TRST, torek 23. junija 1959 Leto XV. . Št. 118 (4302) pri;. DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: I rst 01-638, 93-808, 37-338 Gori.-a 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Uq' MONTECCHI jt. C, JI. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-03* — Poštni predal 558 — UPRAVA: UL, SV. FRANČIŠKA MM— NAROČNINA: meeetna 480 lir — vnaprej Četrtletna 1300 lir OC,.ASOV ~ vs^rUZCa ?Om0Al Ullca S- Pelllco WL - Tel- 33-82 - OGLASI- «• «■ *> 12 30 *» o«1 15- 0« »■ - Tel. 37-338 - CENE n Vl^nneO^a 30 dln^nseseCno 350 din —^Nede ^ . V- Za vsak mm tišine v širin, enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trat 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoCI račun: Založništva Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Vlada odobrila ukrepe ministra Jervolina ki kršijo pravico pomorščakov do stavke Minister se noče pogajati pred prekinitvijo stavke in napoveduje nove ukrepe - Predsednik FIMMARE vztraja pri nepopustljivosti - Še vedno visok odstotek stavkajočih bančnih nameščencev - Danes nove stavke vencionirane družbe do stavkajočega moštva, ne kršijo načela pravice do stavke, ki ga določa ustava, pač pa predstavljajo samo dejanje zakonite obrambe teh družb, ki o-pravljajo pomorsko službo in ki zaradi tega, ker so »prvovrstne državne važnosti)), predstavljajo nedotakljivo imetje celotne države ter so bistveni instrument njene gospodarske blaginje«. Dalje je predsednik izjavil, da se omenjeni ukrepi ne dajo več preklicati, ker da gre po večini za prestopke, ki jih je treba uradno preganjati, in sedaj ne ostaja drugega, nego čakati razsodbo sodišča. Zatem je predsednik izjavil, da RIM, 22. — Vlada je na svoji današnji seji soglasno odobrila vse ukrepe ministra za trgovinsko mornarico Jervolina, ki v veliki meri kršijo pravico pomorščakov Qo stavke. Po seji vlade je minister na vprašanje časnikarjev izjavil, da se bo s sindikati pogajal, samo če Se stavka prekine. «Absolutno ni mogoče začeti pogajanja, je izjavil Jervolino, medtem ko stavka traja.« Na vprašanje, ali bodo *Prejeli podobne ukrepe ka-Kor dosedanje za nekatere Proge, je minister odgovo-JjL «če bo potrebno, da. Vsekakor menim, da, če se Položaj ne bo normaliziral, bomo morali, zlasti kar se tiče povezave s Sicilijo in kar se tiče prog, ki so državne koristi, sprejeti potrebne ukrepe.« Minister je dodal, da bodo v Primeru nadaljevanja stav-((skušali doseči plovbo kolikor mogoče velikega števila in je zaključil: «Znano m> je, da pripravljajo repatriacijo moštva nekaterih la-®!J. Za zadevo se zanimajo baši konzulati. Kakor določa rakon, je repatriacija na bre-tbc plovnih družb.« Koordinacijski odbor sindikalnih organizacij pomorščakov, ki se je sestal danes v Rimu, je v svojem poročilu izrekel vsem stavkajočim pomorščakom, posebno pa tistim, ki so vkrcani na motornih ladjah «Lazio», «Sarde-Sna» in «Sicilia», ki jih je vlača zaplenila. Ti pomorščaki so odklonili svojo pomoč. Koordinacijski odbor poziva Poleg tega vse tiste, ki jih si-tijo, naj bi nadomestili stavkajoče mornarje, naj to odklonijo, tudi če bi poziv prišel ®d pomorskih oblasti. Stavka pomorščakov traja že dva tedna. Po podatkih sindikatov je bilo sinoči ustavljenih 96 ladij v italijanskih in tujih pristaniščih. N Genovi je danes večja skupina pomorščakov demonstrirala, da bi preprečila odhod ladje »Federico C». Kakor zatrjujejo, pa so ladjo z v'ačilci premestili samo od onega pomola k drugemu. Policija je demonstrante razgna-*a in štiri aretirala. Danes se je začel -drugi teden stavke bančnih nameščen-Cev- Sindikalne organizacije Javljajo, da je v vsej Italiji atevilo stavkajočih še vedno 2elo visoko. Predstavniki nameščencev vseh organizacij °dločno obsojajo trditve zakladnega ministra Tambronija, Oeš da so vzroki stavke politični, ter poudarjajo, da krivca za zakasnitev razpisa dr-zavnega posojila pade izključno na delodajalce zaradi nji-ove nepopustljivosti. Na koncu poudarjajo sindikalne organizacije, da so pripravljene razgovarjati se o no-Joh konkretnih predlogih, ki 1 lahko omogočili pravično Pešitev spora. Sindikati osebja INADEL Istituto Nazionale Assistenza Oti Locali) so za jutri potrdi začetek 48-urne stavke o-fokja te ustanove. Stavka se ,° ponovila prihodnji teden 1,1 £e ne bo končala, dokler ?.® bo uprava rešila najnujnej-vprašanj, ki so povezana zahtevami nameščencev. Ju-P' bo tudi 24-urna stavka nameščencev državnega monopola. so poskrbeli za repatriacijo moštva ladij, ki so blokirane v tujini. Manzitti je nato izjavil, da niso mogoče bistvene spremembe v ponudbah, ki so jih pri posredovanju ministra za trgovinsko mornarico ponudili sindikalnim organizacijam. Dodal je, da so zaradi stavke morali sprejeti potrebne ukrepe za revizijo bremen, tako da vse tiste ladje, za katere je plovba pasivna, «lahko mirno pričakujejo, da sindikati revidirajo nesmiselno stališče in se spametujejo«. «N; slučajno, je nadaljeval Manzitti, da je treba govoriti o nesmiselnem stališču, če se pomisli, da proračun trgovinske mornarice nosi za subvencionirane družbe breme, ki se v zadnjih letih vrti od 18 do 25 milijard letno, medtem ko se na podlagi novih konvencij hoče doseči letno breme za manjši znesek, ki dopušča nove izdatke za plače samo v omejeni meri, medtem ko bi zahtevani poviški pomenili letno breme več milijard.« «V takem položaju, je izjavil Manzitti, ne morejo družbe sprejeti žrtev, ki bi pomenile nedopustna bremena za državni proračun, če pa bi se sprejele zahteve sindikatov, bi morali neizbežno delno odtujiti subvencionirano ladjevje in omejiti število prog in to ne glede na reorganizacijo družb v funkciji gospodarstva poedi-nih pristanišč.« BEOGRAD, 22. — Danes so se v Beogradu pričela trgovinska pogajanja med Veliko Britanijo in Jugoslavijo za sklenitev novega trgovinskega sporazuma. Jugoslovansko delegacijo vodi načelnik oddelka odbora za zunanjo trgovino dr. Petar Tomič, britansko delegacijo pa načelnik oddelka britanskega trgovinskega ministrstva, Marchand. Irak je zapustil šterlinško področje LONDON, 22. — Britansko zakladno ministrstvo javlja, da bo Irak od jutri dalje prenehal pripadati področju funta šterlinga. Iraška vlada je svoj sklep sporočila britanski vladi po britanskih predstavnikih, ki so odšli v Bagdad, da se o tej zadevi razgovarjajo. V britanskih finančnih krogih trdijo, da gre predvsem za politično dejanje, ki nima velike_ gospodarske in finančne važnosti. V teh krogih menijo, da bo Kasem s tem lahko poudaril popolno neodvisnost od britanskega imperializma. Kar se tiče gospodar-skih posledic, pa zatrjujejo, da je šterlinško področje, v katerem države članice združujejo svoje valutne vire, zgubilo svojo koristnost, ker je bila lanskega decembra določena konvertibilnost šterlinga. Glavna prednost, ki jo nudi pripadnost šterlinškemu področju, je, da je v notranjosti področja gibanje kapitala svobodno, kar zadeva predvsem države, ki hočejo pritegniti britanski kapital. Irak pa ne potrebuje britanskega kapitala, ker dobiva precej tujih deviz iz izkupička petroleja (približno 80 milijonov šterlingov lansko leto). Predstavnik britanskega zakladnega ministrstva je izjavil, da iraški sklep ne bo povzročil »bistvenih« finančnih sprememb. Irak vrši večino j svoje zunanje trgovine v šter-lingih. Morda želi menjati v *lHlHIMHI*IHIIHI»*IMIIHIIWmilHiminUHmmiH*minmM....1..Mttl|m|||||||Mm[[[m)m| De Danile danes na obisku v Italiji Amintore Fanfani v odločni ofenzivi Ha včerajšnji seji vlade niso razpravljali o spremembi tržaškega proračuna, čeprav je minister Tambroni pred poslansko zbornico obljubil vsaj delno dopolnitev proračuna (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Jutri pride na obisk v Italijo predsednik francoske republike general De Gaulle v spremstvu zunanjega ministra de Murvilla. De Gaulle se bo ustavil najprej v Milanu se bo udeležil proslave stoletnice bitke pri Solferinu in San Martinu. V Milanu bodo Gaulla sprejeli predsednik Gronchi, predsednik viade Segni in zunanji minister Pella. Po proslavah bosta oba predsednika odpotovala v Rim. Gronchi in De Gaulle bo-ta skupno z zunanjima mi Predsednik FINMARE dr. tancesco Manzitti je na ti-K°vni konferenci izjavil, da ukrepi, ki so jih sprejele sub-•"■iii nlstroma Pello in de Mur-villom začela že v Milanu politične razgovore in jih nadaljevala v Rimu. V poučenih krogih pravijo, da bodo glavni predmet razgovorov: 1. Ženevska konferenca. 2. Odhosi med Francijo in NATO. 3. Evropska integracija. 4. Odnosi med Francijo in Italijo. Francoski tisk piše danes, zelo obširno o tem obisku De Gaulla v Italiji. De Gaulle bo obiskal tudi papeža. V francoskih političnih krogih pa poudarjajo, da ne more biti govora o morebitnem konkordatu med Francijo in Vatikanom. Današnji «Le Monde« piše v svojem uvodniku, da namen De Gaullovega potovanja ni voditi kakršna koli pogajanja. List dodaja, da gre «samo za prijateljsko dejanje do Italije in do papeža«. Poslanci bodo pojutrišnjem zaključili razpravo o proračunu zunanjega ministrstva. Ob zaključku razprave bo govoril zunanji minister Pella, katerega izjave — kot se govori — bodo precej važne, ker bo obrazložil uradno stališče svoje vlade do prekinitve ženevske konference. Vlada, ki se je sestala danes pod Segnijevim predsedstvom, se ni dotaknila vprašanja dopolnitve proračuna generalnega vladnega komisariata v Trstu, čeprav je mi-nisler Tambroni pred parlamentom obljubil, da bo proračun vlada vsaj delno dopoh nila Pač pa je na njegov ("■■■llllllllllllMllllllllllllflllltllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIinillllltllllllllllltHIIIIIIIIIII IV. kongres ZK Slovenije Ljubljana, 22. — Jutri se 0 v Ljubljani začel IV. kon- *®s Zveze komunistov Slovenc- Iz poročila CK, ki bo pre-rano na kongresu, je razvidih’ je za dobo med III. in , ' /kongresom značilno pove-nJe materialne in družbene ,Sn°Ve socializma. Spremembe. 1 so v letu 1959 nastale v gozdarski politiki Jugoslavije, zajele tudi gospodarstvo *°venije in ga usmerile na a6otovitev izboljšanja živ-Jerijske ravni delovnih ljudi. V dobi med dvema kongresa se je narodni dohodek ta Slov eniji povečal skupno 45,5 odstatka. Osnovna j5?dstva SQ se p0ve{j,ia 0cj 520 ‘Jijard od leta 1954 na 688 **ijard lani. Število zaposle-- 1 st je v isti dobi povečalo *a 50.000. s ®^uPn° z gospodarskimi u-i se je razvijal in širil c- em socialistične demokra-■Je' Delavska in družbena sa-ni?uPrava je postala ena glav-Pol' n?s’*cev gospodarskega in y ‘Nčnega življenja Slovenije, delavskih svetih v podjetjih Slovenije je danes 21.130 delavcev, medtem ko sodeluje v okrajnih in občinskih ljudskih odborih okrog 12.000 državljanov. Novo letališče pri BEOGRAD, 22 — Te dni se je začelo zidanje pristaniških stavb, hangarjev in drugih objektov na novem velikem civilnim letališču v Beogradu, ki se gradi 18 km od glavnega mesta Jugoslavije. Velik del zemeljskih del je v glavnem končan Sedaj se betonira vzletišče. Po* mednarodnih standardih pa bo spadalo letališče v Beogradu v prvi razred. Letališče bo opremljeno s sodobnimi napravami ter bo omogočalo vzlet in spuščanje največjih letal. Gradnja bo trajala več let. Samo za dela, ki bodo 'končana do leta 1961, bo investiranih 5.4 milijarde dinarjev. predlog odobrila zakonski načrt glede sprememb v znesku 22 milijard dohodkov in izdatkov raznih ministrstev kakor tudi proračunov nekaterih samostojnih podjetij. V uradnem poročilu ni rečeno, na kaj se točno te spremembe nanašajo Kot se je* predvidevalo, so ministri danes v prvi vrsti odobrili zakonski načrt 0 pooblastilu za izvajanje začasnega državnega proračuna do 31. julija, ker parlament očitno ne bo mogel o-dobriti proračuna vseh ministrstev do 30. junija. Posredi je namreč tudi razpis državnega posojila, ki bo moral biti odložen zaradi stavke bančnih uradnikov Vlada je dalje odobrila premestitve nekaterih visokih sodnih uradnikov in kvestorjev. Iz življenja političnih strank je omembe vredna seja vodstva krščanske demokracije, lgi je sklicana za jutri. Razpravljali bodo predvsem o možnostih sestave deželne vlade na Siciliji v zvezi s stališči Milazza, fašistov in monarhistov. Milazzo sam je še vedno v Rimu in je s svojim tajnikom Pignattonejem razpravljal o rezultatih razgovorov v Rimu. Baje se je pignatto-ne sestal blizu Rima z neko zelo visoko demokristjansko osebnostjo. Medtem pa se opaža, da Fanfani s svojimi listami v vedno večji meri odnaša kar dobre rezultate z raznih pokrajinskih demokristjanskih kongresov. V Sieni, kjer je v nedeljo osebno govoril,* je njegova lista za izvolitev pokrajinskega odbora zmagala s 3:1, v Cremoni pa so od 30 odborniških mest piejeli fan-famjevci 18, devet jih je odpadlo na Andreottijevo «Pn-mavero«. tri pa na levičarje iz struje «Baza». Ti in prejšnji uspehi v drugih pokrajinah, so Fanfanija očitno zelo opogumili, kar se vidi iz njegovega nedeljskega govora, v katerem je med drugim odkrito napadal svoje bivše prijatelje in napovedal, da se bo ponovno vrnil v borbene vrste s pomočjo svojih novih prijateljev Dejal Je dalje, da ne bo odšel med tako imenovane »veljake«, temveč da bo ostal sredi «živega razpravljanja«, in sicer ne zaradi obrambe 'svojih osebnih idej, temveč zaradi obrambe spoštovanja obveznosti, ki jih je pred majskimi volitvami lani prevzela krščanska demokracija pred volivci. Ni dvoma, da vsebuje ta izjava očitek sedanjemu vodstvu KD in vladi, da volilnega programa ne spoštujeta. Pripomnil je nadalje, da se njegovi »stari prijatelji« pritožujejo, ker mu »novi prijatelji« ploskajo: «Seveua, je dejal Fanfani, okrog mene so danes r.ovi pri jatelji in instinkt me sili, da razlikujem iskrenost prvih in drugih ter da nagradim tiste, ki so se mi približali v nesreči prej kot tiste, ki so se v nesreči od mene oddaljili. Frijatelji se bodo našli v skupni zvestobi do obveznosti, ki smo jih prevzeli nase 25. maja pred našimi volivci: zvestobi v stvareh, zvestobi v političnih smernicah, zvestobi v zavezništvu,« je zaključil svoj govor Fanfani, ki nikakor ne skriva, da so se mu približali zlasti mnogi pristaši levice kot se je približal tudi on njim. Z okrepitvijo fanfa-nijevcev bo brez dvoma oktobrski kongres KD v Florenci lahko prinesel marsikakšno presenečenje. A P. o metanu v Južni Italiji RIM, 22, — Predsednik Mattel je v nekem intervjuju povedal, kako je ENI (Ente Nazionale Idrocarburi) odkrila metan v Južni Italiji, ugotovila obseg ležišč tega plina ter gospodarske in socialne možnosti, ki se odpirajo s tem v zvezi. Po odkritju bogatih ležišč v Padski dolini, ki omogočajo oskrbovanje približno dva tisoč podjetij od tistih, ki izdelujejo avtomobile, do tistih, ki izdelujejo cement, so iz raznih krajev pozivali ENI, naj napelje metan v Južno Italijo, t. j. naj zgradi velik plinski vod. »Mnenja smo bili, je dodal Mattei, da bi zgraditev takega voda bila napaka, ker bi to mnogo stalo in bi znatno zvišalo ceno metana kar bi oškodovalo tako Severno kakor Južno Italijo. Zato so začeli iskati ležišča metana v Južni Italiji in so pri tem uspeli. Ležišče, ki so ga odkrili v Ferrandini, se ceni na deset milijard kubičnih metrov rezerve in bi utegnilo postati eno največjih ležišč metana v Italiji. 2e sedaj je mogoče dobiti dva milijona kubičnih metrov plina na dan, kar je enakovredno 30.000 stotom pre. moga dnevno. Od tega zadostuje ena tretjina za civilno in industrijsko uporabo v pokrajinah Bari in Taranto na podlagi 700.000 kubičnih metrov dnevno. Mattei je zatem izjavil, da nastajajo tudi na Siciliji pomembne možnosti razvoja zaradi ležišč petroleja v Geli. S tem v zvezi je izjavil, da je za vzdrževanje konkurence potrebno zgraditi »evropske in svetovne naprave«. Tudi v Ferrandini, v Lucanii in Apuliji lahko nastanejo veliki kompleksi, ki bodo lahko zaposlili tamkajšnje prebivalstvo in dvignili njegovo življenjsko raven. Neizpolnjene obveznosti Avstrije DUNAJ, 22. — Priprave oblasti na Koroškem na svečano jubilejno proslavo 40. obletnice tako imenovanega »plebiscita« in omalovaževanja pravic manjšine vzbuja negodovanje koroških Slovencev, ki še zmerom pričakujejo,. da bo Avstrija uveljavila njihove zakonite pravice. V tej zvezi «Slovenski. vestnik«, ki izhaja v Celovcu, piše, da so nacionalistične in šovinistične organizacije že prevzele neke obveznosti, da dobi proslava čim bolj množični značaj. »Menimo«, poudarja časnik. «da mora biti glavni cilj tega jubileja končno uveljavljanje pravic, ki so jih svečano dali slovenski manjšini.« Slovenski vestnik potem opozarja na neizpolnjene sklepe pokrajinske skupščine v Celovcu od 21. septembra in pokrajinske vlade od 22. novembra 1921 kakor tudi na določbe saintgermanske mirovne pogodbe, v katerih so dane obljube in jamstva glede enakopravnosti in zagotovitve narodnega obstoja ter kulturnega in gospodarskega razvoja slovenske manjšine. Po drugi svetovni vojni ■— nadaljuje časnik — je morala Avstrija v čl. 7 mirovne pogodbe znova prevzeti obveznosti o za- ?emTp newyorškemu guverner-ščiti slovanske manjšine, s či. mer so najvišji mednarodni druge devize del svojih zalog šterlingov. Toda verjetno je, da bo obdržal večino teh zalog v svoji sedanji obliki. Predstavnik je dodal, da so razgovori v Bagdadu potekali v ozračju »medsebojne dobre volje«, in da je Velika Britanija «sprejela željo iraške vlade«. Nov neuspeh s satelitom «Vanguard> WASHINGTON, 22. — Nocoj ob 21.16 po srednjeevropskem času so v Cape Canaveral, na Floridi, izstrelili tristopenjsko raketo Vanguard s satelitom, ki tehta 10 kilogramov in 125 gramov. Naloga satelita naj bi bila registrirati spremembe toplote med Soncem in Zemljo. Poizkus je organizirala National Aeronautic and Spa-ce Administration (NASA). Prvi dve stopnji rakete, ki tehtata skupno 12.000 kilogramov, poganja tekoče gorivo. Tretjo stopnjo, na kateri je tudi satelit, pa poganja trdno gorivo. Raketa je dolga 22 me. trov. Izstrelitev rakete se je zakasnila za poldrugo uro zaradi neke tehnične napake. Pozno zvečer je NASA objavila poročilo, ki pravi, da »satelit ni odgovoril na znake, ki so jih poslali s postaje Mini-track v San Diego, in se zaradi tega domneva, da ni nastopil krožne poti okoli Zemljo. Na podlagi . dobljenih in formacij se domneva, da ni redno delovala druga stopnja rakete». Znaki, ki jih omenja poročilo, se tičejo poizkusov, da bi stopili v stik s satelitom v trenutku, ko bi moral leteti nad ZDA ob prvem krogu o-koli Zemlje. Menjavanje toplote med Soncem in Zemljo, ki bi jo satelit meril, vpliva na meteorološke spremembe. Te spremembe bi mej-ili s 4 belimi in črnimi kroglicami, ki so postavljene na koncu ene od štirih anten, s katerimi je o-premljen satelit. Povezane z majhnimi elektronskimi termometri, imenovanimi »Thermi-stors« bi štiri kroglice merile: 1. jakost sončnih žarkov, 2. jakost sončnih žarkov, ki se odbijajo od oblakov, ki obdajajo Zemljo, ter od snega, 3. jakost toplote, ki jo izžareva Zemlja. Dr. Verner Suomi, ki si je zamislil poizkus, je izjavil, da I a/ v* t ■ ' -*> - 1 m /v v mm Z:/:.'' Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški si je včeraj skupaj s številno jugoslovansko gospodarsko delegacijo ogledal tržaški velesejem ob priliki jugoslovanskega dne na velesejmu. Na sliki: veleposlanik Javorški v razgovoru s predsednikom velesejma ing. Sospisiom MlIliIHIMIHIIIIIIU11• I• IIItII t■ 11|III | II11III|IHIIIIHI IIIIIII111111IIIII111111 Mi 111111111 IM 111111111111111111 Ul 11• 1111II11a 111• III111II11II11111111IIII11llllllIIIIIIlltM Herter in Mac Millan sta poročala o prvem delu ženevske konference V načrtu ni noben sestanek predsednikov viad zahodnih držav • Herter bo nocoj govoril po radiu • Adenauer ni zadovoljen z zahodnim stališčem LONDON, 22. — Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da ni bi! pripravljen noben načrt, da bi se pred 13. julijem sestali predsedniki zahodnih vlad ali pa njihovi zunanji ministri. Dodal je, da se bodo v tem času posvetovali po običajni diplomatski poti. V britanskih pooblaščenih I-iritanijo in Sovjetsko zvezo zastopajo atomski znanstveniki Panovski, Hulme in Feo-dtrov. Znanstveniki bodo mo-li.li na podlagi zaključkov, do katerih s0 preteklo poletie krogih izjavljajo, da ni pri- j v'-,efski voditelji, da bodo ?-u- p.rišli atom=ki izvedenci, prou-čakovati britanske pobude |‘nin:s,ri',k,° ae b," _pr. I(iti napredovanje znanosti in :a sestanek zahodnih pred sednikov vlad. če pa bi hod n ji mesec delo konference ; tehnike na lem področju, spet nadaljevalo, dosegli spo-1 predsednik Eisenhower ali j ™7'um in odprli pot za konfe’ pa De Gaulle imela v mislih tak sestanek, bi se ga Mac Millan udeležil. Zelo verjetno bo britanski zunanji minister Selwyn Lloyd podal jutri v spodnji zbornici izjavo v zvezi z ženevsko konferenco Danes je Sel-wvn Mac Millanu Ze ob prihodu v London je Selwyn Lloyd izjavil, da je zelo važno poudariti, c’a so teh krogih naslanjajo svoje mnenje na govor Hru.ščeva, ki je med drugim izjavil, da »kljub nesoglasjem so imeli razgovori zunanjih ministrovi pozitiven pomen«. V istih krogih ugotavljajo, da bo konec junija prišel v Lloyd na dolgo poročal v> asbjngton sovjetski ministrski podpredsednik Kozlov, julija pa bo prišel v' Moskvo ameriški podpredsednik Nixon. Njuna obiska bosta nudila pri- bodo imeli sateliti v meteoro-! 1a' ':er n*s0 d°se2li spo-logiji prav tako važnost, kakor j lazuma. 'Po njegovem mnenju mikroskop v bakteriologiji. |.je bilo potrebno prekiniti že-Pri vsakem krogu Zemlje bi I nevsko konferenco, da bi raz-moral satelit zbrati 14.000 raz. i misijah o tem, kar so do se-ličnih informacij. Z 12 krogi i daj storili in da bi poskusil; okoli Zemlje na dan bi sate- I določiti stališče o novi fazi lit v 80 dneh poslal na Zem- ; j-enterence ljo nad 13 milijonov šifriranih 1 zunanji ministri odgodili se- j Ic rnost za nadaljnje razgovo-iisnek v Ženevi, niso pa pre- re. krnili' razprave. Pripomnil je. dr, je razočaran, ni pa obu- števil, ki bi jih morali deši-frirati. -—«»------ Harrimanu zabranjcn obisk Kitajske MOSKVA, 22. — Kitajske oblasti so odklonile vizum biv- činitelji potrdili dokaz, da ni izpolnila obveznosti, prevzetih v saintgermanski pogodbi. Ko časnik opisuje položaj koroških Slovencev, piše da je tako imenovani zakon o manjšinskih šolah na Koroškem odpravil dvojezične šole. »Slovenski vestnik« na koncu poudarja,, da mora Avstrija naposled zagotoviti vse pravice koroških Slovencev. ju Harrimanu, ’«i je želel po . , zaključku obiska v Sovjetski' , 0 . .. .. , .. .... . , „ ptizadevaniu za zmanjšanje zvezi obiskati Kitajsko. Har- V Washmgton.u pa je ameriški državni tajnik Herter poročal Eisenhoiverju o ženevskih razgovorih. Po razgovoru je Herter izjavil časnikarjem, da bo jutri zvečer govoril po radiu in televiziji o ženevski konferenci in o drugih zadevah. Govoril bo po 21. uri (ob 2 po polnoči v sredo). Herter je izjavil da je Eisenhovverju na splošno konferenci ter o riman je to sporočil na kratki tiskovni konferenci v ameriškem poslaništvu v Moskvi. Pekinške oblasti se izgovarjajo, da «ne bi bilo umestno, da bi Harriman prišel v LR Kitajsko spričo sedanjih odnosov med Lr Kitajsko in Z-DA«. Tudi številnim ameriškim časnikarjem, ki so hoteli spremljati Harrimana na Kitajsko, so odklonili vizum. napetosti med Vzhodom in Za-hedon. Ko ga je neki časnikar vpraša! kakšne so možnosti za sestanek na najvišji stopnji s Hruščevom. je Herter izjavil, da za sedaj ne želi o tem govoriti. Pripomnil pa je, da med konferenco zunanjih ministrov niso govorili o morebitni konferenci najvišjih. Po mnenju diplomatskih krogov v Moskvi računajo so- ................................................................................................ Mac Millan na uraden povabil De Gaulla obisk v Anglijo? V kratkem eksplozija trancoske atomske bombe? Akcija Irancoske levice proti podpiranju katoliških šol PARIZ, 22. — Britanski poslanik v Parizu sir Gladwyn Jebb je danes izročil Mac Millanu pismo generala De Gaulla. Vsebina pisma ni znana. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da pismo nima nič skupnega * vprašanji, o katerih so govorili na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi. V pariških poučenih krogih izjavljajo nocoj, da bo De Gaulle verjetno uradno obiskal Veliko Britanijo. Pismo, ki ga je izročil danes britanski poslanik De Gaullu, vsebuje baje tako vabilo. Tudi «News Chronicle piše, da bi pismo, ki ga je britanski poslanik izročil De Gaullu, utegnilo biti »vabilo, naj pride v London«. V uradnih krogih pa še dalje izjavljajo, da nič ne vedo o vsebini pisma, razen tega, da je »dsbnega in ne političnega značaja«. V istih krogih pa do dajajo, da bi De Gaulle sprejel tako vabilo. Francoski minister za oborožene sile Guillaumat je danes izjavil na nekem banketu, da bo »eksplozija francoske atomske bombe pomembna, samo če bo izvršena izključno s francoskimi sredstvi«. Izjavil je zatem, da bo Francija »prav kmalu« imela svojo atomsko bombo, ni pa hotel povedati dneva eksplozije. Zatem je minister izjavil, da bo Francija pred eksplozijo obvestila države Euratoma, države blizu Saharske puščave (Tunizija, Maroko. Libija) in države francosko-afriške skupnosti. Zatem je minister izjavil, da ni nič res, da je spor med Francijo in NATO nastal zaradi tega, ker hoče Francija imeti dostop do tajnosti o atomski bombi. Omenil je Eisenhowerjevo pobudo, da se Franciji dobavi atomski motor za podmornico, obžaloval pa je ,da se ta obljuba ni mogla izvršiti. Pripomnil je, da se pogajanja nadaljujejo. Ob koncu tedna so bila v vsej Franciji zborovanja, na krterih s0 komunistični, socialistični in radikalni predstavniki protestirali proti u-krepom za zvišanje državnih podpor katoliškim šolam. Najvažnejši zborovanji sta bili v Nantesu in Parizu, kjer se ju je udeležilo 50.000 ljudi. Ta zborovanja spadajo v o-kvir kampanje, ki jo je levica začela proti povišanju državne podpore katoliškim Šolam. Pred petimi leti so ta spor rešili s kompromisom, na podlagi katerega plačuje drživa majhen znesek za vsakega učenca, ki obiskuje privatno katoliško šolo namesto eržavne šole. Spor se je spet zaostril, ko je spomladi predsednik vlade De’ge izjavil, da je naklonjen povišanju podpore katoliškim šolam. V Cae-nv je bil 10. maja kongres katoliške šole, na katerem so pripravili program za zvišanje državnih podpor. General De Gaulle se o tem še ni izrekel. Na splošno zvenijo komentarji moskovskega tiska optimistično. ' Sočjetski zunanji minister Gromiko je pred odhodom iz Ženeve izjavil,.; da upa, da se bodo zahodne države postavile na objektivno stališče in da ne bodo delale ovir za sporazum V političnih krogih v Bonnu pa izjavljajo, da morebitno potovanje Adenauerja v London ni aktualno. Trdijo, da se Adenauer zavzema za zahodni sestanek na najvišji stopnji še pred 13. julijem. Medtem socialdemokratska opozicija ostro napada Adenauerja zaradi njegovih izjav dopisniku skupine ameriškega tiska. Adenauer je izjavil da ie Sz dosegla uspehe na ženevski konferenci in da bi stvari potekale povsem drugače, če bi bil Fostei Dulles še živ. Bilten socialdemokratske stranke pravi s tem v zvezi; »Kritika kanclerja Adenauerja se tiče celotoega zahodnega sveta in celo predsednika Eisenhowerja in državnega tajnika Herterja«. V Bundestagu so se danes voditelji parlamentarnih skupin sporazumeli, da ni umestno začeti razpravo o ženevski konferenci, ker se bo ta / kratkem nadaljevala. Skupine menijo, da je dovolj, da zunanji minister von Brenta-no poroča zunanjepolitični komisiji v Bundestagu. Haile Selasi o svojem potovanju ADIS ABEBA, 22. — Etiopski cesar Haile Selasi je v intervjuju, ki ga je dal časniku »Etiopija danes«, govoril o svojem bližnjem potovanju po tujih deželah, na katerem bo obiskal tudi Jugoslavijo. Ko je govoril o ZAR, je Haile Selasi govoril, da veže ti dve deželi stoletno prijateljstvo in opozoril na to, da skušajo zadnja leta od zunaj zasejati razdor med obe deželi. Kar zadeva potovanja v Moskvo, ki je predvideno za 30. junij, je etiopski Cesar poudaril, da pomeni njegovo potovanje primer miroljubnega sodelovanja z deželami z različno politično ureditvijo. — -«»---- Delo izvedencev za jedrske poskuse v Ženevi ŽENEVA, 22. — Danes se je v Ženevi sestala delovna skupina izvedencev, ki ima nalogo proučiti tehnično plat jedrskih poizkusov v višini do 50 kilometrov, ZDA, Veliko Po mnenju ZDA, ki so v septembru izvršile nekaj eksplozij v veliki višini, ni nadzorstvo. ki ga predlagajo znanstveniki, zadostno. Zato bo morala skupina izvedencev znova proučiti razne možno-s), nadzorstva in ugotavljanja eksplozij v veliki višini ter upoštevali pri tem tudi zadnja odkritja na tem sektorju. Delo komisije bi se moralo na.podlagi 'sporazuma zaključiti 29 junija. —«#---- Odstop argentinske vlade BUENOS AIRES, 22. — Argentinska vlada je danes odstopila. Predsednik Frondizi bo ba.ie v kratkem sporočil popolno reorganizacijo svoje vlade. Vsi ministri so odstopili, da olajšajo predsedniku njegovo nalogo. O polnoči po krajevnem času je bil Frondizi še vedno v svojem uradu v predsedniški palači skupno s tremi tajniki za ohorože.ie sile. 7.atom je sprejel poslance svoje stranke, med katerimi je predsednik senata Jose Guido. Novo varčevanje na VARŠAVA, 22. — Na sestanku CK KP Poljske je prvi tajnik Gomulka izjavil, da je treba doseči 20-odstotno zvi-šmje kmetijskega pridelka do leta 1965 v primerjavi z letom 1958 Poudaril je, da so od izvedbe tega načrta odvisni vsi poviški mezd in plač. Gomulka je izjavil, da povečanju potrošnje mesa in kme-tiskih pridelkov na splošno r.e more slediti zvišanje mezd in plač. Zaradi tega bo država m> rala zvišati cene, da zmanjša primanjkljaj, ki ga ima s tem, da kmetom plačuje meso po v:šji ceni, kakor ga plačujejo potrošniki, Dalje je Gomulka izjavil, da bi bilo treba zvišati izvoz kmetijskih pridelkov na podlagi načrta, ki določa, naj bi se kmetijska proizvodnja zvišala zi 11 odstotkov od višine. ki je bila prej določena. Gomulka je pozval ((kmetijski kroge« na sodelovanje in sporočil da bo vlada dala na razpolago 22 milijonov zlotov kreditov. Država se bc obvezala plačati obvezne dobave žita ali krompirja po cenah svobodnega trga. Velik« neurje v LJUBLJANA, 22. — Danes popoldne je bilo v Sloveniji veliko neurje. V mnogih krajih je prišlo do prave plohe. Tako je pri Litiji Sava po-u-šila most. Poleg tega je porušen most na cesti Moravče* Trbovlje. Zaradi velikega dežja je zaruta cesta Trbovlje-Zagorje ob Savi. Hudournik je odnesel del proge in prekinil promet pri Podhumu. Hudournik je odnesel tudi kar pol hiše Karla Dormiča. kovaško delavnico in avtomobiL Danes, TOREK, 23. junija Kresnica Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 21.51 in zatone ob 7.24. Jutri, SREDA, 24. junija Janez Vreme včeraj: Najvišja tempe« ratura 27, najnižja 21.1, zračni tlak 1018,9, pada, veter vzhodnik 10 km na uro, vlaga 73 odst., dežja 0,8 mm, nebo 5 desetin oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,4. r za nevni Izjave veleposlanika FLRJ v Rimu Javorškega Za vsestranski razvoj gospodarskega sodelovanja {Jugoslovanska udeležba na velesejmu je odraz interesov, ki vladajo med obema dr-žavama», je izjavil jugoslovanski veleposlanik Ob priliki jugoslovanskega dne na tržaškem velesejmu, je obiskal Trst tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mi-hajlo Javorški, ki si je ogledal velesejem in obiskal predstavnike tržaških oblasti. Dopoldne je opravil vljudnostni o-bisk pri vladnem generalnem komisarju dr. Palamari, pri tržaškem županu dr. Fran-zilu in veleposlaniku Confalo-nieriju, popoldne pa pri predsedniku tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassiju in predsedniku pokrajine prof. Gregorettiju. Jugoslovanski veleposlanik je posebej dal nekaterim predstavnikom tržaškega tiska obsežnejšo izjavo o velesejmu in o jugoslovansko-italijanskih gospodarskih odnosih. Na vprašanje našega dopisnika, kakšen vtis mu je napravil tržaški velesejem in kakšne so pespektive za nadalnji razvoj gospodarskega sodelovanja v lokalnem tržaškem okviru, je veleposlanik odgovoril: • Prijetno sem bil presenečen zaradi lepo in pregledno urejenega velesejma, na katerem prihaja do izraza razstavljeno blago tako, da velesejem pomeni stvarni doprinos k konkretnem zaključevanju kupčij, kar je nedvomno cilj vsakega velesejma. Zelo mi je tudi ljubo. da je moja država tako aktivno udeležena na velesej mu in da je na tako lep način predstavila svoje proizvode. Jugoslovanska udeležba je odraz interesov, ki vladajo med obema državama za razvoj vsestranskega gospodarskega sodelovanja in to tako z, Italijo v celoti kot tudi med obema obmejnima področjema*. Na drugo vprašanje glede pogajanj o sporazumu za posebne dobave pa je veleposlanik Javorški dejal: • Pogajanja se sedaj odvijajo v Rimu in ne bi mogel naprej povedati nič točnejsega, ker sporazum še ni podpisan. Kot pa sem obveščen, se pogajanja razvijajo in vse kaze, da bo prišlo do zakljucitve vsestransko koristnega spora-zuma». Na vprašanje nekega drugega dopisnika o možnostih nadaljnje krepitve gospodarskega sodelovanja pa je veleposlanik podčrtal, da je prepričan, da še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. Delegaciji obeh držav sta o tem. njnogo govorili na pogajanjih, ki so bila v Beogradu, ko so 24. marca podpisali sporazum o trgovinski pogodbi. Osnovno pa je dejstvo, da se obe gospodarstvi dopolnjujeta, kar predstavlja temelj za nadaljnje plodno sodelovanje. Sedaj smo v razdobju, ko se italijanski in jugoslovanski gospodarski predstavniki dobro poznajo, kar je osnova za že obstoječe zaupanje in za razširitev sodelovanj« na nova področja. Obstaja cela vrsta novih jugoslovanskih proizvodov poleg tradicionalnih vrst blaga, kar vse omogoča, da se sodelovanje razširi. Jugoslavanski veleposlanik je prispel v Trst iz Jugoslavije in se je včeraj ponoči odpeljal v Rim. Volitve v «Aquili» Danes se pričnejo v rafineriji Aquila v Žavljah volitve za obnovitev notranje komisije, ki bodo trajale do četrtka Se isti dan se bo pričelo štetje glasov in zvečer bodo znani rezultati. Skupno število kandidatov znaša 33, od katerih 26 delavcev in 7 uradnikov.. CGIL je predložila 14 kandidatov, in sicer 12 delavcev in 2 uradnika, ostale pa je predložila stara Delavska zbornica. 810 delavcev in uradnikov bo izvolilo 5 predstavnikov delavcev in 2 predstavni ka uradnikov. V sedanji notra nji komisiji so bili 3 predstavniki CGIL in 4 predstavniki CISL (2 delavca in 2 urad nika). Zaradi nedopustnega ravnanja struje CISL v notranji komisiji, ki je često sklepala ločene sporazume z delodajalci so odnosi med obema strujama precej napeti, zaradi česar so utrpeli škodo predvsem delavci Tako znaša v drugih Min Za Cvetko Včeraj so v naše uredništvo in upravo prispeli naslednji novi prispevki; Antonio Lupetin 1.000, družina Mavec (Sv. Ivan) 1.000, R. S. 100, Rozalija in Stefan Leban 500, Jerica Petrič 500, Marija Križman (Opčine) 500, družina Trampuš 1.000, družina Jazbec 500, Marica Kobal 500, Mario Pahor 500, družina Gulič (Opčine) 2.000, A^do Strajn 500. Iz Sv. Križa: Družina Dovšak (št. 323) 2.000, Gizela Košuta (št. 134) 300, Rado Magajna (št. 61) 300, Marija Magajna (št. 312) ISO. Skupno 11.350 Prejšnja vsota 950.950 družbah povprečni tedenski delovni čas 44 ur, v Aquili pa 45 ur. Spomladanska nagrada v drugih družbah znaša za delavce od 32 do 56 tisoč lir, za uradnike pa od 42 do 76 tisoč; v Aquili pa znaša ta nagrada 30 tisoč lir in jo izplačujejo v dveh obrokih. Druge razlike se tičejo periodičnih poviškov, dodatnih doklad itd. 2e teh nekaj razlik v škodo delavcev Aquile kaže, kako nujna je enotnost vseh delavcev vsaj v okviru notranje komisije. Ravno to pa morajo imeti delavci v vidu, ko bodo oddali svoj glas. »»----------------- Stavka uslužbencev Jutri se prične stavka u-službencev bolnišnic po vsej državi in torej tudi v Trstu. Stavka se tiče v Trstu okrog 1.200 uslužbencev. Jugoslovanski dan na velesejmu Sestanek med jugoslovansko delegacijo in predstavniki tržaškega gospodarstva —j---------------4——-1-*—-4 - - - ■» f—-y N, V■> , e* —r-J—r —■ *» >—■*-j- V trgovinski zbornici snf se raztovarjali n trgovinski izmenjavi med obema državama in med obmejnimi področji - Sprejem na jugoslovanskem konzulatu Jugoslovanski dan na letošnjem tržaškem mednarodnem velesejmu se je pričel z uradnim obiskom številne jugoslovanske delegacije. Ob II. uri so se zbrali v jugoslovanskem kolektivnem paviljonu v palači narodov jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški, ki ga ie spremljal generalni konzul v Trstu dr. Žiga Vodušek in drugi člani delegacije; član izvršnega sveta in tajnik za industrijo LRS ing, Viktor Kotnik, član izvršnega sveta in tajnik za blagovni promet LRH Dušan Dra-gosavac, predsednik zvezne zunanje-trgovinske zbornice Rudi Kolak, predsednik trgovinske zbornice Slovenije ing. Viktor Valič, predsednik trgovinske zbornice Hrvaške Dušan Marič, predsednik italijan. sko-jugoslovanske trgovinske zbornice ing. Filip Kneževič, tajnik italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice P. di Salvio, tajnik jugoslovansko- ] pravljali o konkretnih vpraša-italijanske trgovinske zborni- . njih, da se odstranijo vse za-ce Krsto Zončič, poslanec ih preke, da se promet poveča in tajnik ZKJ Albert Jakopič — ! sodelovanje okrepi. Uvodoma Kajtimir, predsednik ljudske- j so zasedanje pozdravili pred-ga odbora Koper Albin Dujc sednik trgovinske zbornice in druge osebnosti. Caidassi in jugoslovanski vele- Visoke jugoslovanske goste poslanik Javorški, je sprejel predsednik veltsej-; Nato pa so pričeli ražprav-ma mg. žjosjusja, v.JJJlfmstvu : Ijati o treh pomembnih vpra-podpvedsednika dr. Paschija, šanjih; o ureditvi vprašanj prisotni pa. sp bili tudi števil- zvezanih z avtonomnim računi predstavniki trlaš.aga go- riom, o spremembi strukture spodar&e§i’ Ačfjetija. Gostje izmenjave in o konkretnih so se najprej zadržali v jugo- predlogih podjetij, slovanskem kbjtktivJeVn pavi- Glede prvega vprašanja so ljonu, kjer je Pil tradicionalni soglasno ugotovili, da se ita-sprejem, nato pa so si podrob- , lijanski uvozniki ne zanimajo no ogledali celotni velesejem- na kakšen račun zabeležijo ski prostor. Opoldne so bili jugoslovanski gostje na svečanem kosilu, ki ga je priredila trgovinska zbornica. Popoldne je bil na trgovinski zbornici zanimiv in ploden sestanek članov obeh italijan-sko-jugoslovanskih trgovinskih zbornic, na katerem so raž- njih kupčije, kar povzroča, da gredo številne odnosno večina kupčij na splošni italijansko-jugoslovanski kliring in da dosega izvršitev lokalnega računa mnogo nižji odstotek. To pomeni škodo za druga obmejna podjetja, saj je lokalni sporazum točno uravnovešen in bi llllllllllllUlllllllltllMIIHIIIIIllllllllHHIIIIHIIIinillllllinillllllllllllUlUlllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllillllllUlllIllMllllllUtllllllllllllllllllllHHlIllIlllllllllllllllllllllllllllU Razširitev borbe za izboljšanje mezd Upravni uslužbenci pomorskih podprli sahteve pomorščakov s družb stavko Včeraj so napovedali 24-ur-no stavko tudi upravni uslužbenci plovnih družb ter s tem dokazali konkretno solidarnost stavkajočimi pomorščaki. Pri Tržaškem Lloydu je stavkalo 97 odstotkov uslužbencev, pri «Adriatici» 92 odstotkov, pri «Italiji» pa 61 odstotkov, ker se ni pridružil stavki sindikat funkcionarjev. Včeraj zjutraj je bilo na sedežu stare DZ zborovanje pomorščakov, ki ga je priredil koordinacijski odbor sindikatov. Prvi je spregovoril dr. Teiner, ki "je orisal spor in razvoj položaja. Nato pa so spregovorili predstavniki vseh sindikatov, ki so poudarili, da se bodo borili do kraja. Zatem se je razvila diskusija, v kateri so vsi pomorščaki zahtevali, naj se borba nadaljuje, dokler ne bodo možna pogajanja, ki bodo obetala konkretne rezultate. .Pomorščaki so oklenili, da »e bodo borili do kraja - Kovinarji prenehali uadurno delo - Nadaljevanje stavke bančnih uradnikov Opoldne pa je šla delegacija čas. 27. t. m. pa bo v Trstu pomorščakov k poveljniku pristanišča, da bi zvedela, na kakšen način najemajo stavkokaze, s katerih pomočjo ladje ponoči «bežijo», kot se je zgodilo z ladjama «Leme» in «Piave». Poveljnik pa je pomorščakom odgovoril, da brodarji in pristaniško poveljstvo izvrši ukaz. Tržaška federacija K.PI, pa sporoča, da je poslanec Vida-li interveniral pri ministrih za trgovinsko mornarico in za državne udeležbe ter zahteval, naj se preneha pritisk na pomorščake, izsiljevanja in podobne kršitve ustavnih določil o sindikalnih pravicah delavcev. Včeraj se je pričela tudi v Trstu borba kovinarjev, ki so prenehali opravljati nadurno delo. Vsi delavci so se zato nadurnega dela vzdržali. Ta akcija bo trajala za nedoločen HIIHIllllllllllllllllIlHimHIIIIUIIIIIHIIIMIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItllllllllllllHIHIIIIIlimUlM Na pobudo Kmetijske zadruge v Trstu 15. in 16. avgusta kmečki tabor na Opčinah Verjetno bomo na taboru videli tudi razstavo kmetijskih strojev, pripomočkov, gnojil, semen, domačih vin itd. Izvedeli smo, da Kmetijska zadruga v Trstu namerava prirediti v soboto 10. in nedeljo 16. avgusta kmečki tabor na Opčinah. Podroben načrt ni še znan, verjetno pa bomo videli razstavo kmetijskih strojev, pripomočkov, gnojil in semen, vrtnarsko razstavo, pokušnjo ih prodajo izvrstnih domačih vin itd. Prav gotovo bodo prireditelji poskrbeli tudi za pristno ter prijetno zabavo in razvedrilo. Pobuda Kmetijske zadruge je vse pohvale vredna, saj take prireditve na našem področju še ni bilo. Kmečki tabor bo brezdvomno zelo koristen, ker bo zadruga prikazala kmetom, kaj vse jim lahko nudi, poglobila in utrdila bo stike s kmeti našega področja ter s sorodnimi ustanovami iz sosednih krajev. Obiskovalci, tako domači in tuji gosti, pa bodo lahko spoznali naše kmete in odlično kakovost tukajšnjih kmečkih pridelkov. Na ta ali oni način bodo verjetno zastopani razni pridelki od miljskih hribov do nabrežinskega Krasa. Tabor bo imel globlji pomen, ker bo valoriziral naše kmetijstvo, prikazal njegovo sedanje stanje in možnosti razvoja. V kmetih, zlasti pa v kmečki mladini, bo utrdil samozavest in ljubezen do zemlje. Ob priliki tabora se bodo srečali kmetje iz vseh predelov našega ozemlja; živinorejci, vinogradniki, vrtnarji se bodo pogovorili o svojih zadevah in izkušnjah. Prišli bodo prav gotovo tudi gostje iz drugih krajev, kmetje in strokovnjaki, ki bodo od bliže spoznali naše kraje in kmete, naše kmetijstvo. Prepričani smo, da bo to dobro seme in da si bodo kmetje, kakor tudi meščani želeli, da se taki tabori prihodnjih letih ponavljajo. — «1—— Skupno 962.300 Prispevke sprejemata: Uredništvo Primorskega dnevnika. Trst, Ulica Montecchi 6, tel 9380* in 9463*. Uprava Primorskega dnevnika, Trst, Ulica sv Frančiška št. 20, tel. 3733* Po vaseh nabirajo prispevke tudi prosvetna društva. Poslanci KP1 za okrepitev podjetij IR1 Med razpravo o proračunu ministrstva za državne udeležbe so poslanci komunistične partije Franco, Vidali in Beltrame predložil poslanski zbornici resolucijo, v kateri navajajo krizo, ki vlada v pod. jetjih IRI na tržaškem področju in v goriški pokrajini ter možnost, da se nekatera podjetja celo ukinejo, kar bi bilo naravnost usodno, ker živi od dela v teh podjetjih velika večina delavstva. Resolucija opozarja na važno nalogo pospeševanja gospodar, stva, ki jo imajo podjetja IRI ter obvezuje vlado in pristojna ministrstva, naj sprejmejo organičen načrt za okrepitev in razvoj podjetij IRI ter naj poskrbijo za izdatna naročila, tako da se zaposlijo hrezpo-selni in suspendirani delavci. Predvsem so nujni ukrepi, da se zagotovi proizvodna kontinuiteta treh tovarn CRDA v Tržiču (OMFA, OE in ladjedelnic), Safoga v Gorici in železarne ILVA v Skednju. V primeru obnovitve naprav bo treba določiti prejemke delavcev, ki jih bodo morali suspeij-dirati, sporazumno s sindikati. Končno poudarja resolucija, da se z modernizacijo naprav in z morebitno spremembo proizvodnje število delovnih mest ne bo smelo skrčiti. «»-------------------- Nesreče na delu 40-letm Romano Ukmar., stanujoč v Ul. Concordia 11, je bil včeraj zaposlen v novem pristanišču, ko mu je padla na glavo deska, ki so jo delavci postavili, da bi po njej spuščali bale papirja. Ukmar ima več poškodb na glavi, zaradi česar se bo moral zdraviti od 6 do 10 dni. 47-letni Anselmo Rambaldi iz Ravenne je bil kot uslužbenec podjetja Marini iz Ravenne* že nekaj dni zaposlen v Trstu, in sicer v čistilnici petroleja Esso Standard. Včeraj ga je med delom zadel v glavo kamen, ki se je skotalil s hriba. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na kirurškem oddelku. 10 - 20 dni se bo moral zdraviti na kirurškem oddelku 38 letni Bruno Stoka iz Gabrovca št. 43, ki je zaposlen pri gradnji novih stanovanjskih hiš v Križu (pri morju). Včeraj je med delom po neprevidnosti vtaknil roko v električni stroj, ki mu je poškodoval prste leve roke. 24-urna stavka kovinarjev Poleg tega traja pri nas še vedno spor v podjetju AFA. Včeraj so se delavci sestali na enotni skupščini, na kateri so jih sindikalisti obvestili, da noče podjetje sprejeti njihovih zahtev po izboljšanju mezd Danes ob 14.30 se bodo delavci ponovno sestali na skupščini. Sinoči pa je bilo na Trgu Garibaldi zborovanje CGIL. Prvi je govoril sindikalist Gerli, ki je pobil trditve delodajalcev, da so vse sedanje stavke politične. V resnici gre za mezdna izboljšanja, do katerih imajo delavci vso pravico, in ki bi prispevala tudi k povečanju potrošnje, kar pomeni tudi povečanje proizvodnje. To pa bi bilo v _ korist vsem slojem, kj živijo od dela. Za Gerlijem je govoril organizacijski tajnik Calabria, k-i je dejal, da se sedaj bori v Italiji okrog 2 milijona delavcev ter da skušajo ravno monopoli spremeniti mezdno borbo v politično. To pa je dokaz, da so največji nasprotniki napredka italijanskega gospodarstva ravno monopolisti, ki povzročajo s svojo trmo milijardno škodo gospodarstvu. Stavka bančnih uradnikov se še vedno nadaljuje in sindikat sporoča, da se je udeležuje velika večina uslužbencev. Skupščine v krožku v Ul. Pellico se je udieteiilo- veliko štdvilo' uslužbencev, katerim so ^indikajni votjitelji ponovno orisali položaj In vzroke spora ter poudarili, da nosijo vso odgovornost za posledice ravnateljstva, ki nočejo sprejeti upravičenih zahtev uslužbencev. Pri svojih zahtevah so sindikati upoštevali dejanske možnosti kreditnih zavodov, ki imajo velike dobičke. Na skupščini je spregovoril tudi tajnik stare Delavske zbornice Pinguentini, ki je dejal, da je stavka popolnoma apolitična ter da so jo vsi sindikati proslasili enotno, potem ko so delodajalci zavrnili mezdne in normativne zahteve. Sindikat je v svojem poročilu poudaril, da se stavka nadaljuje ter da so se na skupščini vsi uslužbenci izrekli za nadaljevanje borbe, dokler ne bodo ugodili njihovim zahtevani. Dapes ob 8.30 bo zopet kigpšpi^i*. it g t Donota 8. Nadalje so jz I ne, Elio Cicognani, Felice Gat-tfj Rento Valenti, jtgrio San-iara, Silvij Ko-I Livno) A- vS. zzre- so šimo- povečani uvoz nujno privedel tudi do povečanega lokalnega izvoza. * Glede strukture uvoza in izvoza so ugotovili, da je bil napravljen z novo trgovinsko pogodbo pomemben korak naprej in da sedaj ne gre toliko za formalne zapreke kot za konkretno izkoriščanje možnosti, kar zavisi v prvi vrsti od aktivnosti in prizadevnosti podjetij. Vendar pa bi se tudi na tem področju lahko še mnogo napravilo, v prvi vrsti z razširitvijo list na nekatere nove proizvode, ki jih lista ne obsega in torej z nadaljnjo liberalizacijo zunanje trgovine. Jugoslovanski in italijanski predstavniki so nato navedli vrsto konkretnih vprašanj in so med drugim italijanski podjetniki zlasti izrazili željo, da bi bili možni kombinirani posli tudi k okviru lokalnega sporazuma. Med drugim je bilo tudi govora o zastopstvih. Ob zaključku so soglasno u-gotovili, da se obmejni trgovinski promet iz leta v leto veča, kar govori o stvarnih potrebah, zaradi katerih je tudi prišlo do posebnega sporazuma. O prometu je bilo govora na vrsti sestankov mešane zbornice in so sedaj vsa vprašanja že dobro poznana. Sklenili so, da bodo o njih nadalje razpravljali in sprejeli konkretne sklepe na prihodnjih sestankih, do katerih bo prišlo v kratkem. Ob J8. uri je generalni konzul dr Ziga Vodušek priredil v prostorih konzulata tradicionalni sprejem, ki je kot vedno potekal v izredno prisrčnem in Diijateljskem vzdušju, Sprejema so se udeležili skoro vsi že omenjeni člani jugoslovanske uradne delegacije, najvišji predstavniki tržaških, goriških in videmskih oblasti, gospodarskega, kulturnega in političnega življenja. Med' drugimi smo opazili: vladnega generalji^ga komisarja dr. Palam'aro, prvega predsednika prizivnega sodišča dr, Sasolija, goriškega prefekta Nitrija, indijskega veleposlanika Khub Chanda in celotni konzularni zbor v Trstu, poveljnika posadke generala Vi-smaro, predsednika pokrajine prof. Gregorettija, tržaškega župana dr. Franzila, poveljnika karabinjerjev polkovnika Meleja, kvestorja dr. Butti-glioneja, predsednika in tajnika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassija in dr. Addo-batija, člane predsedstva tržaške delegacije italijansko-ju-goslovanske trgovinske zbornice dr. Vatto, Kocjančiča, Košuto, predsednika Slovenskega gospodarskega'združenja Svag-lja, opolnomočenega upravnika CRDA ing. Carnevaleja univerzitetna profesorja Luz-zatta Fegiza in Giorgia Ro-letta, predsednika in podpred- Avstrijski filmi v okviru velesejma Ko gre že za tradicionalno prikazovanje avstrijskih filmov ob vsakoletnem tržaškem velesejmu, bi res ne imelo posebnega smisla spuščati se s preveč kritičnimi merili k tem filmom. Vendar moramo reči, da bi le radi kdaj videli kak lep in dober avstrijski film 'tudi v okviru velesejma. Ce je predstavnik avstrijskega združenja filmskih izvoznikov izjavil, da uAvstrija letos ne kaže proizvodov prave in resnične filmske umetnosti (tudi v preteklih letih jih ni, naša pripomba), pač pa zelo dobro izdelane filme, ki jih bo italijanski filmski trg lahko (bsorbiral«, potem moramo takoj reči, da je v tej izjavi tudi kak slab račun. Po našem mnenju se bo )Um, ki smo ga včeraj videli («Huzarski manevru), kaj težko plasiral na italijanskem trgu. Saj se tudi nima s čim uveljaviti, ko ni ne umetniško delo, ni zabaven (to, kar se mogoče Avstrijcem zdi zabava, je za nas neskončni dolgčas), ni originalen in ne more se ponašati z dobro igro. Le kaj bodo pri avstrijskem filmu počeli, ko bo Paul Horbiger umrl ( mu pa želimo še mnogo srečnih let; le da bi bilo za avstrijski film bolje, če bi jih preživel v pokoju). In je res nemogoče rešiti se pisanih uniform, oberstov in erchercogov? Zal nas nista zadovoljila niti dva dokumentarna filma, ki smo ju včeraj videli. Vsako leto moramo gledati konje in špansko jahalno šolo; tudi včeraj so nam ze servirali precej konj. Videli smo pa tudi nekaj Gradca; dokumentarij bi pa bil lahko znatno boljši, če ga ne bi spremljala nepotrebna in že kar pretirano na-itma in nemogoča zgodba s pobeglo papigo . Človek je lepega filma vedno vesel in se ne vpraša, od kod prihaja. Gotovo bi bili veseli tildi avstrijskih filmov, če bi bili dobri, tako pa... Razpis ta prijave’'* za vstop v Dijaški dom v šol. letu 1959-60 1. Vsi dijaki, srednješolci in visokošolci, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1959/60 v Dijaški dom, bodisi kot redni ali kot zunanji gojenci, se morajo prijaviti upravi Dijaškega doma na posebni tiskovini. 2. Tiskovino za prijavo dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarroti 31 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11. 3. Prijave za vstop v Dijaški dom se bodo upoštevale do dopolnitve razpoložljivih mest v strogem vrstnem redu kot so bile vložene. 4. Kandidati, ki ne morejo plačevati celotne vzdrževalni-1 sednika združenja lesnih trne, naj naslovijo na Dijaško g0Ycey dr. Gunalachija in dr. Matico posebno prošnjo za po-! Spinottija, predsednika vele- . ... ____. , . . . . sejma ing. Sospisia, predsed- delitev podpore kot je razvid- nika slovenske gospodarsko-no iz razpisa Dijaške Matice, kulturne zveze dr. Jožeta De- 5. Vsa ostala pojasnila daje- klevo, predsednika in tajnika ta uprava Dijaškega doma in SPZ ter številne predstavnike predsedstvo Dijaške Matice kulturnega in umetniškega živ-vsak delavnik od 9. do 12. ure. ljenja Slovencev v Trstu, predsednika združenja trgovcev na Uprava drobno dr. Zigiottija ter dru- Dijaškega doma ge osebnosti. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiii Mokra cesta in neprevidnost povzročila več prometnih nesreč 29-letni Mauro Carlo Ruggi, I iz Ul. Coppa 1, se je včeraj doma iz Genove in 31-letni nič hudega sluteč vozil s svo Mario Crevatin, stanujoč v Ul. jo vespo proti Drevoredu Ges <-M j H o Delavskih zafa£ah\ Montecchi 9, sta si hotela včeraj privoščiti kratek izlet. Izposodila sta si avto, s katerim sta se namenila v Sesljan. V bližini križišča pri Sesljanu pa je avto, zaradi mokre ceste, zdrsnil in se prevrnil, pri čemer sta dobila tako Ruggi kot Clevatin jjvjč ran. Ruggi $e bo mj>ril £dja#iti zarpdi.p§*odo-(rabe Hrbtenice in* desne * noge do 30 dni. Crevatin pa za-ra 12,10 Za vsakogar nekaj; 1*-’ter svetu kulture; 12.55 Orke Jackie Gleason; 13.30 Glasba. Pjj željah; 17.30 Plešite z nami; ‘“j Z začarane police; 18.10 S m nični koncert orkestra Slov6" filharmonije; 19.10 Utrinki «*• nesti in tehnike; 19.30 pes}Jt;,ter ba; 20.00 Šport; 20.30 Ork»f VVerner Mueller: 21.00 Oblet tedna; 21.15 Bedrich Sm«*« »Prodana nevesta«, komična Ejj ra v 3 dejanjih, 3 dejanje; L met nos. in življenje - « {er. ska dramska sezona«; 22.2« ■ t ne melodije; 23.00 Henry Le in njegov Dbdeland ansam 23.30 Nočni ples. TRST jte 11.00 Prokofjev: Scythian » . op. 20; 12.30 Glasbeni anw‘ 17.30 Pozabljene melodije; ^ Koncert komornega orkestra j-Scarlatti«; 19.20 Pesmi s neapeljskega festivala; 21.00 v ^ r.jena garnizija — igra * dejanjih. II. PROGRAM d> 10.00 Zeleni disk — Pe5,tr „na poldanska oddaja; 14.00 On, j). in tretji; 15.00 Glasbena ob««" 16 00 Tretja stran; 18.00 Aie der Puškin: «Dubrovski», r“' ,er druga oddaja; 19,00 Igra pod vodstvom Dina 01>vie 21.00 «11 Gonfalone«. KOPEH .03O, Poročila v italijanščini: 17 15, 19.15 22.30. „ n30, Poročila v slov.: 7 30. 15.00 5.00-6.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za ouj--jutro; 7.40 Glasba za dobr?nciaS- ' iJKrneu tijski nasveti; 13.45 . ^‘Sfenjej oper; 14.30 Sola in ziy= 30 Z 14.50 Glasbena medigra; m- po narodno pesmijo in plesoy pj,; domovini; 16.00-17.00 Prenos 17 00 Mambi Edmonda RoS‘,iva i* Filmska glasba; 18.00 Kron ^g(o jugoslovanskega življenja. 'gi Simfonični koncert; 19.00 &t,eSca-ritmi, igra orkester Leal 2.15 dor; 19.30-22.15 Prertos Igra kvartet Benny uoo 22.40 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 202,1 m. 217;JL «00, Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 10.00, 13.n, 15.00 17 00, 22 00. 22.55 ntfO- 8.05 Lahka glasba; 8.20 za an-■ — AridJelka Martič^ ^ Prenos RL; o „ jutro* 2.00 Glasba po željah; 12,5° Kmt-ba po željah (II. del);, l3-*,k| d OD VČERAJ DO DANES C RAZNA OBVESTILA si, ko mu je nenadoma prečka la cesto deklica. Čeprav je takoj zavrl, je Cappellina ven darle podrl deklico na tla in pri tem tudi sam padel. Med tem ko se je deklica takoj pobrala in zbežala ter se ne ve za njeno ime, se je moral Cappellina zateči, v glavno bolnišnico, kjer so mu ugoto-levj nogi. *## vili poškodbe na levi roki in Sinoči so pripeljali v bolnišnico 38-letnega Stellia Zucco, stanujočega v Ul. D’Alviano 17 in 51-letnega Camilla Bles-sana, stanujočega v Ul. Doda št. 3. Prvi ima poškodovano čelo, drugi pa nos, obrv. in desno roko. Zucca je vozil s svojo vespo po Ul. Doda, ko je nenadoma trčil v Blessana, ki mu je vozil nasproti s svojim kolesom. Občni zbor Glasbene Matice v Trstu. Glasbena Matica bo imela svoj redni letni občni zbor 24. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29. # * * Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine priredi v nedeljo 28. t. m. v Nabrežini mladinski dan. Spored: Dopoldne športna tekmovanja; popoldne kulturni spored, kateremu sledi ples. , • * # # Prosvetno društvo »Skedenj« bo počastilo jubilej svojega rojaka Ivana Grbca s proslavo, ki bo danes dne 23. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Roma 15. Vljudno vabljeni vsi. # * * Odbor Društva slovenskih umet. nikov vabi člane, naj se udeleže počastitve člana komponista prof. Ivana Grbca ob njegovi 70-letni-ci, ki bo danes 23. junija ob 20.30 v Ulici Roma 15. «»-------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. in 22. t. m. se je v Trstu lodilo 13 otrok, umrlo je 24 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRILI SO: 66-letna Antonia Pikaunik vd. Ceket, 36-letni Mario Longo, 84-letnt Masaniello Giostra, 52-’letni Rudolf Uršič, 81-letna Valeria Herzog vd. Roma- r.in, 90-letna Apollonia Apollonio vd. Paliaga, 89-letni Aurelio Po-lacco, 62-letna Costanza De Ros-s> vd. Beorchia, 68-letni Giuseppe de Candussio, 73-letni Lodovi-co Trubic, 65-letni Giovanni Sairi 74-letni Antonio Misdaris, 69-let na Teresa Sivi, 56-letna Amedea Clemente por Rigano, 74-letni Pietro Crusvar, 77-letna Antonia Lapresa vd. Liuzzi, 78-letna Linda CaVezzo vd. Zago, 78-letna Adele Trombin, 50-letni Giuseppe Tuiaoh 80-letna Elvira Pattay vd. Pistotnig, 54-letna Alessandra Crevatin, 67-letni Giuseppe Bo-nacorso, 82-letna Rosa Tullio vd. Borgnolo, 46-letni Antonio Rado-vaz. «»— NOČNA SLUŽBA LEKARN Ali’Alabarda, Istrska ulica 7; De Lettenburg, Trg Sv. Ivana 5: Piaxmarer, Trg Unitd 4; Prendl-ni Ul. Tlziano Vecellio 24; H ara. baglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. «»-------- Valute Milan 1 Rim | Zlati funt 5900.— 6100,— Marengo 4325.— i 4425.— Dolar . 617.— | 621 — Frank franc 123.— 126 — j Frank švic. . 142.50 144.— Sterling 1725.— 1750 — Dinar 80,— 82,— | Šiling 23.75 24.25 1 Zlato .... 702.— 704 — 1 Zah n marka 147.751 148.75 1*11 ID ponovno nastopa na tržaškem velesejmu in Vam nudi visokokvalitetna štajerska in primorska vina • kranjske klobase - Union pivo OBIŠČITE NAS! Tržačani se zbirajo na tržaškem velesejmu pri «¥IMO KOPER” ki jim nudi: PRISTNA ISTRSKA VINA-KABERNET - BORGO-NJO- REFOŠK - MALVAZIJO in kranjske klobase Zastopnik v Trstu: Dr. Z. SIMONIČ, Ul. Cologna 45 - Tel. 50-754 ke dantov posinovljenec; Bernard: Partizanski doku" ^ 9.00 Pozdrav kongresu 2K®’ Prenos otvoritve kongresa ]a5- 13.15 Obvestila in zabavna s^j. ba; 13.30 Majhen koncert jo sta Uroša Prevorška; 13.50 “Lj,; pihalne godbe naših 14.10 Jugoslovanske zbpj ^30 na motiviko iz NDR, ^ Prireditve dneva; 14.35 Nas ,fl. slušalci čestitajo in pozdr® « jv- 15.15 Lahka glasba; 15.30 BI« nič: Simfonija dela (orkestc ga. venske filharmonije diris>r, n> mo Hubad); 16.00 Novos' a. knjižni polici: Ljubljana v n3r-li; 16,20 Borbene in revoluci v; ne pesmi jugoslovanskih na % 17.00 Rezervirano za PJf 19.30 zasedanja kongresa ZKo, r0v-Kadijski dnevnik: 20.00 ju-ske skladbe v izvedbi zna n goslovanskih zborov; 2°.30 mače zabavne glasbe; jVot^ne ži, kaj- znaš! (Prenos iz ", Gospodarskega razstavišča' gi. vmes Poročila in vremens* ^je! poved; 22.30 Zabavne hie' s|. 23.10 Plesni zvoki; 23.35 Pa javir vic: Suita za klarinet m — Josip Slavenski: Sa sej . RTV JUGOSLAVIJA K<,n- 10.00 Prenos otvoritve U.kveO1' gresa Zveze komunistov ® je iz velike dvorane unio‘K ^ Ljubljana; 20.00 TV obzorn Ljubljana; 20.15 Revolucij ^ val od 1914. do 1920. kumentarni film — L/u set3 20.30 Pokaži, kaj znaš!, ^veiiK' javna oddaja — prenos ‘J -sta dvorane Gospodarskega sča — Ljubljana. TELEVIZIJA ,_no (ft 14.00 Šolska oddaja; ‘I/Votil’' daj-a za otroke: 18.30 c.if- i-aja za oiroKe; 10- ,- nV 18.45 Odgovor za vas; 19 “"i0v5rj fonični koncert; 19.40 Pus^ij« ne slavnih del; 20.10 V . {F-20.30 Poročila; 21.00 «DU*L t* vek«, originalna predstav« jgf» levizijo v dveh delih; 22. ^ ptr orkester Gianni Ferrio; zaročila. MALI OGLAS* 23j ^ MOTOGUZZI: «La O&L Granturismo« Je motoCiKe goniti lastnosti. Novi tovorni o« 5 stotov. Ufr* coli. cikel »Ercollno« te zastopstvo Cremasv--Ul F. Severo 18, tel 389" ■ RUDI URSIC 21. t. m. nas je za pustil paš Žalostno vest spor o č ^ v na, mati, brata, sestre ostali sorodniki. Pogreb nepozabneg« Sj6-,v nika bo danes 23. t. ib- j^in1 iz mrtvašnice glavne nice, «A'h/ Družine: URSIC in NEKAJ PODATKOV O ITALIJANSKI UČEČI SE MLADINI Na univerzah promovira vsako leto 5000 odvetnikov in 4000 profesorjev Pri skoraj istem prebivalstvu ima Anglija trikrat manj visokošolcev Ob koncu šolskega leta sij letu 1948-49 jih je končalo peti oglejmo nekoliko italijansko šolo. Letos je šolo obiskovalo 7 milijonov učencev, 1,- j- 14 odst. vsega prebivalstva dežele. Od tega je v preteklem šolskem letu 4,795.225 učencev obiskovalo osnovno šolo, 584,999 srednje šole, 560.910 strokovne šole, 73.368 učencev tehnične šole in poklicne zavode, 297.270 licej in učiteljišče, 254.525 tehnične zavode in 35.419 učencev umetnostne šole ir. zavode. Na univerzah je bi. la vpisanih skupno 22.820 visokošolcev. V osnovni šoli, ki ima seveda največ učencev, se je od leta 1948 do danes zvišalo število učencev za nad 300.000, hkrati pa se je povečalo tudi število učiteljev, t. j. od 154.256 v letu 1948 na več kot 180.000 v letošnjem letu. Število repetentov je od 1,014.525 v letu 1945-46 padlo na nekaj več kot 500 tisoč v preteklem šolskem letu. K temu zmanjšanju je zlasti prispeval novi zakon, na temelju katerega se more ponavljati samo drugi in zadnji razred osnovne šole. Vsekakor pa imamo vsako leto visok odstotek tistih, ki se ognejo šolski obveznosti, hkra. ti pa je nizek tudi odstotek u-čencev, ki dovršijo osnovno šolo: od 100 učencev, vpisanih v prvi razred osnovne šole v IIIIIIIIIIII1IIIIIIH1IIIIMI1IIIMIIIMHIIIIIIIIIMIII Razstava bodočnosti RIM, 22 — Ob prisotnosti n.inistra za pošto in telekomunikacije Giuseppa Spatara se v kongresni palači EUR zcčenja šesta mednarodna razstava jedrske elektronike in kinematografije in hkrati mednarodni kongres elektronike, kateremu prisostvuje nad 500 znanstvenikov in strokovnjakov iz vsega sveta. Po po-zniavu udeležencev bo spregovoril minister Spataro. Ministrovemu govoru bo sledilo poročilo prof. Algeria Marina, predsednika višjega tehničnega sveta za telekomunikacije. Prof. Algerio bo govoril o temi «Panorama elektronskega napredka». Po njem bo govoril prof. Marino Gozzano, direktor nevropsihiatrične klinike v Rimu o temi »Uporaba elektronskih zdravil s posebnim poudarkom na funkcije živčnega sistema». Nadalje bo na vrsti še predavanje glavnega tehničnega direktorja RAI-TV Sergia Bortolottija, ki bo govoril o »Sistemih optične in magnetične registracije televizijskih programovs- Doslej je šesto mednarodno razstavo elektronike in kinematografije obiskalo nad 100 tisoč oseb. Posebno zanimanje vzbujajo pri občinstvu aslronavtični poizkusi in poiz- razred komaj 57; od 100 vpisanih v prvi razred v letu 1951-52 pa je doseglo peti razred le 66 učencev. Poleg tega pa je po zadnjih podatkih še vedno okrog 2 milijona nepismenih. Zanimiva okoliščina je, da je število učencev zasebnih osnovnih šol zelo majhno: nekaj nad 300.000, to je komaj 8 odst. obiskovalcev državnih šol Srednje in strokovne šole, ki bi morale predstavljati obvezno šolo za otroke od 11. do 14. leta, je obiskovalo 1,145.205 učencev. Učenci srednjih šol (584.995) presegajo število u-čencev strokovnih šol (560.210). To pa zaradi tega, ker je število zasebnih srednjih šol znatno, medtem ko je število zasebnih strokovnih šol zelo majhno. V zasebnih srednjih šolah je bilo vpisanih 122.350 učencev, v zasebnih strokovnih šolah pa komaj 43.200 u-čencev. Največ učencev ima srednja šola v pokrajinah srednje in južne Italije, medtem ko je na Severu, kjer je večja možnost zaposlitve v industriji, večje število učencev na strokovnih šolah. Pri tem je treba omeniti še okoliščino, da se v srednji in južni Italiji večina odloči za to vrsto šole, ker se poteguje za namestitev v državni službi. Upoštevajoč število učencev, ki zaključijo osnovno šolo, pri. demo do ugotovitve, da nad 400.000 otrok ne nadaljuje s šolsko izobrazbo. Sole druge stopnje (licej, u-čiteljišče, tehnični zavod) je obiskovalo 551.795 učencev, kar je manj kot polovica učencev, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo. Od teh je 152.740 obiskova. lo klasični licej, 53.950 znanstveni licej, 90.590 učiteljišče, 254.525 pa tehnični zavod. Število dijakov na učiteljiščih je znatno večje kot so možnosti namestitve: vsako leto imamo nad 22.000 novih učiteljev, medtem ko se na podlagi natečaja nastavi vsaki dve leti komaj 6 do 7 tisoč novih učiteljev. Tudi kar zadeva klasični in znanstveni licej, velja pravilo, da se za klasični licej odločijo pretežno na Jugu, medtem ko se Sever raje odloči za znanstveni licej in šole tehničnega značaja. Na tehničnih šolah je porazdelitev naslednja: na trgovskih tehničnih zavodih (trgovska a. kademija) in zavodih za geometre 157.413 dijakov; na industrijskih zavodih 53.193 dijakov; na pomorskih in agrarnih šolah nekaj nad 9000 gojencev, medtem ko je bilo na ženskih tehničnih šolah komaj kakih 1000 gojenk. V primeri z letom 1950-51 se je število dijakov na šolah druge stopnje povišalo za da se — spričo rastočih potreb industrije — občuti pomanjkanje absolventov takih šol. Pri tem pa ne gre za tako ali drugačno usmerjanje mladine, ampak za okoliščino, da v I-taliji primanjkuje tovrstnih šol, ki jih je v vsej deželi komaj 75. Vsako leto morajo zaradi tega desettisočem odkloniti prošno za vpis v tovrstno šolo. Vsako leto imamo 4000 diplomiranih industrijskih izvedencev, knjigovodij pa kar 15.000! Tudi agronomskih izve. dencev je zelo malo: komaj 1000. Na višjih srednjih šolah (gimnazijah) je nad 60.000 dijakov, medtem ko jih na realkah ni niti 20.000. Oglejmo si še število visoko, šolcev, ki jih je V Italiji kar 222.820. Anglija, ki ima približno isto število prebivalstva m kljub temu da ima skoraj za cel milijon dijakov srednjih šol več kot Italija, ima le 82 tisoč visokošolcev, t. j. komaj eno tretjino italijanskih visokošolcev. To okoliščino je predvsem pripisati dejstvu, da v Italiji obstajata le dve mož- nosti: ali postati doktor ali se zadovoljiti z diplomo višje srednje šole, medtem ko v drugih deželah obstajajo univerzitetni tečaji profesionalne, ga značaja, ki izdajajo diplome. Vodijo seveda visokošolci pravne fakultete (48.000); sledijo jim ekonomska in trgovska fakulteta (okrog 40.000), filologija in literatura (35.000), matematične, fizične in prirodoslovne vede (33.000), medicina in kirurgija (26.000), inženirstvo (7000), nato pa vse ostale z manj kot 6000 visokošolci. Zelo visok je odstotek žensk na raznih fakultetah: 80 odst. na fakulteti za literaturo, 62 odst. na filozofski, 50 odst. na farmakološki, 34 odst. na matematični, 20 odst. na fakulteti za politične vede, 17 odst. na pravni, 16 odst. na arhitekturni in 11 odst. na fakulteti za statiko. Vsako leto promovira za doktorja nad 20.000 visokošol. cev: 5000 doktorjev prava, 4000 profesorjev, 3000 zdravnikov, nekaj manj kot 2000 inženirjev. * Glasbenik Ivan Grbec sedemdesetletnik Skrajna varčnost — bi mogli imenovati gornjo sliko. Vendar si ne smemo misliti, da sta opici po naravi tako varčni. Preden sta se naučili varčevati z mlekom, je njun čuvaj v zoološkem vrtu v Chessinghtonu potreboval veliko časa in dokazal skrajno potrpežljivost ......................................... miimiiniii.. VTISI TUJCA, KI V KAIRU NI ISKAL »KONTRASTOV« Sprehod po najlepšem nabrežju Če si med onimi, ki so motorizirani, ne nosi kože na prodaj - Ob večerih terase ob Nilu ožive - Če zaveje vročina z zahoda, ne hodi od doma fcusi z elektronskimi naprava- j 213.571, od katerih se je 76.326 mi. V paviljonu, ki je dode-j dijakov vpisalo na licej in u- lien astronavtiki, se vrše ia-videzni poleti v vsemirje. Na prostoru pred kongresno palačo EUR je 23 metrov visoka raketa »Atlas* Pozno zvečer se »astronom-skt daljnogled» poveže s posebno televizijsko napravo, ki omogoča neposredno gledanje 600-krat povečane Lune, Marši Venere in Saturna. čiteljišče, medtem ko je kar 137.245 dijakov izbralo tehnični zavod. To kaže, da se mladina usmerja v vedno večji meri v tehnične poklice. Kar zadeva tehnične zavode, je treba omeniti, da so trgovske akademije in šole za geometre prenatrpane, medtem ko primanjkuje dijakov na industrijskih zavodih, kljub temu KAIRO, junija. — Lepo je to mesto, zelo lepo, le da bi sonce ne žgalo tako neusmiljeno. Večina tujcev, ki prihajajo sem, išče tu nasprotij in vzporeja evropske četrti z a-rabskimi. Predvsem se v tem kar kosajo tako imenovani «boljši ljudje«, ki trde da se evropske četrti Kaira morejo meriti s katerim koli evropskim mestom, dočim da so arabske četrti, no... pluj.,., vendar pa zanimive, kuriozi-tet pač... Q tem jih prepričujejo tudi kolone najrazličnejših razkošnih avtomobilov vrste «Cadilac», »Mercedes« in podobno, in seveda oslovska vprega in kamele. Čudijo se in čudijo, in vzhičeni so nad svojim «ocferitjem» kot bi bili odkrili... Ameriko. Njihove beležnice se zato polnijo vtisov, eksotike, kontrastov in še marsičesa. In hkrati so prišli sem, ne da bi o zgodovini te dežele vedeli vsaj toliko, kolikor ve ljudskošolsko onč in deželo zapuste z zna-r jem, ki je še bolj klavrno O bodočnosti te dežele pa sploh ne razmišljajo. Glavno za njih je to, da so si v svojo beležnico zapisali »kontrast med civilizacijo in arabskim svetom ..» In še nekaj. Ko se sprehajajo ob obali Nila, ki je tu prav gotovo najlepše obrežje na svetu in ob katerem se dvigajo razkošni hoteli «Hilton.», »Shepers«, »Semiramis« in dru- gi, sprašujejo domačina po krokodilih in nilskih konjih. In nato se spet čudijo, ko jim ta reče, da bodo krokodila v Kairu mogli videti le v zoološkem vrtu. Prav tako bodo tam mogli videti' tudi nilskega konja. Ce pa hočejo videti krokodila «v naravi«, ga bodo morali iti -poiskat daleč gor proti gornjemu toku Belega Nila ali v Južni Sudan... Tenko o tujcih v Kairu. Kogar je pot iz tega ali onega razloga privedla v tej dobi sem, pa se mora držati določenih sicer nepisanih toda zato še bolj strogih zakonov. To nekakšno na pol prozorno tančico, ki ti ne da dihati, bo najbolje, da ostaneš ves dan in tudi ponoči doma. Kdor bi se tega nepisanega zakopa ne držal, mu tudi .to mio lepo mesto ne bo ostalo v lepem spominu, pač pa si bo želel preseliti se. kamor kolj drugam, vsekakor kam ■na1 sever. Ce bi v Kairu ne bilo noči, če bi‘ne bilo njegovih relativno hladnih noči, bi se tu čez poletje, ki traja od aprila do oktobra, zares ne moglo živeti. Dnevna temperatura zleze tudi nad 40 stopinj. PO' velja seveda za one, ki hočejo I vprečje se sicer vrti v «po- oa tod iz poletnih mesecev prinesti »živo glavo«. Omenjeni nepisani zakoni pravijo: piti moraš čim manj tekočine. Vode nikakor ne, pač pa le čim bolj vroč čaj. Na sebi moraš imeti le svetlo, po možnosti belo obleko. Legati moraš kasno zvečer in vstajati zelo zgodaj zjutraj. Ce nisi sicer poslovno vezan, moraš najhujse ure prebiti kje v kaKem kinematografu s »kondicioniranim zraaom«. Na kopanje smeš le pozno proti večeru, toda ne v Nil. Nato pa smeš početi, kar se ti zljubi, seveda v kolikor se ti še kaj zljubi... Ce pa si v meteoroloških poročilih prebral, da se mestu bliža «hamsina», to je val vročega zraka, pomešanega s puščavskim peskom, ki ovije vse mesto v ■Milil IIIMIIIIIIIMIIIIIItllllllllllMttllllllMIIIIIIHtltHIlMIMIIIIIHIIIIIIIIIIIfMIlilMHlIlflllllltlllllMlIMillllltlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllliMtMIlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIMIMIIIMI Pismo iz Kopra: ZELENA ZVEZDA letju« vedno med 30 in 40 stopinjami. toda brž ko se nekoliko zmrači in 'ko začne iz puščave pihljati, se temperatura naglo izboljša in živo srebro pade na 2Q stopinj. In tedaj Kairo zaživi. Njegove ulice, ki so bile čez dan tuste in prazne, oživijo, kot bi bil povsod semenj. Vrtovi in terase ob Nilu so v vsakem kotičku žive. Toda ni vedno Kako tudi ne. Šteje okoli tri milijone prebivalcev in njegov zemljepisni položaj je iz-edno važen. Zato kroži skozi to mesto veliko avtomobilov, Pravijo, da jih je 50 tisoč in več. Če ti je bilo dano, da si tudi ti motoriziran, ne hodi ob dnevu po mestu. Posebno ne ob poldanskih urah. Ce namreč vozilo zapreš, se v njem kuhaš, če ga odpreš, ti prav tako ne da dihati. Poleg tega je tu potreben poseben refleks. In izredno dobri živci. Tu si namreč v džungli. Razen na križišču, kjer je prometnik, ne velja tu noben zakon, ali če hočemo veljajo vsi. Vsakdo vozi po svojem zakonu, kot je bil navajen doma. Nekdo te bo prehiteval z desne, drugi z leve. nekdo ti bo prečkal cesto na en, drugi na drug način. Vsak po svoje in na tebi je, če boš prišel «iz džungle« živ. Sicer pa je treba priznati da je avtomobilskih nesreč zelo malo, skoraj nič. Toda mišljene so tu le nesreče v pra- tako. Ni tako tedaj, ko zaveje I vem pomenu besede, kajti na c Smo pri čast piva v restavraciji Triglav v Kopru. — Kaj pa pomeni ta zelena zvezda v vaši gumbnici? — sem vprašal upokojenega u-radnika Danila Herkova. Debelo me je pogledal. Njegove oči so izražale vprašanje: »Ali si zares tak ignorant, da tega ne veš?* Vljudno pa mi je odgovoril: — Zelena zvezda je mednarodni znak esperantistov. In povedal mi je zanimive stvari: V Kopru je dokaj štenilen in delaven klub esperantistov, katerega predsednik, odnosno kakor pravijo esperantisti, delegat, je on, Herkov. Klub šte. je kakih 20 aktivnih članov, ki imajo svoj sedež, kjer se vršijo redni sestanki s poukom esperantskega jezika, predavanji, čitanjem in razgovori. Kazni člani nastopajo tudi s predavanji in poljudnimi tečaji v okviru ljudske univerze. Člani so najrazličnejših poklicev in starosti. Dijakov je precej. Tudi v času, ko so do skrajnosti zaposleni s šolskimi predmeti. Organizacija esperantistov je razpredena po vsem svetu. Evropa je častno zastopana. Francija, Italija, Nemčija, zlasti tu. dt Poljska in Češkoslovaška, Poleg Jugoslavije zavzemajo t>idna mesta. Kaže pa, da je najbolj dinamična organizacija v Bolgariji. Kajti tudi u največjih državah se redne re-”ij«, ki jih izdajajo esperantisti, ne morejo kosati z bot-(tarsko, ki vsebuje tehtne razprave in poročila ter je bogato opremljena z lepimi, umet- ntško izdelanimi slikami. Emi. nentna propaganda za deželo. Jugoslovanska organizacija e. sperantistov je prav izdatna (v Sloveniji prednjačita Ljubljana in Celje) in uživa upoštevanja vredno javno podporo Pri tem sem zvedel za o-kolnost, ki mi je bila nova — in bo najbrž še za marsikoga nova, da je namreč tudi predsednik Tito esperantist. Med esperantisti je znana ta-le e-pizoda: Ko je bilo neko odposlanstvo esperantistov pri Titu in je hotel nastopiti tolmač, da bi v esperantu izrečeni nagovor vodje odposlanstva prevedel, je Tito živahno odmahnil, rekoč: »Ni treba! Se razumem esperanto, ki sem se ga bil učil svoje dni v zaporu.» Letos spomladi se je več dni mudila v Kopru japonska novinarka Jošiko Kešino. Njem primer nam živo prikazuje pomen, moč in važnost esperanta. Prepotovala je vso Evropo z edinim znanjem japonskega jezika in esperanta. Zadostovalo je kratko obvestilo posameznim krajevnim espe-rantskim edinicam in že je bila gostoljubno sprejeta. Za potovanje ji ni treba trošiti lastnih sredstev. Prevozne stroške ji plačujejo esperant-ska združenja. Večinoma pa i-majo v vseh državah oblastna popolno razumevanje za važnost esperanta, tako da po u-radni poti dobiva brezplačno vožnjo v katerikoli kraj, ki ga hoče obiskati. Mentaliteta esperantistov je prav posebna. Ne mislijo nacionalno, niti ne kontinentalno, temveč univerzalno. Samo še glasba bi se dala primerjali s tem učinkom. Esperantist ima v vsaki deželi somišljenike in nepoznane prijatelje, člane velike družine, ki objema ves svet. Japonka je bila gost Herkova. Ko je nekega majskega popoldneva v družbi tovarišev esperantistov sedela na vrtu, ki je bil ravno v bujnem cvetju, je vzhičeno zatrjevala, da se ji dozdeva, da je doma na Japonskem v krogu sorodnikov in prijateljev in ljubljenega cvetja. Okolnost, da povsod prihaja v najožji stik s privatniki in gleda njihovo domačnost, ji daje možnost, da izčrpno spoznava življenje, značaj in človeško vrednost narodov, kolere obiskuje. Lepo je zatrjevala: »Ne vidim kulis, am- pak resnične ljudi.« Kot bi bil moj pogovor s Herkovom vodil neviden režiser, je tedaj pristopil eleganten mlad moški, po videzu o-čiten severnjak, in prisrčno nagovoril Herkova v jeziku, ki mi je zvenel popolnoma tuje. Po daljšem, veselem pogovoru je Herkov zopet prisedel. — Kdo je ta plavolasec? — sem vprašal. — Ali ste videli? — je odgovoril Herkov. — Kakor nalašč je prišel. Eserantist je iz Nizozemske. Opazil je moj znak in me hotel pozdraviti kakor starega znanca, pa čeprav se nisva nikoli videla. Bil je presenečen, da v malem daljnem Kopru najde, esperantista, in je z zanimanjem poslušal moje kratko poročilo o tukajšnjem esperantu. Se mnogo zanimivega mi je Herkov povedal; posebno tudi o obširni korespondenci z vsem svetom, ki je niti ne utegne sam reševati in mu morajo drugi pomagati. Podrobno poročilo bi nas pa zavedlo predaleč. Končal je tako-le: V Trstu je mijogo vnetih e-sperdntistov. Zdrjiženi so v več odsekih s posebnimi delegati. Prepričat' sem, da je med njimi tudi marsikateri Slovenec. S tržaškimi esperantisti imamo lesne in prisrčne zveze. Ne bi pa škodilo, če bi bil v Trstu kak esperantski klub, u katerem bi bili . sami Slovenci. Tržaški Slovenci imajo premnogo svojih posebnih problemov in imeli bi veliko moralno zaslombo, če bi s temi svojimi problemi seznanili tovariše esperantiste ne samo širom po /taliji, ampak širom po svetu. Ali res nimate v Trstu kakega društva ali vsaj kakega posameznika, ki bi tu prevzel iniciativo? Herkov mi je ob slovesu de-,al v esperantu: #Kiam vi ve-nos Triesten, transdonu at niaj amikoj sincerajn salutojn kaj korajn hondezitojn!» Ker se esperanto najbolj naslanja na latinščino m italijanščino, mi je bilo skoraj brez pomoči jasno, da to pomeni Ko pridete v Trst, sporočite vsem prijateljem naše iskrene pozdrave in prisrčna voščila! KOPER M1KUS peščeni veter iz puščave, in tudi tedaj, ko se puščava «ne oglasi«. Brž ko se dva tri dni »puščava ne oglasi«, postane Kairo pravi kotel V takih dneh so ljudje nerazpoloženi, prepirljivi, vsi neprespani, skratka nesposobni za delo in družbo. ! Pred nekaj dnevi smo imeli tako «obdobje». Bilo je nekaj posebnega. Kairo kaj takega že dolgo let ni zabeležil. Vremenoslovci so rekli, da take vročine ni Kairo imel 26 let. In da je bilo toplo, je potrjeval tudi toplomer, po dnevu toplega vetra, ki je vel z zahoda, je termometer zlezel na 46.5 Celzija. Pri tolikšni toploti je življenje tu zares nemogoče. Led, ki ti ga v pijači prineso na mizo, pred teboj splahni. Ko pa stopiš na sonce, se ti zdi, da te od vseh strani obdajajo vroče peči. Noč pa je še hujša. Zdi se ti, kot bi dihal vročo paro. In zaman iščeš hladen kotiček, vsaj nekaj hladnega zraka. In vendar razmišljaš o tem le ti in tvoji znanci... tujci, kajti Egipčan, meščan Kaira gre mimo tega, kot bi se ga ne tikalo. Življenje mesta gre svojo pot, pa čeprav se je termometer tako nevarno povzpel. Pa še nekaj... Tudi v tej neznosni vročini teče skozi mesto velika reka s svojo hladno vodo, ne da bi mesto imelo od tega veletoka kakršno koli neposredno korist, Niti kopati se ne smeš v njej, kajti... Tu sicer ni krokodilov in nilskih konj, ki bi te podili iz vode, pač pa so tu milijarde milijard ameb, mikroskopskih »zveri«, ki se jih vsi boje. In bolje je, da se jih boje, kajti oni, ki se jih ne boje, drago pla- čajo svoj »pogum«. Ameba se ti vrine skozi kožo v organizem in po mišičevju se zrine dalje v kri in po krvotoku se razbohoti po vsem telesu. Milijarde ameb . nosijo mnogi Egipčani v sebi. In nosijo jih no smrti, kajti proti njim ni sredstva. Počasi ga znotraj razjedajo, nekako dolbejo, dokler se ne zruši in zaključi svojega »vedno trudnega« življenja. In vrnimo se spet v »evropske razmere« v Kairu. Kairo šteje zelo veliko avtomobilov. samih vozilih se vidi, da je karambolov veliko. Le malo je onih vozil,- ki bi jim ne videl več ali manj očitnih znakov trčenja. Kako tudi ne. V Kairu te nihče ne vpraša, za šofersko izkaznico. Ce imaš denar, da si moreš kupiti avtomobil, si ga kupiš, sedeš vanj in se voziš. Odvisno je od tebe, ali boš trčil v koga in te bodo odnesli v bolnišnico, ali pa boš prišel živ domov. Tak je torej Kairo, to čudovito lepo mesto, ki bi še veliko lepše in še bolj prijetno bilo, če bi njegovo sonce ne žgalo tako neusmiljeno. D D. Ko se ozreš na prehojeno pot in je ta dolga sedemdeset let, objameš. s„ pogledom in s spominom vrsto dogodkov, dejstev, del* in teh je na življenjski poti Ivana Grbca za cel zaklad. Ko mojster pripoveduje o svojem življenju in delu, zaživi pred tabo pre-:ez preteklosti v vsej svoji resničnosti; njegovo pripovedovanje je posrednik in tako še sam doživljaš ves razvoj glasbenega življenja pri tržaških Slovencih; zakaj Grbče-vo življenje je bilo Mako tesno povezano z življenjem slovenske pesmi v naših krajih kot življenje nobenega drugega slovenskega glasbenika s Tržaškega. V letih njegove mladosti je bil njegov dom shajališče mladih tržaških glasbenikov in literatov; tam so pri muziciranju in prijateljskih pomenkih dozorevali plemeniti načrti in tam so se ti načrti tudi jeli uresničevati: Srečko Kumar, brata Karel in Albert Širok, Karol Pahor, Breda Sčekova in mnogi drugi *r- med temi velja omeniti tudi Marija Kogoja, ki je prihajal iz Ljubljane med svoje rojake — so svojimi mladimi močmi in svežo domiselnostjo prispevali iz tržaškega središča k rasti in učvrstitvi moderne slovenske umetnosti. Toda mimo prijateljev se je Grbčeva umetniška osebnost oblikovala ob Učitelju: pet let se j« namreč Grbec vzgajal pri velikem »Antoniu Smareglii in mu je ta posredoval svoje glasbeno znanje in svoje-če-ščgnje najplemenitejšega v umetnosti. Tako kot njegov Učitelj je tudi Grbec vedno zasledoval to globino in posredoval le najplemenitejša čustva in misli. V dvajsetih letih je kljub težkim razmeram skupina mladih tržaških glasbenikov dosegla visok vzpon; Srečko Kumar je izdal v Trstu dve pesmarici in je ponesel z Učiteljskim pevskim zborom, ki ga je vodil, našo pesem na urneje v primorske vasi in v italijanska mesta. V pesmaricah in na sporedih koncertov Učiteljskega zbora srečujemo večkrat Grbčevo ime. V teh letih je napisal scensko glasbo za Ribičičevo mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«, ki je doživela posebno v Trstu več izvedb in ki jo naši ljudje dobro poznajo. Ko je prišel pozneje čas nasilja so vsi slovenski glasbeniki iz Trsta zapovrstjo odhajali. Le Grbec ni zapustil Skednja in je ostal med svojimi ljudmi. V tridesetih letih je šel v Zagreb in je tam nadaljeval svoje glasbene študije pri Blagoju Bersi. In tam je srečal prijatelja Kumarja in je lahko začel izdajati in urejati skupaj z njim Grlico, »revijalno zbirko omladinske muzike«. V Grlici so izšle Grbče ve Belokrajnske žaljivke, narodne, božične in druge otroške pesmi. Sam je še prispeval v Grlico skrbne analize objavljenih del in napotke za izvajanje kakor tudi druge načelne in priložnostne članke. L. 1933 je izšla v Zagrebu v samozaložbi njegova klavirska Sonatma v štirih stavkih, zanimiva 'Skladba, namenjena gojencem v pouku klavirji in v kateri uporablja kot tematsko gradivo srbske ljudske napeve. Njegova dela so se po povratku iz Zagreba množila in sta tako nastali vrsta zborovskih pesmi, med katerimi so posebno številne skladbe za ol roške in mladinske zbore, m zajetna zbirka samospevov na besedila Fedje Dmitrijeva, Dragotina Ketteja, Otona Zupančiča, Srečka Kosovela, Cvetka Golarja in drugih pesnikov. Posebno lepo in zanimi- vo delo je njegova Glagolska maša za bele glasove. Tudi po drugi svetovni vojni se je nadaljevalo njegovo bogato ustvarjalno delo in je v teh povojnih letih marsikatera njegova nova zborovska skladba izšla v Naših zborih, v Zborniku tržaške Glasbene Matice, v obnovljeni Grlici in drugje. Urad za prosveto ZVU je poveril Grbcu, naj sestavi Pesmarico za osnovne, nižje siednje in osnoune šole, ki je izšla s skrbnim in obsežnim eoretskim delom in s 180 pesmimi 1. 1954. V povojnih letih je Grbec še vedno opravljal učiteljsko delo in je še dolgo let vodil otroški pevski zbor v Skednju. Kdor ga je videl pri vajah, ve, s kakšno in' oznijo in požrtvovalnost o vzgajal na ta način v ns.ih otrocih čut za lepoto in ljubezen do slovenske pesmi; in ve tudi, kako je bil vedno priljubljen med svojimi otroki. V letih po upokojitvi se je Grbec lotil mnogo obsežnejših načrtov in del in je v zadnjih letih napisal nekaj kantat: Mornar, na ljudsko besedilo, je pisan, za solistične glasove in orkester. Lepa Vida za sopran in klavir, Psalm 15. za bariton solo in klavir, Psalm 98. za soliste, zbor in klavir, Grobovi tulijo na Zupančičevo besedilo za. soliste, zbor in klavi” * Sema govoril o istem predmetu na Šentjakobskem trgu. Prometni predpisi zaradi popravila Kmalu bo pet let, odkar je *u italijanska uprava, toda kljub zakonu št. 961, ki je bil sprejet še prej in ki je zagotavljal uslužbenpem bivše ZVU sprejem v državno službo, to vprašanje še vedno ni rešeno. Biia je že cela vrsta zakonskih osnutkov, resolucij, predlogov sindikalnih organizacij, popravkov, intervencij parlamentarcev, toda stvar se ne premakne in je kot zakleta. Medtem pa je skušal vladni generalni komisar z razpisom prostovoljne odpovedi službi po bivših uslužbencih ZVU skrčiti njihovo število, kar se mu ie tudi delno posrečilo. ker dote tisti, ki se sami odpovedo službi. tudi precejšnjo izredno odpravnino ali nagrado. Nedolgo od tega pa je izdal komisar tudi odlok, s katerim je vsaj delno popravil krivice, ki so še dogajale uslužbencem glede ptejemkov. Ostalo pa je sporno vprašanje glede tega, kdo ima pravico, da se sprejme v državno službo. Tako niso priznavali te pravice stalnemu o-sebju Selada in centra za u-sposabljanje delavstva (CAM) ter snažilkam na tehničnem uradu. Te snažilke silijo, naj se same odpovedo službi, in pritiskajo nanje. Najprej jih je silil neki geometer, sedaj pa neka knjigovodkinja, ki nagovarja snažilke, naj zapustijo službo, češ, v nasprotnem primeru jih bodo odpustili brez vsake odpravnine in bodo izročili čiščenje prostorov v zakup. Razen tega pa naj ne bi bilo v prihodnosti niti na razpolago denarja za njihove plače. Pravijo jim, da niso uslužbenke bivše ZVU ter da ne bi mogle uživati ugodnosti zakona o ureditvi položaja teh u-službencev, ko bi ta zakon izgubo časa in znatne stroške. ! *fon^no. °dobrili. PU tem pa Zato je nastalo med prebival- | s<’ vsiljuje vprašanje: kako stvom veliko vrenje, kar ni v | morejo uživati ugodnosti pro- Zupanstvo sporoča, da je sedaj prišel pri cestnih delih v Ulici Giulia na vrsto predel med Trgom Volontari Giulia- ................................................................ ni in Ulico Margherita. Zato vMjajo od včeraj v tem Podelit naslednji prometni predpisi: Uvedba enosmerne vožnja po Drevoredu XX. septembra v predelu in v smeri med Tr* gom Volontari Giuliani in Ul. Margherita; na Trgu Volontari Giuliani od Ul. Giulia do Drevoreda XX. sbptembra; po UL Margherita od Drevoreda XXt septembra do Ul. Giulia. Prepoved prehoda v obeh smereh po Ulici Giulia v pre> Na snažilke tehn izvajajo nedopusten pritisk Silijo jih. naj se prostovoljno odpovedo službi, ker jih nočejo priznati za uslužbenke bivše ZVU Dolinčani zahtevajo ambulanto INAM Predsednik pokrajinskega odbora Zveznega skrbstvenega zavoda (INCA) Radich je poslal ravnatelju INAM v Trstu in predsedniku pokrajinskega odbora INAM pismo, v katerem ju obvešča o sestanku v Dolini, na katerem so zavarovanci odločno zahtevali, da se odpre ambulanta INAM v dolinski občini. Zavarovanci in njihovi svojci iz Doline morajo hoditi na zdravniške preglede v ambulanto pri Sv. Soboti, kar pomeni zanje veliko stovoljne odpovedi službi, če niso uslužbenke bivše ZVU? Ce niso uslužbenke te vrste,-sploh nimajo niti te pravice. Nadalje, s kakšnim jjooblasti-(, delu med Ul. Kandler in UL lozju so bile smejete ina delo, „Margberita. ko .je bila v letift 1945-1954 , • « JflG, • Prepoved za Vsak snrpipm v slnvnn nn- za vsak sprejem v"službo po-tiJibna . tuuv.olitev ..liuvšu. ZVIJ? Ce bi bili nekateri tako vneti funkcionarji prepričani, da, imajo prav, bi že zdavnaj odpustili snažilke z navadnim odpovednim pismom. Resnica je. da ti funkcionarji dobro vedo, da gre za nedopusten pritisk, ker se po zakonu št. 961 ne sme odpustiti noben u-tiužbenec bivše ZVU ne glede na delo, ki ga opravlja. Zato bi bilo prav, da ge nedopustni pritisk na snažilke tehničnega urada preneha in zenske imajo popolnoma prav, da odklanjajo podpis prostovoljnih odpovednih pisem. parkiranja na Trgu Volontari Giuliani pri hiš1 niTi "številkah" 9 in 10; v VlioJ Margherita na strani, kjer so hiše s sodimi številkami * predelu od Drevoreda XX. septembra do Ul. Giulia; Pfl vhodu iz Ul. Margherita v U> Cunicoli v dolžini 10 plus Ml m; v Ul. Cologna takoj po Ul Kandler na strani hiš z lihirrfl številkami v dolžini 10 pid* 10 metrov. Omejitev brzine na 25 km na uro po osrednjem delu cestišča Drevoreda XX. septemJ bra v predelu med Trgom Volontari Giuliani in Ul. Marghe-| rita. predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20 uri na prostem barvni film: ^Orožje izsiljevanja ■ 1 Igra CLEO MOORE Pismo iz Berlina Zakaj se pristaši CDU niso uprli Adenauerju? «Ali naj bi ga bili ubili ?» je vzkliknil neki njegov poslanec (Poseben dopis) BERLIN, junija — Nekoč je b.la v Nemčiji — da se ne bi nikoli več vrnila! — «šola za diktatorje«. Sledovi so o-stali samo še v gledališču, kjer je Erich Kostner v devetih slikah ohranil ta nemški pojav. Danes pa je v Nemčiji — kaj hočete? pravijo — «šola za podanike«. Takih vlog se ni potrebno učiti na odrskih deskah ali pa samo v enem mestu, temveč ob številnih priložnostih in trenutkih, od katerih je sestavljeno življenje navadnega državljana. Tej šoli so dali ime šele pred kratkim, prejšnjo nedeljo, med nekim nenavadnim zasedanjem za-hodnonemškega parlamenta, Bundestaga. In res, to je pravo ime! — so pritrdili Nemci z raznih strani in se čudili, kako jim to že prej ni prišlo na misel In povsod se sedaj govori o državljanih in državljanstvu kot o družbeni vlogi in kot o svetovnem prepričanju. Odkritje te notranje lastnosti je treba pripisati golemu slučaju. Povsem nepričakovano se je namreč v Nemčiji začelo govoriti o demokraciji. O njej se ni govorilo prej, ker so vsi predpostavljali, da se demokracija razume sama po sebi, odkar Je izg>nil Fiihrer in odkar je Zahodna Nemčija s povojnimi sporazumi vključena v tabor ((zahodnih demokracij«. Res je, včasih se it tudi prej slišalo mnenje kritikov, ki so se pritoževali, de z demokracijo v Nemčiji n; vse v redu, vendar pa tega niso jemali resno. Povprečnega Nemca je enostavno motilo, ker so — nenadoma — sum v nemško demokracijo postavili v zvezo z glavnim krmarjem državne politike, s kanclerjem A-denauerjem. In ti sumi so izvirali — ne iz vrst opozicije in kanclerjevih nasprotnikov — temveč iz njegoye najbližje in najbolj zveste garde, iz vodstva Adenauer-jeve stranke. Ko sem prejšnjo nedeljo vprašal nekega znanca, ki je sicer dober poznavalec političnih razmer v Bonnu, kako sc Nemci razumeli Adenauerjev preobrat in njegovo zavrnitev predsedniške kandidature kljub volji njegove stranke, je malodušno zamah-rvl z roko; «To je nekak o-pičji teater!« Nato sem jaz zamahnil t roko in pomislil, da je moj znanec vstal z levo nogo. Cez tri dni sem poskušal najti nekoga v Bonnu, k ni vstal z levo nogo, toda slišal sem od raznih ljudi, vsaj desetkrat isto stvar; «0-pičji teater!«. Prav v teh dneh je bila v Bonnu glavna tema; demokracija. • Najbolj ostro se je o tej zadevi izrazil hamburški publicist Jenns Daniel, ko je v komentarju napisal, da «je Nemčiji potreben tak kancler, ki je v takem duševnem stanju, da za svoje ravnanje lahko odgovarja«. Ta publicist piše o Adenauerjevih zadnjih potezah: «V bodoč- nosti je zvezni republiki potrebno: konkretno uresniče- nje tiste demokracije, ki je v naši ustavi tako lepo opisana. Za Adenauerjevo dobo je moral priti konec, ki pa ni moral biti ravno tako neslaven.« Ta huda kritika je naletela na širok in skoraj neverjetno močan odmev med nemško publiko V mnogih pismih so čitatelji publicista podprli «Ko tam gori nekdo zakašlja in pljune, smo to od zmeraj ubogljivo požirali« — piše Hans Konig iz Frankfurta. «Oportunizem in kimanje za vse, kar prihaja od zgoraj, brutalne spletke in teptaijje tistih, ki so spodaj, neotesano in grobo materialno poželenje za oblastjo in oboževanje oblasti in vse to še prelito z gostim sokom krščanske etikete . ..». «Udeležencem odporniškega gibanja proti Hitlerju.« piše H. Krause Dinov iz Braun-schweiga — je grozilo naglo sedišče in smrtna kazen. Kaj se lahko zgodi poslancu de-n.okristjanske unije, če se upre Adenauerju? Da izgubi poslansko dnevnico v znesku 2.200 mark. Ali se lahko zahteva toliko .državljanske hrabrosti’ od ,naših’ krščanskih narodnih zastopnikov?« Za večino vladnih poslancev, ki so brez besede upog-rili hrbtenico, čeprav se ne strinjajo z Adenauerjevim korakom, pravi Hans Stawen-hagen iz Marburga: «Brez lastnega mnenja, brez doslednosti — sam0 hrbtenica je sposobna, da se globoko klanja«. Na isti naslov dodaja Wal-ter Schmuck iz Wuperthala: »Kadar se 280 (toliko poslancev šteje Adenauerjeva stranka) ljudi, ki jih je izkustvo v preteklosti marsikaj izučilo, kljub svojemu glasno izraženem prepričanju, vendarle upogne pred željo nekega posameznika, potem to pomeni, da je demokracija v kevčku«. V Bonnu se je v teh dneh lahko slišalo tudi drugo mnenje: Adenauer ni poteptal niti ene besede ustave, to pcmeni, da demokracija ni dotaknjena. Ce je kljub volji svoje lastne stranke sklenil, da bo obdržal kanclersko o-blast in da ne bo kandidiral za predsednika republike, če je prekršil svojo besedo — pravijo — se Adenauer ni p:egrešil proti nobenemu pisanemu zakonu. Tudi to mnenje je naletelo na odmev, ker za nemške pojme velja, da demokracijo določajo predpisi in zakoni; zato je važno, da ti predpisi niso bili kršeni. Zato ni imelo smisla, kar so nekateri predlagali: da je treba Adenauerja tožiti pred zveznim sodiščem za zaščito ustave. Prav tako ni imel smisla tudi drugi predlog — da se Adenauerju zaradi nezaupanja smanjša njegova o-sebna plača za eno marko. Pravne podlage torej za očitke ni, toda tudi najbolj zveste pristaše tega »čredo« je vendarle na tihem začel mučiti črv dvoma: ali je to demokracija? Najlepše pa je, da v samem Bundestagu na obtožbe opozicije, da Adenauer krši demokracijo, nihče od Adenauerjevih pristašev ni niti poskušal ta sum resno pobijati. Vladni kritiki niso opazili, da trkajo na odprta vrata. Toda Adenauerjevi nezadovoljni prijatelji niso imeli poguma, da bi načeli razpravo o demokraciji. Oprijeli so se, kot utopljenec bilke, spretno vrženega gesla — da baje ne gre za nedemokratično ravnanje Adenauerja, temveč za enotnost stranke, ki bi se znašla pred odkritim razkolom, če bi se nekdo uprl staremu kanclerju. In da bi o-hranili stranko in njene vladne pozicije, so pred Adenauerjevo zahtevo položili o-rožje. Demokracija v stranki in demokracija v Zahodni Nemčiji pa pri tem ni prišla na dnevni red. To se je zdelo kot dobra poteza in vse je bilo že na dobri poti v pozabo, ko je Adenauer presenetil parlament s svojo definicijo: Demokratična svoboda je v tem, da se lahko dela proti mnenju svoje stranke...! S tem argumentom bonnska polemika o demokraciji ni prišla v odločilno fazo, toda prav tako te polemike niso nadaljevali. Opozicija je prišla do zaključka, da je vsako nadaljnje razpravljanje o demokraciji brez smisla. A-denauerjevi pristaši so komaj dočakali konec, ker so slutili, da pomeni sleherno omenjanje demokracije — po taki Adenauerjevi definiciji — nov udarec po glavi. Zaključke dela sedaj vsak zase. Tisto, kar vladni poslanci potiho govorijo sami med seboj v privatnih razgovorih, spominja na spoved v prvih dnevih po propadu tretjega rejha: <... toda v duši jaz nikoli nisem bil tak». Glavni protiigralec, minister Erhard, je govoril, da se bo boril za demokratična načela,-toda pred parlamentom ni o tem zinil niti besede. Glavni Adenauerjev svetovalec, ki ga je prepričeval, naj se odreče kanclerskega stolčka, dr. Gerstenmayer, je ogorčeno vzkliknil: »V tej zadevi ne sodelujem več«! Toda čez dvajset minut je popustil. Štiri petine navzočih je bilo proti Adenauerju, ko se je na sestanku parlamentarne skupine demokristjanov postavilo vprašanje »biti ali ne biti», — in vendar so kljub temu ubogali Adenauerju. »Kaj smo mogli storiti?« — je malodušno priznal pozneje poslanec Heinrich Gewant. — »Ali naj bi ga ubili?«. Iz brezizhodnega položaja je ostal samo en izhod, kot je dejal načelnik parlamentarne demokristjanske skupine: »Morali smo se podrediti njegovi želji!«. Toda želja zveni zelo neverjetno: naslednik Konrada Adenauerja je zopet — Konrad Adenauer. B. D. Vesti iz Jugoslavije Tuniški predsednik Burgiba po prihodu na letališče Malpensa v soboto. Burgiba je takoj nadaljeval pot v Salsomaggiore Jugoslovanska gradbena podjetja bodo zopet delala v Etiopiji Obisk delegacije kluba poslancev Zvezne ljudske skupščine pri socialdemokratih Bundestaga BEOGRAD, 22. jugoslovansko - etiopskega gospodarskega sodelovanja bodo jugoslovanska podjetja izdelala načrte za regulacijo reke Vade Sebeli v Etiopiji. Poleg Energoprojekta iz Beograda sodelujejo pri delih tudi tri podjetja iz Zagreba. V kratkem bodo odpotovali v Etiopijo strokovnjaki jugoslovanskih podjetij, ki bodo skupno z etiopskimi strokovnjaki pregledali teren. Danes je odpotovala v Bonn na štiridnevni obisk socialdemokratski frakciji Bundestaga delegacija kluba poslancev Zvezne ljudske skupščine. V delegaciji so predsednik Hrvaške dr. Vladimir Bakarič, predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine dr. Aleš Bebler in predsednik od' V okviru.| proizvajalcev, Dragiša Stamen- kovič. Ansambel narodnih plesov Makedonije «Tar.ec» je odpotoval na desetdnevno gostovanje v Švico. «Tanec» bo v Švici priredil sedem koncertov. To je 14. gostovanje ((Tančo« v inozemstvu. «»------- Ukradli so draguljev za pet milijonov LEGNANO. 22. — Preteklo noč v stanovanju notarja Francesca Novare v Ul. Quin-tino Sella ukradli draguljev v skupni vrednosti petih milijonov lir. Policija se je takoj lotila preiskave. Do kraje je prišlo včeraj popoldne, ko je bil notar s svojo ženo in otroki v gosteh pri svoji bora za gospodarstvo sveta Grozna smrt treh hotelskih uslužbenk Vrgle so se s pete gorečega hotela «Rmbasciatori» materi. Tat je vdrl v notar- jevo stanovanje v prvih popoldanskih urah skozi okno z vrta. Pri tem si je pomagal z lestvijo, ki jo je našel na vrtu. Skozi odprto okno v drugem nadstropju je zlezel v spalnico služkinje, nato pri-še' v spalnico zakoncev No-vara. Tu je odpri omaro in odnesel zabojček z dragulji. I.astnica draguljev, gospa No-vara, je za krajo zvedela ponoči, ko se je vrnila od tašče in ko je hotela verižico, ki jo je imela na sebi, položiti v skrinjico, v kateri je hranila dragulje. Notar No-vara ima sicer velikega psa Čuvaja toda včeraj so psa zaprli v klet, ker se je bližala nevihta. Streljali so v črnce da bi jih prestrašili Neki uslužbenec, ki je opazil začetek požara, ni takoj poklical gasilcev, temveč je mislil, da bo lahko sam pogasil ogenj - Ena od štirih žensk je ostala pri življenju RIM, 22. — V nedeljo zgodaj zjutraj se je pripetila v Rimu težka nesreča, ki bi se najbrž lahko končala manj tragično. Če upoštevamo, da je požar v velikem rimskem hotelu »Ambasciatori« povzročil komaj za 5 milijonov škode, kar je malenkost v takem hotelu, tedaj se zdi skoraj neverjetno, kako so zaradi požara skočile iz petega nadstropja kar štiri ženske, od katerih so se tri ubile, četrta pa je skoraj na čudežen način o-stala pri življenju; preden je priletela na tla, je padla na neki avtomobil, kar je najbrž omililo udarec padca na tla. Vse te štiri ženske so pripadale hotelskemu osebju. Zverinski zločin nad mlado ženo FLORENCA, 22 — Davi kmalu po 4. uri so našli 22-letno Rosalio Dissipatori hudo ranjeno v njenem stanovanju. Našli so jo njeni sosedje in nato so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili več vbodov z nožem v spodnji prsni koš in v trebuh. Zdravniki se o njenem zdravstvenem stanju niso hoteli izjasniti. Rosalia Dissipatori je bila poročena z Giovannijem La Perla, starim 28 let. Zakonca sta nekaj časa, kot se zdi, živela ločeno in zaradi tega se je Rosalia preselila v Florenco, kjer se je najprej zaposlila pri nekem krznarju, od 1. junija letos pa si najela sobo pri zakoncih Dantino, v Ulici Delle Gore 10, kjer, je začela delati na lastno pest. Pred štirimi ali petimi dnevi je prišel v Florenco k svoji ženi tudi Giovanni La Perla in zdi se, da je med zakoncema prišlo do premirja. Sinoči sta se na dom vrnila skupaj. Davi ob 4. uri pa je gospa Dantino slišala iz sosednje sobe stokanje in o tem obvestila svojega moža. Ta je sto- pil v sobo podnajemnikov La Perla in našel tu Rosalio v krvi. Takoj je poklical Rdeči križ, ki je žensko odpeljal v bolnišnico, in nato obvestil policijo, ki je takoj začela preiskavo. Ko je Dantino stopil v sobo, je mož nesrečne Rosalie že izginil. O vzrokih tega napada se ne ve še ničesar, predpostavljajo pa, da je La Perla ženo ranil med spanjem. Stanje ženske je resno in so jo dopoldne že operirali. Zvečer pa so v Šesto Fio-rentino aretirali La Perlo. Hodil je čudno izgubljeno, tako da so ljudje postali nanj pozorni in obvestili policijo. Neki funkcionar policije ga je spoznal in aretiral. Potem so ga kmalu pripeljali v Florenco. Zvedelo se je, da imata zakonca 7-letnega otroka, ki živi v Ragusi. Zdi se, da je La Perla hotel, da bi tudi žena prišla živet z njim v Raguso; ta pa je vedno pravila, da se ga boji. Baje je prišel k njej tudi januarja meseca in ji odnesel vse, kar je s svojim prihranila. Ogenj je nastal v prostoru lifta za tovore. Mogoče je šlo za kak kratek stik. Eden od hotelskih uslužbencev je imel za nepotrebno alarmirati druge in poklicati gasilce, ker je domneval, da bo lahko ogenj sam pogasil s protipožarno pripravo. Toda ogenj se je hitro razširil navzgor in najbolj je začelo goreti v kabini, ki je nasproti sobama, v katerih so bile omenjene uslužbenke hotela. Ko so ugotovile, da se v njihovi bližini nekaj dogaja, in so odprle vrata sobe, so povzročile, da je prišlo do ognja dovolj svežega zraka, da še je mogel ogenj razviti. Plameni so udarili tudi v njihovo -sobo; Težko je reči, kaj se je potem dogodilo. Toda nekateri ljudje, ki so šli ob tisti uri tam mimo.V- večinoma iz .raznih nočnih lokalov — so opazili ogenj. Toda še preden so mogli kaj storiti, se jim je nudil strašen prizor. Na oknu v petem nadstropju se je pojavila neka ženska, ki se je spustila v praznino. Kmalu za njo še druga in tretja. Edino četrta je vrgla skozi okno najprej svojo torbico in prav ta je tudi ostala živa. (V tem času so zdravniki že napovedali, da je izven nevarnosti). Huda nevihta v zalivu Sv. Lovrenca HALIFAX, 22. — Sinoči so napravili obračun velikanske nevihte, ki je v petek in v soboto divjala v zalivu Sv. Lovrenca. Po mnenju tamkajšnjih ljudi je to bila najhujša nevihta v zadnjih 25 letih. Terjala je 9 mrtvih, pogrešajo pa še 22 oseb in 4 ribiške čolne, ki se še niso vrnili. Krivdo za tolikšno katastrofo zvračajo ribiči na meteorološko službo v Halifaxu, ki je v petek javljala veter s silo ’ 25 km, za soboto pa š* blažji veter .Predstavniki meteorološke službe pa s svoje strani zatrjujejo, da so pravočasno dali potrebna opozo-lila o bližanju nevihte. V raznih krajih močne nevihte Gostje hotela iz ostalih nadstropij so pritekli v hali napol nagi. Nekatere so spravili na varno gasilci z lestvami. Zdi se, da bi gasilci lahko rešili tudi nesrečne ženske, toda po nesrečnem naključku so bili gasilci obveščeni o požaru šele 29 minut potem, ko je ogenj izbruhnil. In še tedaj ne zadostno, tako da prvi gasilski avto še ni imel lestve. Uvedena je sicer preiskava, toda mrtvih nesrfečnic ne bo nihče več oživil. TREVIGLIO. 22. — Med nevihto, ki se je včeraj popoldne zrušila na področje Tre-viglia in okolice, je strela treščila v hišo Bosis v Ghi-salbi. Strela si je utrla pot skozi streho in nato šla skozi vso hišo, kjer je prevrgla darile v marsikatero kmečko hišo, so povzročile veliko škode. PAVIA, 22. — Tudi nad mestom Pavia in nad njeno okolico se je zneslo slabo vreme. Nalivi so povzročili veliko škode na poljih. GUBBIO, 22. — Naselje Gubbio se je davi oddolžilo 40 žrtvam, ki so jih 22. junija 1944 pobili nacisti. Ob 15-let nici tolikšne žrtve se je prebivalstvo mesta s predstavniki oblasti podalo na kraj, kjer so nacisti postrelili njihove someščane, in nato v mavzolej, kjer je škof imel mašo za nacistične žrtve. DALTON (Georgija. ZDA), 22. — Dne 13. junija se je 11-letni črnec Tommy Dwight zabaval na vrtu svojega strica s skupino črnskih otrok. V tem je počil strel, ki je dečka na mestu ubil. Serif Dcnald McArthur je dal v nedeljo aretirati štiri belopolte mladeniče zaradi umora črnskega dečka. Štirje belopolti mladeniči: 18-letni Ker-p.l Pritchett, 18-letni Hershell Elkins, 17-letni Billy Joe Ro-len in 23-letni Leroy Gentry so sicer priznali, da So streljali s puško v skupino črncev, vendar da niso hoteli črnskega dečka umoriti, pač pa črnske otroke, ki so se tam zabavali — prestrašiti. Serif McArthur pa je vendarle izjavil, da bo zahteval obtožbo namernega umora. Beli SONPRIO, 22. — Slikar A-ligi Sassu se je v svojem avtomobilu vozil po cesti Co-s:o Valtellina. Med vožnjo mu je postalo slabo in avtomobil je treščil v skalo ob cesti. Ko so umetnika pripeljali v bolnišnico Morbegno, so zdrav-riki rekli, da bo okreval v 30 dneh. Slikarja so odpeljali demov. iiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHmiutuuiiiuiiiiiiisiiiiiiiiiiilntiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii Več smrtnih žrtev pri prometnih nesrečah vse pohištvo v petih sobah. Eden izmed prebivalcev te hiše Luigi Bosis je od strahu za nekaj ur izgubil dar govora. Druga strela je v isti vasi treščila v električni transformator in močno poškodovala naprave. Veliko škodo je povzročila toča. VARESE, 22. — Včeraj po- ACQUI TERME, 22. — Ker se je nenadoma odprla vratnica avtomobila, na katerem se je peljala skupina študentov, je iz avtomobila treščil visokošolec Giuseppe Berfu-mo, star 18 let, padel na cesto in bil na mestu mrtev zaradi razbitja lobanje. Do nesreče je prišlo na cesti med Acqui in Alessandrio v bližini kraja Strevi. Poleg 20-letnega vozača in nesrečnega Berfuma so se vozili še štirje mladeniči, ki so se vračali z nekega plesa. Avtomobil je po nesreči še šel s ceste in se prevrnil, vendar ostalih pet potnikov ni utrpelo nobene škode. TURIN, 22. — Pri promet- Požar v Bologni BOLOGNA, 22. — V neki delavnici se je razlila neka tekočina, ki močno izhlapeva. Na nepojasnjen način so se hlapi vneli in nastal je močan ogenj, kateremu je sledila eksplozija. Pri nesreči so bile tri osebe mrtve, nekatere pa močno ožgane. poldne je v vsem področju lncidentUi do katerega je \ arese divjala strahovita ne-1 1 , ... , - i prišlo to noč v mestu, sta iz- vihta. Strela je treščila v v ec 1 krajih in trikrat tudi v saJ gubila življenje dva mladem- mem mestu Varese. Enkrat je Ica, Motorpojcolo, ki ga je vo-strela udarila tudi v zvonik osrednje cerkve v Varese in električne napeljave v mnogih hišah so bile poškodovane. LUINO, 22. —: Preteklo noč in včeraj popoldne je v ravninah okoli Luina in v Val Travaglia divjala velika nevihta. Z dežjem je padala tudi toča in pihal je močan j veter. Vse to je povzročilo * veliko škode. Strele, ti so u- zil 17-letni Giovanni Zanni in na katerem je na zadnjem sedežu sedel 18-letni Bruno Vor-tinari, je z veliko naglico brze-lo po Korzu Emilia in na krb Žišču s Korzom Giulio Cesare je motorno kolo treščilo proti avtomobilu, v katerem je sedel 23-)etni Terenzio Varrone. Po trčenju je vozač motornega kolesa izgubil nad motorjem kontrolo in treščil v to- vorni avtomobil, ki je priha- | mrtvega. jal z nasprotne strani. Ko so Zannija in njegovega sopotnika z rešilnimi avtomobili odpeljali v bližnjo bolnišnico, je Zanni umrl že na poti, Vorti-nari pa kmalu po prihodu v bolnišnico. Varrone, katerega avtomobil se je po trčenju prevrnil, pa ni utrpel niti najmanjše poškodbe. VOGHERA, 22. — Avtomobil Fiat 600, v katerem so se vozile 4 osebe, je preteklo noč treščil v neko platano v Ulici Amendola. Ena izmed oseb je bila na mestu mrtva, drugi dve pa sta bili laže ranjeni. Vozač, ki je bil prav tako le laže ranjen, se je iz okupa ustrelil. Do nesreče je prišlo v bližini vojašnice. Avtomobil, ki je prihajal iz Ca-steggia, je vozil geometer Alberto Calderoni. Ko je avtomobil vozil po nekem ovinku, je geometer izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je šlo s ceste in treščilo ob drevo. Ena oseba je bila na mestu mrtva, dve sta bili laže ranjeni. Calderoni pa je zbežal in ko je •prispel na svoj dom, je vzel samokres, odšel v neko stransko ulico in se tu ustrelil. Našli so ga dve uri pozneje in črni pred poroto Znane štiri ameriške mladeniče, ki so naredili neki črnki nasilje, je sedaj sodišče v Tallahas-seeju obsodilo na do-smrtno ječo. Porota je že 14. junija izrekla svoje mnenje, da so mladeniči krivi, vendar pa je priporočila milost. Brez tega priporočila bi morali biti mladeniči po zakonu v Floridi obsojeni na smrt. Porotniki so bili sami belci kakor tudi obtoženci in vprašanje je, kako bi se končalo, če bi mladeniči bili črnci. Tako je sodišče v Mariani, ki je blizu Talla-hasseeja, že nekaj ur kasneje obsodilo na enako kazen nekega 16-let-nega črnca, ki je bil nasilen nad neko belo žensko. In še čudno, da ni bil obsojen na smrt, kajti v tem primeru — šlo je seveda za črnca porota ni prosila milosti. Dovoljeni rezerviram prostori za poslance? Neki Ruggero Lucian« se je tako razjezil, ko je našel v vlaku prostor, rezerviran za poslance, da se za rezervacijo ne le ni zmenil, temveč se je tudi postavil odločno po robu železniškemu u-službencu, ki ga je pozval, naj se s prostora umakne. Prišlo je do tožbe in sodnik v Rapallu je razsodil taiko, da je bil Luciano popolnoma oproščen. Sodnik je še navedel, da je železnica z rezerviranjem prostorov za poslance u-stvarila novo vrsto privilegijev. Toda republiški prokurator iz Chia-varija dr. Montuoro je vložil priziv in zahteva, da se Luciano obsodi na 6000 lir globe in povračilo sodnih stroškov. Kdo ve, kako se bo vsa stvar končala in kakšna bo zadnja odločitev: ali imajo poslanci pravico do rezerviranega prostora v vlaku ali ne. P. Petit ne potrebuje potnega lista Po svojem včerajšnjem prihodu na letališče v Rimu bi se morala Pascale Petit skoraj vrniti nazaj v Pariz. Toda če gre za tako osebnost, kot je ta igralka, se marsikaj napravi, kar bi se ne napravilo komu drugemu. Pascale Petit je namreč pozabila na letališču v Parizu vse svoje dokumente s potnim listom vred. Imela je le vozovnico in listke za prtljago — pa še to je imel pravzaprav producent Guezel, ki je z njo potoval. Samo 700 lir za vlomilce v davčnem uradu Neprijetno so bili presenečeni tatovi, ki so upali pri svojem vlomu na obilen plen. Vlomili so namreč v davčni u-rad, a našli so — sedem sto lir. MIŠKO KRANJEC Povest o dobr 49. «Kdaj misliš, da pojde?« «Mislim, da zdaj, ko odidete vi v gozd.« Peter je premišljeval. Nič si ni bil na jasnem, kako in kaj aj napravi. Moral je vprašati: «Kaj misliš, da bi se dalo kreniti?« . , , «Vi ostanete doma, pri meni. Oče in dedek naj sama odleta v gozd. Potem stopite k materi in ji povejte vse.« Takrat sta ga Jožef in Ivan ze klicala. Bil je v zadregi, lako naj jima pojasni, da ne gre z njima. Pa se je spomnila latica in je rekla očetu: «Peter ostanejo pri meni... prosila sem jih.« To ni bilo nič čudnega, in grdo bi bilo, če ji ne bi ustregla. )ovolj je bilo, da se je Katica odločila. Odšla sta sama in še ta misel jima ni prišlo kaj posebnega. Peter je sedel in razmišljal, ničesar več ni imel vprašati tatico. Sicer pa tudi ni dolgo ostala zunaj. Kmalu je vstala in tdšla; najprej menda k materi, kakor je sklepal Peter, kmalu lato pa se je preselila v sobo k mamici. Peter je še vedno sedel in premišljal. Takrat je Katica zapela pri mamici in hkrati prebirala itrune na kitari. Peter je prisluhnil; bila je nova pesem, ki je le ni slišal. Ali ni bila tista, o kateri mu je Katica pred ne-lavnim pripovedovala in mu obljubila, da mu jo bo zapela. Poslušal je in v njem se je zganilo. Ta glas ni bil tisti, s caterim je pela Katica ob zjmskih večerih, ta glas je bil vse irugačen. Prihajal je k njemu kakor spomin iz davnih let iz Drelepe mladosti, iz časov, ki se nikdar več ne vrnejo, iz tistih iasov, ko sedijo otroci vse zimske dni ob veliki kmečki peči in ri sepotaje pripovedujejo najbolj čudovite pravljice. In srca jim trepetajo, ker zanje vse to ni pravljica, temveč resnično življenje. Nemogočosti pravljice ne igrajo pri njih nikake vloge, narobe, pravljica je nekaj tako resničnega, kakor najtrše življenje samo. In nekaj takega je razodevala ta pesem. Bila je pesem o otroku, ki sreča pastirja na paši in mu pove, da sta si v rodu, da mu je pastir ujec. Pastir se čudi, češ, kako bi bilo mogoče, ko ima eno samo sestro, ki je prav ta dan pri poroki in nosi bel poročni venec. Zvečer žene pastir domov, otrok gre z njim, pastir v hlev, otrok v sobo. V sobi so gostje, ki svatu-jejo. Otrok stopi mednje in želi vsem dober večer, razen svoji materi; tej ne. Tedaj povprašajo otroka, katera je njegova mati, in zdaj se razodene veliko, doslej skrito življenje, ki je hodilo svoja pota in povzročilo toliko zlega; ta nevesta je mati, ki je rodile, več otrok in jih zavrgla, izpostavila; dva sta umrla, samo ta, ki stoji pred njimi, se je rešil. To je pesem o revnem zapuščenem otroku, ki ga je mati zavrgla, nežna in lepa, pesem pravljičnih nemogočosti, na katere pa nihče ne more misliti in si ne bo nikdar rekel: Kaj bi me ganilo, ko .pa je izmišljeno. A tudi Katičin glas sam je podoben pravljici Tako, kot je pela ob zimskih večerih, je bilo nekaj vsakdanjega v primeri s tem, kot je pela zdaj. Peter se je čedalje bolj vznemirjal. Nekaj čudnega ga je obhajalo in ni se mogel več sprostiti te presunjenosti. Vstal je, kakor bi hotel pobegniti. Tedaj pa je tudi pesem že zamrla; samo odmev neizrazne lepote mu je še ostal v duši. Ni se ozrl skozi okno, da bi jo videl, krenil je na vrt, stopil na pot, ki drži s tega otoka, nehote in nevede, kakor bi se hotel umakniti kam, kakor bi hotel pobegniti. šel je po poti, prešel tisti ozki prehod med jarki, kjer odhajajo ti ljudje v svet in kjer se vračajo, šel po visokem nasipu, ki brani kmečka polja pred poplavami, šel je, da ga je že zakril gozd pred Koštrčevo hišo; in pri vsem tem ni mislil ničesar določnega. šele tam, kjer se odpre razgled na vas, se je ustavil, kakor bi se nečesa domislil. Ustavil se je, kot bi se hotel razgledati; videl je kipeče njive, črne, mastne brazde, ki so čakale, da jih kmetje spet preorjejo, mlade setve, ki se že češejo v pomladnem soncu, zlasti odkar je padel prvi pomladanski dež; za temi njivami je bila vas. Na drugo stran je bil eden tistih rokavov Mure, ki imajo še pravo širino struge, ki so pa že podobni podolgovatemu jezeru, kjer raste ob bregu trstje in šerjč, sredi pa je sinja voda, nad katero plavajo široki zeleni listi, ki poleti tako lepo belo cveto. Divje race ribarijo na oni strani te vode, seveda med trstjem, a črne kokoške plavajo po sredi struge. Od nekod je priletel galeb in plaval vdiljen nad vodo, dokler se ni odtrgal in se vrnil k Muri. Peter je stal in se šele zdaj spomnil, da se mora vrniti, da še ni opravil svoje naloge; šele tedaj pride njegov čas, šele tedaj lahko stopi h Katici in ji poreče: Zbogom. Katica. Takrat je zagledal Marto, ki je prihajala po isti poti z otoka, od koder je sam prišel. Bila je praznično oblečena, v lepo, nekoliko pisano obleko; stopala je hitro, kakor bi se ji močno mudilo. Ko ga je zagledala in spoznala, je obstala. Pa samo za trenutek, takoj nato je stopila dalje. Najbrž si je že izmislila kaj, da bi ga premotila. Saj je bila prepričana, da ničesar ne ve. Ko je prišla do Petra, je nekoliko zadržala korak. «Kaj pa delate vi tu?« je vprašala in skušala prikriti, kako ji drhti glas, kar pa Petru ni ušlo, niti mu ni ušlo da je imela za spoznanje krvave oči. Je mar jokala? Morda je slišala Ka-tičino pesem? če jo je, potem je morala jokati. «Malo sem se sprehodil,« je odvrnil Peter, čeprav je vedel, da mu Marta tega ne more verjeti; toda zdaj najbrže ne bo mislila na kaj takega, kaj šele, da bi kaj več izpraševala. Zato pa je on vprašal njo: «A kam ste se namenili vi?« Ni bila v zadregi. Vedel je, da si je tisti trenutek, ko ga je zagledala, že izmislila odgovor na morebitno tako vprašanje. «V vas grem, v trgovino. Nakupiti moram nekaj obleke za vse tri, da ne pojdemo strgani po svetu.« Hotela je dalje. Peter je vedel, da je zdaj prišel trenutek. Ali naj molči in jo pusti iti svojo pot? Ali naj napravi, kakor ga je prosila Katica? Naj mar tudi sam odide po svetu in celo z njo? «če gremo v trgovino,« je rekel tedaj Peter, in videti je bilo, da se je že odločil, «ne nosimo ničesar s seboj.« Marta ga je nerazumevajoče pogledala. «Kaj hočete reči s tem?« Nasmehnil se je. «Marta, vse ste preslepili, samo nekoga niste mogli.« Zdaj je bila še bolj začudena, vendar je opazil, da je bila že v zadregi. -»Kaj hočete reči, ne razumem vas; tako čudno govorite.« «Da,» je pritrdil, «res govorim čudno. Zato je najbolje da naravnost povem, kaj mislim: pobegniti hočete, Marta’ pa smo vas ujeli.« Zdelo se je, da se bo zrušila, slabost jo je obšla- videl je kako je prebledela. Preplašeno ga je pogledala in bila pripravljena na jok, zato ker se je toliko stvari nagrmadilo ta dan in ker še ni pozabila Katičine pesmi. Toda brž" si je opomogla in že se eje nasmehnila. «Kdo vam je natvezil tako neumnost?« Gledal ji je v oči. Bila je še vedno lepa ženska- in če ie njena lepota pozimi nekoliko splahnela, se ji je zdaj vračala ker je spet vse oživelo v njej, ker so se ji sanje pretvarjale v resničnost. «Marta,» je rekel tedaj Peter odločno, «govoril bom naravnost. Sklenili ste, da pobegnete. Ne sprašujte spet, kdo mi je to rekel. Počakajte vendar,« je dejal odločno ko je hotela dalje. «Počakajte, da povem do kraja, potem pa odločite, kakor se vam zdi. Sklenili ste, da odidete po svetu. Slep bi moral biti, če ne bi opazil tega. Povrhu ste se nekoč sami izdali; saj se še’ spominjate, ko smo govorili o Petru Koštrci. Tisti nesrečni Peter Koštrca vas je zmešal. Res je, da bi bil namesto njega lahko to storil kdo drug, vendar je že tako naneslo, da je bil on. Toda ali ste dobro premislili vso stvar, za katero ste se odločili? Se spominjate, da sem vas tisti večer vprašal, ali veste, kdo je Peter Koštrca? To vas danes prav tako lahko vprašam. Ne morete mi odgovoriti, kdo je. A četudi ne bi mogli na to odgovoriti, še ne bi bilo tako hudo. Huje bi bilo, če bi vas vprašal: Po veste, kje živi Peter Koštrca? Kam pa hočete’ Kje in kako ga boste našli? Petra Koštrco iščejo žandarji in policaji že dolga leta in ga ne morejo najti. Kako ga loste našli vi? Ne glede na to, da imate svojo družino, da ste lahko srečni da lahko živite mirno in lepo življenje, vas vprašam ali ste’ premislili, kam ste se napotili?« (Nadaljevanje tledi) 73. teniški turnir v Wimbledonu Ustanovni občni zbor na stadionu wPrvi maj" »Športno združenje Bor» Pictrangeli izločen že prvem nastopu Sprejetje pravil in izvolitev odbora - Na* loge in smotri novega športnega organa Pogled na del zborovalcev v dvorani na stadionu aPrvi maja 21. junij bo za slovenski šport na Tržaškem ostal pomemben datum. Dosedanja prizadevanja naše športne mladine so namreč prešla v novo fazo, ki je v bistvu samo logična posledica ne samo dosedanjega delovanja in u-spehov, temveč in predvsem stremljenj in želja vse slovenske športne mladine, da bi njeno delovanje dobilo bolj organiziran ali pa vsaj bolj smotrn značaj. Za dosego tega stremljenja se je kot znano, pred dobrim letom ustanovil uPripravljul-ni odbor)), ki se je takoj lotil dela. Začel je popolnoma pravilno, namreč s praktične strani. Prešel je k povezovanju obstoječih športnih skupin v okviru prosvetnih društev in izven njih in k organizaciji športnih prh editev. Njegovo delovanje v tej 'imeti je bilo proti pričakovanju uspešno. Spomnimo se samo tPrvega slovenskega športnega dnevan in vseh naslednjih tekmovanj v odbojki, namiznem tenisu, streljanju itd. Z eno besedo, športno življenje slovenska mladine se je v kratkem razdobju močno razmahnilo. Nastali so novi športni centri predvsem na podeželju, že obstoječi pa so se okrepili. Toda smoter nPripravljal-nega odbora» s tem ni bil dosežen. Celotnemu delovanju je namreč še vedno manjkala določena organizacijska stalnost, ki je nujna v vsakem delovanju. In tako je prišlo do sklicanja ustanovnega občnega zbora slovenskih športnikov na Tržaškem, ki je bil v nedeljo na stadionu ((Prvi maj)) in na katerem je prišlo do formalne ustanovitve mŠportnega združenja Bor» s sprejetjem pravil ter z izvolitvijo vodstvenega in nadzornega odbora. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvovalo sicer omejeno število športnikov, kar je bila mogoče posledica pomanjkljive priprave oz. prehitrega sklicanja zbora samega. V glavnem pa so bile zastopane športne sekcije vseh prosvetnih društev, taborniki, nekaj neorganiziranih skupin in nekaj starejših športnikov, ki jim je delo mladine pri srcu. V imenu pripravljalnega odbora je zbor otvonl tov. Jože Cesar, ki je po pozdravu in po kratkih uvodnih besedah prešel k čitanju osnutka pravil, ki s<> bila po daljši diskusiji in z nekaterimi spremembami tudi sprejeta. Spremembe so se v glavnem nanašale na ime nove organizacije. Zavrnjen je bil predlog o nazivu uSportna zveza v Trstu)) ker v bistvu ne gre toliko za zvezo kot bolj za združenje, katerega člani so posamezniki, ne pa že obstoječe skupine, ki ohranijo nedotaknjeno svojo avtonomijo. Druga važnejša sprememba se nanaša na rok, do katerega bodo prijavljeni posamezniki smatrani za redne člane. Ta rok je bil podaljšan do konca oktobru, pozneje pa bo za sprejem med članstvom potrebno priporočilo dveh članov in odobritev vodstvenega odbora. Važna in v skladu s hotenjem združenja je tudi točka v pravilnikut da se bodo sej odbora (brez glasovalne pravice) lahko udeleževali tudi predstavniki raznih športnih skupin, ki bi s svojimi predlogi lahko doprinesli k uspešnejšemu delovanju. Končno je bil s tajnim glasovanjem izvoljen odbor z 1mandatom ene ja leta. Za predsednika je bil s 24 glasovi izvoljen Jože Cesar, za tajnika Samo Pahor z 20 glasovi, za člane odbora pa Stanko Pertot (19), S. Tavčar (15) in MUan Babič (14). Odbor sam bo iz svojih vrst izvolil podpredsednika. Na novo ustanovljenemu «Športnemu združenju» želimo čim več uspehov in prepričani smo, do je to želja tudi vseh dobi o mislečih in aktivnih slovenskih špornikov na Tržaškem. Želeti bi bilo tudi, da bi se okrog tega združenja zbrali res prav vsi slovenski športniki in da bi se kot taki uveljavili tudi v plemeniti športni borbi s svojimi italijanskimi vrstniki, kar je tudi ena izmed organizacijskih dolžnosti združenja. a MED DVEMA OGNJEMA* Križani zmagovalci turnirja SPZ V nedeljo zjutraj se je zaključil turnir v igri iMed dvema ognjema«, ki ga je organizirala SPZ. Tekmovali so zmagovalci treh skupin in sicer Križ, p. d. I. Cankar in Boršt. Ekipe so nastopile v naslednjih postavah: Križ: Briščak, Z. Košuta, V Košuta, D. Košuta, Sulčič, S. Švab, Devetak, Tence. P. d. I. Cankar: B. Mikulus, A. Mikulus, Seražin, Volk, D. Švab. Colja. Boršt: Sancin, št ra in. Cu rman, Petaros. Maar. Žerjal Hrvat. Posamezni rezultati so bili: Cankar - Križ 1:2 Boršt - Cankar 1:2 Križ - Boršt 2:0 Zmagali so torej Križani in njihova zmaga je bila popolnoma zaslužena. Dočim so v drugih moštvih, ki so se turnirja izstopali samo posamezniki, so bili tekmovalci zmagovitega moštva izenačeni in so tvorili trdno, težko premagljivo celoto. Na koncu tekmovanj se je predstavnik SPZ zahvalil vsem ekipam za sodelovanje in požrtvovalnost, izročil pokal zmagovalcem in obdaroval vsako ekipo, ki se je turnirja udeležila, z novo žoge. A. R. Zmagi Sirole in Merla ter poraz Maggija LONDON, 22. — Danes popoldne se je v Wimbledonu začel 73. mednarodni tradicionalni teniški turnir, ki velja za neslužbeno svetovno prvenstvo diletantov. Za glavno presenečenje prvega dne je poskrbel ameriški junior Earle Bucholz, ki je v štirih setih izločil nosilca serije št. 3 Italijana Pietran-gelija. V prvem kolu je bil izločen tudi Antonio Maggi, Sirola in Merlo pa sta se u-vrstila v 2. kolo. Tehnični rezultati: Bucholz (ZDA) - Pietrangeli (It.) 6:4, 3:6, 7:5, 7:5, Fraser (Avstral.) -Darmon (Fr.) 6:4, 6:4, 6:2, Mandelstam (J. Afr.) - Maggi (It.) 6:4, 6:1, 6:2, Mackay (ZDA) - Vermaak (J. Afr.) 6:2, 6:2, 3:6, 6:3, Segal (J. Afr.) - Lejus (SZ) 6:3, 6:4, 7:5, Da-vidson (Šved.) - Lane (Avstralija) 7:5, 6:2, 1:6, 6:0, Gi-meno (Šp.) - Schmidt (Šved.) 7:5, 11:9, 8:6, Nielsen (Dan.) -Mulligan (Avstral.) 6:4, 1:6, 7:5, 7:5, Douglas (ZDA) - Pat-ty (ZDA) 4:6, 6:1, 6:1 6:0, Sirola (It.) - Maloney (J. Afr-.) 6:4, 6:2, 6:4, Merlo (It.)-Eckle-be (Nem.) 6;4, 2:6, 6:3, 6:1, Candy (Avstralija) - Bassett (ZDA) 6:4, 6:1, 6:2, Laver (Avstralija) - Bungert (ZDA) 6:4, 6:1, 6:2, T. Ulrich (Dan.) - Mark (Avstral.) 6:4, 6:8, 6:4, 6:4, Mills (VB) - Drobny (Eg.) 14:12, 3:6, 10:8, 8:6, Olmedo (Peru) - Woodcock (Avstral.) 6:3, 6:4, 6:3, Krishnan (Ind.) -Keckler (J. Afr.) 6:3, 6:1, 6:0, Ayala (Cile) - Javorsky (CSR) 6:3, 6:0, 6:3. NOGOMET Triestina danes v VViener Neustadt Triestina bo jutri odigrala v Wiener Neustadtu prijateljsko tekmo proti tamkajšnji enaj-storici, ki je član II. avstrijske lige. Pod vodstvom trenerja Tre-visana bodo danes zjutraj odpotovali v Avstrijo naslednji igralci: Bandini, Tulissi, Dudi-ne, Szoke, Merkuza, Degrassi, Santelli, Massei, Clemente, Cazzaniga,' Attili, Rigonat in Puia. Doma bosta ostala Bresolin, ker nima dokumentov, in pa Del Negro. Oba bosta vključena v mladinsko moštvo, ki bo 25. t. m.'nastopilo v Rimu. * * * ALESSANDRIA, 22. — V prijateljski tekmi je Alessandria igrala neodločeno z angleško enajstorico Fulham 2:2 (1:2). Jugoslovansko nogometno prvenstvo zaključeno Crvena zvezda petič po vojni nogometni prvak Jugoslavije Partizan drugi samo s slabšo razliko v golih - Nova člana A lige v prihodnji sezoni: Sloboda (Tuzla) in OFK Beograd - Odred ostane v II. BEOGRAD, 22. — Jugoslovansko nogometno prvenstvo je zaključeno. Državni prvak je že petič po vojni postala Crvena zvezda, ki je ta častni naslov prevzela od zagrebškega D mama. V nižji razred sta izpadli enajstorici Zeljeznicarja iz Sarajeva in Vardarja iz Skoplja. Zadnje kolo prvenstva ni prineslo nobenega presenečenja. V vseh tekmah so zmagali favoriti, le Hajduk je moral oddati na svojem igrišču eno točko, s čimer je poslabšal končni plasma za dve mesti. Najvažnejši, pravzaprav odločilni, sta bili tekmi v Beogradu med obema teoretičnima kandidatoma za prvo mesto, t. j. med Crveno zvezdo in Veležem ter med Radničkim in Partizanom. Crvena zvezda je zmagala brez napora. Tekma sicer ni bila prav nič lepa, ker je Zvezda pazila le na to, da ne bi prejela gola. Ko je Rudin-ski v 37' prvič zatresel mrežo Veleža, je njegov vratar ostal na' tleh poškodovan in je konč. no moral zapustiti tudi igrišče. Z rezervnim vratarjem je bila Veleževa obramba močno okrnjena' in v drugem polčasu so Kostič, Budinski in Maravič ............................................................................................................................11111111111| MII IM111 > I ■ 11M111III.....IIIIMIIIIIIHI milili IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII K111 lili IIII Avtomoto dirke v Preluki pri Opatiji Italijanski motociklisti 4 prva mesta in «Nagrado Jadrana Švicar Vogel je s športnim avtomobilom Porsch 2000 ccm postavil nov absolutni rekord proge s 131,550 km na uro OPATIJA, 22. — Tradicionalna motorna in avtomobilska dirka v Preluki pri Opatiji za «Nagrado Jadrana« se je zaključila z zmago Italijanov, ki so si priborili nagrado s štirimi prvimi mesti. Jugoslovani, Avstrijci in Francozi so izpadli iz konkurence za osvojitev nagrade že po prvem dnevu. Med dirko avtomobilov do 2000 ccm je Švicar Vogel postavil nov absolutni rekord enega kroga s povprečno hitrostjo 131,550 km na uro. Dirkam je drugi dan kljub mužni sopari in vročini prisostvovalo vzdolž preluške proge najmanj 50.000 gledalcev. ki so bili priče zanimivim in dramatičnim borbam strojev in ljudi, pa tudi nekaterim bridkim razočaranjem po-sameznih favoritov, med katerimi sta bili največji žrtvi Madžar Szabo in Švicar Vogel. Program drugega dne se je začel z dirko motorjem kat. 250 ccm. Startalo je 17 motorjev na 7,2 km dolgi progi. Po prvem krogu je vodil Jugoslovan Pintar pred Italijanom Zucchijem in Milanijem. V drugem krogu je Pinter še povečal tempo n dosegel povprečno hitrost 113,500 km. Sledil mu je mladi Mandolini (startala sta oče in sin), nato stari Mandolini, Milani. Nemec Xavier in drugi. Toda večja moč inozemskih strojev je prišla kmalu do veljave in stari Mandolini je s svojim Guzzijem prevzel vodstvo s povprečno hitrostjo 115,750 km. V četrtem krogu mu je sledil Pintar, ki je v 5. krogu moral odstopiti mesto Italijanu Milaniju. V 7. krogu se položaj ni spremenil, v 8. pa je sprožil napad Nemec He'ss in si zagotovil drugo mesto, medtem ko je Pintar končal na šestem mestu. Največjo povprečno hitrost v enem krogu je dosegel Milani (117,800 km). NNIIMIMIIMIIIIMIII liailiaillKIIIIIIIII Ml Milili II tllllllll llllll IIIIM lllltl liaillllMIUIIIII II IMIiailllllliaillllllIHMMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII 33. kolesarska dirka po Toskani Zamboni uradni po nazadovanju zmagovalec Benedettija Sklep razsodišča dve uri po zaključku dirke Mnogi favoriti, med njimi Baldini, odstopili FLORENCA, 22. -- V 33. kolesarski dirki po Toscani, ki je veljala kot druga finalna vožnja za državno prvenstvo profesionalcev, ie priše l prvi na cilj Rino Benedetti, toda razsndiščna komisija U VI ga je na osnovi poročila sodnika in inšpektorjev dirke ter nn osnovi pritožbe kolesarja Conterna pomukni la na četrto mesto in proglasila za zmagovalcu Adriana ’/.ambonija. URADNI VRSTNI RED KO LESARJEV JE ZARADI TEGA NASLEDNJI: 1. Zamboni, 259 km v času 6 44’ s p h. 38 461 km; 2 Conterno; 3 Boni; 4. Benedelti, vsi s časom zmagovalca; 5. Baffi 2’10”; 6. Falaschi; 7. Defilippis; 8 Maz-zaccurati; 9 Nencini; 10. Car lesi; 11. Coppi; 12. Piscaglia; 13. Monti; 14. Sabbadin; 15 Marsili ild. VRSTNI RED PO DRUGI VOŽNJI ZA PRVENSTVO PA JE NASLEDNJI: 1 Benedetti; 2 Baffi; 3. Zamboni; 4 Defilippis in Monti; 6. Conterno itd Kmalu po startu so ušli pro ti Empoliju in Pontederri Az zini, Nascimbene, Tinarelli, Angelo Coletto, Capponcelli, Guarnieri in Calvi. Kakih 60 po startu je glavina zaostajala za njimi za okrog 3’. Kmalu po Lucci »o se začeli vzponi. Vodilna skupinica se je raztegnila in v vodstvu je o-stal Tinarelli (Torpado). Toda ne za dolgo. Za njim se je formirala skupina zasledoval cev, ki so ji sestavljali; Tinaz-zi. Boni, Benedetti, Coppi, Battistini, Baffi. Zamboni, Conterno. Falaschi, in potem še Defilippis, Mazzacurati, Monti in Sabbadin. Tinarelli je imel še toliko moči, da je osvojil cilj za gorsko nagrado na Vellanu, toda na naslednjem vzponu na San Baronto (192 km) je bil ujet. Po okrepčevaliiču v Empoli- ju sta na začetku vzpona na Montespertoli sprožila napad Benedetti in Boni. Za njima sta se spustila samo Zamboni in Conterno, ostali pa so se pomešali med dolgo kolono spremljevalnih avtomobilov in dirka je bila s tem praktično odločena. Ubežna četvorica je vozila sporazumno, v ozadju pa je najprej odstopil Baldini, medtem ko se je Nencini zaman trudil, da bi se približal vodečim. Kmalu po Iv. uri je vodilna četvorica privozila na cementno dirkališče Cascine. Vodil je Boni pred Benedettijem, Conternom in Zambomjem. Na ovinku je Benedetti prehitel Uonija in vzdržal napad Zam-bonija in Conterna ter prvi dosegel belo črto na cilju. Z zaostankom 2’16” je prišla skupina v kateri se je uveljavil Baffi, največ aplavzov pa sta poževala Coppi in Nencini. Po dobrih urah je razodišč-na komisija sporočila svojo odločitev, -ki je vse presenetila. Sledili so motorji s priaoli-cami do 500 ccm. Startalo je 9 tekmovalcev. Ze v prvem krogu sta prevzela vodstvo Francoza z motorjem BMW. Kot senca jima je sledil edini jugoslovanski zastopnik Boško Snajder z BMW, daleč za njim pa Avstrijec Pomgratz. V petem krogu se je ob boxu ustavil Švicar Lembert in odstopil. V ospredju sta nekaj časa vodila borbo za prvo mesto oba Francoza, končno pa je prevladal Rogliado pred Duhemom, medtem ko je Snajder obdržal tretje mesto. Povprečna hitrost 115,500 km je precej izpod rekorda, ki sta ga lani postavila Švicarja Ca-mathias in Hilmar s 120,650 kilometrov. V kategoriji motorjev 500 ccm je takoj po startu prevzel vodstvo Madžar Szabo z ZM pred Alfredom Milanijem, ki pa je moral voziti s strojem 350 ccm. V drugem krogu sta oba pilota dosegla enako povprečno hitrost 121,900 km (rekord ima Irec Carson s 129,950 km). V naslednjih krogih se položaj v vodstvu ni spremenil. Szabo je stalno večal hitrost (123,850 v 4. krogu, 124,850 km v 6. krogu) in Milani je začel zaostajati. V 9. krogu je Madžar dosegel povprečje 125,300 km, toda v 10. krogu mu je motor nepričakovano odpovedal. Ustaviti se je moral ob boxu in Milani je imel prosto pot. Tudi na 2. in 3. mesto sta se uvrstila Italijana Loro in Mantelli, Jugoslovan Delorcnzo pa je bil 7. z zaostankom enega kroga. Kot zadnja točka programa so bili na vrsti športni avtomobili do 2000 ccm. Na 90 km dolgi progi je startalo 8 avtomobilistov in med njimi tudi absolutni rekorder proge Švicar Vogel. Vogel je takoj po startu prevzel vodstvo in ga nemoteno obdržal .do 10. kroga pri čemer je do'egel tudi nov absolutni rekord enega kroga s hitrostjo 131,550 km na uro. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: vozilo se mu je ustavilo prav pred glavno tribuno... ker mu je zmanjkalo bencina. Tako je Jugoslovan Božič, ki je vozil v primerni razdalji za njim, prvi dosegel cilj s svojim Porchem. Tehnični rezultati: 250 ccm (12 krogov — 72 km) 1. A. Milam (It.) — Guz-zi 37’29"3 (115,200 km), 2. Heiss (Nem.) — NSU 38’04”, 3. G Milani (It.) — Patton 38T3", 4. Mandolini (It.) — Ducati 38’13"2„ 5. Schfleintner (Avst.) — KTM 38'22”, 6. Pintar (Jug.) — ' Puch-Tomos 38’46”2 itd. Prikolice do 500 ccm (12 krogov — 72 km)- 1. Rogliardo (Fr.) — BMW 37’58"2 (115,500 km), 2. Duhem (Fr.) — BMW 38T3", 3. Snajder (Jug) BMW 38’52’T, 4. Pomgratz (Avst.) — Norton 39’1”2, 5. Petenhoper (Madž.) — 40’06. 500 ccm (12 krogov — 72 km): 1. A. Milani (It.) — Norton 350 ccm 35’29” (121,474 km), 2. Loro (It.) — MG Spe-cial 36’47’T, 3. Mantelli (It.) — Gilera 37’01” 4. Montagne (Fr.) . - Norton 37’38”2, 5. Boehm (Avst.) — Norton, 6. Hlinka (Avst.) — Triumph, 7. Delorenzo (Jug.) — Gilera. Avtomobili do 2000 ccm (15 krogov — 90 km): 1. Božič (Jug.) — Porsch 42’49” (126, 100 km), 2. Nosek (Avst.) — Porsch z zaostankom I kroga, 3. Vogel (Sv.) — Lotus 1 krog. Kurenoj, Martačev, Semenov, Gregorovski, Gogoladze, Jur-čenko in Zajcev. Manjako o-limpijci iz Melbourna Gojkman, Ryjak, Breus, Prtopov, Šalja-pin in Gvahari. PLAVANJE Dva nova svet. rekorda LOUISVILLE, 22. — Ameri-kanec Mike Troy je včeraj zvečer v 55-yadrskem bazenu postavil nova svetovna rekorda na 220 yardov in na 200 m v metuljčkovem slogu s časom 2T8”6. Meja, ki jo je določila Mednarodna plavalna zveza, je bila 2’20” za 220 yardov in 2T9” za 200 m. Rekorda bosta predložena v potrditev. NA TURNEJO V ITALIJO Vaterpolisti SZ odpotovali iz Moskve MOSKVA, 22. — Sovjetska vaterpolo reprezentanca je danes odpotovala iz Moskve v Italijo, kjer se bo 24. in 25. t. m. pomerila z repr. Italije v Neaplju in v Bologni. Pomlajeno reprezentanco SZ sestavljajo: Mivenieradze, Agajev, •iiiiiiiiimiiiiiuuiiHiiHiiMHniiiinnitiiiiiiitiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiinittiiiMiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii dosegli še tri gole. Najboljša v moštvu novega prvaka sta bila Durkovič in Popovič. Istočasno si je na mestnem stadionu v Zemunu zaman pri. zadeval, da bi preobrnil predvidevanja in z visoko zmago zrinil Crveno zvezdo z najvišjega mesta. Radnički mu je namreč nudil zelo močan odpor in Partizan se je moral zadovoljiti le s tesno, čeprav zasluženo zmago, s katero si je zagotovil drugo mesto. Kljub temu pa je bil podvig Partizana v drugem delu prvenstva edinstven. Od 22 možnih točk iz 11 tekem jih je osvojil 20. 9 tekem je dobil in samo dve igral neodločeno. Ce hi njegov start v začetku prvenstva ne bil tako slab, bi se lahko danes zasluženo ponašal z naslovom prvaka. Najboljši igralec Partizana v tej zadnji tekmi je bil mladi Galič, ki je bil tudi strelec drugega gola. Tretji kandidat za naslov dr_ žavnega prvaka je bila Vojvodina, vendar samo pod pogojem, da Crvena zvezda in Par. tizan izgubita. To se seveda praktično ni moglo zgoditi in tako je Novosadčanom, kljub lepi in zasluženi zmagi v Sarajevu, ostalo samo tretje mesto s točko manj od obeh beograjskih predstavnikov. Najuspešnejši igralec Vojvodine je bil Veselinovič, ki je dosegel dva gola. Razlika med elitno trojico letošnjega jugoslovanskega nogometnega prvenstva in četr-toplasiranim Radničkim je kar 8 točk, kar potrjuje precejšnjo neizenačenost moči izbranih e-najstoric. Presenetljivo pa je, da se je v družbi z Radničkim znašel z nekoliko slabšo razliko v golih na petem mestu končne lestvice lanski prvak Dinamo iz Zagreba, ki je v povratnem delu prvenstva preživljal krizo. Za vsa razočaranja, ki jih je pripravil svojim pristašem, pa se je oddolžil s poslovilnim nastopom, v katerem je na svojem igrišču naravnost pregazil ligaškega novinca Rijeko. Rezultat 6:0 je sicer previsok,' vendar pa je dokaz izredne razpoloženosti Dinamovih napadalcev, med katerimi se je tokrat odlikoval Matuš, ki je sam dosegel tri zelo lepe gole. V ostalem pa je bil najboljši igralec v moštvu Dinama krilec Santek. Pri Rijeki sta se kljub mnogim golom odlikovala vratar Ravnik in branilec Mihovilovič. ligi | Rijeki je kljub temu porazu . in Sloboda (Tuzla), zmagoval-ostalo solidno mesto v drugi ca obeh skupin druge zvezne ! polovici lestvice. i lige. Končni lestvici v drugi J Enako število točk kot Rad-; nički in Dinamo je zbral tudi ! mostarski Velež, medtem ko je |s točko manj pristal Hajduk, ki je moral v zadnjem kolu na svojem igrišču prepustiti pol izkupička Budučnosti, pri kateri sta se odlikovala mladi Kovačevič in Krgin v napadu, ki je tudi dosegel vodstvo za svQje moštvo. Titograjski li-gaš je tako v zadnjem trenutku preskočil Sarajevo, ki je v mestnem derbiju klonil proti Zeljezničarju, katerega pa ta zaslužena zmaga ni mogla več rešiti pred izpadom v B ligo Bogata mednarodna atletska nedelja Maiza končno p toda pred obema Lauer (13"7) i Martini izenačil 9 let star Filiputov rekord na 400 m z ovirami Pretekla nedelja je bila za atlete po svetu in doma zopet zelo plodna. Med rezultati, ki nas zanimajo najbolj, pa je prav gotovo nov itali janski rekord Mazze v teku na 110 m z ovirami, katerega je dosegel v Berlinu z rezultatom 14”2. Mazza je zaostal samo za evropskim p rvakorjt Lauer jem, ki je z rezultatom 13” 7 izenačil lastni evropski rekord, prvi č v svoji karieri pa je premagal Jugoslovana Lorgerja (14”3). Lorger je tako dobil v Mazzi nevarnega tek meca, ki mu je začel ogrožati drugo mesto v Eoropi. GlVJlUtlO iVlA/.ZA Na istem mitingu v Berlinu je dosegel pomembno zmago tudi Italijan Berruti na 200 m. S časom 21 "1 je bil pivi pred Nemcema Kaiserjem (21”8) in Pohlerjem (21”8). Pač pa se je Berruti moral zadovoljiti s tretjim mestom v teku na 100 m. Zmagal je evropski rekorder Harry (10”4) pred Lauerjem (lt)"oj in Ber-rutijem (10 "5). Boljši rezultati v ostalih disciplinah; 400 m: 1. Kaufmann (Nem.) 47”6; 3. Panciera (It.) 48”5. 800 m: 1. Adam (Nem.) 1’49"5. Daljinu: 1. Krueger (Nem.) 7,49; 2. Molzberger (Nem.) 7,40. Kladivo: 1. Glotzbach (Nem,) 58,47. Troskok: 1. Hajdek (Nem.) 1401”. 5000 m: 1. Mueller (Nem.) 14T4”8; 7. Conti (It.) 15'00’:, Krogla: 1. Wegmann (Nem.) 17,11. 1500 m,- 1. Barris (Sp.) 3’51"9. Kopje: 1. Maier (Nem.) 71,47. Višina; 1. Puell (Nem.) 2,05. * * * PISA, 22. — Na atletskem mitingu v Pisi je član moštva «Virtus-Lucca» Martini izenačil 9 let star rekord Filiputa v teku na 400 z ovirami s časom 51”6, Na istem mitingu so bili doseženi še naslednji boljši rezultati: Daljina: 1. Bravi 7,39, 2. Uli-velli 7,26; 10.000; 1. Costa 31’22”9; troskok. 1. Gatti 15,39; 100 m: 1. Cazzola 10”5; 1500 m: 1. Rizzo 3’50”3; krogla,- Meconi 18,32; nišina; Cordovani 1,95, 2, Introini 1,95. Nizozemke boljše od Italijank MAASTRICHT, 22. — Nizozemske atletinje so premagale italijanske z rezultatom 67:50. Italijanke zo zmagale v tekih na 100 m, 200 m, 80 m z ovirami, v štafeti 4x100 in v disku. . Leone je v teku na 200 m s časom 24” izenačila državni rekord, kar je uspelo tudi' Bertonijevi v teku na 80 m z ovirami s časom 11 ”2. Zelo slab dan je imela Peternoster, ki je bila v metu krogle tretja, v metu diska pa šele četrta. H* >1* sfe BOUD1.ER, 22. — Na ameriškem atletskem prvenstvu so bil’ izboljšani trije rekordi prvenstev. Dosegli so jih Tid-well na 200 m z ovirami s časom 22”6, Burleson na 1500 m s 3’47"5 in Oerter v metu diska s 56,80 m. Ostali boljši rezultati: Palica: 1. Bragg 4,64. 2 Morris 4,64, 3, Graham 4,64, 4. Schvvarz 4,64 itd.; kopje: 1. Al Cantello 75,20, 2. Quist 72,60; troskok: Ira Davis 15,40; 200 m: 1. Norton 20”8. * * * BUDIMPEŠTA, 22. — Na mednarodnem atletskem tekmovanju na NEP stadionu je v teku na 15C0 m zmagal Madžar Rozsavoelgy z odličnim časom 3’41"8, izvrsten rezultat pa je postavil tudi domačin Nagy v metu krogle z 18,16 m Končna lestvica prvenstva je naslednja: Crv. zvezda 22 14 3 5 50:19 31 Partizan 22 14 3 5 39:29 31 Vojvodina 22 13 4 5 47:22 30 Radnički 22 9 4 9 35:27 22 Dinamo 22 9 4 9 35:28 22 Velež 22 10 2 10 35:38 22 Hajduk 22 7 7 8 33:35 21 Rijeka 22 8 4 10 29:44 20 Budučnost 22 7 5 10 25:41 19 Sarajevo 22 7 4 11 24:36 18 Zeljezničar 22 7 3 12 26:35 17 Vardar 22 4 3 15 23:47 U zvezni ligi sta naslednji: Zahodna skupina: Sloboda 20 14 2 4 47:18 30 Lokomotiva 20 11 3 6 43:30 25 Split 20 11 3 6 44:31 25 Elektrostroj 20 7 8 5 32:31 22 Borac Trešn.ievka Šibenik • Proleter Zagreb Odred Borovo 20 20 20 20 20 20 20 7 40:31 21 8 34:29 21 8 27:34 18 9 42:48 18 . . 9 33:47 18 4 3 13 23:42 U 5 1 14 24:50 11 8 5 9 3 6 6 7 4 7 4 Vzhodna skupina: OFK Beogr. 22 14 6 Spartak 22 13 3 Radnič. (S) 22 11 6 Novi Sad Napredak 2 52:17 34 6 36:30 29 .............. 5 59:35 28 22 10 4 8 54:35 24 22 8 7 7 35:39 23 Sred 22 8 6 8 40:48 22 Radnič. (K) 22 9 4 9 32:42 22 Proleter 22 Radnič. (N) 22 Sutjeska 22 Rabotnički 22 Lovčen 22 9 3 10 38:33 21 8 4 10 48:36 22 8 1 13 40:59 17 7 1 14 29:56 15 4 1 17 20:61 9 * * * WROOLAV, 22. — Pred 60.000 gledalci je poljska nogo-metna reprezentanca premaga-la izraelsko s 7:2 (3:1). Nova člang A lige v prihodnji sezoni bosta OFK Beograd miiiiiii*iiiiiiiii*«iiiiiiiiiii*ii«iiiii*i*iiiii**i»*i*<|*»i*,ii,,*ii,,i,,,,i*iii,i|I,l,,#,1,,,i,i*ii,,i*f Po odstopu Gendebiena in Hilla Aston Martin pred Ferrari na 24-urni dirki v Le Mansu Od 53 avtomobilov jih je doseglo cilj samo 13 LE MANS, 22. — 24-urr.a dirka v Le Mansu se je zakljU' čila z dvojnim uspehom hiše Aston Martin, hatere vozl 1 sta se uvrstili na prvo in drugo mesto. Prvo sta pilotirala Salvadori in Shelby, drugo pa Trintignant in Paul Frere-Startalo je 53 avtomobilov, na cilj pa jih prišlo samo 13. urah sta prevozila 4.347.900 km so povprečno hitrostjo 181,164 km na uro, kar je manj od dosedanjega rekorda proge, ki ga imata iz 1.19®' Bueb in Flockhart z Jaguar jem, ko sta prevozila 4.397,108 km. Vrstni red; 1) SALVADOR1' C. SHELBY (A. Martin) 4.347.900 km s p. h. 181,163; 2) Trintignant-P. Frere (A Martin) 4.337.559 km, p. k’ Celotna dirka, ki je veljala za svetovno prvenstvo konstruktorjev, je potekala v znamenju dvoboja med hišama Aston Martin in italijansko Ferrari. V začetni fazi dirke so bila na prvih mestih vozila Ferrari (potem ko je moral Moss odstopiti), katerih pa se potem začela lotevati smola. Najprej je moral zaradi forsi-ranja odstopiti Behra, ki je prevzel vodstvo po odstopu Mossa, za njim so sledili številni drugi piloti Ferrari, postopno pa so bili zaradi mehaničnih okvar izločeni tudi vsi avtomobili Jaguar, Porsch, Lotus in dva Osca. Toda hiša Ferrari je imela v svojih rokah še en velik adut-avto, ki sta ga pilotirala Belgijec Gendebien in Ameri-kanec Mili Phill, Odlična pilota sta prevzela vodstvo ob 2. uri ponoči in odbijala polnih 10 ur vse napade nasprotnikov ter si priborila cele tri kroge naskoka pred voziloma Aston Martin Sabadorija-Shel-byja in Trintignanta-Frereja. Vse je že kazalo, da se bo dirka končala s ponovnim triumfom' Ferrari, ko sta morala Gene,debien in Hill Phill po 20 urah vožnje zaradi znižanja pritiska olja odstopiti. Tako sta imeli obe vozili A-ston Martin prosto pot in dirka je v preostalih štirih urah bila motonona in nezanimiva. Njuna prednost pred Ferrari št. 11 Burlysa in Eldeja je znašala 25 krogov, zaostanek ostalih vozil pa je bil še večji. Salvadori in Shelby sta dosegla cilj 3 kroge pred T.rin-tignantom in Frerejem. V 24 ftIMIIIIIIIIIIIIimill IH lllll lllllllllllltllllllllllllllltHIIIIIIIIII|||l|l|||||'|1ltnitllllltllllHIIII,HUMIH Nogomet doma in po svetu Mantova ali Siena nov član B lige ? Zaradi enakega števila točk bo potrebno tretje srečanje Z nedeljskimi tekmami se je zaključilo tudi prvenstvo A skupine C lige. V končni lestviai je na prvem mestu O. Mantova z 58 točkami pred Sieno, ki ima tudi 58 točk a slabšo razliko v golih. Prvak skupine je Mantova, za določitev moštva, ki bo napredovalo v B ligo, pa bo potrebno naknadno srečanje med obema. V nižji i a/red ne bo izpadla nobena enajstorica. Rezultati zadnjega kola: Biellese-Pro Vercelli 1:0, Car-bosarda-Forli 0:0, Casale-Ozo Mantova 0:2, Cremonese-Ra-venna 1:0, Legnano-Pordenone 3:2, Lucchesc Spczia 1-2, Pia-cenza-Sanremese 2:1, Pisa- MIHI llllllllllllllllll Milil III Mili lllll MII lllll IIMM V Športne slave TOTOCALCIO 1X2, 1 1 2, 1 2 2, X 1 2 1 Kvote: 13 točk — 2.437,600 lir, 12 točk — 68.900 lir. TOTIP I 2, 1 1, X 2, 1 X, 1 2, 12 Kvote: 12 točk — 272.196 lir, II točk — 12.117. lir, 10 točk — 1675 lir. Siena 0:2, Treviso -Livorno 0 2, Varese-Pro Pal ria 0: 0. O. Mantova 40 24 lt t 71 21 58 Siena 41 24 10 i 31 27 39 Spezia 40 20 10 19 53 30 50 Biellese 40 11 12 19 49 39 41 Livorno 40 19 1 13 51 41 46 S. Havenna 41 16 13 U 41 37 45 P. Vercelli 40 13 12 13 43 39 42 Sanremese 40 16 1 15 39 52 41 Treviso 40 15 11 14 41 4(1 41 Pisa 40 12 17 II 39 41 41 Fo ril 40 14 12 14 36 34 40 Carbosarda 40 15 9 19 45 46 39 P. Patria 40 12 15 13 42 39 39 Mestrina 40 11 13 16 42 33 35 Varese 40 10 15 13 47 38 33 Casale 40 10 15 15 38 41 35 Lucchese 40 u 11 19 32 47 33 Legnano 40 1 13 19 4’l 64 31 Piacenza 40 1 13 19 29 54 29 Cremonese 40 11 7 22 41 75 29 Pordenone 40 > 9 23 40 99 23 — « »- — ' CAEN, 22. — Po dveh zmagah na turneji po Franciji je Padova igrala včeraj neodločeno 1:1 z nemško enajstorico Borussit iz Neukirchena. Gol za Padovo je dosegel v 11’ drugega polčasa Zerlin. * * » KOPENHAGEN, 22. — Sved ska-Danska 6:0 (5:0), 180,732: 3)Burlys-Elde (Ferrari) 4.001,601 km (166,733); 41 Pilette-Arentz (Ferr.) 3.991,447 km (166,310); 5) Crossmann -Tavano (Ferrari) 3.964,491 km (165,187); 6) L. Fayen-Muna- ron (Ferrari) 3.954,691 km (164,799); 7) Whiteawat-Turner (A. G.) 3.683,838 km (153,493)1 8) Lumsden - Riley (Lotus) 3.636,084 km (151,504); 9) Cor net - Cotton (D B Panhard) 3.485,447 km (145,227); 1°’ Clark-Hitman (Lofus) 3.461.086 km (144,212). Vrstni red za prvenstvo konstruktorjev: 1) Ferrari 1® točk; 2) Aston Martin 16; Porsch 15; 4) Maserati 2. «»—- ITALIJANI ZA «TOI H» Nencini odpovedal Bono namesto Pambianca MILAN, 22. — Namesto Pambianca, ki je odpovedal svoj nastop v italijanskem moštvu za «Tour» je t. k. Binda vključil v meštvo Ernesta Bona, člana ekipe «S. Pellegrino«. Povsem nepričakovano pa 1® v zadnjem trenutku odpovedal svojo vključitev v moštvo tudi Nencini. Ni še znano, kdo ga bo zamenjal. Italijansko moštvo, ki Je ze zbrano v Milanu, bo odpotovalo v Francijo v Moulhouse jutri zjutraj ob 6,30. a»------ O MADRID, 22. — Namesto Jesusa Lorona, ki je bil izključen iz španske formacije ra «Tour», bo odpotoval v Francijo Francisco Moreno. —— «»— - Nogomet po svetu TRaivimviu, žz. — v svojem tretjem nastopu na turneji P° Švedski je Udinese izgubila proti enajstorici Tranema z vl" sokim rezultatom 7:3 (1:1). # * i* NEVV YORK, 22. V svojem prvem nastopu na ameriški turneji je Napoli premagal severnoameriško selekcijo »American Soecer League« s 6:1 (4:0). Gole sta dosegla Del Vecchio 3 in Vimcio 3. 24, t. m. bo Napoli igral v Torontu, 25. v Montrealu, nato pa bo v New Yorku odigral dve tekmi z dunajskim Ra' pidom, » * * BERLIN, 22. — V prvi tekmi za evropski pokal je Portugalska premagala Vzhodpo Nemčijo z 2:0 (1:0). Gola za Portugalce je dosegel Matateu v 12' prvega in v 22’ drugega polčasa. Gledalcev 45.000. * * * BARCELLONA, 22. — Enajstorica Barcellone je osvojila nogometni pokal Španije z zmago s 4:1 nad Granado-Gledalcev 80.000. * * # CARIGRAD, 22. — Amerika (Brazilija) - Fenerbache 4:4- LA CORUNA, 22. — Santos-Botafogo 4:1. Odgovorni ureaniK STANISLAV KLNKO . Tiska Tiskarski zavod ifiTT - Tr«1