ok»aja cp »gorenjski tisk* • urejuje uredniški odbor • glavni urednik slavko beznik - odgovorni urednik gregor kocijan - tel.: Uredništvo in uprava 21-90. glavni urednik 24-75 - te-rocl rac. pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135 leto xiv kranj, ponedeljek 30. oktobra 1961 st. 124 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1953 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Svečanost na Srednji Dobravi nad Podnartom in Žagarju in tovarišem SREDNJA DOBRAVA, 29. OKTOBRA (A.) — Tu je bilo danes dopoldne ob desetih na preurejenem pokopališču odkritje spomenika narodnemu heroju Stanetu Žagarju in tovarišem. Svečanosti se je kljub ne najboljšemu vremenu udeležilo preko tisoč domačinov, okoličanov, svojcev padlih in predstavnikov delovnih kolektivov ter organizacij in društev, med njimi tudi Tomo Brejc, član republiškega Izvršnega sveta, Tone šušteršič, predstavnik CK ZKS Ljubljana, Janko Rudolf, sekretar OK ZKS Kranj, Martin Košir, predsednik Okrajnega odbora SZDL Kranj in drugi. Otvoritveni govor je imel sekretar Gl^nega odbora Zveze borcev Slovenije Marjan Bertoncelj, sodelovali pa so še: kranjska godba, Prešernov pevski zbor, pionirji osnovne šole v Lipnici z recitacijami, vod vojakov kranjskega garnizona Staneta Žagarja s častno salvo in drugi. »Vrsti proslav in svečanosti ob letošnjem jubilejnem letu — dvajseti obletnici vstaje in ljudske revolucije — se pridružujemo z odkritjem preurejenega grobišča in postavitvijo spomenika narodnemu heroju Stanetu Žagarju in tovarišem!« je na začetku povedal tovariš Bertoncelj, potem pa nadaljeval: PRIPRAVE ZA USTANOVITEV OKRAJNEGA ODBORA DIT Več aktivnosti V drugi polovici oktobra je bil na Okrajnem odboru SZDL Kranj sestanek s predstavniki občinskih društev inženirjev in tehnikov. Na posvetu so ugotovili, da so društva inženirjev in tehnikov formirana le v treh gorenjskih ' bivanja izdajalcev, ki so jim za občinah: v kranjski, jeseniški in j marke opravljali ovaduške posle, 1 »Štiriletna borba, ki je terjala mnoga dragocena življenja, materialne in druge žrtve naših narodov, je bila zmagovita zato, ker je bila pravična in vseljudska. Vseljudska je postala zato, ker osnovni namen revolucionarnega boja ni bil le rešiti se okupatorja, ampak ustvariti delovnemu človeku tudi boljše in lepše življenje v prihodnosti . . . Pomemben delež v tem boju je prispevalo tudi ljudstvo Dobrave in okolice. Ze v juliju 1941 so odšli v partizane prvi borci — komunisti. Njim so se kmalu pridružili še drugi, predvsem mladi ljudje teh krajev. Ob prvih akcijah partizanov 60 morali nemški oblastniki spoznati, da morajo tudi na tem predelu slovenske zemlje resno računati z organiziranim uporom ljudstva. Zato so poskušali vse — od prido- **HO OD NAS STE ODŠLI, TOVARIŠI, V NOC - BREZ POVRAT-H V PRSIH TEZI ME BOLEST V NEMEM SPOMINU NA VAS. PETER LEVEČ rvem nov Znova je poteklo leto, prišel je MRTVIH. Redki so tisti *ytCn< posamezniki, ki nimajo no-encga svojcev ali ožjih prijatehev gomilo. Poiskali smo rože, 5x"tkc in grabljice ter znova oči-rli 'ircdili in okrasili grobove. To £ n<*ša dolžnost. Gre pa se za nc-*1 in sicer, da mi po naših močeh sposobnostih skušamo nadomc-tiste, ki jih ni več, da skuša-prevzeti in izpolnjevati težnje, \ 50 nh imeli. Mnogi so umrli na-1 nJ in prerane smrti in mnogi so ?aa^'> ker so hoteli živeti. To so f?c fašističnega nasilja. Kot so in podatki ob zbiranju slik . '* življenjepisov, je v našem okra-}* Približno 4.000 takih, ki so ^hnili v bojih oziroma pred in nasiljem sovražnikov v*sfSa življenja in svobode. Samo kr<*njski občini tih ic 8S4. Ena izmed naših plemenitih dolžnosti do teh žrtev je, da skrbimo za vzgojo njihovih otrok. Še večja in trajnejša naša družbena dolžnost ob spominu na te žrtve pa je v tem, da skušamo uresničiti tiste ideje in doseči tiste cilje, za katere so se oni bojevali, trpeli in umirali. Rože, s katerimi krasimo njihove grobove, so samo tiha znamenja obljube, da nismo in da ne bomo pozabili te naše dolžnosti. — Vedno in pavsod imamo priložnost, da to našo dolžnost izpolnjujemo. A to je dolžnost braniteljev miru in svobode, dolžnost graditeljev lepše in srečnejše prihodnosti. Za te plemenite cilje so naši ljudje umirali in ob uveljavljanju teh njihovi neuresničenih teženj naj se zrcali naše spoštovanje do vseh tistih, ki so dali največ za (o, kar danes imamo. — K. Makue radovljiški. V tržiški občini so ustanovili šele inciativni odbor, medtem ko nimajo v škofjeloški občini niti tega. Na posvetu so predstavniki društev poudarjali, da je pri posameznih društvih le malo aktivnih članov in še njihovo delo se v glavnem omeji na prirejanje raznih strokovnih predavanj, seminarjev in razprav. Društva bi namreč morala več Rodelovati pri reševanju perečih občinskih problemov. Društva so bila prepuščena sama sebi in niso imela stikov z občinskimi odbori SZDL in občinskimi ljudskimi odbori .Njihovo uspešno delo ovirajo tudi prostori in pomanjkanje denarn;h sredstev. V tem pogledu ni problemov le za društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah. V našem okraju še nimamo okrajnega društva inženirjev in tehnikov. Zato so predstavniki občinskih DIT na omenjenem posvetovanju menili, da bi bilo formiranje tovrstnega organa potrebno. Okrajno društvo bi namreč lahko dajalo občinskim DIT napotila za uspešno delo, skrbelo bi za povezavo med društvi in občinskimi odbori SZDL in podobno. Na posvetu so imenovali inciativni odbor za ustanovitev Okrajnega odbora DIT, v katerem je deset članov z Gorenjske. Ustanovni občni zbor DIT za Gorenjsko bi bil sredi novembra. — P. lavni usiužbenec-družbeni delavec do nečloveških represalij nad prebivalstvom — da bi zatrli naraščajoče uporniško gibanje. Enotnost po častni salvi vojakov kranjskega garnizona so se med zlatimi pše-ničnimi klasi zvrstili predstavniki organizacij, društev in kolektivov, ki so položili na grobišče več kot 50 vencev: organizacija ZB Srednja Dobrava, Osnovna šola Lipni-ca, Glavni odbor ZB NOV Slovenije, občinski odbori ZB Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Jesenice, Sindikalna podružnica Verige Lesce, kolektiv Predilnice Begunje, Občinski komite LMS Kranj itd., saj vseh ni mogoče našteti na tem mestu. Prešernov pevski zbor iz Kranja je nato zapel nekaj pesmi, učenci Osnovne šole v Lipnici pa so recitirali partizanske pesmi. A kadar svoboda zašije nam spet Še o odkritju spomenika v Grazu Poročali smo že, da bo na Dan mrtvih, 1. novembra, v Grazu odkritje monumentalnega spomenika 2600 padlim borcem odporniškega gibanja in žrtvam fašističnega nasilja. Te žalne komemoracije se bo udeležilo tudi 300 ljudi z Gorenjske, iz vse Slovenije pa okrog 1500 ljudi. Po informacijah, ki smo jih prejeli od poslovalnice Izletnik v Kanju, je poskrbljeno za vse, da bo potovanje potekalo brez motenj. Zbirališče pred odhodom bo pred poslopjem OLO Kranj v sredo, 1. novembra, ob 3. uri zjutraj. Avtobusi iz Tržiča, Škofje Loke, Radovljice in z Jesenic se bodo ob napovedanem času pridružili v Kranju ostalim udeležencem komemoracije. Od tod bodo avtobusi krerriii proti Ljubljani, kjer se bodo pridružili tamošnjim udeležencem. Avstrijsko -jugoslovansko mejo bodo pre- in vaše se želje spol ni jo, takrat se spominjal še pozni bo [stopffi. v Šentilju. (Informacije v S"*et, j zvezi s potovanjem nudijo vse junakov, ki v grobu ležij* 1 Metelkove agencije). STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE problem v novem gospodarskem sistemu Na petkovem plenarnem zasedanju OO SZDL, je več diskutan-tov v razpravi omenjalo problem strokovnega izobraževanja. Največ pa je o tem vprašanju glede na uveljavljanje novega gospodarskega sistema govoril Maks Dimnik z Jesenic. Iz njegove razprave povzemamo nekaj najpomembnejših misli. Vsaka posamezna gospodarska ljudstva, njegova razredna zavest ?W™?3a naJ v novem Sospo- danskem sistemu zagotovi sred- in nacionalni ponos 6ta bila tu predvsem rezultat večletnega neumornega dela Komunistične partije, ki jo je na Dobravi in drugih krajih vodil takratni učitelj Stane 2agar. Ves prežet z naprednimi idejami, široko razgledan, do skrajnosti pošten in brezkompromisen v razrednih bojih s sovražniki na eni in z zaostalostjo na drugi strani, je s svojim osebnim zgledom in skromnostjo predstavljal lik komunista, voditelja delavskega razreda v boju za njegove pravice« Po enominutnem molku v spomin narodnega heroja Žagarja in 6tva, ki so ji potrebna za uspešen nadaljnji razvoj, ki pa si ga brez zadostne strokovne usposobljenosti kadrov ne moremo zamišljati. Taksno je načelo novega sistema v gospodarstvu. Problem pa je nastal v tem, ker še ni jasno, kako bodo sredstva za strokovno izobraževanje zagotovljena, kar so v starem gospodarskem sistemu zagotavljale razne uredbe. Z zvezno uredbo je v novem gospodarskem sistemu dovoljeno, da za strokovno izobraževanje vsaka gospodarska organizacija da 1 odstotek od skupne vsote bruto plač. Ta sredstva pa gredo iz sklada materialnih stroškov, o čemer pri nas zelo malo razpravljamo. V prvem polletju letos je bilo torej samo na ta način zagotovljenih 74 milijonov dinarjev v kranjskem okraju (brez rednega šolanja, za kar se sredstva zbirajo po potrebnih predpisih). Na žalost pa je precej primerov, zlasti v manjših podjetjih, ko teh sredstev niso potrošili. Vzroka za to sta predvsem dva: organizacijska nesposobnost in nezainteresiranost in kratkovidno gledanje samoupravnih organov in tehničnih vodstev podjetja na prihodnost. V zadnjem času opažamo, da (Nadaljevanje na 2. str.) je bil drugi diplomantov šole. Udeležilo se 100 diplomantov občni Višje ga je z vse ^^ijo in več gostov, med nji-tuili v M&skvo. Potek kongresa v tej prostorni dvorani odkriva precej značilnosti, ki eo o njih pred kongresom ugibali, na sejah v kremcljskem dvorcu pa so stopile v prvi plan in dobile uradno I razlago. Najzaposlenejši človek Tu.di &lcde opredelitve na temo otelji i i preobrazbi ne more pripeljati do očitajo, da vladajo s terorjem in štenih in nedolžnih komunstov, g nekih daljnosežnih rezultatov, zločini.' da so se protivili politiki sožitja § I lini P" IO A (> rf\Til*s*f3nlif"ir.<» t- 'i i om., __ \n n o - r m *■ . T » nano^Act -i r rv, '>rl 713 — v teh dneh jc bil prvi sekretar Niki ta Hruščev. ki je prebral poročilo o delu Centralnega komiteta in obrazložil nevi program. V obSirni razpravi, v kateri so sodelovali številni govorniki iz dežele in inozemstva, so prevladovale tri teme, ki so dobile na lestvici ocene sedanjega kongresa prvenstveno mesto. Prva tema, ki jo na splošna ocenjujejo kot »zgodovinski dosežek in prispevek« je proučevanje dvajsetletnega gosr črnskega razvoja, s katerim ti naj ustvarili pc«joj? ra kemun^sijjfcna drutbeno uredi lev. Ta dvajsetletna doba povečanja gospoclar- vojna in mir, se vsiljujejo tihtni prigovori. Na kongresu so govorili o privrženosti k miru, istočasno pa napovedali poskuse, z novimi jedrskimi orodji, katerih uničevalna moč je nekaj tisočkrat večja od orožij, ki jih poznamo. Pomembna stvar v sedanji razpravi je dejstvo, da so delegati pozitivno ocenjevali vlogo in pomen XX, kongresa, kot prelomnico v delu sovjetske komunistične partije. Odkrito je na tem kongresu Krr/čcv paroSal o sponi m~d M&skvo in Tirano in obsodil vodstva Albanske de- poatOj Uiiiillllilliiillll!lif!!!Hlil!!!iilll!!!!lll!!!lilii!!il!^ Vcdja kitajske delegacije Cu j"Z*™*" "ap*t°st *. mcdl?h * j, r - . , .. . , 7 . , rodnih odnosih. Označili so Jih f I^n La.) je bil edini, ki je edsro- , . , ... • „ g „„„.-i — i_x ~t k°t nepoboljšljive dogmatike mg veni Hrusčevu na obtožbe zoper _„ . . , „ &, . , g «„____ .... . ... nazadnjake. Posamezni delegati || so naštevali primere, ko so ti g ljudje zakrivili zločinske umore. I Glavni urednik »Pravde« Sa- g tjukov se je skliceval na pismo g Lenina, ki je že leta 1922 ozna- Š čil delo Molotova za birokratsko, g Malenjkova so obtožili, da Jfiim sodeloval v stalinjskih čistkah I pri likvidiranju komunističnih i kadrov v Leningradu, Belorusiji g in Jermeniji. Tudi vloga Kaga- B novica v čistkah v tJkrajini in g F o vAfjiosti je dobila pomemb- drugih krajih je dokazana. Mno- || no mesto tudi razprava o »proti- gi delgaii so zahtevali, da « | irtijskl skupini«. Nekajkrat so krivci kaznujejo. delegati iz različnih krajev ostro Zdravko Tomažej g ^ nuiiHinuniHmttnifUHtmiiiiititif tfinuiiiif itii¥iini!HMHMiiriiiHtiiuniminKJitnnuri vifHiiiiTiii^?mintnnimjfmfm«uiraB0<9V Albansko delavsko partijo svojem gveoru je izjavil, da »ni priporočljivo govoriti o sporu med bratskimi partijami pred očmi sovražnikov in spričo tega dejanja Hmščeva ne more smatrati za marksistično stališče.« V odgovoru na izvajanje Hruščeva in odkriti nipad na kongresu, so Albanci ostro obsodili Hruščeva in vodsiv© sovjetske komunistične partije. 'Omoči mia PRI NJIHOVEM UVELJAVLJANJU V ORGANIH SAMOUPRAVLJANJA V petek, 27 .oktobra, je bilo v Delavskem domu v Kranju posvetovanje predsednikov mladinskih organizacij nekaterih gcsenjskih podjetij. Posvetovanje je bilo sklicane z našscn&m, da bi mladi spregovorili o vključevanju mladine v organe delavskega samoupravljanja in konkretno povedali o svojem delu v teh rr;a-nih. Posvetovanja se je udeležil tudi predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj Andrej Verbič. Razprava na posvetovanju je j blemu so udeleženci posvetovanja bila živahna, saj so mladinci v precej razpravljali. Bolj ali manj triurni razpravi obravnavali in i so diskutirali tudi o pomanjkanju Spominska razstava vili tudi po občinah, in n'^z: sodelovanjem občinskih komitejev LMS in občinskih sindikal- iiz Žirovnice in Javornika razstavo nih svetov. Na posvetovanja bodo I fotografij talcev, spomenikov in povabili predsednike tovarniških i spominskih obeležij iz narodno-mladinskih komitejev in predeeđ- | osvobodilne vojne. Razstavo, ki je nike nekaterih sindikalnih po Pod pokroviteljstvom občinske- j ške postaje, je odprl včeraj pr^' ga odbora za proslavo 20-letnice J poldne v navzočnosti predstavni* vstaje je organiziral fotoklub z Jesenic s sodelovanjem fotoklubov aruznic. D. M. v šolski sobi jeseniške Železni- kov družbenih in političnih org8* nizacij z Jesenic, prvoborec & predsednik odbora za prosiav* 20-letnice vstaje Zivan Vovk. ^ je orisal pomen razstave, se Je zahvalil vsem amaterjem, ki 80 izdelali za razstavo zgodovin*1*0 važne posnetke. prikazali precej problemov, ki zavirajo uveljavljanje mladine v organih samoupravljanja. Med te probleme lahko štejemo tudi dejstvo, da predvsem starejši tovariši v delovnih kolektivih podcenjujejo mladino. Prav o tern pro- mladih v organih samoupravljanja. Nepravilno pa bi bilo, če bi za tako stanje v naših delovnih kolektivih dolžili samo mladinsko organizacijo, ker odpade večji del krivde na starejše tovariše. Ti namreč mladini pri njenem „ I delu vse premalo pomagajo ali I pa se konkretni pomoči rajo ce-DELALI BODO lo izogibajo. Tak odnos je r.e- PROSTOVOLJNO , dvomno nepravilen, saj bi morali Poženk (J. Z.) — Tu namera- prav starejši ljudje prave.; sno vajo še letos dokončno urediti Gežnpnlati mladfno z vsemi pro-cesto Pšenična polica-Smartno, jblemi, ki se porajajo v podjetjih, vendar za to nimajo denarnih Na zaključku posvetovanja so sredstev. Obrnili so se na ObLO i udeleženci ©prejeli sklep, da bo- e ustanove v pristojnost občin Kranj, da bi jim priskočili na pomoč; delo bodo vaščani izvršil; prostovoljno. Prihodnje leto bo- do podobna posvetovanja priora Člani sveta rta zdravstvo in socialno varstvo OLO Kranj so na svoji zadnji seji obširno govorili o treh gorenjskih zdravstvenih ustanovah, ki so trenutno 5e v pristojnosti našega okraja oziroma rekublike. Sprejeli so sklep, da v skladu z novim zakonom o zdravstvu preko občinskih svetov za zdravstvo in socialno varstvo priporočijo pristojnim občinskim ljudpidm odborom, da sprejmejo ustrezne sklepe in prenesejo ustanoviteljske pravice na ObLO. Pri prevzemu pristojnosti nad i Golniku, ki se bosta predvidoma jeseniško bolnišnico ne bodo na- v začetku prihodnjega leta zdru-stajali posebni problemi. Isto ve- j žila v samostojni zavod, lja tudi za bolnico in inštitut na | Nekoliko težje pa bo z osamo- jih vrstah. Zažgali to domačijo, j do pričeli urejevati vodovod, jav-To je bil prvi požig partizanskih no razsvetljavo in oporni zid. 1 k I fr i 'mM STROKOV IZOBRAŽEVANJE (nadaljevanje s 1. strani) je izvoz naših podjetji v upadanju. Gotovo je to posledica pomanjkljive kvalitete pa tudi kvantitete zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov. V zvezi s tem lahko trdimo, da je tudi en procent bruto plač premalo za strokovno izobraževanje. V našem okraju se na primer zbere na ta način komaj dober procent v primerjavi z investiranimi, sredstvi (v prvem polletju letos smo na Gorenjskem investirali približno 6 milijard dinarjev), medtem ko znaša ta odstotek v nekaterih industrijsko razvitih deželah tudi do 5 odstotkov. V novem gospodarskem sistemu je odveč čakanje, kdaj bo epet nekdo odredil, koliko sred- stev je treba nameniti za strokovno izobraževanje. Delovni kolektivi odločajo sami o tem, seveda pa ne tako kot je bil v zadnjem času pogost primer, da so sredstva, ki so bila s prejšnjimi uredbami za to zagotovljena, razdelili med osebne dohodke. Problem pa je precej pereč in se ga je treba zato lotiti, sicer se lahko s 1. januarjem 1982 znajdemo v neprijetnem položaju. Pred seboj moramo imeti vedno v mislih, da srednji strokovni kader lahko dobimo šele po štirih letih, višji pa približno po osmih letih. Brez strokovnih kadrov oziroma sistematičnega strokovnega izobraževanja pa bomo imeli lahko v celotnem gospodarstvu škodljive posledice. — B. Fajon svojitvijo bolnice za duševne lczni. Le-ta je sedaj v skl<*f*| bolnice za duševne bolezni bij ana—Polje dn je tako vsem ustanova, v kateri so naff^ njeni kronični bolniki, ki "•J ©posebni za življenje v muUV sredini. Bohinjska bolnišnica sama sprejemala in odpušč*^ bolnikov, prav tako jih tudi zdravili. Člani sveta so bili da se ta ustanova mora nja, ti mesvojiti, seveda pa jo pogoj to, da dobi za samostojno usposobljen zdravniški kader. daj matična ljubljanska boln;^ ca pa bi vnaprej opravljala" vlogo svetovalca. Najbolj no bo torej zagotoviti potre*7 psihiatre, saj se doslej kljub rfl? pisom ni še nihče javil za bOvanje v Begunjah. Do redal tu službovali psihiatri, ki JilVL pošiljala Bolnišnica za du^e1^^ bolezni iz Ljubljane in j'h ag menjavala vsake tri mesece. ^ zumljivo pii je, da pod t"'K 1 pogoji ni mogoče doseči nobe*" vidnejših uspehov. — M. S. KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ LMS L JESENICE (M. Z.) - Prve ^g ferenec osnovnih organizacij jHT v Železarni so se začeto 8. 0 j, bra In jih bedo etkljuSill te Skupaj se jih bo zvrspio 23 ferenc osnovnih organi kor vsako leto tako so tvh let oeenil] na konferencah čelo * f ninskih osnovnih organi"10'' fl< dobre in tlabe strani. Na teh >JK ferencah so jzvoliii tudi nova W. stva. v katerih bodo delali » m'9 GradnM ceste na L j uhelj Perdan bolj i mladinci. Konferenc* dinc v Železarni pa bo 19. 1,0 bra. Mnenja in kritika mnenja in kritika ,« mnenja in ...kritika; Splošno se sodi, da so organizacije Ljudske mladine dosegale v zadnjih letih čedalje vidnejše uspehe, da bi s svojo aktivnostjo na najrazličnejših področjih družbene dejavnosti kar največ prisoevalek družbeni vzgoji mladine. V sedanjih razmerah, v katerih delajo organizacije Ljudske mladine, pa 6topajo v ospredje nekateri organizacijsko politični problemi, ki so tesno povezani z metodo in vsebino dela vodstve. Ljudska mladina mora kot vzgojno-politična organizacija glede na velik pomen, •ki ga ima v družbeno-političnem življenju današnjega časa posvetiti svojemu nadaljnjemu razvoju posebno pozornost. Organizacije Ljudske mladine morajo pri or-ganizacijsko-politični učvrstitvi predvsem iskati nove oblike in metode dela, ki bodo v skladu z vsebino dela naše organizacije v sedanjih razmerah družbeno-eko-ekonomskega razvoja. Le na ta način bomo našo organizacijo §e bolj usposobili in jo napravili bolj gibčno pri izvajanju njenih nalog. Nedvomno so danes mnoga vod- stva LM prizadevajo, da bi vnašala v svoje delo več pestrosti, vendar pa je še vedno ena naših najslabših strani — metoda dela. posebej to velja za nižji .vodstva Ljudske mladine. Ni potrebno posebej poudarjati, da je uspeh organizacije največkrat odvisen od tega, kakšno stališče zavzema vodstvo do raznih problemov, na kakšen način bo svoje članstvo vključilo v vsako delo organizacije in v delo širše skupnosti. Ze večkrat 6mo poudarili, da nekatere osnovne organizacije Ljudske mladine nimajo prave organizacijske in politične fiziogno-mije. To se predvsem kaže v tem, da ponekod ne vedo, kdo je član LM in kdo ne. Zavoljo flega se pri pn.sameznih članih razvija prepričanje, da so svobodni v svojem ravnanju in da nimajo do organizacije, katere člani so. nikakršnih moralnih obveznosti. Ugotavljamo tudi, da je še precejšen del mladih ljudi izven organizacije LM. To narekuje, da morajo vodstva Ljudske mladine v prihodnje sme-leje začeti z vključevanjem mladih ljudi v organizacijo. Hkrati pa bi bilo povsem nenormalno, da bi tudi, na videz nepomembnim organizacijeko-političnim vprašanjem posvetili več pozornosti. Vsekakor moramo v celotni dejav- ka v organizaciji, ki ga pokličemo na vse mogoče sestanke in posvetovanja, namesto da bi delali na širšem področju. Posledica takšns prakse pogosto pripelje do tega, da odhod predsednika povzroči, da osnovna organizacija ne dela toliko kot prej ali pa z delom sploh preneha. Zato je razumljivo, llld kongresom LMS Izmenjava mnenj da je ena od osrednjih nalog Ljudske mladine, da osposobimo isekretariate ljudske mladine, da bodo .sposobni razvijati dejavnost in bilo nešteto primerov, da se člani organizacije izgovarjajo, ees saj sem organiziran v podjet- m ■vil' ju, zato ni njuno, da detem v itme-i organizacij nn terenu živim. Preksa potrjuje/ da t-^e ne organizacije Ljudske n"*^J nico seznanjene z aktua. . ^ družbeno-pol i t i čn< mi vpra *anJjCfr)i se ne trudijo posebej, da bi e ,r problemi seznanile širši kro£ dih ljudi. Zato nosijo krivdo <^e nizacije same. Zadnje v^re ^ da moro Ljudska mladino demobilizirati svoje članstvo^ z*,^.fl-hertno politično akcijo in j'-n ?Ka. ti vzgajati v socialističnem <• ^r V sami organizaciji se mora ""SJ^ liti tak.:no vzdušje, kjer fc ^y mnenja vsakega posameznikai |„ štovala in da lx> vnak ^°v^^e t-Ao, kar rniall. Vodstva ^*fl&V* mladine morajo sme'o ******,ejjV' oblike dela in vuklajcvali ju iinl z n<'p')isre.dnimi in'e pA0C* željam^ svojega članstva, aktivist pred članstvom ne oV več nastopali samo z avt«"-'1 -„mll1 ganizacije kot pridigar o nalogah in normah, naa*^*^ pO' pred vsem z osebnim -> ' kazati, kakicu mora biti ^"]xi^ Zato je razumljivo, se zanimajo posebno v pod-j°'.i'h na Hrvatskem. Prav zaradi '-''da bi podobna društva usta-5jWli tudi v ostalih republikah, j. a na pobudo republiškega odra LRH sklicana na Jesenicah konferenca predstavnikov z Jese-^lc- iz Siska in republiškega odbo-ra Hrvatske. Na tej konferenci so ^ed drugim ugotovili, da so nagrade za razna novatorska in ra-c'onalizatorska dela še vedno prenizko, prav zaradi tega ne dajo posamezni avtorji svojih predlogov . Pregled. Na konferenci so spremi tudi sklep o sodelovanju med ?Q6toje£iini tovrstnimi društvi. ato bodo na leto sklicali tudi po v* konferenci, eno v Sisku in Qrugo na Jesenicah. - P. U. ravajo še letos pospraviti, seveda če bodo ugodne vremenske razmere. Tako hitro izpolnitev plana so narekovale predvsem razmere, ki so nastale zaradi zimskega viharja in snega, ki sta polomila nad 100 tisoč kubč. metrov drevja, ki ga morajo pospraviti. To pa je bila za kolektiv, ki zaposluje več kot polovico sezonskih delavcev, težka in odgovorna naloga. Da ji je bil lahko uspešno kos, je pripomoglo nagrajevanje po delu, mehanizacija in tudi vremenske razmere, ki so bile zelo ugodne. Ni bilo malo primerov, ko so skupine sekačev posekale tudi do 800 kubč. metrov lesa na sekača. ki sotemu primerno dobro tudi zaslužili. Pri delu so si uspešno pomagali z mehanizacijo, ki so se je že dobro privadili. S tem, ko so kupili 23 motornih žag, potrebujejo 40sekačev manj, hkrati pa je tudi za ostale delo precej lažje. Les iz gozdov, kotanj in globeli spravljajo z majhnimi traktorji go-servičarji ter večjimi in manjšimi motornimi vitljami. Do nedavnega so vse to opravljali s konji. Z malim Fiatovim goseničarjem na primer na enkrat lahko vlečejo 4 do 5 kubč. metrov lesa in za to ni treba nobene posebne poti, saj si jo traktor skoraj sam izoblikuje. S konjem pa so naenkrat lahko prepeljali največ 1 kubč. meter lesa. Tudi pri spravilu lesa v dolino so dosegli letos svojevrste rekord, saj so v radnjom času spravlii iz gozdov in odpremili na žagarske obrate do 13.000 kubč. metrov lesa na mesec, medtem ko so v preteklih letih dosegli največ do 9 tisoč kubč. metrov lesa. Skoraj neverjetno je, da lahko naložijo na kamion s prikolico 30 do 35 kubč. metrov lesa. — J. P. da hiti na sestanek s kakšnim nepridipravom. Ji že pokažem! Ubogemu očku je zastal korak. Kakor začaran se je oklenil nove misli. Kaj pa »črne mačke«? V zadnjem času precej govorijo o tem klubu. Kaj ni morda Nataša članica te zloglasne druščine? Ne, prav gotovo ni. Toliko že poznam svojega otroka. Pa vendar...« Prispela sta na rob mesta in cesta je zavila med sadovnjake. Očeta je obšla nova misel. To pot se ne moti. Ta ulica pelje po polju in od tam v gozd. Seveda ... gozd. Nikjer ni za ljubezenske sestanke bolj primerno kot v gozdu. Samota . . . daleč od ljudi ... In Nataša gre naravnost proti gozdu . .. Ker cesta ni delala ovinkov, je moral oče zadržati korak. Ce bi ga Nataša opazila, bi bilo vse pokvarjeno. Pa še v zadregi bi bil. Skrit za deblom je gledal za Natašo. Ta je hitela dalje po cesti in se ni menila za nikogar. Na cesti je bilo živahno bolj kot ponavadi. Bilo je tik pred Dnevom mrtvih in ob tej cesti je ležalo pokopališče. Nataša se je medtem precej odmaknila očetovim očem. Prispela je do pokopališkega zidu in pohitela dalje. Potlej je izginila za oglom. Ko je oče Natašo spet zagledal, je zavila na pokopališče. Njegovo prejšnje razmišljanje o gozdu se je na mah sesulo. Za trenutek ga je obšla krhka misel, da se je Nataša namenila obiskati babičin grob. Toda čemu potem taka skrivnost? Saj bi lahko povedala, da gre na pokopališče. Se preden je to ugotovil, ga je že obšla nova misel; morda pa ima Nataša sestanek na pokopališču? Kraj res ni posebno primeren za ljubezenske sestanke. Nataša je utonila med cipresami in nagrobniki. Oče se je previdno pomikal po poti in oprezo-val za hčerjo. Izgubil jo je bil izpred oči. Cez čas jo je spet zagledal. Ustavila se je ob neki gomili. Nekaj časa je zrla vanjo, potem pa je začela pleti in rahljati zemljo. Oče, ki je skrit za bližnjo cipreso opazoval 6vojo hčer, si njenega početja ni znal razložiti. Sam ni vedel, kdaj je zapustil skriva-vališče. In Nataša, vsa zaverovana v svoje delo, ni opazila, da stoji oče tik za njenim hrbtom. Oče je zastrmel v grob. Bil je brez okvirja in nagrobnika. In vendar je bila podoba, da skrbi zanj skrbna roka. Nekaj je bilo, kar je Natašo vznemirilo. Ozrla se je in se počasi vzravnala. Ni bila videti posebno presenečena, očetu pa se je zdelo, da je v njenih očeh tisti hip umrlo nekaj lepega. Vsa nebogljena je stala poleg groba kot otrok, ki so mu odrasli nasilno vdrli v njegov pravljični svet. Oče je bil v zadregi, naposled je le pretrgal mučno tišino. »Nataša, kaj počneš tu? Čigav je grob? Ne razumem ...« »To je Tomažev grob,« je Nataša prekinila očeta. »Nisi ga poznal, pa tudi jaz ga nisem poznala.« »Ne razumem te. ..« »Potrpi, očka,« je s strtim glasom nadaljevala Nataša. »Povedala ti bom vse. Morda bi ti morala to povedati že pred letom. — Se spominjaš stare Glonarjeve? Stanovala je dve hiša od naše.? »Spominjam se. Pred poldrugim letom je umrla.« »Da, in to je grob njenega sina. Partizan je bil. Tik pred osvoboditvijo je padel. Toliko lepega je vedela povedati o njem njegova mati. Ponosna je bila na svojega Tomaža — uboga starka. In venomer jo je skrbelo, kdo bo po njeni smrti skrbel za Tomažev grob. Takrat sem jo vedno tolažila^ češ — nič ne skrbite, bom že jaz pazila, da bo grob urejen. Veš, dobro sva se razumeli. Potem je nekega dne umrla. Ni pokopana tukaj. In nikogar ni, ki bi zdaj skrbel za ta grob. Lani na Dan mrtvih sem šla tod mimo. Našla sem Tomažev- grob ves poraščen in spomnila sem se svoje obljube. Odtlej skrbim zanj jaz. Vsak teden ga obiščem in rada ga imam — grob in Tomaža.« Za trenutek je umolknila in pogledala gomilo. V njenih očeh so bile solze in v njih se je zrcalilo nekaj nedopovedljivo lepega. In nekaj neizrečeno lepega je bilo v njenih besedah ... »Nisem sama kriva. Toliko lepega sem slišala in prebrala o partizanih. Tudi ti si bil partizan. Marsikaj si mi povedal o tistih časih.« Oče je prikimal. Rad bi se opravičil, pa ni našel prave besede. »Morda bi morala povedati o vsem tem tebi in mamici, pa nisem mogla. Tomažev grob je bil moja skrivnost... Saj vem, morda porečeš, da je vse to otročje in neumno, igra, nesmiselna skrivalnica ... Pa nisem mogla drugače. Sicer pa — zdaj je te igre konec. Zdaj nimam nobenih skrivnosti več. Pojdiva, očka.« Nataša je z božajočim pogledom objela Tomaževo gomilo in pogledala očeta. »Pojdi očka! Znočilo se bo.« V očetu, ki je vse dotlej kot odrevenel poslušal nenavadno izpoved svoje hčere, se je neknj premaknilo. Kaj ni v tem trenutku tudi sam vzljubil Tomaževe gomile? »Nikamor ne grem,« je odločno dejal. »Dan mrtvih bo in Tomažev grob mora biti lep.« Nataša je prisluhnila. Saj se očka ne norčuje iz njenega početja. » »Boš mar pozabila na obljubo, ki si jo dala Tomaževi mami? Tudi vnaprej moraš skrbeti za grob. Pomagal ti bom. Me sprej-meš za svojega družabnika? O Tomažu pa o njegovem grobu nikomur niti besedice. To bo poslej najina skrivnost.« Lancovo, 29. oktobra — V Zadružnem domu na Lancovem je imelo v soboto zvečer Kulturno umetniško društvo »Jelovica« Lancovo občni zbor. Na zboru, ki mu je prisostvovalo dokajšnje število prebivalcev tega področja, največ mladih, so ocenili delo v preteklem letu in sestavih program dela za v prihodnje. Izvolili so tudi novo vodstvo društva. Občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopniki Občinskega in Okrajnega Sveta Svobod. To društvo je v preteklem letu zabeležilo več lepih uspehov. Pripravili so nekaj proslav, igrali so mladinsko gledališko delo Snegu! jčica in pripravili tudi predavanja. Na Lancovem, kjer imajo zelo lepo dvorano, je gostovalo tudi jeseniško gledališče »Tone Čufar« z delom Kekec in Mojca. Društvo je za na j prizadevne j še člane pripravilo tudi ogled predstave v Drami v Ljubljani. Dru- štvo ima svoj kljub, ki je opremljen s televizorjem in magnetofonom. Razen tega je v okviru društva tudi knjižnica, ki je imela v preteklem letu 59 redni bralcev in 692 knjig. Društvo sodeluje z množičnimi organizacijami na terenu. Najtesneje pa so povezani s organizacijo Ljudske mladine. Društvo namerava v prihodnje še poživiti svojo dejavnost. Tako bodo tudi v prihodnje pripravili več proslav. Za novo leto pripravljajo obdaritev šolske mladine. Tudi gledališkega dela se bodo lotili. V tej sezoni nameravajo pripraviti vsaj tri predavanja Razširili bodo knjižnico in poživili klubsko življenje. Na občnem zboru, ki se je končal z zabavo, so sprejeli v društvo 54 novih članov, največ mladih. Ta izredna številka brez dvoma kaže kako si društvo prizadeva razširiti svoje vrste. — K. J. ako je s spomenikom? Kmalu bo preteklo 17 let, odkar je okupator za Kamnitnikom v predmestju Škofje Loke ustrelil 50 talcev. Vendar še v vseh teh povojnih letih tam nismo mogli postaviti dostojnega spomenika, ampak stoji še danes le provizo-ričen spomenik, za katerega bi bilo morda še bolje, da ga ne bi bilo, ker se tako nad njim vsaj nihče ne bi mogel zgražati. Vsako leto ob Dnevu mrtvih 6e še posebno močno spomnimo na neizpolnjeni dolg, ki se ga lahko le sramujemo, zato ob tem času vedno naredimo načrte in sklepe, ki zagotavljajo, da bo že v prihodnjem letu na tem mestu spomenik. Lansko leto je mladina prevzela to nalogo in obljubila, da bo ob 20-letnici vstaje tu stal dostojen spomenik. Vendar do tega ni prišlo. Dan mrtvih se naglo bliža, o spomeniku pa ni niti sledu. Prebivalci vsevprek sprašujejo kdo je temu kriv. Ivana Kovač, Skofja Loka Včeraj se je zbralo na žalni komemoraciji na Srednji Dobravi preko 1000 ljudi Foto F. Perdan Werner RJcbter 40 Guehler je ves dan ležal na zimnici. Ves čas je *P*J- Kadar sc je za trenutek prebudil, je videl nad *^bod San tov obraz. Santo je sedel zrarven nJega. p odeje, nahrbtnike z opremo in z jedili, med katerimi so j (' bile zaradi praznikov tudi potice. J Zgledi tistih, ki so se vračali domov, so čudno delo- l vali. To je bil pač odraz težavnega boja, ki smo ga začeli f Toda meni še na misel ni prišlo, da bi se vrnil. Ne * tedaj. toliko zaradi poguma, temveč prej obratno: čudil sem se \ ljudem, da so se odločili za vrnitev, čeravno so že vedeli, } kaj počenjajo Nemci! Sicer pa: to so bili v glavnem ^ očetje, jaz pa sem bil fant! In vendar sem se bal priti v J roke podivjanim gestapovcem, kar so odhajajoči tvegali! Saj smo se končno prav zaradi tega divjanja umikali in predvsem upirali! Prijeli za orožje! Na Mohorju, kamor smo prišli v glavnem očiščeni tistih, ki so mislili nazaj, smo se zadržali le nekaj dni. Dva dneva. Z Raflovo desetino sem bil v nekem hlevu, (| kjer smo se učili ravnanja z orožjem. Tudi mali Narigar- 1 jev vnuk je bil z nami. Ta je vneto pritiskal na sprožilec £ puške, ki mu jo je posodil Rafael. Tistemu kmetu pa smo v prostem času iz hvaležnosti pomagali delati rezanico. J Od tam smo šli neki večer v zasedo k Praprotnemu, kjer sta Narigarjev Janez in Maks Krmelj postavila mine. Mi pa smo v zasedi čakali in Čakali. V ušesih so nam še vedno doneli udarci motik po trdi cesti, kjer sta onadva zakopavala mine. Bili smo poskriti v grmovju ob Selščici in se tresli od mraza. V dolini je bilo le malo snega, vendar dovolj, da nas je zeblo kot potepene kužke. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI SPORT • SPORT •SPORT • SPORT • SPORT slovenska conska nogometna liga Plačilo za zm Triglav : Kladivar 2:1 (1:0) Kranj, 29. oktobra — Točki, ki so jih Triglavani dosegli v današnjem prvenstvenem srečanju Slovenske conske lige s celjskim Kladivarjem, so res lepa »nagrada za zmago«, kajti domačini razen upornosti v obrambi, niso pokazal*'nič, kar bi bilo vedno dveh prvenstvenih točk, zlasti še, ker v napadu niso organizirali prav nobene akcije, ki bi »vžgala«. Spet je zablestel srednji napadalec Bajželj, ker pri nogometu za-blesti pač tista, ki dosega gole, čeprav je današnja hvala namenjena prej obrambi kot »sprednjemu kvintetu«. Zvezni sodnik Tavzes iz LJubljane je dobro sodil enajstorica-ma — KLADIVAR: Kranjc (Vodeb) -Koren, Coklič — Kokotec, Vesič, Sarlan — Sega, Pere, L »kač, Hri-bernik, Vodeb (Stor); TRIGLAV: Brezar III - Stu-lar II (Finžgar), Rozman — Da-garin II, Perkovič, Martinov i č — Siladi, Goste, Bajželj, Lipe j, Stu-lar I. Gole sta dosegla — Bajželj v 6. in 63. minuti za Triglav ter Lu-kač v 65. minuti za Kladivar. Prav gotovo je bila danes zrna- gorenjska rokometna liga Kranj, 29. oktobra — V okrajni rokometni ligi gre prvenstvo h koncu, saj je bilo danes odigrano že predzadnje kolo. Borba za mesta na vrhu je že končana, zato pa je toliko bolj zanimivo pri zadnjih. Temu sta precej krivi obe gorenjski vrsti, ki sta na dnu republiške lestvice. Sedaj kaže, da bosta morala iz okrajne lige vsaj zadnja dva, morda pa celo trije. Prav zato sta bili danes najbolj pomembni srečanji med zadnjimi štirimi. Radovljica je s prvo zmago v prvenstvu nad Dupljami z rezultatom 14 : 12 osvojila dve dragoceni točki, ki sta jo spravili na čelo kandidatov za izpad. Zaradi poraza, ki ga je Sava doživela v Tržiču proti drugi domači Goren Isko vrati s 14 :18, se je znašla samo na dnu. dve točki za predzadnjim. V nedeljo ima zadnjo priložnost za osvojitev točk, ko se bo doma pomerila z Radovljico. Iskra je visoko premagala Mladost B z rezultatom 19 r'lO. Tekma Triglav : Križe je preložena, Borac pa je brez borbe dobil srečanje s Storžičem s 5 : 0, ker gostov ni bilo. Lestvica: Iskra Triglav Križe Mladost B Borac Storžič Radovljica Tržič B t>rplje Sava Zaostali t in Sava : Borac bosta odigrani četrtek popoldan. L. S. 8 7 0 1 158 89 14 7 6 1 0 141 81 13 7 4 2 1 127 79 11 8 4 1 3 122 120 9 7 2 4 1 88 77 8 8 3 1 4 95 98 7 8 1 3 4 114 149 5 8 2 0 6 128. 165 4 8 1 2 5 95 133 4 7 1 0 6 81 139 2 i Triglav : Križe ga več vredna kot dobra W* (tega so se Kranjčani menda dobro zavedali), ker je dopoldanski dež igrišče namočil, da je b*) težko za igro. Prvih deset mfl*rt so bili domačini gospodarji terena, v tem času pa so dosegli tudi vodeči zadetek. Šest minut po z*" četku je namreč Bajželj prišel do žoge ter z 18 metrov po tleh streljal v levi kot vrat. V 23. min«** je Goste lepo skočil v zrak M žogo, ko sta bila z vratarje** gostov sama v kazenskem prostoru. Trčenje je bilo premočno z* oba, saj sta obležala na tleh,. Kranjc pa je kasneje celo za?**" stil igrišče. V 18. minuti drugega polčasa j* Bajželj dosegel učinkovit goi, *j se je od srede igrišča sam bor* z branilcem, ga preigral ter za* vestno ukanil še vratarja Zmag" je torej prinesla lepa Lipejeva podaja ter neverjetna hitrost P energija napadalca Bajželjtna. zulat je zmanjšal Lukač, ki j* spretno izkoristil zmedo kranjskimi vrati, potem ko J* Brezar Kladivarjevo akcijo P***1 tem zavrnil z boksanjem žoge» zato ta gol lahko pripišemo njemu. Pred koncem prvega si je Stular II, ki je bil dan«* spet prav dober, močno poškodoval nogo ter ga je zamenjal !•»*" gar. Sicer pa danes »brez greh** lahko pohvalimo Dagarina II, ^ je onemogočil odličnega strele* Hribernika. za »dobro tri« pa igrala še Martinovič in Rozma*1, J. Zontar moška republiška rokometna liga ladost Tržič : Mladost 24 : 34 (9 : 18) KRANJ, 29. oktobra — Na kegljišču Triglava je bilo danes tekmovanje za gorenjsko prvenstvo, na katerem so sodelovale moške ekipe Triglava, Ljubelja iz Tržiča, Prešerna iz Radovljice in Simona Jenka s Podreče. Zmagal je Triglav, med posamezniki pa so bili najboljši: Martelanc 857 pri Triglavu, Jereb 822 pri Ljubelju, Dcžman 809 pri Prešernu In Dolinar 764 pri Podrečl. Ker tekmovanje do zaključka redakcije še ni bilo končano, bomo o končnih rezultatih poročali v sobotni številki. — Na sliki: najmlajši tekmovalec v ekipi Triglava Lado Stružnik Tržič, 29. oktobra - Takoj po začetku tekme so prišli v vodstvo domačini in v 4. minuti vodili s 4 : 2. Tedaj je prišlo do preobrata, igralci Mladosti so izenačili in v 8. minuti že vodili z 10 : 7. Od tedaj pa do konca prvega polčasa so bili igralci Mladosti v premoči. Polčas se je končal z rezultatom 18:9. V drugem delu so bili gostje :ie nadalje v premoči vse do 40. minute. Nato pa so prišli do izraza domači in dali kar 6 golov zapored. Kasneje so Kranjčani uredili svoje vrste, igra pa je postala enakovredna. V drugem polčasu se je posebno odlikoval SoteljS** Janez z uspešnimi 6treli na g0*1 Končni rezultat je 34 : 24 za Ml*' dost. Tržič: Hafner, Leo Hladni* Godnov, Vidovič 10, Uzar, MencU1' ger 3, Cadež 1, Knific 4, Wag*Jfl!f' Niko Hladnik 6, Meglic; Mladost: Cebulj, Bevk, Bernard Polka 7, Ankcle 5, Bregar Stane* Bregar Janek 4, Arh 3, Sotelj*** 10, Sumi. Kastelic iz Ljubljane je sod« dobro. F. Raut»r Jesenski del tekmovanja v republiški ženski rokometni 1$ končan MlaetasS !@seins@cš prvak Piran : Mladost 5 : 9 (3 : 4) CE NAMERAVATE PRAZNOVATI DOMA, V TOVARNI ALI USTANOVI, ZAUPAJTE STREŽBO IN GOSTINSKE STORITVE DELIKATESI KRANJ Malih oglasov, ki niso plačani vnaprej, ne objavljamo. Vsaka beseda velja: preklici in čestitke po 60 din, ostalo po 30 din. Osmrtnice v okvirju 5.000 din, brez okvirja 3.000 din. Naročniki imajo popust. prodam Prodam dve kravi s prvim in drugim teletom. Ivan Udir, Gorice 2, Golnik 4287 Prodam »Fiat« 600. Ogled v dopoldanskih urah. P. M., Trg svobode 24, Tržič. 4288 Prodam nagrobni spomenik. Vopolje 16, Cerklje. 4289 .Kovinar" Kranj j|iivwhihi tovarna tekstilnih strojev proda od osnovnih sredstev: tovorni avto „FORD" s skoraj novim Perkins motorjem in dvokolesno prikolico. Avto je dobro ohranjen in v prevoznem stanju. Licitacija bo dne 4. novembra v podjetju »Kovinar«, kjer je vozilo na ogled vsak dan od 7.-14. ure. OBJAVA veterinarjev ob nedeljah v mesecu Dežurna služba novembru 1961: 1. 11. Bogdan Cepuder - tel. 23-18 Kranj, Koroška 9 11. Jože Rus - tel. 26-95 Cerklje 11. dr. Franc Rutar - tel. 27-04 Kranj, Planina 4 11. Srečko Vehovec - tel. 20-70 Kranj, Stošičeva 3 11. Bogdan Cepuder - tel. 23-18 Kranj, Koroška 9 in 30. 11 Jože Rus - tel. 26-95 Cerklje Veterinarska postaja Kranj 5. 12. 19. 26. 29. Prodam kravo, ki bo v novembru tretjič telila. Kok, Breg 12, Predvor. 4290 Vse dele »Topoiina« — razen batov, kompletno ali po delih poceni proda Jože Mrak, mehanik, Pristava pri Tržiču. Vprašati v nedeljo od 10—12 ure ali v pone-cN'ljek od 14-16 ure. 4291 »Park«. Prednost imajo prosilke s tovrstno prakso v gostinski stroki- 4293 kupim Kupim suhe javorove deske. Ivan Pečenko, Stara c. 10, Kranj 4292 ostalo Delikatesa Kranj, sprejme takoj evidentičarko za restavracijo objave OBVESTILO ZAČASNA ZAPORA VISEČEGA MOSTU Oddelek za gradnje in komunalne zadeve ObLO Kranj OBVEŠČA prebivalstvo, da bo viseči most čez Kokro v Kranju zaprt od torka, 31. oktobra 1961 od 12. ure dalje, do četrtka, 2. novembra 1961 do 6. ure. Prehod bo začasno usmerjen preko novega mostu čez Kokro. ObLO Kranj od d. za gradnje in kom. zadeve Piran, 29. oktobra — Danes je bila v Piranu zadnja tekma republiško ženske rokometne lige med domačim Partizanom in kranjsko Mladostjo, ki je odločala o letošnjem jesenskem republiškem rokometnem pravku za Keneke. Tudi to pot so zmagalo Kranjca nke z rozultatamo 9:5 in tako brez poraza osvojile naslov slovenskega prvaka v rokometu. — ] Kljub temu, da je Mladost nastopila z dvema poškodovanima igralkama (Anka Anke!e, Kol-man), je osvojila obe točki. Za Mladost so nastopile naslednje ij'.ralke: Udovič, Majda Ankole (1), Anka Ank«!« (2), Ceis-mik, Kri. i-n (1), Kolman (3), Tolar I, Tolar II. .F.inkovič (2). Mlado-it je takoj v začetku močno napadla in v 12. minuti vodila že 8 4 : 1. Nato so Kranj-čanke popustile, tako da se je ZAHVALA Dne 21. oktobra 1961 je po tragični nesreči prenehalo biti zlato srce mojega ljubljenega, nepozabnega moža CUDERMANA JOŽEFA ki smo gn pokopali 25. oktobra. Ob tej priložnosti se iz srca zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili v njegov prerani grob in «a okrasili s številnim cvetjem in venci. Posebno zahvalo izrekam duhovščini in predsedniku Krajevnega odbora ter učiteljstvu za gani i ive nagrobne besede. Prav vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žima Zofija 1 otro- it bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Babnl vrt, dne 2R. oktobra 1961 Zadnji športni rezultati Prva zveza liga: Partizan : Vciež 3:1 Dinamo : Sarajevo 2:0 Beograd : Vojvodina 0:0 Novi Sad : Hajduk 2:4 Rijeka : Crvena zvezda 1:1 Borac : Vardar 3:2 Druga zvezna liga (zahod) Maribor : Ceflik 1:0 Proleter : Borovo 1:1 Split : Šibenik 2:2 Sloboda : Vartcks 3:0 Karlovac : Lokomotiva 1:0 Z.< 11« z.!i i-ar : Trešnjevka 5:1 Slovenska conska liga II Ml j l Slovan Bud ar Triglav Triglav ( fariCfj 2:2 : Kovinar 5:0 Odred-Krim 5:3 (L) : Ljubljana (K) : Kladu var 2: 4:0 1 Celje : Sobota 6 : 2 prvi polčas končal z reP'^nto*11 4 : 3 v korist Krar.jčank. V nadaljevanju so KranJČ***: ve] ko bolje zaigrale. Nastop*1 je po. i:odovana Kolmanova, ki J s požrtovalno igro zabila 3 8°l ' Zmaga Mladosti je zasluži saj so b.!e tehnično boljše. mn inke so se odlikovale po J"tJ igri. Pred okoli 300 gledalci j" dobro sodil Pejovič iz Ljubij*51 ' J. Javorft"4 JESENICE : MIESBACII 6 :5 ' Jeseniški hokejisti, ki so na Pr pravah v Zahodni Nemčiji, 6° srečalj « hokejskim klubom „ Micobacha. Jeseničani so znV