Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico štev. 15.
Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popust.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedeJj in praznikov ot> <5. uri zvečer.
Velja
JLA. JL O/Md M. M.	J	ill	x	V	V/	K-f
V Ljubljani v sredo, 11. junija 1884.
tA imo np&tpfp slflhpi	rlnlnrn vprifrn nnv
za Ljubljano
v upravniStvu:
za celo leto G gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za čotrtleta2gld. 60 kr. in za jeden mosoc 86 kr.
Štev. 85.
Tečaj I.
Na j novejša cesarska odlikovanja.
Pred nekaj dnij prija vila je uradna „Wien. Zeitung" več cesarskih odlikovanj najvišje kategorije, katera ne zanimajo le ožjih krogov, temveč vzbujajo splošno pozornost povsod tam, kjer politična strast še ni po polnem omotila zdrave razsodnosti. Nj. veličanstvo podelilo je namreč češkemu namestniku baronu Krausu red železne krone I. vrste, bivšemu ministru in državnemu poslancu Ji reč k u isti red
II.	vrste ter je ob jednem imenovalo tajnima svetnikoma dva druga poslanca z desnice, Egberta Bele redi j a in Riharda Clam-Martinica.
Znano	je, da se časi	pripete posebno
slovesne prilike, kjer se cesarska milost razodeva z mnogobrojnim odlikovanjem posebno zaslužnih mož. Odlike veljajo tu osobnim zaslugam odlikovancev, nič menj pa celi deželi, zlasti oni plasti prebivalstva, oni skupini ali onemu zavodu, oni občini, katero zastopati so	dotične	osobe v prvi	vrsti	poklicane.
Osobna zasluga in splošni interes se združujeta v tem slučaji. Čisto drugače pri gori navedenih dokazih cesarske milosti! Noben vnanji povod jih ni prouzročil, smatrati jih	smemo	kot neposreden	izliv	cesarskega
mišljenja, njih spontaneiteto	treba	poudarjati,
—• in ne bode trebalo posebne hermenevtike, da se spozna simptomatična važnost posledujih cesarskih počastitev.
Kajti vsi štiri odlikovani zastopajo važna politična načela, okolo katerih se suče divji boj razjarjenih strank. Pričnimo z Jirečkom! Še nam doni v ušesih porogljivo krohotanje, s kojim je spačeno dunajsko novinarstvo pred 13. leti pozdravljalo njegovo imenovanje za naučnega ministra v Hohemvartovem kabinetu! Kaj za to, da je bil vzgleden uradnik, da je na znanstvenem polji kot zgodovinar in sta-rinoslovec dokazal lepe svoje zmožnosti, — ime je bilo češko, in kakor zvezda repatnica dolgi svoj rep, tako je vlačilo za seboj češko
Listek.
Pripovedka.
(Zlatorodov.)
(Konec.)
Tako je bil uže truden, da je komaj stopal, ubogi otrok. Zeblo ga je silno, celi dan ni druzega užil, razen košček trde skorje, ubogi otrok. Srčice mu je pokalo, ko je pomislil na svojo bolno mater; „gotovo bodo umrli, če jim kruha ne prinesem", si misli ubogi otrok. Zjokal bi se bil, pa se ni mogel; tako težko mu je bilo v grlu, kakor bi ga kdo tiščal za vrat, otroka.
Se enkrat povzdigne glas, povzdigne roke, in res se ga eden mimohitečih usmili ter mu vrže par soldov. „0, sedaj imam kruh za mater.“ se veseli mali. Skoči k peku, pa kupi rogelj belega kruha, ki ga prijetno ogleduje, in ko stopi na cesto, ga boža, beli kruh. „To je za mater", pravi otrok; „sedaj ne bodo umrli".
to ime neštete slabe dovtipe, dolgo verigo zabavljic in psovk. Zbegana akademična mladež je ministra javno zasramovala v avli, in ko je Hohen\vart padel ter tudi Jireček se umaknil v privatno življenje, sledil mu je glasni krohot časnikarske sodrge v zlato Prago. Takrat, ko je pod ministerstvom Auerspergom II. tako lepo poganjalo nemško liberalno klasje, se pač nikomur izmed te dunajske kuretine uiti sanjalo ni, da bode še „Wiener Zeitung" v svojem uradnem delu imela priliko, pečati se s slaboglasnim češkim imenom. Ali spremenila se je sistema, narod češki, stopivši zopet v aktivno politiko, izvolil je vernega svojega sina zaporedoma v praški mestni odbor, v deželni in državni zbor, neumorno je delal Jireček v parlamentnih za-stopih ter zlasti v šolskih vprašanjih veliko koristil s svojim bogatim theoretičnim in praktičnim znanjem, in vzvišeni zastopnik naše državne ideje priznaval je njegove zasluge, odlikoval je njega ter ž njim vse njegove tovariše, češke zastopnike, v državnem zboru z jasnim dokazom cesarske milosti!
Isto simptomatično pomenljivost pripisujemo odlikovanju dveh čeških kavalirjev, grofov Belcredija in Riharda Clam-Martinica. Prvi je kot generalni poročevalec obrtnega odseka se poganjal zlasti za družbeno reformo, sodelaval je pri obrtni noveli in pri zakonih o delavskem pravu, in odlikovanje njegovo je vidno znamenje, da se na odločilnem mestu odobrava smer družbenega preustrojenja, s kojim se je resno pričela baviti avtonomistična večina državnega zbora. Drugi pa, Clam-Mar-tinic, duhoviti govornik in v istini prvi duševni aristokrat svojega naroda, pripada najodličnejšim članom naše zbornice. Zlasti v bud-getni debati, pri kateri redno njemu nalagajo težavno breme generalnega poročevalca, dokazal je svojo izredno delavnost, svojo vestnost in bistroumnost, svojo skušenost v zamotanih finančnih problemih, pri vsaki priliki pa, kjer je trebalo braniti svojega naroda pravo in svoje politične stranke načela, se je vzdvignil, in neinškoliberalna opozicija imela je kmalu
Pa sam je bil tudi lačen, ubogi otrok, pa truden, tako truden! Postoji pred veliko štacuno; v štacuni je bilo mesa, klobas, kruha, sira, rožičev, toliko dobrega, toliko za jesti. „0h, tako sem lačen, ta kruh je za mater, tega ne smem."
Počene na kamen blizu štacune. Zeblo ga je, bil je ves premrt, ni mogel naprej; zaspi.
„Vzemi, pa jej, nihče te ne vidi", sliši v sebi glas, ali kaj? Morda mu je res kdo tako rekel? Prebudi se, vstane, pogleda okolu sebe, zopet nikogar ni; ah, kako ga mika, da bi segel po žemlji, po klobasi!
„Mož je bogat, nič se mu ne bo poznalo, če mu vzamem ta-le kruhek, da lakote ne umrjem."
„ Vzemi, pa jej!" se oglasi zopet v njem, „saj te nihče ne vidi". Kdo mu tako pravi? glas v njem ali glas zunaj njega?
Tresoč se mraza stegne ročico po kruhu
—	ali naenkrat prestrašen obstane. Srce mu hudo bije, čemu? Videl je pred seboj materin obraz, ki so ga gledali tako žalostni. Spomnil se je, kaj so mu večkrat rekli: „Otrok moj,
povoda dovelj, čutiti njegovo plemenito zgovornost ter potuhniti se pred njegovim pikro-hladnim sarkazmom.
In nič menj važno in pomenljivo nego odlikovanje narodnih zastopnikov je vidno znamenje cesarske zadovoljnosti, katero je doletelo zastopnika državnega, cesarskega namestnika v Pragi. Tri letav je tega, odkar je bil baron Kraus poslan na češko, pomirit razdražene duhove, napravit mir in red v prelepi kronovini. Povod njegovi misiji dali so oni znani izgredi v Huhlih, prouzročeni po brezobzirni provokaciji z jedne, po zaslepljeni silovitosti z druge strani. Zopet so se semiti dunajskih novin polastili hvaležnega gradiva, z vso bujnostjo orientalske domišljije slikali in pretiravali so praške dogodke, cela stvar, sama na sebi navaden tepež med vročekrvno mladino, presegala je v dunajskih novinah z upijočim svojim koloritom kmalu bojne prizore med Culukafri, bolgarska grozodejstva in divje napade Mahdijevihy čet — in krona bila je prisiljena, upravo na Češkem izročiti vojaku, feldmaršallajtenantu baronu Krausu. In zopet so peli glasen hosianah po uredniških sobanah dunajskih psevdoliberaluih listov, češ, sedaj smo sovraženim Čehom naklonili strogega varuha, kateri jih bode pestil in krotil kakor svoje dni pod ministrom Giskro general Koller. Ali varali so se!
Z največjo objektivnostjo, s strogo nepri-stranostjo pričel je novi cesarski namestnik svoje delovanje, zaupno ga je kmalu poslušal češki narod, vsaj s češke strani umaknilo se je strastno protivje zmerni, spravljivi politiki, in baš v mirnem razvoji na podlagi obstoječih ustavnih zakonov jel se je česko-slovanski narod razvijati tako veselo, napredovati tako sijajno v vseh strokah javnega in gospodarskega gibanja, v politični veljavi in parlamentarnem ugledu, v poeziji in vedi, da se nam časi kar dozdeva, kakor da bi dandanes starodavni češki kroni se vračal sijaj onega zlatega veka, ko je na vltavskih bregovih še gospodoval ljudomili Karol IV. In hvaležno uvideva češki narod zasluge cesarskega namestnika!
ne kradi, to Bog prepoveduje." Roka mu omahne. „Ne, ljuba mati, ne, ne bom kradel, to Bog nima rad; pa sem tako lačen, tako truden!"
Zopet počene na kamen, saj ni mogel naprej, ubogi otrok ; jelo je hudo mesti, veter je vlekel po cesti, da je kar tulil, in kdor je bil še zunaj, gledal je, da pride k peči.
Zebe ga zmerom bolj, pa tako zaspan je, da mu oči padejo skupaj, ročice oklenejo kruhek ter mu tako otrpnejo; sedaj čuti gorak poljubec na ustih, pa nič več!
Angelj usmiljenja je bil poljubil otroka in zdajci je vesel odnesel njegovo dušico gori v višave, pred stol Gospodov.
»Gospod! večjega, lepšega ne morem najti, kakor je tega otroka ljubezen in zvestoba do tvojih zapovedi, zvest do smrti, v priproščini čistega srca". Gospod se skloni črez otroka, dihne vanj in v neizrečenem ve-selji pravi otrok: „0 kako lepo, kako veličastno je tukaj! Ah, mater pa zebe, lačni so, oh, ljubi Bogek, ali jih smem pripeljati semkaj ?“
Gospod dovoli, in na to se obrne k an-
Vzemi v roke češko časopisje in celo iz pisave najskrajnejših glasil vel ti bode nasproti duh gorkega priznavanja!
In hvaležnosti češkega naroda pridružila se je pohvala vrhovnega gospodarja, presvetlega cesarja! S tem činom pa so se z merodajnega najvišjega mesta ob jednem z nova potrdila in odobrila načela sedanje vlade in ž njo združene parlamentne večine. Da se je to zgodilo baš sedaj, pred deželnozborskimi volitvami na Moravskem, Štajerskem, Gornje-in Nižjeavstrijskem, skoraj gotovo ne gre pripisati slepemu slučaju. Zaradi tega, ker s srdom spoznajo simptomatično važnost teh odlikovanj, zaduhlo molčijo o njih skoraj vsi večji nemško-opozicijonalni listi. Temveč uzroka za nas, da se jih srčno radujemo!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor »Pokrok" poroča dovolilo je na-učno ministerstvo, da se v Hradišči na Moravskem osnuje privatna nižja gimnazija s češkim učnim jezikom. Za vzdržavanje te gimnazije skrbela bode »Ustrednl matice školska" v Pragi. — Nadalje poroča se iz Brna, da sti ustavaška in tako zvana srednja stranka v velikem posestvu sklopile kompromis, vsled katerega bodeti ti dve stranki pri volitvah za deželni zbor moravski združile svoje glasove ter volile 17 ustavovernih in 8 kandidatov srednje stranke.
Dunajski mestni zastop sklical je v dan 26. t. m. na Dunaj kongres, katerega se bodo udeležila vsa ona mesta, katera bodo vsled podržavljenja železnic trpela škodo. Tudi mesto ljubljansko in deželni odbor kranjski poslala bodeta svoje zastopnike na Dunaj.
V	hrvatskem saboru bila je včeraj zelo živahna debata. Poslanec Ivici zahteval je v imeni opozicije, naj vlada predloži saboru vse one akte, kateri se tičejo onih dvojezičnih grbov, zaradi kojih so bile lani na Hrvatskem nastale znane zmešnjave. Ban grol Khuen je izjavil, da nasprotuje temu nasvetu iz stvarnih in oportunitetnih razlogov ter predlaga, da se preide o tem uasvetu na dnevni red. Poslanec Markovič veli, da je vlada obvezana, predložiti zahtevane akte. V istem smislu go-vorč tudi poslanci Pisačič, Derenčin, Kamenar, Kukuljevič in Vojnovič. Miškatovič naglaša, hrvatski sabor naj isto tako, kakor ogerski državni zbor, popusti zahtevanje o predloženji dotičnih aktov ter s tem votira zaupanje od-stopivši vladi. Predlog opozicije zavržen je bil z večino 8 glasov.
Tuje dežele.
Brzojav nam poroča, da je srbski zastopnik uže odpotoval iz Sofije in da je diploma-tična zveza med Srbijo in Bolgarijo pretrgana. Razpor med tema dvema državama je
gelju pravice: „Vidiš tega otroka? Imaš li pokazati dejanje, toliko kakor je otrokovo? Imaš li kateii greh tolik, kakor je tega otroka čednost?"
»Nič, o Gospod", dč angelj pravice, „in srečen sem, da morem reči: nič. Jaz sam prosim, naj se odložč kazni mestu, temu hudobnemu, zažugane." Angelj usmiljenja je premogel.
»Bodi tako", reče Gospod. »Ti pa", veli Gospod angelju usmiljenja, „ti pojdi tudi po mater. Taka mati, tak otrok, odvrnila sta kazni od grešnih ljudij za zdaj. Prejela bosta zasluženo plačilo za njiju delo in trpljenje." *
* *
Na vlažni slami ležala je bleda in do kosti shujšana mati. Zmrzujoča se je stiskala pod strgano odejo. Solza za solzo ji je tekla po včlih licih. . . . »Gospod, kakor hočeš; pa, če je mogoče, reši otroka, da lakote ne umrje, da ne zmrzne".
Tako je molila žena. Ura v zvoniku bije, zmeraj pazljiviše posluša glas zvonu. »Tako pozno je uže in še zdaj ga ni; Gospod, vzemi
torej zelo resen, no vkljub temu ni se še bati, da bi prišlo do vojske. Gotovo je, da bode koja velesila intervenirala in da se bode hrup kmalu zopet polegel. Vsakako bodo velesile skrbele za to, da Bolgarija izpolni dolžnosti, katere ji nalaga berolinski kongres in mednarodno pravo sploh.
V obeh zbornicah angleškega parlamenta odgovarjala je včeraj vlada na različna vprašanja gledč francosko-angleških dogovorov o egiptovski konferenci. Vlada je obljubila, da bode dotični ugovor predložila parlamentu, predno ga bode ratificirala. Opozicija je hudo pritiskala na vlado.
V francoski zbornici vršila se je te dni važna debata o upravi na otoku Korzika. Opozicija predlagala je, naj se sestavi posebna komisija, katera bode preiskovala slabo stanje uprave na Korziki. Zbornica zavrgla je ta predlog z 300 proti 198 glasovom ter tako rešila ministerstvo velike neprilike.
V severo-amerikanskih Zjedinjenih državah vršila se je te dni volitev kandidata za mesto predsednika republikanske unije. Izvoljen je Blaine, bivši Garfieldov državni tajnik.
Dopisi.
Od sv. Ane na Mali Gori duč 6. junija. (Izv. dop.) Težko je dandanes biti originalnemu, ko res uže vsak pisari. Zlasti poročevalci slovenskih listov imajo težavno stališče, ker vsa Slovenija kar mrgoli od njih. Komaj se človek pripravi, da bode o kakem dogodku, ali kaki imenitnosti, o kateri dozdevno še nobeden ne yč, poročal, pa ima uže belo na črnem pred seboj tiskano. Mislite si lahko, da to človeka zjezi. Tako se je meni, mežnarji od sv. Ane, zadnjič zgodilo, ko mi začne naenkrat nekedo opisovati podzemeljsko čudo »Žiglavico". Dolgo sem hranil ta predmet za ugoden čas, in ravno sem hotel opozoriti v Kočevje namenjene turiste na čudovito votlino, pa je uže neki Cumberland, ne da bi mi bil roko položil na čelo, pogodil mojo misel ter me spravil tako ob veselje, videti tiskane svoje vrstice. Pa še obregne se nekoliko ob me, kajti kedo drugi naj bi se bil podal v podzemeljske prostore, nego jaz, ki imam „Žiglavico“ v sosedni bližini, ter pokušal »dobri zrak", ki baje ondi na dnu veje. No, če bi bil jaz snop, ki se kar notri vrže, bi bil uže davnej poskusil priti na dno, tako bom pa prepustil drugemu čast, da se poda v globočine temnč ter tam upelje s časoma električno razsvetljavo.
Sicer pa, da odkritosrčno povem, oni dopisovalec, ki je prvi omenil krasot naše prelepe doline, mi je vse eno po godi. Saj se človeku zdi, kakor bi se Ribničanje ne zavedali tega, kako v lepem in divnem kraji so jim pradedje postavili koče. K večjem prebivalstvu ribniškega trga, da se ne more od-
ga v svoje varstvo". Rekši zaspi. — Sanjalo se ji je, da je njena sobica vsa razsvetljena, pa da stopi vanjo njen otrok, ki ga vodi prelep angelj, svetal, vesel, veličasten, ter da jo deček objemlje in pravi: »Ljuba mama, ne skrbite zame, meni je prav dobro, tam gori sem, veste? ki je tako lepo, kakor ste mi pravili, pa tudi vi pojdete z menoj".
Zdajci se slišijo glasni pogovori pred vratmi ubožne sobice. Mati se izdrami. Svetloba pade v sobo njeno. Vanjo stopijo ljudje, laterne imajo v rokah, pa sč snegom pokrito truplo mrtvega otroka. Možaki se ne morejo zdržati solz, ko mrtvo truplo otrokovo denejo materi v naročje. Kaj je to ? Kdo so ti ? Kdo me pozna? — »Tukaj imaš otroka, zmrznil je zunaj, prinesli ti ga smo".
»Moj otrok!" klikne mati, prime mrtvo telo, dene si ga na prsi ter dč: »Vzemi me žnjim!" — Kri se ji ulije iz ust, ki porudeči mrtvo telo, še malo se gane, pa nič več — dar je bil prinešen, mesto rešeno.
Angelj usmiljenja pa je nesel dušo dobre matere v naročje božje, kjer jo je čakal njen otrok.
rekati razum za naravo in romantičnost. Saj se bode še marsikedo spominal, kako se je vedno kričalo in zabavljalo po časopisih, da stojč sredi tega luže in jame, globoke, da bi bilo človeku težko izgaziti, ako je enkrat zašel notri. Se ni li to morda iz premišljenosti tako pustilo? Ni bila to morda le vada za turiste? Če jo primaha prej ali pozneje ker-delce tacih naravo občudujočih ljudij v naš trg in vidi polno takih jam sredi med hišami, si ne bo li mislil: če so uže tukaj take ljuknje in votline, kake morajo biti še le v gorah! Oni zabavljivec gotovo vsega tega ni premislil.
Lepo je tedaj, da so začeli tudi Ribničanje nekoliko reklame zase delati. Samo, da bi stvar tudi dobro izpeljali. Tujec, ki pride, mora koga imeti, da mu pokaže, kar je zanimivega za pogledati, če kogd zanimajo votline, teh je v ribniški dolini kaj mnogo. V Dolenji Vasi se taka nahaja kar za neko hišo Do sedaj se je bil le še en človek v njo podal. Spustili so ga po vrvi doli, a on je trdil, da držč kar izsekane stopnice doli do vodč, ki pod zemljo dalje buči. No, da bi se hodilo po »izsekanih" stopnicah, to je težko verjeti, vender pa je stvar preiskovanja vredna. Da je spodaj voda, prepriča se vsakdo lahko, ako notri kamen vrže. Čuje se nekoliko časa bobnenje, a konečno razločljiv »štrbonk." A to ni vse, kar ima ribniška dolina zanimivega. Kakč veličastni so daleč znani ribniški svatje v Veliki Gori. Kedor obišče te iz srede sč zelenimi smerekami obraščenih gozdov kvišku kipeče bolj kot vsaki zvonik visoke skale, ne bo se kesal, tim manj, ker se od tam uživa krasen razgled, ne samo po celi ribniški dolini, ampak daleč tjd po Dolenjskem in gori do bele Ljubljane. In pa naše vodč! Med temi je naj bolj zanimiva Rakidnišica, in sicer iz marsikaterih ozirov. Ima dva izvira. Prvi večji podoben je malemu jezeru, ki ima tudi svoj otočec. Globočina mora biti velikanska, kar se soditi da po smerekovih deblih v vodo pogrez-nenik. Drugi izvir je manji, od prvega zelo različen. Po njem pljuskajo namreč večje in manje ribe, med tem ko v prvem ni videti nikake živali. Tudi od tam nadalje, ko se obč vodi združite, ni najti notri ne ribe, ne raka. Trdijo tudi, da so za poskus raka v vodo spustili, a da je po kratkem poginil. Razen tega je ta voda, dasi počasi teče, po leti tako mrzla, da bi se nihče ne mogel kopati v njej, a po zimi nikdar ne zamrzne. Dalje ima to lastnost, da neizmerno hitro raste, tako da morajo mlinarji zel6 paziti, da se ob pravem času umaknejo, kadar pride tista ura; a ravno tako hitro zopet pada.
Navesti bi se dalo še marsikaj zanimivega, a za danes dovelj. Opozorimo konečno le še prav resno Ribničane, naj se ne dadč i tu od Kočevarjev nadkrilovati, dovelj da so oni začeli. Naj storč, česar je treba, da se tujcem pota odpro, saj bo njim v korist!
Iz Krškega 8. junija. (Izv. dop.) V reme imamo za naše poglavitne pridelke: vino, žito, fižol, kaj neugodno. Po lOkrat na dan dežuje, vmes pa solnce pripeka, da pali grozdje, ki se ravno kar razcveta, in sicor kaj lepo kaže. Toča je v naši okolici uže tu pa tam dosti na polji naletavala. — Požarna straža ima danes veselico v spomin, da se je z vi-demskimi ognjegasci nekako spojila in jim eno brizgalnico odstopila. Lepo bratovsko vzajemno postopanje! Da bi le naši požarni stražniki še materinščino praktično čislali, kakor so jej bistveno naklonjeni. — Pevci naši se zopet vežbajo in nadejamo se od njih rodoljubne prijaznosti, da bralnemu društvu priredijo v kratkem veselico ali izlet, kar vsi iz srca želimo, kakor lepo vreme na polji ali slogo in prijateljstvo v ljubljanskem taboru.
Razne vesti.
—	(Kaznovan skopuh.) Pri Dunaji živi skopuh, ki nima druzega dola, nogo preštevati in prosušovati svojo zlate. Te dni je bil zopet pri svoji železni omari in si jo pasol oči nad zakladi. Kar pozvoni nekdo pri hišnih vratih. Prestrašen
zaloputne skopuh vrata svoji Wertheimerici. Obisk je bil kmalu pri kraji, in po odhodu neljubega gosta zapazi skopuh, da ne more več do svojih novcev. Ključ je bil namreč pustil v omari in ga zaprl z denarji vred! Ker je pa še tistega dne moral plačati večjo svoto, bil je prisiljen, takoj poklicati bližnjega izdelovalca železnih blagajnic, da bi mu odprl. Po dolgem trudu se je res možu posrečilo, odpreti umetno ključanico. Skopuh mu pomoli 1 gld. za plačilo, a mož je terjal 5 gld. Sedaj se je začelo tarnanje! „ Toliko ne dam, toliko ne morom dati“, je ponavljal skopuh. „No, tudi dobro", pravi ključar ter — zaloputne vnovič durice! Ključa pa poprej nista bila še vzela iz omare, kor se je bil takoj pričel kreg. Sedaj je bil skopuh zopet v zadregi in ni mu ostalo dru-zega, nego obljubiti 5 gld. za novo odpiranje. „0, Vi so motite11, zavrne ga ključar, „če mislite, da zahtevam še 5 gld. Sedaj jih morate dati 15, in ako hočete, da Vam zopet odprem, še 25 gld. Za to, ker som zaloputnil duri nazaj, pa ne za-h to vam nič“. Skopuh se je vil in vil, a denar je rabil — in moral se je udati. Plačal jo s kislim obrazom zahtevano svoto.
— (lvinoška sodba mrtveca.) Azijatski viri poročajo, kako so kinezi po prisvojitvi Kašgara barbarsko ravnali s truplom mrtvega Jakub-beja. Posebno sodišče ga je obsodilo in vkrenilo, kako naj se „kaznuje." Poveljnik vojaštva je prišel z vojaki k gomili knezovi ter vkazal, da se vstreli vanjo. Potem so razdjali spomenik in odkopali grob. Truplo je bilo še dobro ohranjeno. Posadili so ga na stol in pričela se je „ obravnava. “ Sodnik ga je spraševal in ga konečno obdolžil izdaje, nepokorščine i. t. d. Potom je rabelj mrtvecu odsekal glavo. Truplo so sežgali, glavo pa obesili na glavna vrata trdnjave kašgarske.
— (Sodnijstvo na Angleškem.) 57 angleških civilnih sodnikov ima okolu 86 000 gld. lotnine; rešijo pa 650 000 pravdnih slučajev. 57 škotskih ima na leto le 39 000 gld., zato pa rešijo tudi le 75 000 pravdnih slučajev. Vsak an-glešk sodnik ima tedaj na leto 1500 gld. plače in reši 11400 slučajev; vsak škotsk pa le po 684 gld. tor reši le 1315 slučajev. Plača angloš-koga sodnika jo tedaj 21/.1krat višja, zato pa delo tudi 7krat večje. Število pravdujočili so ljudij je v razmeri s prebivalstvom sploh v obeh deželah precoj jednako.
Domače stvari.
—	(Porotnikom) za prihodnjo porotno se-sijo, katera se prične 16. junija t. 1. pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani, so izžrebani sledeči gospodje: Omejec Ferdinand, deželni računski ofi-cijal v Ljubljani; JešePavl, posestnik v Stražišah; Prašnikar Alojzij, posestnik v Krški Vasi; Schmied ^Mdo, hišnik v Ljubljani; Nekrep Jakop, trgovec v Ljubljani; Jesenko Josip, trgovec v Škofji Loki; StOckl Ernest, trgovec v Ljubljani; Počivavnik Ivan, mesar v Ljubljani; Šušteršič Pran, posostnik v Zapužah; Nolli Sročko, klepar v Ljubljani; Jemc Gašpar, hišni posestnik v Ljubljani; Hribar Pran, usnijarski trgovec v Ljubljani; Žvanut Anton, posestnik v Lozicah; Pour Ludovik, posestnik v Stranski Vasi; Olifčič Josip, posostnik v Zapužah; Sojor Jakob, posestnik v Notranjih Goricah; Milavec Josip, posestnik v Cerknici; Brence Fran, posestnik v Hrašah; Kos Henrik, posos mk v Idriji; Ferlinc Pran, gostilničar v Ljumjam; Bergant Luka, trgovoc v Kamniku; lelban Ivan, posostnik v Dulah; Grajzar Ivan, posostnik v Vodicah; Hudovernik Fran, trgovec v Radovljici; Tollazzi Tomaž, trgovoc V Čovicah; Oraš Ivan, hišnik v Spodnji Šiški; Prolosnik Anton, deželni oficijal v Ljubljani; Bahovec Pran, trgovec v Ljubljani; Maly Dragotin, hišni posostnik v Tržiči; Telban Valentin, posostnik v Brezovici; Wencel Honrik, trgovec v Ljubljani; Svetoc Anton, trgovoc v Kamniku; Pesjak Silvester, posestnik v Kamni Gorici; Kreč Matej, dožolni tajnik v Ljubljani; Klein Anton, tiskar v Ljubljani; Škerlj Josip, trgovec v Ljubljani Na-domostovalni porotniki so izžrebani gospodjo: Spa-rovic Josip, zlatar; Zangl Fordinand, izdelovalec sodavodo; Simon Fran, hišni posestnik; Kaš Fran trgovec; Stadlor Josip, klepar; Podlesnik Ivan’ hišni posestnik; Kozin Josip, hišni posestnik;
Gad Josip, pekovski mojster, in Kajzel Alojzij, knjigovodja; vsi v Ljubljani.
— (Red pri procesiji na praznik sv. rešnj ega Telesa) v stolni cerkvi sv. Nikolaja se jo letos nekoliko predrugačil in se bode pomikal v sledeči vrsti: 1.) Farne procesije s svojimi banderi: a) Trnovska, b) frančiškanska, c) št. ja-kopska. 2.) Šolarji, dijaki. 3.) liazna društva. 4.) Stolna fara s svojim banderom: a) Kupčijska učilnica, J)) možki, c) ženske. 5.) Dekliški asil (zavetišče). 6.) Udje bratovščine svetega rešnjega Telesa s prižganimi svečami (kateri se prosijo, da prižgo svoje sveče zunaj cerkve, da se ne prigodi, kaka nesreča). 7.) Belo oblečene deklice. 8.) Glasba. 9.) C. kr. vojaštvo: prvi oddelek. 10.) P. n. gospodje uradniki. 11.) Duhovščina s st. rešnjim Telesom 12.) P. n. gospodje uradniki c. kr. deželne vlade. 13.) Dostojanstva. 14.) C. kr. vojaštvo : drugi oddelek:	Ljubljansko	vojaštvo v
paradi z vsiin c. kr. častništvom, občnim veteranskim društvom in kolono rudečega križa postavljeno bode v eni vrsti od nunske cerkve do gledališča na Kongresnem trgu.
— (O „Glasbeni Matici") se nam poroča: Novo izvoljeni odbor „Glasbeue Matice" se je v svoji seji dne 9. t. m. konstituiral ter izbral si kot prvosedniku namestnika g. F. Dr onika, kot tajnika g. Juvanca in kot muzikalno šole nadzornika g. Valento. V tehnični odsek izvoljeni so gg. Burgarel, pl. Janušovskj, Juvane, Razingar, Korman, Stegnar in Valenta. Imena teh gospodov so nam porok, da bo „ Glasbena Matica", zlasti nje šola, tudi za naprej vrlo napredovala, in da se ni bati, da bi naše društvo ob letu imelo zabeležiti kak propad ali upehanje, kakor se je od neke strani prorokovalo, posebno uže zaradi tega ne, ker se je posrečilo pridobiti društvu začetkom prihodnjega šolskega leta novo učiteljsko moč v osobi g. Sohora. Dotični gospod, sedaj regens chori v Celji, ima poleg jezikovnega znanja vse za zavod potrebne zmožnosti. Matičiua šola imela je letos uže čez 50 učencev, kateri se bodo, kolikor razvidno iz oglasil, pomnožili v prihodnjem lotu na 80, gotovo lep sad 121etnoga trudoljubivega prizadevanja domoljubov, ki so se in se še bodo potegovali za razvitek domače glasbe in narodnega potja. Nadejamo se, da bo „Glas-bena Matica" kmalu sredotočje vsega gibanja na slovenskem glasbenem polji, in da se ji sčasoma posreči tudi v tej stroki povzdigniti naš nadarjen narod do uspešnega tekmovanja z drugimi kulturnimi narodi.
— (Huda nevihta) razsajala je 10. junija popoludne po Ljubljani in okolici. Bliskalo in gro-melo jo, kakor lotos šo nikdar. Ob kake J/44. uri vdarila je strola v samotni kozolec na Viču. Ljudje so takoj prihiteli gasit in tudi požarna bramba fabrike za tobak in ljubljanska prostovoljna požarna bramba ste bili na pogorišči. K sreči je bil kozolec skorej prazen in lastnik nima velike škode.
— (Umrl) je v ponedeljek 9. t. m. v Poljanah nad Škofjo Loko g. Štefan Šubic v 63. lotu svojo starosti. Pokojni bil jo čist značaj in vsig-dar vrl domorodec. Kot podobar bil je na Slovenskem na dobrem glasu; trajen spomin med hvaležnim narodom pa zasluži, ker jo svoji domovini odgojil znamenita umetnika, sloveča slovenska slikarja Ivana in Jurija Šubica. Naj v miru počiva !
— (Strola) je vdarila 3. junija zvečer ob 9. uri v streho podružnice na Fužinah (okraj novomeški). Strela je bila takozvana „vodena strela" in ni vžgala ostrešja, pač pa ga je procej poškodovala, tako da je škode kacih 170 gld. Zvonik je zavarovan pri banki „Slaviji“ za 160 gld.
— (Za difteritis bolnega dečka) peljali so koncem minologa meseca iz Senožeč v Sežano k doktorju Cenkoviču zdravit. Previdni ljudje kličejo zdravnika k bolniku in ne narobej; v tem slučaji pa je bil ta čin šo tem bolj neodpustljiv, kor jo bolezen nalezljiva in je nevarnost bila velika, da se davica zatrosi v druge kraje. Tudi za bolnika je imola ta pot slabe posledice. Komaj so dospeli ž njim nazaj, jo rovčok umrl. — Jako umestno bi bilo, ko bi dotični krogi, ki imajo vpliv na prosto ljudstvo, narod poučili, kako jo troba providnim biti pri nalezljivih boleznih. Jod-nako prevažovanje spravi bolnika v smrtno nevarnost, na drugi strani pa zatrosi kali' bolezni v zdrave krajo in zamore nezmerno nosročo prouzro-
čiti. Gospodje duhovniki in učitelji tu lahko mnogo vplivajo in odvrnejo za časa nalezljivih bolezni marsikako neprevidno postopanje, ki zamore imeti prežalostne posledice!
—	(Zaradi neke deklice) jola sta se v Vrhovljah pretepati fanta Tomaž J. in Blaž P. Pri tem je dobil J. hud udarec s polenom; zdravnik je konštatoval, da sto mu zlomljeni dve rebri.
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.
V	Ljubljani 10. junija.
Predseduje župan g. Grasselli. Navzočih je 21 mestuih odbornikov. Verifikatorjem zapisnika denašnje seje imenuje g. župan gg. Kleina in dr. Dolenca. Župan vabi mestne odbornike, da se blagovoli udeležiti cerkvene slovesnosti na sv. rešnjega Telesa dan; potem se spomina novega gozdnega pota v Šiško in pravi, da je le en glas med ljubljanskim prebivalstvom, da je to najlepši sprehod. Zahvala za to gre mestni občini, odseku za olepšavo mesta, v prvi vrsti pa gg. bratom Koslerjem in g. Jenčiču. Bratje Koslerji niso samo dovolili, da se je pot preko njih posestva napravil, nego so tudi vse troške za napravo pota po njih posestvu provzeli, tako da je mesto imelo le skrboti za posipanje.
Zavezali so se tudi, da ostane pot za prosto rabo pod mestnim varstvom, dokler ga ne odpovedo, kar bodo storili štiri leta prej, tako da se sme reči, da je ta lepi pot za nekoliko časa občinstvu zagotovljen. Gospod župan nasvetuje tedaj, da izreče mestni zastop zahvalo gospodom bratom Koslerjem in gospodu Jenčiču tor prosi pooblastila, da tem gospodom pismeno izraža zahvalo mestnega zbora, komur zbor jeduoglasno z „dobroklici“ pritrdi
Gospod župan naznanja potem, da je mestni zbor v seji 12. oktobra 1883 sklenil, da se košnja mestnih travnikov daje le s tem pogojem v najem, ako najemnik dve tretjini najemščine precej vplača, ostalo tretjino pa izroči do 15. julija. Ta novotarija napravila je na kmetovalce jako neugoden vtis, in k letošnji dražbi mestnih travnikov jih jo prišlo dosti menj in tudi skupilo je bilo manjše. Ko je mestni komisar to poročal magistratu, sklenil je magistrat, da ne velja za ostale mestne travnike, katerih košnja so da še v najem, staro določilo; naj tedaj mestni zbor tej naredbi mestnega magistrata pritrdi. To se tudi zgodi. Župan konečno naznanja, da je došel od dunajskega župana dopis, v katerem se poroča, da se je mestni zbor dunajski bavil z vprašanjem, kolika škoda se godi Dunaju in drugim glavnim mestom s podržavljenjem železnic, da izgubi velike svote davka, katere so železnice prej plačevale; ob enem naznanja dunajski župan, da je sklical na 26ega junija t. 1. shod zastopnikov vseh mest, katera so oškodovana vsled podržavljenja železnic, na Dunaj, tor vabi mestni zastop ljubljanski, da odpošlje enega ali več zastopnikov. Župan omenja, da tudi ljubljansko mesto trpi škodo vslod podr-žavljonja Rudolfove železnice, kajti odide mu 650 gld. šolske doklado, katero je prej plačevala Rudolfova železnica in mesto izgubi seveda tudi vso priklade, katere bi naložila na državni zemljiščni davek, na davok o poslopjih itd.
Dr. Zarnik nasvetuje, naj se dopis, kateri je velike važnosti, izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje.
Odbornik Murnik omonja, da je došel tudi na deželni odbor nek dopis, katori vabi k konferenci 26. junija t. 1. na Dunaj, a on no ve, ali izvira od ministerstva ali od mestnega magistrata dunajskega. Intorosi mesta in dežele v tem slučaji so enaki, mesto ima lo šolsko doklado, dežela pa tudi druge, tedaj se bode lehko odposlanec poslal na Dunaj, kateri bode zastopal mesto in dežolo. Predlog dr. Zarnika se sprejme.
Sledijo poročila personalnega in pravnega odseka. Dr. Zarnik poroča o dopolnilni volitvi prvega razroda, pri kateri jo bil izvoljon Henrik Nič-man. Volitev so odobri.
Dr. Dolenec poroča, da po mostnem zboru v odbor za upravo meščanskega premoženja izvoljeni gospod Andrej Zakrajšek ni sprejel tega mosta in nasvetuje, naj se mesto njega izvoli hišni posostnik, ključar gospod Jakob Spoljarič. (Sprojeto.)
Gosp. Murnik poroča o prošnji gospe Ivane Poljakove, mestnega inženerja udove, za pokojnino, ter nasvetuje, naj se isti dovoli 280 gld. lotne penzije, komur zbor pritrdi.
Dr. Zarnik poroča o umirovljenji mostnega detektiva Ivana Ižanca, kateri je uže 73 lot star, ter nasvetuje, naj se mu dovoli 400 gld. pokojnine, kar zbor odobri.
V	imeni klavničnega vodstva poroča mestni odbornik g. Bayer o prošnji mesarske zadruge za nekatere premembe klavničnega regulativa in nasvetuje :
1.) Prošnja predstojništva mesarske zadruge, naj se spremene poslovne ure v klavnici ter naj se ista odpre in zapre eno uro prej, oziroma kasneje, se ne dovoli, ker je časa dovelj za klanje. Isto tako je neutemeljena prošnja zaradi lilevne pristojbine, katera se itak prej nc zahteva, če je živina 24 ur v hlevu klavnice.
Mestni odbornik gosp. Počivavnik podpira prošnjo mesarske zadruge in nasvetuje, naj bi bila klavnica zmiraj odprta, tudi ob nedeljah in praznikih, ker je po leti treba drobno živino dan prej klati, da se ne vsmradi. Želi tudi, da so tržna pristojbina za uvažanje živine na sejme za polovico zmanjša in opusti nepotrebna kavcija za prevozno trgovino.
Župan g. Grasselli opozoruje, da znižanjo tržnih pristojbin ni na dnevnem redu, tedaj jo treba staviti samostalen predlog.
Glede kavcije pa klavnično ravnateljstvo samo predlaga, da se odpravi za govejo živino in prašiče, za drobnico pa obdrži.
Dr. vitez Bleiweis Trsteniški misli, daje bil do sedaj le abusus, ako je bila klavnica zmirom odprta, naj se mesarji le reda navadijo, saj je tudi njim v korist.
Pri glasovanji se ne sprejme predlog g. Po-čivavnika, temveč obvelja odsekov nasvet.
2.) Izvažanje droba v zaprtih sodih se dovoljuje tudi po dnevi, in klavničnemu vodstvu se naroča, da te sode večkrat razkuži.
Mostni odbornik g. Žužek poudarja, da je od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj dovolj časa, izvažati drob. Sedaj, ko mesto skuša svoje sanitarne zadeve zboljšati, ne gre, storiti zopet korak nazaj. Govornik nasvetuje, da se predlog izroči policijskemu odseku v pretres, ali pa naravnost odbije.
Gosp. župan Grasselli ugovarja, da po izpovedbi strokovnjakov drob v trdno zaprtih sodih nič ne smrdi, mesarji pa ga potrebujejo za gnojenje travnikov, in to delo ne morejo opravljati po noči, tedaj naj bi se prošnja mesarske zadruge vslišala.
Pri	glasovanji	se ne	sprejme predlog gosp.
Žužka	in obvelja	nasvet	klavničnega ravnatelja,
III. Meso v klavnici lahko visi, dokler je mesarjem drago, kajti lastna korist jih bo napotila, da odvedejo meso o pravem času. Poroštva za to meso pa klavnično vodstvo ne more prevzeti. (Sprejeto.)
IV.	Prošnja mesarske	zadruge, da se živina
še	le po	24 urah,	če stoji	v hlevih klavničnih, se
usliši. (Sprejeto.)
V. Uvažanje mesa se na 3 0 dekagramov omeji. Kar se vpelje več mesa, se ima prinesti v klavnico, da se ogleda, in plačati je za to določeno takso.
Gosp. župan opozoruje, da je ta določba na korist mestne občine, klavnice in tukajšnjih mesarjev, ki tu davke plačujejo, da se branijo škode, katera se jim godi s tem, da so na mestni meji naseljujejo mesarji. (Predlog se sprejme.)
VI. Taksa za ogledovanje v mesto prinesenega mesa v klavnici določa se na 3 kr. od kilograma. (Sprejeto.)
VII. Kavcija 50 kr. odpade za govejo živino in prašiče, ostane pa za drobnico. (Sprejeto.)
VIII. Hlevne pristojbine ni treba plačati za drugo živino nego za prašiče, kajti druga živina se itak v teku 24 ur pobije, in izdavanje listkov nareja klavničnemu oskrbništvu le mnogo posla. (Sprejeto.)
IX. Službe v klavnici naj se razpišejo potom konkurza, da se nastavijo uradniki s 1. novembrom, in sicer služba nadzornika klavnice, ki mora biti diplomiran živinozdravnik, z letno plačo 700
goldinarjev, pravico do dveh lOproc. petletnic in prostim stanovanjem v klavnici; službo oskrbnika z letno plačo 500 gld., pravico do dveh lOproc. pot-letnic in prostim stanovanjem v klavnici, obe za dve leti provizorično, in služba narednika z letno plačo 360 gld.
Dr. vitez Bleivveis Trsteniški nasvetuje, naj bi se oskrbnikova služba, kateremu se plača povikša na 600 gld., oddala drugemuživinozdravniku.
Mestni odbornik g. Pakič misli, da bi se za sedaj še ne nastavil drugi živinozdravnik.
Mestni odbornik g. Žužek podpira predlog dr. Bleiweisa, ker ima živinozdravnik tudi mnogo posla na kolodvoru z ogledovanjem živine.
Dr. vitez Bleivveis Trsteniški pravi, da je drugi živinozdravnik neobhodno potreben zavolj novega tržnega reda, po katerem se mora vsaka živina, ki se prižene na semenj, po živinozdravniku ogledati. Tudi je treba nadomestovalca, ako g. Skale odide na kolodvor ali če bi zbolel.
Gosp. župan omenja, da se je za zadnji semenj posrečilo, dobiti diplomiranega živinozdrav-nika, tako, da jo jeden ogledaval govejo živino, drugi pa konje. Z nastavljanjem druzega živino-zdravnika naj se nekoliko počaka, saj se nastavita oba le provizorično, in v dveh letih se bode znalo, kaj da uči praksa.
Pri glasovanji sprejme se predlog klavničnega ravnateljstva, dr. vitez Bleivveisov predlog pa no obvelja.
Podžupan g. Petričič porcča jako obširno v imeni finančnega odseka o škontriranji mostne blagajnice in vseh upravi mestne občine izročenih fondov, izvršenem dne 26. marcija 1. 1., pri katerem se je vse v popolnem redu našlo, kar mestni zbor na znanje vzame. Potem se ob polu 9. uri zvečer na predlog g. Ledenika seja sklene. Nadaljevalo se bode prihodnji petek ob 6. uri.
Telegrami „Ljubljanskemu Listu “
Bruselj, 11. junija. Pri volitvah v repre-zentantno zbornico so liberalci, ki so doslej imeli v zbornici večino 20 glasov, izgubili 2G sedežev.
V	novi zbornici bode torej imela klerikalna
stranka večine 32 glasov. V Bruselju samem znašala je klerikalna večina 1347 glasov. Pričakuje se danes ostavka celega kabineta.
Zagreb, 10. junija (deželni sabor). Ivid utemeljuje svoj predlog, da naj se predlože akti o zadevi izobešenja dvojezičnih grbov. Ban se izjavlja, da nasprotuje iz stvarnih in oportunitetnih vzrokov izročitvi aktov in predlaga, da se preide na dnevni red. Markovič tudi zahteva, da se akti predložč. Po repliki glasovalo se je imenoma za Ivičev predlog o izročitvi aktov. Predlog je ostal z 8 glasovi v manjšini.
Sr e dec, 10. junija. Bolgarska vladaje naredila včeraj zadnji poskus, zabraniti raz-por s Srbsko. Obljubila je, da prevzame odgovornost za slučajne agitacije srbskih emigrantov proti Srbiji in da hoče obdržati nevtralno stanje timoške pokrajine. Srbska vlada pa je ostaia pri svojih znanih terjatvah, na kar je bolgarska odgovorila negativno, odvračajoč od sebe vse posledice. V celi Bolgarski je 40 emigrantov.
London, 10 junija. V spodnji zbornici je Gladstone izjavil, da ni res, da bi bila Turčija pozvana, poslati vojakov v Egipet ali v Sudan.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 11. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih................80'45
*	>	»	>	srebru...................81‘30
Zlata renta........................................101'90
5°/? avstr, renta.......................................95-80
Delnice narodne banke.............................. 858’ —
Kreditne delnice...................................... 306-50
London 10 lir sterling.................................122-10
20 frankovec........................................... 9-67°
Cekini c. kr............................................ 6-76
100 drž. mark...........................................59-55
Uradni glasnik
z dnž 11. junija.
Oddaja dela: Za deželni muzej «Rudolfinum» potrebna mizarska (13923 gld. 58 kr.) in ključaničarska (5817 gld. 70 kr.) dela. Pismene ponudbe najdelj do dn6 24. junija kranjskemu dež. odboro.
Razpisane službe : Pri c. kr. dež. sodniji v Ljubljani služba sodnijskega svčtnika z dohodki VIII. razreda. Prošnje do 25. junija predsedništvu dež. sodnije. — Pri c. kr. okr. sodniji v Krškem služba sodnijskega adjunkta z dohodki IX. razreda. Prošnje do 25. junija c. kr. okrož. sodniji v Novem Mestu. — Na jednoraz-rednici v Zgornjem Tuhinu služba učitelja; letna plača 450 gld. in stanovanje v Soli. Prošnje do 15. jul. okr. šol. svetu v Kamniku. — Na jednorazrednici v Gor-čaricah služba učitelja; letna plača 400 gld. in prosto stanovanje. Prošnje do 5. julija c. kr. okr. šol. svetu v Kočevji.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri okr. sodniji v Novem Mestu za davkarsko občino Stranjska Vas; poizvedbe d ne 13. junija; dalje za davkarsko občino Potov Vrh; poizvedbe dn6 17. junija; pri okr. sodniji Na Brdu za katastralno občino Trojane; poizvedbe dn6 20. junija; v II. Bistrici za katastersko občino Harije-Soze; poizvedbe dnč 16.junija; v Metliki za katastersko občino Rozalnice; poizvedbe dne 13. junija.
Tujci.
Dn6 9. junija.
Pri Maliči: Reiff, zasebnik, s soprogo; Hasca, knjigo-tržec; Bauer, fabrikant; IClos, trg. potovalec, in Aengstl, cenilni komisar, z Dunaja. — Wirth, fabrikant, iz Beljaka.
Pri Slonu: Schopf, fabrikant, in Seidner, trg. potovalec, z Dunaja. —• Gossl in Munch, trg. potovalca, iz Prage. — Šunko, lesni trgovec, in Wiemer, nad-kletar, iz Zagreba. — Bisratz, zasebnik, iz Gradca,
— pl. Varady, c. kr. rač. oficijal, s soprogo, iz Zadra]
— Vidali Carmina in Magdalena, zasebnici, iz Reke’
— Happacher, lastnik hotela, iz Gorice. — Janežič kaplan, z Bleda.
Pri Avstr, carji: Stegu in Hrovath, iz Trsta. — Pie-> karski, zasebnik, iz Veršeca. — Gerdešič, frizer, iz Celja. — Eržen Ign. in Janez iz Idrije.
Umrli so:
Dn6 10. junija. Marija Paulin, hči frizerja, 6 mes., Stari trg št. 19, jetika.
V b61ni ci:
D n 6 9. j u n i j a. Polona Slapničar, delavka, 33 1., jetika.
Meteorologično poročilo.
5 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Votrovi	Nebo	Mo-krina v mm
d ’c 3 • <—> d	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-05 731-97 733-61	+10-8 +16-4 +10-0	jzpd. sl. d vzh. sl.	obl. » »	20- 00 dež
Poletno stanovanje
z lepim parkom, s prav zdravo vodo, tik dobro znane gostilne gosp. Levca, sposobne za vso postrežbo, s c. kr. poštnim uradom, v prijetnem kraji z lepo okolico in z farno cerkvijo, ■’/< ure peš oddaljeno od železnične postaje v Zalogu, oddaja grajščina dolska (Lustthal) v poletni najem, in sicer 12 do 14 raznih sob v prvem in drugem nadstropji, izmed katerih so ene preskrbljene tudi s popolnim pohištvom. Natančneji pogoji se zved6 pri grajščinskem oskrbništvu. (54) 3—2
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1: 75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno i>o 80 kr.
Ig. v. Klein
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Ped. Bainborg v Ljubljani.