda štev llichentaler. Društvo šteje 76 udov.
Od «lruštva Srca Jezusa štev. 2 v Ely, Minn., Matevž Brajkovič Gregor Brajkovič, Fran Dolenc, Alojzij Jurčič, Ivan Mihelič in Pius Prijatelj.	.
Od društva sv. Alojzija štev. :i6 v Conemaugh, Pa., Ivan Lovše. ,
SUSPENDIRANI:
<Jd društva Srca Jezusa št. '2 v Ely, Minn., Fran Gačnik, F rat Vrečar, Ivan Dormiš, Jakob Mrak, Fran Mrvar, Matevž lic.
J o s i p A g 11 i č, I. tajnik.
Iz Slovenske vasi pri Stari Cerkvi v kočevskem okraju se poroča: Dne 2. sept. šli ste se dve deklici kopat v Rinžo pri Slovenski vasi, ena stara 14 let, druga 10 let. Prva je ed ina hči posestnika Vidmarja, druga posestnika Staleerja iz Slovenske vasi. Rinža je pri izvirku pri kraju plitva in nakrat globoka in lievarna. Prva deklica stopi v vodo ter nakrat zdrkne v globočino. Druga skoči za njo, da bi prijela že potapljajočo se deklico za roko in jo rešila, a zdrkne za njo in tako ne bilo nobene pomoči. Utonili ste obedve. Tretja ženska, ki je to videla, pričela je upi t i in jokati in je tekla v Slovensko vas, na kar so od vseh strani prihiteli ljudje, ali — bilo je že prepozno. Ali ne bi bilo dobro, ako bi slavno glavarstvo v Kočevju prepovedalo se kopati pri izvirku Rinže, ker se je že več kakor deset slučajev pripetilo na istem mestu.
putacijo trgovinske in obrtne zbornice dne 8. sept. v Zagrebu. — Pregledovanje trgovin. Vsled velikega požara v Budimpešti, je odredil župan
zagrebški, da se morajo vse trgovine in skladišča v Zagrebu pregledati.
Papež P i j X. je vsled pomanjkljivega gibanja in vročine zelo slaboten. Papež je izjavil, da čuti. da ne bode mogel dolgo ostati v Vatikanu. Ves je pobit in shujšan.
Slovencem, Hrvatom in drugim naznanjam, da sem odprl svoj
S^LLOOIŠT,
na 55 E. Main St., med Union in Erie postajo v Clevelandu O., poleg plinarne. Točim vedno sveže pivo doma pridelano vino, whiskey in prodajam fine smodke.
V obilen obisk se priporoča
Mihael Pintar, Salooner. (22-9-31-12-lt)
Drobnosti.
Operni pevec Naval-Po-gačnik. Nemški cesar je našemu rojaku Navalu-Pogačniku, ki je sodeloval pri cesarskih predstavah v Wiesbadenu in na dvorni operi v Berolinu. daroval dragoceno bri-Ijantno iglo z rubini.
Kap je z a d e 1 a 2. sept. popo-ludne ob 6. uri Marijo Šibeljevo, 7!» let staro zasebuico v njenem stanovanju na Ivarlov.ski cesti štev. 18 % Ljubljani. Sibeljeva je bila takoj mrtva.
Izpred porotnega sodišča v L j u b 1 a n i. Na zatožni klopi sta sedela delavca Mikec in Pavel Trinker v Toplicah pri Zagorju, ker sta se dne 2. v«jl. srpana t. 1. popoludne vsled nekega starega sovraštva sprla z bratoma Jakobom in Jožefom Zabavnikom, ki sta stala z več drugimi fanti pred rudniško restavracijo v Toplicah. Po Trinker-jevern nasvetu sta se že preje pripravila za boj in Mikec je takoj o prihodu jel Jakoba Zabavnika z zbadljivimi besedami izzivati z vprašanjem, če je res okolu govoril, da poseduje 11a obe strani oster nož; Pavel Trinker ga je pa vprašal, če se je res okolu bahal. da bo dal njemu in Mi-kecu jedno okrog ušes. Zdajci ga je pa brat Jožef zavrnil, da naj miruje in ne išče prepira ter da naj se spra vi domu; imenoval ga je tudi smrkavca. Nato se je pa Mikec oglasil, rekoč, da ne bo Trinker nikomur tiho in da ne bode hodil domov, v tem trenotku ga je zabodel z nožem, kterega je že prej v žepu pripravljenega imel, v desno lice, tako da je Jožef Zabavnik vsled zadobljene rane umrl. Porotniki so oba zato-ženca hudodelstva uboja, «>ziroma sokrivde, krivim spoznali in sodišče je Mikeca in Pavel Trinkerja obsodilo vsacega na 4 leta težke ječe.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Na zatožni klopi so sedeli dne 2. sept. Janez Gregorič, Anton Jerele, Martin Detelič, France Koritnik. Janez Glažar in France Gregorič. Ti so letošnjo pomlad bili strah vseh ljudi okoli Št. Jerneja. Zatoženih nobeden noče pripoznati svoje krivde, le mladi
deset let stari France Gregorič pripoveduje, ko je dal predsednik njegovega očeta odstraniti, sledeče: Kar smo prvič pokradli, nesli smo v Mahorovsko hosto. Ta "rujavi" — tako pri celi obravnavi imenuje A11 tona Jereleta — je z železnim drogom vrata vzdignil. Pri Kirarju bila je pa šipa malo ubita, pa so oče z roko oknjo odprli, me vzdignili in me djali v sobo. Pri zidu ste bili dve skrinji. V eni sem dobil bukvice in jiii dal očetu. Ta "rujav" je prepovedal meni, da ne smem nič povedati. Sploh se je fantu čuditi bilo, da je malenkosti tako dobro zapomnil, n. pr. kje je ''rujavi" padel. — Prič je bila cela vrsta. Ukradeni ste pa bili Janezu Zalokarju iz St. Jerneja dve vreči ajde. Mariji Žužek ukradena so bila piščeta. Sla je po sledu za tatovi
—	ta je držal v Maharovsko hosto. Jeraj Majzel iz St. Jerneja pripoveduje, kako so tam tatovi pri oknu omrežje odtrgali, da jih čutila ni, a hlapec jih je čutil. Hlapec France Pavlin pravi, da od začetka ni mislil nič hudega, a ko škrtanje le ni prenehalo, je vstal in slišal besede: •kZdaj pa le bežimo!" Bilo je pet dedcev in en fant. Matija Menic, trgovec, pravi, da so tatovi pri njem od 5. do 6. junija poskusili svojo srečo. Vlomili so v prodajalno. Poiskali so samo jedila, slanino in mast; ker je bila kasa prazna, niso denarja dobili.
—	Nad učitelj Saje pripoveduje, da mu je bila vzeta vsa mesečna plač l'.'l kron. Sestra je bila tisto noč ■^aiiia doma, slišala je in tudi na pomoč klicala. Marija Kirar pripoveduje, da so jo tatovi s svojim obiskom počastili od 7. do 8. junija. Vzetega jej je bilo 400 gld., hlapcu pa 25 kron. To potrdi France Obrc, kojega morajo pa šele učiti, kako in koliko prstov je pri prisegi vzdigniti. Zato je bil vprašan, če v šoli katehet ni učil, kaj je prisega in kako se prisega. Obrc pove, da se je tatvina izvršila okolu 1. in 2. ure zjutraj. — Popoldne so prišle priče na vrsto, na koje so se sklicevali toženi. Ana Zagorc potrdi, da je bil Glažar od sobote na nedeljo do 2. ure pri njej v gostilni. Janez Glažar, oče zatoženega, pravi, da ve, da je fant prišel po polnoči domov in da je ob 4. uri zjutraj še spal. Alojz Krapič ne ve nič povedati, kje je Glažar v petek na soboto in v soboto na nedeljo hodil. S
Poziv mladeničem rojenim leta 1885. Mladeniči, ki so rojeni 1. 1885., stopijo s 1. januarjem 1904 v črno vojsko. Ker se le ta mesec sestavljajo črnovojniški imeniki, se poživljajo vsi imenovanega leta rojeni mladeniči, da se v teku meseca septembra zglase. Zglasujočim mladeničem je seboj prinesti rojstne in domovinske izkaze. Odsotne ali zadržane mladeniče smejo zglasiti sta riši ali sorodniki.
Iz t r ž i 5 k e okolice se piše Kako so tržiški tovarnarji pričeli postopati pri novih napravah, to presega že vse meje. Že več kot 14 dni vozijo dan na dan prst v Bistrico, tako, da teče grda, kakor v največji povod-nji in vsled tega nimamo spodnji posestniki niti za največjo potrebo pitne vode. Tukaj namreč daleč naokrog ni studencev in več kot pol ure moramo hoditi, ako hočemo uživati čisto vodo ali jo imeti za pranje.
Hrvatske vesti. Častnim občanom mesta Požege je bil imenovan pisatelj Evgen Tomič, v priznanje velikih zaslug, ki si jih je pridobil na literarnem polju. — Umrl je 29. avg. v Otočacu ondotni sodnik Matija Banič. — Kaznjenci so se uprli v deželni jetnišnici v Lepogla-vi zaradi slabe hrane. Poklicati so morali orožnike iz Varaždina, da so jih pomirili. Govori se, da je okrog 300 kaznjencev ušlo, toda ta vest ni potrjena. — Sekcijski šef Sumanovič je sprejel včeraj kot banov namestnik deputacije mest Broda in Križe-vaca. — Višji policijski nadzornik v Zagrebu, pl. Giinther, katerega so pri zadnjih demonstracijah s konja vrgli, je prosil za premeščenje v državno službo. — Skupščina za finan-cialno samostalnost se je vršila v Gospiču pod predsedstvom Josipa Nikšiča. Udeležilo se je je lepo število obrtnikov in kmetovalcev iz okolice. — Radi dogodkov v Grobniku se je pričela pred.sodbenim stolom v Ogulinu obravnava proti 19 obtožencem, ktere zagovarja odvetnik Erazem Barčič. Kot priče proti obtožencem so pozvani občinski uradniki, pisarji in pandurji. — Hrvatski sabor se baje skliče v teku meseca oktobra. — K dogodku v Zaprešiču. Radi nemirov v Zaprešiču uvedla sc bo stroga preiskava proti kmetu Gjuru TandariČu radi zločinstva kalenja nočnega miru. — Nikolaj Drempetič kterega je zadela krogla iz orožniške puške, bode zapustil še le čez kake tri tedne bolnieo. — Iz Travnika poročajo, r'.a je iskra iz lokomotive pro-
Kretanje parnikov.
V New York so dospeli:
Astoria, 21. sept. iz Glasgowa s 546 pot.
Kroonland, 21. sept. iz Antwerpena s 1855 pot.
Dospeti imajo:
Palatia iz Hamburga. Pennsylvania iz Hamburga. Main iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. iremen iz Bremena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Teutonic iz Liverpoola. Carpathia iz Liverpoola. La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Louis iz Soutliamptona. Moltke iz Hamburga. La Chanpagne iz Havre. Zeeland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Rotterdam iz Rotterdama.
Od pij ul i so:
Kaiser Wilhelm II. 22. septembra v Bremen.
Odpljuli bodo:
Ryndam 23. sept. v Rotterdam. Philadelphia 23. sept. v Southampton. Oceanic 23. sept. v Liverpool. Konig Albert 24. sept. v Bremen. Auguste Victoria 24. sept. v Hamburg.
La Bretagne 24. sept. v Havre. Cymric 25. sept. v Liverpool. Kroonland 26. sept. v Antwerpen. Lalin 20. sept. v Genovo. x\storia 26. sept. v Glasgow. Umbria 26. sept. v Liverpool.
BOLNIKI,
ki so se zanpljiTO obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, z	3.1 j "0_3 S j ©_
, ,	South Bend, Ind., 10. aprila IQOT.
velecenjeni gospod prt *»sor-
Pet let s*»m trpel vsled tajnih bolezni}, zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi .drav-mki so me zdravih, izdal sem nebroj denarja za zdravnike in zdravila, toda * se zastonj. Končno obrnil srm se na vaš zavod in po vporabi samo enega zabojčka po Espressu mi poslanih zdravil, sem ozdravel; veru te mi, da vam bodem za to vedno hvaležen.
1'eter Skorja.
. .	,	San Jose Cal., 3. maja 1003.
Spoštovani gospod doktor:
Dolgo časi mučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim revmatizmom obupali. Našel sem ljubo zdravje še le vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahva-lJu>em-	Jakob Crbas.
, .	Copper Cliff Ont , Canada.
Blagorodni gospod:
S svojimi 2S leti počel sem zgubljati lase in brke. ter sem v t-ku dveh 'e! rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspešno. le ko sem začul glas o Vašem za»odu, pisal sem vam ter dobil po Ekspresu zdravila, ki so mi ne le" preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. I/Čistil sem si tudi kri s temi zdravili.
Martin Tehar.
Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dan na dan prihajajo, so po Ekspresu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ldi obstoji iz zdravnikov veščakov, kte-rih vsak zastopa svoje vrste boleini. Vsak nov došli slučaj t>olezni se najprej v navzočnosti vseh zdraviiikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemii) zdravniku vešča k u, v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima t.i zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO — BOLEZNI NA OČEH, USESIH, NOSU. VRATU, ALi NA PRmH — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMEROIDE — SPOLSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU —AKO SlE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE — IMATE ASTMO, KAŠLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU LEDVICAH, JETRIH, itd, itd.
Ste li blizo ali daleč, saino ako imate zaupanje, lahko ozdra-vite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se bode ves v tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš slučaj ne sprejme in se vnm to k -ailcim pot in naznani da ne meče e brezkoristno vašrga drazega denarja. Ako ste pa ..zdrai :(in ... pio-fesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, razvidi, da me .rate takoj s zdravljenjem začeti, pripravil vam bode potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Ekspresu takoj odposlal v kterikoli kraj Zjcd. držav, K.inade ali Mehike. !.e ta p<> Ekspresu vam pri-poslana zdravila sprejmite brezpogojno, brez ozira na itak slepo ceno, kajti ona vas bode gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za „v Boga ime".
Ako ste blizo, pridite osobno, ako ste daleč proč, pišite v vašem maternem jeziku prejeli boste v istem jeziku i odgovor in nayodila. Tu vnm je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
30 WEST 29th ST., blizu B'way,	NEW YORK.
Uradne ure : Vsaki dan < d 10 do 12 dop. in od 2. do 7. ure zvečer.
Ob nedeljah od 10. do I. ure popoludne.
KJE JE?
Matija Sod j a, doma iz Borel
KJE JE t
Peter B o g a t a z, pred letom dni
pri Karlovcu na Hrvatskem; v Ame-	je bival v Trestle, Pa., na kar je ne-
riko je prišel dne 27. aprila 1902 in	znano kam odpotoval. Za njegov na-
sicer v Crested Butte, Colo. Kdor ve	slov bi rada zved, la nj suva Sl-stra.
za njegov naslov naj ga blagovoli na-	Kdor ve za njegov naslov, naj g;i ija-
znaniti : Marcus Sodia , Crested Butte, Colo., ali pa '"Glas Narodu".
znani: Xeža Bogataj. Box 44, Xe-gley, Pa.	(22-^:5-9)
KAKO BOL£%EN IMATE?
Na pljučih, prsih, želodcu, srcu, ledvicah, jetrih, kosteh, drobu, nosu, očeh, ušesih, glavi, grlo, maternici, živcih, ranah, Vas li srbi koža, imate mrzlico, krvno bolezen, inožke tajne bolezni, raka slabe živce ali kterokoli dru^o bolezen. Kadar ste bolni, potem se obrnite na
glavnega zdravniškega upravitelja dr. Drake-ja.
Kakovost, starost in zanemarjenost bolezni ne napravi nikake razlika.' Pišite jednostavno pismo v svojem materinem jeziku, opišite natančno Vašo bolezen, kje iu kako Vas boli in glavni lekarski upravitelj doktor Drake Vam bode takoj odgovoril, kako je mogoče dotično bolezen hitro in gotovo ozdraviti.
Ako zdravnik, kakoršen je doktor Drake, kteri že 31. leto javno deluje na polja znanosti, trdi, da zamore ozdraviti l*>lnike, kteri se do njega obrnejo, zamore torej vsak bolnik biti povsem miren in siguren, da bode ozdravljen. Dr. Drake pa ne bode nikoli dejal in trdil, da zamore edino on vsako bolezen ozdraviti, ker to je nemogoče.
Kdor pa trdi, da zamore sam vsako bolezen ozdraviti.
dotičnik: nemogočnost trdi.
Kadar pišete glavnemu zdravniškemu upravitelju dr. Drake ju, tedaj preišče on Vašo bolezen z svojim^ pomožnim zdravnikzm špeeijalistom. S slednjim za jedno zamore on vsakega bolnika, Ixxlisi mož-kega, žensko ali otroka, ozdraviti.
Ti špecijalisti so ves eas svojega blagodejnega delovanja na polju zdravilstva, vsaki posebej drugo bolezen proučevali in zdravib, tako da zamorejo gotovo računati na gotovo izlečenje bolnikov.
Kadar ste bolni, ne čakajte, ker potem zamore Vaša bolezen postati neozdravljiva; pišito toraj dr. Drake-ju takoj, ko čutite, da ste bolni.
Taka pisma dobiva vsaki dan zdravniški upravitelj dr. Drake:
vzročila velik požar. Zgorelo ie baje 400 hiš in več osob. — Deputacija pri banu. Ban je sporočil zbornične-tem je bilo dokazovanje sklenjeno.' mu predsedstvu, da bode sprejel der
S t eel ton, Pa., 4. avgusta 1903. Velecenjeni zdrav, uprav. dr. Drake !
Tri leta sem imel gliste v trebuhu. Zdravili so me razni zdravniki, toda vse je bilo zaman in škoda denarja. Naposled sem se okrenil do Vas in Vi ste me v zelo kratkem času popolnoma ozdravili zajedno z Vašimi zdravniki, kteri so več vredni, nego suho zlato. Reven sem in Vam ne morem plačati, kolikor je vredno zdravje, toda iz zahvalnosti bodem napotil druge ljudi, da se t slučaju bolezni obrnejo samo do Vas.
Vaš zahvalni Lovro Humer, 106 Chamber St , Steelton, Pa.
Pisma naslovite:
Cenjeni dr. Drake!
Nad 12 let sem imel jetiko, a ko sem 6e do V»s obrnil, ste me v precej kratkem času popolnoma ozdravili, radi česar Vas smelo priporočam vsem rojakom, da se v slučaju potrebe do Vas obrnejo. Ostanem Vam na vedno adani in zahvalni
Fran Robida, St. Louis, Mo.
Dr. E. Cj. DRAICB
NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION
34 WEST 36th STM NEW YORK CITY.
Zavod je odprt vsaki dan od 10. do 1. ure dopoludne in o^ 2. do 5. ure popoludne. Ob nedeljah samo od 10. ure dopoludne do 1. ure ^opoludna. if > HEHV fl
JkL -.jsL, tu

r W-tHtefrftiliittl^rtft-i"-; ....... . ..L	"i.::.
utk^m
irnifrtr


Pomladanski vetrovi.
Povest iz časov francoskih vojsk.
(Dalje.)
"Ze zopet vojaki! Komaj so jedni odšli, že so drugi tukaj."
"Dobrega gotovo niso prinesli", odgovarja druga kmet prvemu.
"Kaj pa, ko bi kaj slišali ali slutili o naših naklepih'f se oglasi neki drugi.
"Molči, niolei. Juri!" pošepne mu njegov sosed in ga potisne na stran, "saj nismo sami! Ali ne vidiš tujcev ? Ko bi nas kdo ovadil. — "
"Pri nas ne morejo ničesar več dobiti. Vzeli so nam vse, kar smo imeli", pristavi drugi proti eeli družbi obrnjen.
"Zato so pa začeli že eerkve ropati. To sem včeraj slišal."
"Kuj ste slišali, oče!"
"Sinoči je bil pri meni neki Rili ničan, ki je s svojo suho robo prišel tja na Bled na Gorenjsko. Tam je bil priča čudnim dogodkom. Kakor sem rekel, Franeozje so začeli cerkveno premoženje, posebno zaklade romarskih cerkev vporabljati za svoje dr žavue namene. Tudi blejsko cerkvico na jezeru bi imela ta o$<xla zadeti. Ko pa pride iz Radovljice uradni.:, da bi cerkveno posodo od vel. t bst« pijo ga ženske in ga prosijo na v> moč, da bi jim ne oropal eerkve. M« tem so druge vse čolne in lati i je odv< zale in na sredo jezera odrinol Uradnik hoče na to z vojaško po močjo iztirjati vožnjo do otoka, ah v tem hipu zazvone na otoku vsi zvo novi, da naznanijo veliko silo. Ljud je privro iz cele okolice in se žugaje bližajo. Uradnik spozna nevarnost in bojazljivo popiha di nu. Tako mi je pravil Ribničan; Ribničanje pa radi ne lažejo."
"Verjetno, vse verjetno! Prav so storili! Kmetje si morajo sami pomagati, saj nima kmet nobenega pravega prijatelja."
"Pač, pač! mi imamo v naši sredi dobrega moža, ki ima pravo srce zli nas. Ta nac ne zapusti v nobeni sili. v vsako borno kmečko hišo stopi, če je treba pomagati. In vendar je ; imeniten, bogat in učen. Poglejte ga, po cesti gre proti nam, — lipniški gospod."
Kmetje pogledajo vsi na zaznamovano stran, snamejo pokrivalo z glave. ter spoštljivo in zaupno pričaku jejo liiuiiškega gospoda. Od uih strani, kamor so odšli vojaki, se namreč približuje mlad mož, lepe in evrjSte postave. Iz lic mu je sijal po gum in ponos, toda temni oblak, kteri mu je grbančil čelo in kojega se ni mogel znebiti, pričal je brezdvom-no, da težke skrbi vznemirjajo njegovo dušo. Zamišljeno je stopal z v tla vprtiini očmi, ne oziraje se ne na levo ne na pravo. Bil je to lipniški gospodar.
Prišedši v vas, kmete prijazno pozdravlja; starejšim podaja roko ter se z njimi pogovarja o dohodu vojakov, ktere je tudi on videl, o revnem kmečkem stanji in o družili domačih stvareh. Zapazil je pri mnogih skrivnostne obraze; niso mu odšli njih dolgi in prašajoči pogledi. Spoznal je, da bi radi z njim govorili. Ali bili so tujci v njihovi družbi, ki so vedno njih pogovore poslušali, a nikdo ni prav vedel, odkod da so prišli. Lipniški gospod je takoj spoznal, da ni varno sedaj o skrivnostnih rečeh govoriti, zato se poslovi in urno proti domu odpravi.
Odhajajočemu se pa približa star ček in mu rahlo na uho šepeče: "Orožje je pripravljeno, sekire na brušene, prirojeno srčnost so nam pomnožili tlaeitelji. Gospod, tvoji sokoli težko čakajo znamenja, da polete na delo, da potrebijo ostudno črvad, ki ujeda naše meso in nam iz rok trga s krvavimi žulji pridobljeno hrano. Zaukaži gospod, in vsak bo na svojem mestu."
Približa se mu zopet drugi ter pravi: "Pijavke so se prilepile na naše telo, izpile so dokaj krvi. Skrajni čas je, da jih odluščimo, dokler je še kaj moči v naših žilah; gorje nam, če bode prepozno."
Približa se mu tudi tretji in skrivnostno povdarja: "Mi smo nevedmi čeda ovac brez pastirja; krepka je naša pest, hud naš udarec, toda mi ne znamo svojih močij porabiti, kakor nas uči žalostna skušnja preteklih let. Vzemi gospod v roke kr milo naše osode; na tvoj migljaj pri tečemo vsi, niti jednega ne boš pogrešal v številu."
Gospod zapusti vas in hiti iz doli ne po hribu navkreber. Prav imajo, je grede premišljeval, čeda ovac so brez pastirja. Vsak dela po svoji glavi, vsak se za-se bori na svojo roko; edinosti in reda ne poznajo. Žalostne posledice takega početja sn se pokazale v zadnjih burnih časih. Sedaj hočejo mene za vodjo imeti, pri meni iščejo pomoči in zavetja, kakor da bi jaz tu zamogel zdatno pomagati. Ali nisem sam vedno v večji nevarnosti, nego oni i Vedno lazijo okolu moje hiše ogleduhi, opažu jejo vsako najmanjšo stvar, gledajo na vse strani, kje je kaj sumljivega. In vendar se mi smilijo ljudje. Ubogo ljudstvo! Mirno in zadovoljno je prebivale v tihej dolinici, dajalo je
davke po svoji zmožnosti in zraven skromno živelo o pičlih pridelkih. Ali
prišli so tužni časi. Kmetiču so vzeli čvrste in dela zmožne sinove, postavili so jih v boj zoper sovražnike. Težko se je .^tari oče sam trudil na kmetiji, da je preživel svojo družino, še težje je plačeval vedno večji davek; vendar je pa nekako životaril. Toda ta davek, kterega mu naklada sedanja tuja vlada, pograbil mu je vse njegovo imetje, in prav pravi, da mu te pijavke preti- s popolnim poginom. Ali je čudo, če se ljudstvo drami, če se vzbuja, posvetuje in z orožjem v roki hoče braniti in ohraniti to, kiij je v življenju m-izogibno potrebno; če hoče iz dežele izpoditi one zatiralce, ki mu iz rok trgajo zadnji košček kruha. Raj-i hoče z orožjem v roki umreti, kakor douia v borni koči gladu poginoti. Neumna ži\ul se do smrti bori za živež, kterega hoče nesti svojim mladičem, a človek naj bi mirno gledal, da tuji vsaljenec iz mize požira jed, ktero bi on sam rad podal sestradanemu detetu! Da, kedar vzplamene ognji na naših gorah, doline in vasi zažarč v njih svitu, kedar naš dobrodušni kmetič skoči na noge in s trdo pestjo j zgrabi svojega tlačitelja, da, takrat j naj tudi mene ne pogrešajo v številu.
V te misli vtopljen je prišel gospod na svoj dom "Lipnieo"', lepo, precej veliku posestvo, proti severu naslonjeno na spodnje pobrdje us-«ioškega gorovja, proti jugu pa polagoma padajoče v nižavo. Na majhnem griču je stalo prostorno poslopje, obdano z vrli in logi. Ljudj» so Lipnieo navadno imenovali gradič, dasiravno ni bila prav gradu podobna. Pri tleh so bili prostori za družino, kleti in druge shrambe, v prvem nadstropju pa so se vrstile velike sobe in prostorne dvorane z bogatim pohištvom, da se je poslopje na Lipniei odlikovalo od najlep-e kmečke hiše. Jz davnih časov je že prebivala na Lipniei Rojarjeva rodbina. Stari dedje so pridelovali v vinogradih mnogo vina in ga drago prodajali na Gorenjsko. S tem so si pridobili premoženje. Sedanji gospodar je bil v Beču v poljedeljski in obrtnijski šoli in je obiskoval različne učne zavode za kmetijstvo. Sedaj poskuša s leni sam doma, ker je drugod opazoval. Tudi kmetom je dajal prilično rad dobre nauke, in v stiski jim je. vselej pomagal; zato so ga ljudje Zelo eislali in mu rekali "go spod iz Lipniee" ali pa "lipniški gospod".
CDalje prihodnjič.)
cturing Company
Box 948, New York City, Itf. Y-
Priporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovansKim druitvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalijej. gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal l'ress), žepnih pečatov (Pocket Sea- Press), guinas'ih Črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igrslnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelua-ste). uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, skarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj^m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajaii brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Grafofont, fonografi, amatenr-fologralični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore piiposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
Matija Pogorele,
prodajalec
ur, verižic, uhanov,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
tL^f^ Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj. Cene uram so naslednje:
8!).—
Nikel ure 7 Jewels 15 Jewels Waltham Srebrne ure z enim pokrovom	— Srebrne ure z 2 pokrovoma 816.— in višje.
Boss case 20 let garancije : 16 Size 7 Jewel s	$15.—
„ „ 1"» „ £18.— Boss case 25 let garancije:
i	C Size 7 Jewels	825.—
ii	u 1 ii	$30.—
Nad 31 let se je obnašal
Dr. R1CHTERJ
svetovni, prenovljeni
SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P020ST1TIC0, PODAGRO itd.
in razne renmatlČno nepii'.ike.
SAI10 : 25ct. in SOct. v v£eh 'amah ali pri
F. Richtsr £ Co.
215 Pearl Stree-, New York.
O pom ba. Vse zlate tire so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago poši jam po Express. Vse moje blago je garantirano. tinzprodajaleein knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Mariji zneski naj se poši jjajo v postnih znamkah. Naslov v naroči>o knjig je napraviti:
M. POGORELC, Hox 220, Wakefield, M i tli.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po sil j a jo pod naslovom:
M. Pogorele,
Care of B. Schuette, 52 State St., Chicago, 111.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Ilrvatou •roj
436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Vedno bodem točil sveže pi to, finakaliforniška vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne smodke in ptujeem postregel s tečnimi jedili.
Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom sloveneeui in Hrvatom, da iuiaiis nroj lepo urejeni
SALOON,
49S Corner 4tli & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, tine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano ? najboljšo postrežbo.
V obi'.en obisk se priporoča: , 31dc)	iohn Puhek.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu mož z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 439 Union.
rr* Govori se v vseli slovanskih jezikih. "^O Priporoča se rojak, in drugi 11» bratom Slovanom	Martin Geršič, lastn
BABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in veš kako priti k Fe. Saksekji". Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Gcmpagnie Generale Transatlantiqu*,
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUk LJUBLJANA.
POŠTNI TARNIK1 SO:
Lorraine", na dv« *ij«fca_____________>
, ,La SaToie",	,, ,, ,, ----------------- 12.000
rrLa Tour&ine*', ,, ,, ,, ................. . 10.00c
„L.'Aquitaine", ,, ,, ,, ................. lo.ooc
,,La Bretagne",................................ S.000
,,L.a Champagne",.............____............. 8.ooc
,, La Gascogne",.............................. a.000
Parniki odpljujejo od sedaj naprej x e^-io ob četrtkih nh to. uri dopoludr.e.
Parniki odpljujejo la pristaniška 42 N- rt ll'.v-r, 1 M •
La Gascogne La Bretagne *La Lo raine
12 000 toil, 25.000 konjakih	moči.
'S000 12.00c
t6.oco	,,	„
9-c-oo	„	„
9. coo	,,	„
s.too	„	„
La Champagne *La Teuraine
19. sept. 1903. 24. sept. 1903. 1. pkt. 1903.
3. oktobra 19U3. S. ok t. 1
*La Sa\ote
La < Jaseogne La Bretagne " La L« r- p 'La oar ii 8
i:». <>kt. 1903. 17. okt. 1903. ■Jj. «»kt. 1903.
2i>. «>kt. I!»03. nov. 1903.
C^ Parniki i zvezdo Zii^f.ai.- ov~...
e i>o a . a vijaka.
filtm aeeieiji: BR0ADWA\. NEW V0RK.
Holland-America Line
(HOLLAND- .Mv I \ ( '.i'i vozi kraljevo nizozemsko in pošta Zjedinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTTERDANOH preko Boulogne-sur-Mer.
H00RDAM parnik z dvojnim vija-! STATENDAM, parnik ■/. dvojnim
kom, 12,500 toil.	• • ,
-1 1 • •	vijakom, IO,o(Ml ton.
RYNDAM ]>arnik z dvojnim vijakom, 12.500 ton.	^ ^ . ,, POTSDAM, vaipik z dvojnim vija- j ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. vijakom, S300 ton*®"
— -r

89 E. ]VIaxlii?on Sti-eot,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. iS Size Screw IJ navijak.
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima 3.00
Ako želite uro s 15. karani, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
10 Size 7 kamnov $15.00 10 " 15 44 $18.00 IS " 7 " $11.00 IS " 15 " $17.00 <> Size ura za da^ie 2 kamnov........$U.00
Opomba: Vse ure sr mjbnl-|še delo Elgin in Waltham ter jaiučmie gletle kakovosti.
Za obile narocbe se priporočam.
t
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Kadi cene glej na poseliej oLjavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:
DUNAJ, I. Kolowratring ioJ INOMOST. 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki od p 1 j n j e j o: Tz BOTTEllDAMA vsak ectrtek in iz XF.W YOliKA vsako sredo =—^ - ol> p>. uri zjutraj.	____..
HOLLAND-AMERICA LINE,
19 Broailnny, NEW YORK. 90-2 Deai-horn St., CHI (A 00, ILL.
113 ST AM
(Peekouiorska parobrodna družba ,,Kinleča zvezda")
posreduje redno vožojo s poštnimi parniki med
-r -i- -f
Jacob Stonich^
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
Cenjenim da so
rojakom naznanjam.
HARMONIKE,
ktere jaz izdelujem, v Washingto nn patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bode odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča
John Golob. . 203 Bridge St., Joliet, 111.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley. Braddock. Pa.; Jakob Knez, 1. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Ge-m, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgone. Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg. ali pa da se pismeno obrnejo do T. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati.
Društveniki affitirajte v prid društva!	ODBOR. i 4 apr 04
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rodeče vino po 45 ct. gal., bele po 65 ct. ga Ion. Najboljši domači drožnik štiri ga Ione za $11. Za Ohio, Pennsy 1 vanijo in Illinois plačam prevozi:e stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste ter ga imam skupaj v sodih po 1200 ga Ion. Pošljem gr ne manj kot 25 galon.
13^ Narečilom je priložiti denar.
New Yorkoni in Antwerpenom, ****** Philadelphia in Antwerpenom.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KR00NLAND FINNLAND .
12700 ton. 127G0 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za jiotnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko. Koroško. Pri morje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob li». uri dopoludne od [>omola š^ev. 14 ob vznožju Eulton Street,— Iz PIIILA-DELPU1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts., ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.
.. . , . : - M i. , ^.jLi