DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška cesta 5.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda l-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 D. Pri večjem številu objav popust.
Leto I.
V Mariboru, sobota 2. oktobra 1926.
Št. 149.
Gospodarski in vladni polom.
Naše gospodarske prilike so od dne do dne slabše. Industrija propada, trgovina propada, obrt propada, delo propada, ž njim ne propadajo samo gospodarska dobra — propada tudi delavstvo in nameščenstvo.
Marsikatera država se je že nahajala v gospodarski krizi — kapitalistični režim sam rodi take krize
— toda nobena kapitalistična država ni še do danes gledala tako brezbrižno na težje in težje nazadovanje in propadanje svojega gospodarskega življenja, kakor naša država. Minister trgovine in industrije je po dolgem oklevanju, še več, po prezirljivem desinteresiranju tega vprašanja, ki bi moral pravzaprav tvoriti začetek in konec vseh njegovih skrbi, vsega njegovega delovanja, sklical končno pod pritiskom gospodarskih krogov gospodarski svet
— sam pa na ta velevažni svet niti prišel ni, njegovi referenti so pa poslušali, in če so kaj zinili, je bilo takoj očitno, da nimajo sploh za sanacijo gospodarstva nobenega smisla, da niso o tem sploh nič mislili, da jim je to španska vas, še hujše, da jim je sploh vseeno, kaj in kako je. gospodarstvo. In to se je zgodilo potem, ko' je že bila gospodarska kriza na višku in ko so gospodarske organizacije zahtevale sklicanje gospodarskega sveta, da se reši, kar se še rešiti da!.
Ali se more še kaka druga država, še kaka druga vlada ponašati z enako fenomenalno brezbrižnostjo in slepoto za potrebe naroda?
Gospodarske organizacije, pa tudi delavske organizacije, niso vzlic temu popustile, iskale so rešitve, pritiskale, kričale, no, in ker se je začel vsled javne kritike majati ministrski stol gospoda Krajača, se je ta končno vendarle oglasil ter naznačil po Wilsonovem vzgledu svoje .poglede na krizo v dolgi vrsti točk, ki so spet pokazale, kako diletantsko se vodi našo gospodarsko politiko.
Posegel je vmes tudi predsednik vlade Uzunovič, pa je bilo tudi to, kar je on povedal, tako revno, da bi bilo mnogo bolje, da je tudi topot molčal. Edino to smo slišali, da se bo vlada s problemom bavila, da bo treba prinesti stvar pred parlament — sedaj pa čitamo, da se je ministrska seja sicer vršila, da se je pa bavila z vprašnjem — prekomorskih kablov! ... In čitali smo tudi, da je ministrski svet sicer razpravljal tudi o. sklicanju narodne skupščine, že zato, ker pridejo v Belgrad' češki parlamentarci, da pa ne ve, kaj naj bi se dalo na dnevni red zasedanja, ker ni gradiva in načrti niso pripravljeni !
Taka je torej ta stvar. Naše gospodarsko življenje propada, ž njim propada ves narod, vlada pa nič ne ve, nič ne zna, nič ne ukrene, nje se vse to prav nič ne tiče.
Pa recite, da nismo zapisani veliki in svetli bodočnosti!
In da bi bil narodni zločin, če bi se tako vlado in take predstavnike pognalo v beg!
Združevalno delo bolgarskega delavstva.
Bolgarsko delavstvo ima za seboj križev pot, kakršnega ni imelo delavstvo nobene balkanske dežele in sploh nobene dežele v Evropi, kajti nobeno ni toliko trpelo kakor bolgarsko.
Vzlic temu trpljenju tudi bolgarsko delavstvo ni bilo enotno. Borilo se je med seboj enako strastno kot se bori v deželah v katerih so frakcijski spori najhujši. Razkol bolgarskega delavstva sega 23 let nazaj. Skoro vsi razkoli so pojav novejše dobe — izvor ruske revolucije, oziroma ruskega komunizma. Pred 23 J®ti je bila bolgarska socialna demokracija edinstvena. Ni pa bilo edinstveno članstvo, oziroma vodstvo, ivakor tedaj v Rusiji, se je tudi v Bolgariji pojavila v skupni stranki struja, 1 Je bila levo orientirana in ni odobravala demokratičnih metod v razrednem boju. Odcepila se je od skupne stranke, in ta skupina je bila po-^Pana pod imenom »tesni« socialisti; večinska skupina je bila na-zirana »široki« socialisti.
Po ruski revoluciji se je ekstremno krilo bolgarskega delavskega gibanja reorganiziralo v komunistično stranko, in boj med brati je postal še hujši. Sledili so najtragičnejši dnevi bolgarskega proletariata. Vso to dobo J„e bilo delavstvo v Bolgariji razdru-zeno ne samo politično ampak tudi rokovno. In namesto da bi se stro-
dile nov strokovni dom in bodo izdajale svoj lastni list.
Združena bolgarska sindikalna zveza je politično neodvisna — to je — pridružena ni nobeni sedanjih političnih struj v Bolgariji. V svoji izjavi pravi: »Naša strankarska neodvisnost ne pomeni, da se sindikalni pokret noče interesirati za politične probleme. Ravno nasprotno: on se interesi-ra. On ne zanika potrebe ene, enotne delavske politične stranke . ..«
Socialisti v Bolgariji, ki so bili
t
lavni faktor združevalne akcije stro-:ovnih organizacij, so uverjeni, da bo to združenje blagodejno vplivalo na delavske politične skupine, med katerimi je socialno demokratična naj-jačja in moralno kot politično najvplivnejša. Četudi je sindikalni pokret v Bolgariji sedaj neodvisen, je vendarle nagnjen v socialistično smer in bo kooperiral s socialistično stranko in socialističnim gibanjem, kateremu vsled svojega pridruženja Amsterdamu tudi pripada.
Najemniki protestirajo.
Sinoči sta se vršila v Zagrebu in Mariboru dva velika protestna shoda društva stanovanjskih najemnikov, ki sta glasno svarila vlado pred ukinje-njem stanovanjske zaščite in zvišanjem stanarin,	.
V Zagrebu se je še vršila posebej seja obč. sveta, ki je zahtevala od vlade podaljšanje vsaj tega že itak slabega stanovanjskega zakona. Najemniki so pa zvečer zborovali na prostem in se jih zbralo kljub dežju nad 2000, ki so dali glasno duška svoji nezadovoljnosti nad najemnikom sovražno politiko radičevsko-radikalne vlade,
V Mariboru pa je bila velika Go-tzova dvorana natlačeno polha kot še morda nikoli tako. Na shodu so govorili v imenu najemnikov gg. Mohorko, v imenu drž. nameščencev dr. Pičovnik, za obrtnike Vahtar, za socialistično stranko in naše strokovne organizacije pa ss. Eržen in Bahun. Slednji je izzval slučajno navzoča poslanca Vesenjaka in dr. Pivka, da zavzameta svoje stališče k temu vprašanju.
Pri tej priliki je očitno zagovarjal poslanec Vesenjak politiko klerikalne stranke, da je ona najemnikom prijazna. Ker je sam hišni gospodar in ker so ljudje siti klerikalnih laži, so mu navzoči delali hude medklice, tako, da se ga je komaj slišalo. Dr. Pivko je bil bolj odkrit in rekel, da imajo hišni gospodarji prav, če zahtevajo odpravo zaščite, da bo pa on tokrat (!) potegnil še z najemniki. Na galeriji se je oglasil potem obč. svetovalec s. Petejan, ki je razkrinkal farizejsko politiko klerikalnih poslancev, z očitkom, da je klerikalni poslanec dr. Kulovec poslal čestitke na kongres tistih hišnih gospodarjev, ki nas danes na cesto mečejo. Zato ne verjamemo nič več obljubam klerikalnih poslancev. To je izzvalo urnebesno ploskanje — znak strašne obsodbe klerikalne protiljudske politike.
Soglasno so bile sprejete ostre resolucije, naslovljene na vlado, občinski svet in na hišne gospodarje.
V nedeljo teden prirede naše organizacije demonstracije po mestih za stanovanjsko zaščito.
kovne organizacije borile za izboljšanje življenskega stanja bolgarskega delavstva, so se borile med seboj. Ene so zagovarjale moskovsko strokovno internacionalo in se nazivale za »rdeče«. Druge so bile zveste amsterdamski strokovni internacionali, in oni od »rdeče« so jih nazivali za »žolte«, »izdajalske« in drugimi znanimi priimki.
To je v Bolgariji danes minulo.
Bolgarske strokovne organizacije so se na posebnem zboru dne 21. julija združile v enotno centralo pod imenom Splošna Delavska Sindikalna Zveza Bolgarije, ki je pridružena — amsterdamski internacionali.
Slavnost končnega zedinjenja je bila nad vse sijajna.
Na impozantnem delavskem shodu v Sofiji je bilo soglasno sklenjeno, da se obe doslej med seboj se bojujoči bolgarski delavski strokovni organizaciji (amsterdamske in moskovske smeri) združita na celi črti in brez pridržka v enotno strokovno zvezo ter pridružita amsterdamski internacionali. Ta sklep je zbor pozdravil z ogromnim, dolgotrajnim aplavzom. Pogajanja, ki so se v tej smeri vodila že mesec dni, so dovedla hitreje, nego se je sploh pričakovalo, do ugodnega sklepa. Obe strani sta bili pač prepričani, da more le skupna, složna borba približati križani bolgarski proletariat svojemu cilju. Sedaj združene 1 strokovne organizacije si bodo zgra-
Bnjleika olnda proti rudarlem.
Angleški parlament se je sestal k izrednemu zasedanju, ne morda vsled tega, da prispeva s svoje strani k zaključitvi tega orjaškega boja med kapitalom in delom, nego predvsem vsled tega, da dobi vlada od parlamenta nadaljna polnomočja za mesec dni za svoje postopanje med štrajkom. Ob tej priliki je prišlo jasno do izraza, da je vlada tista, ki želi rudarje dobesedno izstradati in da ne bi bili niti sami posestniki pre-mogokopov toliko odporni za pogajanja z delavstvom in za iskren sporazum, ki si ga rudarji žele, da jim ne daje angleška konservativna vlada očitno potuho, da vztrajajo v borbi z delavstvom do popolne kapitulacije rudarjev. To se je indirektno zvedelo tudi na seji parlamenta, kjer sta ministra Baldwin in Churchil očitala vso krivdo rudarjem, ki nočejo pristati sedaj še tudi na podaljšanje delovnega časa, ko so že enkrat pristali na znižanje plač. Še le tedaj bi se mogla pogajanja zopet obnoviti.
Nekateri meščanski poslanci* so celo ob tej priliki očitali vladi, da ona lahko prisili kapitaliste k poga-janiem in to je tudi njena dolžnost, da pa. ona noče tega vsled »svojega znanega sovraštva do delavcev.
Ta velikanska socialna borba, ki
jo bijejo angleški rudarji na življenje in smrt, se bo tedaj še nadaljevala in tudi če utegnejo v tej borbi kapitalisti trenutno zmagati, je ta boj po krivdi vlade same znatno prispeval k poglobitvi razrednih na-sprotstev, k sovraštvu do posedujoče buržuazije in s teni položil temelj bodoči delavski vladi na Angleškem, ki bo vrnila rudarjem njihove pravice.
 ............ ■	" '.»miri..«..
Bančno katastrofa.
Slavenska banka v Zagrebu, ki se je prvotno šopirila tudi v Sloveniji kot izrazit zavod samostojnih demokratov, mora že drugič delati obračun zaradi svojega nesrečnega gospodarstva. Odpisala je že enkrat rezervo in 40 milijonov dinarjev svojih delnic. Glavni deležnik je postala še pred prvo katastrofo Trboveljska premogokopna družba, ki je v koncernu dunajske »LMnderbank«. Očitek grozečega poloma gre torej tudi na račun Landerbanke, ker je tako slabo nadzirala »Slavensko banko«.
Sedanji položaj Slavenske banke je pa kritičnejši, kakor je bil prvič. Mnogo lepih obljub čitamo po časo>-pisju, da bodo Slavensko banko prevzeli drugi denarni zavodi ter čuvali interese vlagateljev. Vse časopisje obravnava to vprašanje le rezervi-
Svetovno znano
99
FOX
II čistilo je za čevlje vendar najboljše.
rano, kakor bi hotelo nekaj prikrivati. Tako postopanje je pa v slučaju, ako bo narodno gospodarstvo težko prizadeto, neodpustljiv greh. Milijone, ki so jih vodeči bankirji izsesali iz naroda ali zase ali pa nespametno zapravili, bo kapitalizem, da poravna večjo škodo, izsesal zopet le iz zasužnjenega delavstva.
Jasen odgovor je potreben, kako je mogoče, da se je v nekaj letih za^ pravilo toliko milijonov; kam so šli ti milijoni in kdo je kriv te ogromne katastrofe. Kateri javni zavodi, kateri denarni zavodi utegnejo trpeti škodo, ki jo bo morala nositi javnost, da ta, in ne skrahirani bankirji, obvaruje hranilce pred občutneišo izgubo. Vsak poznavalec razmer je moral že pred letom dni vedeti, kako gospodarijo v tej banki.
Ne zagovarjamo bank, ali banke, ki tako slabo izpolnjujejo narodnogospodarsko nalogo v kapitalistični družbi, zaslužijo obsodbo, ker samo potencirajo izkoriščanje delavskega razreda.
Gospodje kapitalisti javne oblasti, Vaša dolžnost je, da podaste javnosti jasne račune! Ako ste sokrivi, ako ste kakorkoli soudeleženi, Vas še ne opravičuje, da molčite.
Kriza avstrijske ulade.
Avstrijska krščansko-socialna vlada se nahaja pravzaprav že v krizi od 14. junija, ko so klerikalci prelomili s. Glocklu dano besedo v zadevi šolstva na Dunaju in so svojega bivšega šolskega ministra odstranili ter zamenjali z novim. Takrat so prešli naši sodrugi v dunajskem parlamentu v skrajno opozicijo in že takrat so se zamajali temelji avstrijske klerikalne vlade. Sedaj se je pa temu pridružil še škandal s Centralno banko, ko je vlada zavrgla 625 milijard avstrijskih kron za razne falirane banke, podpirala svoje konzumne zadruge in pustila zaslužiti svojim strankarskim funkcionarjem težke vsote denarja. Vse to je spravilo vlado v latentno krizo, ki je izgubila tudi med svojimi kmečki-^mi volilci — kamor uspešno prodira 'socialna demokracija — obilo zaupanja. Računajo, da bo tej vladi sledil zopet kabinet prelata Seipla.
Romanska svoboda.
Redko kdaj pridejo resnične vesti o razmerah na Romunskem v svet, dasi je ta dežela vredna svoje sosede, Horthyjeve Madžarske, vredna tudi svoje prijateljice, Mussolinijeve Italije. To kar uganja romunska siguranca s svojimi političnimi nasprotniki, pa bili to socialisti, komunisti ali liberalni buržuji, to so nepopisne stvari, proti katerim bi se moral dvigniti ves civiliziran
svet. Vsak teden prihajajo iz te dežele najgorosfasnejša poročila. Komaj je minilo nekaj tednov, ko so improvizirali beg besarabskega borca za svobodo Tkačenka in ga pri premestitvi iz zapora v zapor zavratno ustrelili, že zvemo zopet o nečloveškem postopanju rumunske sigurance. V ječi se nahaja bivši komunistični poslanec Berman, ki je spravil iz zapora v javnost vesti, kako da se s političnimi jetniki na Romunskem postopa. Vsled tega so ga premestili po 18-dnevni gladovni stavki v neko temno podzemsko celico in mu zvezali roke na steno, tako kot so svoj čas pribili Kristusa na križ. — Tudi v tej državi je delavstvo politično brezpravno, ker je razbito in vsled tega je teror še hujši. Kakor znano, je Romunija vsled Besarabije, ki si jo lasti, največja nasprotnica sovjetske Rusije in preganja že vsled: tega vse delavstvo, ki je ostalo zvesto rdeči zastavi.
Potiska kriza.
Znano je, da se je Pilsudski s pomočjo delavcev svoj čas povzpel na površje. Komaj je pa zavladala nova vlada, ki se ni v svojih dejanjih od prejšnje prav nič razlikovala, že so zašli socialisti v parlamentu v najstrožjo opozicijo. S pomočjo meščanske opozicije so izrekli v sejmu (parlamentu) dvema ministroma nezaupnico, čemur bi morala slediti ostavka cele vlade. Toda Pilsudski se na to ne ozira in bo te dni predstavil parlamentu staro vlado za novo.
zmaja sdclaltstov na Švedskem
Pri volitvah, ki so se vršile minulo nedeljo v švedske provincialne zbore (oblasti), so socialisti na celi črti napredovali in dosegli za 10 odstotkov večje število glasov, kot pri zadnjih volitvah. Vse ostale stranke so silno nazadovale. Na Švedskem je delavstvo zedinjeno v socialistični stranki.
Občinske oolltoe o Belgiji.
Dne 10. oktobra se vrše po vsej Belgiji občinske volitve. Socialistična stranka nastopi vkljub najstrožji opoziciji, ki se je v stranki zadnji čas pojavila proti politiki na vladi, enotno in ima najlepše izglede na velik uspeh.
Anketa o uredita) nedeljskega počitka In notnega dela.
Zagrebška Delavska zbornica je na željo posameznih delavskih in na-
Enrilo
Splošno priljubljen
Kavni nadomea/eit
okusen i cenen.
T^fonckSinovi
Sol»Ivo se v vseo
dobro asortlranlO
KolonijalniO trgovinaO.
meščenskih organizacij podvzela razne korake v svrho uveljavljenja onih odredb Zakona o zaščiti delavcev, ki se zlasti tičejo ureditve delovnega časa. Del teh odredb se v praksi, čeprav pomanjkljivo, vendarle izvaja, medtem ko vlada v pogledu proved-be drugega dela popolen kaos.
V prvi vrsti velja to v pogledu neenakega izvajanja naredbe ministrstva za socialno politiko o §§ 12—15 zakona o zaščiti delavcev (glede nedeljskega počitka) nadalje pa tudi o izdajanju provedbenih naredb k §§ 6 do 9 zak. o zaščiti delavcev (glede ureditve delovnega časa, ter otvarja-nja in zapiranja trgovin in vseh vrst uradov) ter §§ 19 in 34 istega zakona glede prepovedi nočnega dela v pekarnah.
Odbor centralnega sekretarijata Del. zbornice je na svoji seji od 10. do 23. maja t. 1. sklenil, razviti o teh vprašanjih posebno akcijo ter obenem pooblastil zagrebško Del. zbornico, da skliče v svrho natančnega pretresanja teh vprašanj posebno anketo, na katero naj se povabi vse zainteresirane činitelje ter zastopnike vlade. Na tej anketi naj se skuša najti so-lucijo v svrho takojšnje končne rešitve tega vprašanja v smislu zakona. V smislu tega sklepa je zagrebška Del. zbornica sklicala anketo, ki se bo vršila v Zemunu 2. oktobra. Na dnevnem redu so vsa gori omenjena vprašanja. Povabljeni so na anketo poleg rednih in namestniških članov in ekspertov zbornice tudi ostale korporacije in uradi ter ministrstvo socialne politike, ministrstvo trgovine, ministrstvo notranjih poslov, centralne in oblastne inšpekcije dela, mestna županstva, obrtne oblasti, trgovske in industrijske zveze, velika županstva itd., itd., in razume se, vse v poštev prihajajoče delavske organizacije, vse ekspoziture in poverjeništva Delav. zbornic s centralnim sekretarijatom na čelu. Namera sklicateljev je, da se predloži, v slučaju, da se anketa zedini na primerni soluciji, vse sklepe že 4. oktobra ministrstvima za socialno politiko ter trgovino in industrijo že 4. oktobra v končno definitivno odobrenje.
Dunajska občinska oprava kot azor celemu sveta.
m.
Kakšne hiše se grade?
Občinska uprava še je takoj odločila, da gradi — kot sem že omenil — v strnjenem, t. j. zazidanem mestu večnadstropne hiše, največ po štirinadstropne, v okolici pa kolonije, t. j. enodružinske hiše' z vrtovi. Večnadstropne stavbe so različnih dimenzij, so take s 50, a tudi z več kot 500 stanovanji. — V tem oziru je najbolje, da vzamemo eno hišo za primer, in to je tako-zvani »Fuchsenfeldhol« blizu kolodvora Meidling v XII. okraju. To stavbo, ki vsebuje 480 stanovanj poleg še ostalih lokalov, dunajčani radi razkazujejo vsakemu tujcu in so zelo ponosni na njo. Ta stavba je petnadstropna in jo obsegajo štiri ulice. V notranjosti so štiri dvorišča v skupni površini 4700 kvadratnih metrov in imajo obliko parkov, kot je to slučaj pri vseh hišah. Hiša se deli na 24 stopnjišč in so v vsakem traktu po 4 stanovanja. Stanovanja obstoje iz predsobe, stanovanjske kuhinje (Wohn-kiiche) in sobe, deloma dveh sob. Visokost znaša 3.20 m, površina pa: kuhinje 16—20, sobe pa 16—25 kv. metrov. V vseh sobah ter kuhinjah je parketni pod, samo v predsobah je ladijski pod. Kuhinje so razdeljene tako,'da je manjši del ločen, ki služi v glavnem za umivanje posode in druga podobna opravila, Tu je vodovod, zraven katerega sta montirana po dva pločevinasta škafa: od tu se pride tudi v stranišče, katero je na ta način ločeno od ostalih stanovanjskih prostorov, kar je zelo praktično ter tudi zelo higijenično.
V kuhinji je vzidana velika omara in plinski štedilnik, ki popolnoma nadomešča vsak drug štedilnik, ker se na nlem lahko kuha in peče, greje itd. Razen tega se nahaja v kuhinji miza s stoli in tedaj služi kuhinja obenem za obednico, ozir. za delovno sobo za gospodinjo in deco, ki lahko tam piše šolske naloge itd.
Za shrambo jedil je tudi preskrbljeno in poleg tega ima še vsako stanovanje gotove vrste balkon. Okna so tridelna. Prvo važ-
K •» pwpriC«te, da edet par nogavic t žigom la anamJu {rdcčcv modre ali alato)
„klju6“:
69
Jack London:
S*
Železna peta.
(SocijalnI roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
Predsednik je pomignil vsem kreaturam v Kongresu, ki so nosili purpurno rdeče livreje. Vedeli so, da se bo med Ernstovim govorom zgodilo nekaj. In, da sem jim pravična, oni so v resnici verjeli, da so socijalisti povzročili to eksplozijo. Pri obravnavi jih je več pričalo popolnoma prepričano, da so videli, kako se je Ernst pripravljal, da vrže bombo in da je prehitro eksplodirala. Seveda niso ničesar takega videli. V svojem mrzličnem strahu so si domišljali, da so videli.
Ernst je po zaslišanju rekel:
»Ali lahko razumen človek verjame, če sem nameraval vreči bombo, da sem vzel zato nedolžno igračo? Saj je bilo v bombi premalo smodnika. Naredila je mnogo dima, ranila pa ni nikogar, razun mene. Ravno pred nogami mi je eksplodirala, a me ni ubila. Verjemite mi, alfo bom metal bombe, tedaj bo. tudi škoda. V mojih bombah bo nekaj druzega, nego samo dim.«
Obtožnica pa je nasprotno pripovedovala, da je slabost bombe razlagati s socijalistično nerodnostjo, ravno tako tudi njeno prezgodnjo eksplozijo, kar je vzrolf, da je Ernst bil prener-vozen ln mu je bomba padla iz rok. Da ta argument podpre, so potrdili resničnost teh navedb nekateri kongresisti, ki so celo videli, kako se je Ernst z bombo, igral in jo spustil.
Od nas ni nikdo vedel, kako je bila vržena bomba. Ernst mi je rekel, da jo je za osminko trenutka, predno je eksplodirala, slišal in videl, kako je priletela pod njegove noge. Povedal je to pred sodiščem, a nikdo mu ni verjel. Cela stvar je bila, kakor se pravi po domače, »doma skuhana«. »Železna peta« je sklenila, da nas uniči m tu ni pomagalo nobeno protivljetije.
Pravijo, da hoče resnica vedno na dan. Jaz sem o resničnosti tega pregovora začela dvomiti. Devetnajst let je preteklo in vkljub našim neprestanim naporom nismo nikdar mogli dognati, kdo je vrgel bombo. Brez dvoma je bil podkup-ljenec »Železne pete«, a se je razkritju umaknil. A zvedeti nismo mogli. In tako ne preostaja nič drugega, kakor pokopati to zadevo med skrivnosti ^vetovne zgodovine.
18. V jami Sonorne.
O sebi nimam iz te dobe mnogo kaj povedati. Šest mesecev sem bila v zaporu, čeravno me niso obdolžili nobenega prestopka. Bila sem sumljiva. — To, strah vzbujajočo besedo so kmalu spoznali vsi revolucionarji. Ali naša lastna tajna služba je začela delovati. H koncu drugega meseca mojega zapora se mi je dal spoznati eden od paznikov, revolucijonar, zaupnik organizacije. Nekaj tednov pozneje se je izkazalo, da je šele pred kratkim nastavljen jetuiški zdravnik Jožef Park-hurst, član ene izmed bojevnih skupin.
Tako se je po organizacijah oligarhije razvila nemotena naša lastna, kakor pajkova mreža. Vsled tega sem bila v zvezi z zunanjim svetom, in ravno tako vsak naš v zaporu se nahajajoči voditelj. Pogumni sodrugi so se ogrnili v livrejo
»Železne pete«, da so lahko prišli v zvezo z nami. Čeravno je bil Ernst tritišoč milj daleč ob pacifističnem obrežju v ječi, sem bila z njim vkljub temu v neprestani zvezi. in naša pisma so hodila redno tja in sem. ,7‘ ‘
Voditelji v ječah m izven ječ so bili v položaju, da so lahko vodih boj in ga presojali. V nekaj mesecih bi lahko bil mogoč beg nekaterih, ker pa zapor ni bila nobena ovira za naše delovanje. se je sklenilo, izogibati se vsake prenagle-nosti. IJvainpetdeset kongresistov je ležalo v ječah in Poleg tega še tristo naših voditeljev. Delal se je načrt, da se osvobode vsi hkrati. Ako bi zbežal samo del, bi Čuječnost oligarhije lahko postma tako ostra, da bi beg drugih bil preprečen. Poleg tega smo pa bili mnenja, da bo splošna osvoboditev zaprtih naredila po celi državi na proletariat nenavaden psihološki vtis. Naša moč bi se pokazala na ta način v vidni obliki in bi vzbujala zaupanje.
Dogovorjeno je bilo, da moram, ko me izpuste, izginiti in poiskati za Ernsta varno zavetišče. Izginiti pa ni bila tako priprosta reč. Preje se me ni izpustilo, dokler niso bili špijoni »Železne pete« pripravljeni, da mi skrivaj povsod slede. Bilo je potrebno zmešati jim sled in tako priti v Kalifornijo. Smešno je, kako se je to zgodilo.
Sistem potnih listov, posnet po ruski metodi, je bil že v razvoju. Nisem si upala prepotovati kontinenta v svoji lastni osebi. Morala sem izginiti popolnoma, ako hočem Ernsta kedaj videti. Ker, ako bi me po njegovem begu izsledili, bi bil Ernst zopet ujet. Tudi se nisem smela preobleči kot preletarka in tako potovati. Ostalo mi je samo še, da vzamem krinko člana oligarhije.
nost se polaga na higijeno, zato mora sleherno stanovanje biti postavljeno tako, da pride vsaj v en prostor solnce in takozva-nih severnih stanovanj v novih hišah v obče ni. Tudi na to se polaga veliko- važnost, da ima vsak prostor direktno svetlobo.
Kar je zelo važno je to, da ni takozva-nih greznic, ampak se fekalije stekajo naravnost v takozvani zbiralink (Sammel-kanal). Za smeti se nahaja v zidu cev* po kateri se iste odvajajo naravnost v posodo, iz katere se redno potom mestne občine odvaža v takozvani krematorij za smeti. Za kuho in gretje služi plin, ki je sedaj za eno tretjino cenejši, kot je bil pred vojno, za razsvetljavo pa električna luč. V hiši se nahaja v kleteh parna pralnica za 20 strank, Ista je opremljena z najmodernejšimi napravami, tako da se gospodinji ni treba več bati tistega nesrečnega dne, ko ima »žehto«, ampak z lahkoto opere v enem popoldnevu perilo od 4 oseb in 4 tednov v največ 4—5 urah. ne glede na to, kakšno je vreme. Ženska ne rabi tudi nobene priprave. Ako pa noče katera sušiti potom parne kurjave, tedaj ima tudi priliko sušiti na zraku ozir. solncu. To pa je nad hišo. Skratka: žena nima v dunajski občinski hiši niti četrtino toliko dela in trpljenja, kot ga ima v starih, kapitalistično privatnih. Zato se more vsaka ženska srečno šteti, ki dobi stanovanje v občinskih hišah. Sicer pa jim vsak 'tujec lahko bere to radost in zadovoljstvo raz lica, ko si pride ogledovati te nove hiše. Žal, ravno ženam je najtežje dopovedati, da jih hoče socializem odrešiti trpljenja, katerega večinoma še težje prenašajo kot moški. — Poleg pralnice se nahajajo kopalne naprave in sicer po 11 pršnih in 11 kad-nih celic za moške in istotoliko za ženske, s toplo in mrzlo vodo.
V pritličju hiše je tudi krasna dvorana v velikosti približno 200 kvadr. metrov z odrom za različne prireditve, zborovanja, predavanja, igre itd. Razen tega je še nekoliko manjših prostorov za seje in zaupni-ške sestanke. — Nadalje se nahaja v hiši velikanska knjižnica za celi V. in XII. okraj in končno čitalnica, ki služi največ šolski mladini. Ne smem pozabiti na delavnico, kjer starejši sodrugi poučujejo prosto šolsko mladino v raznih strokah. V hiši se nahaja tudi soba za zdravnika.
S tem še nisem marsikaj omenil, kar je važno, ker bi me predaleč vod*lq. Dunajski sodrugi so srečni in jaz jih nočem zavidati, ker vem, koliko so oni preje pretrpeli, pred-no so tako daleč prišli. Samo to me skrbi, kdaj jih bomo mi dohiteli?!	B-n.
Zanimivi članek o našem pokrajinskem kongresu, ki so ga priobčile beograjske »Radničke Novine«, natL snemo v prihodnji številki
Dnevne novice.
Humor.
DTE Svoboda.
Telovadna akademija, ki jo je priredil v nedeljo, dne 19. t. m. telovadni odsek mariborske »Svobode« na vrtu »Ljudskega doma«, je dobro uspela. Spored je bil pestro izbran. Proste vaje so se izvajale precizno in so bile pri članicah, kljub manjkajoči godbi, ritmično dovršene. Nastop članic na bradli je pokazal, da hočejo tudi pri orodni telovadbi ostati na višini. Pohvalo zasluži zlasti obrtni naraščaj za svoje strumne nastope. Gojenke so zelo ljubko prednašale nekaj . mičnih igric s petjem. Najbolj- je pa ugajal nastop članov na bradli in na drogu, ki so izvajali razmeroma zelo težke gibe brezhibno. Zlasti sta žela obilo priznanja predtelovadca Beigott in Wagner. Skakanje naraščajnikov v višino in v daljavo je kazalo zelo lep napredek, kakor tudi druge lahkoatletične točke. Posebno toplo pa moramo pozdraviti lahke borbene točke naraščajnikov z nogami, rokami in životi. Te vrste šport je za delavske telovadce najbolj primeren; je lahek, ne preveč utrudljiv, ne zahteva dolgotrajnih vežb, ki dovajajo včasih do otopelosti duha in vendar izredno utrjujejo vse mišičevje. Tudi Pe Povzroča one ljubosumnosti, bahavosti m gnanja za prvenstvom za vsako ceno, i b°r na PrImer nogomet, rokoborbe in boksanje, ki vzbujajo v športnikih le surovo nrav. Gojenje'teh. športov, pri katerih se računa samo s surovo silo in s prvenstvom, povzroča sicer v mladosti čezmerno razvitje fizične sile, ki pa v letih, ko se doticm šport več ne goji, hitro propade in v starosti prej opeša kakor pri onih, ki goje zmerni šport. Take surove športe naj bi po mojem mnenju delavski telovadci in športniki sploh črtali iz svojih programov, ker otopijo duševnost in smisel za uživanje lepote ter delajo Človeka za duhovno in izobraževalno udejstvovanje nesposobnega in so jako redki oni, ki bi poleg takih športov kazali kako globlje zanimanje za vprašanja socializma, lak lahek šport pa, kakor smo ga videli pri tej akademiji, se pa na vsak način priporoča, ker krepi in osvežuje telo in ž njim tudi duha. — Sodrugom, k tP? s sv°iim vztrajnim delom, pripomogli , £ Reditvi, pa izrekamo naše priznanje cvnii'	nai	še nadalje vztrajajo pri
lav-imi ! t nalogi, ker vemo, s kakimi te-lv7vir.n, ma!° boriti, da razgibajo s svo-i a-mp« mrlo ono delavsko mladino, ki še danes md.ferentna stoti oh strani A. T.
!je najboljša žitna kaval
Proti preganjanju naših funkcionarjev. Iz Hrastnika zvemo, da so v soboto, 18. avgusta aretirali hrastni-ški orožniki tajnika Splošne Delav. Zveze s. Makuca, ko je hotel govoriti na delavskem sestanku, ga odvedli na kolodvor in takoj na to je moral zapustiti Hrastnik. Ta postopek hrastniških orožnikov nam je nerazumljiv in zanj odgovarja pristojni glavar. Vendar pa je treba vsem tistim ljudem, ki nosijo odgovornost za preganjanja naših funkcionarjev povedati, da ima to tudi za nas svoje meje. Za pojmovanje jugoslov. demokracije je bilo že sko-ro moderno, da so politične oblasti preganjale komuniste. S. Makuc je pa danes tajnik Splošne Delavske Zveze, torej socialistične -strokovne organizacije in preganjati tajnika te organizacije se pravi preganjati legalno in po zakonu priznano stanovsko socialistično organizacijo. Ce mislijo oblasti, da bomo mi mirno gledali, kako preganjajo one nase ljudi, potem se jako motijo. Priporočamo ljubljanskemu velikemu županu, da se za ta slučaj zanima^ 111 vstvari v tem pogledu že končno enkrat eksempel, če noče, da spregovorimo lepega dne o preganjanju socialistov tako glasno, da se bo slišal naš glas daleč naokoli.
Prijetno opozorilo. Iz Ljubljane smo dobili naslednje opozorilo:
»Slavnemu uredniku
»Velike Politike Jugoslavije«
Capito!
Razumeš bre!!
Na Vaš inserat v Vaši slavni Po' liiiki z dne 25. 9. 26 Vas opominjamo, da Vani bodo mariborski fašisti zamašili usta, ampak ne s prsti, kakor naš Veliki čelnik marveč z bombo tako da bo Vaša Politika kar razletela po celi Jugoslaviji, da jo ne bo potreba pošiljati po pošti Vašim slavnim eksborcem ministrom. Naši kurirjt so že odpotovali da Vam zamašijo usta, da ne bo potreba oddati pet strelov.
Jugoslovanski Fašisti
Veliki čelnik
Politik«
Tako se glasi doslovno ta dopis. Na ta nežni izliv rahločutne orjuna-ške duše pa pripominjamo samo, da želimo v dopisu omenjenim kurirjem srečno pot do Maribora. Da se bodo tudi srečno vrnili domov, bomo poskrbeli sami.
Kdo je zmagal? Tudi Slovenija ima svoje posebnosti. Na primer to, da je pri nas pred vsakimi volitvami vsaka stranka sigurna zmage, po končanih volitvah pa živ krst ne ve, kdo je pravzaprav zmagal. Tako je tudi sedaj, ko so volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico pri kraju. »Narodni Dnevnik« trdi, da so zmagali Jelačinovi kandidati, »Slovenec« pravi, da njegovi, »Jutro« pa vpije, da so demokratski kandidati naklestili i ene i druge. Pa se potrpežljivi slovenski Janez, ki prekipevaš navdušenja za sveto našo stvar, spoznaj! Ali je bilo sploh treba toliko vika in krika, da so razmere v Trgovski zbornici še bolj zamotane kot prej in da se bo delalo za pro-speh industrije, trgovine ih obrti še mhnj kot prej?
Vlada in najemninski zakon. Najemniške in delavske organizacije širom države prirejajo protestne shode, delavski listi opozarjajo na ne-varnosti, ki prete delovnim slojem, ako se najemninski zakon ukine — vlada pa na vse to lepo molči. Kakor da se vse to nje prav nič ne tiče. Ali pa hoče s tem svojim molkom povedati, da se bo. najemninski zakon vendarle ukinil? Naloga naših organizacij in sploh vsega ogroženega naroda je, da s krepko, nepomirljivo akcijo prisili vlado, da pove, kaj misli in ne samo to —še več: da se obveže podaljšati veljavnost najemninskega zakona, kakor to zahtevajo najemniki sami.
Seja narodne skupščine. Te dni se bo torej vendarle vršila seja narodne skupščine, ki se bo zaenkrat bavila samo — s češkimi parlamentarci! Nato okrog 20. oktobra, se bo menda spet sestala, na tej tedni seji skupšči-
ne kani vlada predložiti nov zakon o najemnikih. Kakšen je ta vladni načrt, še ne vemo, ker se vlada ne izjavlja, dasi so najemniki že vsepovsod protestirali. Tudi pravijo, da misli opozicija na sejah narodne skupščine obračunati z obsovraženo in nesposobno vlado, in da tudi Pašičevci ne mirujejo. Zadnja seja se je bavila s tem sklicanjem, in zaenkrat konštati-rala, da razven zakona o najemnikih ni še nič pripravljenega. Kako je sklepala s svojim zadržanjem pred parlamentom, in kako se bo branila, pa ni povedala.
Državnim nameščencem bodo znižali plače. Iz Belgrada javljajo, da bo vlada z novim proračunom spet znižala plače vsem državnim nameščencem, za nameček pa še močno reducirala stalež državnega osobja ter zvišala število službenih let tako, da bo moral vsak pošten drž. nameščenec
E rej pošteno poginiti, preden se do-oplje do polne penzije. Pa pomislimo, da vlada že nekaj časa sem izrablja vsako priliko — povodnji, proračun itd. —, da oklesti do golega že itak beraške plače svojih nastavljencev in da kani vsako tako priliko izrabiti za nadaljno znižanje plač, potem si moramo pač vprašati, če niso naši ministri prišli do sklepa, da se mora prisiliti drž. nameščence, da se polagoma sprijaznijo z mislijo, da morajo sploh delati brezplačno ter koncem leta še prispevati od svojega za državne potrebe. Ta stvar bi tudi ne bila tako od muh kakor navidezno iz-gleda, saj bi na ta način vlada končno lahko uravnovesila svoj proračun in njena naloga bi se potemtakem reducirala zgolj na prijetno kopičenje davkov in drugih dohodkov, dati bi ji pa ne bilo treba ničesar. Za to vladno zamisel govori močno tudi činjenica, da so drž. nameščenci patriotsko zelo požrtvovalni ljudje, ki so pripravljeni, kakor se je dosedaj ponovno izkazalo, mirno prenašati vsak odtegljaj in vsako potegavščino, vsled česar ji bo tudi lahko izvesti svojo namero. Jugoslovansko politično pravilo pa je, da se skušajo izvesti celo nemogoče stvari, kaj še take, ki so čisto lahko mogoče! Vladna modrost je namreč tako neskončna, kakor je neskončna potrpežljivost drž. nameščencev.
Profesorski kongres se je vršil v Novem Sadu ob veliki udeležbi delegatov iz cele države. Kongres je bil karakterističen izraz razmer, v katerih se nahajajo naši profesorji in: naše šole. Govori na kongresu so lepo osvetlili popolno razsulo, ki vlada v naši prosveti. In pokazali so bedno stanje učnih moči, izigravanje in prosvetni diletantizem vlade. Zgovorni znak razpoloženja med profesorskimi krogi je bilo tudi dejstvo, da je imel glavni referat na kongresu naš sodrug Nedeljko Divac.
Gradbena akcija zagrebške občine. Zagrebški mestni svet je sklenil sezidati še nadaljne 3 velike stanovanjske hiše ter kupiti zemljišča, ki se bc> razparceliralo na 300 gradbenih parcel za male enodružinske hiše.
Ford upeljal 40urni tednik. Znano je, da ameriški kapitalisti spretnejše odstranjujejo razredna nasprotstva nego evropejski in da so z delavci do gotove mere bolj človeški kot evropski kapitalisti. Ford je velika tvornica avtomobilov, ki konkurira s svojimi izdelki vsemu svetu in vkljub temu so sedaj upeljali 40urni tednik, tako da bodo delavci v soboto in nedeljo prosti., Dobivali bodo isto plačo kot doslej. V tovarni je zaposlenih 215.000 delavcev. Kaj, ko bi se naši trboveljski kapitalisti upali vsaj misliti na take stvari?
V cerkvi so se streljali v Kownu Poljaki in Litavci vsled spora, ki je nastal za cerkveno zastavo. Za zastavo vneti verniki so ob tej priliki ranili 9 ljudi.
Tifus. V Hanovru divja tifus. V nekaj dneh je pomrlo 133 in zbolelo 1742 ljudi.
Prva delavska ženska visoka šola je bila te dni zaključena na Dunaju. Avstrijska socialna demokracija vstvarja v pravcu izobrazbe agitatorjev in zaupnikov neprenosljive stvari. Moški delavski visoki šoli je sledila sedaj tudi ženska. Predavalo se je o najvažnejših državnopolitičnih vprašanjih.
Zaupniki, pozor. V sredo se vrši v Ljudskem domu velik zaupniški sestanek, kjer se bodo izvršile vse predpriprave za nedeljsko najemniško demonstracijo.
O rešenem prometu. Lahko smo srečni, da imamo v časih, ko pušča naša vlada hladnokrvno propadati naša prometna sredstva, železnice, pošte, brzojav in dTUga občila sedanjega časa, še može, ki budno in skrbno pazijo, da vsaj pri nas promet ne bo prišel na psa. In tako dično osebo imamo v marib. gospodu županu. Promet njemu kar v glavi brni in ni mogel drugače, da je ukrenil potrebno, da ga vsaj za naše kraje reši. Sklenil je vso okolico z avtobusi privezati na Maribor. Občinski svet mu je misel z navdušenjem odobril in vsa srca maribor-čanov so vzdrhtela ob misli, kako prijetno se bo furati tja v Bistrico ali Konjice kar na kofej. Tako je dobil gospod župan odobrene avtomobile. Hitel je sedaj, da misel uresniči še predno ga kaka vladna kaprica ali pa volilci postavijo v drug delokrog. Na avtomobile se on namreč zastopi. Ker so Francozi po njegovem mnenju dokaj mobilni ljudje, si je mislil, pri Francozih, ali pa nikjer. In rešil je to stvar tako, da se je pri njem napravila pogodba za dobavo avtobusov. Gospod župan so seveda kunšten mož in. mnenja strokovnjakov, četudi jih je na samem magistratu legijon, ne rabijo. On in Francozi pa so skupaj kunštni za devet, ministrskih svetov. Zato so tudi sami to kunšt izkunštvali ter avtomobile naročili. Dolgo in temeljito se je delalo naročeno blago. Nazadnje je prišlo, lepo po železnici. Sedaj so hoteli gospod župan uživati triumfe svojega dela. Povabili so skupaj vse svoje strokovnjake, na katere so bili poprej pozabili in jih popeljali na lepše, v novem avtomobilu, tje proti Celju. Ali je bilo preveč »bušen-šankov« med potjo, ali pa je prišlo kaj druzega vmes. Vsa tovaršija je potrebovala polnih šest ur tja do Celja. Tja prišedši so napravili strokovnjaki in gospod župan posvetovanje in so ugotovili, da je avto dober in fin, da rabi šest ur do Celja in da grejo rajši z vlakom nazaj. Oni so že doma, rabili so pošteno poldrugo uro do doma, vendar tako luštno ni bilo, kakor tjakaj. Avto pa je ostal v Celju in gospod župan so pisali v Francijo, da avto za naše kraje ne gre dovolj hitro, naj mu zato dajo še več »gajsta«. Francozi seveda: niso kot naši ljudje. Oni se sklicujejo, da je avto dober, prav kakor so ga gospod župan naročili, da pa oni ne morejo za to, če pri nas nisoi take ceste kot v Parizu. Ker si mislijo gospod župan, da bi Francozi kot prosvitljen narod morali to znati, jim bodo pisali, da ne odnehajo. In tako bodo vlekli gospod župan na eno stran, Francozi na drugo, nastal boi diplomatičen spor, in bog nas varuj zlega; še vojska lahko nastane. Mi pa bomo morali še naprej počasi compati, com-pati tje proti Celju in nazaj, uboge reve! Ker tako lepo ni še nihče rešil prometa, kot ga je naš gospod župan. Kdor hoče hitro v Celje, kar na mestni avtobus! Ta je namreč že tam.
Policijske pse dobimo v Mariboru. Da bodo sposobni za svojo službo, jih bodo na Dunaju zato zdre-sirali. Le eno vprašanje se nam vsiljuje; Kakšen jezik bodo pa ti psi razumeli, da se ne zamerijo mariborskim nacionalistom na tej nevarni severni točki?
Prof. dr. Strmšek je postal tudi Radičevec. Nastane vprašanje, če je razen dr. Kodermana in dr. Lipolda še sploh kdo ostal pri mariborskih demokratih. Koliko bodo pa ti ljudje-koristili Radičevi stranki, je pa vprašanje zase.	________
KINO »DIANA« STUDENCI.
Od sobote 2. do vključno torka 5. oktobra:
Pat in Patachon: Poletje, solnce in dijaki,
Film, poln krasne in naizabavnejše vsebine. — Kot dodatek:
Zajčja pečenka, stfajna veseloigra v glavni vlogi Knoppchen.
Od srede 6. do vključno petka 8. okt.: Harold Lloyd v filmu: On je zaljubljen.
25-letnico strokovne internacionale bo celjsko razredno delavstvo praznovalo v soboto, dne 16. oktobra t. 1. Kje in kako, sporočimo prihodnjič.
Javna seja Delavskega sveta razrednih socialističnih organizacij bo v soboto, dne 9. oktobra, v veliki dvorani gostilne »Jugoslovan« v Gaber-jah. Vstop imajo proti članski izkaznici vsi člani razrednih socialističnih organizacij. Za odbornike je udeležba dolžnost ’
Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom« v Vodnikovi ulici štev. 3 (Delavsko tajništvo) je 1. t. m, otvo-rila oddelek za prodajo premoga. Zadruga dobavlja vse vrste premoga in to po konkurenčnih cenah. Delavci in delavke, podprite z naročili vašo edino tozadevno delavsko podjetje.
Boj za skrajšanje delovnega časa in izboljšanje svojega socialnega položaja, so pričeli celjski brivski pomočniki in pomočnice. Predno so borbo pričeli so si ustanovili podružnico, razredne strokovne organizacije Sa-veza brijačkih radnika Jugoslavije. Želimo, da bodo šli iz borbe kot zmagovalci.
Skupno vinsko trgatev priredi v soboto, dne 2. oktobra »Svoboda« in U. D. R. v vseh prostorih gostilne »Jugoslovan« v Gaberjah. Preskrbljeno bo za prijetno in neprisiljeno zabavo. Začetek ob 7. uri zvečer.
Pni nastop telovadne enote podružnice »Svoboda" v Tržita
V nedeljo, dne 26. septembra priredila je podružnica »Svobode« v Tržiču slavnost prvega nastopa svoje telovadne enote. Bila je skromna, a lepa slavnost, žal, da je kvaril dež. Tudi pri tej priliki grajamo najostrejše nebrižnost članov ljubljanskih delavskih organizacij za prireditve podružnic »Svobode« po deželi. DoČim so člani gorenjskih podružnic poslali na veselico lepo število članov in izbrano četo telovadcev in telovadkinj, so prišli nekateri člani celo iz Litije — Ljubljana in okolica ni poslala menda prav nobenega. Dasi so Tržiški člani vse to dobro opažali, razpoloženje slavnosti to ni motilo, ostala je lepa, skromna in prisrčna prijateljska prireditev.
Pozdravni govor telovadni četi je imel predsednik »Svobode« sodrug dr. H. Tuma. Poudarjal je pomen telovadbe kot vzgojno sredstvo. Kakor učenec v šoli prične z učenjem pisanja, da dela v družbi in ritmu najprej lahko tanke, potem debele črtice, potem jih zaokroži v znake, znake nabira v besedo, besede v povesti in opise in koncem v knjigo, kakor po-
tem čita in zbira misli drugih napisane v knjigi, potem pa sam premišlja in si iz tega in iz življenja vstvarja nove misli, tako tudi začetnik telovadec dela sprva lahke ritmične gibljaje z roko, z nogo, z životom, jih zaokroži, združi in ko se vežba kakor šolar od tedna do tedna, od meseca do meseca, od leta do leta in doraste, takrat mu postane telo harmonična celota sile. Vsaka mišica sledi volji uma, telovadec dobi zavest ne le sile telesno, ampak tudi sile svoje duše. A telovadba ni le vežbanje mišic telesa. Telovadec stoji ob telovadcu, skupaj in ritmično na povelje kakor en sam mož izvršujejo svoje gibljaje in sledeč zvokom godbe, dobe čut najvišje discipline in harmonije. Telovadba ni le vzgoja telesa, je tudi eminentna vzgoja naše volje, celo naše duše.
Kako pa to, da je društvo »Svoboda« zbralo svoje telovadne čete iz delavskih krogov? Saj ima »Sokola« in »Orla«. Ali ni telovadba kulturna pridobitev človeštva sploh? Res je! Kaj nas loči? Društvena delitev ljudi na gospodujoče in delujoče. Gori gospod, doli delavci. A občutnejša kot to, je ločitev po naših mislih, naših načelih, naših idejah. Tam ideja kapitala v rokah gospodujočih, tu ideja dela izvršujočih. In ti ideji sta nezdružljivi, smrt ene, je življenje druge. To nas loči, zato se zbiramo ločeno od Sokolov in Orlov, ki služijo stari meščanski družbi, eni pod ožjo idejo nacionalizma, drugi pod idejo verstva. — Le naše telovadne kulturne enote goje telovadbo kot splošno človeško kulturno pridobitev: Vzgoja telesa in uma, da vstvarja bojne čete za splošno vsečloveško idejo svobode in kulture.«
Pri telovadbi je nastopil najprej naraščaj jeseniški. Izvajal je lepo in točno proste vaje. Za njim so nastopile telovadkinje Tržiške in Jeseniške. Niso še kazale oni sklad, ki je potreben pri javnih nastopih, občutljiva je bila razlika med izvežbanimi telovadiknjami že starejših enot in začetnicami v Tržiču. A sijala je mladenkam dobra volja in pozornost iz oči. Smejo biti vendarle ponosne na ta prvi uspeh! Sledeče vaje telovadcev so bile vsled sodelovanja telovadcev starejših enot prav dobre. Pri vajah na orodju so nastopili skoro izključno telovadci iz Jesenic. Kazali so prav strokovno šolo in izvežbanost ter izvajali težke vaje, četudi je dež nagajal ter vsled opolzkih drogov niso mogli priti do polne veljave. Končala je prireditev prostih vaj izbrane desetorice Jeseniških telovadcev. Nastopili so brezhibno in dokazali, da tudi priprosti delavec, četudi truden od težkega dnevnega dela, ob skromnem zaslužku, vzgaja svoje telo in voljo ne kot goli šport t. j. zabavo, ampak kot resno sredstvo kulture.
Črna.
V nedeljo, dne 26. septembra je priredila »Naprejeva« skupina v dvorani g. Krulca v Črni protestni shod zoper nečloveško preganjanje našega vobče priljubljenega zdravnika gosp. Hohenwarterja. Če bi morali plemenitost tega že osivelega starčka popisati, morali bi o njegovem petindvajsetletnem požrtvovalnem delu napisati cele knjige, ker on ni bil samo vzor zdravnika, bil je nam mnogo več! Bil je dobrotnik vsemu ljudstvu,3 posebej še prijatelj revežev. Ko smo se leta 1918. vračali iz strelskih jarkov k našim izstradanim družinam, katerim nismo prinesli kruha, pač pa nebroj bolezenskih kali, ki so se kmalu razvile v nevarne epidemične bolezni v celem okraju, je bil ravno starček Hohenwarter cele dneve ia noči na nogah; brez počitka tekal od bolnika do bolnika, iz hriba v hrib. Pozabil je na sebe; živel je le za druge. Če se ga je vprašalo z'a račun, je navadno rekel: »kaj boš, domovino si branil, revež si; ne plačaš nič!« Toda, kaj je moral ta plemeniti mož za vso svojo dobroto, na večer svojega življenja še doživeti? Naša mila slovenska domovina mu je za njegove dobrote in plemenitost pokazala vrata:	»Beži
stari, kamorkoli; drugega ne zaslužiš, ker je tebe nemška mati rodila. Tako mislijo naši »rodoljubi« in državni oblastniki. Ali ljudska volja je drugačna, to nam je pokazal nedeljski shod, na katerem je protestirala cela mežiška dolina, ne glede na pripadnost posameznikov k tej ali oni stranki. Vsa velika množica ljudstva je bila ene volje in enih misli, da mora ostati g. dr. Hohenwarter med nami, gredo naj »Vranglovci« kamor spadajo. Le sklicateljem tega shoda je bila Hohen-warterjeva zadeva postranska stvar, pač pa vrlo dobrodošlo sredstvo^ njihovim umazanim sektaškim namenom. Že prvi govornik g. Leskošek je začel na vse pretege hvaliti svojo nezmotljivo edino pravo bemotijado. Vse drugo je pa opsoval, začenši pri zdravniški zbornici do socialpatriotov.' Druga dva govornika, gg. Bernot in Mo-derndorfer, sta se obnašala bolj previdno in korektno. Četrti je govoril v imenu krajevne organizacije S. S. J. v Črni s. Eržen iz Maribora. Nazadnje je še govoril neki g. Oset, ki je bil od vseh Bernotovcev še najbolj odkritosrčen, četudi najbolj surov. Ta gospod je temeljito pokazal, kakšna je stranka, kateri pripada. Tako je sleherni človek lahko uvidel, da je bila vsa ta ogromna množica ljudi le zato sem poklicana, da občuduje »brezmadežne socialne demokrate, ki »v režiji« vodovod gradijo. Oblatil je črnski občinski odbor in krajni šolski svet, ki si upa šolo zidati, ne da bi nastavili peka Leskoška za stavbnega vodjo. Go-
voru g. Oseta je menda ploskal sam
okrajni komisar, (vsi drugi so pozabili) ker se je očividno moral prepričati, da ljudje, ki se na protestnih shodih medseboj ravsajo, še njemu dolgo ne morejo biti nevarni in g. dr. Hoh-enwarterju še dolgo ne smejo biti koristni! rej!
Gorje. Sodruge opozarjamo, naj se malo bolj zanimajo za »Delavsko Politiko«. Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da bere »Delavsko Politiko«. Gorjani, v naše hiše delavski tisk!
To ni kavalirsko. Zadnja številka »Enotnosti« piše o našem kongresu v Celju, hvali in kritizira diskusijo v našem listu in ugotavlja končno s. komunistično velikodušnostjo, da je naša stranka »mrlič«. V borbi proti temu mrliču pa je »Enotnost« porabila celo prvo stran in še košček druge ter zaključila svoje »Bemer-kunge« z napovedjo nadaljnega o-strega in nepomirljivega boja, kar znači, da ta čudni mrlič še vedno nevarno miga. »Enotnostin« grobokop, ki tuintam kaže nekaj logičnega smi-sla^, bi ne smel vsekakor biti istočasno tako nelogičen in nekavalirski in se s tako silo boriti proti mrtvim. Ce smo res mrtvi, naj nas pusti vsaj v miru trohneti v hladni zemlji. Spomni naj se izreka modrih Latin-cev: »De mortuis nil nisi benel«
Šport.
Šport v Trbovljah. SK Svoboda Moste — SK Svoboda Trbovlje 5:5 (3:3). Tukajšnjemu nogometnemu športnemu klubu Svoboda se je posrečilo pridobiti za nedeljsko gostovanje SK Svoboda Moste. Publika se je kljub mali reklami odzvala v rekordnem številu tter v napetosti pričakovala pričetek. Tekma se je odigrala fair ter cel čas valovala iz polja v polje. Gostje kot. domačini so pokazali lepo igro, katero bi zavidalo marsikatero drugo moštvo. Pohvalno moramo omeniti goste kot domačine> ki so s svojo disciplino pokazali, da so pravi športniki. — Publika pa, ki je prišla po dolgem času zopet enkrat na svoj račun, pozdravlja mlade športnike ter želi še mnogo takih tekem med delavskimi športniki. — Sodil sodr. A. Kokalj dobro. -n.
SK Panonlfa : SK Svoboda 7:2 (2:2). Pri nedeljskem srečanju je ljubljanska Svoboda proti pričakovanju podlegla. Igralo se je razen 15 minut v drugem polčasu vedno v prostoru Panonije. Nebroj zrelih situacij so Svobodaši pustili neizrabljenih. Popolnoma nerazumljivo je, kako je mogoče pri taki igri, kot jo je v nedeljo pred-vedia Svoboda, podleči in to še s tako diferenco. Poglavje za sebe je sodnik Deržaj. Priporočam ga vsem delavcem-šport-nikom. Žvižga Otfseide, £ade gol radi offsi-de, naši igralci v zmedi preslišijo žvižg, ker je žoga v mreži odda jo na sredo. Igralci se spogledujejo in sodnik vkijud temu, da preje goala ni priznal, ga sedaj prizna. Res objektiven sodnik. In še več takih stvari je priznal nam v škodo. V bodoče bode morala Svoboda kar najenfr-gičnejše nastopiti proti takim sodnikom in proti temu, da sodijo take tekme najslabši sodniki. Po mojem mnenju bi morali ravno dobri sodniki soditi tekme drugorazrednih klubov.	Ks.
Svarilo.
Gosp. Tomažič Ludvik ni v nobeni zvezi z upravo »Delavske Politike" in »Volksstimme*. Zato tudi ni upravičen sprejemati za ta dva lista oglase, ali denar, ali sploh na katerikoli način nastopati V njunem imenu.
Naše p. n. inserente vljudno opozarjamo na to, da so samo tista pooblastila veljavna, ki so izstavljena po 1. oktobru 1926.
Prosimo, da se naj nam vsako zlorabo javi.
Uprava
»Delavska Politika" in »Volksstimme*.
Tl zjutraj dolin ni	
	želodec se krivi ^ Izboren lek je da E 0% en Stamprl
	
	[aTjeras kfKt in drug
	UDUlJona-Hoste.
H. RAUCH
trgovina stalila
Celje, PreSernova ul.
priporoča steklo za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd.
Na drobno! Na debelo!
Nabirajte
nove
naročnike
iH=ljNšliSWIšl|ls tiiiHilE
lil	.mr	».ur—j |—|
Razpisujemo za takojšnji nastop mesto
gostilničarja-(ke)
v Zadružnem domu v Šoštanju
pod sledečimi pogoji:
1. Predložiti ima dokaz, da je prosilec v posesti gostilniške osebne pravice.
2. Navesti je natančno vse osebne podatke, če je prosilec oženjen, tudi družinske ter dosedanjo zaposlenost.
3. V slučaju sprejema ponudbe mora ponudnik položiti Din 10.000'— kavcije. Ves gostilniški servis gre na njegove stroške.
4. Prošnje je vlagati do 15./10. t. 1. na Gospodarski odsek Kon-sumnega društva v Šoštanju.
KoiBunno društvo za Slovenilo r. z. z o. z. o UuMJani.
aggpll II —II || Hl.ll —11 II —IHT—Cg^
A. & E. SK ABERHE
Manufakturna veletrgovina En grosl En delali I
Ljubljana, Mestni trg 10
Pri vedno večji denarni krizi
je treba gledati na to, da sl nabavite	naj-
ceneje mogoče. V Ljubljani dosežete to najbolje pri tvrdki
„dokom
V PREŠERNOVI ULICI ST. O NA DVORIŠČU.
Ti izdelki so najboljše kvalitete ter po priznano nizki ceni. Zijinlioo listni izdatek lz listu« tovarne. Vsa popravila takoj in najceneje.
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Josip Ošlak
v Mariboru.