Političen list za slovenski narod.
r« HM rNjMUUi T«lj»: Zft oelo lete predplačan 15 rld., n pol leta 8 fld., u oetrt leU
i fld., M en mesec 1 fld. 40 kr. T ■tolBlstraaiJl prajesan tcIJA: Zs eelo leto 13 fld., za pol leta 6 fld., la četrt leta
• flC., u en neieo 1 gld. V Ltjubljani n» dom pmiljan velji 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne itevilke veljajo 7 kr. llaiainiB« prhata epravnJitvo (adminiitracija) in ekq>edicij», Semeniške ulice «.2, II., 28.
XasnanlU (inierati) te ipr^emajo In velji triitopna petit-vrrta: 8 kr.. Je «e tiska enkrat; 12 kr ee le tiika dvakrat ; 15 kr., če le tiika trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjte
R«kopiii le ne vračajo, nefrankovana piima se ne iprejemajo. TrednlHvo je v Semeniikili ulicah h. it. 2, I., 17. IihaJ« VMk dan, iivsemii nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
^tev. iro.
v Ljubliani, v sredo 6. avgusta 1890.
8hod slovenskih abiturijeiitov.
Kdo se ne spominja veselega iu v mnogem ozirn pomenljivega dasa, ko je završil nauke na srednji šoli ter s prav dobrim ali vsaj dobrim zrelostnim spričevalom zapustil gimnazijsko poslopje ter stopil na razpotje v širni svet! Abiturijent! Ognjevita je ta beseda in elektrizujoča srce mladenča, polnega idejalov in mamljivih sanj. On stopa v novo življenje; odprt mu je svet, odprti vsi stanovi, ki z umom delajo za človeško dražbo. Nebrojni čuti budi se mu v prsih, stavi si očarljive gradove v oblake, budi si mnogobrojne nade. In slovenski abiturijent? Ta ima povodov in vzrokov dovolj, da se še z večjo vnetostjo zaveda svoje naloge. Za časa svojih naukov je čital in slišal, da ubog mučenec je slovenski rod, da revna domovina pričakuje od njega resnega dela za duševni in telesni blagor. S sveto domovinsko ljubeznijo torej obljubuje, da hoče posvetiti vse življenje svoje domovju in vzvišenim vzorom.
In predno se večletni sošolci in prijatelji razkropi na različna pota svojih poklicev, stisnejo si še prijateljsko roke, obljubojoč si večno pobratim-stvo in »sveto službo dragi domovini".
S tem namenom so se zbrali slovenski abitu-rijentje iz vseh pokrajin, kjer naš se jezik govori, v središči Slovenije, v beli Ljubljani, ter priredili na korist velikošolskima zalogama na Dunaji in v Gradcu besedo, na katero smejo biti povsem ponosni.
V nedeljo ob 11. uri se je vršil v čitalnični dvorani slavnostni vsprejem; došlo je nad sto slovenskih abiturijentov z Goriškega, Štajerskega, Koroškega, Trsta, največ pa s Kranjskega. Vsprejem je vodil prvomestnik ljubljanskega odbora, g. Ivan Ve n C a j z.
Najlepši del veselice je bila »beseda" v ponedeljek večer na čitalničnem vrtu s sodelovanjem gg. konservatoristov Mateja Hubad a, Frana Bučarja in Josipa Pajssrja, čitalničnega pevskega
zbora in c. in kr. vojaške godbe pešpolka št. 17 pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Ivana N e m I a v e.
Oblačno nebo je sicer strašilo mnogobrojno občinstvo, da bode moralo zapustiti vrt, ki je bil okrašen z zastavami in stoterimi lučicami in lampijoni, in da bode brezvspešen velik del truda, ki so ga imeli s prekrasno ozaljšanim odrom in drugimi pripravami. Vendar so se razvlekle megle in »beseda" se je vršila v najlepšem redu po objavljenem vsporedu. Za uvod je godba svirala Heroldovo ouverturo k operi »Zampa" in Czernega potpourri »Venček pesnij". Nato nastopi abiturijent g. Fran Prosenec ter v lepem samogovoru razvije pred poslušalci podobo »abiturijenta ob slovesu". Spominja se melanholičnimi besedami minolih let, katere je preživel v cvetju svoje pomladi na gimnaziji. Stopajo mu pred oči časi, ko je sanjal prve sanje o neznanem mu še svetu, ko se mu je porajal v srcu prvi dvom o nestalnosti svetne sreče in vzbudila ljubezen domovinska. Pričel se je zavedati vzvišene ideje: biti pomočnik, tolažnik in bojevnik svojega naroda. S krepkimi stihi v proslovu jemlje slovo od brezskrbne mladosti, zroč v negotovo prihodnjost, v kateri naj bi vse vezala sloga in ljubezen. — Burna pohvala je sledila tem navdušenim besedam.
Druga podoba je bila »abiturijentski koncert", in tega prva točka G. Mašeka »Kdo je mar?" Pokojnega slovenskega komponista Mašeka skladba na besede Koseskega »Kdo je mar?" poje se malokdaj, ali kadar jo čujemo od močnega in krepko done-čega zbora, kakor zadnji večer, znova se nam oživi in pomnoži čast slovenskega oratarja, ki daje svoje sinove za vse stanove. Čitalnični zbor, pomnožen z mlad mi močmi abiturijentov, pel je krasno skladbo točno in krepko. S celim zborom vrstili so se v prijetnem in nežnem nasprotji znani čveterospevi (gg. Pribil, Štamcar, Pucihar in Paternoster) in vrla solista, gg. Fran Bučar in Jos. Pajsar. V zadregi smo, komu bi dali prednost; s kratka: Pevci so pokazali, da jim iz grla vro glasovi jasni
Letnik: XVIII.
in milo doneči. Petje je krasno spremljal orkester vojaške godbe.
Druga točka koncerta je bila g. Al. Kokelj-a epično-lirična pesem »Samo", katero je govoril g. J. Robida. Pesnik v krasnem jeziku opisuje tožno zgodovino slovenskih zemljii, predno je kralj Samo v krvavih bojih rešil dežele sovražnikov. Po smrti prvega slovenskega kralja strla je zopet navalov sovražnih sila slovensko zemljo, a rod ni izumrl, temveč vstaja in glas njegov zopet se glasi svobodno. Pesem ima mnogo lepih in vzvišenih miilij.
Tretja točka koncerta je bila Nedvedova »Dijaška", katero je pel moški zbor, samospev pa g. Fr. Bučar,
Tretja podoba besede so bili: abiturijenti na razpotji. Nastopili so gg. J. Vencajz kot pravoslovec in bodoči odvetnik, Božidar Vodušek kot modroslovec, Josip Žener kot zdravoslovec. Al. Kokelj kot bogoslovec in Anton Nago de kot pravoslovec in bodoči sodnik. Zares krasne so misli, katere so izražali »pobratimi na razpotju", kako hočejo vsak v svojem poklicu posvetiti vse svoje moči narodu svojemu, v vedni slogi in ljubezni po geslu: Bog in narod! Mi le dostavljamo iskreno željo, naj se mladi gospodje nikdar ne izneverijo tem svojim edino pravim idejalom na življenja strmi in trnjevi poti, naj strupeni zrak sedanje materijalistiške dobe ne uniči nežnega cvetja mladostnih upov in teženj.
Zadnja točka besede je bila Foersterjeva »Pobratimija", katero je pel moški zbor, samospev gosp. J. Pajsar, čveterospev pa gg. Pribil, Štamcar, Pucihar iu Paternoster. — Vsa beseda je trajala nad poltretjo uro. Kakor smo že včeraj omenili, smejo slovenski abiturijentje v vsakem oziru biti ponosni na svojo besedo.
Včeraj zjutraj so se abiturijentje vdeležili svete maše na Rožniku, ob 10. uri je bila v čitalnični dvorani slavnostna seja, katere se je vdeležilo do 80 abiturijentov, ob 1. uri pa skupni obed. Vrstili so se mnogi navdušeni govori, kakor je navada ob
LISTEK.
Zapeljan.
Ceiki spisal A. Dubec.
Stari Podiva je imel malo veselja na svojih otrocih po prvi ženi. Večkrat se je moral prepirati s svojim najstarejšim sinom, da bi ž njim tako grdo ne ravnal. Tu je spravil vse svoje žito v skedenj, tako, da je mogel oče le nekaj malega notri zditi, tu je zopet pokosil košček očetove senožeti itd. Z vrta ni imel nikoli nobenega jabolka, nobene hruške, ker so vse pobrali otroci njegrovih surovih sinov. Nič boljše niso bile njegove hčere. Malokaterikrat so ga prišle obiskat, in še takrat je vsaka iskala, kaj bi se dalo skriti pod predpasnikom. Ako je stari Podiva kaj potreboval, ni imel nobeden časa, pač pa veliko izgovorov. Ni čuda torej, da je živel 8 svojim sinom od druge žene. Vidom, v stiski in bedi. Naenkrat so se pa te razmere predrugačile. Podivov sin, Jožef, je bil po dokončani gimnaziji sprejet v semenišče. Ko je prišel prvič v duhovniški obleki domov, začeli so njegovi sorodniki z očetom drugače, boljše ravnati. Najmlajša sestra se je jokala, kakor je pravila, ko je videla Jožeta prvič. Pozabila je, s kako grenkimi besedami mu je po-
šiljala denar, da more naprej študirati. Tudi očetu je bila prijazna, kakor še v otroških letih ne. Gospodar je sedaj Podivo vedno klical »oče" in povsod mu je hotel pomagati, posebno takrat, ko je mislil, da ga vidi Jožef. Njegovi otroci niso smeli več na starega očeta vrt, tndi skedenj in kozolec sta bila prazna, da je lahko svoje žito notri zdeval.
Prejšnja leta je moral Podiva najeti vselej kosce — letos je opravil vse gospodar in ni zahteval nobenega plačila. Starček je večkrat premišljeval, kaj neki pomeni ta prememba. Proti koncu počitnic je bil pa ves iznenaden. Gospodar mu ponudi 100 gld., da more Jožeta zopet v semenišče poslati. Podiva se brani, sklicuje se na svojo starost, češ, plačati ne bom mogel. »Bo pa dolg pri Bogu", reče sin, „to je le nekaj tega, kar ste vi meni storili." Starček se je začel veselja jokati. Sestre so mu spravile zopet vse perilo v red.
Po Jožetovem odhodu je postala ljubezen zopet mlačnejša, toda ugasnila ni. Podiva je mislil, da hočejo z vsako majhno službico svojo hvaležnost pokazati. Saj so tudi za Vida njegove sestre skrbele, zašile so mu strgano obleko — toda deček jih ni mogel videti. Predober spomin je imel, in njegova glava je bila polna misli, katerih bi nihče v njej ne iskal. Vse to je imel od svojega brata Jožeta.
V bedi živeči dijak je kmalu spoznal ljudi — priliko je imel doma in na tujem — in to ga je na-polnovalo z velikimi mislimi. Ni zahajal vsled tega v družbo, kjer je bila nevoščljivost, brezsrčnost, prijaznost na videz, ampak raje je sam hodil, ali pa podajal se je v take druščine, kjer je bila odkritosrčnost doma To je pa imel doma pri očetu iu devetletnem bratu Vidu. Te tri osebe so čutile kakor eno srce, pa vendar je bil razloček čudovit. Stari Podiva je sprejemal besede kot potrjenje tega, kar je bil že zdavnej preživel. Vidu pa se je začelo novo življenje.
Dosedaj je bilo njegovo življenje enako mirno stoječi vodi, ki se pa pri vetru začne vzpenjati v velike valove. Ako vzdrami otrokovo srce blago mišljenje, je srečno, nesrečno pa, ako pride v njegovo srce v teh trenutkih kal prihodnje strasti.
V gozdu, kjer se je bogoslovec Jožef sam sprehajal, je poučeval mlajšega brata ter sejal v njegovo srce zlate besede. Vselej je deček premišljeval pomen teh besedi, in ako ni mogel kaj razumeti, zapomnil si je dobro, da bi pozneje brata vprašal. Očeta ni popraševal, ker mu ni mogel odgovoriti. Starček si je večkrat mislil, da bi poslal dečka v šolo, ako bi ne bil tako star. Svoje misli je povedal Jožetu, ki je na to odgovoril navadno:

takih prilikah. Poaebao nardulta j« bil govor pri slavoostoi seji g. Botmint it CMotm, ki j« f«-voril o razmerah koroikih SloT«Me?.
K sklepa arojega kratkega poročila dostavljamo željo, naj bi vsak slovenski abitarijMk postal moi značajen in jeklen, neMbičeo borit«lj ? rtdkih vr« stab slovenskih domoljubov, zakaj domovina nait potrebujt nar«ii%ja, navdušenega sa lepe in pravo: Za Boga, cesirja in narod!
Kaj bodi učitelj?
■ ^	II.
Da mora biti učitelj katoliških otr5k dober katoličan, vidimo pa tudi odtod, ker je namestnik starišev. Od vsakega uradnika sme njegov predstojnik zahtevati spričala, če je res kčs svoji nalogi. Bavno tako sme vsak oče od učitelja, kateremu najdražje, kar ima, zaupa, zahtevati neko sposobnostno dokazilo, če je učitelj njegovih otrok res kos svoji nalogi. Ia kdaj je kos svoji nalogi? Tedaj, če more duha otrokovega tako izobraziti, da bode kdaj v življenji dobro spolnoval nalogo, odmerjeno mu po previdnosti božji; če more srce otrokovo tako ukrepiti in oblažiti, da bode zmagovito v boji s pregreho in strastjo. Biti mora torej dober učitelj, pa tudi dober vzgojitelj. Biti mora dober učitelj, ki se v podučevanju svojem ravna po starej prislovici: „Non multa, sed multum"; ki otroku, kar se uči, tudi prilasti; ki duha otrokovega ne prenasičuje, marveč mu daje tečne brane, vedno imajoč pred očmi namen, za kateri otroka vzgaja. Biti mora učitelj pa tudi dober vzgojitelj; in še bolj se mora učitelj skazati vzgojitelja, kot učitelja; kajti oblaži-tev srca je še veliko večje pomembe, kot izobrazba duha. Veda je strašno orožje v rokah sprijenega srca. Učitelj, ki samo razum otrokov izobražuje in razsvetljuje, srce gojenčevo pa zanemarja, pregreši se strašno nad človeško družbo. Od dobrega vzgojitelja pa more in mora oče zahtevati, da mu čez osem let otroka nazaj da nedolžnega in čistega na duši, poštenega in tudi v najmanjšem zvestega, spoštljivega in pokornega očetu in materi, ponižnega, vendar pa trdnega in določnega, za dobro vnetega; kratko: obdanega s krasnim vencem lepih čednostij, katerih ne izgubi vse žive dni. „Mladino zanemarjati," — rekel je že stari Plutarh, — „po-menja toliko, kot odpovedati se temu, kar je najpotrebnejše v vzgoji." In ker je ni dobre, poštene mladine, razven vzgojene po sv. veri, mora oče od učitelja zahtevati, da vcepi otroku versko mišljenje, versko navdušenje; da otroka napeljuje k ljubezni za vero, katoliškega otroka k ljubezni za katoliško vero. Razvidno je, da more to le vnet katoličan doseči.
Ker je v rokah učiteljevih sedanjost in prihodnost, ima velikansko moč. On obvlada duševno mišljenje, ki naj določuje usodo Avstrije. Tu ne more noben Avstrijec mirnim očesom gledati, po kakšnih načelih da se razvijajo razmere v Avstriji. Kajti od načel, ki v ljudstvu prevladajo, zavisi tega ljudstva sreča ali nesreča. Kaj je Avstrija? Ustanovljena je bila kot katoliška država; katoličan po imenu in življenju je bil ustanovitelj preslavne naše dinastije;
katoličani so bili vsi Uababuržani do ljubljenega naiifft oMarjft Frančilkt Josip« I„ in n« morem si aisUti Habsboržana, »ego tmlega katoliškega
kristijan«. Kot katoliiko kraljestva rasla jo Avstrija tor postala je velik« ia mogočna. Kot katoliik« država j« bil« Avstrija srefil«; kot katoliika država je Tsikdar svesto spolnoval« od previdnosti božje po' stavljeno jej aalogo: varovati katoliško krščanstva proti islamu ia protectantiimu, proti krivsmu duhu vzhoda in proti odpadu zapada. Katoliška je Avstrija, hvala Bogu, tudi še danes, vsaj po veliki ve-fiiui prebivalcev. Katoliika ver« n«« druži z ljubljeno vladarsko hišo. Katoliška vera druži sedanjo Avstrijo 8 starodavno Avstrijo. Naloga naša je, krščansko-katoliška načela, ki so Avstrijo nstanovila, storila jo mogočno in srečno, braniti, poživljati iu utrjevati v naši domovini. Katoliško krščanstvo bodi zopet kvas, ki naj prešinja vse avstrijske narode. In kakor je bila Avstrija v prejšnjih stoletjih srečna po katoličanstvu, tako moramo tudi mi potomcem zapustiti osrečujoče katoliško Avstrijo. In zato moramo zahtevati, da so naši učitelji, v katerih rokah je sedanjost in prihodnost, odločni, zvesti katoličani, ki sicer ne nete sovraštva mej raznimi veroizpove-danji, ki se pa vendar s svojim vplivom zoperstav-Ijajo verski vnemarnosti ter vsem poskusom, zatreti v nas katoliško mišljenje. Opravičeni smo, nasprotno zahtevati, da se tako izobražujejo, da bodo mogli krščansko-katoliško mišljenje vzbujati in poživljati v ljubi naši Avstriji.
Kot katoliškim kristijanom nam ne sme biti vsejedno, ali naj so naši učitelji aposteljni nevere, ali pa aposteljni Jezusa Kristusa; ali naj so bojazljivi, ali srčni branitelji krščanstva; ali naj žive v lepem miru, ali pa v tihem boju z duhovniki.
Ne sme biti katoliškim starišem vsejedno, ali se njih otroci vzgajajo za trdne, krščanske značaj-nike, ali pa za ničvredne slabjtnike, brez moralne moči, tako, da lahko in hitro postanejo žrtva strastij. Ne sme nam biti kot Avstrijcem vsejedno, ali naj je naša domovina po krščanstvu tudi v prihodnje mogočna in srečna, ali naj brez krščanstva razpade in se zruši. Ne sme uam biti torej vsejedno, ali naj je katoliški učitelj katoliškega mišljenja vzgojitelj naše mladine, ali naj se širijo druga načela po naših šolah.
Politični pregled.
v Ljubljani, 6. avgusta. Notram}« dežel«.
K položaju na CeSkem. Povodom govorice, da odstopita knez Karol Scbwarzenberg in grof Rihard CIam-Martinic, piše ^Politik": Vsak češki realni politik, katerekoli stranke, mora ceniti vrednost zveze z zgodovinskim plemstvom, katerega najodl č-nejša zastopnika nameravata zapustiti politično polje. V svesti si velike zgube hočemo upati, da se ta govorica ne bode uresničila. Za vlado pa je to resen opomin.
Železna vrata. „Bud. Corr." poroča, da so dogotovljene vse priprave za razširjenje Železnih vrat, in tudi obravnave s Srbijo bližajo se svojemu koncu. Ogerski trgovinski minister je odredil, da se prične delo 9. septembra.
Srbija. Iz Beleg« Grada af |K>ro{8 8. t. m.: Hed biviim kraljem Mil«aom ia metropoUtom so navstal« nasprotja zaracU metropolitovih ollokov z •žirom n« ločitev zakon«. Vladar»tf« i« Tl«da stojita nt Milanovi strani. -> Kakor ugotavljajo ruski listi, potrdil je metropolH Mihael ■« željo kraljice Natalije nepostavnost r«sporoke. Hilan j« taradi tega Mpretil metropolita, koda U «• ne noe od svojih nsčel. Odk«r se je povrnil bivfl srbski kralj Milan v Belgrad, ni ga več pravega miru tam.
Rusija. Iz Peterburga se poroča: Nasproti večkratnim trditvam, d« ne bo šel nemški cesar Tiljom II., ko pride na Rusko, tudi v Petrov Dvor, zagotavlja se od verojetne strani, da so bilo omenjene trditve povsem neosnovane. Nemški cesar bode prišel v Petrov Dvor 24. t. m., ostal tam tri dni in se potem po morji vrnil v Nemčijo.
Francija. Dn6 3. t. m. je bil v Rodezu prirejen obed ua čast ministra Oonstansu. Obeda se je vdeležilo do 200 odličnih gostov. Pri tej priliki se je oglasil Constans ter rekel mej drugim: „Re-publika je dovolj močna, da more biti spravljiva. Ni več daleč dan, ko bodo imeli sovražniki republike geiierale, a nikakih vojakov". — Da bi nastal v afriških naselbinah mir, hoče se Francija sporazumeti z dahomejskim kraljem. V ta namen je podala imenovanemu kralju načrt, vsled katerega naj bi se uravnali medsebojni interesi. Ker se pa v načrtu drži Francija preveč svojih sebičnih načel, težko da bi sprejel dahomejski kralj načrt francoske vlade. Bržkone bo prišlo še do re.^nih pobojev med njima.
Italija. Kakor pišejo nekateri francoski listi, meni Crispi ministerstvo vnanjih zadev odložiti ter se le z notranjim pečati, da bo zabranil „punt". Kakim potom misli stari revolucijonar to doseči, pokazalo se bode v prihodnje.
Nemčija. „Nov. Vremja" objavlja že zopet pogovor svojega dopisovalca s knezom Bismarckom, ki je proti njemu mej drugim tako-le govoril: „Prav za prav se n'so nikoli izpremenili moji nazori o politiškem pomenu Rusije za Nemčijo. Jaz sem bil vedno pristaš dobrim, prijateliskim razmeram med Rusijo in Nemčijo, ker sem prepričan, da morejo take razmere Nemčiji le koristiti. Ce so pa kedaj te prijateljske vezi med Rusijo in Nemčijo odnehale, ue more se šteti meni v greh. Jaz se nisem obrnil od Rusije, marveč potisnili so me nazaj v položaj, v katerem se ne ujemajo moja po-litiška načela z mojim lastnim dostojanstvom in ponosom Nemčije. Vsekako so se naše razmere do Rusije izpremenile po berolinskem kongresu. Tedaj pa nisem mogel drugače delati, sieer bi bil od Nemčije odvrnil vso Evropo, da bi bila osamljena mej drugimi državami. Leta 1879. mi je prišlo pismo v roke, v katerem se je pretila vojna. To mi je dalo povod, da sem bil šel k grofa Andrassjju in tam je iskati početek trodržavne zveze. Kar se pa vojne med Rusijo in Nemčijo tiče, lahko trdim, da ne bode Nemčija nikdar napadla Rusije. Ljudje, katerim Bog še ni odvzel razuma, ne morejo se spustiti v tako vojno. Sicer pa tudi ni nikakega vzroka, da bi nastala vojna mej Rusijo in Nemčijo".
Belgija. Bruseljski listi omenjajo 2. t. m. povsem navdušeno sprejem nemškega cesarja, s katerim ga je počastilo belgijsko prebivalstvo. Ob jednem pa povdarjajo pomen tega obiska za Belgijo.
Španija, Nezaloženi državni dolg ztiaša dandanašnji 270 milijonov p^.set. V meseci juliji se je pomnožil skoro za pet milijonov. — Orna žena kolera v Španiji še razgraja.
Kitaj. ^Standard" piše o strašnih povodnjih v Kitaji. Mesta Peking, Tung-Chow in Tien-Tsing so pod vodo. Vse prizadevanje oblastev, da bi se zaprečila ta nesreča, so zaman.
„to bo moja skrb, da le sam pridem do cilja". Na to je začel misliti, kaj bo ž njim počel. „Lepo življenje mu bom pripravil, da ue bo toliko trpel, kakor jaz." Do rešitve teh besedi je bilo še daleč, in prav je bilo.
Čez mesec dni po Jožetovem odhodu dobi mladi gospodar Podiva pismo. Naslova in tudi pisma ni pisala Jožetova roka. Otroci so je hoteli v svoje roke dobiti, da bi zvedeli, kako se godi Jožetu, ker samo to jim je oče rekel, da je pismo od njega. Gospodar ga pa ni iz roke dal. Ko so se otroci podali k počitku, posvetoval se je vsak večer s svojo ženo, kaj je treba storiti, da ne bo prišel ob 100 gl., katere je staremu Podivi ponudil, ker je Jože za smrt bolan. Le-ta je naprosil svojega tovariša, da pošlje pismo na brata, ki naj bi očeta na vse pripravil.
,Naš denar", joče se žena.
„Nikar se ne boj", tolaži mož, „morda ni tako slabo, in če tudi umrje, vsaj imajo oče kravo, ta bo zadostovala.*
„Glej, da boš kmalu denar dobil", svetuje žena, .tvoja sestra ima tudi nekaj denarja pri njih.'
Gospodar ni vedel kaj početi. Sin proti očetu?
,Poglej, koliko otrok imamo", opominja žena.
Podiva jej torej obljubi, da bo za vse ob pravem času skrbel.
Dragi dan poišče kupca, ki odpelje iz njegovega hleva telico. Potem gre k očetu. ,Oče", tako ga nagovori, „v^m, da nimate za zimo dosti sena. Krava vam ne bo toliko koristila — bodem jo jaz vzel, in spomladi boste drugo kupili. Plačal jo bom dobro, in seno, ki ga prihranite, vam bo drugo leto prav prišlo."
.Ce misliš, da bo to v mojo korist, stori tako", reče oče. Sin začne zopet dokazovati, da bo tako za očeta prav dobro, kupi precej drago kravo in jo pelja v hlev. .Denar vam bodem dal, ko boste hoteli drugo kupiti", pravi nazadnje.
Na ta način se ne bom izdal, mislil si je. Ako Jožef ozdravi, ue bo nihče sumil, kakor da bi od očeta dolg terjal, ako pa umrje, ima denar doma.
Ko je peljal kravo domov, obrne se Vid proti očetu in pravi: .Oče, ali mislite, da je z vami gospodar odkritosrčno ravnal?"
.Ne bodi tak, saj si slišal, kaj je govoril. Kako ti je mogla ta misel v glavo priti?"
Deček gre ven in gleda v gospodarjevo hišo. Slišal je, kako hitro so zapirali vrata od dvorišča in hleva — kakor bi bili kravo ukradli. Vrne se k očetu v sobo. Gospodarjeva žena je pa ploskala z
rokama in se veselila, da so na tak način svoj denar dobili: .Tvoja sestra naj si pa pomaga, nama je že dobro." Mož na tihem pritrdi.
Cez nekoliko dni je prišla vest o Jožetovi smrti. Stari Podiva, kateremu je Vid to prežalostno vest prečital, je padel v omotico. Deček vrže pismo stran in pomaga očetu. Pribiti na njegovo vpitje gospodar, ki očeta k zavednosti spravi. Kakšno pa je bilo zdaj njegovo življenje?! Kap je zadela starčka na desni strani. Vedno se je jokal, rad bi bil govoril, pa ni mogel.
Vse je bilo uničeno, vse! Vse upanje je splavalo po vodi. Sedel je z nagnjeno glavo, katero je vzdignil samo takrat, kedar se je Vid zajokal.
, Drugi dan sta šla gospodar in Vid k pogrebu v mesto. Pot je trajala štiri ure. Sicer se je deček vselej ustavil pri vsakem grmu ob cesti, pri vsakem drevesu, in je vsakemu pripovedoval, da gresta z očetom obiskat dobrega brata, ali zapel kako pesmico, danes pa gre, kakor bi ne bilo v ojem nič življenja. Io vendar ni hotel verjeti, da je Jožef umrl. Kakšno življenje bi bilo, ko bi ga ne mogel pričakovali na počitnice, ako bi mu ne mogel ved iti naproti do .golega hriba"? Kdo bo i njim hodil po leti ? Ne, tu ui mogoče. Toda prepričal se je o vsem v semenišči.	(Konec sledi.)
Izvirni dopisi.
Iz Domžal, 4 avgusts. Vojaki, ki so pri ais na vajah, imeli so v četrtek večer svoje burke pred neko hifio. Mej tem prižene čednik svojo čedo s paše. Neki menda zel6 šaljivi vojak vstopi se pred čedo in ji, norčevaje se, brani naprej. Sosed se začne nekaj jeziti nad vojakom. V nesrečo vojakovo pride ravno v tistem hipu memo menda zarad hude jeze ne ravno zelo priljubljeni »feldvebel", narednik. Kmet mu hitro, prehitro potoži, da vojaki čede ne pustijo domov. Narednik ukaže vojaka-nagajivea prijeti, a vojak, ki je imel vse to za norčijo, zbeži po vasi, narednik za njim. Ker ga ni mogel hitro doteči, vskipela mu je kri tako, da brez premisleka udari vojaka, kateremu se je na polju vendar le približal, s tako silo po glavi z golo sabljo, da se revež s krikom: „0 Jezus Marija", »grudi na zemljo. Zdaj si hoče neusmiljenež ohladiti svojo jezo nad njim. Pred seboj v krvi ležečega začue zdaj tako nečloveško udrihati z dolgo in težko sabljo, da je bilo groza vse, ki so to videli. Pripovedujejo, da je tako sablja pela, kakor da bi bil ž njo mahal ob skalo. Vojak ima vso glavo razbito. Pa ne samoto, njegova jeza hoče še več duška; dregne ga v levo oko, katero je hitro tako oteklo, da je bilo kakor precej debelo jabolko. Vojaški zdravnik ni mogel konštatovati, ali je oko zgubljeno ali ne. Tudi po životu je ves raztepen. Zdaj, ko mu je tatorekoč roka službo odpovedala, zahteva od milo zdihujočega, naj hitro vstane in se pobere domov. Mej tem pristopita dva vojaka, vzdigneta ga in ga peljeta v v&s, pred njimi pa zmagonosno stopa človek brez srca, ošabni narednik! Ljudstvo, katerega se je med tem časom veliko nabralo, je vbogega vojaka srčno pomilovalo, neusmiljeueža pa neprijazno pozdravljalo med potjo. Veliko jih je slišal, pa vse požrl, le enemu je nekaj odgovarjal, pa dotični ga zavrne tudi nemški: „Kar st»' vi zdaj, to sem bil jaz že pred dvajsetimi leti," in umolknil je.
Ko ga pripeljejo v gostoljubno Biedl-novo hišo, pusti ga narednik dolgo časa brez zdravniške pomoči, potam je še-le šel zdravniku pravit, kako junaško dejanje je napravil. Ko so bolnika ljudje vprašali, če želi duhovnika, prikimal je, a precej oa to je postal nezaveden, in kot tak bil je maziljen s sv. oljem. Ko ua to poprašam vojaškega zdravnika, kaj on misli o bolniku ? odgovori mi, da ni dosti upanja, da okreva. Proti jutru prišel je zopet k zavesti in še tisto dopoldni peljali so ga v vojaško bolnišnico v Ljubljano, v največji vročini na „loj-ternicah". Mej potjo je neprenehoma tožil, kako ga vse boli in vsak kamenček pod kolesom mu je bil silno preveč. Voznik je moral večkrat ustaviti konja, da je bolnik malo bolj k sajpi prišel in dobil kak pužirek vode. Kdo je bil bšij vmel, liakof voznik, da jim je še živega izročil » balniinici, če pa že živi, ne vemo. Vojak je menda it Vevč pri Ijobljani.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
rM avgusta 18fK)
Navzočnih je 20 odbornikov.
Odbornik Hribar zahvali mestni zbor, ki ga je imenoval častnim članom stolnega mesta.
Dr. Tavčar poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o vlogi pekovskega društva glede prepisa pekovske hiše št. 33 na sv. Petra cesti ter dokazuje, da društvo ni Ustnik, temveč le uživalec onega premoženja, mestna občina ljubljanska pa mora skrbeti, da se premoženje obrača v korist revnim zavodom, pekovskim vdovam in sirotam. Odsek nasvetuje, naj se prošnja odbije, čemur zbor soglasno pritrdi.
Za sv. Petra predmestje je bil imenovan okrajnim načelnikom g. Valentin Herrmann, za barje pa gosp. Janez Jevec. Na predlog županov izreče zbor zahvalo večletnemu okrajnemu načelniku na barju, g. Peruciju.
Odbornik ces. svetovalec Murnik poroča v imenu stavbinskega odseka o gradnji novega mostu čei Maligraben. Troški bi znesli 2414 gld. Odbornik <^agar nasvetuje, naj se glave mostu naredi izrezanega kamna, ne pa lesene; vitez Zitterer podpira ta predlog. Poročevalec vzdržuje odsekov nasvet, da se naredi lesen most; ta predlog je obveljal.
Odbornik H rask J poroča najprvo o napravi nove ceste z Vrtače preko nekdaj Zelnikovega sveta v Gradišče in novega kanala z Vrtače do Ljubljanice ter predlaga v imenu stavbinskega odseka, da se delo še letos izvrši in izroči kranjski stavbeni družbi v zvezi z noko
dunajsko tvrdko. Troški za kanal z Vrtače čez Kongresni trg v Ljubljanico mimo Kirbiševe hiše so proračunjeni na 18.800 gld. Odbornik Ravnikar pripomni, da magistrat stopi v dogovor s cesarsko vlado zaradi preložitve Tržaške ceste. Predlog odsekov je bil sprejet.
Dalje poroča odbornik Hraskj- o otvorjenji in kanalizovanji nove ceste poleg Trpotčeve hiše od Resljeve ceste proti Pristavskim ulicam in o prošnji za nova kanala v Parnih in Kolodvorskih ulicah. Po daljšem razgovoru obvelja predlog, da se to zgodi že letos in delo oddA kranjski stavbeni družbi. Odbornik Hribar predlaga, naj se te naprave naredi na račun prihodnjega leta, ker v proračunu se ni mislilo na to. Predlog je obveljal.
Odbornik dr. Stare poroča o prizi\u vrtnarja Luke Tomšiča na Poljanah, kateremu je mestna občina dovolila napravo rastlinjaka s pogojem, da se podre, ko bi se ne strinjal z reguliranjem poljanskega nasipa. Priziv je bil odklonjen.
Odbornik Ravnikar poroča v imenu olepševalnega in finančnega odseka o stavbišču za „So-kolski dom" ter nasvetuje, naj se brezplačno prepusti prostor na levi strani Lattermanovega drevoreda med železnico in vilami, mestua občina pa naj se na zemljišču zavaruje s 3000 gld. za slučaj, ko bi društvo razpalo, prišlo v konkurz itd. Po daljšem razgovoru je ta predlog obveljal. Sklep velja za tri leta.
Odboruik Beuedikt predlaga, naj se v dolenjem delu Lattermanovega drevoreda tostran železnične proge nastavijo nove klopi, in da bodi mesto vsak večer jednako razsvetljeno ne glede na mesečino. Ta predlog se je izročil mestnemu magistratu z nalogom, da svoje poročilo o tem izroči finančnemu odseku.
S tem je bila javna seja končana.
Dnevne novice.
(Nadvojvoda Viljem) se pripelje danes zvečer v Krško, kjer ostane dva dui, da nadzoruje tamošnje topničarstvo pri strelnih vajah.
(Grof Taaffe) je bil te dni v Gradcu jako dobre volje in dovtipen. V deželni hiši mu je rekel nekdo pri ogledovanju nekega prostora, da se je treba »bolj na levo držati",- ministerski predsednik pa odgovori smejoč se: ,Ne, vlada se drži bolj desnice."
(Promocija.) Vladui konceptni praktikant g. L S u m » n je bil te dni na graškem vseučilišču promoviran doktorje;u prava.
(Za^ebški mestni sastop) je povodom smrti slavnega hrvatskega pesnika iu državnika Ivana Ma-žuraniča iaraail globoko svoje sožalje. Zupau dr. Amrai (e v lepem govoru slavil Mažuraniča kot velikega rgdoljaba, odličnega pesnika in državnika. Mest« iMtof je sklenil, da se telo pokojnikovo položi v ilnrski arkadi in venec položi na krsto.
(Dotava drv.) Po sporočilu do trgovske in •brtailke zbornice bode dne 11. avgusta t. 1. pri C. in kr. vojaškem oskrbovalnem skladišču v Ljubljani pismena ponudbena obravnava zaradi nakupa 1400 kubikmetrov tidih in 570 kubikmetrov mehkih drv. Dobaviti bode kurivo v treh partijah, namreč avgusta in novembra meseca 1890. I. iu febrnarija 1891. 1. Podrobnejši pogoji so razvidni pri c. in kr. vojaškem oskrbovalnem skladišču od 8.—12. ure dopoldne in od 2.—5. ure popoldne, dobiti pa se more tudi po pošti tiskovna pola po 4 kr.
(Ogenj.) Due 1.1, m. ob 2 uri popoldne nastal je ogenj v vasi Griže na Vipavskem. Zgorelo je posestniku Sanaboru hiša, hlev in gospodarsko poslopje, dvema sosedoma pa hleva. Škoda je precejšnja. Požar je nastal baje po neprevidnosti mlatičev z nesrečnimi cigaretami. V ognju je poginil tudi prašič, ostalo živino so rešili.
(Toča.) Iz Cruega Vrha nad Idrijo se nam poroča: Dne 4. t. m. prihrula je nad našo občino toča, debela ko orehi, ter oklestila ne samo sadno drevje in lepo žitno polje, katerega se je priden kmetič že veselil, temveč je pobila tudi mnogo opeke na strehah in oken, našli smo tndi več ptičev mrtvih, ki se niso mogli odtegniti toči. — Revni ljudje, ki itak komaj v dobrih letinah pridelajo, da se preživi, skrbno premišljujejo, kako bodo izhajali čet leto in dan.
(Strela je vdarila) včeraj popoldni v gospodarsko poslopje g. Strahl-a v Stari Jjoki, katero je deloma pogorelo, i^kofjeloški ognjegasci so se vrlo obnesli, le malo kasno so došli. Prav blizu gosipu- |
darskega poslopja je visok graščinski stolp iu ne daleč odtod stoji na griču visoka starološka cerkev, a strela si je izbrala nizko poslopje. — V ponedeljek je padala v Škofji Loki prečuduo debela toča, katera je v nekaterih vaseh veliko škode naredila.
(Nesreči.) Dn^ 4. t. m. popoldne je v žum< berški vasi Kašt zgorela hiša; ob jednem je zgorelo poldrugo leto staro dete. Zažgali so otroci. — Z Vrhnike se nam poroča: V nedeljo zvečer je padel po stopnicah 66 let star pastir Tomaž Jurjevič, službujoč pri g. K. Obrezi, ko je hotel iti spat, tako nesrečno, da je v nezavesti obležal in v torek zjutraj umrl.
(Hranilno in posojilno drnitvo v Ptnji) imelo je meseca julija t. I. dohodkov 39.381 gld. 35 kr. izdatkov 35.910 gld. 4 kr. in gotovine 3471 gld. 31 kr. Promet znašal je tedaj ta mesee 78.762 gld. 70 kr. Izmed dohodkov: Vrnena posojila 10 799 gld. 25 kr., nove vloge 19.777 gld. 13 kr.; prejete obresti dolžnikov 2062 gld. 55 kr.; vplačani novi deleži 506 gld.; prejete obresti naloženega denarja 208 gld. 5 kr. Izdatki: Posojil 109 za 17.925 gld., vrnene hranilne vloge 11.612 gld. 27 kr., obresti hrauiluičnih vlog 378 gld. 71 kr ; naloženo pri drugih zavodih 5000 gld. Novih udov pristopilo je ta mesec 36.
(Premembe pri sodništvn.) Državnega pravd-nika namestnik v Gradcu Ernest Steiner je imenovan za državnega pravdnika v Ljubnem in sodnik dr. pl. I v i č i c h za namestnika državnega pravdnika v Ljubnem; premeščen je drž. pravdnika namestnik v Ljubnem Oskar baron S c h 1 u g a v Gradec in okr. sod'šča pristav v Velikovcu dr. A'fred Schmid k okrožnemu sodišču v Celju. Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Gradcu, dr. H. Stepančič je imenovan za avskultanta na Štajerskem.
(Z Dobrove) pri Ljubljani se nam piše: V nedeljo po Velikem Šmarnu, to je 17. t. m., bodo prevzvišeni gospod knezoškof tukaj blagoslovili oltar lurdske Matere Božje in obnovljeno kapelo na pokopališču. Slovesnost bode gotovo lepa.
(Učiteljske službe) so razpisane: Na štiriraz-rednici v Cerkljah drugo mesto; na dvorazrednici v Poljanah drugo mesto; na enorazrednici pri sv. Križu na Gorenjskem; na dvorazrednici v Selcah drugo mesto; na štirirazrednici v Škofji Loki četrto mesto; v Črnomlji tretje in četrto mesto; v Metliki tretje iu četrto mesto; v Dragatušu tretje mesto; v Podzemlju drugo mesto; v Semiču tretje mesto.
(Merighijev zrakoplov zgorel.) »Sarajevski List" piše: G. Merighi je v Sarajevu 27. pr. m. priredil drugo predstavo, pa njegov balon je brez njega splaval v zrak in tako se je predstava izjalovila. Balou »Grad Zagreb" se je unel in se vzdignil. V zraku je zgorel.
(Za tretje porotno zasedanje), katero se začne dne 1. septembra, izžrebani so kot glavni porotniki: Kronabetvogel Hugon, gostilničar na Godiči; Grbec Ivan, mlinar v Studenci; čerin Ivan, posestnik v Štepanji vasi; Ban Fran, tiskarniški faktor v Ljubljani; Homanu Friderik, trgovec v Radovljici; Schrejer Josip, posestnik v Ljubljani; Biirger Friderik, knjigovodja v Ljubljani; Hribar Fran, usnjar v Ljubljani; dr. Deu Edvard, odvetnik v Postojini; Mableisen Arthur, hišni posestnik v Ljubljani; Skaberne Avgust, trgovec v Ljubljani; dr. Waldherr Josip, posestnik učnega zavoda v Ljubljani; Schussuig Anton, trgovec v Ljubljani; Kasch Fran, trgovec v Ljubljani; Hudabiunigg K., zastopnik Graške za-varovalue družbe proti ognju; dr. Vok Fran c. kr. noUr v I^ubljani; Petričič Vaso trgovec v Ljubljani; Trček Fran, trgovec v Ljubljani; Sušnik Avgust, posestnik in gostilničar v Škofji Loki; Ach-tscbin Karol, hranilnični kancelist v Ljubljani; Kajzel Peregrin, trgovec v Ljubljani; Pirnat Ivan, pek in posestnik v Ljubljani; Kovač Fran, gostilničar v Tacnu; Kumer Ivan, gostilničar v Kranji; Skofizh Ivan, trgovec v Ljubljani; Hribar Ivan, glavni zastopnik »Slavije" v Ljubljani; Krejči Ant., krznar v Ljubljani; Vevar Martin, gostilničar v Lukovci; Pogačnik Štefan, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Scbemerl Viktor, c. in kr. major v pokoji v Ljubljani; Fischer Fran, posestnik v Kamniku; Ledenik Alfred, trgovec v Ljubljani; Klein Anton, tiskar v Ljubljani; Legat Fran, posestnik t Lescah; Klemene Josip, stavbenski asistent v Ljnbljani; Bergant Loka, posestnik v Kamniku; kot namestniki pa: Blaznik Lovrenc, hišui posestnik; Petrin Jakob, mizar; Djrrer Auton, marketeuder;
Halia Ivan, hiSni posestnik; Cigoj Ivan, mizar, Wiifan Josip, knjigovodia; Zamejec Gregor, pek; Stedrj Vaclav, agent in Baumann Anton, trgovski pomočnik, vsi v Ljnbljani^_
Raznoterosti.
—	Nezaslišana skopost. V Budimu je umrla pred nekaterimi dnevi 891etna žena, katero je imela vsa okolica za siromakinjo. Nosila je slabo, raztrgano obleko, kubaue jedi je le tedaj uživala, ako jih je kdo ponudil. Pretekli petek se niso odprla vrata v hišico, v katerej je sama stanovala. Sosedi so takoj sumničili nesrečo m sporočili ob-lastvu. Mestni uradnik in zaprisežen mož sta otvorila vrata v hišico imenovane beračice. V njenem stanovanji, kjer so jo našU mrtvo, je bilo nepopisno nesnažno in nezračno. Razven postelje, črvivega stola in omare ni imela omenjena beračica nobene hišne oprave. In — nezaslišano. Komisija je našla v njenem stanovanji do 80.000 gld. gotovine. Tamošnji krogi menijo sploh, da je umrla starka lakote. Bila je rodom Rumunka in se po svojem prej umrlem možu pisala Rozalija Doskal. Kolikor je do sedaj znano, nima nikakih sorodnikov.
—	Pogreb mnogih mrličev. Dne 31. julija so pokopali v st. etiennskih rudnikih ponesrečene rudarje. Vsega vkupe je bilo 75 trst (trug). Pogreba se je vdeležila mnogobrojna množica; minister je imel govor.
—	Pomanjkanje stanovanj. Povodom prihoda nemškega cesarja v Kristijanijo prišlo je semkaj tudi mnogo tujcev. K4ko pomanjkanje stanovanj je vsled tega nastalo, vidi se iz poročila .Bresl. Ztg.", ki pravi, da se je nekega dne vozila angleška družina v elegantnem vozu, ki je imel veliko desko z napisom: .Stanovanje iščemo!"
—	Bučele usmrtile. Kakor se poroča iz Zgornjega St. Vida, je opikal roj bučel s tako silo dva konja, da je jeden takoj poginil, in bržkone bo še drugi.
—	Zanimiva stava.V Norfolku (Virginija) je trdil nekdo nekcč v družbi, da ne more najmočnejši mož prenesti, da bi mu gallon (augleška mera za tekočine, okolu 4 litre) vode skapal na roko. Seveda se je na to oglasil drugi nekdo ter hotel staviti 500 dolarjev, da'bo prestal to malenkost. A jako se je motil. Komaj je kanilo kakih 500 kapljic iz komaj 3 čevlje nad roko viseče posode dotičniku na dlan, ko je začel kričati, da je dovolj, k8)ti pri vsaki kaplji se mu je zdelo, kakor da bi kdo močno s palico po njegovi roki udriha!. Na dlanu pa se je naredil mehur v dolarjevi velikosti. Kdo bi si bil kaj tacega mislil. Res je, kdor skusi, ta ve.
—	Redka prikazen. Iz Sebastopola se poroča : Dne 16. julija ob štirih popoldne je imelo morje 21 stopinj gorkote ; kar nakrat se je pa znižala na 10 stopinj in od tedaj ima morje samo 10® gorkote. Ljudje so preplašeni, ker utegne imeti ta izredna prikazen hud potres za posledico.
~ — Le deloma zapojen. Agent hvali, sili, ponuja svoje rumeno vince gospodu na vse kriplje. Ker je le brenčal v gospoda in se ni hotel z lepo uraakuiti iz hiše, vrže ga gospod iz sobe. Cez pol minnte pa se zopet prikaže pri vratih. — .Kaj hočete Da že zopet tukaj, nesramnež? Saj sem Vas ravnokar izbacnil ii sobe." — .No, to je bilo zaradi rumenega vina; vendar pa potrebujete morda rudečega ?"
—	Napak razumela. V budimpeštanski dekliški šoli so imeli skušnjo. Pri tem je vprašal du hovnik deklico: .Dete moje, kaj se pne nad teboj, kadar greš pod milim cebom?" — ,Nebeški obok," odgovori deklica. — .In, če je nebo oblačno, kaj vidiš potem ? — .Dežnik", deklica priprosto odgovori.
Teiesframi.
Dunaj, 6. avgusta. Osobni vlak je skočil po noči blizu Plzna na železnični progi Dunaj-Heb s tiru s strojem in ednajstimi vagoni ter se močno poškodoval. Izmed popotnikov sta dva mrtva, 30 ranjenih. Kurjač je mrtev,
J strojevodja hudo poškodovan. Vzrok nesreče je bil naliv, ki je spridil tir.
IŠI, T), avgusta. Danes zjutraj ob štirih je prišel cesar s spremstvom ter ostane tukaj še po svojem godu, katerega bodo praznovali še v Išlu tudi princ Leopold, princesinja Gizela Bavarska in družina.
Rim, 6. avgusta. V Centuripu v Siciliji se je posul vodnjak in utonilo je sedem ljudij.
Pariz, 5. avgusta. Senat je glasoval za ^ kredit 100.000 frankov, da se store potrebni } koraki proti koleri, ter je pričel razpravo o i neposrednih davkih.	I
London, 6. avgusta. Avstrijsko brodovje je prišlo včeraj v Spithead in bode odplulo proti Kodanju, ko bode obiskalo nekatera nemška pristanišča, potem bo na potu v Kiel došlo v nekatera švedijska pristanišča ter se vrnilo domov.
Buenos-Ayres, 5. avgusta. Politiški položaj je jako napet. Vlada je ostala neizpre-menjena.	'
Umrli ho:
3. avgusta. Valentin Ainbroži5, delavec, 31 let, Kravja dolina 11, jetika.
4. avgusta. Jožef Dalmonech, knjigovez, 39 let, Poljanski nasip bO, pljučni edem. — Alojzija Selan, mesarjeva žena, 33 let, Poljanska cesta 28, sepis puerperalis.
v bolnišnici:
3.	avgusta. Anton Snoj, kotar, 77 let, jetika.
4.	avgusta. Boštjan Samuel, gostač, 72 let, marasmus senilis. '
Tujci.
4. avgusta.
Pri Slonu: Lampel, potovalec, Pincberle, pniktični zdravnik, z Dunaja. — Paber, trgovec, iz Inomosta. — Mosetig iz Trsu. — Lechner, c. kr. biljeznik, iz Gagnova. — Mahorič iz Sežane. — Henog, potovalec, iz Zagreba. — Knitic iz Vipave. — Demscher, trgovec, iz Železnikov. — Senkovič s soprogo od sv. Križa. — dr. Baudonin, univ. f rofesor, iz Ruskega. — dr. Joss, c. in kr. nadzdravnik, iz Dubrovnika.
Trementtko sporočilo.
I Cas Stanje			Veter	Vreme	lil a rt a
opazovanja	irakonKrm T mm	toplomora po Coltijo			
1 7. u. zjut. 5i 2. u. pop. |9. u. zvel	5 7344 7352	194 22-7 18-7	jvzh. 1 m. szapad. szapad	oETavno	24-Oa dež
kr.
Srednja temperatura 20*3° za 0-5° nad normalom.
I>uiia|Mka borza.
^Telegrafično poročilo.) 6 avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld. 40
Srebrna . 5", „ 100 „ „ 16* „ 89	. 70
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108	. 70
Papirna renta, divka prosta......101	.20
Akcije avstr.-o,;erske banke......981	„ —
Kreditne akcij« .......... 307	. 75
London.............116	„ —
Srebro .............—	.—
Francoski napoleond.........9	. 20'
Cesarski cekini...........5	. 50
NemSke marke	.... 56	. 67'
Shzh or^aoista in nežnarja
razpisana jc pri sv. Marku niže Ptuja do konca septembra t. I. Prosilci naj svoje prošnje vložijo pri cerkvenem predstojništvu.	(3—2)
'oiilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine protto 1
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineSl^ega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
laKasstr&mef fesliliairfi siretllitiei
Itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se uii je predložil načrt.
Stare re'i popravim, ter jih -v	po-
zlatim in pos-rebrim. Na blagovoljna vprašanja radovoljno od^ovarj.i.	(52—32)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poStnina proatoij
Žrebanje prihodnji teden! Srečke dunajske
glavna dobitka
Srečka je veljavna
za obojno žrebanje.
Dnino žrebanje
Srečke po 1 gld. c.c.
dobr so pri (20-i4)
IVIayer-ju v Ljubljani.
OLJNATS BARVB
V
koiiitariiklh puilliicaii p4» pol In Je«lcoii kilo
pi-ipoi*oea iiajceiieje
(64)
tovarna oljnatih barv, laka in firneža
® semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
lKUi»t«lj: Matiji Kolar.
OdvoTonii nednik- l|nafl| Žn*i>i
T;«k .K.ito.ilt;«' Tiskarne" v Ljubljani.