Uto LXIX. št. IM f I^IIa«a m ■! »sV Af Sm<#S&4* ^sfes^ Csaa ma 5L- ^^Hih ^1 ^A i^^^^H sHH^R b^^^^^b s^^^^H ^^^^^^^^^^H s^^^^H ^^^^s» I ^1 b^^sša ^^1 ^A ^^a i^^^^^H ^^^^H ^^^^^^^^^^B b^I s^^^^^B s^^^^^B ^^^^^^1 a^^^^^l ^^^^^H ^^^^^1 s^^^^^B vrst * Dtn 2» do 100 vi« * Dtn 2^0. od 100 do 800 mt a Din 8« *•$» masi« ti petit vrsta Din 4^. Popust po dogovoru, inscriirnl davek posebej. — >8lovenskS Narod« rerje mesečno v Jugoslaviji Dto 12.-. sa inozemstvo Din 25-. Rokopisi s« os vraoajo ITKEDNttTVO Di ĐTBAVN1STVO LJUBLJANA, KaaAJeva oHea ste*, a. Telefon: 81-22. 81-23. 81-24. 81-85 ta 81-2« Podrusaftee: MARIBOR Strossmaverjeva 8b — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon at. 26. — GEUIBtt celjsko uredništvo: 8troasmayerjeva unca 1, telefon at. 66; podružnica uprave: Koccnova unca 2, telefon at. 160. — JBSENICK; Ob kolodvoru lOl Postna sssssssssl v LJubljani at. 10-851- Nova abesinska ofenziva: Krvavi boji v Ađis Abebi BBSBSSSBSSSBSBSSBBSBSBSSBSBSSSSBSSSSBBSB Po vesteh iz angleških in francoskih virov so Abesinci vdrli v Adis Abebo, kjer se vrše krvavi boji — Italijani so ie ve« dni odrezani od zunanjega sveta Pariz, 17. julija, r. »Agence Fournier« |b prejela naslednje informacije iz Dži-butija: Abesinski vajlaal so napadli Adis Abebo in jo d*»l«ma zavzeli. Italijanska posadka, ki je zadnje ease zelo oslabljena, ker ie moralo ver oddelkov s kazenskimi cJcsp^dicVjam? na deželo, je bila sko-rai docela unic^-m. Fcdkralj Graziani je bajA hudo ranjen. Topnost teb vesti za enkrat še ni mogoče popotn^m.-* kontrolirati. Iz Gore po-rooajo, da Niš Imni z vso naglico reorganizira abe^insko votsko, * katero bo nr»to prodiral proti abesiuski presto^ici. feeleaaišfea proč? Džibuti-Adis Abeba .ie še zmerom na vec krajih >rektn.jena. Zaradi tpja ie oskrbovanje italijanske vojske v posame-rnih krajih postalo izredno težavno. Tudi cest sko*-aj ni mogoče uporabljati ker se je med tem pri-če.'o velika 4ajbvvšjs doba. Itaii:anska posadka v A d**. *bebi irna samo še za 9 dni hrane. Zadnji transport hrane .ie pri- spel 6. julija. Z letali je dovoz zaradi deževja nemogoč, ker so vsa letališča spremenjena v močvirja. Glavne dovozne ceste so Abesinci na mnogih krajih porušili, deloma pa so poplavljene, tako da je rudi avtomobilski promet nemogoč, rržibnti, 17. .julija, p. Že 48 ur krožijo tu vesti, da so iregularne abesinske čete obkolile Adis Abebo in tudi prodrle v mesto. Abesinci so takoj pričeli ropati po posameznih mestnih okrajih in evropsko prebivalstvo se je moralo znova zateči v tuja poslaništva. Generala Gra-zianija .ie neki Abesinec hudo ranil. Italijanska napadalna letala "-o napadla abesinske ustaše in jih pričela ob-mefn.vati z bombami. Okrog 800 Abesin-oev je bilo ubitih. Vendar se Abesinci do*Iei fe niso umaknili. I„ondon. 17. jtuslij«. p. Današnji »New§ Chronicle« ie objavil vest, da je italijanska garnizlia v Adis A bebi popolnoma ločena od ostalega sveta.. fce- od 6. inli.ia j- rolerni^ka proga Adis Abeba-I^žibnti na štirih krajih prekinjena. Najbližji kraj, ki ima zvezo z morsko obalo, je od Adis A bebe oddaljen 40 km. Rim, 17. julija, p. Uradno poročajo, da iz vzhodne Afrike ni prišla nikaka brzojavka, na podlagi katere bi bilo mogoče verjeti vestem iz inozemstva, da je bil Harar napaden in maršal Graziani ubit ali hudo ranjen. London, 17. julija. AA. Angleške časopisne agencije so priobčile poročila iz Ožibutija in Kaira o hudi poškodbi, ki jo je zadal maršalu Grazianu :»eki Abesinec. Rimski dopisnik ;Dai!y Telegrapha« pa pravi, da so ta poročila brez podlage. Italijansko kolonijalno ministrstvo, ki je v stalni zvezi z vzhodno Afriko, ne ve o tem ničesar in pravi, da so poročila o nenavadnih dogodkih v vzhodni Afriki po nohtoma izmišljena. S tem v zvezi pa po« roča Reuter iz Kaira. e okolnosti, zlasti pa | #?/egoin nr/tdje še vedno ni popolnoma po jasnjeno Predvsem je policija ugotovila, da so osebni podatki, ki jih je dal o sebi atentator, neresnični. Se piše se George .4ndreu* >fac Mahon, kakor je navedel pri zaslišanju, marveč John Banmgan in tudt ni Anglež, kakor je navedel, marveč Irec. Po poklicu ni novinar, marveč se je bavil s pisateljevanjem m se je zavzemal za razne socialne reforme Mnogo je sodeloval z znano pisateljico Van der Els, ki se je borila proti smrtni kazni. V zadnjem času je zbujat pozornost policije, ker je neprestano pošiljal notranjemu ministru pisma, va katerih je zahteval odškodnino, ker je ministrstvo zabranilo neko njegovo književ no delo Pre4 senzacionalnimi odkritji O samem poteku dogodka so razširjene najbolj nasprotujoče si vesti. Eni pravijo, da je atentator sam zavrgel revolver, ko je videl, da je njegova nakana odkrita, dragi pa trde, da mu ga je izbit iz roke policijski stražnik Policija je dobila sliko, ki jo je napravil neki fotoamater. Morda bodo na podlagi te slike ugotovili, kako se je odigral dogodek. Pozornost je zbudilo poročilo današnjega »Timesa«, ki zatrjuje, da je prišla policija na sled senzacionalnim stvarem in da bodo v javnost kmalu prišla razkritja, ki kažejo, l da dogodek nikakor ni bil tako nedolžen, kakor ga skuša sedaj prikazati atentator. Jutri bo podpisan dardanelski sporazum Snoči je bil dosežen dokončni sporazum — Jutri bo zaključna seja konference v Montreuxu Montreui. 17 julija r DardanHska konferenca |e snoei zajedala do 22. in ie V»il.; kakor pravi komunike, v vseh točkah dosežen popoln sporazum. Danes ho zajedal redikciiskj odbor, ki bo sestavil kontno be sadilo nn^f konvencije o režimu > dardan«*!-*kfh morskih ožinah Jutri dopoldne bo nato rakljurna plenarna s»eja konference, oa kateri bo konvencija definitivno odobrena Carigrad, 17. julija. A A. Ye?t o sporazumu v Moniroux je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom Ž*> snoomi Hsti eo zahtevali. da naj turške čete zasedejo PardanHe. Takoj tie.H dan ko bo podpisana pogodba. Ob- letnica tega dne ee naj slavi kot narodni jI praznik. Rim, 17. julija, z. >Lavoro Faacista« napada v nekem članku poskus Pariza, ki hoče na podlagi zveze m*d Francijo in Rusijo zgraditi protinemški biork. Franciia ne u videva, da se ie položaj popolnoma spremenil. Ali se Ishko govor i o resnem evropskem sodelovanju brez Nemčije. Vsi, posebno pa Francija. mora#& uvideti, da se mora sedanji položaj meriti z drugim merilom Vprašanje izolacije Nemčije je odstavljeno ? dnevnega reda. Dane* gre zato, da se ods.trani;o ovire med Nemčijo in ostalimi državami- Samo tako bo mogoče zavarovati i mir v Evropi in nfe^ovo bodočnost- Novi poštni palači v Splitu in Dubrovniku Beograd, 17. iulija. AA Danes *o zaceli graditi novo postno poslopje v Splitu. Vpra. sanje modernega poslopja za glavno pošto v Splitu je čakalo na svojo rešitev polnih pW desetletij. Že davno pred izbruhom svetovne voine »e prišel v Split načelnik avstrijskega ministrstva z Dunaja, da izbere stavbišce. Pri tem pa je tudi ostalo. Avgusta 1931 je poštna uprava to vprašanje zopet načela in v posebnem komunikeju na- vedla, da je gradnja poste v Splitu nujne potrebna tako iz prometnih kakor tudi iz finančnih oz-irov. Za dosedanje poslopje je morata država plačevati ogromno najemnino. Samo v povojnem Času je plačala okrog 10 rmljonov dinarjev. Pri tem pa poslopje nitj ni ustrezalo potrebam poštne službe Z odlokom 3. julija 1936, je bila končno potrjena licitacija za gradnjo nove splitske poŠte in danes so začeli kopati temelje- No- vo poslopje bo tekom leta 1937 popolnoma dosrraj^no in se bodn mogh vanj vseliti vsi poštni uradi. V zjvezi i novim poslopjem bo ministrstvo uredilo ludi vsa ostala p*»r^ča postna vprašanja Razp-sana bo licitacija za nattavo avtomatične centrale za Split in okolico. Podoben ie položaj v Dubrovniku, kier se pripraviialna dela bliža i o koncu. Tako bo tud-» Dubrovnik dobil istočasno poštno poslopje in novo avtomatično mrežno skupino. Huda letalska nesreča na Poljskem Varšava. 17. julija AA. V blf*in» Gdl nje je padlo v morje po'jsko vojaško letalo. Prr tej prilfki so se ubfli general Orlirz-Dreazer, polkovnik I rešiti iz morja trupla ponesrečenih oftoirjerv m o*tanke letala, ki se že v zraku vnelo in sele nato padlo v morje- Sef ruskega letalstva v Pragi Praga, 17. julija, d. Včeraj popoldne je prispel v Prago šef ruskega vojnega letalstva general Alksnis v spremstvu 10 višjih letalskih oficirjev. Nastanil se je v nekem hotelu, pred katerim je kakih 30 komunistov kmalu za te>m insceniralo politične manifestacije. 0 njegovi misiji v Pragi ni bilo mogoče izvedeti nikakih podrobnosti. Vohunska afera v Ameriki Washington, 17. julija, AA. DNB Pravosodno ministrstvo je izdalo o vohunski aferi, v katero je zapleten oficir Parnsworth, poročilo, v katerem napoveduje niz novih aretacij. Pomorski oficir Parnsworth je izročil, kakor pravi poročilo, japonskemu pomorskemu atašeju tajno listino z načrti o bojni formaciji in raznih taktičnih vprašanjih ameriške vojne mornarice. To tajno listino so sestavili na podlagi izkustev nedavnih vaj ameriškega vojnega brodovja. Namenjeno ie bilo samo višjim pomorskim oficirjem. Oficirja Parnswortha so aretirali, ko je listino pokazal v svoji hiši nekim svorim rii,ateljem. Lokarnska konferenca še vedno v zraku London, 17. julija. AA. (ReutT). Tudi po današnji seji ministrskega sveta ni bilo mogoče zvedeti kaj pozitivnega o tem. ali se bo sploh in kje vršila konferenca držav, ki so podpisale lokarnsko pogodbo. V angleških političnih krogih izjavljajo, da mora po angleškem mnenju konferenca, pa naj se sestane kadarkoli in kjerkoli, veljata ureditvi političnih odnosajev v Evropi. To nalogo pa bi mogla najboljše izpolniti le konferenca vseh petih lokarnskih držav. Velika Britanija, pravijo v teh krogih, načeloma ni nasprotna francoski zahtevi o konferenci v treh. smatra pa, da bi konferenca ne rodila nobenega sadu, ee bi morala samo ugotoviti, da dosedanji nosku si za sporazum niso uspeli. Angleška poli tika temelji na želji, da se doseže miroljubna stabilizacija evropskih zadev. 1 Podržavljenje vojne industrije v Franciji Francoska Zbornica je snoči zakon v načela odobrila Tari«, 1^. juliia. w. Francoska zbornica je danes razpravljala o zakonskem nacVrtu glede podržavljenja produkcij vojnega maleria la. Desničarski poslanec Laurent ie izjavil, da so on in njegovi prijatelji sicer zadovoli. ni z načeli, ki so bili merodajni pn pripravah tega zakonskega načrta vendar pa preloženi zakonski načrt nikakor ne bo izvedel podrža\ijen>a. Poleg tpga bi razlastitev voi_ ne industrije zahtevala milijarde frankov. Kje bo vlada vzela to vsoto Fredložpni zakonski načrt bo. ako bo vlada hotela dobiti ta denar, dovedel do devalnrizaoi.je. Pos an<-r Laurent je dejal, da bo glasoval proti zakonskemu načrtu Poslanec Courson je v imenu ^ocialistiČ-no-radikalne skupine obrazložil razlog?1, za-kai hodo poslanci te skupine glasovali za zakonfiki nacrt, v katerem vidi veliko skrb zakonski načrt. Vojaška komisija ie točno proučila načrl v katerem vidi veliko skrb za narodno obrambo. FraneMa mora svetu dokazati svojo vero in svoje priznanje kolek-tivnp varnosti. V snrslu obljub, ki jih jo njegova stranka dala pri volitvah, bo njegova stranka glasovala za načrt. V specialni debati o 'tem zakonskem načrtu je bil predlog desničarskega poslanca Valentina, naj se oamfsto podržavlienja uve, de kontrola celokupne proizvodnje vojnega materiala, odklonjen s 3A&;164 glasovom V utemeljitvi svojega predloga je izjavil i«o_ slanec Valentin ob odobravanju desnice, da bo nameravano podržavljenje v primeru vor ne zmianršalo tempo produkcije. Zaset-na oboroževalna industrija mora biti ž> v mirnem času spoeobna za to produkraio. ki pa jo mora v vojnem času povečati na 2F» krat. Minister za letalstvo Got ie poudarjal. 6m so pogrebne posebne priprave, ako hočemo pripraviti industrijsko mobilizacijo Privatna industrija misli samo na velike dobičko ter sp np bavi s termi potrebnimi pripravami. Voini minister Daladier Je poudarjal, da bodo razlastili samo nekaj vecHih specializiranih obna-tov. Debata i> bila nato odgođena na jutri. Razdor v Henleinovi stranki astro razsodišče desavuiralo predsednika stranke Praga, 17. juiiia d Razmer? v Heiniei-novi stranki sudetskih Nemcev še zmerom niso urejene. Prav te dni zaseda posebno častno sodišče, ki razpraviia S zadevi dr. Val terja Bran da m ima odločiti o He-inloi-nov*i zahtevi, da se proti n. emu disciplinsko postopa. Častno sodišče pa se ie postavilo na stališče, da ie bilo doserjanje postopanjie proti dr. Brandu popolnoma pravično D>r RranH i*> spal psjrifco poda ti svoje izjave glede vseh obtožb »n navesti zanje tudi svok p^če. Časrtno sodnšče ie s tem desavuiralo vodite! ia stranke. Ra^sodrsče ugotavlja z obžaolvaniem. da se je razsodba ptfa*sjs*aifasi v listih, proti če. mur mora ugovarjati, kea* odanost Sjsj^sl skega nemštva ne sme hritn odvisna ejd na-kna-doih razprav, s katerimi naj bn ae tao-H1 ali pa podcenjevaJ rodni postopek častnega razsodišča. Vsi člani st-ranke nusjjn pravico objavit i gradrrvn. ki z njim razpolagajo m rz katerega m bfto mogoče skie-pati, da so bfle obtožbe oV. Hrartda naote-me.liene. Vodja »uranke H«triean pa ie is-lavil. da se ie rastno razsodišče liavsVj % vprašaniu ki niso spadata k orAcVne/u ai to jih v smoaru rta4oga. kn tnu ga je dal ae bi h$t* smelo pres^di^i. Vearjertmo je, dta. Ko zAra-di. te afere prišlo v sfosnki 4* saiAjasa. Mednarodni kongres geometrom bo letos v Jugoslaviji Zasedal bo v Beogradu« nato pa bodo izleti po vsej državi Beograd. 17 juiiia A A. Letos bo v na?i državi prvič zasedala mednarodna zveza geometrov. Pokroviteljstvo nad prireditvami, ki bodo pri tej priliki, je prevzel finančni minister dr. Dušan Letica. Pripravljalni odbor je sestavil v sporazumu s predsednikom zveze angleškim polkovnikom F. Colom program zasedanja in izletov. 31. avgusta bo zasedala katastrska komisija. Referati se bodo nanašali na vprašanje »Ali je mogoče sestaviti mednarod ni obrazec katastra?«. 1. septembra bo zasedala komisija za strokovne in tehnične besednjake. 2. septembra bo sprejem članov odbora in tovanški večer, X septembra bo polaganje venca na grobu blagopo-kojnega kralja Aleksandra Uedinitelja na Oplencn. 4. septembra bo zasedal sfeslni odbor mednarodne zveze geometrov, istega dne bo obis^k geometrske razstave m izlet z ladjo v Smederevo, 6. septembra na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra TL bodo udeleženci prisostvovali vojaški paradi na Banjici. Po končanem uradnem deiu sestanka so določeni trije izleti: v Skoptie*,-Peč - Cetinje - EKibrovnik, Sarajevo - Dubrovnik - Split in Zagreb - Plitvice -Crikvenica - Bled. Dosedanji kongresi so bili v Parizu, Curihu, Ženevi, Varšavi, Rimu, Londonu in Bruslju. V zvezi so včlanjen« nacionalna geometrska združenja iz 14 evropskih držav. Pričakujejo, da pridejo poleg članov te zvez« v Beograd tudi predstavniki geometrov iz Bolgarske kot gosti i ČSR in Nemčija Pariz, 17. julija w. »Tenapet javlja iz Prage, da je Češkoslovaška i svo*e s>tra»n-J rad** voLje pripravljena pričeti gospodarska pogajanja z Ben-lincrn V Pratfi preso i a jo položaj mirno #er ne verujejo v vojno. Brez ozira na to. kaj bo prišlo, bo Ceškos'ova ška brezpogojno ostala zvesta svoiim zvezam ter postopala samo skupno s Francijo, a najmanj proti Franciji. Gostinska razstava na MT Letošnji jubilejni »V. Mariborski teden« bo popolna slika Maribora in njegovega življenja. Tako bo prikazano gospodarstvo, industrija, obrt. trgovina, kmetijstvo. kultura in vedrost oasegt življenja. Priznati moramo, da je Maribor važno, če ne eno največjih središč tujskega prometa. Ne mala zasluga v tem oziru gre zlasti tudi tukajšnjim gostinskim podjetjem. Zato ni odveč, da se tudi ta panoga pokaže na Mariborskem tednu. Mariborsko gostilniško združenje se je odločilo, da priredi na letošnjem jubilejnem »V. Mariborskem tednu« v času od 1.—9 avgusta velikopotezno gostinsko razstavo. Razstava bo prirejena predvsem v obliki revije krasnih fotografij vseh mariborskih važnejših gostinskih obratov. Tako bodo podjetja prikazana s preko 60 slikami. V okviru gostinske razstave bo Združenje nazorno prikazalo serviranje ob vseh važnejših družinskih in družabnih prilikah, kar bo gotovo vzbudilo mnogo pozornosti gostinskih podjetij ne samo Maribora, temveč tudi tujine. Velika go- stinska razstava, ki bo v drugem nadstropju Cankarjeve dekliške mehanske šole. bo veHka privlačnost letošnjega Mariborskega tedna za vse njegove obiskovalce Kriminaliteta v naši državi V državni statistiki zli rajo obsežno &ta-tistiono gradivo o naži državi v letu 1954-35. Za predlansko loto je gradivo deloma že urejeno in bo kmalu objavljeno Med drugi mso zbrani tudi podatki o krizmna-liteti v naži državi. Pri v*eh okrožnih sodiščih je hUo predlanskim obsojsnih 3&\7tf5 ljudi, od teh 1900 žensk. Za zločin pro« obstoju države in ustavnemu redu je bilo obsojenih 667 obtožencev, od teh 5E žensk, za nasilje proti uradnim organom looA\ za ponarejanje denaria 10S za podkupovani* 7.7. po tiskovnem zakonu 76, za bigamijo tO. premišljen uboj odnosno umor 84S, dertomor 70, odprava taleanega ptodu 17fi, t*£ka telesna poskodle 3643 itd. Mnogo veeje je število obsojencev po sre-akih sodiščih, in sieor 112.632, med njimi 14.894 žensk. Za pobajkovan-ja in prosjaee-nje }e bilo obsojenih 1906, od teh samo v Sloveniji 966. na vsem področju apeJaeij-akega sodisfa v Beogradu pa savno dva Znaten je porast števila obsodb pred sre-Berisnj sodišča. V vseh 11 kaznilnicah js bilo predlanskim zaprtih 4221 obsojeneev. od teh 419 žensk. Proračun kaznilnic ja znašal 36,121.000 Din. Čarih, 17. juirja. Beograd 7, Par« 90.2475, London 15.3475, Nsw Tork 306.», Bruselj 51.635, Milan 84.10, Madrid 41.», Amiter-dam 203.05, Berlin 1».90, Danaj 57.60, Praga 12.60, Varšava 5*. TO, Dalsissls 200. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD<. petek. 1*. julija 1936. Štev. 161 Naša prva moderna avtomobilska cesta bo cesta Ljubljana-Kranj — To Je poleg železnice št. Jani — Sevnica prvo večje javno delo pri nas Ljubljana, 17. julija. Mode rne avtomobilske ceste imajo dandanes v mnogih evropskih državah >k<>raj veeji pomen kakor železnice. Mi takšnih sest žal še nimamo, čeprav je čedalje bolj očitno, da jih ne moremo pogrevati. Spoznanje, da 50 moderne ceste življenjskega pomena za državo, je pa vendar začelo prodirati tudi pri nas, seveda zelo pozno. N'ajbolj razveseljivo je, da se to ka/c tudi «e v dejanjih, kajti zdaj vendar že gradimo prvo res moderno avtomobilsko cesto po modernih tehničnih in prometnih načelih, in sicer cesto Ljubljana—Kranj. V splošnem je znano, da so bila najprej oddana dela na odseku St. Vid—Jeperca in da jih je prevzelo podjetje ing. J. Dedek iz Ljubljane. Vendar javnost .še ni dovolj poučena o pomenu, obsegu In značaju teh javnih del. Gre v resnici za prvo večje javno delo pri nas, če ne računamo železnico &t. Janez—Sevnica. Pojem javnih del se pri nas pogosto zlorablja ter nekateri štejejo med javna dela tudi popravljanje občinskih cest. Zato nam lahko služi gradnja modeme državne ceste Ljubljana—Kranj kot primer javnih del po svojem obsegu ter sploh po svojem značaju v vseh pogledih, v tehničnem kakor administrativnem (finančnem). MEDENSKEMU KLANCU SO ŠTETE URE Medenski klanec je pravi anahronizem za dobo avtomobilskega prometa. Nedvomno bi bil ena največjih zanimivosti za svetovne avtomohiliste. če bi ga ohranili kot nekakšno zgodovinsko posebnost izza prejšnjih stoletij. Takšnih klancev nedvomno rte najdete več drugje na svetu, kjer poznajo avtomobilski promet, pri nas jih je pa ša mnogo in še hujših. Toda zdaj je medenski klanec obsojen na žalosten konec. Dela za novo cesto Ljubljana—Kranj bodo opravljena v več etapah. V prvi etapi, od km 625.5 do 633.950, bo zgrajene približno 8.3 km ceste. Ta odsek se začne v $t. Vidu pri odcepu občinske ceste na G.rclje. Celotni odsek se deli po značaju del na več manjših odsekov. Tako moramo tudi Šteti dela za povsem novo cesto pod medensk:m klancem v dolžini okrog 1700 m v poseben odsek Tu so se najprej lotili dela. nedvomno najtežjega v vsej etapi; tu bo cesta zgrajena delno na zelo visokem nasipu in zgrajenih bo več manjših cestnih objektov ter eden večji. Najprej so torej napovedali bitko medenskemu klancu. Odpravili pa bodo tudi medvodski klanec. Projektant nove ceste je ing. V. Petrov, nadzorni inženjer sckciie za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj. Ni imel lahke naloge, kar sprevidimo najprej pri preložitvi medenskega klanca, pa tudi v drugih odsekih je bilo treba rešiti več problemov. »TOBOGAS« W MODERNA CESTA Oglejmo si najprej dela ob medenskem klancu, kjer je zdaj najživahnejše! Delo se prej ni moglo dobro razmahniti, saj so morali najprej opraviti mnogo priprav. De-lati so začeli 23* marca in doslej jih je skoraj neprestano oviralo deževje. Najprej so morali zgraditi začasni leseni most čez Savo, da so prišli do gradiva, do proda, ki ga potrebujejo za nasipanje novega dela ceste, in do novega kamnoloma, odkoder dova/ajo kamen za betoniranje opornikov mostov Zaradi neprestanega deževja je bila Sava zelo visoka in jih je zelo zadrževala pri zabijanju pilotov za most. Slabo vreme jih je pa tudi /elo oviralo na samem terenu. J>?lo je precej zastalo tudi zaradi stavke, ki je trajala 11 dni. Zato so šele pred dnevi lahko zaceli delati V polnem obsegu. Kova cesta pusti na levi strani iloglatv ni klamv. na pobočja moč itaro cesto in že-letniCO ter pada za 0J5% do železniškega, nadvoza. Železniški nadvoz bo največji objekt v tem odseku. Železniških nadvozov pri nas še nimamo, ker pač še nimamo modernih eest. Sodobna prometna načela zahtevajo, da se ceste ne križajo I želc/niča-mi v isti ravnini. Pri medenskem klancu je križanje ceste i železnico v dveh ravninah olajšano, ker se cesta on vznožju klanca vzpne nad železniški nasip, ter celo pada, kakor sinn rekli, proti nadvozu. Ime nadvoz vas naj ne moti: lahko bi tudi rabili ime most. saj nadvoz prav za prav nI nič dragega, in sicer bo žele/ohetonski most ki bo premoščal železnico tako. da bodo lahko pod njim položili še en tir, visok pa ho tudi toliko, da bodo lahko železnico elektrificirali. Gradnja nadvoza je bila razpisana posebej in jo je izlieitiralo tudi podjetje ing. D^dck. vendar licitacija Še ni potrjena. Vidimo torej, da sta z enim udarcem ubiti dve muhi: odpravljen bo strahovit klanec in hkratu bo cesta križala železnico v dragi ravnini, čeprav si laik ne more dobro predočiti padca, odnosno vzpona ooete v odstotkih, vendar bo lahko na prvi pogled presodil ogromno razliko med meden skim i toboganom« in novo moderno cesto. Klanec se vzpenja 9 do 10% in ima še mnoga ostrih silno nevarnih ovinkov, dočam ima nova cesta na spodnji strani nadvoza, v dolžini 120 m. največ 4.5% in le en ovinek, ki je vreden omembe, in sicer pred nadvozom, z radijem 125 m. Nova cesta bo skrajšala razdaljo za 155 m s tem, da bo odpravljen zloglasni klanee. NEKDAJ IN ZDAJ.. Njega dni eo se ceste povsem prilagode-vale terenn. Razvile so se iz šteta, ki so držale navadno strmo čez hribe v čim bolj ravni smeri proti cilju. V dolinah in soteskah so zaceli graditi ceste pozno. V starih časih so bile soteske zelo nevarne zaradi roparskih napadov. RimBke ceste se niso izogibale strmim V dobi parlzarjev so posta1 i klanci nesodobni. Začela se je pojavljati težnja po cestah s Čim manjšimi vzpetinami. Padec ceste so pa najlažje zmanjšali, da so ga razdelili na večjo dolžino. Tako eo nastale serpentine ali ride. Ovinki so pa nastali tudi h dragih razlogov, ker se je cesta izogibala raznih neznatnih ovir, ali se je držala meja ter se ravnal* po razvrstitvi hiš itd. Moderna, avtomobilska ee&ta pa mora biti prav tako brez ovinkov, kakor klancev. V' tem je bistvena razlika med starimi in novimi cestami. Zato je tudi bistvena razlika med gradnjami eest dandanes in nekdaj. Moderna cesta se prav tako ne sane izogibati naravnih ovir, kakor železnica. Zato dandanes grade za ceste culo predore. Kjer ne morejo odpraviti ovinkov, zgrade cesto v čim večjem, pravilnem loku. Višinske razlike odpravljajo / zasekami v pobočja in l naaipi v dol in tO Ponižujejo hribe in povišujejo doline. To vidimo tudi pri gradnji gorenjske ceste. Pod medenskim klancem morajo razen železnice premostiti še dva večja potoka. Ko cesta premosti z nadvozom železnico, ji prav za prav »zmanjka tal pod nogami*. Oddalji se namreč od hriba, i dolino mora doseči v zmernem padeu. Zato je potreben na&ip. Pri železnici je celo 1 m visok. Tudi pri premostitvi prvega potoka, Mlinščice, bo visok še več metrov. Pod medenskim klanpeni je torej koncentrirano več del: nadvoz, premostite v dveh potokov in visok nasip. Nova trasa ceste leži naprej od visokega nasipa naravnost več sto metrov proti Medvodam, ter se nova poeta pred vasjo priključi stari. Ta del eeste, ki bo povsem vodoraven, bo nasut pribl>:>no do poldrugega metra visoko s savskim prodom. Doslej so novo cesto na-suH ie precej visoko. Pod medenskim klancem je zdaj zaposlenih že 220 delavcev in sčasoma jih bo Že več. Zdaj nasujejo na dan po 800 do 350 kubičnih metrov cestnega nasipa, SKAKAJOČ STROJ ALI MOTORNA ŽABA Poznamo leteče, vozeče in plavajoče stroje, pri gradnji moderne ceste pa lahko vidite tudi skakajoč stroj. Omenili smo. da bo cestni nasip ob železnici precej visok. Vsak nasip se seseda, če ni dobro stlačen. Čim višji je, tem večje je seseda-nje. Za tlačenje visokih nasipov rabijo dandanes tudi posebne stroje, kakršnega si je nabavilo tudi podjetje lX"dek. Ce bi nasip tlačili delavci z okornimi lesenimi nabijači, bi ne bil nikdar tako dobro stlačen in delo bi tudi ne napredovalo tako hitro, kakor če dela motorni nabijač. Ta ^troj ima obliko valja, približno meter visokega. Ko deluje, skače približno kakor žaba, zato so ga Nemci krstiii Froschham-mer — precej nerodno ime. Ta čudovita žaba tehta 500 kq. zato bi ne bilo prijetno, če bi ti skočila na kurje oko. Nasip tlačijo sproti v tanjših, približno po 70 cm debelih plasteh. Tanjšt nasip utrjujejo s parnim valjarjem Zdaj no delajo le pod medenskim klancem, temveč tudi nad medvodskim klancem, kjer je zaprta cesta od vrha klanca (odcepa banovinske ceste proti Smledniku in Mavčičam) proti Jcperci. Promet je usmerjen v ovinku po banovinski cesti na neprekopani del državne ceste. V tem odseku korigirajo cestno traso, da bodo odpravljeni vsi ovinki. Tu je zaposlenih okrog 120 delavcev. Skupno bo število delavcev kmalu doseglo število 300. Za cestni nasip v tem odseku rabijo gradivo iz stare ceste. Prostor nam ne dopušča, da bi podrobno opisovali dela. KAKŠNO JE MODERNO CESTIŠČE Pri nas s« sicer že pojrouto rabi izraz »moderno cestišče« vendar večina se ne ve. kaj je prav za prav to. Samo po sebi se razume, da bo imela nova cesta moderno cestišče. Cesta bo v splošnem betonirana, le vzpetine nad 4.5*/.» in objekti bodo tlakovu-n iz drobnimi granitnimi kockami. Betonski tlak bosta tvorili dve plasti betona, spodnja bo 20 ali 15 cm debela, zgornja pa 5 cm. Beton za zgornjo plast bo vseboval primes porfirja. Za betonska dela bo podjetje najelo posebnega strokovnjaka, ki se je že pečal % gradnjo moderne ceste. Da izdelava modernega cestišča ni tako enostavna zadeva, sprevidimo že iz tega, da bodo za površinsko obdelavo tlaku uporabljali prvič v naši državi poseben stroj »finišer« in bodo morali zaradi tega položiti na obeh straneh cestišča posebne tire za prevažanje stroja. Dandanes je gradnja moderne ceste bolj kočljiva zadeva, kakor če bi gradili železnico, kar sprevidimo že iz tega, da bodo gradivo za cestišče neštetokrat preiskali — toda ne le na terenu samem, kjer bodo imeli za ta namen poseben laboratorij, temveč tudi na tehniki v Ljubljani in gradbenem ministtstvu v Beogradu. Vsa dela od St. Vida bodo traja do srede leta 1038. torej še dve leti. Toda do novega leta bo novi del ceste pod medenskim klancem že v glavnem gotov, razen cestišča, da se bomo pozimi že lahko izogibali klanca. Nasip se mora čez zimo vleči, nakar smejo šele zbetonirati tlak. Ko bodo tlakovali ta del eeste. bo seveda zopet zaprt za promet. Pozimi bodo nadaljevali zemeljska dela. če bo ugodno vreme. Zimski čas, 4 mesece, se podjetju ne šteje v Čas dela. Vsi dela bodo solidna; podjetje jamči za 6 let. Drugi odseki nove ceste t »od o izdelani prihodnja leta. I>o tedaj bo tudi rešeno vprašanje, ali bo cesta med Ljubljano in £t. Vidom ležala ob tortinJi cesti ali pa bo smer sedanje ceste izravnana ter prikivodena na tramvajsko pro^ P® letalski katastrofi pri Hrušici Zlotmost nekaterih ljudi ne pozna nobene mej Ljubljana. 17. julija. \ sa naša javnost, je razumljivo še vedno pod vtisom strašne letalske nesreče, o kateri se govori in razpravlja povsod že dva dni. Ljudska domišljija stavi v znamenju ugibanj, drznih trditev, v gotovih krogih pa vprav hudobnih na.mlgavanj. prave orjrije. Sleherni m čuti poklicanega izražati svoje mnenje, kaj je povzročilo nesrećo in govori se javno s prepričevalnimi trditvami, kakor da je strokovnjak in reorganizator našega mladega civilnega letalstva. V kaosu različnih mnenj pa je lahko razbrati količkaj objekti v Mani in mirno presojajoč emu Mr.veku. da so razne — milo rečeno drzne trditve — vržene v javnost s prav določenim ciljem, ubijati v znamenju krvi nesrečnih žrtev še dalje ... Tu preneha vsaka lilinjena plemenitost, skrivajoča se za skrb do živih in sočutje do mrtvih, ter se razgalja prod očmi javnosti ogabna igra, prozorna iatrigav, naperjena proti jrotovim osebam. Posamezni, ki prihajajo v družbo ustvarjajo namenoma neraspoloženje proti odgovornim činiteljem in preračunano »jejo sovraštvo do njih Pogreb prve žrtve Včeraj je bila pokopana prva žrtev letalske nesreče mlada ueiteljiea Stana Kau-tetovn. Ob 17. in že preje se je zbrala pred mrtvašnico na Vidovdanskj cesti ogromna množiea ljudstva ne samo iz mesta, marveč tudi iz širše okoliee. Sentpotrski župnik Petrič je ob asisten-oi štirih duhovnikov opravil cerkvene molitve, nakar je pevski zbor pod vodstvom dirigenta Zorka Prelovca zapel žalostinko »Poljana toži«. Takoj nato se je razvil oprromen žalni sprevod s šolsko mladino z Barja spredaj, ki jo je vodil upravitelj g. Tit Grčar. V sprevodu je korakalo tudi mno^o odraslih Barjanov. ki so vzljubili prijazno in vestno učiteljico svojih otrok. V žalnem sprevodu je korakalo daJje zastopstvo Sokola TV-. vojaški dostojanstveniki, zastopniki Aeroputa. banske uprave. mestne občine in prosvetne oblasti. Med pogrebom je visoko v zraku krozMlo letalo. ki ga je vodil sef centra dr. Kape. V imenu Aeroputa je spustil na grob Stane Kante-tove krasen venec. Ljudje še vedno bodi«** gledat Nra kraj nesreče v Hrušieo so tudi včeraj »še ves dan prihajali ljudje, ki so se hoteli na lastne oči prepričati, kako je padlo ponesrečeno letalo. Zlasti je prišlo včeraj veliko ljudi s kmetov z vozmi in so imeti prebivalci vasi dovolj prilike za razgovore o katastrofi. Popoldne so vojaki spravili de-i le ponesrečenega avijona na tovorne avto- mobile in jih odpeljali na aerodrom, odkoder bodo šli, kar je plemenitejših kovina-stih delov v topilnico. Iz Berlina ie ni odgovora Vodstvo ljubljanskega mestnega pogrebnega zavoda se je včeraj in danes ponovno obrnilo na nemški konzulat v Zagrebu, tla dobi informacije gMe pogreba ponesrečenega dr. Borna in Bruglacherjeve. Isto je storil tudi šef letalske postaje dr. 8tane Kape .vendar v Ljubljano še ni prispel odgovor in leždta krsti s trupli ponesrečenih nemških potnikov še vedno v* mrtvašnici pri sv. Krištofu. C c Imata ponesrečenca ožje sorodnike, je verjetno, da l»o kdo prispel danes ali jutri v jubljano. da odredi vse potrebno za pogreb. Kakšen vtis bo v tem plinara napravilo zadnje počivališče ob€*h nesrečnih žrtev na tujca, si lahko mislimo. Mrtvašnica pri Sv. Krištofu pomeni za Ljubljano pravi škandal, saj je že sama na sebi skromna stavba v popolnoma derutnetn stanju. Promet se razvija normalno Promet na progi Ljubljana Sušak-Zagreb-Borovo-Beograd se razvija navzlic katastrofi normalno. Včeraj je odletelo letalo Sparta n Yusao iz Ljubljane s tremi potniki, danes pa se je z istim letalom odpeljal en potnik. Letale je pilotiral davi inž. Stanisav Ijevič. Snoči se je vrnilo letate s Sušaka s Šestimi potniki, povečini fttcit ~ -^ M- li na počitnice ob morju. Izjava V zvezi z zadnjo letalsko nesrečo eo znani športnik g. Rado Hribar je s svojim letalom ves dan letal nad tem krajem v Ljubljani, kjer sta se pripetili obe nesreči, pa ni mogel ugotoviti nič posebnega. To pa vendar še ni končni dokaz, da taka domneva ni utemeljena in da ta kraj v resnici ni nevaren. Sprožena je bila tudi enako zanimiva in možna domneva o fatamorgani v megli ter nad meglo in oblaki. Pri tem pojavu se projektirajo pilotu predmeti z zemlje nad meglo tam. kjer so. Pilota bi mogel v trenutku nesreče tak naraven pojav preslepiti. Tretja domneva je bila v tem, da je pilot JaroŠenko po v/.letu v redkejši megh srna? ral. da lahko takoj krene pn>ti Sušaku, na mesto, da bi bil po vzletu krenil na levo in v tej smeri povečal hitrost. Potem je zašel v gosto meglo in v nji je moral takoj okreniti letalo nad onim delom hriba Liub Ijanice. kjer so hribi Neposredni vzrok nesreče Vsaka teh domneva, morda pa tudi v** tri. pojasnjujejo pravi v/rok k.11.1 strofe. Neposredni vzrok je bil ta, dd pilot .laro ščuko, ko je delal zaokrete v razmeroma majhni višini in megli, hotce kreniti prnti hribom, za katere je \edc1. da so v bh/i ni, ni dovolj hitro dvignil letala, pa je med poletom nad usodnim hribom pri Hru šici /adet s kolesi oh visoko -mreko. kar je povzročilo padec letala. Samo aokaj metrov višje ali nekaj sekund daljšega po leta, na bi bilo letalo preletelo hrib in do katastrofe bi ne bilo prišlo. letalo je pid lo v gozd. pri tem so se odlomila krili s krilnim motorjem, trup s kabino ta Med njim motorjem je pa po inerciji padal na prej in udaril v tla 10 do l.S m dalje od kril. Zgorela so samo krila, dočim se trup in kabina s človeškimi žrtvami ni>ta vnela tako, da je bila rešena vsa pošta v letalu. vse knjige in dokumenti. PoŠta je bila včeraj pripeljana v Beograd. Naša vest je čista Za »Aeroput« pomeni nesreča hud udarec. Ml objokujemo tudi svoja dva najboljša dolgoletna sotrudntka in potnike, ki so s polnim zaupanjem sedh v naše letalo. V težki nesreči je nam v veliko tolažbo iavest, da smo takoj po nesreči dobili dokaz, da se zaupanje našega občinstva ni omajalo. Na vseh zračnih progah od/.iv ob činstva ni bil nič manjši, nego pred nesrečo in naša letala so kljub temu polna potnikov. Mi smo najskrbneje in najstro/)c prcis kali, dali je bila kakšna nerodnost, ki hi zahtevala klicanje na odgovor ali ukrene glede bodočega dela, da hi se take nesreče preprečile. Toda nas-a anketa in preiskava pristojnih nazornih oblasti nista mogli ugotoviti niti najmanjše napake od katerekoli strani. V kolikor more biti čista vest uteha, kadar objokujemo človeške žrtve, jo imamo v polni meri*. Nesreča v planinah Ljubljana, 17- julija-EWies ponoći, kmalu po polnoči so pripeljali gramičarji na Jesenice težko ponesrečenega in on esve^čc ne ga 18-letnega vojaškega muzika Stanka Jamščaka. Bil je doma na Hrušici nad Jesenicami na vo a-škem aVpusitu, pa je izrabi priliko in se včeraj napotil na Rožeo- Vi-soko nekj> v sikalah je hotel natrgati planik, po neprevidnosti pa je zdrknil s skale na avstrijske stran ter obležal težko poškodovan. Pri padcu je zadei z glavo ob oertro skalo in mu je počila lobarhjN-u Onesve-šč^nega 90 nesli graničar ji, ki so ga takoj spraviili v dolino. Prvo pomoč sta ponesrečencu nudila na Jesenicah zdravnika dr. .Markič in dr. Ceh. Ob dveh ponooi so Jamščaka z avtomobilom odpeljali v Ljubljano, v vojaško bolnico. Njegovo sta.njkme zjutraj ob 7. uri pri km 2 v Zc. &-ški. Zadnji sesetanek funkcionarjev in upravnega odbora hitri od 13. do Ua, ure v ka-vsirni Evropa, ter se pozivajo vei zgoral imenovani, da se istega brezpogojno udeleže. FrijavLjeni tekmovalci te morajo počasno javiti na etantu. Športniki in občinstvo, k; *e želi udeleiiti le>kme. se vljudno opozarja, da bodo pri vsakem vlaku iz Tržiča rta razpolago avtobusi do Be, Ane, točna pojasnila v tajništvu kluba, Miklošičeva 15.. interturb telefon '20—G*> 45.000 prospektov Ljubljana, 17 -julija. V svojem neumornem delu za povzdigo tujskega pro«neta v naših krajih, od katerega je v vel ki meri ooVisen naš obstanek, sra Zveza za tujski promet v Sloveniji in Tuj-sk^ prometna zveza v Mariboru izdali »Pregled va/n^JNih kopališč, letovišč in zdravilišč v dbravski banovrni« in sicer posebej za srbsko, hrvatsko, češkoslovaško, francosko, angleško in nemško javnost. V srbski, hrvalski, češki, francoski in angleški izdaji izide po 6.000 izvodov, v nemški pa lo-OOO, -kupa,- torej 45.000, že »ovitka sama nam dovolj jasno pove, da bo s tem prospektom storjen nov važen korak v pospeševanju tuj-skerj« prometa prn naa in da ^re obema zvezama za to delo polno priznanje. Vsaka izdaja ima svojo naslovno sliko, srbska Jezersko, hrvatska Fohorje. češka Bled. francoska Rogaško Slatino, angleška Bohinj in nemška l»ftarsk0 dolino. Ta izbira naslovnih slik se nam z>di zelo umestna in prikladia, ker nekako odgovarja duhu in okusu letoviscarjev *./ naših južnih krajev in iz *eh držav. Po^jj ec-zna ma važnejših letovišv, kopališč in zdravilišč z vsemi pogrebnimi podatki in »ploh z vsem. Icar more zanimati takoj na prvi pogled tetovisearja, je priložene tej va/ni tujsko prometni publikaciji tudi pregledna karta Slovenije, v merilu 1:1.000.000. na kateri so označena mesta. MoviŠČa m kopališča avtobusne r\tzt. ba-m/vinska in dritvna moja. normalne in ozko^rne Železnice ceete. mineralni vTolci, kopaHšča i in planinske koče- Odslej bodo dobivali letov*šv&T!J pri nas takoj po prihodu potom »Putnika* te pn ročne in potrebne informacije, da jwn bo orijentacija mno^o lažsa. Ne zarfkvtrurftio nam naše naravne lepote, tujca morami privabiti tudi z vi judmostjo, pestrežljavn*t-jo in pa ročnimi informacij-ami V tem pogledu bo dobro služila najnoveiša publikacija obeh naših tujsko prometrrrh trstan*w. (afSefestttea KOLEDAR Danes: Potek, 1". jniija, katoličani: Ale*. DANAŠNJE PRIREDITVE UNO MATICA: ItprtaV KINO IDEAL: Hrod ljuU^ni. KINO SlvOGA: Milijonarka *e z*b*va. KINO UNION: '/ve7i1ni utrinki. DEŽIRVE LEKAJR^E PANKS: I »r. Kmet, Tvraeva oe«La 43. Trn-koezv ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selen hup-frova, ulw\a 7. SOKOL Pred praznikom višKega Sokola Sokolsko dru>tvo Ljubljana Vic pn&ilje uo zaradi dežja v nedeljo »vej naMop od povedati, jo na svoji zadnji seji soglasno sklenilo, da \*> lotni javni nastop v nod*»ljo 10. t. m. ob Iti. na letnem tolovadisou na Hlin-aah. Pozivamo v&e bratske edinica, ki m že zavlnjič obljubila svojo udeležbo, da na* poselijo to nedeljo in da | nami pmtef* sokolski praznik. Vse članstvo sosednjih rdinie vabimo, da pridejo na naš nastop v sokolskom kroju in sicer naj M zberejo najkasneje ob pol lfi. v Sokolskcm domu na Viču, odkoder bomo skupno z vzorni tele* vadnimi ndPozdrav državni zastavi«. Bratsko ediniee, ki se nameravajo udeležiti javnega nastopa, naj poAJjejo telovnde-Bi eianstvo in naras<"%aj tudi k sku-nji. ki bo v nedeljo ob P. na letnem telovadisču ob vsakem vremenu. Javni relovadni nastop ho obsojal predpisano protte vajo na orodju. Posebnost nastopa bodo naša narodna kola in »Pesem sokolskih lojrjj«. Pri telo vadnem nastopu in zabav! ho sodelovala naša priznana godba Sokola. I. TaboT. V pri meru slahojra vremena bo nastop na t-olova dišču, zabava pa v v&eh prostorih >okol skegn »loma. Toka/imo v nedeljo z veliko udeležbo priznanje marljivemu viškomu Sokolu. Sokolsko Članstvo in <-njeno občinstvo iskreno vabljeno. Zdr;tv--»! I: Ttuja — V zadevi ra^tmefne^a umora Sencko-viča Franca, je t.lo te dni na ptujskem ao-disću zaslišanih okoli. 30 prič. V interesu preiskave, ki se vodi / vso naglico in strogostjo, se izpovedbe prič še drže v tajnosti. I pa'ijc je da bodo morilca končno le izsledili ali pa se bo sam ujel v nastavljeno past. — Velika letalska katastrofa, ki se je pripetila v Ljubljani, je tudi v Ptuju žalost no odjeknila. Za nezgodo se je zvedelo že dopoldne in vse je /oljno pričakovalo ča sopisnih vesti, zlasti »SJov. Narod* iz Ljubljane, poslan v večji nakladi, ki je bila mahoma vsa razprodana. • Štev. 161 »SLOVENSKI NAROD«, p**, t?, jolija 19M. S*ram 3 DNEVNE VESTI — Nova dela kiparja MeŠtrovića. Na Avali stoji grob eaaega neznanega vujaka in tam zarade veličasten maviolej po želji blagopokojnoga kralja Aleksandra I. Mavzolej na^e^a neznanega vojaka bo eno največjih del kiparja Me>trovića. Stal bo na vi hu Avale sredi zelenja in imel bo krasen vhod, okrašen s karijatida mi. t^redi niavzo leja bo oltar s svetiščem nepo&redno na*l jrrobom neznanega junaka. Vrata in sten-e bodo olmtfltifi I ženskimi figurami, visoki-kimi do 5 mettov. Te karijatide bodo pred stavljale ftumadinkt. Hrvatice. Slovenke. <"rno£orke. Dalmatinke. liosanke. Maredon-ke ter dekleta i/ Baasta in drugih krajev V granitu » planine Mosor \um\o vklesani ornamenti naših narodnih nož. — Naši kraji *.«> film-kj raj. V Mostanu se že ver dni mudi ntvnateb nekega parHUc ",ra filmskeca podieta Leonid K ama revski. W|e-(fOV prihod 'C v zvezi s snemanjem fran-roškega filma Tamara, ki bo izdelan v Mo-starju in elcoHci. Iz Splita je odletela včeraj s Čeak oslovafcao amfihjo na Sušak znana filnvka i ura tka Čamila Horn ki je sodelovala v Splitu v posameznih prizorih za film 'Beli sužnji t. Pred odhodom te izjavila, da se vrne v Dtolmaefto eim konča -svoje delo v Berlinu. Harrv Piel le včeraj na-daljeval snemanje svojega filma na NarjS-nu jutri pa odpotuie najbrže v Ibihro-. nik in pri (iružu bo no«net prizor kako zd*vi z dvema avtomohilima v prepad. Bernard Bern^nnn v Dubrovniku. V Dubrovniku se mudi ajavn* umetnostni kritik Bernard Rernsohn i?. New vorka kot fjos-l koeva namestnika Pnvla — Split dobi avtomatsko telefonsko rentralo. V Splitu so začeh prraditi v sredo novo poštno poslopje Država je plavala za spditsko pošto od osvobojenja nad 10.000.000 najemnine in ■ tem denarjem bi bila že lahko zsrradila krasno palačo. Pol p g: novegra po^i.negra poslopja dobi SpUt tudi novo avtomatsko poštno centralo za mesto samo, za ožjo okolico (Ka-Std Solin in Omiš) ter za mesta Trogir, Makarska. Hva'- m Supiter. Avtomatsko telefonsko centralo dobj tudj Dubrovnik. KINO SLOGA, tel. 27-5G1 Ob 19.15 in 21.15 uri poslednjić opereta Milijonarka se zabava Jutri! Prvič v Ljubljani! MED DVEMA OGNJEMA — Nov plamnsk/ Dom na Komnl bo Flovesno otvorjen v nedejo 19 t m Dom je postavilo Osrednje društvo S.P.D. v Ljubljani ter ustreza vs^m zahtevam sodobnega planinstva Na razpolago bo 36 pob z S4 posteljami V soboto zvečer bo prižgan pred domom kres, ki bo opozarjal na nedeljsko slavnost. V nedeljo zjutraj bodo vozili avtobus] iz Ljubljane ob 4. uri zjutraj iz Tavčarjeve ulice. Vozovnice ?i mora vsak pravočasno preskrbeti v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti. — Ptajvnci, k« nameravajo v nedeljo ob priliki otvoritve novega doma obiskati Komno. morejo prit, tja preko Vogla, od-koder vodi nova štiri in pol ure do'ga. dobro markirana pot preko Konjske škrbine. — Gradnja ceste Ljubljana-Novo mesto je tudi že v razpravi. Gradbeni minister je dobil pooblastilo, da predloži finančnemu in gospodarskemu odboru predlog za gradnjo ceste Beograd-Zagreb-LjiibljaBa. terenske akcija za gradnjo ceste Ljubijana-Kranj pa 7P izdeluje detajlne načrte za cesto Ljubljana-Novn mesto, dočim je generalni načrt ž« izdelau Razen tega ta sekcija izdeluje račrre za cesto Kranj-Fodvinj, za skupno dolžino Bo km cest, — Cesta iz Radmirja v Logarsko dolino začasno zaprta. Sreski cestni odbor Gornji grad javlja: Zaradi popravila mostu preko Savinje na Ljubnem, bo v dnevih 21.. ?2., 23. in 2-J. julija ustavljen ves vozovni promet na banovinski cesti in Radmirja proti Logarski dolini. — 30 nagrad za rešitev nagradne križanke Jadranske straže v korist mladinskega sklada Viteškega kralja Aleksandra I. Ze dinitelja. Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani prireja za članstvo Jadranske straže nagradno križanko, na katero bodo razpisane lepe nagTade. Kakor smo izvedeli so v?e priprave končane in so že objavljeni poboji za nagrajevanj* pravilnih rešitev te križanke .Krajevni odbor Jadranske straže ni štedii ne s trudom ne s stroški, da bi nudil članom Jadranske straže čim več ugodnosti.Določil je 30. izbranih nagrad. 1. nagrada je šestdnevno brezplačno biva nje v Splitu in na Korčuli z vso oskrbo in vožnjo iz Ljubljane in nazaj. 2. nagrada: tridnevni odmor na Sušaku in vožnja z avtobusom tja in nazaj. 3. nagrada štiridnevno bivanje v Crikvenici z vso oskrbo. S]Hi še 2T nagrad od katerih je o namenjenih samo podmladkarjem Jadranske stra fe za 14dnevno letovanje na morju z brezplačno vožnjo. Žrebanje nagrad bo 1". av--usra. Potrebni kolki Jadranske straže se dobe pri vseh krajevnih odborih Jadranske straže v Ljubljani, Tvrševa 1. a-lV. Nagrade more dobiti vsak Član kateregakoli Ogranka Jadranske straže. — Godovne razglednice (zvrsti) po osnutku g. M. Gasparija je založila Družba sv. ririla in Metoda v Ljubljani. Naročajo se pri OMP. Beethovnova ul. 2. Uporabljajte za čestitke le domače razglednice. — Noreča nikoli ne počiva. y ljubljansko bolnico so včeraj zjutraj prepeljal' delavčevo ženo Marijo Hribarjevo is Bernikov pri Kranju. Povozil jo je na cesti neman avtomobilist in je nesrečnica dobila t^žke poškodbe no osem telesu Posestnik Ivan PistotniJc iz Lukovice se ie v «redo pri so-daniti drv v*ekal v levo koleno in si zdrobil kost Dijak France Jurjec se je kopa J v sredo popoldne v Malem grabnu. Drug? kopalci so zažga'i velik ogeni in je Jftfj9* po nesreči padel v žerjavico Opekel si jo obe nogi tako hudo da so ga nemudoma prepeljali v bolnico. __ Jugoslavija. Izdelava vodikovega peroksida v Jugoslaviji. V Podna rt u na Gorenjskem gradi tvrdka dr. ing. M. & C. A. Pogačnik obrat za izdelavo vodikovega prekida CHJdrogenium peroxydatum). Obrat bo najrnoderneje urejen, vpobtevaje najnovejše znanstvene in tehnične izsledka a tem področju Kapaciteta obrata bo krila celokupne potrebe Jugoslavije. S tem podjetjem se !>omo osamosvojili in nam ne to več treoa uvažati tega izdelka iz 'nozemstva. Kakor >mo obveščeni, bo izdelek v vsakem pogledu odgovarjal svojemu namenu, ker ee bo izdelava vrnila po istem sistemu, ki ie preizkušen v Ameriki. Antrliji. Neunčiii *j Finski — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo. stalno in vreće vreme, kraj?v, ne nevihte niso izključene. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljub'jani. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 33, v Sarajevu in Splitu 32. v Skoplju 31. v Za-grebu 29, v Ljubljani 27, v Mariboru 23, v Rogaški S-atini 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4, temperatura j-znašala 17.8 KINO IDEAL Danes premiera filma Brod lfubezni Afere Ie{o in razvajene milijonarjevo hčerke. Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri — Traped/ja ljnbeznj. V Zagrebu se je v sredo zvečer uatr.-Jil drlavec Drag-otm Ljubic, ker g-a ni mara'a vdova v katero je bil do ušes zaljubljen Ljubic je bil oženjen in zapusti! ie štiri otroke. Zaljubil se je bil v vdovo Marijo Frančič in hotel se je ločiti od svoje žene, da bi se poroči i z njo Ona ga pa ni marala — Lojze vara Lojzeta z nj^g^ovo ž**no Lojzko V rudarskem naselju Glogovac pr- Koprivnici stanujejo \-ecinoma e!o-Ven^ki rudarji, med njimi tudi rudar Lojze Krofel z ženo Lojzko. Lojze je imel že prijateljem Lojzetom Zemljakom. V to rek je dejal svoji ?eni, da gre na delo, v resnici pa jo le hote! 1? presenetiti in se je kmalu vrnil žene pa ni bilo doma Našel jo je za šupo s prijatelj"rn Prijatelja Lojzeta je kre^nil po glav^. potem pa je obračunal z ženo. Prijatelj se J* odvlekel domoA-, kamor je prišel varani mož za njim jn ga obdelal f sekiro in nožem tako, da so ga mora)! prepeljati v bolnico, kjer se bori s smrtjo. _- Samomor sloven-k^a oro/nika. V Sremskih Karlovcih si }e včeraj končal življenje orožniški kaplar Miha ^i:tdo;eli (°) iz Slovenije Vzrok samomora so baje težke gmotne razmere Pokojni se je hotel oženiti, pa i nevesto nista ime^a denarja — Zločin italijanskega kolomsta. V Lak-ta^ih v bmjaluš.kem srezu je 351etni italijanski kolonist Henrik Martinelli iz vas! Mahovljane blizu Banjaluke ubil včeraj 36-lptnejra gostilničarja Petra Malberta. Pokojni je imel opekarno, kjer je delal Martinelli kot glavni kurjač. Malbert se je nedavno vrnil iz zdravilišča, kjer se je delj Časa lečil in opazil je, da so napravili na opekarni občutno škodo in sicer v prvi vrsti po Maitinfllijevi škodi. Gospodar je kurjača trdo prijel in ga hote. odpustiti To je dalo MartiiteUiju povod, da je pograbil koi in ubil Malberta. — Milijonsko premoženje gapustil v dobrodelne svrhe. V Dubrovniku je umrl včeraj rrnfnik Luko Pehovae. star 81 let. Svoje ocrromno premoženje je zapustil večinoma v dobrodelne svrhe. Pa tudi svnjeem je zapustil toliko, da bodo lahko živeli. Iz LJubljane —lj Mrtvilo na r!bjem trgu. Danes je vladalo na ribjem trgu še večje mrtvilo kakor prejšnje petke. To si lahko razlagamo s tem. da je večina ^noblx meščanov, ki konzumirajo največ rib, na pečjt-nfcah. Najbrž pa tudi ljudem ribe poleti ne diše posebno. Res je tudi, da se gospodinje boje. da bi ne kupile pokvarjenih rib, čeprav je naprodaj vedno le zdravo blago. Ribe vselej pre-g-ledajo tržni organi in že dolgo se ni zgodilo, da bi prepovedali kateremu prodajalcu prodajo rib, ki bi ne bile več zdrave. Dane« ee gospodinje lahko kesajo. da se niso zalagale bolj z ribami, ker je bilo naprodaj r?s le po blago. Priznati je pa treba, da ima nas rjbjd trg pomanjkljivosti. Omenili smo že, da mu je odmerjen zelo skopo prostor poleti, ko v neposredni bližini prodajajo sadje na debelo Ribji trg je stalen, dočim prodajajo sadje na debelo le v sezoni, zato bi moral im^ti prednosti in bi ga ne smeli izpodrivati. Sadje bi naj umaknili vsaj toliko, da bi meli kupci dostop naravnost. Prodajalci si pa žele v splošnem modernizacije ribjega trga, kar bi bilo v intere-su vsega mesta. In če si žele. da bi imeb bazen s tekočo vodo, je ta želja nedvomno povsem upravičena, saj je to prav za prav prva zahteva za higijensko urejen ribji trV — Danes so prodajali morske ribe po nespremenjenih cenah. Največ je bilo skuš, ki so bile precej leP^, prodajali so jih po 16 do 18 Din, sarde-lice 14 do 16. girice po 16 Din, run po 30 EHn in rbun po 32 Din. Izmed rednih rib je bilo kakor navadno največ ščuk, ki so bile danes po 18 Din naprej. Smuč so prodajali po 26 Din. Žab je bilo zelo malo. —lj Potrdila za plačevanje šolnine. Državni vpokojenei kakor tudi aktivni državni uslužbenci, ki potrebujejo potrdila o višini neposrednih davkov pri vpisu svojih otrok v šole zaradi pravilne odmere šolnine naj vlože svoje prošnje za izdajo predmetnih potrdil čim prej pri pristojnih uradih. V zadnjih dneh pred začetkom šol-skejra leta pride običajno toliko vlog. da se delo n^ more izvršiti pravočasno. Proš njaan. ki marajo biti kolkovane s 5 Din, naj 1 se priloži potrdilo za kolek za 90 Din, za vsak uradni prepis potrdila pa kolek za 10 Din. —lj Seznam najdenih predmetov prijav. ljenih upravi policije v Ljubljani v oaau od 1. junija do 30. junija; 100 Eta. 400 Din, 100 Din. zlata zapestnica, zlata dvokrovna ura. črna usn>ata denarnica z 9 Din 50 p-, poštno priznanico in par zaponk, rjava ua-njata denarnica v njej zastavni * lirtetk »L 5379, rjava usnjata denarnica v njej 190 Din, lir in nekaj italijanskega drobiža, rdeča stara usnjata listnica v njej legitimacija na^ ime Heremanakv Edvard iz Zagreba, ročna torbica v nje*j očala, iorgnon, 1 računa in listek na ime Veršec. očala v kovi nastem etuiju. nalivno pero moški dežniki, ročaj avto sesalke. prometna knjižica na ime Modic Franja. žena kurjača, dovolilnica za vrtiljak, strelišče, avtodronj in vrtiljaka trlaseca se na ime Jesenko Klement, prednji del električne koles svetilke z za rometom, mala papiga sivo-modre barve, pes foxterier. V železniških vozovih so bili najdeni tile predmeti: 55 dežnikov. 2 palici, 11 klobukov, t> Čepic. 2 baretki, oficirska' čepica, I slamnika 1 damsko krilo, 14 aktovk. 2 kovčesa. star nahrbtnik, ročna tor-hica. HX> Din | ročnih torbic, cigaretna <\o. za 9 plaščev damska ot.ieka, stare moške hlače, moška suknja. "2 para damskih čevljev, damska srajca, zavitek daniskega ^rila, zavitek železia, karton ohU»ke. zavitek •starih damskih k'ohukov zavitek obleka 1 zavitek nožev zavitek barve. 2 para rokavic, 2 lopici. 2 očal. 2 kolesarski črpalk:, vrefa pepela nralnik Železna veriga c^-pilna smola in teriaoa steklenica —lj Praktični «i?ite!i«ki 'rpiti «»« atitntt. sk, goli v f.,juhtjani Vsi oni učitelji pripravniki, ki nameravajo v šolskem letu 1936/37 delat, praktični učiteljsk- izpit, naj vsaj do 1 avgusta z navadno dopisni co javijo ravnateljstvu kdaj se jim izpolni doba dvajsetmesečnega dela v razredu in kdaj se mislijo javiti k izpitu Ker bo letos število kandidatov izredno visoko, je potrebno, da vsakdo takoj vloži prošnjo za pripust. kaJcor hitro bo imel vse zakonite pogoje izpolnjene, da ae mu nato določi izpitni rok. k? jih bo leto« po v«ej priliki več kakor normalno Prvi izpitni rok v jeaenl bo 16 oktobra, o čemer bodo podrobnosti še pravočasno javljene. —li Vpis t 1. razred učiteljske iole • Ljubljani. V I. razred »e morajo vpieati samo oni učenci in učenke, ki »o napravili njžji tečajni gimnazijski izpit z odTič-nim in prav dobrim in le v primeru prostih mest tudi fte « solidnim dobrim uspehom. Biti morajo popolnoma zdravi brez kakršnihkoli telesnih napak in imeti dober g!as in posluh, kar bosta ugotovila ob priliki vpisovanja zdravniški pregied na tukajšnji državni Šolski polikliniki tn pa g-iasbena komisja na zavodu Ker učenci (-nke) 31. decembra ktos ne smejo biti starejši od 17 let, naj oni. ki bodo prekoračili to m? jo. pravočasno vložijo kolkovano (25 Din* orošnjo za spregled starosti na ministrstvo prosvete. oddelek za srednje šole Ke^ dve leti sploh ni bilo vpisovanja v I razred in j? bilo lansko leto vpisanih ?amo 24 oeeb. je na osnovi statistike mogoče skora-j z gotovostjo računati, da bod. vsi sedanji novinci po dovršenem diplomskem izpitu takoj brez čakanja sprejeti v učiteljsko službo Zato bo število vpisanih tudi lptos omejeno, sprejetih bo v celoti samo 25 učencev m 10 učenk. Vsi oni, ki čutijo nagnjenje do učiteljskega poklica in imajo gorj navedene pogoje, naj do 25 avgusta vložijo pri podpisanem ravnat elistvu lastnoročno spisane prošnje za sprejem (kolek za 5 Din), ki jim naj priložijo spričevalo nižjega tečajnega izpita in rojstn° liste r>e-fjnitivno vpisc-vanje bo 5. septembra Podrobnosti o tem bodo objavljene na šolski deski. Učenci, ki so dovršili meščansko šolo z završnim izpitom, za vpis po dosedanjih odredbah ne pridejo v poštev —lj Sestanek članov in delegatov Pcr crrebnejra društva železniških uslužbenrev m upokojencev v Ljubljani. ki so člani TJNŽ.B. bo dane? ob 18.30 v kletni dvorani hotela »Metropol« iMiklič) pod kavarno. V nedeljo 10. t. m. bo občni zbor Pojrrebne-£ra društva. Zaradi tega je današnji sestanek važen in udeležite se £a polnoštevilno. —lj Idrijčane in prijatelje v»h;mo, da s« v čim večjem številu udelež^ pogreba tragično preminule rojakinje. učiteljice gdć Tilke Pivkove, ki bo danes ob 16. izpred LeOnišča. —Ij Krožek mestnih uradnikov je daroval društva Dom slepih 100 Pin namesto venca na jrrob pokojnega jr. Alojzija Medveda. Plemenitim darovalcem se društvo Dom slepih iskreno zahvaljuje. —lj Poziv. Onjene gospodinje prosim, da pridejo po shranjene obleke v Radion posvetovalnico. —lj Racija po mestu in okolici. Polieijs-ka uprava je priredila v sredo ponoči in včeraj v zgodnjih jutranjih urah v mestu in bližnji okolici veliko racijo. Stražniki m detektivi so polovi li po h« raka h in 5upah okrog 70 eumliivih tipov, ki jih zdaj zaslišujejo na policiji in jim izprašufejo ve*d. DANES PEEM1ERA ! DANES OB 1915 IN 81.16 l KI V velikem pevskem filma prekrasnih arij poje popularni radijski in koncertni pevec Joseph Scbmidt Vaak, kdor ljubi lepo petje, bo imel pri tem filmu nepopisen užitek! KINO UNION, tel* 22'21 Zvezdni utrtnlit »Ein Stern fallt vom Himmek _lj Zobozdra\anik dr. RadoschoKK ne ordinira do konca avgusta. Iz Celja —c člani aagreMke opere gostuje drevi v Celju. Glasbeno — umetniško društvo »Collegium Musicum« v Zagrebu bo priredilo drevi ob pol 9. v mali dvorani Celjskega doma koncertni in baletni večer članov zagrebške opere in zagrebškega baleta, ki nastopi drevi prvikrat v Celju. Sodeluje bas profondo g. Nikola Bogdan in baletni divertissement z 80 originalnimi kostumi. Balet je doživel na svoji dosedanji turneji po naših krajih velike uspehe. Ker se nudi drevi Celjanom globok umetniški užitek, priporočamo vsakomur, da obišče prireditev. Vstopnice so v predpro-daji v knjigarni K. Gončarja vdove. —c Nove cene v mestnih kopaiiščih ob Savinji. Z današnjim dnem so stopile v veljavo sledeče, delno znižane cene v mestnih kopališčih ob Savinji: Moško in žensko kopališče: časovna izkaznica ■ perilom 150 Din in brez perila 62 Din, 12 kopeli s perilom 40 Din in brez perila 15 Din, posamezna kopel s perilom 4 Din in brez perila 1.50 Din, otroška kopel (za otroke io 14. leta) s perilom 1.50 Din in brez perila 0 50 Din. dijaška časovna izkaznica 20 Din. Kopališče ^Diana« na Bregu: časovna izkaznica s perilom 90 Din in brez perila 40 Din, 12 kopeli s perilom 25 Din in brez perila 10 Din, posamezna kopel s perilom 3 Din in brez perila 1 Din, otroška kopel p perilom 1.50 Din in brez perila 0.50 Din, dijaška časovna izkaznica 20 Din, pristojbina za čoln do pol ure 2 Din. —c Občina namerava prodati 23 parcel. Mestni svet je na zadnji seji sklenil, da mestna občina proda 1 parcelo ob cesti na Lavo po 60 Din, 17 parcel pri Sp. Lanovžu po 50 do 60 Din in 5 parcel v Novi vasi po 25 do 30 Din kvadratni meter. Prošnje za nakup parcel je treba vlagati do 31. avgusta pri mestnem poglavarstvu v Celju. —c Težka nesreča 80-!etne starke. V sredo okrog pol 9. dopoldne je neka mlekarica povozila pri gostilni t>Pri mostu« s svojim vozičkom 80-letno prevžitkarieo Frančiško Ocvirkovo iz Liboj pri Petrovčah. Starka si je pri tem zlomila desno nogo ter dobila tudi poškodbe na zapestju in v členku leve roke. Ponesrečenko so prepeljali v bolnico. —rilrey še vedno niso zasačili. Ni Je dognano, ako *ta bila Stern in Kolar, osumljena morilca Ivana Strajnška, v noči 15. t. m. v resnici na Pohrežju. Orožniku, ki je imel oni vee^r službo na osebnem vlaku Ljubijana-\lariix>r. ;e bilo javljeno, da >'a vstopila v Atorah dva sumljiva mladeniča. Takoj je hil ves vlak preiskan in na vsaki postaji vsak potnik na'.ančno pregledan. V Hocah je prišla še žandarmeri-a iz Prai;pr-•skeaa na pomoč. C"e *da bila omeniene noči Stern m Kolar res na Poi>režju. sta prišla plahega vremena po Dravski dolini- Na podlagi cen nt ve znaša škoda, ki jo je fH>vzroči!o neurie samo v okolici Mute 2 milijona. Radi silnih nalivov so pota po vaseh nad Mu to tako razrvam, da je promet po njih neinogofc — Usodepolna poskusna vožnja. Splavar Mihael Pungeršek iz Fale se je peljal te dni z novo kupljenim motorjem na j^o&kusno vožnjo. Komaj se je peljal nekoliko sto m *-trov daleč, se mu je zlomiLa prednja os motorja. Pungeršek je padel in si močno poškodoval obraz in obe roki. Prvo po:noč mu je nudila rešilna postajo potem je pa moral v bolnico. — Znižana kazen. Poročali snio že. da sta bila 19. oktobra posestniška sina Ludvik Lah in Jernej Beranič obsojena radi ubojeti na 5 let in 1 mesec ozi-roma na 6 let in 1 mesec težke ječe. Stol sedmorice v Zagrebu je pa sedaj na priziv odvetnika dr. Ros»ine znižala kazen na 16 mesei*»»v strogega zapora. — Hude nezgode. V železarni na Muti zaposlenega 20Ie4nega kovača I. (iabrovca je doletela huda nesreča. Kos železa, ki je odskoeil od nakovala, mu je padel na vrat in povzročil notranje krvavenje. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnico v Slovenj gra- deč, kjer je bil operiran. Sfjogovo st;ui «♦ je resno. __ Hotelir Žemljic __ "»Oleinik. \ i*-. deljo. 19. t. ui. i.o obhajal iploioo taottooo« ni mariborski hotelir Franc /Cem!jič .*<)>.-nico rojstva. Želimo mu še mnonu »rern h ML — Zepar»ka tatvina, l'i.usi i., mi m r biio delavcu Kramu Derneko* hi v rosi i In i ukradeno iz žepa JUH» I>iii. .vlog te me! radi varnosti denar *.f>r*viien v »kat »i ličilo. — Zopet ponarejen denar. Voaoaj m* u,i. šli v neki trgovini na /Mekaandrovj jiri blagajniškem zaključku ponarejen -'>-dinarski kovanec. Falsifikat je i/, t ina in se ga takoj spozna Iz Ljutomera — šolskj upra\!telj 1'enl \r kol * ponoj. Kapeli) ;e zapustil dolgoletni »ol ki uj."-.!-vitelj g. Kvirin lVrtl Dolovanje u. Por la pri Kaf>eli ;e znano naši javnost \7g0rl >e mnogo mladine ki se ga danes rala »po minja ter ^a oluskuje. Znano |e bilo 11 .•_">-vt> delovanje na glast.^nem iM^bu in UmN sii-er je bil marljiv pa tf4oa m zavelt:i narodnjak. Razanere pa so v zadnietm čaoit pri Kapeli take. da so udarile drug« in tu »li njega, ki se [o prot: svoii \-». m m«r.il končno odločiti, da problfl *fO\ P<*0i ftfl v bližini Kapele to M • RadfOpi, kamor M je Že tudi preselil- Selimo mu v pokoja ifi iun4>go prijetnih let - Dar Sokolu in sla>hcni *oli. Nameslu VOtaoi na grob pokojneva m;i orja Frant-k.i Zacherla je darova, oarodai pooUMac g. Luka''ir Ijutonierskemu Sokolu 'JMH> 1> n, ohitolj Vemo Vilhar pa flaobeml soli v Ljutomeru 900 l>in. Poroka- V Maribor« se je iM>rova kopalca fla na*!a v ko trup<»W ženskega ■poAfl ki je bilo ze delj EaOfl I vodi. Za brezsrčno niabTb |Knzvedn!^fl orožniki. Sovjetska vojaška delegacija v Pragi V sredo je prispela v Pia^o sovjetska vojaška delegacija, da vrne Utruski pooot češkoslovaške delegacije v Rusiji. Sovjetska delegacija je prispela z letalom in čeprav je bil njen prihod naznanjen šele v zadnjem trenutku, se je zbralo okrog letališča vec sto Pražanov, na letališču pa. vai cestnika letalskih polkov, kar je bilo prostih. Goste so pričakovali predstavniki Češkoslovaške vojske s sovjetskim poslanikom v Pragi Aleksandiovsk.ni in vojaškim atašejt ni polkovnik Schmittmannom. Oči vseh so bile uprte na vzhod, odkoder so pričakovali sovjetsko letalo. Kar se je prikazalo na obzorju se hitro približalo, opisalo nizko in v ostrem ovinku drzno nagnjeno običajni krog nad letališčem in se lahno spustilo na tla, dokazujoč veliko stabilnost letala in pilotovo spretnost. Sprejem je bil zelo prisrčen. Gostje ao imeli za seboj skoraj brez počitka 2300 km dolgo pot. Sovjetska delegacija šteje 12 članov in vodi jo poveljnik sovjetskega letalstva armadni general J. V. Alksnis. ki je vstopil kot 20 letni mladenič v armado in se kmalu povzpel na vodilno mesto. Z njim so prileteli armadni general Ptuhin. major ševčenko. vojaška inženjerja Pn-menko in Markov ter 7 mož posadke. Sovjetsko letalo je enokrilnik ves iz kovine s štirimi motorji pod krili po 650 HP. Motorji delujejo zelo tiho. Vse letalo je sovjetsko konstrukcije. Trup ima spredaj majhno kabino za opazovalca Letalo pomaga voditi ladio, tudi sovjetskega izvora. Hitrost letala znaša okrog 200 km na uro, akcijski radius okrog 3.000 km. 630 km dolgo pot Užhorod-Praga je preletelo letalo v treh urah in eni minuti. A- P. Karpinski umrl V Moskvi je umrl v torek ponoči predsednik sovjetske Akademije znanosti Aleksander Petrovič Karpinski, star 90 let. Pokojni je bil rojen kot sin rudniškega inženjerja na Uralu, že v zgodnji mladosti se je posvetil geologiji in leta 1878 je postal profesor te vede. Bil' je predsednik zemljepisnega odbora, ki je pod njegovim vodstvom raziskal vse kraje evropske in azijske Rusije. Karpinski je sestavil geološki zemljevid Rusije :n ruski del geološkega zemljevida Evrope. Bil je nad oO let član ruske Akadmije in član skoraj vseh evropskih Akademij. Kupuj domaće blago! MALI OGLASI -eseda 0.50 para. davek Dir* a.- oeeedo J Otn. davea a Din. prek Ud £a pismene odgovore glede malto oglasov je creoa pruo*)t> cnunito — r*njmein t se tnMk& 3yieee os prtsnsncto Beseda 50 par daven 8- OlD Najmanju vnese* 8 OlD — - - -----------------------------■*■ POZOR! Spalnice, lakirane 1000.—, trde DoKtirane 5900.—, kuhinje 850. iobite pri Krzen Frane — mizarstvo, Vrhnika Idrijska 2. Za izdelavo temftim Zahtevajte ponudbe. Kuhinie *♦* ogledajo pri Tanežieu, pleskar, Tvrseve 23. Ljubljana. 20*8 lahka Letna oblačila buret, kaša. lister itd. v odlični izdelavi ej nabavite najceneje pri Preskerja Sv. Petra e. 14 ____________ fi. R. Seseda *n pa? daven *> Dm Najmanis* rnasaa S Din SONJA? Zadnjič zadržan, iulri sao€slji- TO ob 6. uri. J. K. 2045 Narodna tiskarna LJUBLJANA KNArTJKVA 5 / izvodom vsa š riSKARSKA / OBLA t TER SE š ^^rpoRoča # Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek. IT. julija 198«. Štev. 161 Dva zagonetna vloma Oba osumljenca oproščena — Iz omare so liginiB „farji", iz trgovine pa bale blaga Ljubljana, H. julija. Redko 8« zgodi, da osumljenci, ki pridejo po policijski ali orožniški preiskavi pred sodnike v Ljubljane niso »ta pravi«. To pot sta bila oba nedolžna, mladi Rudolf K. iz Zgo& pri Begunjah in nekoliko starejši Vinko F. iz Ljubljane. Prvi je bil osum'jen. da je odnesel avstrijske srebrne krone in 3900 Din iz omare Frančiške Kolnianove \i Begunj, drugi, da je vlomil v černeličevo trgovino v Kranju in odnesel 18 bal finej šega blaga, vrednih okoli 35.000 Din. SPLOH SE MENE NE TIČE. je rrdil Rudolf, jaz nisem Kolnianove okra-del. Ker si pa dobro ne morem zapomniti, sem se prvič drugače zagovarjal. kakor drugič, in tretjič. Fant se je sodnikom smejal v obraz prav prebrisano Tistega dne, ko je bilo vlomljeno pri Kolmanovi. je kupoval razne stvari in denar zapravljal na kegljišču. Zaradi tega je padel sum nanj. pa tudi zaradi tega, ker je bil že kaznovan kot tat in je sploh njegov kazenski list že obremenjen s kakimi desetimi kaznimi Vnovič je moral pred senatom povedati, kako je bilo tistega dne in kje je dobil denar. Izkazalo se je. da je nekemu znancu res prodal drva in je morda imel »usodni stotak« še od te kupčije. Drugi stotak je ukradel sestri, kakor je priznal. Obremenil ga je najtežje neč>k Frančiške Koimanove Ludvik, ki je povedal, da mu je Rudolf pred vlomom pripovedoval, da p^rehuje nekoliko jurj«*v, ker bo šel k vojakom in da si jih ho preskrbe! z vlomom. Ta Ludvik je pa tudi tič svoje vrste, ki mu ni verjeti, kakor trdi njegovo pismo o gla&.u. LUDVIK ME NOTER ZOKA je dejal Rudolf. Nerodna je bila tudi okra-dfnka, ki je izjavila, da je dobila ukradeni denar od dolžnikov, potem se je pa izkazalo, da ji ni bil nihče dolžan. Končno je povedala, da je imela denar spravljen, hala se je p^ povedati resnico, ker so ji rekli, da ne dobe nič iz hranilnice na svoje knjižice taki ljudje, ki imajo denar doma skrit. Hranilec osumljencev se je oprl na dejstvu, da bi moral fant vlom opraviti v 10 minutah, kar je nemogoče, »aj ni ameriški gangster. In fant je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov OJEJ. OJEJ, JE JAMRAL Drugi, ki ni bil pravi, je bil Vinko F., ki je pekovski pomočnik. Temu se je posrečil alibi, oziroma kolo. ki ga je najbolj obremenjevalo, ga je izrezalo. Dne 11. maja letos je bilo vlomljeno v trgovino Černelič v Kranju. Ponoči je vlomilec odprl trgovino z vetrihi in odnesel na kolesu 18 bal blaga. Stražnik je vlomilca zasačil in je streljal za njim. Vlomilec je odvrgel kolo s šestimi balami in zbežal v temo. Odvrženo kolo je bilo last Vinkoto-vega brata. Tako je padel sum na Vinka. Pa še to je podprlo sum. da je tiste dni ponujal nekomu blago za obleko. NESREČNA Z1NKA IN NESREČNO PISMO Pp aretaciji je Vinko »kušal dokazati svoj alibi z neko Zinko. Trdil je, da je tisto noč bil z njo v Ljubljani. Lumpala sta. nato sta pa šla pod kozolec v Roino dolino. Vse ftkaptj se je Vinko izmislil, kajti ljudje so pač taki. da s v stiski izmislijo navadno kaj neverjetnega. V zaporu pa je napisal granljivo pismo svoji ženi. v katerem jo prosi, naj dobro govori, da je bil tisto noc od nedelje na ponedeljek doma do — S tem »do< se je pismo končalo ker je v tistem trenutku stopil v celico paznik in je pismo zaplenil. Državni tožilec je rekel, da je škoda, da pismo ni bilo dopisano, paznik je pa, gotovo bil ponosen, da ga je v pravem času zaplenil. Vinko je napisal to pismo kar tako, ker mu je bilo v celici dolgčas. Tako je rekel. BEŽAL JE KAKOR HUDOBA Hlapec Miha iz Kranja je bil kontrolna priča. Tisto noč je zgodaj vstal in srečal človeka, za katerim je stražnik streljal. — Ril je mlad Človek, približno tako visok, kakor jaz. Pritekel je za mojim hrbtom m kar ustrašil sem se ga. Bal sem se, da me bo usekal. Držal se je za trebuh in jam ral ojej. ojej. Režal je kakor hudoba! Za njim je pritekel stražnik in me vprašal, kam je bežal. Pokazal sem mu smer, stražnik ga ni dohitel. Kako bi ga dohitel, ko je pa bežal kakor hudoba. Jamral pa je ojej, ojej m držal se je za trebuh. Miha je še trikrat pokazal, kako se je begunec držal za trebuh in kako je jamral. Osumljenca je počasi meril od nog do gla,-ve. ni pa mogel reči. da je pravi. POSREČEN ALIBI S KOLESOM Razvozi jala se je tudi zagonetka glede kolesa. Vinko ga je vzel bratu, v Ljubljani pa mu ga je nekdo ukradel, med tem ko je Vinko čital časopis na deski. Štiri priče so izjavile, da jim je Vinko res pred vlomom povedal, da mu je bilo kolo ukradeno. Tat kolesa bi bil torej prav! vlomilec. Pravi vlomilec je tudi stokal, ker ga je stražnik najbrže zadel, ko je streljal za njim, Vinko ima pa zdravo kožo okoli trebuha, torej ni bil vlomilec. Tako se je torej vse pojasnilo, le velik vlom v Oerneličevo trgovino Je ostal nepojasnjen. \ekaj je govorilo za osumljenca. nekaj pa proti njemu in tako je bil Vinko oproščen. Kaj je z našimi letovišči? Nove določbe v uredbi o pospeševanju turizma še vedno samo na papirju Ljubljana. 1*7. julija. Ko je po dolgem pričakovanju ministrski svet na svoji seji letos 20. februarja na predlog ministra za trgovino in industrijo končno odobril novo, že davno potrebno uredbo o pospeševanju turizma, so bila mnoga naša letovišča, ki so pred leti svojim gostom še lahko nudila pri povratku v mesto stalnega bivanja vozne olajšave, ki pa so jim bile kasneje odvzete, prepričana, da jim bodo iste vrnjene in jim bo tako omogočen razvoj in vsaj skromen korak v lepšo bodočnost. Pričakovanja se pa niso izpolnila. V drugi polovici maja je izšel seznam vseh onih krajev naše države, ki po železniških tarifnih določbah morejo svojim gostom nuditi brezplačen, povratek vendar pa ie ta seznam docela enak onemu, ki je veljal v času, ko nova uredba o pospeševanju turizma še ni bila uveljavljena. Ta novi seznam po železniških tarifnih določbah priznanih letovišč se tedaj ni oziral na kriterij, ki ga je določila nova uredba, temveč je bil sestavljen na podlagi prejšnjih določb, ki so za letovišča zahtevala 700 m nadmorske višine. Člen 2. nove uredbe o pospeševanju turizma pravi: »Kraji, ki privlačujejo obiskovalce s podnebjem, toplimi vrelci, rastlinstvom in živalstvom, s prirodnimi lepotami, zgodovinskimi in umetniškimi spomeniki, narodno nošo, običaji ali z drugimi turistič- nimi znamenitostmi in ustrezajo določenim pogojem glede nastanitve in oskrbe obiskovalcev, se proglase za turistične kraje. Odlok o proglasitvi kraja za turistični kraj izda minister za trgovino in industrijo na predlog ali po zaslišanju banske uprave. Ce se proglasi kraj za turistični kraj. pridobi pravico do vseh ugodnosti, ki so predpisane s to uredbo ali z drugimi zakoni za pospeševanje turizma; prav tako pa se s tem podredi tudi vsem obveznostim, ki jih predpisuje ta uredba. Obiskovalci turističnih krajev uživajo ugodnosti pri vožnji po predpisih, ki jih izda po svoji pristojnosti prometno ministrstvo. Banska uprava dravske banovine je že pred meseci pripravila seznam onih krajev, ki izpolnjujejo vse pogoje, zahtevane v novi turistični uredbi. Na višjih mestih je bil ta seznam zelo okrnjen in so bili ponovno izpuščeni nekateri lepi kraji Slovenije, ki naziva letovišče oziroma turistični kraj ne zaslužijo le po prirodnih lepotah in starih tradicijah, temveč prav tako tudi po marsikdaj za naše razmere ogromnem investiranem kapitalu, ki je bil naložen v razne hotelske zgradbe, kopališča, parke in druge potrebe letovišč, tujcev in tujskega prometa. Za usodo teh krajev se ni zmenil nihče in predlog banske uprave, ki po jasnih določbah nove turistične uredbe more biti edini merodajen, ni obveljal. Z odvzemala letoviških pravic nekaterim krajem povzročena škoda, ki jo bodo marsikje čutili še desetletja, ni bila popravljena. Prometno ministrstvo,-ki bi glasom te uredbe z zakonsko močjo moralo izdati nove predpisa za znižano oziroma brezplačno vožnjo .ttga do danes še ni storilo, temveč je tik pTed glavno sezono sestavilo seznam turistič ih krajev še po starih tarifnih določbah, ki se po »vi ;em kriteriju bistveno razlikujejo od nove turistične uredbe. Letošnja sezona v takih zapostavljenih 'etovi^čih, ki sicer izpolnjujejo vse poboje turističnih uredb, a jih prometno ministrstvo vendar le se ni kot takih priznalo, je porazna. Tujcev skoraj da ni. Le redki se pojavljajo, a beže. drugam, ko zvedo kako je z voznimi olajšavami, večina, ki se sicer zanima za dotični kraj, pa se sploh več ne oglasi, ko jim domača tujskoprometna društva sporoče, da jim ne morejo pri povratku nuditi nobenih voznih olajšav. Zaradi takega postopanja niso seveda prizadeti le hotelirji, gostilničarji in drugi obrtniki gostinstva sorodnih strok, temveč je v enaki in morda še večji meri prizadet tudi javni denar, ki je bil v časih, ko so dotični kraji uživali letoviške pravice, naložen v ureditev kopališč, parkov in raznih zabavišč. Za ta denar so danes občanom odgovorni ljudje, ki so z ljubeznijo ustvarjali vse ono, kar je zahteval proč vit njihovih krajev kot letovišč. Ta odgovornost je vsekakor težka in je zadnji čas. da prometno in trgovsko ministrstvo revidirata seznam priznanih turističnih krajev in tako vsaj za sezono prihodnjega leta omogočita normalen razvoj takih krajev in normalen ter res zdrav razvoj našega turizma sploh. To vprašanje je zlasti važno za Slovenijo, ki v njenem gospodarstvu turizem igra ogromno vlogo in ki zasluži pri reševanju prošenj za naziv letovišč več pozornosti in uvidevnosti. Potrebno je seveda tudi, da prometno ministrstvo spremeni one določbe, ki predvidevajo za turistične kraje drugačen kriterij, kakor ga določa nova uredba o pospeševanju turizma, ker si sicer uredbe trgovskega ministrstva in pravilniki prometnega ministrstva v docela načelnih turistični hvprašanjih nasprotujejo. Upamo, da bodo v interesu naših starih. že davno odlično obiskovanih letovišč m v interesu onih mlajših, ki so dohitela zahteve časa in s težkimi žrtvami izpolnila predpisane določbe, vsa merodajna oblastva poskrbela, da se jim da še uradni pečat turističnega kraja in s tem tudi vse one ugodnosti, ki so za razvoj takih krajev življenjskega pomena. Naj ne bo za prihodnje leto zamujeno to, kar smo letos kljub jasnim določbam nove turistične uredbe zamudili! Robot, ki zna tudi govoriti Dečkov in deklic ne mara, pa£ pa ima rad dame V San Diegu, kjer je baza ameriškega pacifičnega brodovja, imajo svetovno razstavo, na kateri razkazujejo tudi resničnega robota. Ce ga hočeš videti, se moraš napotiti v palačo vede in plačati 25 centov vstopnine. Tam sedeš med skupino mornarjev v širokih hlačah in počakaš, da se prične predstava. Kar se odpro vrata na lepo razsvetljenem odru in prikaže se nekakšen srednjeveški grad. Oder je majhen in ozek, visoke sive stene, polne stikal, vol tome trov, ampermetrov manometrov in raznih drugih metrov, predstavljajo pravo eksotično oko-Ije- Na jeklenem stolu sedi mojster Alfa Robot. Sedi nepremično, dostojanstveno. Spi. Velika štirioglata glava sedi na širokih ramenih, mogočen, oklepu podoben trup se končuje z enako močnimi nogami, zakrivljenimi pravokotno in stoječimi trdno na pručici, naprej iztegnjene roke pa počivajo tesno ob kolenih. Glava kaže vse znake »človeškega« izvora. Oči, izredno velika steklena okenca bele barve s črnim robom, oster, skoraj orlovski nos se boči nad širokimi usti, segajočimi od ušesa do ušesa. Kotički ust so pa zapognjeni navzdol, kar daje robotu strog, celo grozeč izraz. Na-mestu ušes ima dva sprejemna aparata, moleča kakih 6 cm na obe strani iz glave. Podobna dva sprejemna aparata sta tik nad robotovim čelom, kakor da ima robot roge. Telo samo je duhovita kombinacija jeklenih plošč in ploščic. Robot lahko giblje tudi s prsti. Za to potrebno energijo dobiva po sistemu v njegovi notranjosti skritih električnih vodov. Te žice in žičice so dokaj podobne človeškim živcem. ČTe hočemo pognati ta človeški stroj, je treba vključiti kontakt, ki jih je v robotu nad 200. Pobuda za vključitev prihaja iz ušesnih aparatov. To pa seveda ne pomenni, da robot razume pomen besede. Reagira samo na gotov« povelja in vprašanja, na irveetne zvočne valove, po katerih se pripadajoči kontakti avtomatično vključijo m robot žrvi. — Prebudi se! — se gja*i prvo povelje, prebujajoče robota k žnrljenju. Njegoš oči se zasvetijo in zro z grozečo nepremičnont-jo predse. — Dvigni levico, — zašepeta robotov strežnik naslednje povelje. AJfi bo dvignil ali ne? Brez kretnje je minila sekunda, ki se zdi večnost. Toda robotov sluh je preciznejši od našega. Roka se Je premaknila in že se počasi dviga. Položi levico nazaj, vstani, sedi. ozri se na levo, — se glase nova povelja, ki jasno dokazujejo robotove fizične sposobnosti. Toda robot zna tudi govoriti. — Kdo si? — ga vpraša inženjer? — Alfa Robot, — se glasi jasen in kratek odgovor. — Koliko si star? — Štirinajst let. — odgovori robot. — S čim se preživljaš? — Z elektriko. Nova vprašanja in odgovori si slede vedno v presledkih po eno sekundo. In ča dokaže, da robot ne uboga samo njega, temveč vsakega človeka sploh, pozove njegev čuvaj občinstvo, naj samo naslovi nanj nekaj vprašanj. In zvesti robot odgovarja ter izpolnjuje povelja vsakogar, najsi bo ženska ali moški, blizu njega ari daleč. <5n-vaj namigne dečku, ki rma že doigo na jeziku pripravljeno vprašanje. — Ali imaš rad dečke? — N odreže robot. — Ali imaš rad deklice? — Neee! — Ali imaš rad dame? — vpraša mdisfcret no radovednež in dobi pri+rdilni odgovor, ki ga sprejmejo poslušalci z burnim smehom. Kdor pa nima takih pikantnih skomin, lahko izve. koliko je ura s čudovito točnostjo. Robotovo srce je namreč električni kronometer. Izve rudi, kakšen je danes dan, kaj je bilo včeraj m kaj bo jutri Na predvčerajšnji dan je pa robot že pozabil, a poiutrišnjega ne zna izračunati. Pove, vam, kakšne barve je nebo, sneg. trava itd., zahvali se vam celo. če mu ponudite cigareto, ki mu jo morate položiti med prste, da jo pokadi. Polagoma prihajate do prepričanja, da je robot navzlic svoji nerodni za oko neprijetni zunanjosti prijetna igrača. Toda ta igrača je obenem nevarna- O tem se prepričate, ko se njegova iztegnjena roka. držeča samokres, počasi dvigne in ko pomeri naravnost na vas. To ni samo navadno namerjeno orožje, tu lahko sproži kdorkoli, treba je samo zaklicati »Streljaj« in že poči strel. Končno je robotova roka dvignjena in na kratko povelje robot bliskoma sproži, da ima človek dokaj neprijeten občutek. Angleži se boje napadov iz zraka Angleži se vedno bolj zavedajo nevarnosti, pretečp njihovemu otoku iz zraka. Zato ni čuda. da se tako zanimajo za letalstvo in da žrtvujejo tohko milijonov za obrambo pred napodi iz zraka- Vickerso-ve tvornice izdelujejo noč m dan nove modele 'lovskih in bombardersloih letal, a v spodnji zbornici se j«» nedavno govori- lo, da sta zaceli izdriovati letala rudi dW prmaftm avtomobil siki tvornici. Se večji napredeJc je pa napravila ▼ Angliji zadnje češe pasivna prMilrt*!«Jca obramba. Pri vasi Falfteldu v gmfiji Glouces-ter sn nedavno ustanovita pTvo šolo protiletalske obrambe, v kateri s-srtruk*oiri*\ d« Kodo lahkrt pozn-ri** pouče-vaili angleško liudstvo. krt ko se je treba varovati napadov iz zraka. Takih in^tmk torjev bodo izšolali letos pol milijon«. Sole protiletalske obrambe ustanov«* Angle ži še več. em> tu. naj si je še tako prizadevala iz-premeniti svoj glas. Prftika. po kateri ie tako hrepenel, je bila naenkrat tu. Bil je med štirimi očmi z ženo, ki jo ie ves iz sebe hrepeneče iskal že tri dni. Na maske radi bi se bila mogla sestati na samem in dati prosto pot svojim čustvom, toda zdaj je bil preveč razburjen, da bi mogel izrabiti ugodno priliko. Čutil je. da se bo razvido iz tega srečanja nekaj odločilnega, nekaj, kar se ne bo dak> nikoli več popraviti. Z baronico Lieblingovo fe bil sicer že dobro znan, toda meje dežele sani še ni bil prekoračil. Zda i se e pa naenkrat zavedel, da bo sredila prvim besedam resnčnost, da bo grehu v mislih sledil tudi greh v dejanju, da pridejo po prvem smelem delanju druga katerih ne bo več obvladal. Obenem se je pa zavedal svoje slabosti, čutil je. kako ga prevzema tajna sila in omaml>a magnet skozi luk-nMce maske zročih žarečh oči. Te oči so ga mamile in vabile k sebi z nepremagljivo silo. Te misri so se vrstile v njegovi glavi z bliskovito naglico ta čas. ko ga je dama z rdečim; maki ogledovala od pete do gteve izza beHh peres, služe-Sih Ji za pahljačo. — Nekam žalosten si. mojster. — ie dejala smeje. — Ah misliš na domače ognjišče, ali se me bojiš? Sai me mti vprasail nisi, zakaj bi rada govorila i teboj. — Res >e, — je odogovoril Jakob v prizadevanju napraviti vesele. Šj obra 2. — AAi mi izkazuješ to čast iz radovednosti ali iz vrtoglavosti? — Iz radovednosti, ki ti bo gotovo laskala. Rada bi vedela, kai bo predmet tvoje prihodnje slike. — Nobene misli nimam v glavi, likanje sem opustil. — Velika škoda. Mar ti so^nce v Niz-zi ali udobno življenje temUe vesel e do dela? — To ne, pač oa ti. — ie zamrmral Jakob in ji pogledal naravnost v oči. — Jaz? ... Sai me n si še mkolj videl. — je odgovorila smeje. — čemu ta taž? ... Videl sem te med cvetlično bitko v četrtek, ko si metala na ljudi šopke narcis. Pozneje sem te srečal in občudoval v vili Pndvmion. — Motiš se. — Ne motim se. Kdor te je enkrat videl, ne bo tega nikol-: pozabil in kdor te je slišal prepevali litovske narodne pesmi, bo vse življene ohrani v snom-nu milino tvojega glasu. Če hočeš, ti povem, kako tj je ime.