Poštni urad M21 Celovec — Vedagspostamt M!t Kiagenfutt ithajo v Celovcu — Erscheinungsott Ktogenlurt Po:amo:ni izvod 1.S0 šii., mesečna naročnina 5 šiiingov P. b. b. Štev. 6 (1696) Od izpohjevanja obveznosti iz državne pogodbe je odvisen razvoj avstrijsko-jugosiovanskih odnosov „Zg Jugosiavijo kot podpisnico avstrijske državne pogodbe je ne-sprejemjjivo, da Avstrija ne izvaja nekatera bistvena dotočita, da se po skoraj dvajsetih tetih še vedno izogiba izpoinjevanju obveznosti ter s svojimi postopki, zakonskimi akti !n s ceiokupno prakso vrši dejansko revizijo in krij doiočiia državne pogodbe." Tako je poudarit podpredsednik izvršnega sveta SR Siovenije Rudi Čačinovič, ko je — kakor smo kratko poročati že v zadnji števiiki našega iista — prejšnji teden v skupščini odgovarjat na vrsto postanskih vprašanj v zvezi z odnosi z Avstrijo, ____________________________________________________________________________ Uvodoma je podpredsednik Čačinovič dejal, da vse, kar v tej zvezi zanima in prizadene slovensko in vso ju-gostovansko javnost, zadeva eno samo osnovno vprašanje, obveznosti Avstrije iz državne pogodbe. Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije v preambuti ter t. členu jasno pove, da je šele s to pogodbo prišlo do obnavljanja in vzpostavitve svobodne, neodvisne in suverene republike Avstrije, je naglasil Čačinovič. .Kot sopodpisnica državne pogodbe je Jugosiavija kot čtanica zavezniške koaticije v borbi proti fašizmu in kot članica Ždruienh narodov od vsega začetka tudi eden od garantov obstoja in integritete neodvisne in demokratične Avstrije. Nekateri v Avstriji pa bi danes ieieii pozabiti, da so bile šeie s podpisom državne pogodbe dokončno priznane njene meje, ukinjene pravice okupacijskih si), zagotovijen njihov odhod, vračanje vojnih ujetnikov itd., skratka, da je šeie s prevzemom obveznosti državne pogodbe začeia obstojati neodvisna Avstrija." Nato je podpredsednik slovenske vlade poudaril, da je povsem razumljivo, da Jugoslavija kot neposredni sosed in še zlasti kot država, na katero je bila v drugi svetovni vojni izvršena fašistična agresija z ozemlja današnje Avstrije, v kateri so bili direktno angažirani v fašistični okupaciji, pa tudi vpleteni v mnoge vojne zločine številni nekdanji in poznejši državljani Avstrije, ni mogla biti ravnodušna do ureditve tako imenovanega avstrijskega vprašanja po vojni. .Se več, kot ena od zavezniških si!, ki je v teku več iet edina vodiia vojaške operacije in organizirata antifašistično borbo tudi na nekaterih področjih današnje Avstrije, smo imeii in imamo vso moraino in po-titično pravico, da si po dokončni zmagi nad fašizmom in nacizmom zagotovimo, da no bo prišio do ponavijanja zgodovine." Podpredsednik Čačinovič je opozoril, da Jugoslavija ni bila sama v zahtevah, da mora svobodna in neodvisna Avstrija biti demokratična, da mora definitivno opraviti z ostanki in sledovi fašizma in nacizma, da mora zagotoviti polno enakopravnost vseh svojih državljanov, vključno svoboden razvoj in obstoj manjšin, da v njej ne morejo in ne smejo obstojati politične, vojaške ali polvojaške organizacije fašističnega značaja ali kakršnekoli druge organizacije, ki se bavijo s sovražno dejavnostjo proti kateri koli od članic Združenih narodov. „Te besede so zapisane v avstrijsk) državni pogodbi, ki je žeto izrecna giede zagotovi), ki naj preprečijo in onemogčijo, da bi se v Avstrijo povrniia nekdanja nacifaši-stična pretektost," je dejal Čačinovič ter ugotovil, da državna pogodba zahteva kazenske sankcije in prepoved dejavnosti organizacij fašističnega in polfašističnega značaja, prepoveduje velikonemško propagando v korist po-iitične ali gospodarske unije z Nemčijo, prepoveduje, da bi osebe, ki so bile oficirji in funkcionarji nacistične stranke, SS ali Gestapa, služile v avstrijskih oboroženih silah. Določila avstrijske državne pogodbe glede kakršnegakoli oživljanja nacistične dejavnosti so torej povsem jasna, je poudaril Čačinovič in nato v zvezi s konkretnim poslanskim vprašanjem nadaljeval: .Kako naj torej z izvrševanjem teh obveznosti uskiadimo prisotnost državnih funkcionarjev se- Odtočna akcija proti pojavom neonacizma Avstrijsko odporniško gibanje ter vrsta demokratičnih miadinskih in študentskih organizacij, med njimi tudi Kiub siovenskih študentov na Dunaju, so pred kratkim prirediti na Dunaju skupno protifašistično manifestacijo, na kateri so odicčno protestirati proti pojavom neonacizma in šovinizma ter od obiasti zahtevati prepoved organizacij, ki deiujejo v duhu nacistične miseinosti. Ob tej priioinosti so zahtevati tudi prepoved Heimatdiensta ter izrekii so-iidarnost s koroškimi Siovenci v njihovem boju za dosego popotne enakopravnosti. Obširno poročiio o protifašistični manifestaciji na Dunaju objavijamo na 3. strani današnje šfeviike. danje Avstrije in njene vojske na raznih zborovanjih in komemoracijah SS in Kameradschaft! Prav tako pa moramo ugotoviti, da se v Avstriji še vedno na visokih, ceio na najvišjih poiožajih nahajajo osebe, ki so siužiie v SS enotah." V tej povezavi je na poslansko vprašanje, kako da je Wagner lahko postal deželni glavar, ko se celo javno hvali s svojo aktivistično hitlerju-gendsko preteklostjo, podpredsednik Čačinovič odgovoril, da takšno hvalisanje izraža miselnost in omogoča dejavnost, ki je vsekakor v nasprotju z izpolnjevanjem člena 9 državne pogodbe, ki izrecno obvezuje Avstrijo, da iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja izbriše vse sledove nacizma. Isti člen prepoveduje obstoj in dejavnost vseh organizacij, ne samo onih odkrito fašističnega značaja, ki se bavijo s sovražno dejavnostjo proti bilo kateri članici Združenih narodov, je ugotovil Čačinovič. .Mar postavljanje spominskih plošč v Gradcu .izgubljenim mestom', kjer se izrecno navajajo Maribor, Ptuj, Celje in Brežice, ne pomeni direktno sovražno dejavnost proti integriteti SFRJ? Uradna avstrijska trditev, da je takšno obeležje postavila nekakšna .privatna' organizacija, ne spremeni nič na dejstvu, da je že sam fak akf, obstoj takšne plošče in organizacije, ki se upa javno prirediti takšno manifestacijo, v popolnem neskladju z normalnimi odnosi med suverenimi državami in globoko v nasprotju z določili državne pogodbe. Kar se nas ttče, obstoj takšnega obeiežja v prestoinici avstrijske Štajerske, hkrati z negiranjem siovenske manjšine v tej deioii, z nevračanjem nam pripadajočih arhivskih fondov in neizvajanjem restitucije kui-turnih dobrin, govori veiiko več in boij zgovorno o tem, kakšen je resničen odnos ne samo Avstrije, temveč tudi dežeine viade Štajerske do sodelovanja z Jugosiavijo in Siovenijo." V zvezi s poslanskim vprašanjem glede neizvrševanja obveznosti vračanja arhivov, ki izhajajo še iz pogodbe iz leta 1923, kakor tudi glede neizvrše-ne restitucije kulturnih dobrin, odpeljanih v Avstrijo za časa druge svetovne vojne, je Čačinovič ugotovil, da avstrijska vlada ni pokazala dostej pripravljenosti izvršiti te svoje pogodbene obveznosti. Prav tako je podpredsednik Čačino- (Dg/;e nd 2. strdHrj SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vab! na Prešernovo pros!avo V POČASTiTEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNtKA v petek 7. februarja 1975 ob 20. uri v modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu. Spored: # Stavnostni govor, univ. prof. dr. Bori: Paternu # Pevski nastop, moški zbor SPD „Biika" Biičovs # Recitacije, čian SNG Ljubijana Janez Rohaček # Literarni nastop, iz svojih dei berejo siovensk) pesniki in pi-sateiji iz Trsta in Gorice ivanka Hergoid, Mirosiav Košuta, Marko Kravos in Ace Mermoija Ljubifeije siovenske kuifure in umetnosti vabimo, da sc prosiave udeiežijo v čim večjem števiiu. Z udeieibo na Prešernovi prosiavi bomo izpričati povezanost z narodno ceioto. Odbor Skoraj 4 miiijarde tjudi živi že na našem pianetu Tradicionalni letopis OZN tudi tokrat vsebuje vrsto zanimivih podatkov o našem planetu in njegovem prebivalstvu. Ugotavlja med drugim, da živi zdaj na svetu že 3 milijarde 860 milijonov ljudi, od tega 2 milijardi in 204 milijoni v Aziji, kar predstavlja 57 odstotkov celotnega svetovnega prebivalstva. Na drugem mestu pa .stara celina" Evropa, kijer živi 472 milijonov ljudi oziroma t2,2 odstotka celotnega prebivalstva na svetu. Sledijo Afrika (374 milijonov ali 9,7 odstotka), Latinska Amerika (309 milijonov ali 8 odstotkov), Sovjetska zveza (250 NA MEDPARLAMENTARN! KONFERENC!: Manjšine so in morajo biti dejavnik prijateljstva in sodelovanja V Beogradu zaseda ta teden druga medparlamentarna konferenca o sodelovanju in varnosti v Evropi, na kateri sodelujejo delegacije 27 držav Evrope, ZDA in Kanade, poleg tega pa so navzoči opazovalci iz devetih neevropskih dežel ter predstavniki mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, UNESCO, Svetovna zdravstvena organizacija, Evropski svet itd. Delo konference poteka na plenarnih zasedanjih in v komisijah, kjer parlamentarci iz posameznih držav obravnavajo izredno aktualna in pomembna vprašanja nadaljnjega razvoja posebej na naši celini, seveda pa tudi v najširšem svetovnem merilu. Pri tem je opaziti splošno in enotno mišljenje, da se mora ženevska konferenca o evropski varnosti in sodelovanju (ki se je začela lani — op. ured.) čim prej in uspešno zaključiti, pri čemer zlasti vzhodne dežele zastopajo mnenje, da bi morala biti zaključna faza na najvišji ravni, kar bi dalo potrebni poudarek tudi izdelanim dokumentom. Beograjski medparlamentarni konferenci je poslal posebno poslanico tudi glavni tajnik OZN Wa!dheim. Jugoslovanski predsednik Tito pa je v svoji poslanici ugotovil, da imajo parlamenti veliko odgovornost za obstoj miru, hkrati pa poudaril, da je od njih treba zahtevati in pričakovati, da bodo prevzeli še večjo vlogo v medsebojnem spoznavanju, zbliževanju in sodelovanju narodov. Znana jugoslovanska gledišča na probleme varnosti in sodelovanja v Evropi je med drugimi obrazložil dr. Joža Vilfan, ki je ob tej priložnosti poudaril poseben interes jugoslovanske delegacije za izvajanje, spoštovanje in zagotavljanje pravic narodnih manjšin. To je — kakor je naglasil jugoslovanski predstavnik — bistven element demokratizacije mednarodnih odnosov in povečuje možnosti, da se „č!ovek kot posameznik in kot pripadnik etnične skupine svobodno izraža v lastnem jeziku, goji svojo kulturo in enakopravno z drugimi narodi prispeva h kulturi in civilizaciji mednarodne skupnosti". Manjšine so in morajo bjti — pri uresničevanju takšnega položaja — dejavnik prijateljstva in sodelovanja med sosednimi narodi. Pa tudi v svojem predlogu zaključne resolucije je jugoslovanska delegacija posebej poudarila potrebo zagotovitve pravice narodnih manjšin do svoje nacionalne individualnosti, ter do svobodnega in vsestranskega razvoja — kot elementov zbliževanja, razumevanja in utrditve sodelovanja med sosednjimi narodi. milijonov ali 6,5 odstotka), Severna Amerika (236 milijonov oziroma 6,1 odstotka) in Oceanija (20,6 milijona, to je 0,5 odstotka). Letopis navaja, da se število prebivalstva najhitreje veča v Afriki. V devetih afriških državah je letni prirastek prebivalstva večji kot 3 odstotke, v 39 državah na tej celini pa presega 2 odstotka. Nasprotno pa v 22 od 34 evropskih držav let-ni prirastek prebivalstva znaša manj kot 1 odstotek. Na afriški celini so najmanjše možnosti za dosego visoke starosti, saj znaša povprečna življenjska doba manj kot 50 let, v 21 afriških državah pa celo manj kot 40 lef. Razlike so velikanske, če te podatke primerjamo na primer s Švedsko, kjer ljudje povprečno živijo 72 let in je te 9,6 smrtnih primerov na 1000 prebivalcev, medtem ko je v Liberiji prišlo na enako število prebivalcev kar 159 smrtnih primerov. Povprečno človekovo življenje, ki presega 70 let, beležijo tudi na Nizozemskem, Danskem, Japonskem, v Izraelu in na Islandiji. Kar zadeva starostno sestavo prebivalstva, sta .najmlajši" celini Afrika in Latinska Amerika, kjer je približno 40 odsfotkov skupnega prebivalstva starih manj kot 15 lef; v Evropi ta odstotek ne dosega niti 30. Hitro naraščanje svetovnega prebivalstva povzroča tudi resne probleme, predvsem zofo, ker se prebivalstvo množi najbolj ravno v tistih predelih sveta, ki so v svojem razvoju še zelo zaostali. Vendar pa so današnje 4 milijarde tjudi še razmeroma .majhno zlo", če upoštevamo, da se bo svetovno prebivalstvo do leto 2007 podvojilo. Od izpoinjevanja obveznosti iz državne pogodbe je odvisen razvoj avsirijsko-jugosiovanskih odnosov (NaJa/jfMT^f ^ 7. sfrdnZ) vič spomnit, da državna pogodba v 19. členu obvezuje Avstrijo, da bo na svojem ozemtju spoštovala, čuvala in vzdrževala grobove vojakov zavezniških sil, prav tako spomenike in oznake na teh grobovih, kot spomenike postavljene v vojno slavo armad, ki so se na avstrijskem ozemlju borile proti Hitlerjevi Nemčiji. .Kako republika Avstrija izvršuje te svoje obveze do Jugoslavije? Znano je, da je samo leta 1972 bilo oskrunjenih 7 grobov in partizanskih spomenikov. Spomenik v Ro-bežu, ki je bil razstreljen pred dve in pol teti, leži še vedno razrušen ter ni ničesar narejenega na njegovi obnovi. Naj k temu dodamo, da smo v preteklem letu bili celo priča izjav vodilnega avstrijskega državnika, ki je poskuša) zanikati antifašistično borbo na tleh sedanje Koroške, o čemer so živa priča po Koroškem razsuti grobovi pripadnikov NOV in POJ.* Posebno obširno je podpredsednik slovenske vlade govoril o obveznostih ki jih ima Avstrija do manjšin. Poudaril je: .Določila in obveznosti avstrijske državne pogodbe glede pravic in zaščite manjšin naj bi vsaj deloma popravile težke posledice raznarodovanja slovenske in hrvaške manjšine še iz časov Avstroogrske, raznarodovanja, ki se je nadaljevalo v prvi avstrijski republiki, da bi po .anšlusu' doseglo stopnjo direktnega genocida. Ni slučajno, da je edino na tem področju Avstrije, v tistih deiih Koroške, kjer je živelo slovensko prebivalstvo, tudi edino prišlo do masovnega organiziranega odpora in borbe proti nacizmu; prav zaradi tega je ta del prebivalstva današnje Avstrije dal največ žrtev, ljudskih in materialnih, v borbi za zmago nad fašizmom in tudi s tem pripomogel, da danes lahko obstoja neodvisna in demokratična Avstrija. Obseg manjšinskega ozemija je bi! tvorcem državne pogodbe znan Državna pogodba v petih točkah dokaj Izčrpno govori o manjšinskih pravicah Slovencev na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem, od katerih pa ni vse do danes — po kvalificiranem mnenju predstavnikov same manjšine — niti ena sama točka v celoti in dosledno uresničena. Avstrijska vlada se celo v uradnih dokumentih, kot npr. v odgovoru na noto jugoslovanske vlade, obnaša, kakor da bi omenjanje obstoja in pravic Slovencev na Štajerskem v tekstu državne pogodbe bila neka zabloda ali pomota sestavljavcev državne pogodbe. vztrajajo na tako imenovanem preštevanju manjšine. To najavlja tudi sama avstrijska vlada, kljub javno in odločno izraženemu nasprotovanju manjšine in jasnim opozorilom jugoslovanske vlade, da se s tem krši državna pogodba. Vendar je bil tvorcem državne pogodbe povsem jasen obseg o-zemlja, ki ga manjšina že stoletja avtohtono naseljuje, še iz časov, ko to niti ni bila manjšina. Današnja avstrijska vlada pa se po dvajsetih letih obstoja državne pogodbe obnaša tako, kot da bi bilo potrebno - šele pristopiti k ugotavljanju manj-; šine, kje ona živi in obstoja. Tudi v pogledu zaščitnih določil državne pogodbe glede manjšin in njihovih pravic smo priča najrazličnejših mahinacij, poskusov revidiranja vsebine in izrecnih obveznosti državne pogodbe, revizije, ki se že dejansko izvaja s tem, da si avstrijske v parlamentu zastopane politične stranke laste enostransko pravico, da s svojimi dogovori, z zakonskimi akti, ki naj bi formalno veljali uresničevanju državne pogodbe, bistveno menjajo njena določila, da z raznimi manipulacijami, od statistično-popisovalnih pa do medstrankarskega licitiranja, stalno zmanjšujejo ozemlje, za katero naj veljajo že tako okrnjene manjšinske pravice, da izvedbo teh pravic v šolstvu, sodstvu, v upravnih organih in javnem življenju, glede topografskih napisov, pogojujejo in omejujejo, vse v cilju, da bi sčasoma postale brezpredmetne. S SR Slovenija in slovenski narod, S kakor tudi SFR Jugoslavija ne mo-g rejo biti in niso ravnodušni glede 3 tega, kako svoj položaj vidi in ob-3 čuti sama manjšina, ki smatra, da 3 je neposredno prizadeta v svojem } narodnem, kulturno-jezikovnem in [ gospodarskem obstoju in razvoju } in ki zaradi tega upravičeno pri-3 čakuje razumevanje in pomoč ma-} tičnega naroda in Jugoslavije, de-} mokratičnih sil same Avstrije in de-5 mokratične mednarodne javnosti. O tem, kako slovenska narodna skupnost v Avstriji ocenjuje svoj položaj in Izpolnjevanje zaščitnih manjšinskih določil državne pogodbe, govore njene številne izjave in dokumenti. Omenim naj samo zadnjo skupno izjavo Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev z dne ž. januarja tega leta. Za odnos avstrijskih vlad do manjšine je značilno tudi to, da so v preteklih f9 letih vsi pomembnejši ukrepi avstrijske vlade, zakoni in drugi akti, ki naj bi — izhajajoč iz obveznosti državne pogodbe — bili v prid in ščitili manjšino, bili v glavnem sprejeti brez resnične konzultacije z manjšino ter celo ob njenem nasprotovanju, saj jih je ona ocenjevala kot nezadovoljive in često nasprotne interesom svobodnega obstoja in razvoja manjšine. Vse tri vodilne avstrijske stranke V pogojih, kakršni obstojajo, ko se nadaljuje raznarodovalni pritisk, ko se v tisku, javnosti in drugače vsaka zavestna narodnostna opredelitev koroškega Slovenca smatra kot nelojalna do Avstrije, je povsem razumljivo globoko prepričanje koroških Slovencev, da vsak takšen postopek takoimenovanega ugotavljanja manjšine ima za cilj nadaljnje povečanje pritiska na manjšino, služi politiki izigravanja obveznosti državne pogodbe odnosno nedopustnemu pogojevanju 3 in kvalificiranju pravic manjšine, ki 3 direktno izhajajo iz državne po-3 godbe. Oživljanje šovinistično velikonemške in neonacistične dejavnosti je še posebej vidno v področjih, kjer žive manjšine. Tako kot v preteklosti neonacistične sile skušajo graditi svoje pozicije na kampanjah lažnega superpatrio-tizma, na razpihovanju nacionalne mržnje, vse v cilju odvzema manjšini njenih osnovnih pravic in predpogojev svobodnega obstoja. Kot primer služi nedovoljena dejavnost koroškega .Heimatdiensta', na katero je jugoslovanska vlada že večkrat upravičeno opozarjala avstrijsko vlado. Avstrijska vlada pa se v svojem zadnjem odgovoru sklicuje na to, da avstrijska zakonodaja sicer predvideva prepoved obnavljanja dejavnosti nacionalističnih organizacij, vendar pa da sam statut Heimatdiensta ne vsebuje nič protizakonitega. Res pa je vsa vsebina delovanja organizacij, združenih v okviru ,Kdrntner Heimatdiensta', naperjena prvenstveno zoper manjšino. Mi se ne moremo pridružiti takšnemu formalističnemu in hipokritičnemu tolmačenju demokracije in obveznosti iz državne pogodbe, ki smatra, da je del takšne demokracije — in kot kaže na Koroškem celo najbolj vpliven del — tudi organizacija, ki je še ne tako davno javno objavila, da na Koroškem ne bo miru, dokler ena od narodnosti ne bo uničena, organizacija, ki je preteklo jesen na svojem javnem in legalnem zboru bila zastopana s parolo, da je .slovenska gimnazija v Celovcu — največji strup'. Ze leta predstavniki slovenske manjšine v Avstriji opozarjajo na to, da je osnovni cilj dejavnosti Heimatdiensta, da se slovenskemu prebivalstvu odvzame njegov nacionalni karakter in manjšinske pravice, pri čemer avstrijska vlada noče uvideti, da se prav s temi besedami v točki $ člena 7 državne pogodbe prepoveduje obstoj takšnih organizacij." Dvoličnost avstrijske po!itike Po tej podrobni oceni neizvajanja manjšinskih določil državne pogodbe je podpredsednik Čačinovič naglasit, da se zelo resno postavlja vprašanje, kako naj se smatra resnično demokratična država, ki ne izpolnjuje svojih mednarodno-pogodbenih obveznosti, temveč jih celo izigrava; katere vlada si še nikoli ni zastavila vprašanje, kje leže socialni, ekonomski, politični ali drugi vzroki, da njene lastne uradne statistike izkazujejo naglo umiranje manjšine, za katero je svečano prevzela obvezo, da jo ščiti, da ji omogoči svoboden in enakopraven obstoj in razvoj. Se bolj absurdno pa je — kakor je poudaril Čačinovič — da avstrijska vlada manjšinam v lastni deželi odreka tiste pravice, ki jih je zahtevala tako odločno in toliko let na mednarodnih konferencah, pred evropskim javnim mnenjem in celo pred forumom OZN v prid svoje manjšine v Južnem Tirolu. Pri tem uradna Avstrija poskuša, čeprav ne ravno uspešno, zavajati mednarodno javnost in ugledne mednarodne organizacije z izkrivljenimi poročili forumom OZN in drugim mednarodnim institucijam, v katerih se celo hvali z zakoni v prid manjšine, ki niso bili nikoli izvedeni. .Takšni postopki avstrijske vlade," je dejal podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije, .nedavni sklepi treh v parlamentu zastopanih avstrijskih strank, kakor tudi vse bolj čestl neonacistični izgredi, hkrati s poskusi nadaljnjega omejevanja manjšinskih pra- X7asičen primer zavj/an/a cfejsfev in sprenevedanja D% se Je OVP v f7MH;srMs^e??z ze prej /ef/ ZzMeverZ/d st^/Zfčew, ^Z so JZR popre; zastopa/:' njen; voJZ/M/ preJstavM:^: (^ot pw7!er z