PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dneviiil
~,pa!aergr:p?o,ovln' Cena 800 lir - Leto XLIII. Št. 293 (12.925)
Trst, nedelja, 13. decembra 19t
PP 559 1 linije)
d 1
85723
o
•c
O-
o
Po sklepu Krajevne izpostave Računskega dvora
Slovenski jezik spet diskriminiran
TRST — Slovenski jezik je bil že spet grobo diskriminiran. Krajevna izpostava Računskega dvora je namreč zavrnila odloke, s katerimi je deželna uprava na osnovi zakonov 60 in 68 priznala prispevke Narodni in študijski knjižnici. Zvezi slovenskih kulturnih društev in Glasbeni matici. Računski dvor je utemeljil sklepe z dejstvom, da so vse tri ustanove predložile prošnje in dokumentacijo v slovenskem jeziku.
Tako je mogoče razbrati iz pisem, s katerimi je deželna uprava seznanila vse tri slovenske ustanove s sklepom Računskega dvora in zahtevala, naj predložijo prošnje in gradivo v italijanščini. »Deželna izpostava Računskega dvora - piše v pismu ZSKD in GM - je vrnila odlok štev. 558 z dne 6. 7. 1987 o priznanju prispevka Vaši ustanovi z ugotovitvijo, da je treba prošnjo na kol-kovanem papirju predložiti v italijanskem jeziku«. Pri tem se Krajevna izpostava Računskega dvora sklicuje na odlok štev. 1381 z dne 4. 2. 1984 Nadzorne sekcije in na razsodbo štev 28
Ustavnega sodišča z dne 11. 2. 1982.
Zanimivo je, da je deželna uprava ocenila prošnje in dokumentacijo v slovenskem jeziku kot povsem sprejemljive, v prejšnjih letih pa se Krajevna izpostava Računskega dvora sploh ni obregnila ob slovenščino, čeprav so bile prošnje vložene v istem jeziku. Zakaj jo je tokrat zbodel slovenski jezik?
Sklep Krajevne izpostave Računskega dvora je v očitnem nasprotju z duhom in tudi s črko Ustave pa tudi z določili Posebnega statuta, ki je bil priložen Londonskemu memorandumu in ki ga je Italija osvojila z Osimskimi sporazumi. Predvsem pa je v nasprotju z naravno pravico ‘ avtohtonega prebivalstva, da v lastnem jeziku komunicira z javnimi ustanovami. Krajevna izpostava Računskega dvora tudi zelo omejevalno tolmači razsodbo štev. 28 Ustavnega sodišča, ki je priznala državljanom slovenske narodnosti pravico, da govorijo na sodišču v lastnem jeziku.
Bistvo zadeve je skratka eno samo: slovenski jezik je bil spet diskriminiran in to v brk vsem načelom demokracije.
Analiza washingtonskega sporazuma
Regionalne krize in vojna zvezd
Tudi italijanski politiki zahtevajo poglobljeno razpravo
WASHlNGTON — Reagan in Gorbačov sta zares našla skupni jezik, ko sta razpravljala o Nikaragvi? Po zaključku washingtonskega vrha med voditeljema velesil se morajo torej zamotanih mednarodnih vprašanj lo-tiU izvedenci in opazovalci.
Še nerazrešenih vprašanj pa je res veliko, vsa pa so izredno zamotana, saj obsegajo tako zamisel o vojni zvezd, ki jo ameriški predsednik čuva kot punčico svojega očesa, kot krizna žarišča v Nikaragvi in Afganistanu, da navedemo le najpomembnejši. Ostale regionalne krize, na katere sta voditelja velesil osredotočila svojo pozornost, so zalivska vojna med Iranom in Irakom, Angola in Kampučija. Vroča tema pa je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravico svobodnega odhoda iz države, osvoboditve političnih jetnikov in pravice do verske svobode.
Nekateri člani ameriškega Kongresa so izjavili, da jim je predsednik Reagan poročal o razgovorih, ki jih je imel z Mihailom Gorbačovom. Kongresu naj bi tudi javil, da je generalni sekretar KP SZ pripravljen črtati podporo marksističnemu političnemu vodstvu Nikaragve, če bodo tudi ZDA odrekle pomoč protisandi-nistom.
Manj prožno pa je stališče ameriškega predsednika o Strateški obrambni pobudi (SDI - vojna zvezd). Med običajnim tedenskim radijskim nastopom je Reagan izjavil, da bi se velesili lahko domenili tudi za krčenje ostalih jedrskih arzenalov, ZDA pa se ne bodo pogajale, če bo SZ zahtevala v zameno, da se Amerika odpove načrtu SDI.
Tudi v Italiji je politični svet pazljivo sledil washingtonskim dogajanjem. Komunističnega poslanca Gior-gia Napolitana skrbi, da bi lahko javno mnenje pozabilo na zgodovinski pomen dogodka. Italijanske voditelje pa obenem vabi k razmišljanju, ker je po njegovem napočil čas, ko bi se lahko Italija rešila ameriškega vpliva. Poleg tega pa je Napolitano prepričan, da mora Evropa postati samostojen sogovornik med obema velesilama.
Tudi socialisti so se ukvarjali z analizo dosežkov washingtonskega vrha z razliko, da zahtevajo od vlade javno razpravo o tako pomembni temi. Italijanski zunanji minister Andreotti pa je v intervjuju za tednik Espresso izjavil, da bi v Comisu rad postavil turistično središče. Jedrske konice bi morali zamenjati kopalci...
Na dvodnevni programski konferenci v Vidmu
Komunisti z novimi predlogi za korenite spremembe in drugačno upravljanje v FJK
Natta: Zaščita dolžnost države
VIDEM — Če naj sodimo po obsegu, predvsem pa po vsebini razprave na programski konferenci KPI, ki je bila v petek in včeraj v Vidmu, lahko le ugotovimo, da v strankinih vodilnih organih kar vrejo nove pobude, novi predlogi; stranka, tudi na deželni ravni, se spreminja in se s konkretnimi predlogi prilagaja novim potrebam sedanje družbe, ki se naglo spreminja. Ni naključno, da so dvodnevnemu zasedanju deželnih komunistov s pozornostjo sledili vidni predstavniki deželnih političnih in podjetniških sil, s predsednikom Dežele Biasuttijem na čelu, ki so v bistvu, iz različnih zornih kotov in z različnimi nameni, ponudili roko komunistom prav v trenutku, ko se na deželni ravni dejansko že odpira volilna kampanja za bližnje deželne volitve. In prav v tej volilni kampanji bo osrednje vprašanje problem tako imenovane »alternance«: ali naj Deželo še naprej vodi demokristjanski predstavnik, ali pa naj vodstvo deželne vlade v Ul. Carducci v Trstu prevzame socialistični zastopnik. Novo zanimanje do komunistov in njihovih predlogov je bilo torej tudi v tej luči
— da ne govorimo o odmevnih in inovativnih zaključkih strankinega centralnega komiteja — povsem razumljivo.
Sicer pa je dvodnevna programska konferenca KPI, ki jo je v prisotnosti generalnega sekretarja Alessandra Natte zaključil deželni tajnik Roberto Viezzi, razkrila marsikatero novost in odkrila tudi morda doslej prikrite težnje nekaterih strankinih vodilnih predstavnikov. Povsem jasno je izhajalo, da se mora stranka tudi na deželni ravni podati na novo pot, na kateri ne bo manjkalo težav; že v bližnji prihodnosti jo čakajo pomembne preizkušnje, ki bodo pokazale realno stanje njenega »zdravja«.
Naj dodamo, da je deželni tajnik prav na začetku svojega sklepnega posega izpostavil problem slovenske manjšine v Italiji, ki ima vsedržavne in tudi mednarodne razsežnosti; ta problem je treba nujno rešiti — je dodal — ne smemo pa ga obravnavati na enak način kot na primer vprašanje jezikovnih manjšin - je zaključil Viezzi.
A. S.
•
VIDEM — Programski konferenci komunistov iz Furlanije-Julijske krajine je sledil tudi strankin generalni sekretar Alessandro Natta. Pred današnjim javnim zborovanjem (ob 10.30 v videmski kinodvorani Puccini) se je rade volje odzval našemu vabilu in dal intervju našemu dnevniku in agenciji Alpe Adria. V njem se je do-, taknil številnih aktualnih vprašanj, ki se neposredno tičejo komunistične partije in njenih odnosov z drugimi strankami, ki v številnih primerih neposredno zadevajo tudi našo slovensko narodnostno skupnost.
Na programski konferenci smo predvsem zabeležili vse večjo zanimanje drugih političnih in družbenih sil za predloge partije. To je bilo tudi prvo vprašanje, ki smo mu ga zastavili. »Mislim — je odgovoril Natta — da smo znali jasno in pravilno zaznati tiste bistvene probleme, ki tarejo našo državo. Ni dvoma, da v njej obstaja
velika politična in institucionalna kriza. Ljudje se zavedajo, da določene stvari ne gredo, kot bi morale iti; pravice državljanov niso bile v celoti uresničene. Obstaja torej določeno nelagodje, tudi zaradi tega, ker v štiridesetih letih republiške ustave ni prišlo do političnih alternativ. Smo torej v zaskrbljujočem položaju, kar sicer priznavajo tudi druge politične sile, kot na primer KD in tudi sami socialisti, ki predlagajo določene ustavne spremembe. Z naše strani smo posredovali konkretne predloge, vedno v okviru ustavnih določil, ki so vedno veljavna, medtem ko pa menimo, da niso instrumenti za izvajanje teh določil povsem primerni«.
Letos praznujemo 40. obletnico ustave, ki predvideva tudi točna določila glede zaščite manjšin. Kot predstavni-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nove stavke železničarjev in letaliških uslužbencev
RIM — Sto tisoč lir več mesečne plače na račun boljše storilnosti,-skrajšanje delovnega časa za dve uri in podaljšanje tedenskega počitka na 58 ur tedensko pred koncem junija 1988: to je v grobih obrisih vsebina sporazuma, ki ga je doseglo včeraj zastopstvo uprave državnih železnic z delegacijama zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL ter avtonomnega FISAFS v korist strojevodij. Minister za prevoze Mannino meni, da gre za najboljši možen dogovor, tega mnenja pa niso pristaši cobasov, ki bodo zato zopet stavkali od 16. ure danes do iste ure jutri.
Prihodnji teden bodo torej spet hude težave. Tembolj še, ker so cariniki iz vrst avtonomnih sindikatov DIRSTAT-CONFEDIR, SALFI-CONFSAL, CISNAL in CISAL podaljšali do torka zvečer »belo stavko«, kar pomeni, da ne bodo opravljali nadur in še poslabšali že itak dramatično stanje na cestnih in železniških mejnih prehodih. Pa tudi zato, ker še vedno ni rešen spor med družbo Alitalia in letališkim osebjem, zaradi česar bodo tudi letalske zveze pomanjkljive. Danes bo sicer nov sestanek med sprtima stranema v navzočnosti ministrov Formice in Mannina, kaže pa, da rešitev ni pred pragom. Jutri se začnejo tudi razčlenjene stavke šolskega osebja iz vrst sindikata SNALS.
Odbojka: v sinočnjem srečanju odbojkarske B lige
Drugi zaporedni uspeh Farca Mebla
TRST — Odbojkarice Farca Mebla so v sinočnjem 7. kolu ženske B lige proti zadnjeuvr-ščenemu Volpeju dosegle drugo zaporedno zmago in tretji par prvenstvenih točk. Končni izid 3:1 ne sme dati misliti, da je bil uspeh naših igralk sporen. Farco Meblo je čisto po nepotrebnem poklonil nasprotnicam tretji niz, v preostalih treh pa so te zbrale vsega samo 8 točk, kar menda pove vse.
Letos pomlajeni Volpe je resnično ena najslabših šesterk, kar smo jih na tej ravni videli v zadnjih letih. Žal se je Farco Meblo od časa do časa prilagajal v igri, ko pa je bil’kolikor toliko
Včeraj v Ziirichu
Žreb kvalifikacijskih skupin za nogometno SP 1990 ugoden za Jugoslavijo
zbran, je bila razlika med ekipama več kot očitna in Volpe je le. s težavo prebijal blok naše ekipe, ki je bil skoraj vedno na mestu.
V začetku tekme je trener Dolinšek na centru namesto poškodovane Maverjeve pogumno vključil 18-letno Tanjo D'Ambrogio, ki je sinoči opravila svoj krstni nastop v B ligi in povsem zadovoljila, na igrišče pa so stopile skoraj vse razpoložljive odbojkarice. Zaradi nenatančnih podaj in precejšnje zmede pri izvajanju kombinacij je bil Farco Meblo včasih neprodoren, verjetno pa bi se do zmage še lažje dokopal, če bi le malo močneje serviral.
Kar se tiče kronike, je omembe vreden le tretji niz, v katerem je Volpe vodil s 14:8. Tedaj je pri Farcu Meblu na igrišče stopila Klemšetova in z zanesljivimi servisi odločilno pripomogla, da je naša ekipa stanje skoraj izenačila, vendar ji na koncu podvig le ni uspel. Za izgubljeni niz pa našim igralkam ne moremo pretirano zameriti, saj je Volpe konec koncev niz iztržil tudi vodilnemu Capellariju in še vrsti drugih dobrih moštev v ligi.
NADALJEVANJE NA 14. STRANI
to
o
o
o
o
menica
za bodočnost
VOJKO COLJA
Ženeva, Reykjavik, Washington -trije mejniki v mučnem dogovarjanju med supersilama. Pri prvem se‘je za človeštvo prižgala luč upanja v boljšo bodočnost, pri drugem je hladen veter blokovske logike že ugašal to medlo upanje, pri tretjem pa je plamen buh-tnil na dan z nepričakovano močjo. V Washingtonu nista namreč Reagan in Gorbačov podpisala le zgodovinskega sporazuma o ukinitvi raket srednjega in kratkega dosega, podpisala sta predvsem moralno menico za bodočnost, ki velesili obvezuje, da nadaljujeta po začrtani poti krepitve miru in medsebojnega zaupanja.
Tega nista storila iz človekoljubja, na pot miru ju je prisililo spoznanje, da je bila vsa povojna medblokovska strategija zgrešena, ker je slonela na ravnotežju jedrskega strahu. Supersili sta le kopičili svoje jedrske arzenale, a nista bili kljub temu niti za las varnejši. V oboroževalni tekmi sta namreč dosegli tako stopnjo moči, da bi lahko njune jedrske konice nekajkrat uničile naš planet. V morebitnem spo' padu ne bi bilo torej zmagovalcev, temveč bi bili samo poraženci, življenje na našem planetu bi zamrlo. Opustili sta končno tudi koncept omejenega jedrskega odgovora, saj sta spoznali, da je bilo to le teoretsko razglabljanje generalštabov.
Prva je do tega spoznanja prišla prav Sovjetska zveza, ki se je mukoma reševala svojih zgrešenih strateških izbir. Namestitev trikoničnih sovjetskih jedrskih raket SS 20 je bila namreč tista pretveza, ki je ameriškim generalom omogočila, da so v Evropo pripeljali svoje rakete srednjega dosega in tako dosegli strateško prednost pred Sovjetsko zvezo. S prihodom Mihaila Gorbačova pa je Sovjetska zveza obenem spoznala, da ne more v nedogled nadaljevati oboroževalne tekme, da je v bistvu postala le vojaški velikan na trhlih gospodarskih nogah.
-Medtem pa je živela Amerika dalj časa v prepričanju, da mora Sovjetsko zvezo prisiliti v oboroževalno tekmo, da bi ji tako preprečila gospodarsko rast. Pri tem pa je Ameriki po, vsem sodeč nepričakovano pošla sapa. Minili so namreč časi, ko je ameriškemu kapitalu uspelo zvaliti na tuja ramena domače neuspehe. Prvič v svoji zgodovini so ZDA spoznale, da so se svetovni gospodarski mehanizmi spremenili, da so na prizorišče svetovnega gospodarstva stopile države, ki uspešno konkurirajo ameriškemu kapitalizmu. Visok trgovinski primanjkljaj in še višji proračunski deficit sta butnila na dan na wallstreetski borzi. Črni oktober ni bil prvi alarmni zvonec samo za ameriške borzne operaterje in kapitaliste, temveč tudi za washingtonsko administracijo.
V taki luči zbledijo čisto osebni razlogi, ki naj bi botrovali spremenjenemu ameriškemu zadržanju. Že res, da je Ronald Reagan krvavo potreboval mednarodni uspeh, tako da bi pred koncem predsedniškega mandata omilil svoje pekoče poraze, a brez privoljenja ameriškega kapitala ne bi mogel pristati na razorožitveni sporazum s Sovjetsko zvezo. Seveda ameriška dogajanja niso tako enostavna. Če večina Američanov pozdravlja doseženi sporazum, pa ne smemo pozabiti na vplivni vojaškoindustrijski lobby, ki se je že zbal, da bo ob zaslužek. Konservativne sile se torej v ZDA na vse kriplje trudijo, da bi vsaj ovirale nadaljevanje razorožitvenih pobud, saj se tudi same dobro zavedajo, da ne bodo uspele v nedogled slepiti svojega javnega mnenja.
Se vedno imajo dovolj streliva. Na prvem mestu je tu domnevno neravnotežje sil obeh blokov v Evropi. Ameriški in NATO vojaški krogi vztrajajo pri trditvah, da bo umik raket srednjega ih kratkega dosega zaradi vzhodne premoči v konvencionalnem orožju porušil ravnotežje sil. Ta trditev je morda na papirju tudi pravilna. Gorbačov je navsezadnje na svoji tiskovni konferenci priznal, da ima Varšavski pakt v srednji Evropi premoč, na južnem krilu Evrope pa je močnej-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Moralna menica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ši Atlantski pakt. Že res, da je v tankovskih in v motoriziranih enotah premoč Varšavskega pakta očitna, ne smemo pa pozabiti, da je Zahodna Evropa do skrajnosti razvila svojo protitankovsko oborožitev in da ima premoč v letalstvu in mornarici. Ob vsem tem pa zahodni vojaški analitiki pozabljajo, da so morda vojaške sile »bratskih socialističnih« sovjetskih zaveznikov še manj zanesljive od zahodnoevropskih. Sedaj zahtevajo atlantski generalštabi okrepitev taktičnega jedrskega orožja, ki naj bi zaustavilo morebitni prodor sovjetskih tankovskih divizij. Taktične jedrske bombe bi seveda padale na ozemlje obeh Nemčij, s tem pa niso zadovoljni ne v Bonnu in ne v Vzhodnem Berlinu.
Nič čudnega torej, da predvsem za-hodnonemška socialdemokracija odločno zahteva, da bi po evroizstrelkih začeli pogajanja o jedrskih raketah najkrajšega dosega. Glede na dosedanja sovjetska stališča, to ne bi bilo prezahtevno. Prav tako je rešljivo vprašanje konvencionalne oborožitve. Sovjetska zveza se namreč dobro zaveda, da bo med njenimi zavezniki prej ali slej prišlo do hudih gospodarskih in družbenih zapletov, če ne bodo omejili previsokih izdatkov za oborožitev in jih preusmerili v gospodarsko rast.
To seveda še v večji meri velja za strateško oborožitev. Nihče ne bo pozabil, kako je Gorbačov v Reykjaviku vztrajal na 50-odstotnem zmanjšanju medcelinskih raket ob istočasni odpovedi militarizacije vesolja. Svojemu vesoljskemu ščitu se Reagan ne more odpovedati, tega se očitno zaveda tudi Gorbačov, ki je ob tem vprašanju omilil svoje stališče, saj je prepričan, da bo Reaganov naslednik spravil Strateško obrambno pobudo na podstrešje med "staro šaro.
Bolj kot vse te napovedi pa človeštvo bodri spoznanje, da sta obe super-sili v VJashingtonu storili miselni preobrat: Sovjetska zveza ni več carstvo zla, trditve o nevarnosti svetovne komunistične revolucije ne prepričajo več nikogar. Težje se Sovjetska zveza rešuje svojega kompleksa Masade, še vedno je namreč prepričana, da je oblegana trdnjava, Zahod pa je prav po njeni zaslugi do sedaj bore malo ukrepal, da bi Kremelj spremenil svoje mišljenje. A tudi tu prihaja do premikov. Moskva postopoma opušča svojo ozko blokovsko logiko in se končno začenja zavedati, da obstajajo tudi države, ki so se rešile teh spon. Kar pa je najvažnejše, opustila je svoje zgodovinske napore, da bi si pridobila nove blokovske privržence: Afganistan, Kampučija, Angola, Kuba in Nikaragva jo dnevno vse preveč stanejo.
Izgledi za bodočnost so torej dobri, tako da lahko upravičeno trdimo, da je 8. december 1987 postal dan upanja za vse človeštvo.
Z včerajšnje množične manifestacije v Reggio Calabrii
Le s polno zaposlenostjo lahko odpravimo rakasto tvorbo italijanske družbe: mafijo
Sestanek Andreotti-Mock
REGGIO CALABRIA — Več deset-tisoč ljudi iz Veneta, Kalabrije, Kam-panije in s Sicilije je včeraj sodelovalo na manifestaciji proti mafiji in za pravico do dela, ki jo je priredil enotni odbor kalabrijskih študentov. K pobudi je pristopilo več političnih in družbenih organizacij, enotno sindikalno zvezo je zastopal generalni tajnik CGIL Antonio Pizzinato, stranko Proletarske demokracije senator Guido Pollice, ZKMI pa njen tajnik Pietro Polena.
Rdeča nit manifestacije je bila nujnost, da je treba brezkompromisno nadaljevati boj proti mafijskemu feno-,/nenu. Da bi rakasto tvorbo iz italijanske družbe dokončno izkoreninili, študentje predlagajo vrsto posegov, ki se ne smejo omejiti le na običajno policijsko represijo, »recept, ki je politikom posebno pri srcu«, kot je za govorniškim odrom dejal eden izmed go-
vornikov. Študentje zahtevajo več delovnih mest za mlade in učinkovito reformo šolstva, saj bi le tako odpravili ribnik obupane in brezperspektivne mladine, v katerem mafijski veljaki nemoteno ribarijo. »Le nova protima-fijska kultura,« je bilo slišati na manifestaciji, »lahko namreč odpravi pojav, ki je samo v pokrajini Reggio Calab-ria v zadnjih treh letih zahteval 400 življenj«.
Na manifestaciji je sodeloval tudi Nando Dalla Chiesa, ki je dejal, da se lahko brani svoboda le z doslednim bojem zoper mafijo. Študentje, delavci in brezposelni bodo odločno sodelovali v tem boju.
Dolga povorka se je zaključila z nastopom študenta iz Cittanove, mesteca v Kalabriji, kjer je v krvni osveti med mafijskimi družinami umrlo že 17 ljudi.
CELOVEC — V koroškem glavnem mestu sta se včeraj sestala Giu-lio Andreotti in Alois Mock. Zunanja ministra Avstrije in Italije sta se pogovarjala o aktualnih mednarodnih temah, s posebnim ozirom na sporazum med SZ in ZDA o odpravi evroraket, in o dvostranskih odnosih. Andreotti je ob povratku iz Bruslja, kjer je ameriški državni tajnik George Shultz o srečanju na vrhu govoril članicam severnoatlantskega zavezništva, avstrijskega kolega podrobno obvestil o posameznih aspektih pravkar podpisanega razorožitvenega dokumenta.
Šefa italijanske in avstrijske dip-
lomacije sta soglašala v tem, da so odnosi med državama odlični, nista pa prikrila odprtega vprašanja Južne Tirolske. V pogovoru z novinarji je Andreotti izrazil pripravljenost italijanske vlade, da čimprej pripravi paket sklepov, ki bi na Južnem Tirolskem odpravili trenja med nacionalnima skupnostima.
V treh urah razgovora sta Andreotti in Mock ocenila možnosti avstrijskega zbliževanja s članicami Evropske gospodarske skupnosti in sta pri tem upoštevala dejstvo, da bodo imele članice Skupnosti leta 1992 »enotni notranji trg«, v katerem bi tudi Avstrijci radi dobili mesto.
Bosanskega novinarja izključili iz ZKJ
Raif Dizdarevič
član predsedstva
*
Bosansko-hercegovski parlament je včeraj izvolil Raifa Dizdareviča za novega člana predsedstva SFRJ. Tako je zapolnjena praznina, ki je nastopila, ko je Ham-dija Pozderac zaradi vpletenosti v afero »Agrokomerc« odstopil.
Raif Dizdarevič je bivši profesionalni diplomat in kasneje dolgoletni politik, ki je do tega imenovanja bil jugoslovanski zunanji minister. Kolikor vrstni red predsednikovanja v predsedstvu SFRJ ne bo spremenjen, bo Raif Dizdarevič prihodnje leto postal predsednik predsedstva SFRJ.
D.V.
SARAJEVO — Znanega novinarja, publicista in književnika Seada Trhulja, odgovornega urednika zbirke Refleksi, so zaradi tihotapljenja knjig predvčerajšnjim izključili iz Zveze komunistov Jugoslavije. Kaže pa, da ne bo ostalo le pri tem.
Sekretariat partijske celice, katere član je bil Sead Trhulj, je izdal informacijo, da je Trhulj, zdaj tudi že bivši direktor založbe Svijetlost in direktor Kamernog teatra 55, kupil zelo bogato in drago knjižnico od nekega privatnika v Sarajevu in knjige poslal v Švico svojemu stricu Adi-lu Zulfikarpašiču, ki bi naj bil znan sovražnik Jugoslavije.
V	informaciji nadalje stoji, da je Trhulj, s sodelovanjem z Adilom Zulfikarpašičem, ^eksponentom tujih interesov in tujih obveščevalnih služb«, postal sam njegov sodelavec in da je z zbiranjem in pošiljanjem umetnin v tujino kršil zakone.
V	jugoslovansko zunanje ministrstvo pa so včeraj poklicali švedskega veleposlanika v Jugoslaviji in mu izročili energičen protest zaradi nedavne aretacije jugoslovanskega novinarja Bo-rislava Komada v Stockholmu. Od švedskih oblasti se zahteva uradna obrazložitev za nerazumljivo ravnanje policije.
D.V.
DO 31. DECEMBRA 1987
• Natta
Nekaj primerov od 50 artiklov v ponudbi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ke manjšine nas zaskrbljuje tudi položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji, katere osrednja ustanova se nahaja v hudih finančnih težavah. Kaj k temu pravi Natta ? »Nisem naključno ugotavljal — pravi — da so bile osnovne pravice in principi glede tega vprašanja neuresničeni. Med te pravice postavljam tudi priznanje pravic manjšin, etničnih manjšin in jezikovnih manjšin. Vedno sem zatrjeval — je dodal — da priznanje pravic slovenske manjšine, in ne samo te manjšine, ni problem mednarodnih odnosov, ampak predstavlja dolžnost za italijansko državo in njene vlade, dolžnost, ki izhaja iz ustavnih določil. Zato sem mnenja, da smo pred grobim nespoštovanjem te dolžnosti, medtem ko so italijanske oblasti pokazale povsem drugačno razumevanje do neke druge manjšine, v tem primeru južnotirolske. Ta dvojna mera, menim, ne daje dobrega ugleda italijanski vladi. Kot stranka pa lahko mirne duše trdim, da smo se in se bomo še vedno borili za uzakonitev teh pravic. Mislim pa tudi, da bi morali v tej smeri narediti še kakovostnejši in "daljši" korak, da bi se tudi na drugi strani meje podobno zgodilo z italijansko manjšino.«
Kako pa generalni sekretar KRI ocenjuje sodelovanje z Zvezo komunistov Jugoslavije in razmere v sosednji republiki? Z jugoslovanskimi komunisti ima italijanska partija odlične odnose in se tudi zavzeto zanima za dogajanja, do katerih prihaja v sosednji državi. Vsekakor je Natta izrazil iskreno željo, da bi SFRJ premostila sedanje gospodarske težave in dodal, da bi morala tudi italijanska vlada, v okviru prizadevanj za mirno sožitje in popuščanje napetosti prispevati za dosego tega cilja. »Mnenja sem — je Natta zaključil svoj odgovor na to vprašanje — da ni rešitve za nikogar, če ne bomo znali določiti novega mednarodnega gospodarskega reda in tudi efektivne kooperacije, tudi med različnimi družbenimi sistemi«.
ALEKSANDER SIRK
Jajčne testenine	Kava »SAO«		Sveže
»BARILLA« 500 g	vrečka 500 g		janjčje stegno
3960 lir kg	1980 Ur	8760 lir kg	4380 Ur	kg	13380 Ur
Čokoladno pecivo	Olivno olje »extra		Junčje stegno brez kosti
»Panettone COOP« 1 kg	vergine CARAPELLI« 1 I		1. kakovosti v kosih
75oo lir kg	7500 Ur	4250 lir I	4250 Ur	kg	11490 Ur
Pecivo »Panettone classico COOP« 1 kg
5400 lir kg	5400 Ur
Mandolat z lešniki »SPERLARI« 250 g
18000 lir kg	4500 Ut
Whisky »CHIVAS«
REGAL 0,750 I
Sir »latteria MONTASIO« 3 mesece
Puranje prsi
cele ali pol
8400 lir kg
8400 Ur
3580 lir
23866 lir I
17900 lir
Kuhan »zampone CIAM« 1 kg
9900 lir kg	9900 #/r
Tortelini Bologna »VOLJAN« 1 kg
4450 lir kg	4450 Ur
Orehi Sorrento
vrečka 500 g
3700 lir kg
1850 Ur
Pomaranče »Clementine«
17/19 v vrečki
1980 lir kg
1980 Ur
cap
Consumatori - Potrošniki
COOP Sl Tl. KDO Tl LAHKO NUDI VEČ!
V supermarketih »COOP CONSUMATORI«:
Azzano Decimo, Buttrio, Čedad, Krmin, Gorica, Majano, Maniago, Tržič, Palmanova, Passons/Ud, Pordenon (Ul. della Chiesa, Ul. Nuova di Corva), Ronke, Sacile, S. Daniele, S. Vito ob Tilmentu,
Torviscosa, Vlila Vicentina.
Na srečanju narodnosti o šolstvu in kulturi
PIRAN — Udeleženci Srečanja narodnosti Piran '87 so v petek v dveh delovnih skupinah spregovorili o problematiki manjšinskega šolstva in o kulturni ustvarjalnosti narodnosti. Ugotovili so, da so nekateri problemi v šolstvu skupni vsem manjšinam. To so predvsem pomanjkanje učiteljskega kadra, zamujanje v prevodih in pripravi šolskih gradiv, različnost kontekstov, ki izhajajo iz različnih sistemov in absolutno pomanjkanje sredstev za programirano in sistematično reševanje težav. Predstavniki slovenske manjšine na Koroškem so poudarili, da ne pristajajo na ločitveni model šolstva v Avstriji, saj lahko le dvojezična šola reši Slovence pred asimilacijo. Z ločitvijo šol bi se povečali pritiski, ljudje se pa tega bojijo predvsem iz ekonomskih razlogov. Kulturno vprašanje italijanske narodnosti pri nas in slovenske v Italiji izhajajo iz znanega pomanjkanja sredstev, ki pogojuje vsesplošno krizo na področju kulture. Tudi pri slovenski manjšini v Avstriji je položaj podoben, vendar poskušajo z maksimalno angažiranostjo in amaterskim delom zapolniti kulturno vrzel. Danes udeleženci srečanja nadaljujejo s pogovorom o mednarodni izmenjavi prostovoljcev v delovnih taborih.
SILVA KRIŽMAN
V Prevaljah šesto srečanje pobratenih moških pevskih zborov
Ukrepi, ki burijo duhove v Sloveniji
Postni čas slovenske kulture?
Pred časom je bilo v Družbenem domu na Prevaljah 6. srečanje pobratenih moških pevskih zborov, ki so na svoj - pevski način proslavili petletnico pobratenja.
Moto srečanja - od Pece do Jadrana - zaznamuje tako pobratime kot vsebino njihovega skupnega koncerta.
Ko slišimo besede bratstvo, bratenje..., najprej pomislimo na pobratena mesta, občine, narode, manj pa nam gre v račun, da bi se bratili pevski zbori. Pa je mogoče bratenje med njimi še najbolj razumljivo. Narava zborovskega petja je taka, da ga ne morejo gojiti vase zagledani, zaprti ljudje. Umetniška moč petja posameznika se izrazi šele v skupnosti. Prav tako zbori sami zase lahko le životarijo. Svojo vrednost in ceno si izmerijo šele ob drugih, ob njih morejo dobiti spodbudo za delo, za nadaljnje izpopolnjevanje.
Pobudnik pobratenja zborov, ki so se letos že drugič srečali na Prevaljah, je bil domači pevski zbor Vres z zborovodjem Jožkom Kertom na čelu. Vres je menda že od svojega začetka sodeloval z zborom Folteja Hartmana iz Pliberka, ki vsa povojna leta ohranja slovensko zavest v Podjuni na avstrijski strani meje. Prijateljske vezi so ga povezovale tudi z zborom Franc Zgonik iz Branika na Primorskem. Na gostovanjih so vresovci spoznali še pevce moškega zbora Tabor z Opčin pri Trstu, ki bije za slovenstvo v Italiji podoben boj kot Hartmanovi pevci v Avstriji, in zbora Zarja iz Trbovelj. Z obojimi so našli veliko skupnega in prvo skupno srečanje pred petimi leti na Prevaljah je bila priložnost za pod' pis listine o medsebojnem pobratenju.
Odtlej pobratimi nobeno leto ne opustijo priložnosti za pevsko in družabno srečanje v enem od krajev, kjer delujejo posamezni zbori. Spletajo se vse trdnejše vezi od Pece do Jadrana - z močno navezo v središču rudarsko revolucionarnih revirjev.
Pevsko druženje daje veliko pevcem samim, mnogo pa tudi njihovim poslušalcem. Vsaj letos so bili na Prevaljah prevzeti vsi, ki so poslušali ta mogočni, nad dvestočlanski pevski zbor.
Koncert je bil zastavljen tako, da je zbor - gostitelj zapel samo pozdravno pesem iz dvorane, na odru pa so se predstavili s po dvema pesmima vsi gostujoči zbori. Glavnina koncerta so bile skupne pesmi - kar dvanajst so jih zapeli združeni pevci, ki so jim po vrsti dirigirali zborovodje posameznih zborov. Vsak je dal petju nekaj svojega, vsi skupaj, zborovodje in pevci, pa so dali pesmim lepoto in moč, ki jo v koncertnih dvoranah le redkokdaj občutimo. V tako zapetih pesmih se je v vsej polnosti odrazila njihova vsebina, ki jo izraža moto Od Pece do Jadrana. Pesmi: Postali smo tujci, Oj Triglav moj dom, Jadransko morje, Doberdob, Tam kjer teče bistra Žila, Slovenec sem, Domovini, Lipa in Zdravica so povezale pevce in poslušalce v skupni misli, v ideji slovenstva, ki iz težke preteklosti kliče v negotovo prihodnost: SMO. HOČEMO OSTATI! Ker je klic izražen z lepo zapeto pesmijo, se nehote zavemo: Zaradi te misli, zaradi tega kulturnega odnosa do sveta in do sebe imamo pravico do obstoja.
Iz kulturne ropotarnice v Sloveniji prihaja klic na pomoč. Vse glasnejši je in tudi vse bolj pogost, pravzaprav bi lahko govorili o kroničnem stokanju, kajti tisti, ki količkaj sledi dogajanju v slovenski kulturi, ve, da njen položaj nikakor ni zavidljiv. To nam potrjujejo številna dejstva v zadnjih mesecih, ki ne le da niso spodbudna, ampak kažejo tudi na to, da so obeti res skromni.
Zakaj neki ta vik in krik, oziroma, kje so vzroki za to nelagodje? Vzrokov bi lahko bilo več, najosnovnejši pa je nedvomno privijanje finančne pipe, ki postaja spričo naraščajoče gospodarske krize v državi vse večje. Da na kratko obrazložimo: kultura v Jugoslaviji, vsaj kar se tiče financiranja, postaja vse bolj pepelka, da je temu tako, pa je večinoma kriva zakonodaja. Zadnji zakonski ukrepi na področju kulture so bili prava hladna prha, dovolj je le, če navedemo interventni zakon o skupni in splošni porabi, ki je v veljavi od 1. marca letos. Zakon bo resda zapadel konec leta, vendar je zvezni izvršni svet pred nedavnim že odredil podaljšanje roka. S 1. januarjem 1988 bo stopil v veljavo tudi drugi del tako imenovanega zakona o celotnem prihodku in dohodku, ki je začel veljati v začetku leta; financiranje kulturnih dejavnosti se bo z zakonom bistveno spremenilo, saj bo način dotekanja denarja precej drugačen kot doslej. Denar se namreč ne bo prilival več iz bruto osebnih dohodkov, marveč iz dohodkov delovnih organizacij, kar pomeni, da bodo prispevala denar le tista podjetja, ki poslujejo pozitivno. Po izračunih Zavoda SRS za družbeno planiranje bo kultura v Sloveniji s tem prikrajšana za 7% denarnih sredstev.
Odveč je poudariti, da je do nejevolje prišlo že ob sami odobritvi omenjenih zakonskih določil. Največ razburjenja je bilo v Sloveniji, kjer je odnos do kulture morda bolj tesen kot drugod v državi. Najbolj glasna je bila Kulturna skupnost Slovenije (KSS), ki je skupaj z Republiškim komitejem za kulturo naj višji organ na tem področju. Junija je zoper omenjena zakona sprožila ustavni spor, skupaj z republiško SZDL pa vložila popravke v zveznem in republiškem parlamentu. Konec oktobra je Kulturna skupnost Slovenije sklicala izredno sejo, med predlogi, ki so ob tej priložnosti prišli na dan, pa sta bili zahteva po tem, da bi SR Slovenija na podlagi ustavnih pravic sama urejala vprašanja v zvezi s kulturo in zahteva, da bi v slovenski skupščini, poleg obstoječih treh zborov, ustanovili še četrtega, ki naj bi bil pristojen za probleme kulture. Iste dni je bil v
Ljubljani sestanek predstavnikov republiških in pokrajinskih komitejev za kulturo, na katerem so ravno tako izrazili zaskrbljenost nad posledicami neustrezne zakonodaje. Vendar to še ni vse; o problemu je dvakrat razpravljal svet za kulturo pri RK SZDL, razpravljalo je tudi predsedstvo SR Slovenije, o vprašanju pa je bilo govora še na drugih uradnih in poluradnih sejah, nenazadnje v okviru osmega Slovenskega knjižnega sejma. V začetku decembra je ljubljansko Delo objavilo izjavo predsedstva Zveze kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS), ki je ravno nekaj dni prej imelo o tem vprašanju delovno sejo. V sporočilu je ZKOS podprla sklepe izredne seje skupščine KSS, v zadnjem delu pa je izrazilo, da »pričakuje od pristojnih organov oziroma organizacij v republiki in od najodgovornejših posameznikov v njih, da se bodo odločno zoperstavili vsakemu omejevanju kulturnega razvoja slovenskega naroda, ki je v nasprotju z njegovo suverenostjo«. Namig je bil dokaj jasen, v njem je ZKOS očitala republiškim političnim organom, da so preveč mlačni do tega vprašanja. Naj omenimo, da je bilo nekaj podobnega izrečeno že na izredni seji skupščine KSS, ko so nekateri razpravljavci še posebej kritizirali slovenske delegate v Beogradu.
Vendar takšnih ali drugačnih pro-ble mov je še precej. Med težavami, ki jih je KSS zadnje čase sprožila, je tudi zaostajanje osebnih dohodkov kulturnih delavcev v primerjavi z dohodki delavcev v gospodarstvu. Po naših izračunih - nam je dejal predsednik ZKOS in sekretar skupščine KSS Marijan Gabrijelčič - je zaostanek za gospodarstvom že 37-odsto-ten, poleg tega pa so na dlani še drugi problemi, kot na primer nezadovoljiva prostorska razpoložljivost, šibka kadrovska zasedba in neustrezna tehnološka zmogljivost kulturnih struktur.
Je torej pričakovati na slovenskem kulturnem prizorišču obdobje suhih krav? S tem vprašanjem se sedaj ubadajo številni kulturni delavci, zato je pričakovati, da se razprave bržkone ne bodo tako kmalu polegle.
I. VOGRIČ
■ SEŽANA Mesnopredelovalna industrija Kras Sežana bo že do konca prihodnjega leta več kot podvojila svoje sušilnične zmogljivosti in tako na leto poslala na trg kar 300 tisoč pršutov. Naj za ilustracijo povemo, da sedaj v Jugoslaviji letno nasušijo približno 500 tisoč kosov pršutov, od katerih jih največji proizvajalec, sežanski Kras, v Sepuljah doneauje približno 120 tisoč.
Kristali Sirca
TRST - S,.,.	o.„. 2 (nasproti stadiona,
DANES in JUTRI bo trgovina odprta
POPOLNI POROČNI SEZNAMI
ZADRUGA ZA ČIŠČENJE INDUSTRIJSKIH IN BIVALNIH PROSTOROV
San GIACOMO
ČIŠČENJE S PROFESIONALNIMI STROJI: mo-puette - stenske obloge - preproge - sedežne garniture z vbrizgavanjem in sesanjem
Posebna priprava tal: ploščice - marmor - linoleum - guma - les s trikratnim polaganjem zaščitnih sredstev
BREZPLAČNI PREDRAČUNI
TRST - Ul. Giuliani 32 - Tel.: 731412/730457 TRŽIČ - Ul. Mazzini 23 - Tel.: (0481)481403
MOJCA POTOČNIK
PODLOGE	GALANTERIJA
A. PERTOT
prijeten božič s koristnimi darili
•	žensko in moško	•	metrsko blago
perilo	•	zavese
•	pletenine	•	prti in posteljnina
T R S T — Ul. Ginnastica 22	Tel. 761-029

»Tudi ti tako čutiš, mama?« je vprašala. Ni imelo smisla spraševati, ali je res, pa naj je zvenelo še tako neverjetno. Njihov oče je rekel, da ju je zalotil in nihče si ni mogel zamisliti ničesar hujšega. Zvenelo je skrivnostno, zastrašujoče in grozno in vsi so si predstavljali opolzke prizore, ki naj bi se dogajali pred očetovimi očmi; nikomur še na pamet ni prišlo, da bi si predstavljal dva fanta na tleh pred kaminom, z glavo enega v naročju drugega. Toda očetove besede so bile jasne in zato se ni nihče upiral.
Faye jih je pogledala in se na koncu zazrla v Vanesso. Spregovorila je z umirjenim, tihim glasom, čeprav ni še nikoli v življenju čutila tolikšne bolečine. Ward je porušil vse, kar je bila gradila dvajset let. Kaj se bo zgodilo s temi otroki? Kaj bodo mislili o Lionelu? O sebi? O očetu, ker je pognal njihovega najstarejšega brata iz njihovih življenj, o materi, ki mu je to dovolila? ... Morala je spregovoriti. K vragu z Wardom. »Ne, jaz ne čutim tako. Lionela ljubim prav tako kot vedno, in če Lionel tako čuti in to je in če ostane spodoben, pokončen človek, bom vedno stala ob njem, ne glede na to, kakšna so njegova spolna nagnjenja.
To vam povem tu in zdaj. Karkoli boste storili, kamorkoli boste šli, kakršnekoli napake boste zagrešili in karkoli boste postali, naj bo dobro ali slabo, nekaj, kar bom odobravala ali pa ne, bom vedno vaša mati in vaša prijateljica. Vedno se lahko vrnete k meni. V mojem srcu in mojem življenju in mojem domu bo vedno prostora za vas.« Nato je vstala in poljubila vsakega izmed svojih otrok, medtem ko so vsi štirje jokali za izgubljenim bratom in zaradi razočaranja in udarca, ki jim ga je zadalo to odkritje. Odkritje je presegalo meje njihove zavesti, toda besede njihove matere so bile jasne.
»Misliš, da si bo očka premislil?« Valin glas je zvenel pridušeno; nihče ni opazil, da je Anne izginila od mize.
»Ne vem. Govorila bom z njim. Domnevam, da bo sčasoma prišel k pameti, toda zdaj tega preprosto ne more razumeti.«
»Jaz tudi ne.« Greg je udaril s pestjo po mizi in vstal. »Mislim, da je to najbolj ogabna stvar, kar sem jih slišal v svojem življenju.«
»Tvoji občutki so tvoja stvar, Greg. Meni je vseeno, kaj sta storila. Dokler nikogar ne prizadeneta in če sta, kar pač sta, ju bom sprejemala takšna, kot sta.« Pogledala je sina v oči in opazila razdaljo, ki se je nenadoma povečala med njima. Vse preveč je bil podoben Wardu. Njegove misli so bile omejene, njegovo srce pa tudi. Stekel je gor v svojo sobo in zaloputnil vrata za seboj; šele po njegovem odhodu je Faye opazila, da Anne ni. Vedela je, kakšen udarec bo to zanjo, zato se je odločila, da bo šla k njej in se pogovorila z njo, toda ko je prišla do njene sobe, je našla vrata zaklenjena in Anne ji ni hotela odgovoriti. Tudi dvojčici sta se napotili v svoji sobi in vsa družina se je vedla, kot bi jim
kdo umrl. Faye je čez nekaj časa poklicala Lionela, ki je medtem že izvedel, da je Ward odšel k Wellsovim.
Johnova starša sta vsa histerična takoj poklicala Johna. Pretočili so potoke solza in po pogovoru je John oddrvel v kopalnico in bruhal. Toda kljub vpitju in vreščanju in očitkom, ki so se usipali na oba, sta vseeno zatrdila Johnu, da je še vedno njun sin, da ne delita Wardovega mnenja, da ga še vedno ljubita ter da sprejemata celo Lionela. Ko je Faye to slišala, so ji pritekle solze in na skrivaj je bila zadovoljna, ko je od Lionela slišala, da je Bob Wells vrgel Warda iz hiše.
Faye ju je obiskala še isto popoldne. Hotela je prepričati Lionela, da ga z vsemi močmi podpira. Mati in sin sta dolgo časa stala objeta, nato pa se je Faye obrnila in objela še Johna. Dejstva ni bilo lahko sprejeti in sama mu ne bi nikoli izbrala takšne usode, toda tak je bil in pika. Zatrdila mu je tudi, da bo vedno dobrodošel v njihovem domu, da je ne glede na očetove besede še vedno član družine ter da bo odslej sama plačevala njegovo šolanje in stroške življenja. Če ga je oče hotel odrezati od sredstev za preživljanje, je bila to njegova stvar, toda Faye ga ni nameravala zapustiti. Prevzela je vse odgovornosti in ob njenih besedah se je Lionel razjokal in obljubil, da si bo poiskal službo, John pa tudi. Njegovi starši so mu že prej povedali, da bodo še naprej skrbeli zanj, dokler bo v šoli, ter da se zanj ne bo nič spremenilo.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Predraga parkirišča na letališčih v Italiji
Kdor v Italiji potuje z letalom, se znajde v škripcih, ko sam pride na letališče s svojim avtomobilom. Prvič, ker je parkirnina zelo draga. Drugič, ker je kljub temu parkirnih prostorov premalo.
Italijanski avtomobilski klub je dal izdelati anketo. Iz te izhaja, da je na sedmih najpomembnejših italijanskih letališčih samo 10.892 parkirnih mest. Od teh jih je kar 7.500, za katere je treba plačati parkirnino, in le 3.390 brezplačnih. Med slednje sodi tudi 2.800 parkirnih mest, ki jih je s svojo odločitvijo vsilil neki rimski sodnik. Prej je bilo treba za ta mesta plačati primerno odškodnino.
Vendar,'ker je potnikov na italijanskih letališčih 25 milijonov vsako leto, njih število pa stalno narašča, ACI meni, da bi bilo že kar nujno pripraviti prostor za najmanj
16.000	drugih parkirnih mest. Deset tisoč novih naj bi jih bilo na letališču Fiumicino pri Rimu, 1.500 novih v Turinu (letališče Caselle), 1.200 v Milanu (Linate).
Cena za uporabo parkirišča pa je že kar pretirana. Najdražje tarife so v Milanu-Linate. Za 24 ur je treba tu plačati 13.000 lir, za dva dni
29.000	lir, za deset dni pa 157.000 lir. Na rimskem letališču Fiumicino pa stane parkirnina za osem dni
66.000	lir. Te cene so pretirane. Zaradi tega nekateri avtomobilisti parkirajo izven dovoljenih parkirišč, na prepovedanih mestih. Mestni stražniki jim lahko nasolijo le globo zaradi nedovoljenega parkiranja 12.000 lir. Če vozilo odpeljejo s pajkom, je dodatna cena 30.000 lir, dnevna uporaba policijskega parkirišča pa le 2.500 lir.
Zaradi tega potniki iz drugih krajev pustijo v Milanu ter Rimu vozilo kar na ulici, na letališče pa se odpeljejo z avtobusom ali pa s taksijem. A tudi ta je pretirano drag, veliko dražji od tistih do letališč v Londonu, Parizu, Madridu, Lizboni ali v Atenah.
Na našem deželnem letališču za sedaj ni teh problemov. Parkiranje je brezplačno. V načrtu povečanja letališča so predvideli tudi dodatne parkirne prostore. Nared naj bi bili že do svetovnega prvenstva v nogometu. Eno središč tega prvenstva bo namreč Videm. Pričakujejo veliko turistov.
Koristna priprava na potovanja
Neobhodno potrebna pomoč turistične agencije
Turistična agencija. Pisarna in istočasno trgovina, v kateri vidiš na steni živobarvne lepake, ki te vabijo v tako ali drugačno prelepo deželo sveta, kjer dobiš še bolj vabljive prospekte, v katerih najdeš veliko podrobnosti o zaželenem izletu ali potovanju, v kateri ti vedno nasmejana dekleta povedo kako boš najudobneje, najhitreje, in zakaj ne, tudi po najbolj ugodni ceni, odpotoval z doma v kraj, ki si si ga želel ogledati. V turistični agenciji ti svetujejo, ponujajo, prodajajo. Zaradi tega je to kraj v katerega že vstopiš sproščen, saj že imaš v načrtu, da boš kam potoval. Odhajati na izlet, na potovanje, na letovanje, torej, preprosto rečeno, na počitnice, daleč od marsikdaj sivega vsakdana, je že samo po sebi znak sproščenosti, želje po svobodi. Če ti bo uslužbenec v agenciji pomagal v tvoji izbiri, če te bo prepričal, če ti bo ponudil to kar si želiš, potem boš iz turistične pisarne prišel še bolj zadovoljen. Tudi zaradi tega ni in ne more biti poklic prodajalca turističnih paketov enak kakršnemukoli drugemu trgovskemu poklicu. Ta mora istočasno biti trgovec, psiholog, ljubitelj umetnosti, in še navdušen povrh.
Velikokrat gremo na ture, tudi večdnevne, še zlasti po Evropi, na lastno pest, ne da bi se posvetovali s turističnim agentom. Velikokrat imamo na takih potovanjih srečo, kdaj pa kdaj pa naletimo tudi na težave. Na takih potovanjih si običajno ogledamo to kar sami najbolj želimo. V tem ali drugem kraju se ustavimo več časa, kar je seveda odvisno če nam dotični kraj ugaja. Taka potovanja so seveda pripravna le za ljudi, ki imajo veliko lastne iniciative. Veliko pa je ljudi, ki na taka potovanja ne gredo. Raje se predajo pobudi in strokovnosti turistične agencije.
Turizem je dandanes najbolj pomembna industrijska panoga. V vseh državah. Zaradi tega imamo povsod veliko turističnih agencij. Še zlasti v nemških deželah jih je veliko, saj jih tam imajo že v vsaki veleblagovnici. Znano je namreč,
da Nemci že od nekdaj veliko potujejo.
Tudi v naših krajih imamo precej turističnih agencij, saj je znano, da tudi Tržačani ter Goričani veliko potujemo. V Trstu že dolgo časa posluje turistična agencija Aurora (danes v Ulici Milano), ki jo že več kot dvajset let vodi Egon Kraus, nekoč naš novinarski kolega. Z njim smo se hoteli pogovoriti o vlogi, ki jo v današnjem svetu ima turistična agencija. Tudi agencija Aurora ima dvojno vlogo, nam je povedal naš sogovornik. Sama pripravlja turistične pakete, je torej tour-ope-rator, ki jih potem prodaja svojim klientom kot tudi drugim turističnim agencijam. Istočasno pa skrbi tudi za neposredno prodajo paketov, ki jih pripravljajo drugi tour-operaterji.
Turistični paketi so seveda različne oblike in vsebine: ekskurzije, izleti, kratka ter dolga potovanja, potovanja po Evropi in drugih kontinentih, letovanja. Enodnevne ali nekajdnevne ekskurzije ali izleti so namenjeni predvsem starejšim ljudem, ki si žele snidenja s prijatelji, organiziranega obiska tega ali drugega zanimivega kraja, obujanja spominov. Udeleženci takih izletov običajno ne uporabljajo avtomobila. Na izletu pa se seveda sprostijo. Na takih izletih, zlasti če trajajo po nekaj dni, pa agencija poskrbi, da obiščeš turistično najzanimivejše objekte.
Nekaj podobnega se zgodi na daljših potovanjih, ki trajajo teden ali še več dni. Gre običajno za potovanja po evropskih ali bližnjih deželah. Tu si seveda ogledaš najbolj zanimive spomenike ter muzeje. Če ti bo kraj všeč, boš lahko kasneje sam potoval in si pobliže in podrobneje ogledal to kar te osebno najbolj zanima. V takih primerih mora seveda agencija poskrbeti za cel paket: letalo, vlak, avtobus, prenočišča, hrana, obisk muzeja itd. Vodič mora seveda dobro poznati obiskano deželo, govoriti pa mora v tebi razumljivem jeziku. Egon Kraus nam je povedal, da vta sklop izletov sodijo predvsem kla-
sične ture Madrid - Andaluzija, klasična Grčija, Egipt (Kairo in dolina Nila).
Bolj zahtevna, bodisi kar se tiče priprave kot tudi kar se tiče denarja, pa so daljša potovanja, v dežele Daljnega vzhoda, od Tajske do Jave in Kitajske, v ZDA in Kanado, v Južno Ameriko, v razne afriške dežele. Tudi za taka potovanja je precej zanimanja.
Egon Kraus nam je povedal, da v Aurori ponujajo tudi pakete najbolj znanih italijanskih tour-operater-jev, začenši z največjim, Alpitou-rom, ki sicer skrbi predvsem za letovanja v raznih deželah, kot tudi jugoslovanskih tour-operaterjev, ki so ponavadi specifično prirejeni za italijansko tržišče. Gre torej za sodelovanje bodisi v pripravi propagande kot v prodajanju teh uslug.
Precej zanimanja je v Trstu in v deželi nasploh za potovanja, ki imajo izhodišče na ljubljanskem letališču. Veliko ljudi je namreč ugotovilo, da so te usluge čisto enakovredne tistim, ki jih ponujajo italijanske agencije, cena pa je največkrat precej nižja. Lahko bi navedli en sam tak primer. Cena letovanja v istem hotelu na Rodosu je včasih kar za 30 odstotkov nižja če odpotujemo iz Ljubljane kot če bi odpotovali iz Milana.
Kam ljudje gredo na potovanja, smo vprašali Egona Krausa. Tudi na tem področju imamo modo, nam je odgovoril naš sogovornik. To velja za razne otoke v toplih morjih kot za daljša potovanja v to ali drugo deželo. Pri Nemcih pa veliko vlogo igra tudi finančna investicija. Mogočne nemške turistične agencije ter banke gradijo na lastno pest hotele v Španiji, na Portu-
galskem, v Grčiji, v Tuniziji in še drugod. Jasno je, da bodo s primerno propagando turiste usmerjale v te kraje. Zaslužili bodo dvakrat. Zaradi tega prihaja moda od zgoraj, od spretno usmerjene reklame.
Še nekaj nas je zanimalo v tem pogovoru. Izleti Primorskega dnevnika, katere prav tako pripravi naš Egon Kraus. S takimi izleti smo pričeli pred petindvajsetimi leti. Naš namen je takrat bil, da bi bralcem našega dnevnika omogočili, da vidijo svet za majhno ceno. V četrt stoletja smo prebrodili domala ves svet. Prva leta je bil na programu en sam izlet, kasneje sta postala dva, sedaj so običajno trije. Izletniki Primorskega dnevnika so videli vso Jugoslavijo, domala vse evropske države, tudi take, ki niso na običajnih programih turističnih agencij. Bili so na križarjenjih po Sredozemlju. V zadnjem desetletju pa so skupine naših bralcev bile na Kitajskem, v Indiji, v Nepalu, na Filipinih, v Hongkongu, v azijski Sovjetski zvezi, v Keniji, v Mehiki, v Severni Ameriki, pa še kje drugje.
Da so ti izleti priljubljeni, tudi zaradi prijetne družbe in dobre organizacije, je dokaz že v tem, da je več takih ljudi, ki so že četrt stoletja zvesti udeleženci. Marsikdo je bil na vseh teh izletih. Na teh izletih so se skovala prijateljstva. Velikokrat se izletniki zberejo, da si ogledajo slike ter filme z izleta. Da so ti izleti priljubljeni pa je dokaz tudi v tem, da jih razprodajo v enem ali dveh dneh po razpisu. Brez dvoma bo tako tudi letos, saj se že bliža čas, ko bomo izvedeli kam bomo potovali v letu 1988 na izlet s Primorskim dnevnikom.
MARKO WALTRITSCH
Letos poleti so imeli 9y9 odst. gostov več kot lani
Povečanju prihoda turistov v Lignano je pripomogla avtocesta Alpe-Adria
V Lignanu, največjem turističnem kraju v Furlaniji-Julijski krajini so z letošnjo turistično bero zadovoljni, pa čeprav se dobro zavedajo, da bi bili lahko dosegli tudi več. V času od maja do septembra so namreč imeli kar za 9,9 odstoka prihodov več kot v enakem obdobju lani, nočitev pa je bilo le za 6,7 odst. več kot lani. Niso sicer dosegli, kot bomo razbrali iz številk, rekordne bere iz let 1983 in 1984, ko so imeli turistov za dobrih dvajset odstotkov več kot v letošnji sezoni.
In vendar Lignano je eno tistih italijanskih obmorskih letovišč, ki ti nudijo vse. Veliko več kot npr. skoro sosedni Jesolo, veliko več kot turistična metropola Rimini. V Lignanu imaš dober del hotelov ter stanovanj v prelepem borovem gozdu ob morju. Res je, da to ne velja za ves kraj, vendar pa za precejšen njegov del. Tudi tu je zraslo cementno mesto, kjer ni prostora za drevje. V tem je tudi največ stanovanj. Vendar pa je v prostranem gozdu, katerega regulacijski načrt je narisal v petdesetih letih videmski arhitekt D'01ivo, toliko lepih stavb, ki imajo vsaka obilo zelenja okrog sebe. Tudi z marinami je Lignano že precej opremljen. Turist najde tu tudi možnost, da obišče slovito Maransko laguno, pa tudi Benetke niso daleč. Seveda ne manjkajo zabavišča, dobre gostilne, splošno prijetno vzdušje.
Kljub vsemu pa je tudi Lignano plačal vedno večje nezanimanje tujih turistov za italijanske plaže. Tujci prihajajo v Italijo, vendar na ogled Benetk, Firenc, Rima in Caprija. Na italijanskih plažah je čedalje manj turistov. Tisti, ki si želijo sonca, gredo letovat v Tunizijo, v Grčijo, v Španijo ali še kam dlje.
Vsemu temu je treba dodati še dejstvo, da ostajajo ljudje vedno manj dni v istem letoviškem kraju. Del svojih počitnic porabijo raje za kratka potovanja ter ogled zgodovinskih mest ter muzejev. Bolj kot prej razširjena šolska omika daje ljudem več potreb in zahtev. •
Poglejmo nekaj številčnih podatkov. V petih mesecih od maja do septembra leta 1983 so imeli v Lignanu 362.121 prihodov domačih in tujih turistov. To število je ostalo nekako pri istem v naslednjih letih, letos pa je poskočilo kar na 420.686. Velik uspeh torej, tudi upoštevajoč lanski rezultat 382.176 prihodov turistov. Vendar pa je rezultat nočitev, kljub prirastku v primerjavi s prejšnjim letom, zelo negativen, če ga primerjamo z letom 1983, ki je bilo kar se tega tiče rekordno. Leta 1983 so imeli 5.455.520 nočitev. Že naslednje leto so padli na 5.247.220. Leta 1985 je bil rezultat naravnost katastrofalen: samo 4.344.259 nočitev. Lani so spet zabeležili negativni rezultat: 4.322.352 nočitev. Letos pa so zabeležili uspeh in do-
segli 4.624.241 nočitev. Gre torej za uspeh, vendar so še precej daleč od odličnih rezultatov izpred petih let.
Negativni trend v primerjavi z rezultati, zabeleženimi v letu 1983, so imeli tako pri domačih, italijanskih turistih, kot pri tujcih. Nočitev Italijanov je bilo leta 1983 2.614.342, letos pa 2.301.916, nočitev tujcev -v letu 1983 je bilo 2.841.178, letos pa 2.322.325. Povečalo pa se je v obeh primerih število prihodov turistov.
Podoben trend bi nam pokazali podatki za posamezne mesece, tudi za dva najbolj turistična, julij in avgust. Podatki potrjujejo tudi že ustaljeno resnico, da gredo Italijani na dopust najraje v avgustu.
Morda pa ti podatki, tako tisti za letošnje kot tisti za prejšnja leta, niso povsem točni. Nihče namreč ne zabeleži. letoviščarja, ki pride v obmorski kraj v svoje lastno stanovanje. To velja še zlasti za številne Furlane, ki imajo v Lignanu svoje drugo stanovanje. Velikokrat ti ljudje pridejo v Lignano le ob koncu tedna. Njih prihod pa ni nikjer zabeležen.
V Lignanu imajo 114 hotelov, 49 penzionov ter še kaj s približno 10.000 posteljami. Registriranih pa imajo tudi 16.685 zasebnikov, ki oddajajo sobe. Ti razpolagajo s 84.000 posteljami. Prav zaradi tega, kot tudi zaradi številnih ležišč pod šotori je upravičena trditev, da Lignano lahko nudi prenočišče sto tisoč osebam. Ob koncu tedna pa pride v ta kraj tudi do četrt milijona ljudi, saj so tu všteti nedeljski enodnevni kopalci.
K letošnjemu povečanju zanimanja za letovanje v Lignanu je precej propomogla avtocesta Alpe Adria, menijo turistični delavci v tem kraju. Najbrž tudi zaradi tega je letos letovalo več Avstrijcev kot Nemcev. Vendar pa Nemci letujejo več dni in so letos z nočitvami prvič prekosili Avstrijce. Drugih tujcev pa je v Lignanu bore malo. Kak tisoč Švicarjev, Francozov ter Belgijcev, Nizozemcev in Švedov. Pod tisočem pa beležijo Angleže, Norvežane ter Američane,
Kako v prihodnjih letih? Marsikatera turistična naprava v Lignanu je že dotrajana. Marsikateri hotel terja nujne obnove. Vendar so za to potrebna velika sredstva. Tamkajšnja Letoviščarska ustanova, tudi v sodelovanju z Deželno agencijo za razvoj turizma, dela precej reklame v vseh krajih, kjer bi bilo mogoče dobiti turiste. Vendar pa ni tako enostavno združiti hotelirje, da bi ponujali skupne pakete in vodili enotno akcijo. Vsakdo raje skrbi za svoj obrat, vzdržuje tesne stike s to ali drugo turistično agencijo doma ali v tujini, s svojimi že stalnimi gosti. Skupna akcija pa bi brez dvoma prinesla boljše uspehe. (mw)
Trst in Lignano na znamkah
Trst in Lignano bosta kraja v Furlaniji - Julijski krajini, ki bosta v letu 1988 upodobljena na dveh znamkah. Gre za znamke različnih serij s turistično tematiko. Tržaški trg Unita bo prikazan na znamki serije, ki je posvečena najpomembnejšim trgom v Italiji. Obmorsko letovišče Lignano pa bo našlo mesto med znamkami, ki reklamizirajo najbolj pomembna turistična središča na Apeninskem polotoku.
Znamke so v zadnjem času postale močno propagandno in tudi reklamno orodje. Zaradi tega poštne uprave raznih držav zelo pozorno iščejo motive za znamke, ki bodo šle v širni svet. To velja še zlasti za turizem. Italijanska poštna uprava je v zadnjem desetletju izdala vrsto takih »turističnih« znamk. Podobno so naredile tudi druge poštne uprave. Jugoslovanska, avstrijska, francoska, nemška in še druge so zelo aktivne na tem področju.
Izkupiček turistične takse
Benetke, Rim in Forli so tri italijanske pokrajine, kjer so v letu 1986, imeli največ turistov. To je razvidno iz denarja, ki so ga turisti plačali, kot dodatek nočitvi v hotelih ter drugih prenočiščih, za turistično takso. Znano je, da smejo turistične ustanove zahtevati od trgovcev, da plačajo posebno turistično takso, z izkupičkom katere finansirajo razne prireditve ter olepševalna dela v teh krajih. Seveda to takso plačujejo turisti, ne pa gostinci ter trgovci.
V prejšnjem letu so te ustanove vnovčile kar 77 milijard lir te posebne turistične takse. V Benetkah so vnovčili 8.349 milijonov lir, v Rimu 6.926 milijonov, v Forliju (sem sodi Rimini) pa 5.553 milijonov lir. Sledijo Neapelj s 3,7 milijarde, Savana s 3,7 milijarde, Milan s tremi milijardami, Firence z 2,8, Padova z 2,5. Nad eno milijardo lir turistične takse so v letu 1986 vnovčili še v pokrajinah Aosta, Belluno, Brescia, Genova, Grosseto, Imperia, Livorno, Lucca, Messina, Pistoia, Ravenna, Sassari, Siena, Turin, Verona ter Videm. Tu, še zlasti zahvaljujoč se turistom v Lignanu in v gorskih krajih Karnije ter Kanalske doline, so vnovčili eno milijardo in pol lir turistične takse.

STALNA DEŽELNA EN0TEKA
»La Serenissima«
Gradišče ob Soči
Vina, peneča se vina in žganja dežele Furlanije -Julijske krajine ob božičnih praznikih.
Urnik enoteke:
od 10. do 13. ure in od 16. do 24. ure Ob ponedeljkih zaprto
Tel. 0481/99528
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Položaj delavstva je v Jugoslaviji čedalje slabši. Delavec si čedalje težje še kaj privošči. Ves zaslužek gre v glavnem za življenjsko najnujnejše reči. Povprečna jugoslovanska plača je namreč samo 254 zahodnonemških niark, slovenska, ki je precej boljša, pa še vedno le 395 mark. Kdor je nad tem povprečjem, še nekako preživi. Nič čudnega, če so Litostrojevi delavci v nedavni stavki kazali predvsem izplačilne listke, ko so zahtevali povečanje Plač. Takih stavk, kakršna je Litostrojeva, je tudi v Sloveniji čedalje več. Nekdanje mirno malodušje se že izkazuje v glasnem nezadovoljstvu, ko delavci s stavkami zahtevajo večje plače in zamenjavo vodstva v podjetju. Toda ne samo to. Čedalje glasnejše je nezadovoljstvo teh delavcev s posameznimi političnimi organizacijami. Litostrojevi delavci so na primer svoj sindikat povsem izločili iz stavkovne igre in se organizirali v stavko po svoje, spontano.
Podobno značilnost imajo tudi nekatere druge stavke. Povsod v državi sicer delavci stavkajo' zaradi plač -tako kot drugje po svetu - vendar pa so stavke čedalje bolj politično občutljive. Nezadovoljstvo zaradi neizbolj-šanega gospodarskega in družbenega stanja narašča, vzrokov zanj pa je več.
Osnovni vzrok za nezadovoljstvo je seveda gospodarska kriza. Že v prejšnjem gospodarskem pismu smo razložili, kako so podjetja v velikem precepu zaradi naraščajočih izgub, ki se zaradi administrativnega urejanja gospodarstva še povečujejo. Vlada je namreč zamrznila cene končnih izdelkov, dopustila pa je podražitev vhodnih materialov, zlasti surovin in energije. Zato so slovenski gospodarstveniki ta teden kar nekajkrat opozorili, da je v takih razmerah gospodarski krah neizogiben, saj podjetje v glavnem lahko izbira samo med dvema možnostima. Podjetje se na eni strani lahko odloči, da bo še naprej proizvajalo z enakim tempom, toda ker s ceno svojih izdelkov ne more pokriti stroškov, bo drselo v čedalje večje izgube. Lahko pa se podjetje odloči, da bo zaradi izgub zmanjšalo proizvodnjo. Izgube na ta način ne bodo naraščale, trg bo ostal brez izdelkov, tovarna, ki dela samo s četrtinskimi zmogljivostmi, pa tudi ne more upravičiti svojega obstoja.
Kam to pelje, lahko predvidimo. Zmanjševanje proizvodnje mora povzročiti gospodarsko nazadovanje in gospodarsko siromašenje, predvsem pa siromašenje trga. Premajhna proizvodnja za domači trg bo povzročila težave pri preskrbi. Podjetja bodo sicer izkoristila možnosti, ki se jim odpirajo v izvozu, saj je na tujem trgu še možno kaj zaslužiti ali pa vsaj ne prodajati z izgubo. Več deviz bo sicer izboljšalo likvidnostni položaj države. Toda samo na videz. Zaradi premajhne proizvodnje za domači trg bo država morala začeti uvažati nujno potrebne izdelke. Zdaj na primer že uvaža mleko, kar je za državo s takimi ugodnimi agrarnimi možnostmi nepojmljivo. Vsekakor pa država ne bo mogla toliko
uvoziti, kolikor je potrebno, da bi preprečila pomanjkanje. Od tod do uvajanja bonov in nakaznic ni več daleč.
Žal tudi druga možnost ne pelje drugam, čeprav bo narejen ovinek. Ce bodo podjetja obdržala visok ritem proizvodnje, si bodo vsak mesec povečala izgube. Ker skladov za pokrivanje izgub ni več ali pa so povsem prazni, bo izguba onemogočila podjetja. Morala bodo zmanjševati proizvodnjo ali pa se preusmerjati, če bo za preusmeritve kaj prostora. Gospodarska rast se bo zaradi tega začela zmanjševati, to pa spet pelje v stagnacijo. Gospodarska kriza se ne bo zmanjševala, ampak poglobila.
V zdajšnjih razmerah skorajda ni drugačne poti. Okoliščine ne dopuščajo, da bi bilo možno predvideti tako pot, ki bi hitro vodila iz gospodarske krize. Prej se nakazuje zlom gospodarstva. Delavci tak razvoj slutijo, ne da bi poznali kakšno posebej učeno ekonomsko teorijo. So v gospodarskem vrtincu in so se začeli čedalje pogosteje odzivati tako kot v Litostroju.
Na poseben način tudi uradne ocene (vsaj v Sloveniji) predvidevajo nekaj podobnega. Slovenski planerji namreč ugotavljajo, da bo tak razvoj hitro pripeljal do sprostitve in ukinitve sto tisoč delovnih mest v republiki. Del delavcev, ki jim bodo delovna mesta ukinjena, bo sicer dobil nova_v
novih proizvodnjah, če bo proces prestrukturiranja slovenskega gospodarstva vsaj počasi tekel naprej. Toda v ta namen je treba prešolati ali na novo izšolati nekvalificirane delavce, ki jih je največ. Z nekvalificiranimi delavci pa je že zdaj veliko težav. Litostroj bi se rad znebil kar tisoč takih delavcev, ki nimajo nobenih strokovnih kvalifikacij. Take delavce pri nas imenujejo tehnološki višek, do katerega je prišlo zaradi nekajletnega (bolje rečeno desetletnega) slabega gospodarjenja in političnih pritiskov, ko se je hotelo zaposliti čimveč ljudi zato, da ne bi prihajalo do socialnih nemirov oziroma zato, ker ima pri nas vsak pravico do delovnega mesta, pa čeprav je izvrsten lenuh. Ti delavci postajajo zdaj velikansko breme, hkrati pa so nevaren politični naboj. Ne samo zato, ker so najslabše plačani in ker izguba dela pomeni zanje hud udarec, ampak tudi zato, ker je med temi delavci zelo veliko takih iz drugih republik, kar lahko povzroči hiter preskok kakšne nacionalistične iskrice.
Z vsem tem se moč stavkovnega naboja povečuje. Država je že zdaj neposredno obtožena, da s svojim neznanjem samo še povečuje gospodarske napetosti. Litostroj na primer dokazuje, da mu država ni izplačala 35 milijonov dolarjev za opravljen izvoz v Irak. Ob takih neplačanih računih najbrž nobeno podjetje ne bi moglo zdržati,
še posebej, če zdrsne tudi v težave drugačnih značilnosti, v kakršne je padel tudi Litostroj, ki celo desetletje v proizvodnjem smislu skorajda ni napredoval. Banke so sicer podjetje obdržale pri življenju, račun pa plačujejo tudi delavci s svojimi plačami, ki so bistveno manjše kot povprečne v Sloveniji. Takšne težave so povzročile, da so strokovnjaki odšli iz tega podjetja, odpihnilo je tudi generalnega direktorja. Rešitev bo težka, se pa nakazuje, saj ima Litostroj za prihodnje leto razprodanih že 80 odstotkov svojih proizvodnih zmogljivosti.
Toda politika je poskrbela, da gredo delavcem znova in znova lasje pokonci. Generalni direktor, ki je sokriv za gospodarsko polomijo, je zdaj pomemben direktor v drugem podjetju. Če mu politika ne bi stala ob strani, najbrž ne bi mogel dobiti drugega položaja. Toda zdaj so se politiki poskrili. Na stavki je bil sindikalist izžvižgan, drugih politikov pa ni bilo. Nihče ni šel v dialog z delavci. Novega generalnega direktorja je politika (iz njenih vrst pa je ta novi direktor prišel) pustila na cedilu z opravičilom, da politika ne more poskrbeti za večje plače delavcev, saj je to stvar podjetja. Zaradi tega se razdalja med politiko in delavstvom ni zmanjšala.
Kaj zdaj?
JOŽE PETROVČIČ
Trieste Automobili v novih prostorih
V Rojanu je bilo sinoči slovesno odprtje novih, sodobno urejenih prostorov Fiatove podružnice Trieste Automobili, ki sicer med tržaškimi zastopniki avtomobilskih hiš ni novo ime. Deluje namreč že dobro leto, podjetje, ki je družba z omejeno odgovornostjo, pa vodi lastnica, Daša Tomšič-Svetina. »Prihajam s čisto drugega poklicnega področja,« nam je povedala nekdanja (sedaj upokojena) profesorica nemščine na slovenskih nižjih srednjih šolah, »in priznati moram, da sem si vso zadevo predstavljala precej bolj prepros-
to. Delo je sicer zelo zanimivo, saj sem v stalnem stiku z ljudmi, toda morala sem se mu pošteno posvetiti in še vedno se moram učiti. Skrbim za usklajevanje vsega dela, ki gre od prodaje, pregleda nad knjigovodstvom, skrbi za zunanjo podobo podjetja in za stike z javnostjo, do odnosov z bankami in reklame. Sicer pa moram poudariti, da imam dva dragocena sodelavca, Roberta Šumija, ki skrbi za prodajo, ter Giancarla Bevilinija, ki je odgovoren za avtomobilski servis.« Podjetje ima devet stalno zaposlenih uslužbencev
in več zunanjih sodelavcev, pri admi-nistrativno-davčnem poslovanju pa se kot član poslužuje storitev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Kot rečeno, je prvo poslovno leto za nami in lahko rečem, da je bilo pozitivno,« je nadaljevala naša sogovornica. »Sedaj si moramo prizadevati, da nas bodo ljudje spoznali. Upamo, da se bo z novim sedežem naša dejavnost razširila in da bomo lahko v večji meri zadovoljili svoje stranke.« In pogoji so od včeraj zares optimalni: v Ulici Gia-cinti 2 so nov razstavni salon, uradi, mehanična delavnica s pralnico avtomobilov ter oddelek z nadomestnimi deli, medtem ko bo na Rojanski ulici 6 ostal dosedanji manjši razstavni salon. To je namreč zelo prometna ulica, kjer so se ljudje na poslovalnico že navadili in lahko privabi tudi mimoidoče, medtem ko je Ulica Giacinti nekoliko bolj odročna.
Velika udeležba prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev na včerajšnji slovesnosti ob uradnem odprtju novih prostorov je dokazala, da se je znak Trieste Automobili od lanskega oktobra že dobro uveljavil na svojem
področju. Pogumni slovenski podjetnici, ki z novo dejavnostjo okuša tudi odgovornosti in tveganja samostojnega dela, pa želimo čim več poslovnih uspehov.
Ponovna odmera starostne pokojnine
Vpr.: »Pred kratkim je INPS likvidiral starostno pokojnino in ostal sem zelo razočaran. Potem ko sem celo življenje garal, so mi priznali le malo več kot minimalno pokojnino in sicer 500 tisoč lir. Star sem 63 let in nameravam delati še dve leti pod gospodarjem, nato pa bi se dokončno upokojil. Vsega skupaj sem bil zaposlen dvajset let kot delavec, šestnajst let kot obrtnik, dve leti pa sem plačeval prostovoljne delavske prispevke. Pri likvidaciji pokojnine pa so mi upoštevali le dvajset let delovne dobe, niso pa prišteli prostovoljnih in obrtniških prispevkov. Kdaj bom dobil polno pokojnino in koliko bo približno znašala? Bi se mi morda bolj splačalo, če bi vprašal predčasno pokojnino (»anzianit^«), ker imam več kot 35 let dobe?« L. M.
Vaše pričakovanje, da boste na stara leta deležni pokojnine za dostojanstveno preživetje, je človeško povsem upravičeno. V danih razmerah pa vas trenutno italijanski pokojninski sistem precej penalizira, ker nimate celotne pokojninske dobe kot odvisni delavec pri splošnem obveznem zavarovanju. Zavarovanec, ki uveljavlja obrtniške prispevke (isto velja tudi za ostale samostojne delavce), je namreč grobo diskriminiran in bo oškodovan, dokler ne bo začela veljati napovedana reforma.
Pravico do starostne pokojnine ste pravzaprav pridobili že ob dopolnitvi 60. leta starosti. Ker pa ste bili še zaposleni, ste se odločili, da vložite prošnjo za pokojnino tri leta kasneje in tako se je povečala tudi vaša pokojninska osnova. Dejstvo, da ste še v odvisnem delovnem razmerju, pa ne izključuje pravice do pokojnine, le da mora delodajalec odšteti od plače dnevni odtegljaj, ki je enak razliki med realno pokojnino in minimalno pokojnino (trenutno 412.250 lir). Kdor ima minimalno pokojnino in je še zaposlen, ni podvržen nobenemu odtegljaju. Ker vaša pokojnina znaša pol milijona lir, je mesečni odtegljaj manj kot sto tisoč lir.
Pri odmeri pokojninskega zneska je INPS očitno storil napako, ker ni vzel v poštev dveh let prostovoljnih prispevkov. To pa ni nič nepopravljivega, saj lahko vložite prošnjo za ponovno odmero pokojnine retroaktivno od dneva upokojitve in imate torej pravico do zaostankov. Vaša pokojnina bi se morala približno povišati za 50 tisoč lir. Obrtniških zavarovalnih prispevkov pa vam INPS zaenkrat ni mogel prišteti, ker pridejo v poštev po 65. letu. Tedaj boste uveljavili povišek na sedanji pokojnini na osnovi akreditacije obrtniških prispevkov in odvisne delovne dobe po upokojitvi. Pokojninski znesek se ne bo bistveno 'povišal, ker ne bodo ponovno odmerili celotne pokojnine, temveč bodo le prišteli še neizkoriščene prispevke. Te operacije pa INPS ne opravlja avtomatično, temveč je vedno treba vložiti prošnjo za dodatek.
Predčasna starostna upokojitev na osnovi 35-letne pokojninske dobe ne bi bila bolj ugodna, saj v tem primeru pokojnina ne more presegati minimalne (trenutno 360.150 lir).
Ureja BORIS SIMONETA
ZLATARNA
Lourenti
URARNA
Stigliani
sina teti k
f(ipf(op
CASIO
SEIKO
LONGINES
TRST - Largo Santorio 4
Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Redna seja v pričakovanju razprave o odstavitvi
Tržaški občinski svetovalci komemorirali dr. Jožo Vilfana
Delovanje tržaškega občinskega sveta se nadaljuje precej zdolgočaseno in ob komaj zadostni prisotnosti svetovalcev v pričakovanju verjetno razgre-tejših sej, na katerih naj bi razpravljali o zahtevi svetovalcev opozicije in Slovenske skupnosti po odstavitvi listar-skega župana Staffierija. O tem bo odločal, kot je povedal na predsinočnji seji občinske skupščine sam Staffieri, občinski odbor na svoji jutrišnji seji, tako da še ni znano, kdaj bodo sklicana posebna zasedanja občinskega sveta. Vse pa kaže,' spričo izraženega mnenja tako Liste za Trst (ki je naj-večja stranka bivše koalicije) kot demokristjanov, da je pač treba priti do razčiščenja, in dejstva, da enotni dokument o odstavitvi s podpisi 20 svetovalcev KPI, MT, ML, MSI in Slovenske skupnosti odpravlja vsako pretvezo za zavrnitev, da bo občinska skupščina razpravljala o Staffierijevi odstavitvi prav v času ob božičnih in novoletnih praznikih.
V takem vzdušju je torej potekalo tudi predsinočnje zasedanje, med katerim so svetovalci (po že običajni enourni zamudi) obravnavali sicer dolgo vrsto navadnih upravnih sklepov, ki so zadevali vprašanja osebja, javnih del, občinskega podjetja ACEGA, socialnega skrbstva in razne upravne posle. V začetnem delu seje je župan odgovoril tudi na nekaj svetovalskih interpelacij, povečini zelo starih, tako da so bili odgovori že nezanimivi, in poročal skupščini o zadnjih dogodkih, ki so povezani z zaprtjem klavnice pri Sv. Soboti in s prizadevanji, da bi omilili njegove posledice, pri čemer resni-
ci na ljubo ni povedal nič novega in tudi ni pokazal nobenega pravega namena, da bi občinska uprava zares prispevala k rešitvi vprašanja, zaradi katerega na mizah Tržačanov že primanjkuje mesa.
Z zadovoljstvom je treba zabeležiti, da se je tržaški občinski svet na svoji zadnji seji spomnil tudi uglednega sina našega mesta, nedavno v Ljubljani preminulega dr. Joža Vilfana. Za dolgo in občuteno komemoracijo je poskrbel svetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel, ki je obnovil življenjsko pot pokojnika od rojstva v Trstu, do prisilnega begunstva v Jugoslavijo, študentskih let v Rimu, na Dunaju, v Ljubljani in Parizu, predvoj-
Danes ob 15. uri
Na openskem strelišču počastitev spomina Tomažiča in tovarišev
Danes ob 15. uri bo na openskem strelišču slovesna proslava ob obletnici ustrelitve Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala, ki jih je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt. Na proslavi bosta govorila Igor Tuta in Ugo Poli, predsedovala pa bo Katja Granier. Nastopil bo tudi moški in ženski zbor Tabor z Opčin.
ne in medvojne politične in borbene angažiranosti, do povojnih pomembnih zadolžitev, ki so Jožo Vilfana označile kot borca za mednarodno sožitje in mir in oblikovale lik na mednarodni ravni uglednega državnika, diplomata, politika in kulturnika. Pa-rovelu sta se v komemoraciji pridružila tudi svetovalec Slovenske skupnosti Aleš Lokar, ki je izrekel mnenje, da je obžalovati, da take osebnosti niso mogle (zaradi tedanjih razmer) več prispevati k splošnemu napredku rojstnega mesta, in komunist Monfalcon, ki se je spomnil Vilfanovega pomembnega doprinosa k prizadevanjem za osvoboditev tudi naših krajev izpod nacistične in fašistične strahovlade.
Sicer precej mirne vode predsinoč-njega zasedanja je nekoliko razburkal listarski prvak Cecovini, ko je predložil povsem demagoško resolucijo, ki je zahtevala, naj občinski svet po večletnih zamudah vendar preide k imenovanju svojih zastopnikov v številne javne ustanove in organe. Pobuda je izzvenela seveda zgolj kot demagoška poteza, saj je vendar jasno, da je prav pri Listi za Trst, ki je največja stranka (sicer razdrte) večinske koalicije, največji del krivde, če so se doslej ta imenovanja zavlačevala. To se je pokazalo takoj, saj je Cecovini zahteval, naj bi skupščina opravila to delo takoj po novoletnih praznikih, svetovalci opozicije pa so izkoristili priložnost, da so zahtevali takojšnji pristop k imenovanjem, kar je nato pri glasovanju o ustreznih resolucijah Parovela in drugih prav Lista za Trst (skupaj s KD) zavrnila.
V petek zvečer v Boljuncu
Prisrčen večer ob petdesetletnici kulturnega delovanja Draga Žerjala
Večer, ki ga je boljunsko KD France Prešeren v petek priredilo ob petdesetletnici jjlasbeno-kulturne dejavnosti Draga Žerjala, je bil res slavnosten. Številno občinstvo je ob koncu, po skoraj dveh urah prireditve, odšlo iz dvorane občinskega gledališča zelo zadovoljno. Predvsem zato, ker je ves kulturni dogodek izzvenel kar se da domače in prisrčno.
Petkovo slavje je s pesmijo Živi torej otvoril MPZ Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar. Priložnostni pregled Žerjalovega dolgoletnega udejstvovanja na področju glasbe in prosvete sploh je podajala Magda Maver. S pripovedjo o življenjskih dogodkih, ki so zaznamovali njegove izbire, njegovo delovanje in ne nazad-
Prihodnjo nedeljo v Zgoniku revija pevskih zborov v dobrodelne namene
Ljudje, ki v srcu dobro mislijo, so posebno v božičnem obdobju prežeti s človeško dobroto in čutom solidarnosti. Ti vrednoti sta predstavljali osnovni vzgib, da sta se tudi letos že tretje leto zapored Lovski zbor Doberdob in zbor Vasilij Mirk skupaj z odborom za izgradnjo stavbe-spomenika pri Briščikih odločila, da organizirata pravo revijo zborovskega petja, katere izkupiček bodo namenili za dokončno ureditev kulturnega doma pri Briščikih. Prihodnjo nedeljo bo ob 17. uri v športno-kulturnem središču v Zgoniku nastopilo predvidoma sedem zborov in sicer Lovski zbor Doberdob, moški zbor Vasilij Mirk Prosek-Kontovel, mešani zbor Skala iz Gropade, mešani zbor Slavec iz Ricmanj, dekliški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, moški zbor Vesna iz Križa in po vsej verjetnosti tudi mladinski zbor Venturini od Domja. Obeta se torej bogata kulturna prireditev, ki bo prav gotovo naletela na občutljivost širše publike in žela uspeh, ki ga pričakujejo požrtvovalni organizatorji.
B. S.
Tridnevni posvet o informatiki in pravici do zasebnega življenja
Od jutri do srede, 16. t. m., bo v Trstu tridnevni posvet o vplivu informatike na pravico do zasebnega življenja. Prirejata ga Unesco in Mednarodni inštitut za proučevanje človekovih pravic iz Trsta, udeležili pa se ga bodo predstavniki EGS in evropskega parlamenta, predsednik Unesco CCallaghan, Strokovnjaki francoskega Državnega sveta, Vsedržavne komisije za informatiko in svobodo v Franciji, Inštituta za državno in upravno pravo z Dunaja ter univerzitetni docenti z Dunaja, iz Pariza, Leuvena, Bonna, S. Francisca in Wiesbadna. Tema posveta je izredno aktualna, saj sedanja stopnja razvoja informatike lahko ogroža pravico do zasebnega življenja državljanov in tajnost ter varnost podatkov.
■ Jutri ob 17.30 bo v dvorani pokrajinskega odbora uradna nagraditev zmagovalcev natečaja, ki ga je priredila Pokrajina Trst v spomin na velikega alpinista in naravoslovca Juliusa Kugyja. Tema letošnjega natečaja je bila "Od Sesljan-skega zaliva do izliva Timave", udeležili pa so se ga tako zasebniki kot šole. Za šole je prvo nagrado odnesel 2. razred šole Brunner, med zasebniki pa so se na prva tri mesta uvrstili Picaunich, Cusma in Manzin-Smythe.
Na pobudo Demokratičnega zdravstva in DP
Tudi v Trstu ustanovili zvezo za boj proti aidsu
»Premostimo predsodke, da nas predsodki ne premostijo«. S tem geslom se je na pobudo DP in Demokratičnega zdravstva tudi v Trstu rodil odsek organizacije Lila (Lega Italiana per la lotta contro LAIDS - Italijanska zveza za boj proti aidsu), o kateri sta včeraj na tiskovni konferenci spregovorila Raffaele Dovenna (DP) in Roberto Grandini (Demokratično zdravstvo). »Že res, da je v tržaški občini število obolelih za aidsom oziroma seropozitivnih oseb zelo nizko, ne smemo pa mimo velikega pomena, ki ga imata preventiva in obveščanje v današnji družbi, ker je sicer brez teh povečana možnost emarginacije t. i. nevarnih osebkov,« sta soglasno izjavila Dovenna in Grandini.
Lila se namerava takoj lotiti usmerjenega in podrobnega preventivnega dela. V tem smislu je zavzela zelo trdno stališče, saj bi se tako lahko postavili bolezni po robu že od vsega začetka in preprečili morebitno razširjanje aidsa. Po njihovem mora med drugim država zagotoviti primerno varstvo seropozitivnim osebam, kar predvideva tudi ustava. Zaradi dezinformacije, ki vlada v Italiji o tej bolezni, se je torej Lila zavzela za javno znanstveno obveščanje o bolezni, za kampanjo o zdravstveni vzgoji na bolj izpostavljenih področjih, za pospeševanje preventive in za odločno nasprotovanje nezdravstvene zlorabe aidsa. Med drugim bodo odprli posve-
tovalnico, kjer bodo ljudem (v glavnem seropozitivnim osebam) zagotovili zaščito socialnih, človekovih in državljanskih pravic.
V	Trstu bo pobuda Lila stekla že naslednji teden, najprej pa bodo razdelili lepake, katerim bodo priložili kondom. »Tako se bodo ljudje zavedeli važnosti preventive v boju proti aidsu. Razumeti morajo, da ne smejo aidsa imeti za "zlo" (kar še najbolj negativno vpliva na javno mnenje), ampak za bolezen, pred katero se lahko — če smo pravilno seznanjeni s problemom — z nekaj pazljivosti zlahka branimo.«
(ag)
V sredo okrogla miza KPI o reformi sodstva
V	sredo ob 17.30 bo v Hotelu Savoia Excelsior okrogla miza na pobudo tržaške federacije KPI na temo: »Nujnost reform na pravosodnem področju in pravice državljanov: prednostne pobude KPI«. Prisostvovali bodo sen. Francesco Macis, predsednik odbora za izvolitev in imuniteto parlamentarcev, prof. Giorgio Spangher s pravne fakultete Tržaške univerze ter zastopniki Združenja sodnikov in Odvetniške zbornice, med temi odv. Remo Cuccagna. Predsedovala bo sen. Jelka Gerbec, odgovorna za komisijo za pravosodje.
nje njegovo plodno ustvarjanje, je prišla do izraza nadvse raznolika in vsestranska podoba človeka, ki je veliko prispeval h kulturni rasti svoje vasi. Po partizanskih začetkih, ki jih je s prizorom iz Mitinga prikazala dramska skupina Primorsko-Rapotec, je bil prvi važnejši glasbeni podvig ustanovitev tiste vaške skupine, ki je konec petdesetih let uspešno gostovala v vseh okoliških vaseh. Tako je Alma Maver — kot v tistih časih — obudila nekdanje vzdušje s popevko Mandolina, ki jo je pel Stane Mancini. V naslednjem delčku petkovega mozaika je ponovno zaživel tržaški festival slovenske popevke, pri katerem je Drago Žerjal sodeloval kot skladatelj, godbenik in dirigent. Ljubica Berce in Tulilo Možina sta ob spremljavi ansambla Lords zapela nekatere popevke, kot so Pismo iz tujine, Ta naša burja in Kp si kupim 500 C, s katerimi je Drago Žerjal žel ogromno uspeha. Sledil je še prizor "Dalmacija", ko sta se predstavila tamburaški ansambel in moška pevska skupina.
Po nastopu harmonikarskega ansambla Synthesis 4 je bil na vrsti uradni del slavnostnega večera. Dragu Žerjalu je za dolgoletno požrtvovalnost in ustvarjalnost najprej čestital predsednik KD France Prešeren, Edi Zobec. V imenu ZSKD je pozdravil in čestital predsednik Ace Mermolja, Ignacij Ota pa je Žerjalu uradno sporočil, da mu bo ZKOS v kratkem izročila posebno zlato Gallusovo odličje. Sledile so čestitke župana Občine Dolina Švaba, predsednika SKGZ Borisa Ra-ceta, raznih društvenih odsekov, vseh organizacij, ki delujejo v vaškem okviru, pa tudi številnih kulturnih in prosvetnih društev.
Na odru, ki je bil sedaj bogato okrašen s cvetjem, je zapel za priložnost obnovljeni mešani pevski zbor France Prešeren, pri katerem je bil Drago Žerjal dolgoletni pevovodja in mentor. Večer se je slavnostno zaključil z vaško himno Barč'co, ki jo je začel igrati ansambel Synthesis 4. Petju MPZ Fran Venturini pa se je kmalu navdušeno pridružilo še občinstvo, (dam)
Na sliki: Drago Žerjal (drugi z leve) med petkovo prireditvijo posluša priložnostne besede predsednika ZSKD Mermolje.
■ Upokojenci in druge kategorije upravičencev lahko dvignejo kolke za obnovitev izkaznic za brezplačen prevoz na javnih prevoznih sredstvih. Tisti, ki niso včlanjeni v združenja upravičencev, bodo kolek dobili v pristojnih pokrajinskih uradih. V Trstu je tak urad odprt v Ul. Geppa 21.
Okrogla miza ob koncu 3. tedna kulturnih dobrin
Odgovornost mestnih upraviteljev za problematiko kulturnih ustanov
»Zgodovinsko mesto — arhitektura — knjižnica«, pod tem naslovom in v okviru 3. tedna kulturnih dobrin, je bil včeraj v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice zelo živahen simpozij, ki so ga priredili Beneška univerza, Vsedržavni inštitut za arhitekturo, Tržaška univerza in Občina Trst oziroma njena oddelka za kulturne ustanove in javna dela ter Mestna knjižnica.
Glavni poročevalci so bili arhitekti Fulvio Caputo in Roberto Masiero iz Benetk, ki sta imela referat z naslovom
»Trst: nastanek evropskega mesta«, Luciana De Licio, ki je govoril o preosnovi zgodovinskih poslopij za potrebe knjižnic ter profesor Marco Pozzetto, ki je orisal didaktično izkušnjo načrtovanja knjižnice. Zvrstili so se nato številni krajši prispevki strokovnjakov, kulturnih operaterjev, predstavnikov varstvenih organizacij in funkcionarjev krajevnih uprav ter kulturnih ustanov, ki so se prelili v splošnejšo razpravo o tržaških urbanističnih in kulturnih problemih.
Prav v razpravi, ki se je zavlekla krepko čez predvideno 13. uro, pa so prišle do izraza številne kritične ocene razmer, v katerih se nahajajo tržaške kulturne ustanove. Mestni muzeji in knjižnice se stiskajo v neprimernih in predvsem nefunkcionalnih prostorih, odrinjenih od glavnih prometnih žil, medtem ko zgodovinskih palač, v katerih se nahajajo, ni mogoče obnavljati in restavrirati, dokler jim ne najdejo drugih, čeprav začasnih prostorov. Problem zase pa je tudi samo preseljevanje zgodovinskega materi-
ala muzejev in knjižnic, ki mora biti opravljeno zelo strokovno in izključno ročno. In medtem ko ni videti konca polemikam okrog vprašanja tržaških kulturnih ustanov, se razmere še slabšajo, mestni upravitelji pa skrbijo bolj za svoje volilne uspehe kot pa za resno in načrtno rešitev problematike.
Včerajšnja okrogla miza je po drugi strani še enkrat dokazala, da imajo strokovnjaki vrsto zamisli in načrtov, kako pristopiti k organskemu reševanju vprašanja tako imenovanih kulturnih kontejnerjev. Ni namreč dovolj le izbrati primerno palačo v zgodovinskem jedru mesta, ki bi bila hkrati tudi čim bolj dostopna, temveč je treba zagotoviti tudi njeno funkcionalnost. Muzeji in knjižnice potrebujejo elektronsko računalniško opremo, klimatizirane prostore za uskladiščenje zgodovinskega gradiva in opremljene delavnice za njegovo obdelavo in restavracijo. Taki posegi nedvomno zahtevajo velika finančna sredstva, predvsem pa jasne politične in upravne izbire na osnovi načrtov in predlogov izvedencev. Trst pa se žal tudi na tem področju "odlikuje" predvsem po odsotnosti svojih upraviteljev: z nenehno menjavo občinskih uprav se menjujejo pristojni odborniki in z njimi krog strokovnih sodelavcev, na tak način pa ni mogoče zagotoviti dokončne uresničitve načrtov, ki zahtevajo dolgoročen pristop. Vsa zadeva pa sodi v širši okvir resanacije zgodovinskega mestnega jedra, ki je že dolgo sredi srditih polemik in špekulantskih manevrov.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Vas seznanja z ugodnostmi, ki Vam jih nudi v mesecu decembru:
od 1 O do 30% POPUSTA na
—	mladinski književnosti
—	slovenski prozi in esejistiki
—	prevodih in monografijah
—	folklori in grafikah
OBIŠČITE NAS
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487
i©
ALŽATLFA
TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 69297
Zimske modne novosti
Po včerajšnjem sestanku na prefekturi
Žarek upanja za rešitev tržaške »mesne afere«
Po dveh tednih prekinitve klanja živine v občinski klavnici in po stavki carinskega osebja, pričenja v Trstu primanjkovati govejega in konjskega mesa. Vse kaže pa, da se bo v prvih dneh prihodnjega tedna zadeva vendarle premaknila z mrtve točke. Po včerajšnjem triurnem sestanku na prefekturi so predstavniki Tržaške občine in uporabniki klavnice dosegli okvirni sporazum za rešitev tržaškega »mesnega škandala«.
Po tem sporazumu se bodo predstavniki Občine jutri sestali z obmejnim živinozdravnikom na proseški železniški postaji, da bi skupno preverili, če je proseška klavnica primerna za klanje. V torek bodo nato klavci preverili, kako bi lahko potekalo klanje v tej klavnici. Prvi dan bodo »poskusno« zaklali deset glav živine. Če se bo ta »poskus« obnesel, naj bi v naslednjih dneh zvišali število zaklanih glav živine. V sredo se bodo na prefekturi občinski možje spet sestali s predstavniki klavcev, uvoznikov živine in grosistov, da bi ponovno preverili, ali je klavnica na proseški postaji primerna rešitev ali ne.
Na včerajšnjem sestanku so se lastniki bikcev, ki so jih pred dnevi izpustili iz hlevov na dvorišče klavnice pri Sv. Soboti, da bi tako preprečili rušenje klavnice, tudi obvezali, da bodo že danes spravili bikce spet v hleve. Jutri naj bi delavci gradbenega konzorcija CIET že pripeljali v klavnico večje stroje, bagre in druge naprave, s katerimi bodo končno konkretno začeli rušiti objekt pri sedanjem stadi-
onu. Seveda, če bo sredin sestanek na prefekturi obrodil zaželene sadove.
V zvezi z »mesnim škandalom« se je včeraj Tržaško gibanje obrnilo na pre-turo z zahtevo, naj pretor poseže v smislu zakona, ki občinam nalaga obveznost klavniške službe oziroma zagotovitev oskrbe mesta z mesom. Ni torej res, da lahko mesto oskrbujejo zasebne klavnice, kot ta čas verjetno razmišljajo občinski možje in še kdo z njimi.
Prostor, na katerem stoji'Stara klavnica, je Občina že predala podjetju Italposte družbe Italstat iz skupine IRI, ki bo pri Sv. Soboti realizirala nogometni stadion s 40 tisoč sedeži. Klavci in mesarji so v teh dneh večkrat poudarili, da nimajo prav nič proti stadionu in da so simbolično preprečili rušenje stare klavnice le zato, da bi občinsko upravo prisilili k ukrepanju. Povsem drugačnega mnenja pa je pokrajinski odbornik za šport Bruno Cavicchioli, ki v tiskovnem sporočilu pravi, da so klavci z izpustitvijo nekaterih bikcev na dvorišče stare klavnice »uprizorili groteskno predstavo«. Hkrati poziva tržaškega župana, naj ne odstopi od svojega stališča in naj prijavi sodstvu avtorje ironičnega lepaka, ki se je v petek pojavil na izložbenih steklih nekaterih mesnic.
Cavicchioli še dodaja, da odgovornost za škodo, ki je nastala zaradi zadržanja klavcev, ne sme pasti na krajevne uprave, ampak da jo bodo morali poravnati tisti, »ki se tako neodgovorno obnašajo do interesov prebivalstva«.
Mnenja pokrajinskega tajnika KPI Folija o vprašanju Aquile
Dramatični položaj bivše žaveljske rafinerije Aguila je dokaz, da italijanska vlada ni sposobna velikih industrijskih izbir brez pogojevanja velikih industrijskih družb. Tako meni pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli, ki je v zvezi z zadevo Aguila izdal včeraj posebno noto. Tudi ponudbo družbe SASEA, da bi predložila načrt za izkoriščanje naprav čistilnice, meni Poli, je treba temeljito proučiti; že na prvi pogled pa je jasno, da tudi v tem primeru ministrstvo za industrijo ne ukrepa na osnovi zanesljivega poznavanja zmogljivosti naprav bivše rafinerije, pa tudi se ni potrudilo, da bi evidentiralo morebitne italijanske, predvsem pa tuje družbe, ki bi bile morebiti zainteresirane, da prevzamejo obrat.
Vlada, dodaja Poli, bi morala vsekakor posredovati pri družbi Montedison, da bi zagotovila produktivno dejavnost, ki bi povrh omogočila zaposlitev brezposelnih delavcev, če je že opustila misel, da bi v obratu Aguila nadaljevala z rafiniranjem.
Glede stališč deželne uprave se je Poli izrazil pohvalno, poudaril pa je, da je nesprejemljivo, da ostaja skoraj en milijon kvadratnih metrov površine ter več desetin milijard neuporabljenih. Prav tako je nesprejemljiv predlog o uporabi obalnega skladišča, ki zahteva velike dodatne naložbe javnega denarja, a ne daje nobenega jamstva za zaposlitev delavcev, ki so ostali z zaprtjem Aguile brez dela.
Odbornik Rinaldi pred konferenco o podjetjih z državno soudeležbo
Pred tretjo deželno konferenco o podjetjih z državno soudeležbo, ki je napovedana za konec januarja, je bila v preteklih dneh na sedežu Dežele vrsta posvetov med zastopniki pristojnega ministrstva in družb IRI, ENI in EFIM, predstavniki deželne vlade in sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL. Deželni odbornik Dario Rinaldi je ob tem izdal tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da mora biti tretja konferenca drugačna od prvih dveh, saj se je medtem položaj bistveno spremenil, dolgo soočanje z državnim koncernom IRI pa pušča še odprto mnogo problemov, ki so se v zadnjih mesecih še zaostrili.
»Dosegli smo nekaj rezultatov, ki jih ne gre podcenjevati,« je poudaril Rinaldi, »toda hkrati je treba z zaskrbljenostjo zabeležiti tudi zamude in nespoštovanje obvez ali celo nesprejemljive preokrete, kot v primeru škedenjske železarne«. Glede na perspektive gospodarske oživitve tržaške in goriške pokrajine je torej treba, po mnenju deželnega odbornika, ohraniti centralno vlogo podjetij z državno soudeležbo, ki je nezamenljiva in v skladu s političnimi izbirami vlade. Zato bodo morale iz tretje deželne konference p državnih podjetjih iziti jasne, dokončne in verodostojne usmeritve in rešitve, zaključuje Rinaldi.
■ Farmacevtska zbornica tržaške pokrajine bo volila nove člane. Volitve bodo na sedežu v Ul. delle Zudecche 1 danes od 10. do 12.30 in jutri, 14. t. m., od 17.30 do 20.30.
Številka 21-20-20
Radikalci zahtevajo tudi izpustitev 14 slovenskih oporečnikov
za preprečevanje gozdnih požarov
Nevarnost gozdnih požarov je v zimskih mesecih večja kot v drugih razdobjih leta. Zato je tudi deželna protipožarna služba v tem času okrepila svojo dejavnost. Deželni protipožarni operativni center (COR) deluje namreč 24 ur na 24. To pomeni, da vsakdo lahko telefonira kadarkoli na številko 212020 (brez predklicne številke), omenjeni center pa se nemudoma poveže s postajami gozdnih čuvajev, ki so raztresene po vsej deželi, ali pa z društvi prostovoljnih gasilcev, ki štejejo skupno v naši deželi okrog 2.500 ljudi. Deželna protipožarna služba razpolaga tudi s helikopterjem za prevoz osebja, pa tudi večje količine vode za gašenje.
Veliko pozornosti polaga Deželni protipožarni operativni center tudi preventivi. V ta namen je najbolj učinkovito sredstvo osveščanje prebivalstva. V naši deželi veljajo tudi zelo strogi protipožarni predpisi. Prepovedano je prižiganje ognjev v naravi. Kršitelji so kaznovani s slanimi globami, ki gredo do pol milijona lir.
Poimenovanji ulic
V skladu z ustreznima sklepoma tržaškega občinskega sveta je Občina poimenovala po ustanovitelju zavarovalne družbe Lloyd Adriatico Ugu Ir-neriju, ki je umrl leta 1979, mali trg pred novim sedežem družbe, ob stičišču med Drevoredom Romolo Gessi in Sprehajališčem Sv. Andreja, po Mojstrih dela pa ulico, ki povezuje Sprehajališče Sv. Andreja z Ulico Locchi.
Božična gladovna stavka za demokracijo
Sporazum med Reaganom in Gorbačovom ni omilil borbene nastrojenosti radikalcev. Prav nasprotno: dal jim je novega zagona v zahtevi po spoštovanju helsinške listine in tam zapisanih državljanskih pravic. Svojo dejavnost so pri tem razširili na številne evropske države, med katerimi so tudi Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska, Madžarska in Češkoslovaška. Da bi izvajali pritisk na države, ki ne spoštujejo helskinške pogodbe glede svobodnega širjenja idej, prostega gibanja ljudi in oporečništva iz verskih, filozofskih in političnih razlogov, so se odločili za širokopotezno akcijo: od danes bo okrog sto ljudi iz številnih evropskih držav začelo z gladovno stavko, ki se bo končala šele čez petnajst dni. Med njimi sta tudi tržaška radikalca Licia in Paolo Ghersina. * Tretji tržaški radikalec, Davide Morat-to, se bo odpovedal hrani tri dni. Radikalci so poleg vseh imen stradajočih (med njimi so Poljaki, Grki, Turki, Francozi, Italijani, Španci, Belgijci) objavili tudi imena oporečnikov, ki so bili obsojeni na zaporno kazen v Sovjetski zvezi (11 imen), na Poljskem (11 imen), na Madžarskem (11 imen), v Grčiji (1 ime) in v Jugoslaviji (14 imen).
Na jugoslovanskem seznamu so: Darko Štrus iz Kranja (vojaško sodišče v Beogradu ga je 21. 1. 1985 obsodilo na tri leta in pol zapora), Miran Pavlič iz Radovljice (vojaško sodišče v Ljubljani, 25. junija 1985, 3,5 leta); Rudolf Meden iz Ljubljane (ljubljansko voj. sodišče, 23. 12. 1985, 3,5 leta); Janez Novak iz Litije (zagrebško voj. sodiš-
če, 6. 2. 1985); Marko Lenček iz Ljubljane (voj. sodišče v Skopju, 20. 4. 1984); Stefan Prapretnik iz Maribora (voj. sodišče v Beogradu, 2. 12. 1986); Darko Valenta iz Maribora (voj. sodišče v Ljubljani, 22. 2. 1987, 11 mesecev zapora); Benjamin Majcen iz Maribora (beograjsko voj, sodišče, 21. 4. 1987, 3 leta zapora); Kukli Ota (beograjsko voj. sodišče, 21. 4. 1987, 3 leta zapora); Janko Cehtel iz Maribora (ljubljansko voj. sodišče, 1 leto); Toni Bergaver iz Maribora (ljubljansko voj. sodišče, 1 leto); Rajko Valenta iz Maribora (ljublj. voj. sodišče, 1 leto); Dragan Veljkovič iz Negotina (beogr. voj. sodišče ga je obsodilo 22. 1. 1987 na 6
mesecev ječe); Jože Raguža iz Zgornje Radgone, ki ga je zagrebško vojaško sodišče 25. junija 1987 obsodilo na 3 leta zapora. Raguža je prej že prestal dve leti zapora iz istega razloga.
Gladovne stavke se udeležujeta, po podatkih tržaških radikalcev, tudi dva Slovenca, in sicer Robi Simončič kot član neodvisne mirovne skupine v Ljubljani in Marko Koren kot član mirovnega gibanja iz Ljubljane.
V izjavi, ki sta jo sestavila Radikalna stranka in poljsko gibanje VVolnosc j pokoj (mir in svoboda), je specifična zahteva, naj oblastiizpustijo vse oporečnike, tako da bo konec diskriminacije in krivic na račun ljudi, ki se nočejo udeležiti vojnih dejavnosti.
»Za vikend lahko grem iz zapora«
Po uradni poti nam včeraj ni uspelo preveriti informacij, ki so nam jih dali radikalci o slovenskih oporečnikih. Pravzaprav so nam na upravi javne varnosti v Kopru prijazno sporočili, da te informacije lahko nudi le Sekretariat za notranje zadeve, in ker smo domnevali, da bi v soboto popoldne, pa še po telefonu, težko zadostili naši radovednosti, smo se odločili za krajšnico. Sicer je bilo absurdno, pa vseeno smo poskusili: v roke smo vzeli ljubljanski imenik in enemu od zapornikov telefonirali... na dom. In smo imeli srečo. Rudolf Meden je bil doma! Na naše veliko začudenje je odgovoril v smehu: »Saj sem v zaporu, ampak za vikend sem lahko doma. V žargonu bi rekli, da sem na izhodu.« V daljšem pogovoru nam je 30-letni Rudolf nato povedal, da kazen prestaja na odprtem oddelku ljubljanskih zaporov na Igu in da mu je dovoljeno odhajati na delo (prevaja). Nad razmerami v zaporu se ni pritoževal, češ da je oddelek res »odprt«. O pobudi radikalcev ni bil obveščen; ko smo mu prebrali seznam njegovih »zaporniških« kolegov, pa je za večino potrdil, da res prestajajo zaporno kazen. Kolikor mu je znano, se jih je večina odločila, da ne gredo v vojsko,, ker so - podobno kot on - jehovci. Čeprav je bil zelo prijazen, je Rudolf odklonil nadaljnje intervjuje iz načela, da noče osebno izstopati. Bo po prestani kazni ponovno obsojen? Tega še sam ne ve.
Jože Smole v torek v Slovenskem klubu
Slovenski klub bo imel v torek v gosteh uglednega gosta. Torkovega večera v Gregorčičevi dvorani se bo namreč udeležil predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jože Smole. Prvi mož slovenske frontne organizacije bo govoril o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih in .dogajanjih v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za^vedno zapustila naša draga
Ivanka Franco
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 15. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: sin Aldo in hči Andreina z družinama, sestra Antonija z družino in drugo sorodstvo.
Bazovica, Trst, 13. decembra 1987
Ob smrti drage mame izreka globoko sožalje svojemu predsedniku Aldu Francu ŠD Zarja.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Emilije (Mile) Daneu vd. Perce
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Trst, Opčine, 13. decembra 1987
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega
Daniela Menda
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani.
DRUŽINA
Trst, Milje, 13. decembra 1987
ZAHVALA
Mario Riolino
Ob boleči izgubi našega dragega svojca se iskreno zahvaljujemo pevskima zboroma Rdeča zvezda in Fantje izpod Grmade, cerkvenemu pevskemu zboru, balinarskemu odseku ŠK Kras, župnikoma g. Breclju in Felcu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala gre gospem Sveti, Norči, Sonji in Manji za njihovo ljubeznivo požrtvovalnost.
SVOJCI
Zgonik, železniška postaja Prosek, Opčine, Trnovca, 13. decembra 1987
Ob deseti obletnici smrti našega dragega in nepozabnega
Vrsta prometnih nesreč na cestah tržaške pokrajine
Mlad fant umrl v nesreči pri Žavljah Na Obalni cesti mladeniča hudo ranjena
Ceste tržaške pokrajine postajajo čedalje bolj nevarne in črni kronist mora na žalost vedno bolj pogosto zabeležiti smrtne prometne nesreče. Tudi. v noči od petka na soboto se je pri Žavljah pripetila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 19-letni fant, ki je še služil vojaški rok.
Riccardo Cecconi, tako je bilo ime mladeniču, se je okrog 3.30 zjutraj peljal s prijateljem proti Miljam. Avto je upravljal 21-letni Pierpaolo Romio od Korošcev. Fanta sta se vračala domov. Cecconi je namreč stanoval v Miljah, v Ul. Colarich 34. Bila sta že blizu doma, ko je enega od njiju pri.Žavljah pričakala smrt. Mogoče je Romio peljal prehitro, sicer pa vzroki nesreče niso še znani. Kg sta fanta prispela pred lekarno v Žavljah, to je malo pred predorom, je Romio v blagem levem ovinku izgubil nadzor nad svojim autobianchijem 112. Avto je zaneslo s cestišča na desno stran, naravnost v drog javne razsvetljave. Vozilo je strahovito trčilo s prednjim desnim de-
lom, kjer je sedel Cecconi, v drog. Sunek je vrgel Cecconija na cesto in fant je obležal na asfaltu. Verjetno je bil pri priči mrtev, saj mu je udarec prebil.tilnik. Romio je s čelom udaril v šipo in je ostal v nezavesti na svojem sedežu.
Kot rečeno, vzroki nesreče niso še znani. Na cesti namreč ni bilo opaziti ne zledenelih luž ne gramoza. Gasilci in karabinjerji so morali počakati kar dve uri, preden je prispelo dovoljenje namestnika državnega pravdnika, da lahko odpeljejo truplo. Romia pa so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga zadržali na začasnem opazovanju. Fant se je udaril samo v čelo, vendar je bil povsem zmeden.
Isto noč se je na Obalni cesti pripetila druga prometna nesreča, v kateri sta se hudo poškodovala dva fanta. 22-letni Guerrino Finotto iz Ul. Pasteur 10 jn 23-letni Eligio Parma iz Ul. Cas-tiglioni 7 sta se nekaj pred 1. uro peljala proti Sesljanu. Finotto je uprav-
ljal ford escort, ob njem pa je sedel prijatelj in kolega Parma. Oba sta zaposlena pri Zadrugi za varstvo gozdov. Pod Križem, blizu restavracije Tenda rossa, je Finotto iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal na desno stran, kjer je silovito trčil v skalnato steno. Verjetno je tudi Finotto vozil prehitro.
V katinarski bolnišnici, kamor je re-šilec Rdečega križa prepeljal ranjenca, so ugotovili, da je Parmovo zdravstveno stanje izredno zaskrbljujoče. Parma je namreč sedel na desni strani in je bil najbolj prizadet od udarca, ki mu je zlomil roke. .Poleg tega pa se je tudi močno udaril v glavo. Zdravniki so izrekli zanj pridržano prognozo in ga sprejeli na oddelku za oživljanje. Tudi Finotto je bil ranjen, a njegovo zdravstveno stanje na srečo ni bilo tako hudo, kot stanje Eligia Parme. Zaradi udarcev v glavo in po telesu so ga zdravniki zadržali na začasnem opazovanju. Tudi zanj so izrekli pridržano prognozo.
Samo kopal se je v umazanem morju...
Mimoidoče, ki so se včeraj okrog 13. ure sprehajali na Nabrežju ali so hiteli domov na zasluženo kosilo, je spreletelo po hrbtih, ko so videli moškega, ki je s pomola Pescheria skočil v morje. Misleč, da si moški skuša vzeti življenje, je nekdo takoj poklical 113. Policisti so sprožili alarm še gasilcem in Rdečemu križu, ki so na vrat na nos prihiteli na pomol. Do pomola so pripluli celo potapljači z motornim čolnom.
Kako so pa obstali, ko je moški priplezal na suho in nato spet skočil v v umazano pristaniško morje. Na sebi je imel nekaj cunj, na pomolu pa je ležal še kupček oblek. Neznanec, ki si je očitno zaželel osvežitve v hladni morski vodi v tem sončnem, a mrzlem decembrskem dnevu, je še tretjič skočil v vodo, nakar je pobral svoje cunje in se s pospešenim korakom oddaljil od pomola.
Kam? Do bližnje avtobusne postaje, kjer je takoj skočil na avtobus s številko 9. Gasilci, reševalci Rdečega križa in vsi ostali so bili tako presenečeni, da sploh niso imeli časa, da bi ga vprašali po imenu. V svojem poročilu so brez nadaljnjih razlag napisali: človek v morju.
Albina Kalca
se ga z neutolažljivo žalostjo spominjajo
mama Dora, brat Milan, nonoti ter vsi sorodniki
Bazovica, 13. decembra 1987
15. 12. 1985	15. 12. 1987
Dve leti sta že minili, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Marjo Zobec
V naših srcih je ostala neutolažljiva praznina.
Družini Zobec in Pečar
Gropada, Boršt, 13. decembra 1987
14. 12. 1981	14. 12. 1987
Alberta Sosič
(BERTA)
Vedno si v srcu in mislih svojih dragih.
Opčine, 13. decembra 1987
_________gledališča_____________
VERDI
Operna sezona 1987/88
V torek ob 20. uri (red E/B) sedma predstava Donizettijeve opere LA FIG-LIA DEL REGGIMENTO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Filippo Crivelli.
Danes, 13. t. m., ob 17. uri SIMFONIČNI KONCERT Orkestra gledališča Verdi, dirigent Kenneth Montgomery. Na sporedu bodo skladbe Rossinija, Mozarta in Čajkovskega.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Nocoj ob 20.30 bo Gledališče iz Rima predstavilo delo Tita Plauta CASINA. Režija Pino Micol. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zaprto zaradi počitka.
LA CONTRADA-
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 16.30: BUON NATALE AMICI MIEI Alana Ayckbourna. Režija Francesco Macedonio.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 14. decembra, ob
20.30	bo v gledališču Rossetti nastopil pianist M. DELLI PONTI.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Ž. Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2, po naslednjem razporedu: jutri, 14. t. m., ob 17. uri: 1. a, 2. b, 2. c, 1. č, 2. in 3. geometrska, ob 18.30: 2. a, 1. b, 1. c, 4. in 5. geometrska, v torek, 15. t. m., ob 17. uri: 3. a, 3. b, 4. c in ob 18.30: 4. a, 4. b, 3. c, 5. a in 5. b.
kino
ARISTON - 11.00 Un anno vissuto perl-colosamente, r. Peter Weir, i. Mel Gibson, Sigourney Weaver; 16.30, 22.00 84 »Charing Cross Road«, dram., VB 1987; r. D. Jones; i. Anne Bancroft, An-thony Hopkins.
NAZIONALE IV - 15.45, 22.00 The dead (Gente di Dublino), dram., ZDA 1986, 100', r. John Huston, i. Donal McCann, Anjelica Huston.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 II segreto del mio successo, kom., ZDA 1987; r. H. Ross; i. M. J. Fox, H. Slater, R. Jordan.
EXCELSIOR II - 15.30, 22.00 Le streghe di Eastwick, kom., ZDA 1987; r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher, □
NAZIONALE III - 15.20, 22.00 La mona-ca di Monza, dram., It. 1987, r. L. Odo-risio; i. M. Roussel, A. Gassman, □
FENICE - 15.30, 22.15 La rivincita dei Nerds 2, kom., ZDA 1987, 105'; r. J. Roth; i. R. Carradine, T. Busfield.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Un piedi-piatti a Beverly Mills II., kom., ZDA 1987, 102'; r. Tony Scott; i.. Eddie Mur-phy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00, 22.00 L'ultimo impe-ratore, dram., It.-ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
EDEN - 15.30, 22.00 Su e gin profonda-mente in Slip caldo, porn., □ □
NAZIONALE I - 15.20, 22.15 Non aprile guel cancello, srh.
NAZIONALE II - 15.20, 22.00 La famig-lia piu pazza del mondo, kom., Niz. 1987; r. R. Van Hemert; i. P. Faber, G. De Jong.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 The Believers - I credenti del male, srh., ZDA 1987; r. J. Schlesinger; i. M. She-en, H. Shaver.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Full Metal Jac-
ket, dram., ZDA 1987; r. Stanley Kub-rick; i. Matthew Modine, Lee Ermey. LUMIERE FIGE - 10.00 in 11.30 Topoli-no - Bongo, i tre avventurieri, 16.00, 22.00 Lunga vita alla signora, dram., It. 1987; r. Ermanno Olmi; i. Marco Es-posito, Simona Brandalise.
RADIO - 15.30, 21.30 Centraliniste su-persexy, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □ □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič
PREMIERA:
v petek, 18. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A PONOVITVE:
v soboto, 19. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 20. decembra, ob 16.00 - ABONMA RED C - prva nedelja
DOM J. UKMARJA in KD IVAN GRBEC
priredita
danes, 13. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju
KONCERT NABOŽNIH PESMI za SKLAD MITJA ČUK
Sodelujejo: Škedenjski mešani zbor, ŽPZ in ženski oktet I. Grbec ter igralec Stane Raztresen.
Vabljeni!
razne prireditve
DZL prireja v okviru ČLANSKE RAZSTAVE v prostorih Kraškega muzeja v Repnu danes, 13. t. m., ob 18.30 KONCERT TRIA: G. Marcossi (flavta), L. Urban (klarinet) in V. Cesar (fagot).
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi na predavanje PRETEKLOST IN PRIHODNOST VESOLJA. Govoril bo prof. dr. Janez Strnad. Predavanje bo v petek, 18. decembra, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi v soboto, 19. t. m., ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na ZAKLJUČNI KONCERT 1987, na katerem bodo sodelovali tudi gojenci glasbene šole. Prispevki, zbrani ob koncertu, bodo namenjeni Zavodu krvodajalcev Trst (FIDAS).
KD I. Grbec - Škedenj vabi vse otroke in starše na ogled lutkovne igrice "KDO ŽIVI V TEJ HIŠICI?", ki jo je pripravila lutkovna skupina Papilu. Predstava bo v Domu I. Grbec v soboto, 19. decembra, ob 18. uri.
Godbeno društvo Nabrežina priredi v nedeljo, 20. decembra, ob 16.30 tradicionalni KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodeluje moški zbor Fran Venturini od Domja.
SKD Barkovlje prireja koncert harmonikarskega kvinteta GM v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri. Vodi Loredana Kočevar. Vabljeni vsi!
KD Primorsko vabi vaščane na SILVESTROVANJE v srenjsko hišo v Mač-kolje. Vpisovanje pri Danici Smotlak -tel. 232114 do 21. t. m.
razna obvestila
DZL obvešča člane, ki razstavljajo v Repnu, da lahko dvignejo svoja dela danes zvečer, 13. t. m., po zaključku razstave.
VZPI-ANPI Trst obvešča vse svoje sekcije, da bo vsakoletna družabna novoletna večerja z zabavo 19. t. m. ob 19.30 v prostorih menze Dispral-Domjo. Vabljeni so vsi člani, bivši aktivisti in deportiranci s svojci in prijatelji ter mladina. Rezervacije pri posameznih sekcijah najkasneje do 16. t. m. ali na našem uradu v Ul. Crispi 3, tel. 730306.
V	šolski telovadnici osnovne šole K. Širok poteka vsako sredo ob 20. uri telovadba za odrasle. Vsi ex Donadoni se lahko prijavijo. Informacije v šoli od
10.30	do 10.50.
V	Društvu slovenskih izobražencev v
Trstu bo jutri, 14. t. m., ob 20.30 predstavitev letošnjih goriških mohorjevk in razgovor o načrtih in delu GMD. Sodelovali bodo uredniki in člani odbora.
Galerija kraške umetne obrti Bor -Nabrežina Postaja, sporoča, da je do konca leta 1987 odprta tudi ob nedeljah od
11.00	do 18.30.
ZAKLJUČNO PREDAVANJE O DELOVANJU DRUŠTVA V LETU 1987
Diapozitive so posneli člani društva na raznih izletih.
Uredil jih je in prikazal jih bo Zvonku Vidau.
V četrtek, 17. decembra, ob 20.
uri v Gregorčičevi dvorani - Ul. sv. Frančiška 20.
SLOVENSKI KLUB
V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi 15. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na REDNI TORKOV VEČER.
Gost večera bo
PREDSEDNIK REPUBLIŠKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVENGA LJUDSTVA SLOVENIJE
JOŽE SMOLE
"Žličko olivnega olja na dan, da zdrav boš, nikoli bolan."
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
nudi posredovanje za nakup oljk za predelavo ali pa olja. Interesenti naj se čimprej zglasijo v uradih zadruge, kjer dobijo tudi vse nadaljnje informacije.
Urnik: ob delavnikih 8.00 - 13.00 in 14.00 - 18.00 Naslov: Ul. Travnik - III. Trav. Est - Domjo (Industrijska cona) tel. 817325	Pohitite!
čestitke
Danes praznuje 16. rojstni dan NATAŠA, 20. decembra pa bo praznoval tudi IGORČEK. Vse najboljše in da bi se uresničilo čimveč želja v življenju jima želijo nono Alfonz, teta Adriana, stric Darjo, David in Mirjam.
V Ljubljano je štorklja priletela, Alešu in Nini malega SEBASTIANA spustila. Vso srečo jim želijo Anja, Erik in Inka.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 13. decembra
LUCIJA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob
24.00	in zatone ob 12.22.
Jutri, PONEDELJEK, 14. decembra
DUŠAN
PLIMOVANJE DANES: ob 3.45 najvišje 28 cm, ob 11.36 najnižje -5 cm, ob 14.04 najvišje -4 cm, ob 20.32 najnižje -22 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.32 najvišje 33 cm, ob 12.11 najnižje -17 cm, ob 17.02 najvišje -5 cm, ob 21.47 najnižje -17 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1019 mb rahlo narašča, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,5 stopinje.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 jpr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alex Vescovi, Jacopo Riccesi, Maddalena Dreolin, Barbara Sar-diello, Stefane Siciliano, Valentina Brus-ca, Laura Venier, Massimiliano Modena, Sara Barillaro, Martina lesu, Emma Malina Marinelli.
UMRLI SO: 78-letni Pietro Guštini, 66-letni Sergio Cortese, 74-letna Albina Mask vd. Bassi, 80-letni Antonio Castel-lan, 83-letni Giuseppe Škerl, 81-letna Maria Modugno vd. De Palo, 85-letna Giulia Zaccolo vd. Giuliani, 75-letna Gi-sella Uliveti por. Pizziga.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 13. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 ( Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3(Milje).
BOLJUNEC (tel. 228124), SELJAN (tel. 414068) - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 14., do sobote,
19.	decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
	LOTERIJA				
BARI	56	36	87	8	71
CAGLIARI	49	81	19	90	15
FIRENCE	22	39	54	56	85
GENOVA	88	8	54	31	13
MILAN	81	52	10	14	41
NEAPELJ	76	2	10	80	63
PALERMO	18	89	23	34	58
RIM	65	76	45	60	62
TURIN	72	57	56	70	49
BENETKE	83	29 ENALOTTO		8	7	84
XXI	222	1 KVOTE: 12	53.321.000,— 11	1.271.000,— 10	114.000,—		2	2	2 1	2
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi v četrtek, 17. t. m., ob 18. uri na otvoritev:
FRANCE MIHELIČ
razstava ob umetnikovi 80-letnici
Uvodna beseda NELIDA SILIČ-NEMEC.
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna sezona 1987/88
V sredo, 16. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
PRO ARTE ENSEMBLE
IZ GRADCA
Dirigent Karl Ernst Hoffmann Na sporedu: Penderecki, Ko-pelent, Merku in Nieder.
Predprodaja vstopnic na GM; Ul. R. Manna 29 (v soboto zaprto), in v Pasaži Protti.
Abonenti GM imajo popust
KD F. PREŠEREN - BOLJUNEC
vabi
v četrtek, 17. t. m., ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje biologinje DAMJANE OTE na temo
ŽIVALI IN KRAS
Godba na pihala iz Ricmanj
vabi na
ZAKLJUČNI KONCERT 1987 v soboto, 19. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela Lojze Spacal.
V	Domu J. Ukmarja v Škednju je še danes,13. decembra, odprta razstava MONGOLIJA - SPOZNAJMO DRŽAVO IN NAROD. Urnik: od 11. do 19. ure.
V	razstavni galeriji v Ul. Roma v Miljah razstavlja do 20. t. m.slikar in grafik PAOLO PASCUTTA. Razstavo prireja KUD Prints. Urnik: ponedeljek, torek, četrtek, petek 12.00-14.00, sreda 16.00-18.00, sobota 9.00-13.00 in nedelja 10.00-13.00.
V	galeriji Minerva razstavlja do 21. t. m. slikarka ANNAMARIA VITTES.
Konfekcije
»FANT«
Stefania Millo
zimska oblačila za ženske in moške
UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118
/AfAH 7/H ZA
S*#''*”?
TRST Ul Mo,,,n, 5/
Danes praznuje 85. rojstni dan OLGA DEMARK Častni članici čestita
SKD Slavec
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl v Borštu Danilo Glavi-na.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Jadran Žerjal v Ric-manjih na št. 172.
OSMIČO je odprl Stanko Milič v Zgoniku na št. 34.
NUDIM LEKCIJE iz matematike, angleščine in informatike dijakom do 3. razreda višje šole. Tel. 040/302748.
RAZNE TEKSTE prevajam iz angleščine v italijanščino in slovenščino ter obratno. Informacije po telefonu ob delavnikih na št. 0481/21193 od 13. do 16. ure.
V MARKETU PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ na Opčinah v Narodni ul. 28 boste našli po najbolj ugodnih cenah vse vrste praškov in parfumov najboljših firm.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO —
Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488
—	komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
LETOS VOŠČITE božične in novoletne praznike z dragocenim darilom, ki ga lahko izberete v DRAGULJARNI A. B.
-	Ul. Foschiatti 9 - Trst, tel. 775090. Mala trgovina z veliko izbiro!
ALPINA - zastopnik SEAT, Bazovica j 195, tel. 226600 razpolaga z rabljenimi avtomobili: SEAT Ibiza junior 1987, j SEAT Ronda 1984, Panda 45 super 1984, Fiat 126 1983, Ford Escort 1100 1981 - 5 vrat, Citroen 650 1980, Horizon 1100 1978. Cene po dogovoru, garancija, zamenjave.
TEREN v okolici Saleža, 2.000 kv. m, z nedokončano dvonadstropno hišo, 400 kv. m, prodam ali zamenjam. Tel. 771821.
PRODAM 18 mesecev staro psičko -nemška doga tigraste barve z odličnim rodovnikom. Informacije po telefonu na št. 003861/484541 od 16. ure dalje.
OBČINA DOBERDOB prodaja šolabus fiat 329 v dobrem stanju. Ogled in pojasnila nudi osebje v jutranjih urah ali občinski tehnik, po telefonu na št. 0481/78160.
PRODAJAM zajčji gnoj. Telefonirati ob večernih urah na št. 229285 - Zajčja farma Repnič.
PRODAM dovoljenje za prodajo gradbenega materiala in železnine ali pa dajem v najem 120 kv. m skladišča z velikim dvoriščem na Padričah. Tel. 226138 v večernih urah.
UGODNO PRODAM fiat 127 v dobrem stanju, cena 1.500.000 lir. Tel. 213451 ob uri obedov.
KOKOŠEREJA KRALJIČ - Prebeneg 85 ima na razpolago posušen gnoj po ugodni ceni. Tel. 231846.
PRODAM renault 4 KL, letnik 1981. Tel. 220295 od 13. do 14. ure.
PRODAM motor BMW R80/7 cc 800, letnik 1979, prevoženih 32.000 km v dobrem stanju. Tel. med 19. in 20. uro na št. 0481/882019.
UGODNO PRODAM zastavo 101, letnik 1972, z vgrajenim motorjem, prevoženih 44.000 km in zraven originalni italijanski motor, potreben generalnega popravka ter druge nadomestne dele. Interesenti se lahko javijo na tel. št. 003866/61453 ob delavnikih od 18. do
20.	ure.
SEMENARNA pri Mili v Doberdobu prodaja čreva in začimbe za koline ter sprejema naročila za semenski krompir, tudi po tel. 0481/78072.
URADNICA s 6-mesečno prakso išče primerno zaposlitev. Tel. 577904 ob uri kosila.
IŠČEM zaposlitev kot geometer, odslužen vojaški rok. Tel. 227364.
GOSTILNA VETO ria Opčinah išče izkušeno natakarico s prakso. Javiti se osebno ali telefonsko na št. 211629.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče urad-nico/ka. Potrebna praksa ter znanje srbohrvaščine in nemščine ali angleščine. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Praktična".
TRGOVINA JESTVIN na Opčinah zaposli prodajalca/ko delikates (salumie-re). Interesenti naj se javijo telefonsko na št. 211026 ob delavnikih od 12.00 do
13.30.
ELEKTRONSKI INŽENIR ali diplomirani fizik dobi takojšnjo zaposlitev. Tel. 568233 od 8. do 9. ure.
TAKOJ ZAPOSLIMO kleparja/inštalaterja, tudi mladega. Tel. na št. 744308 -Slobez.
STAREJŠI UPOKOJENEC išče pošteno žensko za gospodinjstvo, Ul. Crispi 60, tel. 575436.
ZAPOSLIMO uradnico v jutranjih urah.
Tel. 820190 — urnik trgovin.
DRAGULJARNA MALALAN - Opčine obvešča cenjene stranke, da bo odprta jutri, 13., in v nedeljo, 20. t. m., ter v ponedeljek, 14. in 21. t. m.
KUPIM kotel za žganjekuho, tudi potreben popravila. Telefonirati v večernih urah na št. 229285.
S. A. C. A. T.
1MPORT - EXPORT
nadomestni deli za	fq)
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
				
		nedeljski televizijski in radijski sporedi	Hjijijjijiiijiiiili&S	
n raii____________________________
9.00	Dokumentarec: Ouarkov .svet (pripravil Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Dokumentarec: Besede in življenje - Vesti
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.25	Športne vesti: 90. minuta
18.50	Variete: Domenica in... (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Chi e guel ragaz-zo? (po romanu N. De Buron, r.
N.	Trintignant, i. U. Tognazzi, M. Jobert, 1. del)
22.05	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
\W RA« 2
8.00	Inf. oddaja: Week end
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka Thundercats in nanizanka Punky Brewster
10.00	Smučanje: SP v smučanju, moški veleslalom (prenos iz Val Badie)
11.00	Film: Lldolo di Broadway (kom., ZDA 1938, r. Irving Cummings, i. Shirley Temple)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes SP v smučanju, moški veleslalom in ženski slalom, nato EP v plavanju
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	It. nogometno prvenstvo A . lige
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Kviz: Una grande occasione
22.40	Dnevnik - nocoj
22.55	Aktualno: Moda
23.30	Inf. oddaja: Protestantizem
23.55	Dokumentarec: Tuareg - mit in stvarnost (1. del)
RAI 3
10.15	Koncert: Veliki interpreti - Artu-ro Benedetti Michelangeli (B. Galuppi, D. Scarlatti)
11.05	Film: Sherlock Holmes e la don-na in verde (krim., VB 1945, r. Roy William Neill, i. Basil Rath-bone, Nigel Bruce)
12.10	Dok.: La macchina del tempo
12.55	Šport: SP v smučanju, moški veleslalom (prenos iz Val Badie)
14.00	Variete: Va' pensiero
17.00	Filmske novosti
17.10	Film: II ritorno di Lassie (kom., ZDA 1949, r. Richard Thorpe, i. Edmund Gwenn, Geraldine Brooks)
18.25	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie
20.30	Nanizanka: F.B.L oggi
21.20	Dokumentarec: Živali in mi
22.25	Dnevnik - zadnje vesti
22.40	Deželne vesti
22.50	Deželna nogometna prvenstva
RTV Ljubljana__________,
8.30	Otroška oddaja: Živ žav
9.25	Otroška nadaljevanka: Super stara mama (pon. 7. dela)
9.55	Šport: SP v smučanju, ženski slalom (prenos iz Leukerbada)
11.05	Šport: SP v smučanju, moški veleslalom (prenos iz Alte Badie)
11.35	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (pon. 7. dela)
12.25	Šport: SP v smučanju, moški veleslalom (prenos iz Alte Badie)
12.55	Šport: SP v smučanju, ženski slalom (prenos iz Leukerbada)
14.00	Dokumentarec: Planet zemlja -Darovi zemlje (pon. 5. oddaje)
14.55	Videostrani
15.10	Nadaljevanka: Hiša (5. del)
16.45	Film: Mogambo (pust., ZDA 1953, r. John Ford, i. Clark Gable, Ava Gardner, Grace Kelly)
18.45	Risanka
19.00	Kino
19.25	Zrno do zrna in vreme
19.30	Dnevnik
20.05	Nad.: Vuk Karadžič (6. del)
21.10	Zdravo
22.40	Dokumentarec: Mesta - Titograd
TV Koper
11.30	Šport: SP v smučanju, ženski slalom (iz Leukerbada), moški slalom (iz Val Badie)
14.25	Nad.: Vefonica
15.15	Film: I guattro inesorabili (vestern, r. Primo Zeglio, i. Adan West, Robert Hundar)
17.00	Dokumentarec: Ecosistema
17.30	Jugoslovansko koš. prvenstvo
19.00	Nadaljevanka: II buon raccolto
20.00	Dokumentarec: Dva obraza Jadranske obale
20.30	TVD Sedemdni
21.00	Film: I giganti (pust., r. Gilles Grangie, i. Jean Gabin, Jeanne Moreau, Roger Hanin)
22.40	Šport
Pianist Ar-turo Bene-detti Michelangeli bo izvajal Galuppija in Scarlatti-ja - ob 10.15 na RAI 3
CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubriki: Qui časa,
10.00	Monitor
11.50	Aktualno: Punto 7 -una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.30	Variete: Tu come noi
15.45	Kviza: OK bimbi, 16.50 Parole d'oro
17.45	Rubrike: Forum,' 18.20 Incontri ravvicinati,
18.45	Fans Club
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Film: Quando,una donna (dram., ZDA 1984, r. Robert Green-wald, i. Farrah Faw-cett, Paul Le Mat)
22.30	Tednik: Tivu Tivu
0.45 Nanizanke: Gli intoc-
cabili, 1.45 Gli intocca-bili, 2.45 Bonanza
[ ^ RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Aspettami stase-ra (glas., ZDA 1951, r. R. Šale, i. B. Grable)
10.15	Nanizanka: Shannon
11.15	Rubrika o parlamentu
12.00	Nan.: Cassie & Co.
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
Evelyn, Occhi di gatto, Alvin Show
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, 17.30 Truck Driver, 18.30 Jennifer, 19.00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: II treno del ritorno (dram., ZDA 1955, r. P. Dunne, i. R. Egan)
22.25 Rubrika: Cinema e Co.
22.55 Film: Conto alla rove-scia (fant., ZDA 1968, r. R. Altman, i. J. Caan, R. Duvall)
0.50 Nanizanki: Shannon, 1.40 II Santo
ITALIA 1_________
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya
10.30	Nanizanka: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Rubrika: American-ball
14.00	Glasbena oddaja: Do-menicadeejay
16.00	Nan.: Streethavvk
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risanke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem
18.50	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Športna oddaja
23.00	Film: II terrore sul mondo (fant., ZDA 1956, r. John Sherwo-od, i. Jeff Morrow, Don Megowan)
0.30 Nanizanki: la strana coppia, 1.00 Dalle 9 alle 5 orario continua-to, 1.30 Ai confini della real ta
fgU])°M TELEPAPOVA
14.00	Film: II massacro della foresta nera (pust., It. 1966, r. Francesco Bal-di, i. Cameron Mit-chell)
15.45	Film: Come far carrie-ra senza lavorare (kom., ZDA 1967, r. David Smith, i. Robert Morse, Michelle Lee)
17.30	Nanizanka: I predatori dellidolo doro
18.30	Dokumentarec o naravi
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Šport: medcelinski nogometni pokal, Porto-Penarol
22.30	Športna rubrika: Fuori gioco
23.30	Šport: košarka, Se-gafredo - Spondilatte
0.30 Film: Indianapolis pis-ta infernale (dram., ZDA 1968, r. J. Gold-stone, i. P.Newman, J. Woodward)
^____TELEFRIULI
12.45 Kmetijska oddaja: Zelena dežela
13.15 Variete: Buinesere Friul
Glasbena oddaja: Musič Box
Rubrika: Župan in njegovi ljudje Športne vesti Dokumentarec: Botanika - zgodovina zbiranja in sušenja rastlin Nadaljevanka: Segreto diplomatico Variete: Ouantungue io
Športne vesti Dražba
Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTBO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
15.15
17.15
19.00
20.00
20-.30
21.30
23.00
24.00 0.30
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled deželnega tiska; 9.55 Glasbeni Almanah;
10.15	Mladinski oder: Je-je-jecljavček;
10.45	Praznična matineja; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: šport in glasba ter prenosi in komentarji z naših prireditev; 15.30 Šport: podatki, pregledi in rezultati s tekem; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Humoreska: Ženin in reportaže; 18.25 Operne melodije; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20-
24.00	Nočna glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
€ RA| j___________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nan.: Occhio al superocchio
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Risanka: II fiuto di Sherlock Holmes
16.25	Nadaljevanka: Sandokan
17.35	Dok.: Beseda in življenje
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: 007, dalla Russia con amo-re (pust., VB 1963, r. T. Young, i. S. Connery, D. Bianchi)
22.25	Dnevnik
22.35	Filmske novosti
22.40	Aktualno: Speciale TG1
C
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Inf. odd.: Otroški laboratorij
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.35	Rubrika: Oggi Šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.05	Rubrika: II piacere di Conoscere
17.45	Risanka: Tom & Jerry
18.05	Nan.: II dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Nan.: Un giustiziere a New York
22.20	Dnevnik - nocoj
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: II prato (dram., It. 1979, r. Taviani, i. M. Placido)
r ra| 3
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glas. odd.: Girofestival '87
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.00	Dokumentarec: Otok Grazie De-ledde - Marianna Sirca (1. del)
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni
22.25	Dnevnik
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana______________
10.00	TV mozaik: Zrcalo tedna
10.20	Matineja. Film: Santa Fe - 2. del filmske trilogije Kam in nazaj (dram., Avstrija 1985, r. Axel Corti, i. Johannes Silberschnei-der, Gabriel Barylli)
16.55	TV mozaik (pon.)
17.15	Lutkovna serija: Radovedni Ta-ček - Koza
17.30	Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Koristen lesk
17.35	Otroška nad.: Znak (4. del)
18.15	Folklorna oddaja: 20 let folklorne skupine Emona
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Usodna križanja (po romanu D. Steelove, r. K. Arthur, i. C. Ladd, L. Horsley, C. Plummer, 4. del)
21.15	Aktualna oddaja: Na konici igle
21.45	Glasbeni večer: S 24. glasbene tribune v Opatiji
22.35	Dnevnik
22.50	Jugoslovanska teveteka
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 10.00 Začetek sporedov; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan, poročila, prometni servis, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
14.15	Zabavna oddaja: Marika in Drej-če; 14.35 Tedenska lestvica Radia Koper: Vročih 10 (vodi Iztok Jelačin);
15.30	Radio Koper na obisku; 16.30 Pri-i. morski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem;
18.00	Pregled dogodkov; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši;
8.45	Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 11.35 Sončna glasba; 12.00 Glasba po željah;
15.00	Made in JU; 15.30 Bazar; 16.00 Popevka tedna; 16.00 Športna oddaja;
17.00	Dance parade; 17.33 High power;
18.00	Glasba; 18.30 Lestvica najpopularnejših popevk; 19.30 Športna nedelja; 20.00 Nočni spored, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki KD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00-20.00 Športna nedelja z reportažami in komentarji z igrišč; nato Nočna glasba.
pPj TV Koper_____________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nanizanka: New Scotland Yard
15.15	Nad.: Mamma Vittoria (pon.)
16.00	Otroški spored
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Ob obisku predsednika ZKS Milana Kučana
VIDEM — Iz razgovora s tajnikom PSI Bettinom Craxijem VIDEM — Intervju s tajnikom KPI Alessandrom Natto KOROŠCI — 10-letnica zbora Jadran Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek .20.25 TVD Novice
20.30	Film: I giganti (pust., r. G. Grangie, i. J. Gabin, J. Moreau)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
22.50	Košarka: Benetton-Dietor
P JŽ CANALE S
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: La tentazione del signor Smith (kom., ZDA 1958, r. B. Edwards, i. K.Jurgens, D. Reynolds)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio,Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Casablanca, Casablanca! (kom., It. 1985, r. Francesco Nuti, i. Francesco Nuti, Giuliana De Sio)
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
j ^ RETEOUATTRO
8.15	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Gani e gatti (kom., It. 1952, r. Leonardo De Mitri, i. Tina De Filippo)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Lady Oscar, Alvin Show
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L'uomo che non sapeva amare (dram., ZDA 1964, r. E.Dmyt-ryck, i. G. Peppard, C. Baker)
23.30	Film: Buffalo Bill e gli Indiani (kom., ZDA 1976, r. Robert Altman, i. Paul Newman, Joel Grey)
1.25 Nanizanka: Premiata Agenzia Whitney
^ ITALIA 1
8.30	Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie’s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David gnomo ami-co mio, Pollyanna, Holly eBenji, Jem
18.00	Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30	Film: Il gioco del falco (dram., ZDA 1985, r. J. Schlesinger, i. T. Hut-ton, S. Penn)
23.05	Film: Fuga da Alcatraz (krim., ZDA 1979, r. D. Siegel. i. C.Eastwood,
P.	McGoohan)
i.10	Nanizanka: La strana coppia, 1.40 Ai confini della realta
[atllJl TELEPAPOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai confini "della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Tutti i colori del buio (srh., It. 1972, r. Sergio Martino, i. Ed-wige Fenech)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso 23.20 Šport: ameriški foot-
ball
0.30 Šport: hokej na ledu 1.30 Nan.: Mod Šguad
! ^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Mflsic Box 17.40 Nadaljevanka: Puccini
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Športna oddaja
21.00	Šport: košarka A2, Bi-kim Rimini-Fantoni Udine
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[ 00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevf
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7:20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih (1. del); 12.00 Ko mladost ni le norost; 12.30 Jezik mladih; 13.20 Cecilijanka 1987; 13.40 Skice; 14.00 pe-ždlna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Skice; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (56. nad.)r 15.10 Zbornik (2. del); 15.15 V mladostnikovem svetu; 15.40 Mi mladi; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmet. tednik; 18.30 Skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasba; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe;
13.30	Melodije; 14.05 Ponedeljkov kri-žemkraž; 14.15 Koncert; 14.40 Mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17h; 18.00 Ansambel Štirje kovači;
18.25	Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.20 Zbori;
20.30	Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.20 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme in in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti, reportaže in intervjuji; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-Ten po svetu; 17.30 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku;
18.35	Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek in prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno yaši; 8.40 Po vaši želji; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost;
11.00	Pismo iz; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah;
12.06	Kuharski nasveti; 14.30 Glasba;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Ciao ragazzi;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba.
RADIO OPČINE
10.00	Tedenski horoskop; 12.00 Glasbeni koktajl; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente.
Seja Teritorialnega odbora SKGZ
Podčrtan politični pomen določila o posebni dokladi za dvojezičnost
Dve pomembni vprašanji sta bili predmet razprave na zadnji seji Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško. Prvo posebnega političnega pomena, drugo pretežno organizacijskega značaja v okviru priprav na skorajšnji občni zbor Zveze, ki bo v nedeljo, 20. decembra, v Gorici.
Tako je odbor najprej opredelil stališče do izvajanja kolektivne delovne pogodbe za uslužbence krajevnih ustanov in posebej glede člena 60 omenjene pogodbe, ki obvezuje občine in druge krajevne ustanove da uslužbencem izplačajo nagrado za dvojezičnost. Omenjeni člen kolektivne delovne pogodbe posebej navaja položaj v deželi Aosta in ne navaja specifičnih razmer v drugih deželah s posebnim statutom. Vendar besedilo člena dopušča tolmačenje, da je normo mogoče uveljavljati tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Izhodišče za razpravo o pomembnem a istočasnem zapletenem vprašanju je bilo poročilo Vlada Klemšeta, o
dosedanjih pobudah na medobčinski in tudi medpokrajinski ravni (sodelovali so namreč predstavniki občin iz goriške in tržaške pokrajine) v iskanju kar se da skupnega pristopa. Na posvetih — do zdaj sta bila dva — so prišla na dan različna stališča in pomisleki. Tudi zaradi specifičnih razmer v posameznih občinah, čeprav v glavnem upravitelji soglašajo v oceni, da je omenjeni člen pogodbe konkreten primer priznanja določene stvarnosti in specifičnosti tudi v naši deželi, poleg Aoste. Torej majhen nadaljni korak naprej v boju za uveljavljanje in izvajanje zaščite.
Po uvodnem poročilu so v razpravo posegli še predstavniki doberdobske in števerjanske občine in opozorili na različne aspekte zadeve, tudi na morebitne negativne posledice, ki bi jih izvajanje člena lahko povzročilo. V Šte-verjanu pa je, kot kaže, glavni problem finančnega značaja.
Kakšno je stališče SKGZ do vprašanja, ki je že vzpodbudilo in obenem
poživilo razpravo o vsebini in smislu prizadevanj za zakonsko zaščito naše narodnostne skupnosti? Na to je ob koncu razprave odgovoril Predsednik Teritorialnega odbora dr. Mirko Primožič. "Eno redkih priložnosti, ki nam jo z zakonom nudijo v zadnjih letih, je treba izrabiti, ne pa iskati raznih izgo-vgrov in sklicevanj na take ali drugač-ne težave." Primožič je še dodal, da bodo za težave in zapreke, da bi otežili izvajanje omenjenega člena, že poskrbeli v raznih nadzornih odborih in drugih organih in da bo bitka za uveljavljanje predvidoma še dolga in zapletena. Ne gre podcenjevati niti materialnega aspekta, to je, kako kriti dodatni strošek, vendar je to vprašanje, spričo prevladujoče politične teži-ne, drugotnega pomena in se ga da na primeren način rešiti.
V drugem delu seje so člani Teritorialnega odbora razpravljali o pripravah na skorajšnji občni zbor Zveze, kandidaturah, predlogih za priznanja itd.
Izredno zanimanje za tečaj za delo s težko prizadetimi
V torek predstavitev priročnika
Intenzivni tečaj strokovnega izpopolnjevanja za delo z nedsamostojnimi osebami, ki ga je pripravil pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo, je naletel na nepričakovan odziv. Že precej dni pred začetkom tečaja so bila zasedena vsa razpoložljiva mesta, (okrog 130), prijavilo pa se je še dodatnih sto slušateljev, tako, da pri Konzorciju že razmišljajo o tem, da bi pripravili še en tečaj.
Medtem je prvi ciklus strokovnih predavanj že začel. Zaključil se bo 15. t. m. za prvi dve skupini. Istega dne se bo začel drugi ciklus, ki bo trajal do 19. decembra.
V torek, 15. t. m., ob 8.30 ob začetku drugega ciklusa, bo krajša slovesnost ob navzočnosti predstavnikov Dežele, Pokrajine in Občin. Slovesnosti se bo predvidoma udeležil predsednik deželne vlade Biasutti. Na slovesnosti, ki bo v konferenčni dvorani razstavišča ob ločniškem mostu, bodo v torek tudi predstavili strokovno publikacijo o oskrbi in delu s težko prizadetimi osebki (Teconologie Assistenziali per i gravi disabili). Knjigo je napisal dr. Ettore Lazzerini, odgovoren za zdrav-
stveno službo pri Konzorciju za rehabilitacijo.
Gre za koristno publikacijo, ki se je bodo s pridom posluževali vsi, ki se bodisi poklicno, bodisi priložnostno ali pa na prostovoljni osnovi ukvarjajo z nudenjem pomoči prizadetim osebam.
razna obvestila
Pozitivna ocena letošnjih sejmov v Gorici
Kritike komunistov glede delovanja na Pokrajini
KD Briški grič v Števerjanu pripravlja 31. 12. ob 20. uri veselo silvestrovanje v domu na Bukovju. Podrobnejše informacije nudi interesentom Robert Juretič, tel. 884018.
Sekcija VZPI-ANPI Jamlje-Dol prireja silvestrovanje v Dolu, v gostilni Pri srnjaku. Vpisujejo Mario Semolič in Ettore Moro. Število mest je omejeno.
Kmečka zveza obvešča, da je do 15. decembra čas za prijavo vina.
Občina Sovodnje priredi v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi avtobusni izlet v Škofjo Loko ob vsakoletnem spominskem pohodu v Dražgošah. Prijave in pojasnila pri predsednikih, oziroma poverjenikih posameznih društev. Izlet bo 10. januarja 1988.
Ženski odsek KD Jezero v Doberdobu vabi na predavanje na temo: »Človek, energetsko bitje (akupunktura, joga, bioenergija, radioestezija)«, ki bo v četrtek, 17. t. m., ob 20. uri na sedežu društva. Predaval bo dr. Janez Honn.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo jutri, v ponedeljek, 14. decembra, zaprta.
Letošnji sejmi na goriškem gospodarskem razstavišču so se iztekli. Ocena teh sejmov je pozitivna. Sejmi avtomobilov in motorjev ter spomladanske ter jesenske mode so imeli izreden uspeh. Nekoliko manjši je bil tisti drugih, bolj specializiranih sejmov. Vendar pa je letošnja sejemska bilanca pozitivna tudi zaradi tega ker so vsi goriški sejmi dobili novo obliko. Na sejmišču ni več šušmarjev ki smo jih toliko videli v prejšnjih izvedbah.
Na zadnjem sejmu o kmetijstvu, ki je bil ob goriškem Andrejevanju, so priredili tudi nekaj posvetov. Na tistem na katerem so se zbrali čebelarji je bil govor predvsem o komercializaciji medu. Govorili so italijanski, jugoslovanski, nemški, francoski ter avstrijski strokovnjaki. Iznesena je bila potreba, da čebelarska društva poskrbe tudi za prodajo medu. Orisane so bile izkušnje v nekaterih deželah, kjer je veliko čebelarjev. V Gorici so v začetku letošnjega leta ustanovili zadrugo. Ko bo ta pričela delati s polno paro, bodo goriški čebelarji imeli na razpolago laboratorij za analize in tudi center za zbiranje medu.
Na sejmu so se srečali tudi vinogradniki. Razpravljali so o letošnji trgatvi ter ugotovili, da je bila dokaj ugodna. Letos so se pojavile nekatere bolezni, ki so ponekod »odščipnile«
tudi do 20 odstotkov pridelka. Na posvetu so govorili enologi in drugi strokovnjaki. Domenili so se, da bodo take posvete priredili tudi na prihodnjih sejmih.
Posvetovanje o visokošolskem študiju
Te dni smo objavili vest, da se bodo vendarle začeli univezitetni tečaji tudi v Gorici in da bo prvi sedež te visokošolske dejavnosti v zavodu Contavalle. O prvih korakih in o možnostih razvoja univerzitetnega študija v Gorici bo govor jutri, na posvetu, ki ga pripravlja krožek Frontiera Aperta. Govorila bosta rektor tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli in predsednik Konzorcija za univerzitetne tečaje v Gorici, Mic-hele Martina. Vlogo moderatorja bo opravljal dr. Mario Brancati. Posvetovanje bo ob 17. uri v dvorani Trgovinske zbornice.
čestitke
Kristina Černič je včeraj, v soboto, 12. decembra, praznovala 71. rojstni dan. Obilo sreče ji želijo sin Mirko in hči Karla z družinama.
Stopnjevanje napetosti v pokrajinskem svetu zaradi načina vodenja sej in priprave dnevnih redov. V takem ozračju se je odvijala zadnja seja go-riškega pokrajinskega sveta potem ko so komunisti izrazili zelo ostro kritiko na račun Predsedstva, ki že lep čas zavlačuje z razpravo o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih in predlogih iz vrst KPI in teh vprašanj ne uvršča na dnevni red.
Tako so komunisti v začetnem delu zadnje seje postavili ostro zahtevo po spoštovanju poslovnika in zahtevali, da se o nekaterih nujnih vprašanjih vendarle razpravlja (prosta cona, pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo, preureditev muzejskih zbirk, realizacija načrta marine v Štarancanu itd).
Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica
priredi jutri, 14. t. m., ob 20.30
predavanje
dr. Draga Klemenčiča na temo
”MISSIA IN MAHNIČ"
Predavanje bo v mali dvorani Katoliškega doma.
Podpredsednik pokrajinske uprave dr. Fabbro — prvi del seje se je namreč odvijal v odsotnosti Predsednika prof. Cumpete — je zagotovil, da bo o vprašanjih, na katera so opozorili komunisti, govor na prihodnji seji, ki je napovedana za 17. t. m.
Povredati je treba še, da se komunisti niso udeležili, in to iz protesta zaradi takega načina dela, zasedanja konference načelnikov skupin, ki je pripravljala dnevni red zadnje in prihodnje seje.
Rajonski
sveti
Od jutri do srede se bodo vrstile seje rajonskih svetov. Jutri zvečer je napovedana seja sveta v Ločniku in sicer ob 20.30, v torek bo zasedal rajonski svet za mestno središče, prav tako ob 20.30, v sredo ob 20.30 pa bo imel sejo rajonski svet pri Madonnini.
■ Društvo Gorizia nuoto obvešča,
da bo bazen na Rojcah med božičnimi in novoletnimi počitnicami zaprt. Bazen bo zaprt od 23. decembra do vključno 6. januarja. Občinstvo prosijo za razumevanje.
Izzivna tema na letošnjem srečanju o kulturi v Srednji Evropi
Petkovo popoldansko izvajanje strokovnjakov z ljubljanske, tržaške ter videmske univerze in odziv sicer maloštevilnih razpravljalcev, je pokazal, da je Inštitut za mittelevropska srečanja izbral za svoje 21. srečanje dovolj izzivno temo. Velika osebnost goriške-ga Žida Graziadia Isaie Ascolija, predvsem njegovo spoštovanje do obstoja drugačnega v prostoru naravnega sožitja različnih narodov in jezikov, je še vedno deležno pozornosti in dodatnih študijskih raziskav.
Dr. Mitja Skubic z ljubljanske univerze meni, da je bil Ascoli odličen poznavalec različnega jezikoslovnega bogastva svojega mesta, pa naj si je šlo za govorico ljudstva ali meščanskega sloja. Ni še dognano, če je Asco-
li znal slovensko, toda poznal je Miklošiča — saj se je intelektualno formiral na Dunaju — in dobro razlikoval med slovenščino in srbohrvaščino. Iz bogatega spiska slovenske periodike med 1863 in 1939 (zadnji list »Sveto-gorska kraljica«), ki je bil na voljo prisotnim, je bila podprta misel znanstvenikov, da se jezik obdrži in ohranja lahko le v ugodnih socialno-družbenih razmerah, ko ima na razpolago šolo in informacijo. Ascolijevo zanimanje za Furlane in furlanščino, posebni njegovi »Saggi ladaini« so razumljivo najbolj zaintrigirali dr. Piero Rizzolati z videmske univerze, ki je izhajala iz stališča, da je jezikom, ki so si blizu, najteže dati »vsakemu svoje«. Ascoli je potrdil avtonomijo furlanskega jezika,
uvrstil ga je v neoladinsko skupino kot vodilno govorico, »idioma principe«. Iz vrst poslušalcev je prišlo vprašanje, zakaj izvajalka uporablja furlanska »govorica« in ne »narečje«. Zato, da ne bi pri današnjih Furlanih povzročila neugodja. Čeprav je furlanšči-na stoletja živela ob robu oblastniških jezikov dežele, se je šele v osemnajstem stoletju lahko izrazila v knjižnem jeziku, pa ji tudi danes, kljub nekaterim črnim napovedim iz preteklosti, ne preti konec! Seveda bi bilo za Furlane velikega pomena drugačna vloga današnje italijanske šole.
Kako in kdaj je furlanski jezik »il tergestium« izginil iz Trsta in Milj, je izhajajoč iz Ascolijevih ladinskih zapisov govoril tržaški profesor Diomiro Zudiiri. Ta tržaška furlanščina, naj bi se po profesorjevem izvajanju že v šestnajstem stoletju iz miljskih hribov vezala preko Krasa na goriško zaledje tja na svoje največje furlansko območje. Vsekakor velik izziv tržaškega profesorja tudi slovenskim jezikoslovcem.
Profesorica Loredana Bogliun z italijanskega študijskega centra v Rovinju, je po strokovni razdelitvi pojmov ljudstva in narodi, odnosno narodnostne skupnosti, govorila o njihovem možnem srečanju ali trčenju v Istri. Večstoletna prisotnost slovanskih in romanskih skupin na tem, prav tako obrobnem svetu, prihod enih in odhod drugih, ali obratno, je vedno postavljala v ospredje odnose med večino in manjšino. V takem okolju si morajo manjšine izbrati svoj strateški program, če hočejo obstati in se razvijati. Kakor nalašč vrženo vprašanje tudi za goriške Slovence, intelektualce, ki bi jih bili na petkovem srečanju lahko našteli na prste.
Spremembe v programu koncertov Agimus
Društvo Glasbene mladine Italije (Agimus) je bilo zaradi novih določil o uporabi dvorane y deželnem avditoriju, prisiljeno spremeniti, oziroma prilagoditi program koncertov. Po sklepu občinskega odbora v Gorici z dne 13. oktobra 1987, se v dvorani lahko vršijo podobne glasbene prireditve v zaporedju vsaj enega tedna. Ker se avditorija poslužuje kar nekaj društev, ki vsako zase skrbi tudi za koncerte,-je bilo treba program Agimusa spremeniti, oziroma prilagoditi, oziroma iskati druge primerne prostore.
Prvi koncert — nastop harfistke Ni-colette Sanzin bo tako 16. t. m. ob 17.30 v' cerkvi v Podturnu. Naslednji koncerti bodo 14. januarja, 26. januarja, 10. februarja, 30. marca in 22. aprila v deželnem avditoriju.
Toliko zaenkrat o spremembah v programu.
________prispevki*__________
Ob drugi obletnici smrti Giuliane Frandolič iz Doberdoba darujejo starši 100.000 lir za zbor Jezero.
SMReKK
priredi
31. decembra
SILVESTROVANJE
v Kulturnem domu v Gorici
GOSTILNA
»DVOR«
briška vina - domači pršut - pristna domača kuhinja
DVOR - ŠTEVERJAN - TEL. 884035
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA BOŽIČ, SILVESTROVO IN PRVI DAN LETA.

\
jUafc <-Da&'
obutve in usnjeni artikli
Ul. Oberdan 6 - GORICA
ZA VAŠE PRAZNIČNE NAKUPE POSEBNI NEDELJSKI POPUSTI
N
r
Odbor za varstvo okolja v Sovod-njah, obvešča, da je pri posojilnici v So-vodnjah odprt račun. V ta sklad lahko nakažejo denarne prispevke občani in vsi, ki želijo podpreti dejavnost odbora.
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo v torek, 15. decembra, ob 20. uri predstavitev ankete o ostarelih v občini. Predstavitev pripravlja občinska uprava.
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo
jutri, v ponedeljek, 14. decembra, ob 20.15 3. koncert za zeleni glasbeni abonma in izven. Nastopi Tržaški kvintet iz Trsta. Na programu so skladbe Boccheri-nija in Dohnayija.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 6. do 12. decembra 1987.
Rodili so se: Svevo Del Bon, Raffaele Cella, Andrea Visintin, Luca Marson, Mattia Braida.
Umrli so: 67-letni upokojenec Eugenio Pistrin, 86-letna gospodinja Maria Fere-sin vd. Vidoz, 72-letni upokojenec Danilo Silvestri, 94-letna gospodinja Giuseppina Maizt vd. Arčon, 95-letna gospodinja Marija Kristančič, 69-letni upokojenec Francesco Aita, 78-letna gospodinja Celestina Cotič vd. Češčut, 62-letni upokojenec Aldo Spessot, 75-letni upokojenec Elio Blasizza, 66-letni upokojenec Luigi Dorni, 65-letna upokojenka Elena Pucci por. Cottone, 80-letni mizar Giorgio Chernic, 69-letna upokojenka Bruna Sca-relvd. Brumat, 43-letna gospodinja Ljubka Levpušček, 39-letni uradnik Adriano Magnarin.
Oklici: šofer Carmine Barbiero in gospodinja Antonietta Longo, elektrotehnik Michele Luongo in profesorica Anna Lanza, inženir Gianfranco Brandalise in biologinja Elisabetta Tutta, upokojenec Paolo Gallarotti in prodajalka Anna La-capra.
Poročili so se: uradnik Renzo Nocent in trgovka Rosanna Criscitiello, arhitekt Antonio Colmari in uradnica Paola Gia-cobelli.
______________kino________________
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »La časa 2«.
VERDI 15.J0-22.00 »I miei primi 40 anni«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 16.00-22.00 »La bamba«.
Tržič
EKCELSIOR 14.00-22.00 »Le streghe di Eastwick«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica
SOČA 16.00 »Policaj št. 1«. Ob 18.00 in 20.00 »Ime rože«.
DESKLE 17.00 in 19.30 »Kdo mi ubije ženo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro (Alesani), Carduccijeva ulica 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Jutri v Gorici: ob 11. uri, Carolina Car-let vdova Borlenghi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 12.30 Ljubka Levpušček Vogrič, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče.
DORICA MAKUC
Pogovor z restavratorjem in trgovcem Robertom Faganelom
Restavratorsko delo je dandanes zelo hvaležen in donosen posel
Starinski predmet, pa naj bo to omara, miza, slika, srebrni ali zlat predmet, preproga, vzbuja v nas vedno več zanimanja. V marsikateri naši hiši je najbrž bilo nekoč tega kar precej. Prišel je sodoben čas. Ljudje so si zgradili nove hiše. V sodobna stanovanja pa so postavili sodobno pohištvo. Stara miza, stara stolica, stara omara, so bili zavrženi, marsikaj je bilo sežganega. V naših stanovanjih smo imeli vse novo. Sedaj pa nam je žal, da smo tako ravnali. Iz zaprašenega in temnega podstrešja prinesemo na svetlo staro stolico, ki jo je seveda treba popraviti, saj, taka kot je, ni več za nobeno rabo. Pa gremo k starinarju oziroma k spretnemu restavratorju, ki nam bo vse to popravil. Ko imamo kako liro odveč v žepu pa jo mahnemo v kako antikvarično trgovino s skrito željo najti v njej kaj lepega, starega in seveda poceni.
Tudi zaradi tega je v raznih mestih naše dežele več antikvaričnih trgovin. Še več jih je v Venetu. V njih je vedno polno radovednih klientov. Zaradi tega tudi tako uspevajo sejmi antikvariata. ki jih prirejajo v raznih mestih severne Italije.
S tem se ukvarja tudi Robert Faganel, ki ima v Gorici trgovino in delavnico v Ulici 24. maja, nedaleč od našega uredništva. Stare predmete je vzljubil že v mladih letih. Oče. Franc, doma iz Vrtojbe, se je svojčas iz domačega kraja izselil v Trst. Delavnico je imel v Rojanu. Specializiral se je v poslu urejanja in opremljanja stanovanj ter uradov. S svojimi delavci je skrbel za vse: za pleskanje, za razna mizarska dela, pa tudi za opremo s pohištvom. Mladi Robert je radovedno gledal vse to dogajanje v domači hiši. Ze od mladega je rad risal. Potem se je opogumil in, komaj 19 let star, leta 1962, je
imel prvo razstavo svojih slik v galeriji goriške kavarne Teatro. Tudi V kasnejših letih se je ukvarjal s slikarstvom, vendar le amatersko. Slikal je in razstavljal vsepovsod. To dela še danes. Pred kratkim smo v našem listu pisali, da je lani in letos precej razstavljal v Sloveniji in tudi v Kanadi.
Vendar pa ga je mikalo, da bi se v življenju posvetil bolj konkretni dejavnosti. Priučil se je restavratorskemu delu. Naredil je tudi potrebne izpite in danes je izvedenec v tem poslu. Tudi na sodnijo ga pokličejo, ko morajo oceniti kak starinski predmet. Povedal nam je, da se ukvarja z restavratorskim delom slik, pohištva, porcelana in srebrnine.
V trgovini v mestnem središču Gorice, kamor se je iz Trsta priselil z družino pred dvanajstimi leti, ima veliko opravka tudi z izdelavo okvirjev za slike. Ker je le malo tovrstnih trgovin oziroma delavnic v Gorici, je ta posel najbrž zelo donosen.
Vendar pa je glavna usmerjenost prav v restavriranju starih predmetov in v prodaji teh in drugih, za katere poskrbi tam kjer je to mogoče dobiti v večjih količinah. V isti stavbi sedaj ureja večjo delavnico, v kateri ima uskladiščenih precej pohištvenih predmetov. Pri popravilih mu še vedno pomaga tudi oče Franc, ki mu ni, da bi samo počival na stara leta. V trgovini pa najdemo z Robertom Faganelom tudi ženo Karmen in mater Hilarijo.
Faganelov! imajo v tej trgovini in delavnici kar veliko dela. Vendar pa Roberta še vedno mika slikanje. Ko mu čas to dopušča gre na daljše potovanje. S seboj ima platno, čopiče in barve. Pa ti pride nazaj s potovanja z ducatom slik, sproščen, zadovoljen. To je brez dvoma svojevrsten način počitnikovanja. Potem seveda poskrbi za primerno razstavo svojih del. A to so le počitnice, kajti največ časa preživi v svoji delavnici in trgovini.
MARKO VVALTRITSCH
Odločna zahteva prebivalcev Solkana da se tej vasi vrne starodavni naziv
V Solkanu je bila v četrtek zvečer dobro obiskana javna tribuna prebivalcev z razpravo o povrnitvi imena oziroma naziva temu naselju, ki je obstajalo še pred 28. aprilom leta 1001. Tistega dne je namreč cesar Oton III. podelil oglejski cerkvi polovico gradu, "ki se imenuje Solkan in polovico vasi, ki ima v slovenskem jeziku ime Gorica". Krajani so že skoraj uspeli, da bi Občinska skupščina v Novi Gorici sprejela odlok o povrnitvi imena, toda se je ob tem začela polemika v javnosti in občinski organi so za zdaj postopek za poimenovanje prekinili.
Razprava je bila živahna, tudi polemična in čustvena, toda na dostojni in kulturni ravni. Najprej so prebrali pismo sodelavcev Urbanističnega inštituta Slovenije Vere Kokole in Lojzeta Gosarja, ki sta zatrdila, da je ponovna uveljavitev identitete-statusa samostojnega naselja Solkan "smiselna, saj se težnje po uveljavitvi lokalne identitete vedno bolj uveljavljajo tudi drugod". Nato je zgodovinar dr. Branko Marušič podal podroben pregled zgodovine Solkana in pri tem utemeljil nujnost in globoko upravičenost povrnitve imena tega naselja. Solkan so spojili z Novo Gorico leta 1955, vtem ko so ostala in še delujejo kot samostojna naselja recimo Kromberk, Loke, Šempeter in kot posmeh starodavnemu Solkanu kot naselje tudi železniška postaja Šentmaver, ki ga poleg postajnega poslopja sestavlja še nekaj barak.
Prisotni Solkanci so navajali dejstva in razloge, ki zahtevajo povrnitev imena. Opozarjali so, da je tudi naziv kraja del kulturne in naravne dediščine in zlasti sestavina identitete, ki jo je treba na vsak način ohraniti in naprej razvijati. Sociolog Marjan Tavčar, ki je začel polemiko v javnosti o primernosti poimenovanja je soglašal, da je takšna identiteta zelo važna, "toda ljudje bi se morali počutiti Solkanci in tudi Novogoričani". Menil je še, da se
identiteta nekega naselja lahko ohranja in razvija na več načinov, ne le z imenom. Gojiti bi morali skratka, je razmišljal Marjan Tavčar, skupno identiteto Nove Gorice, mesta, ki ga tvori več naselij s svojimi posebnostmi. Konkretno bi to pomenilo tudi, da bi na tablah ob vhodu in izhodu iz Solkana bilo napisano denimo Solkan del Nove Gorice.
Drugi razpravljale! s Tavčarjem niso soglašali. Opozarjali so, da Solkan živi svoje življenje, da še to življenje oplaja iz preteklosti, da pa Nova Gorica za Solkance ni privlačna, ker nima središča in ga ne razvija in da skratka nima duše. O poimenovanju so govorili tudi_ nekdanji novogoriški župan Joško Štrukelj, brata Ivan in Tomaž Marušič ter Darko Bratina, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Italiji. Povedal je, da je bil rojen na Solkanskem polju, pozneje pa je živel
po svetu. Toda zveza z rojstnim krajem je bila zanj zmeraj primarna, iskal je svojo tako imenovano ožjo identiteto. Takšna ožja identiteta je razumljiva tudi v primeru Solkana, morali pa bi jo potrditi z obcestnimi tablami ozi-rama napisi naselja in z obeleževanjem osebnih listin.
Razprava v okviru javne tribune je potrdila, da Solkanci nestrpno pričakujejo in zahtevajo poimenovanje naselja. Z njihovimi stališči bo pač treba računati in jih upoštevati, ko bodo o tem odločali v telesih Občinske skupščine v Novi Gorici. Toda razprave o tem bodo najbrž zajele tudi mnoga vprašanja Nove Gorice, saj mesto zdaj denimo nima povsem določenih niti svojih meja. Zaradi tega se vzeto for-malno-pravno večidel novih gradenj odvija zunaj mesta, denimo v Rožni dolini, Šempetru, Vrtojbi in drugod.
MARJAN DROBEŽ
	SVOJIM	CENJENIM ODJEMALCEM
		voščimo vesel božič
		in srečno novo leto. Obenem se priporočamo!
	PINTAR	Družina BORIS PINTAR
Mm	S. & A. Pintar	
	Valerišče 7 - ŠTEVERJAN	
MHHfiBOirs
(j	S&o/crf V/
Iz Glasgowa neposredno v najboljše trgovine.
MC GIB BON’S 12-LETNI »RISERVA SPEC!AL«
V Gorici je na prodaj brez carinskega davka.
Uvoznik in razdeljevalec:
£3 COPEGOJ
PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna........................................ 100.000 lir
Mesečna ......................................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
Razstava čipk v Doberdobu
V Doberdobu bo danes na ogled zanimiva razstava čipkarskih izdelkov, ki so jih pripravili slušatelji tečaja čipkarske šole iz Gorice, ki ga vodi Loredana Moscarda Lutman. Razstava bo v občinski knjižnici in bo odprta samo danes ,od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. Na ogled bodo čipke za ovratnike, posteljnino, prte in razni drugi izdelki spretnih ženskih in tudi dekliških rok. Tečaj čipkarstva obiskuje kakih dvajset Doberdobk, med temi tudi skupina mlajših, oziroma najmlajših, ki so na sliki.
Pri pripravi današnje razstave je sodelovala tudi občinska uprava iz Doberdoba. Ob tem velja povedati tudi, da se tečaji čipkarstva v Doberdobu odvijajo že nakaj let in da zanimanje za to umetniško obrt narašča.
ŠOLAMA
Corsi & Cotič
vsakodnevni privilegij
IB4Hlti«|IIC
"li.
SGMvS
VI
MISSONU kSPORT
GMVjeans
ob nedeljah in ponedeljkih odprto GORICA - Korzo Italija, vogal Ul. Nizza
NOVE DIMENZIJE ZA TVOJE DELO
Nov Suzuki Super Carry je dolgo pričakovano ko-ozilo.
lova r j
oblike, ima trpežno mehaniko, varčen in posko-
mercialno tovorno vozilo. Zavzema malo ra, sprejme veliko tovora, dostop s treh stri lažje natovarjanje in raztovarjanje. Je mo
Suzuki Super Carry, nove dimenzije za tvoje delo.
SUZUKI
ZASTOPNIK
UL. III. ARMATA 102 - TEL. 20144 - GORICA
A

MARKET S. ANDREA
Vam vošči vesele božične praznike in obenem nudi artikle široke potrošnje po ugodnih cenah:
WHISKY MC GIBBON’S 12 let
75 cl (8.900 lir l)	6.700 lir
MOKA -00-1 kg
SUROVO MASLO 500 g
OLUŠČENI OREHI 500 g
ROZINE 1 kg
SEMENSKO OLJE 1 I
PECIVO
PANDORO BAULI
1 kg	7.600 lir
Obveščamo, da bomo v torek, 22. decembra, vsem klientom darovali rastlinski cvet »božično zvezdo«.
470 lir 1.490 lir 3.300 lir 1.880 lir 760 lir
V sredo izreden koncert GM
Sloviti ansambel Pro Arte iz Gradca bo igral dela F. Niedra in P. Merkuja
Koncerti, kakršnega priredi Glasbena matica v sredo, 16. t. m., so v Trstu prava redkost. V živih kulturnih središčih so taki koncerti obvezna prisotnost, a Trst živi danes le od nekdanjega slovesa »muzikalnega mesta« in goji izključno glasbeni muzej: potrebe po živi glasbi ne čuti več razen ob izjemnih priložnostih, kakršna je prav ta.
Gost Glasbene Matice bo »Pro Arte Ensemble« iz Gradca, ki je nastal 1. 1970 na pobudo Karla Ernsta Hoff-manna: sestavljajo ga pevci in instrumentalisti, ki gojijo nekonvencionalno glasbo, to je prav tako sodobno ustvarjanje kakor redka dela iz preteklosti. Sestava ansambla je spremenljiva, da se lahko loti čim širšega repertoarja. Od ustanovitve do danes je skupina izvajala dela sodobnih skladateljev iz vsega sveta, med njimi veliko slovenskih in jugoslovanskih ter italijanskih. Na graškem festivalu »Musikprotokoll« je sodelovala pri 34 krstnih izvedbah (med avtorji sta tudi Italijana Ferrero in Nieder) in pri desetinah avstrijskih prvih izvedb. Dunajčan Karl Ernst Hoifmann, ki vodi ansambel od ustanovitve, je priznan dirigent in pedagog, ki je trenutno odgovoren za glasbene programe pri štajerskem sedežu avstrijskega radia.
Spored tega tržaškega koncerta graških specialistov za sodobno glasbo obsega tri novosti iz zadnjih dveh
let in »staro« sodobno skladbo iz 1. 1962, saj so pri svojih sporedih stalno pozorni tudi za novosti iz zadnjih desetletij, ki so se uspešno pojavile pri festivalih sodobne glasbe.
Koncert se bo začel z dvema zborovskima novostma vodilnih avantgardnih skladateljev; avantgarda je sicer v poslednjih letih skrhala ostrine in je postala pozorna na preteklost. To novo ravnovesje je kazno v obeh delih. Krzisztof Penderecki (1933) je med vsemi predstavniki poljske avantgarde tisti, ki je priklical nase največjo pozornost, posebno s strani evropskega Zahoda in Amerike; 1. 1960 je postal svetovno znan ob izvedbi Anaklasis v Donaueschinge-nu, vrh popularnosti je dosegel s skladbo »Ofjarom Hiroszimy« (Hiro-šimskim žrtvam) za 52 solističnih godal, v tržaškem gledališču Verdi smo pred leti videli njegovo opero »Londonski zlodeji«; zdaj bomo slišali nje-, gov »Veni creator«.
Marek Kopelent (Praga, 1932) predstavlja danes vrh novejših čeških skladateljskih rodov, izvajajo ga po vsem svetu, v Trstu ga bomo slišali menda prvič: Njegov »Cantus sup-plex« (Prošnja pesem) na latinska besedila iz Biblije in italijanskih srednjeveških kodeksov je, prav tako kakor skladba Pendereckega, doživel krst pred dvema mesecema v Gradcu.
Slavistično društvo izoblikovalo program svojega bodočega dela
knjigo. Izhajajoč iz navedenega cilja pa je treba seveda najti pravo razmerje med kvantiteto in želj eno kvaliteto - ne glede na različne razmere, v katerih se nahajajo posamezne šole in nivoji učencev ter dijakov.
Slavistično društvo Trst bo slednjič pričelo izdajati svoj bilten, glasilo torej, ki naj bi prvenstveno služilo enemu samemu namenu: doseganju boljše . medsebojne obveščenosti, ki je zaradi znane zaposlenosti učiteljev in profesorjev pač v mnogočem otežkočena. Z biltenom bi Slavistično društvo lahko ves čas stopalo v neprekinjen stik s svojim članstvom, delo društva bi bilo močneje verificirano, ne nazadnje pa bi bilo tovrstno informativno glasilo priložnost za objavo stališč in smernic, ki jih mora društvo izžarevati v močnejši meri. Prvi bilten naj bi izšel na pričetku naslednjega koledarskega leta.
JANEZ POVŠE
Slavistično društvo Trst je okvirno izoblikovalo stališče, na kakšen način posegati v našo jezikovno in s tem tudi narodnostno stvarnost. Prevladala je misel, naj društvo ne bi prvenstveno delovalo v polemičnem tonu, se pravi, da bi v kritičnem odnosu do nepravilnosti stopnjevalo svoje izhodiščno delovanje. Prav gotovo bi tovrstna usmeritev zgrešila namen pa tudi učinek društva, saj je nujno upoštevati globalno manjšinsko situacijo, ki pač svoje stiske in objektivno situacijo izraža tudi s posebnimi težavami jezikovnega značaja. Zategadelj si bo društvo izbralo na videz nasprotno pot, se pravi da bo podčrtalo vse tisto, kar je v našem prostoru najboljšega, tvornegain plodnega, perspektivnega in vzpodbujajočega. Od tod misel na priznanje Slavističnega društva Trst, ki bi zajelo koledarsko leto ter naglasilo tistega posameznika ali posameznike, ki so se na področju žive ali pisane govorice še posebej odlikovali, bodisi na pedagoškem, gledališkem, radijskem, časnikarskem, literarnem, založniškem ali še kakšnem drugem področju. — Društvo bo izoblikovalo pravilnik priznanja ter kasneje formiralo komisijo, prvo priznanje pa naj bi bilo za leto 1987 podeljeno v prvih mesecih naslednjega leta.
Slavistično društvo Trst namenja še posebno pozornost »bralni znački«, pomembni akciji, ki združuje osnovne in nižje šole. Izpostavilo se je moteče dejstvo, da kriteriji »bralne značke« mnogokrat niso niti približno vsklaje-ni, kar povzroča osuplost in negodovanje ravno pri dijakih, ki jim je končno akcija namenjena. Slavistično društvo Trst se zaveda težavnosti problematike, vendar apelira na učitelje in profesorje, da po možnosti čim popolneje oblikujejo enotnejše sezname bralnih del, da vskladijo vsaj okvirno število knjig, ki jih je nujno predelati, oziroma da vzporedno sprožijo vse tiste poteze, ki bi akcijo oplemenitile. Skoraj nemogoče je določiti točno število knjig, dilema med obširnim branjem in ne-branjem je seveda na dlani, vendar pa bi morali pri »bralni znački« upoštevati predvsem dvoje dejstev: akcija ne sodi v osnovni šolski program, cilj »bralne značke« pa bi bil idealno izpolnjen v primeru, ko bi učenci in dijaki resnično vzljubili
TRGO
Tretja novost, ki je doživela krst na lanskem Musikprotokollu v Gradcu in o kateri smo že lani poročali, je močno izvirna koncertna predstava »Kresnik« Tržačana Fabia Niedra (1957). »Predstava« se, ob dozdevni negib-nosti izvajalcev (gibljejo se dejansko, občinstvu nevidni, le otroški glasovi, ki ponazarjajo gibanje sonca od leve proti desni), odvija le v glasbi; glasbeno dogajanje je zaupano zboru, ki ga sestavlja 24 solističnih glasov, prepariran klavir, skupina slamnatih bičev in igralec, ki pooseblja mitičnega Kresnika, je povsem pokrit s slamo in brbra občinstvu nerazumljive zloge, njegovo dihanje pa zavzame ob višku obseg strašnega vetra. Simbolistični značaj dela se navdihuje po belokranjski ljudski pesmi »Kresna« (Nieder se je že zgledoval po njej v številnih komornih skladbah v zadnjih osmih letih) in po kmečkih obredih ob slovenski kresni noči; nevidni otroci ponavljajo stalno besedilo iz »Kresne«: »Bog daj dober večer«, medtem ko zbor poje, razstavlja in sestavlja besede švicarskega slikarja Paula Kleeja »Tropien von Tief« (kaplje iz globine). Niedra veliko izvajajo v nemških deželah in na Nizozemskem. Izjemoma bomo njegovo sugestivno glasbo slišali enkrat tudi v Trstu.
Med temi novostmi najde v sporedu prostor tudi starina, ki je doživela krst na Zagrebškem bienalu 1. 1963: Koncert za rog in zbor z naslovom »Ex Alchuini carminibus« (Iz Alkuino-vih pesmi) in ki ga je graški ansambel posnel za avstrijski radio pred letom dni. Pavle Merku (Trst, 1927) si ga je zamislil kot skrajno zahtevno virtu-ozistično delo prav tako za rog kakor za zbor; slednji ne spremlja solista tako, kot ga navadno spremlja orkester, temveč mu kot nosilec sporočila, ki ga predlaga besedilo, stoji ob strani z enakovredno vlogo. Ekspresionistična glasba se poslužuje serialne tehnike, ki preraste okvir Schonbergo-vih pravil in se podreja glasbeni snovi sami in besedilu. Koncert je sestavljen z dvema stavkoma.
Prvi stavek, počasen in slovesen, se poslužuje Alkuinovega distiha, v katerem pesnik - saksonski plemič in prelat, ki je živel na dvoru Karla Velikega - s čudovito podobo razlaga neumrljivost umetnosti. Drugi stavek, hiter in razgiban, uporablja tri tercine iz daljše Alkuinove pesnitve, ki poveličuje pomlad kot simbol rasti in življenja: po srednjeveški navadi ima v tej pesmi kukavica pozitiven simbolični naboj, kar daje skladatelju možnost, da uporabi kukavičji klic (interval terce), da z njim gradi nenavadno serijo, sestavljeno s samimi tercami. Skladbo je tako težko izvajati, da si jo lahko privoščijo samo specializirani ansambli. Brez njih bi tega koncerta v Trstu gotovo ne slišali, (p. m.)
Ne izgubljaj 'časa s starimi kuhinjskimi stroji! Izkoristi decembrske ugodne cene, ki ti jih nudi
VATOVeC
TRST — Ul. Machiavelli 28 - Tel. (040) 69076
Vsakovrstna sodobna gospodinjska oprema, TV barvni sprejemniki, videorekorderji, kasetofoni, glasbeni stolpi, zvočniki in drugo za ljubitelje glasbe
■ j
1
® a	»


Ul. Settefonlane 3/c Telef. 731377
sanitarije
■ vse za ogrevanj
in hidravliko
1
'i 7'


TRST
Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6
vergom
pelletterie
Pogovor z režiserjem Mariom Uršičem
Pri Cankarju me zanima motiv igre o oblasti
Slovensko stalno gledališče nam bo v petek predstavilo četrto delo iz svojega letošnjega repertoarja, po Nušičevi Sumljivi osebi drugo lastno predstavo v abonmaju. Petkova premiera bo gotovo ključnega pomena za uspeh celotne sezone, saj gre za Cankarjevega Kralja na Betajnovi, potemtakem za projekt, ki je že sam po sebi nosilen, njegova vrednost pa še zrase v kontekstu celotnega Cankarjevega dramskega opusa na odru SSG.
Prvi dve predstavi tega cikla, Pohujšanje v dolini šentflorjanski v režiji Jožeta Babiča in Za narodov blagor Dušana Jovanoviča, sta doživeli izjemen uspeh, a hkrati tudi vzbudili vrsto pomislekov in žolčnih ugovorov. Je že tako: kadar gre za Cankarja, ima vsak od nas svojo vizijo in, če uprizoritev od nje preveč odstopa, je neizbežen vik in krik. Kaj malo verjetno je, da bi bilo to pot drugače. Zato je pričakovanje petkove premiere tem vznemirljivejše.
Režiser Mario Uršič, ki smo ga zmotili sredi zaključnih vaj za ta kratek pogovor, se tega nedvomno zaveda. Pa saj je bilo tako tudi pred leti, ko se je prvič spopadel s Cankarjem. V sezoni 1974/75 je namreč postavil na oder Za narodov blagor, z velikim mlajem sredi prizorišča in narodovimi dobrotniki v svetohlinskem plesu okoli njega. Zato se prvo vprašanje zastavi tako rekoč samo od sebe:
Zakaj Cankar? Kaj ti pomeni, v čem ti je najbolj blizu?
»Minilo je nekaj let od tistega prvega srečanja in vendar je odgovor na to vprašanje tako danes kot včeraj isti. Zakaj torej Cankar? Kateri je centralni idejno dramaturški motiv, ki me pri Cankarju najbolj stimulira? To je »motiv igre o oblasti«. Vse premalo, preveč reduktivno bi se mi namreč zdelo, da bi Cankarjevo delo jemal zgolj kot spopad socialnega in razrednega. Današnja Evropa igra mnogo bolj komplicirano, mnogo bolj nevarno igro. Načenja se človeška individualnost, uničuje se njegova kulturna in zgodovinska identiteta. To je igra mafij, tajnih prostozidarskih lož, multina-cionalnih podjetij. To je igra oblasti in oblastnežev, ki gazijo med toplimi človeškimi trupli, in kdor noče naprej, naj ostane zadaj! Torej igra o oblasti, igra za oblast. To je Cankar, ki me zanima. Ta motiv sem občutil kot najbolj živ in aktualen.«
Umetniško vodstvo si je Cankarjev ciklus zamislilo kot vrsto avtorskih predstav posameznih režiserjev. Tako Babič kot Jovanovič sta resnično pripravila svojstveni predstavi, tudi z očitnimi posegi v besedilo. Ti si za to svojo uprizoritev Cankarjev tekst celo priredil. Kaj bi povedal o tem?
»Vsaka predstava začne zoreti skozi vaje in dramaturško delo. Izključiti je treba vse, kar gre mimo koncepta, kar gre torej mimo prej omenjene izbire. Rodi se dramaturška priredba, ki razpira pot gledališču. To je proces gledališkega ustvarjanja. Gre za dialog, za enakopraven dialog med avtorjem dramskega teksta in avtorji predstave: režiserjem, igralci, umetniškimi sodelavci... V tem dialogu se črtajo in dodajajo motivi za igro, v tem gledališkem dialogu daješ del sebe, del svoje pripadnosti, svojega življenjskega izkustva in nazora. Mislim, da le tako lahko gledališki tekst zaživi vedno znova, vedno drugače.«
Kaj je torej značilno za Uršičevo uprizoritev Kralja na Betajnovi?
»O značilnosti predstave same ne bi govoril podrobneje. Nočem razkrivati detajlov. Rekel bom le tole: v dramaturški priredbi, ki sem jo pripravil za to predstavo, sem skušal ostati zvest Cankarjevemu sporočilu, čeprav so razlike z originalom občutne.«
Že vidimo, kako pri tem marsikateri bralec zmajuje z glavo. Da ne bo prevelikega ugibanja v bojazni, bi lahko omenili vsaj najznačilnejše?
»Nič več mala gorenjska vas, temveč mesto (morda kar Trst pred prvo svetovno vojno). Nič več gostilnica, temveč mestni salon. Nič več en sam župnik, temveč politična stranka z več predstavniki... To je nekaj motivov, ki naj vzbudijo nekoliko radovednosti do naše uprizoritve. Upam, da Je radovednosti, one zdrave in vzpodbudne, ne pa polemičnega vzdiha: "Že spet so nam zmanipulirali Cankarja!"«
V naslovni vlogi bomo videli Borisa Cavazzo, nagrajenca Sterijeve-ga pozorja in Borštnikovega srečanja za lanski nastop v Narodovem blagru. Kako je prišlo do te izbire?
»Uresničila se mi je želja iz študentskih let, da bi se srečala s Cavazzo v taki veliki dramatični vlogi. Takrat smo razmišljali od Pogleda z mostu do Kralja na Betajnovi. Zdaj se mi je ponudila priložnost in tako je prišlo do ponovnega srečanja Cavazze s Cankarjem in mojega z mojim. O najinem dosežku pa naj sodijo gledalci. Jaz bi poudaril tu le še svoje veliko zadovoljstvo, da v tej igri prihaja na naše odrske deske tudi igralec, kakršen je Boris Kralj, ki upodablja sodnika. Odlična interpreta, kakor so bili odlični tudi vsi drugi umetniški sodelavci.«
KUPUJ NA OPČINAH
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ '87
zlato na Opčinah
za vsakih 10.000 lir nakupa dobiš srečko za žrebanje
1.	NAGRADA 15.000.000 lir
2.	NAGRADA 7.000.000 lir
3.	NAGRADA 3.000.000 lir IN 10 NAGRAD po 1.000.000 lir
ŽREBANJE BO 5. JAN. 1988
CASSA KUKALE E13 AKTIGIANA-OKICIMA HRANILNICA IN POSOJILNICA-OPČINE
Ponarodelost*
Ugleden novinar je pred novim letom dobil ugledno nalogo: intervjuvati naj bi šel uglednega politika.
Preden je šel, se je oglasil pri najodgovornejšem uredniku.
»Naj ga vprašam kaj posebnega ali kot ponavadi — o velikih uspehih v preteklem obdobju in o pozitivni usmeritvi za naprej?«
»Težki časi so,« je dejal najodgovornejši urednik,« in dobro bi bilo, če bi povedal kaj o resnično največjih uspehih in o posebno pozitivni usmeritvi za naprej.«
»Torej kot po navadi, « je pomikal novinar in šel.
Pri politiku je bil sprejet zelo pozorno, kajti bližale so se volitve in intervju naj bi izšel v novoletni številki, na uglednem mestu, z veliko fotografijo smehljajočega se in zelo očetovskega (na pogled) politika. Rečeno mu je bilo, da je ugledni politik v časovni stiski, saj so časi hudi, bitke za uspehe sredi odločilne faze, ugledni politik pa sredi njih, kot neke vrste general.
(Misel o generalu je bila novinarju všeč, zabeležiti si jo je in sklenil, da jo v intervjuju uporabi, pa ne samo uporabi, da z njo pisanje celo poantira).
Ker je imel politik pripravljene odgovore, novinar pa vprašanja, je intervju stekel kot po maslu. Oba sta vedela, da se morata ustaviti posebno ob resnično velikih uspehih in poudariti posebno pozitivne usmeritve za prihajo-če obdobje. To jima ni bilo niti težko, saj drugačnih uspehov in usmeritev naša politika sploh ne pozna. Ko je opravil svoje delo še fotoreporter in zatrjeval, da bo fotografija odlična, enkratna, zelo očetovska, a vseeno mladostna, je politik potrepljal novinarja po ramenu in mu dejal, da njegove spise redno bere, najprej jih poišče v časopisu, šele potem preide na drugo branje.
Novinar je politiku vrnil poklon, povedal mu je, da bo članek poudaril z metaforo o
generalu sredi bitke, pravzaprav sredi bitk, saj mu je znano, po tem intervjuju pa še posebno, da jih ugleden politik bije kar več naenkrat, kot Napoleon. Tisto o Napoleonu si je izmislil zadnji hip in prav s tem zadel žebelj na glavo, saj je bila primerjava z Napoleonom politiku hudo všeč — brž jo je zgrabil in nadaljeval še on.
Poklical je tajnico in ji naročil, da naj prinese kozarce, samo kozarce za konjak, je poudaril, kajri konjak, Napoleon, bo potegnil on iz svojih skritih zalog.
»Tudi najbolj pošten politik mora kaj skrivati,« se je krohotal, ko je natakal.
»Zdaj pa beležnico in svinčnik stran, zdaj sva delo opravila in privoščila si bova kozarček čisto privatno,« je dobrohotno ukazal.
»Tudi najboljši novinarji včasih nič ne pišejo,« se je pošalil še novinar in trčila sta.
»Na zdravje in zsa srečno novo leto!«
»Pa za nadaljne velike uspehe!«
Popila sta prvega, drugega, tretjega in vse manj se jima je mudilo.
»Delo že počaka,« je dejal novinar.
»Politika tudi,« je dodal politik.
Začela sta se pogovarjati o smučariji, o ženskah in si praviti šale.
Po šestem kozam je politik povedal, da je vse skupaj sranje, razen scanja in da je to znamenit Maov citat. Novinar je dodal tisto domislico, da je za svoje pisanje odgovoren samo toliko časa, dokler ne postane odgovorni urednik.
Smejala sta se in se tolkla po ramenih, zelo zadovoljna sta bila drug z drugim. Zaradi izkušenj pa se je novinarja pijača prijemala počasneje in sklenil je, da izkoristi prisrčno in sproščeno vzdušje še za kakšno vprašanje. Zbral je pogum in politika vprašal:
»Kaj je, po vašem mnenju, najbolj neponovljiv dosežek naše pblitike od vojne do danes?«
Politik se je zasmejal:
»Zvito vprašanje, zelo zvito! Vi najbrž mislite, da vam bom navedel samoupravljanje ah neuvrščenost, kaj? Pa ne bom, oboje je dobro znano. Šel bom na vašo formulacijo vprašanja: najbolj neponovljiv dosežek po vojni, je tako?«
»Tako je...«
»To je, nedvomno, nacionalizacijami smo jo izvedli koj po vojni. Takrat, ko smo nacionalizirali premoženje in neupravičeno pridobljeno bogastvo kapitalistom, kulakom, sovražnikom ljudstva in narodnim izdajalcem, še slutili nismo, da to lahko izpeljemo le takrat. Si predstavljate, da bi morah nacionalizacijo izpeljati danes?« ,
Novinar si tega ni mogel predstavljati, zato odgovora niti zabeležil ni. Tudi pijača se mu je ustavila.
Ker se je spet začelo obema muditi, sta se na hitrico poslovila. Politik je sicer hotel natočiti še enega za slovo, a je novinar odkrimal:
»Preveč dobrega škogi,« je dejal.
»Pijača je hudič,« ga je dopolnil politik, »saj pijan človek pove tudi tisto, kar misli.«
* PONARODELOST — po vojni je veliko premičnega in nepremičnega premoženja sovražnikov, kapitalistov, sodelavcev okupatorja in spioh preveč bogatih, ponarodelo. To pomeni, da je postalo last ljudstva ah pa njegovih predstavnikov.
Horoskop
od nedelje 13. 12. do sobote 19. 12. 1987
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.)
— VI IN DELO: * I	Obeta se vam pri-
|	j eten in ustvarjalen
teden. Delo vam bo šlo od rok, kot že dolgo ne. Zvezde so vam zelo naklonjene. Presenečeni boste, s kakšno lahkoto boste kos svojemu delu. Računate lahko na najboljše rezultate in dobre priložnosti, ki jih bo teden prinesel. VI IN DRUGI: Lahko računate na pomoč ljudi, ki so vam dragi. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in spremenljiv. Saturn in Merkur sta vam neprijazna, zato se lahko zgodi, da se boste morali pri delu srečati z nekaterimi nevšečnostmi. Ponudile se vam bodo možnosti za boljši zaslužek, vendar to ni najboljši čas za nove iniciative. VI IN DRUGI: Ne odločajte se sami, raje se'pogovorite z ljubljeno osebo. Ugodna bosta torek in sreda.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: Izkoristite pozitiven vpliv zvezd in stopite v odločilno akcijo. Uspelo vam bo uresničiti marsikaj, kar ste si že dolgo želeli. Dobrih priložnosti ta teden ne bo manjkalo, zato lahko z prizadevnostjo dosežete najboljše rezultate. Neugodna dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Iskren pogovor z ljubljeno osebo bi vam dobro del. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
BIK (20.4.-20.5.)
X, S VI IN DELO: Zvez-de vam tokrat niso V J preveč naklonjene, pa bo zato po vsej verjetnosti teden precej naporen in utrudljiv. Nikar ne izgubite glave in ohranite mirno kri v četrtek in petek, ko vam bo šlo prav težko kaj od rok. Vsega bo kriva vam nenaklonjena Luna v ozvezdju Škorpijona. VI IN DRUGI: V veseli družbi se boste prav prijetno sprostili. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
RAK (21.6.-21.7.)
VI IN DELO: Na-
poved za ta teden je precej ugodna. Zvezde vam bodo
zo
v pomoč pri uresničitvi vaših načrtov. Zaupajte vase in z lahkoto boste premostili ovire. Rojeni od 3. do 9. 7. bodo polni energije, uspešni in zmagoviti. Ponedeljek in torek vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Ne bodite kritični do ljubljene osebe, ker tudi sami niste brez napak. Ugodna bosta četrtek in petek.
DEVICA (23.8.-22.9.) - VI IN DELO: V prvi po-I 1^ lovici tedna vam ■	bodo zvezde naklo-
njene in vam bo šlo vse tako, kot si boste želeli. Proti koncu tedna pa lahko računate na nekatere neprijetne težave ah sitnosti, ki vas bodo verjetno spravile v slabo voljo. Precej nenaklonjena vam bo sobota z Luno v Strelcu. VI IN DRUGI: S prijaznostjo boste dosegli vse, kar si želite. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Teden vam bo naklonjen. Počutili se boste v formi. Zvezde so vam še kar prijazne, zato lahko računate skoraj izključno na dobre rezultate. Posrečilo se vam bo prav lepo izpeljati nekaj, kar ste si že dolgo želeli. Kritičen dan bo le četrtek. VI IN DRUGI: Premagajte svoj ponos in napravite prvi korak k spravi z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
STRELEC (22.11.-21.12.) VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in ploden delovni teden. Delo vam bo prav lepo teklo in težav ne bo. Računate lahko na dobre delovne rezultate in enkratne priložnosti. V soboto vas bo razveselila dobra novica. Neugodna dneva bosta nedelja in četrtek. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah lahko kaj zaškripa, bil bi čas, da se jim bolj posvetite. Ugodna dneva bosta sreda in sobota.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Teden bo ugoden in zadovoljiv. Dober položaj Venere vam bo v pomoč pri vsaki pobudi. Uspelo vam bo uresničiti nekaj načrtov in ponudile se vam bodo nove možnosti. V četrtek in petek bodite previdni, ker zna biti kmalu kaj narobe. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z ljubljeno osebo vam bodo v zadovoljstvo. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN
DELO: Glede na to, da je prijetna Venera v vašem ozvezdju, je napoved za vas precej ugodna. Marsikaj se vam bo premaknilo v pozitivno smer. Možna so prijetna presenečenja na denarnem področju. Neka skrita želja se vam bo izpolnila. Muhasta dneva bosta torek in sreda. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetom vam drage osebe. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
AV
aV
VODNAR (20.1,-18.2.) — VI IN DELO: Teden bo v znamenju prijetnih srečanj in novih spoznanj. Posebno ugodna in harmonična bo prva polovica tedna. V četrtek in petek hodite previdni, ker vam zna Luna v Škorpijonu povzročiti kakšno neprijetnost in slabše počutje. Mars bo delal težave rojenim od 2. do 6. 2. VI IN DRUGI: Posvetite več časa nekomu, ki si vaše družbe želi. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ ^ VI IN DELO: Gle-de na položaj zvezd je pred vami ^ naporen, a uspešen teden. Kljub temu, da se boste morah po vsej verjetnosti srečati z nekaterimi nepričakovanimi ovirami, vam bo nekako uspelo premostiti težave in teden zaključiti dokaj ugodno. Precej neugodna bo sobota. VI IN DRUGI: Sredi tedna vas bo vznemirilo nepričakovano srečanje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
tonita	3«	<*<•	d/vof—-•<
Šifra: ALKAR
Najprej morda opravičilo zaradi šifre: tolikokrat zamenjuješ A z O, da ne vem, če sem šifro dobro prebral. Pa k pismu! V bistvu je polno pesimizma. »Ljudje so nepopravljivi egoisti, ki mislijo samo nase, ki znajo samo lagati, se pretvarjati... mislijo da so nekaj več, pa so v resnici velike nule. Prazni smo!« To so tvoje besede, pravzaprav zaključek tvojega pisma. V bistvu izraža tvoja pisava prav to »napačno politiko« do sveta in okolja. Včasih nerazumljena se morda zdiš marsikomu drugačna, še posebej, ker ima svoje prste vmes tudi puberteta. Toda zdi se, da le malokrat iščeš vzroke za to pri sebi, temveč skušaš vse projicirati, kot učeno pravimo, na druge, ah pa zadevo posplošiš s tistim znanim stavkom: ...vsi smo taki! Človek je rezultat podedovanih lastnosti, okolja in lastne aktivnosti. Zato je posploševanje katerekoli vrste popolnoma neumestno in nepravilno, kajti nihče izmed nas ni imel in nima naštetih treh pogojev v enaki meri. Tudi ne vem, zakaj tolikšen odpor do glagola ljubiti, češ da spada samo v knjige in filme. Toda
kaj so knjige in kaj so filmi, če ne odsev življenja in občutkov. Raje pomisli, kdaj in v zvezi s čim si pričela besedo ljubiti tako svoražiti. Rezultat bo morda zelo zanimiv. Sporoči mi!
^-,'pjuuo	/“-e
Šifra: SAMO Tt!
Tvoji spomini res romajo pogosto v preteklost. Prezgodnja mamina smrt je zate in za vsakogar izmed nas, ki se skušamo poglobiti v sočloveka, velika tragedija. Nek filozof je dejal, da res nimaš nikogar na svetu, ko ti umre mati. To je sicer zelo splošno, saj vemo, da so razmerja med starši in otroci lahko zelo zelo različna in da se nekdo precej bolj in lažje naveže na očeta ah celo na koga izven družinskega kroga. Toda običajno je zveza z materjo najmočnejša, zveza z bitjem, ki je bila skoraj leto dni tudi povsem organska. Ti si mamo izgubila in življenje se ti zdi zdaj še bolj trpko, polno strahov, gorja. Kljub vsemu pa vidim v tvoji pisavi tudi dovolj odločnosti in sposobnosti domišljije, kar oboje daje povsem realno podlago za optimizem in predvsem akcijo. Kajti lotiti se boš morala česa novega in si izbrati cilje, ki jih moraš tudi v mislih jasno videti. Žal, nič ne pišeš, kaj delaš, če se morda učiš, kaj je bilo tisto »tragično« v tvoji mladi ljubezni itd. Skratka, prihodnjič bodi toč-nejša in prejela boš točnejše predloge za rešitev tvojih problemov. Do takrat pa poskušaj pomagati s spodbudno besedo takim, kot si ti. Največ se boš naučila pri učenju drugih. Poskusi in opazila boš, da so tvoje težave samo del težav vseh nas!
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla: ...........................
Primorski dnevnik. 13. decembra 1987
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. smučišče pri Postojni; 5. hrvaški pesnik (Zvonimir); 10. jezero v SZ; 12. tragično umrli it. politik (Aldo); 13. gozdno bogastvo; 14. škrbaste brez kaste; 16. oziralni zaimek; 17. Ingemar Stenmark; 18. začetek športne tekme; 20. Niš; 21. sled: križišče divjačine; 23. grof in ruski admiral (Aleksej); 24. naša revija za osnovnošolce; 25. viba, polžnica; 27. Nikola Tesla; 29. grška pokrajina v Peloponezu; 30 Taruffi Cesare; 31. štiri na koncu; 33. film. igralka Gardner; 34. karcinom; 35. najpomembnejši otok v Indoneziji; 37. štirmAnik kot vojaška formacija; 38. sozvočje; 39. madžarski politik (Janos).
NAVPIČNO: 1. država v ZDA z glavnem mestom Sacramentom; 2. grški bog vojne; 3. izrastek na glavi; 4. italijanski spolnik; 6. znamka italijanskih tovornjakov; 7. strelno orožje; 8. pristanišče v Alžiriji; 9. zahodno-nemški teniški igralec; 11. največji jugoslovanski otok; 14. osnovni matematični pojmi; 15. združena enota, manjša od divizije; 18. phajo ječmen; 19. prostori za sekanje; 21. Švedska, Luksemburg, Belgija; 22. krilo rimske legije; 26. bivši it. nogometni reprezentant (Gigi); 28. manjša ruta; 30. teža ovojnine; 32. ime pisatelja Andrica; 34. doza ionizirajočega sevanja; 36. ploskovna mera; 37. Karlo-vac.
(lako)
1	2	3	4			5	6	7	8	9
10					11		12			
13				14		15		16		
17			18				19		20	
		21						22		
23						24				
		25			26					
27	28		29						30	
31		32		33				34		
35			36				37			
38						39				
REŠITEV
'VM '££	-9E ipej
TE :°AI 7E '0E :W! 'BZ ■9Z Me ZZ :aiS 'IZ iBUBIl '61 iadojs -gj :epe6uq si	-ju
ijpjH 'U dajpag suog -g :ubio '8 !>I°1 '£ 'IaJO ‘9 :I! T *sbi 'E :SaiV Z iBlrajojtiBM 'i :ON3MAVN UEpB^
'6E T-ra?® '8E !arB5( •££ iBABf 'SE ^BI 'H' !bav 'EE 'ui 'l£ !'3 l '0E 'vpila '6Z "J/N LZ 'BiBiids -sz !qai -bo tZ 'Aogo 'EZ iBurjais 'iz JN OZ iUBjs 'gl »s i *£l dB5i '9i !qj3(5
Tl 'sai 'El iorojAj ‘IX JBiVOl lfioI -°0 S !3!1BM 7 :ONAVHOaOA
Zveb kvalifikacijskih skupin za nogometno SP 1990
Ugodno za Jugoslavijo
Odbojka: v moški C-2 ligi
Zmaga požrtvovalne 01ympie
ZURICH — Slovesno in spektakularno so v Ziirichu, ob prisotnosti Releja in Platinija, pevca Bennata in drugih televizijskih zvezd, izžrebali sestavo kvalifikacijskih skupin za svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 1990 v Italiji. Na SP bo poleg že kvalificiranih Argentine (prvak) in Italije (gostitelj) nastopilo še 22 ekip.
Jugoslavija je bila vključena v peto evropsko skupino skupaj s Francijo, Škotsko, Norveško in Ciprom. Žreb je bil modrim naklonjen, saj se bosta na SP iz te skupine uvrstili dve ekipi.
Oceanija (0 ali 1 kval.)
Nova Zelandija - Tajpej; Avstralija -Fidži.
Zmagovalca proti Izraelu, zmagovalec troboja proti zmagovalcu južnoameriške skupine 2.
Zahodna Azija (2 kval.)
1. KOLO
Skupina 1: Irak, Katar, Jordanija, Oman.
Skupina 2: Saudska Arabija, Sirija, Bahrein, Severni Jemen.
Skupina 3: Kuvajt, Združeni arabski emirati, Pakistan, Južni Jemen.
Vzhodna Azija
Skupina 4: Južna Koreja, Singapur, Malezija, Indija.
Skupina 5: Kitajska, Iran, Tajska, Bangladeš, Nepal.
Skupina 6; Severna Koreja, Japonska, Indonezija, Hongkong.
2. KOLO
Zmagovalci skupin med sabo.
Severna/Srednja Amerika (2 kval.)
1.	KOLO
Skupina 1: A - Antigua - Antili; B -Jamajka - Portoriko; C - Trinidad in Tobago - Gvajana.
Skupina 2: Č - Kostarika - Panama; D - Gvatemala - Kuba.
2.	KOLO
Zmagovalec A - El Salvador; zmagovalec B - ZDA; zmagovalec C - Honduras; zmagovalec C - Mehika; zmagovalec D - Kanada.
3.	KOLO
Zmagovalci drugega kola med sabo.
Južna Amerika (2 do 3 kval.)
Skupina 1: Urugvaj, Peru, Bolivija.
Skupina 2; Paragvaj, Kolumbija, Ekvador.
Za nogometni superpokal
Danes v Tokiu Penarol - Porto
TOKIO — Pred 62.000 gledalci (vstopnice so že razprodane) se bosta danes za superpokal pomerila evropski prvak Porto (Portugalska) in južnoameriški prvak Penarol (Urugvaj). Poznavalci predvidevajo, da bo srečanje izenačeno. Penarol je oškodovan, ker je v Urugvaju ta čas poletje, v Tokiu pa je zima in temperatura ne presega petih stopinj. Trener Porta Ivič celo upa, da bo deževalo. Penarol je ta pokal osvojil že leta 1982.
Košarka: jugoslovanska liga
Nov uspeh Olimpije
Budučnost - Smelt Olimpija 73:75
(36:38)
SMELT OLIMPIJA: Rupnik, Zdovc 4, Besedic, Tovornik 12, Hauptman 1, Todorovič, Vilfan 25, Čurčič 17, Kotnik 6, Djurišič 10.
TITOGRAD — Po 30 minutah raztrgane in slabe igre je prišlo do prave drame. Olimpija, ki je v 31. min. imela 10 košev prednosti, kar 5 minut ni zadela obroča in domačini so zmanjšali zaostanek ter 20" pred koncem izenačili na 73:73. Takoj zatem je Vilfan s prostima metoma postavil končni izid.
Ostali izidi: Zadar - Črvena zvezda 102:86, IMT - Šibenka 94:82, Bosna -Jugoplastika 88:96, MZT - Borac 88:74; danes: Gibona - Partizan.
V 11. kolu 1. jugoslovanske ženske košarkarske lige je Iskra Delta Ježica s 123:81 .(68:36) premagala Budučnost.
Ploc prvi, Tepeš šesti
LAKE PLACID — V 3. tekmi v smučarskih skokih za svetovni pokal je zmagal Pavel Ploc (ČSSR), Jugoslovan Miran Tepeš, ki je po prvi seriji bil drugi, je pristal na 6. mestu.
Odbojka: Italijani uspešni
Italijanske odbojkarske ekipe so v evropskih pokalih igrale uspešno. Moden-ski Panini je v povratni tekmi premagal sarajevsko Bosno s 3:1, Maxicono Parma je doma s čistim 3:0 odpravil Mladost iz Zagreba, v ženski konkurenci pa je Reg-gio Emilia v Vukovarju s 3:1 premagala domačinke. Dekleta Civ Civ Modena so s 3:0 odpravile švicarsko Lausanno.
Smučarski tek za SP Švedu
LA CLUSAZ — Šved Torgny Mogren je osvojil prvo mesto v smučarskem teku na 15 km. Tek je veljal kot prva preizkušnja za svetovni pokal. Drugi je bil sloviti Gunde Svan, prvi Italijan Walder pa komaj 14.
Vaterpolo: superpokal Sisleyu
ZURICH — V italijanskem finalu za vaterpolski evropski superpokal, je Sis-ley iz Pescare z 9:8 premagal Marines Posillipo.
Plavanje: SZ in NDR v vodstvu
MONTECARLO — Po prvem delu evropskega plavalnega pokala vodi SZ pri moških ter NDR pri ženskah. Tekmovanje se odvija v 25-metrskem bazenu. Odlični časi zato ne veljajo kot rekordi.
Košarka: promocijsko prvenstvo
Poletu slovenski derbi
KONTOVEL ES - POLET 56:59 (25:31)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 10, Grilanc 2 (0:1), Sterni 6 (2:4)., Dolhar, Gruden 2 (0:2), Čuk 12 (6:9), Starc 12 (0:2), Gregorič, Civardi 10 (2:5), Devetak 2.
POLET: Sosič 8, Ferluga 6 (0:1), Kovačič (0:1), Hrovatin (0:2), Granier 6 (1:2), Pisani, Furlan 20 (2:4), Škerlavaj 13 (3:6), Fabčič, Gregori 6 (0:4).
SODNIKA: Bradamante iz Tržiča in Romano iz Trsta; SON: Polet 21, Kon-tovel 29; PON: Ban, Grilanc, Sterni, Čuk; izključen Ban v 39. min.; PM: Kontovel 10:21, Polet 6:20; 3 TOČKE: Ban 2, Granier 1.
Živčnost, ki je pogojevala tako postavo Kontovela Electronic Shop kot Poleta, je v dobri meri pokvarila sinočnji slovenski derbi, kar je bilo razvidno iz samega poteka igre. Na obeh straneh so se napake vrstile kot na tekočem traku in tudi odstotek realizacije ni bil ravno najvišji. Res lahko rečemo, da si je uspeh zagotovilo moštvo, ki je v ključnih trenutkih manj grešilo, in to je bil Polet, ki si je prednost priigral v uvodnih minutah drugega dela igre, ko je gostiteljem zadal delni izid 18:6. O tekmi sami pa ni kaj pristaviti. Lahko rečemo edino še to, da sta sodnika slabo odpravila svojo nalogo in da sta bila v svojih odločitvah preveč fiskalna. V splošni sivini so izstopali Čuk pri domačinih in Furlan ter Škerlavaj pri gostih. »Zdravstveno« stanje obeh moštev je po tem kolu povsem drugačno. Medtem ko se je Polet priključil sredini lestvice, je Kontovel s tem porazom zabredel v slabe vode. (Cancia)
SANTOS - BREG ADRIATHERM 99:77 (52:39)
BREG ADRIATHERM: Čok, Bandi, Corbatti 9 (2:2), R. Žerjal 10 (4:8), Pertot 3 (1:4), Barut 24 (8:10), Barini 18, B. Žerjal 3 (1:3), Salvi 10.
SODNIKA: Fornasari in Giust; PON: R. Žerjal (33) in Salvi (33); 3 TOČKE: Corbatti 1.
Po izenačenem začetku so se Brežani že v sredini prvega polčasa preveč utrudili, žal pa niso imeli enakovrednih menjav, tako da so nasprotniki zaključili prvi polčas pri visokem vodstvu. V drugem delu igre se je ponovila slika iz prvega polčasa, vendar je Santos le večal svojo prednost, ki je dve minuti pred iztekom srečanja znašala celih 33 točk. Prav na koncu so Brežani stisnili zobe in nekoliko omilili poraz. Dodati moramo, da je Santos, ki zavzema prvo mesto na skupni razpredelnici, zelo organizirana ekipa z odličnim odstotkom v metu, tako da je bil poraz predviden. Vseeno pa sta sodnika še nekoliko pripomagla k itak visokemu porazu naše ekipe. (Lep Koren)
CORRIDONI - DOM GOMETAL
89:87 (48:38)
DOM GOMETAL: Košuta 9, Battel-lo, Mauro Dornik 2, Orzan 6, Breganti, Rinelli, Ugo Dornik 3, Nanut 24, Pod-beršič 15, Puiatti 28.
PON: Mauro Dornik (25), Košuta (39), Ugo Dornik (40).
Domovci so v 5. kolu letošnjega promocijskega prvenstva tesno izgubili proti močnemu Corridoniju, ki je pred tem srečanjem na skupni lestvici ime-lenako število točk kot naši. Belo-rde-či so igrali preveč živčno, temu pa sta botrovala dva res slaba sodnika, oba iz Tržiča, ki nista bila kos svoji nalogi. Lahko je zmagati, če te sodnika podpirata, če pa te oškodujeta, moraš biti za razred boljši od nasprotnika, da lahko odneseš celo kožo. Kljub porazu si pohvalo zaslužijo prav vsi igralci, še posebej pa Puiatti in izreden Podber-šič, ki je enkratno gospodaril v obrambi. (M. Č.)
Skupina 3: Brazilija, Čile, Venezuela.
Afrika (2 kval.)
1. KOLO
Skupina 1: A - Angola - Sudan; B -Lesotho - Zimbabve; C - Ruanda -Zambija; Č - Uganda - Malavi.,
Skupina 2: D - Libija - Burkina Faso; E - Gana - Liberija; F - Tunizija - Gvineja; G - Togo - Gabon.
2.	KOLO
Skupina A: Alžirija, Slonokoščena obala, zmagovalca srečanj D in B.
Skupina B: Egipt, Kenija, zmagovalca srečanj Č in E.
Skupina C: Kamerun, Nigerija, zmagovalca srečanj G in A.
Skupina D: Maroko, Zaire, zmagovalca srečanj F in C.
3.	KOLO
Zmagovalec A - zmagovalec B; zmagovalec C - zmagovalec D.
Evropa (13 kval.)
Skupina 1: Danska, Bolgarija, Romunija, Grčija.
Skupina 2: Anglija, Poljska, Švedska, Albanija.
Skupina 3: SZ, NDR, Avstrija, Islandija, Turčija.
Skupina 4: ZRN, Nizozemska, Wa-leš, Finska.
Skupina 5: Francija, Škotska, Jugoslavija, Norveška, Ciper.
Skupina 6: Španija, Madžarska, Severna Irska, Irska, Malta.
_ Skupina 7: Belgija, Portugalska, ČSSR, Švica, Luksemburg.
OPOMBA: Na SP se uvrstita prvi dve ekipi od skupin s po petimi moštvi in zmagovalci ter dve drugouvrščeni (po kriteriju, ki ga je treba še določiti) ekipi od skupin s po štirimi moštvi.
Odbojka: moška C-l liga
Po slabem začetku Val povsem obrnil potek tekme
Povoletto - Val	2:3
(15:8, 15:4, 10:15, 10:15, 11:15)
VAL: Lavrenčič, Vogrič, Pete-jan, Palin, Allesch, Plesničar, Prinčič, Brajnik, Devetak, Stančič, Lutman.
TRAJANJE TEKME: 2.2'; POTEK: 1. set: 1:2, 4:2, 8:6, 11:6, 11:8, 15:8; 2. set:-2:0, 4:2, 8:3, 11:3, 13:4, 15:4; 3. set: 2:0, 2:2, 2:5, 4:8, 6:8, 8:10, 10:13, 10:15; 4. set: 0:2, 3:6, 5:11, 10:13, 10:15; 5. set: 1:1, 3:3, 6:4, 6:7, 7:8, 7:10, 9:13, 11:13, 11:15.
Valovci so tekmo začeli slabo, ker je stala na drugi strani mreže homogena in predvsem visoka ekipa, katere glavno orožje je bil prav blok. Napad Vala zato ni prišel do izraza in položaj je bil že skrajno nevaren (2:0) za domačine. Ob negativnem stanju v setih pa sta slabo kazala tudi delna rezultata.
Trener Brožič je tedaj nemočnega Palina zamenjal s Prinčičem, ki se je odlično ujemal z Vogričem, izvrstnim graditeljem igre. Poteza se je izkazala kot odločilna in Val je domačine presenetil in zmedel ter stanje v setih izenačil.
Do popolnega preobrata je prišlo v četrtem nizu. Igral je ponovno Palin, v celoti pa so se izkazali napad, blok in obramba v polju. Val je končno igral kot zna!
Odločilno dejanje je trajalo pol ure. Peti set je bil vseskozi zelo izenačen. Ob Palinu sta se zelo izkazala Lavrenčič in Petejan v bloku. Za uspeh gre priznanje tudi trenerju Brožiču, ki je s spretnimi menjavami prilagajal igro potrebam in glavno vlogo vodenja tekme zaupal Vogriču.
S to zmago je Val ohranil 5. mesto na lestvici, s prikazano igro pa je dokazal, da naslednjo tekmo proti zadnjeuvrščenemu Moglia-nu lahko pričakuje brez pretirane napetosti. (ZIP)
OLVMPIA GORICA - LIBERTAS SACILE	3:2 (18:16, 8:15, 1:15, 15:7, 16:14)
OLVMPIA: A., S. in D. Terpin, M., Š. in I. Cotič, Komjanc, Marassi, Dornik, Špacapan, Sfiligoj.
Po pravi maratonski bitki je 01ympia na domačem igrišču premagala furlansko ekipo, ki je prišla v Gorico z namenom, da zlahka odnese obe točki. Položaj na lestvici je namreč odločilno boljši za igralce iz Sacileja, vendar je tudi tokrat 01ympia dokazala, da proti boljšim nasprotnikom zaigra najbolje, ko je v popolni postavi (od vojakov se je namreč vrnil na dopust tolkač Simon Terpin).
Plavi pa so si zmago res zaslužili, saj so se borili za vsako žogo in z izjemo 3. seta, so vsakokrat nadoknadili zaostanek. Ta zagrizenost je zlasti prišla do izraza v zadnjem nizu, ko je Libertas že vodil s 13:5 in 14:10. Zmaga je še toliko bolj pomembna, ker vliva novega zaupanja v delo za bodočnost. (M.Š.)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - ANCHOR FIX VIVIL	1:3
(5:15, 15:12, 8:15, 7:15)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, Starc, Meton, Zubin, Pečenko, Budin, G. in D. Gasparro, Pernarčič, P. in R. Sedmak.
Borovci so se tokrat pomerili z doslej še nepremaganim in prvouvrščenim Vivilom, ki razpolaga z res visokimi igralci, kar je bilo za naše nepremostljiva ovira. Njihov blok je bil namreč res zelo učinkovit in naši ga nikakor niso mogli prebiti, pa tudi v polju je bil nasprotnik učinkovit.
Borovci so vseeno zelo dobro igrali, v nekaterih trenutkih (zlasti v drugem setu) je celo zgledalo, da tudi zmaga ni nedosegljiva. Na koncu pa se je le izkazalo, da je bil Vivil premočan in da zna izkoristiti vsako pomanjkljivost (ko so borovci v 3. nizu manj forsirali na servisu, so nasprotniki to takoj izkoristili).
To je bil sicer že tretji poraz Bora, a če bodo igrali kot sinoči, bi se brez težav morali visoko uvrstiti. (M. Marega)
Ženska C-2 liga: dvojni poraz naših
FINCANTIERI - SLOGA KOIMPEK	3:1 (8:15, 15:11, 15:8, 15:5)
SLOGA KOIMPEX: Vidali, Lupine, Adam, Sosič, Ukmar, Križmančič, Milkovič, Dernovšček, Morpurgo, Mijot, Ciocchi, Škerk.
Tudi s tega gostovanja se Sloga Koimpex vrača praznih rok, vendar z veliko grenkobe, saj je vodilna ekipa vse prej kot nepremagljiva. To je zlasti prišlo do izraza v prvih dveh setih, saj je v prvem Sloga Koimpex z umirjeno in premišljeno igro povsem nadigrala domačinke. Dobra igra naše ekipe se je nadaljevala še v drugem nizu, v katerem je Sloga Koimpex vodila skoraj do konca, a ji seta ni uspelo osvojiti, s tem pa je bilo tekme praktično konec. Naše igralke niso več znale urediti svojih vrst, vse preveč so grešile, zlasti pri servisih, in domačinke so tako na zelo lahek način prišle do novih točk in ohranile prvo mesto na lestvici. (Inka)
AGOREST - ITAS FIUME VENETO	0:3 (12:15, 8:15, 5:15)
AGOREST: Zavadlav, Orel, Vižintin, Cotič, Klemše, Roner, Peterin, Lo Presti, Černe, Luvisutti, Primožič, Černič.
Homogenost gostujoče ekipe in njena velika želja po zmagi sta bili glavno orožje, ki je privedlo do poraza ekipo Agoresta. Razen tega so Goričanke pokazale malo koncentracije v igri, kar se je poznalo zlasti pri sprejemu servisov. Dekleta iz Fiume Veneta so tudi izkoristila pomoč, ki jim jo je dajal glavni sodnik. Publika se sprašuje, kje je vzrok krize domače ekipe, ki ne izkorišča igralskega potenciala, ki ga dekleta imajo in ki so ga na prvih prvenstvenih tekmah prepričljivo pokazala. (D.R.)
Moška D liga: tokrat res slabo
VOLLEVBALL VIDEM - SLOGA	3:0 (15:1, 15:5, 15:9)
SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Kralj, Komar, Malalan, Pahor, Renčelj, Sain, Sgubin.
Vse kaže, da Slogini fantje letos na gostovanju ne znajo prikazati tega, kar so sposobni. Videmsko ekipo sicer sestavljajo visoki igralci z modernim konceptom igre, vsekakor pa bi domačini nikakor ne smeli predstavljati nepremagljive ovire za Slogo, če bi seveda ta igrala na svoji običajni ravni. Našim fantom pa včeraj res ni šlo nič od rok in delni izidi posameznih setov dovolj zgovorno pričajo o razmerju. (INKA)
NAŠ PRAPOR IMSA - CRA POVOLETTO	1:3 (9:15, 15:12, 12:15, 7:15)
NAŠ PRAPOR: Koršič, A. in M. Feri, Petejan, Bensa, Tomšič, Superga, duel, Zavadlal, Buzzinelli, Vogrič.
Proti še nepremaganemu nasprotniku je mlada ekipa Našega prapora izgubila po eni uri in pol igre. Naši so pokazali precejšen napredek v igri in so predvsem v prvih treh setih večkrat spravili v težavo nasprotnika. Kot običajno so prvi set slabo začeli, v drugem pa so se zbrali in ga tudi osvojili. Tretji set je bil zelo izenačen in so ga naši izgubili v končnici. V zadnjem pa so popustili in nasprotnik je zlahka osvojil obe točki. (A.F.)
ACLI RONKI - SOČA SOBEMA	3:0 (15:10, 15:11, 17:15)
SOČA SOBEMA: Kovic, Batistič, M. in P. Černič, Kobal, Pahor, Juren, Ba-gon, Antoni.
Sinoči je Soča Sobema igrala katastrofalno, tako, da slabše res ni mogoče. Sovodenjci ne bodo s takim odnosom do igre do konca prvenstva sploh prišli do zmage. Društveni odbor mora nujno poiskati vzroke takega stanja ter jih čim prej odpraviti. (Lero)
Zenska D liga: Nabrežinke zlahka
PROMOVOLLEV - SOKOL INDULES	1:3 (5:15, 8:15, 15:12, 5:15)
SOKOL INDULES: Ušaj, Radefič, Visintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar, Pertot, Venier, Stopper.
Na gostovanju v Pordenonu so Nabrežinke s precejšnjo lahkoto osvojile obe točki, saj so v prvem setu hitro povedle s 7:1. Dobro izvedeni napadi so kmalu strli odpor domačink. Igra Sokola je bila v prvih dveh setih zelo zanesljiva, zbranost pa je očitno popustila v tretjem nizu, ki so ga igralke Sokola.Indules prepustile domačinkam. Odločitev je padla v četrtem setu, katerega so Nabrežinke odigrale s suvereno premočjo. (Iv.V.)
• Meblo
Izjava trenerja Dolinška: »Z rezultatom sem seveda zadovoljen, z igro pa ne. Nikakor se nismo znašli v napadu, vzrok temu pa je bila prevelika nervoza, tako da smo točki dosegli predvsem z enostavno igro. Tretji niz smo izgubili izključno zaradi svojih napak.« (ak)
Farco Meblo - Volpe	3:1
(15:3, 15:4, 13:15, 15:1)
FARGO MEBLO: Kralj, Nacinovl, Žerjal, Slavec, Mira in Neva Grgič, Klemše, Garbini, D Ambrogio, Knez.
TOČKE: Farco Meblo 38:58 (Žerjal 10, Garbini 10, Kralj 6, Nacinovi 5, D’-Ambrogio 3, Klemše 2, Mira Grgič); Volpe Fiesso: 16:21; ZGREŠENI SERVISI: Farco Meblo 11; Volpe 12. TRAJANJE TEKME: 79 minut; SODNIKA:
Lilli in Vinciguerra iz Vidma; GLEDALCEV: 100.
OSTALI IZIDI: Farco Meblo - Volpe Cornuda 3:1, Torrione Ravenna - Gai-erhof Trento 1:3, Capellari Verona -CUS Padova 3:1, Collabriga Coneglia-no Veneto - Adamoli Mantova 3:1, Sol-vay Ferrara - Randi Sangiorgina 0:3, Mogliano Veneto - Nervesa 0:3.
UNDER 16 MOŠKI
SOČA ČERIMPEK - GRADO	3:1
(15:4, 13:15, 15:1, 15:4)
_ SOČA ČERIMPEK: Pavel in Peter Černič, Čaudek, Pellegrin, Zaccaron, Kovic, Milocco, Klede, Pisk, Ferfolja.
Prvi set so sočani osvojili brez težav, drugi pa je šel po vodi zaradi prevelike samouverjenosti. V 3. in 4. pa so bili bolj zbrani in pazljivi. Z izjemo 2. niza je igra sočanov zadovoljila^ nasprotniki pa so bili še neuigrani. (E.C.)
SK DEVIN
priredi 10., 17., 24. in 31. januarja 1988 avtobusne izlete s smučarskimi tečaji v Podklošter (Arnoldstein). Informacije na sedežu kluba v osnovni šoli v Ce-rovljah vsak torek od 20.30 dalje ali pri odbornikih (tel. 200236 in 910327).
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo občni zbor odseka v petek, 18. t. m., v Ul. Carducci 8 s pričetkom ob 20. uri.
ATLETSKA ŠOLA
PRI AD BOR INFORDATA vabi osnovnošolce na atletski troboj v torek, 15. t. m., ob 16.45 na stadionu 1. maj.
TPK SIRENA
obvešča, da bo v petek, 18. t. m., ob 20.30 začetek tečaja za pridobitev dovoljenja za upravljanje motornih in jadralnih čolnov. Tečaj vodi kapitan Sandro Chersi.
Superveleslalom za SP
Slavje Švicarke Michele Figini Svetova le peta
, LOECHE LES BAINS (ŠVICA) -Švicarka Michela Figini je je osvojila včerajšnji superveleslalom za svetovni pokal pred Avstrijko Silvio Eder in Zahodno Nemko Regino M6-senlechner. Figinijeva je osvojila tako tudi kombinacijo. Med včerajšnjo tekmo se je hudo poškodovala Američanka Torri Pillinger.
Jugoslovanka Mateja Svet je včeraj osvojila le 29. mesto.
Vrstni red: 1. Figini (Švi.) 1'30"21; 2. Eder (Av.) 1'31"26; 3. Mosenlechner (ZRN) 1’31"36; 4. Percv (Kan.) 1'31"54; 5. Fernandez-Ochoa (Šp.) 1'31"58.
Na skupni lestvici vodi Michela Figini s 77 točkami, medtem ko je Mateja Svet s 40 točkami peta.
Danes bo vedno v tem kraju na sporedu slalom.
Na včerajšnjem smuku za SP
Boyd pred Zurbriggnom
GRODEN — Na včerajšnjem smuku za svetovni pokal so kanadski smučarji dosegli pravo zmagoslavje. Prvo mesto je namreč osvojil Rob Boyd, tretja pa njegov rojak Brian Stemmle. Med Kanadcama se je uvrstil samo švicarski as Pirmin Zurbriggen, medtem ko se je moral Italijan Michael Mair moral zadovoljiti s petim mestom. Pred njim se je namreč uvrstil tudi Norvežan Jan Thorsen.
Razočaranje v italijanskem taboru je bilo dokajšnje, saj so si Italijani nadejali od svojega asa mnogo več, kot več so upali tudi od Danila Sbardellotta, ki je le 17. mesto. Ostali Italijani pa so bili še slabši: Cigolla 25., Piantanida 29. in Ghidoni 38.
Veliki poraženci včerajšnjega smuka so spet bili avstrijski predstavniki, saj se je v prvo deseterico uvrstil le Leonhard Stock, ki je bil sedmi.
Vrstni red smuka
1. Bo
(Švi.)
yd (Kan.) 2,02,'29; 2. Zurbriggen 2’02"50; 3. Stemmle (Kan.)
2003"07; 4. Thorsen (Nor.) 2,03"64; 5. Mair (It.) 2'03"78; 6. Girardelli (Luks.) 2'03"90; 7. Stock (Av.) 2'03"97; 8. Was-smeier (ZRN) 2'04"13; 9. Miiller (Švi.) 2'04"08; 10. Belczyk (Kan.) 2,04,T3. Lestvica smuka za SP 1. Zurbriggen (Švi.) 40; 2. Boyd (Kan.) 36; 3. Mahrer (Švi.) 27; 4, Mair (It.) 26; 5. VVassmeier (ZRN) 16.
Skupna lestvica za SP 1. Tomba (It.) 50; 2. Zurbriggen (Švi.) 49; 3.Boyd (Kan.) 36; 4. Mahrer (Švi.) 27; 5. Mair (It.) 26; 6. Nilsson (Šve.) 21; 7. Stenmark (Šve.) 20; 8. Girardelli (Luks.) in Wassmeier (ZRN) 18; 10. Stemmle (Kan.) 16.
Včeraj se je moška »smučarska karavana« preselila v Val Badio, kjer bo danes na sporedu veleslalom, na katerem se Italijani nadejajo visokih uvrstitev, predvsem s Tombo, ki tudi vodi na skupni lestvici letošnjega pokala.
Danes ob 17.30 v tržaški športni palači
Jadran - San Dona
Jadranovi košarkarji bodo danes ob 17.30 v tržaški športni palači igrali spet zelo pomembno tekmo, tokrat proti moštvu San Dona, ki ima kot naša združena ekipa enako število točk. Odločilni točki so si namreč košarkarji iz San Donaja
Nogomet: danes v italijanski B ligi
Triestina proti vodilnemu
V	14. kolu italijanskega prvenstva B lige bo danes Triestina na »Grezarju« igrala proti vodilni Bologni. Za srečanje vlada v Trstu dokajšnje zanimanje in pričakovati je tudi več navijačev iz Bologne.
Verjetno bi tako Tržačanom kot Bo-lonjčanom zalegla točka, toda tržaški navijači pričakujejo od svoje ekipe podvig.
Udinese bo spet igral v gosteh, tokrat v Lecceju proti moštvu, ki bo gotovo skušalo uveljaviti prednost domačega igrišča in z novima točkama obdržati stik z vrhom. Videmčane, ki bodo tokrat nastopili v okrnjeni postavi, čaka nedvomno zelo težka naloga.
Današnji spored (14.30): Arezzo -Messina; Atalanta - Genoa; Barletta -Taranto; Cremonese - Bari; Lazio - Ca-tanzaro; Lecce - UDINESE; Modena -Brescia; Padova - Parma; Sambenedet-tese - Piacenza; TRIESTINA - Bologna.
Lestvica: Bologna 18; Padova 17; Atalanta in Catanzaro 16; Cremonese, Lecce, Lazio, Brescia in Piacenza 15; Sambenedettese 14; Messina in Bari 13; Arezzo, Genoa in Parma 11; Udinese 10; Modena in Taranto 9;'Triestina 7; Barletta 5.
V	središču pozornosti 11. kola prvenstva A lige bosta srečanji v Neaplju in Milanu. Vodilni Napoli bo namreč igral doma proti Juventusu, Milan pa se bo prav tako doma pomeril z Liedholmovo Romo. Medsebojni spopad teh moštev bi lahko izkoristila Sampdoria, ki bo v Genovi igrala proti »poprečnemu« Ascoliju. V Firencah pa bo domače moštvo, ki je izgubilo
svojega predsednika Barettija, gostilo Inter, ki verjetno si še ni opomogel po porazu v pokalu UEFA.
Današnji spored (14.30): Cesena -Como; Fiorentina - Inter; Milan -Roma; Napoli - Juventus; Pecara -Avellino; Sampdoria - Ascoli; Torino -Empoli; Verona - Piša.
Lestvica: Napoli 17; Milan in Sarhp-doria 14; Roma 13; Juventus 12; Verona, Fiorentina in Inter 10; Torino in Cesena 9; Ascoli, Como, Pescara in Piša 8; Avellino 4; Empoli 1.
Košarka: pri goriškem Segafredu
Meents zamenjal Pešica
GORICA — 26-letni Američan Scott Meents bo zamenjal Jugoslovana Ar-senija Pešiča v goriški košarkarski ekipi Segafredo. Vest sta novinarjem včeraj opoldne posredovala predsednik društva" Sandro Vanello in podpredsednica Mirella Terraneo. Včeraj popoldne pa ni še bilo znano, ali bo Meents igral že danes popoldne v Gorici na prvenstveni tekmi proti Spon-dilatte iz Cremone.
Že več časa se je govorilo, da odgovorni v društvu iščejo še enega ameriškega igralca in da bo prišlo do zamenjave jugoslovanskega košarkarja
domači šport
DANES
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v tržaški športni palačiMadran -San Dona
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Ponte di Piave
NARAŠČAJNIKI
11.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco
-	Kontovel Electronic Shop
DEČKI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Ricreatori
-	Sokol; 9.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT
-	Kontovel Electronic Shop
' NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Ronkah: Ronchi - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Bazovici: Zarja - Opicina; 14.30 na Proseku: San Nazario - Vesna; 14.30 v Repnu: Kras - S. Luigi Vivai Busa
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Juventi-na; 14.30 v Trebčah: Primorec - Fincanti-eri; 14.30 v Dolini: Breg - Euforia; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Gaja
NARAŠČAJNIKI
8.00	v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole -Vesna; 10.15 v Dolini: Breg Best - Cam-panelle; 10.30 na Proseku: Primorje -Čampi Elisi
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolini: Breg Best - Campanelle; 9.00 na Proseku: Primorje - S. Giovanni
ZAČETNIKI
9.00 v Miljah: Fortitudo - Zarja; 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Primorje; 12.45 v Trstu, Ul. Flavia: Opicina - Breg Best
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE
10.30	v Trstu, Ul. Zandonai: OMA Te-lesorveglianza - Bor Friulexport
Pešiča. Trenutno pa še ni znano, če bo Meents za goriško moštvo igral že danes ali pa da bo trener De Sisti uvrstil Pešiča, ki bo tako odigral svoje zadnje srečanje v dresu Segafreda.
Današnji spored (17.30): SEGAFREDO — Spondilatte; Yoga - Jolly; Riu-nite - Maltinti; Biklim - Fantoni; An-nabella - Dentigomma; Čuki - Standa; Sabelli - Alno; Sharp - Facar.
V A-l ligi je v včerajšnjem anticipi-ranem srečanju v Firencah milanski Tracer premagal domače moštvo Ne-utrorobertsa s 106:95.
Današnji spored (17.30): Divarese -Hitachi; Enichem - Snaidero; Bancoro-ma - Scavolini; Benetton - Dietor; San Benedetto - Brescia; VVuber - Allibert; Irge - Arexons.
Stefanel zlahka?
Jutri bo tržaški Stefanel v košarkarskem prvenstvu B-l lige gostoval v Perugii, kjer se bo pomeril z zadnjeu-vrščenim moštvom Conada. Tanjevi-čevi varovanci naj bi zato imeli lahko nalogo, čeprav je znano, da se tržaško moštvo ravno ne odlikuje po igri v gosteh.
priborili med tednom, ko so v zaostalem srečanju premagali Ferraro in so sedaj skupno z Jadranom in Ferraro na prvem mestu lestvice.
Jadranovi navijači bodo tako spet prišli na svoj račun. Priča bodo gotovo napetemu in zanimivemu srečanju. Nasproti si bosta namreč vodilni v tem prvenstvu. Naši košarkarji so se za današnjo tekmo temeljito in vestno pripravili. Vzdušje v Jadranovem moštvu je seveda na višku. Vsi pa se zavedajo, da bodo danes igrali proti zelo močnemu nasprotniku in da bodo seveda morali dati vse od sebe.
Na sliki: jadranovec Mauro Čuk med metom na prvenstvenem srečanju proti Castelfrancu..
Danes na Radiu Opčine
Več prenosov
jortna nedelja 15.00 do 20.00 nogometne tekme, in sicer Kras - Vivai Busi, San Nazario -Vesna (2. AL) in Mladost - Gaja (3. AL). Iz tržaške športne palače pa bo prenos košarkarske tekme Jadran - San Dona. Na sporedu bo tudi več prispevkov. Pogovor s predsednikom Jadrana Edijem Krausom po prvi tretjini prvenstva in
loge. Jutri pa bo Kot vsak teden obY8.30 na sporedu tedenski športni komentar.
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes oh 14.30
ALPINA	ZASTOPNIK	1
Bazovica 195 - Tel. 226600	Ul. del Ronco 10 - Tel. 577553
KUPI DANES PLAČAŠ PO 6 MESECIH	Rabljeni avtomobili z garancijo. Možnost odplačevanja na minimalne obroke, brez predplačila in brez menic.
	
cmnotiv
Zima je pred vrati
zato darujte toplo haljo!
Pri
EMP0RI0 FI0RENTIN0

Ul. San Maurizio 16 (vogal Trga Ospedale)
TRST
Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) Telefon 794669
najpopolnejša izbira naj lepši h halj!
'failčUt'
OBNOVLJENA TRGOVINA V UL. CARDUCCI 20
Vas pričakuje in želi vesele praznike
OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH ODPRTO!
Najpopolnejša izbira za vaš dom
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250,- din, naročnina za zasebnike mesečno'2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečna 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023.
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	ZTT
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
13. decembra 1987
Do napada je prišlo nedaleč od iranskega otoka Abu Musa
Z izvidniških čolnov so pazdarani streljali na ciprski tanker Pivot
Ciprski supertanker Pivot in ameriška vojna ladja Chan-dler	(Telefoto AP)
TEHERAN — Dogodki v Perzijskem zalivu so po nekaj tednih ponovno priklicali pozornost svetovne javnosti, hitri iranski izvidniški čolni so namreč včeraj dopoldne napadli ciprski supertanker Pivot z nosilnostjo 230 tisoč ton.
Mednarodne pomorske agencije poročajo, da je do napada prišlo, ko je ladja plula kakih 20 kilometrov stran od iranskega otoka Abu Musa, kjer imajo varuhi islamske revolucije eno od svojih številnih oporišč. Iz istih virov se je tudi izvedelo, da se je na tankerju vnel hud požar, več mornarjev pa naj bi zapustilo ladjo v plamenih. Mornarjem sta priskočili na pomoč fregata Chandler, ena izmed ameriških vojnih ladij, ki ščitijo plovbo »amerikaniziranih« kuvajtskih
tankerjev, in helikopter, ki so ga najeli novinarji, ki poročajo iz Zaliva. Prvič je tako ena izmed ameriških vojnih enot nudila pomoč ladji, ki so jo napadli Iranci. Fregata in helikopter sta brez večjih težav spravila na varno 40 članov posadke ciprskega supertankerja; vsi so bili grške ali filipinske narodnosti.
Ciprski supertanker je nafto natovoril v naj večjem saudskem naftnem terminalu, namenjena pa je bila v Indonezijo. Večja količina tovora pa naj bi se iztekla v morje.
Nedaleč od otoka Abu Musa so pazdarani pred nekaj dnevi napadli tudi singapurski supertanker Norman Atlantic, do hujših posledic pa takrat ni prišlo.
Vlak v avtobus pri Kairu Krivda padla na šoferja
KAIRO — Huda prometna nesreča, ki se je predsinoč-njim pripetila v predmestju Kaira, je dobila nove razsežnosti. Tudi število mrtvih moramo žal popraviti, saj je v silovitem trčenju vlaka v potniški avtobus izgubilo življenje 56 ljudi. Od teh je 49 šolarjev, starih od 6 do 12 let, šest učiteljic in šofer avtobusa, ki je menda zakrivil nesrečo. Rešila pa se je skupinica moških učiteljev, ki je poskakala skozi okno avtobusa.
Avtobus, na katerem se.je peljalo 150 ljudi, je namreč zapeljal preko tračnic, na nezavarovanem mestu. Vlakovodja je priznal, da pešci cesto prečkajo tračnice ravno na tistem mestu. Zaradi tega se vlakovodje običajno držijo nenapisanega pravila, da na omenjenem kraju upočasnijo vožnjo. Po pričevanjih, ki jih je zbrala policija, to drži in vlak, ki je vozil proti Kairu, je trčil v avtobus s sorazmerno nizko hitrostjo dvajsetih kilometrov na uro.
Šofer avtobusa je menda izbral krajšo pot do mesta, ker se je šolarjem in učiteljem s šolskega izleta mudilo domov. Avtobusu so se kolesa nerodno ustavila na tračnicah, tako da se šoferju ni uspelo pravočasno umakniti. Morda pa se je znašel v težavah zaradi tridesetih dodatnih potnikov, saj so aytobus naročili za 120 potnikov, peljalo pa se jih je 150. Nekateri učitelji so namreč peljali na ogled ismailijskega zoološkega vrta tudi svoje otroke in sorodnike.
Nesreča je globoko prizadela Kairo, saj je izjemna nedisciplina v prometu še nerešeno vprašanje egipstovske metropole.
Ministri držav članic OPEČ so si še kar naprej v laseh
DUNAJ — Zasedanje trinajstih ministrov držav članic OPEČ, ki se je začelo v sredo, še ni privedlo do sporazuma o cenah in proizvodnih kvotah. Predsednik organizacije izvoznic nafte, Nigerijec Lukman, venezuelski minister za energijo Grisanti in njegov indonezijski kolega Subroto so včeraj ves dan skušali posredovati za uspešen zaključek konference oziroma za dosego kompromisne rešitve spričo nepopustljivega stališča iranskega ministra Aghazadeha do Iraka, vendar zaman. Pogajanja, ki bi se lahko končala sinoči, se bodo nadaljevala torej danes in še to brez vsakega jamstva za uspeh. Ameriški minister za energijo je celo prepričan, da se bo konferenca izjalovila.
Teheran je zahteval od vsega začetka zvišanje indikativne cene nafte z dosedanjih 18 na 20 dolarjev za sod, čemur pa vse zalivske države nasprotujejo, čes da bi bilo treba ohraniti zdajšnjo kotacijo vsaj še za šest mesecev; predvsem pa Iranci nočejo, da bi priznali Iraku enako proizvodno kvoto, kot pritiče njim. Ne samo, zagrozili so celo, da bodo »preplavili« svet s svojim petrolejem, ko ne bi vodstvo OPEČ sprejelo njihove zahteve; in vendar pridobiva Iran mnogo več na-
fte, kot mu je to sploh treba! Seveda gre za političen problem, ki je povezan neposredno z vojno proti Iraku.
Poleg Irana je zahtevala podražitev nafte tudi Libija, ki je utemeljila to s potrebo o protiutež! hudemu razvrednotenju ameriškega dolarja. Ko bi v smislu iranske zahteve »eliminirali« nominalno proizvodno kvoto Iraka, ki znaša danes 1,54 milijona sodov nafte na dan, bi s tem znižali najvišjo dovoljeno raven proizvodnje celovitega kartela OPEČ z dosedanjih 16,6 na 15,06 milijona sodov dnevno.
Negotovost v zvezi z izidom dunajskega zasedanja je seveda močno vplivala na mednarodno naftno tržišče. Cene so popustile tako v Evropi kot v Združenih državah Amerike, to pa ve-
lja še posebno za kotacije proti dobavi v januarju, ki so zdrknile celo pod 18 dolarjev za sod.
Poglejmo še, kako se je gibala svetovna naftna proizvodnja od začetka januarja pa do konca leta. Skrčila se je komaj za 1 odstotek v primerjavi s prvimi 10 meseci lanskega leta in znašala 59,6 milijona sodov na dan. Kuvajtska proizvodnja se je zmanjšala kar za 20 odstotkov, saudskoarabska za 17,6 odstotka, nigerijska za 14,7 odstotka ter indonezijska za 11,5 odstotka, medtem ko se je iranska povečala za 19,5 in iraška za 14,7 odstotka. V ZDA je spet upadla za 5,6 odstotka, a v območju Severnega morja je poskočila za 1,7 odstotka in v Mehiki za 3,3 odstotka. (dg)
	PLOŠČICE — SANITARIJE	ZASTOPSTVO	
r	ROLICH & C s n e	panto •	
	Nabrežina 35/c		
k	Tel. 200371	Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610	A
ftret-Čampo S.(3iacomo,3 td.724218
VELIKO
BOŽIČNO
VARČEVANJE
POPUSTI
1J J J «115% do 20%
1862-1987
plačilo v 12 mesečnih obrokih brez obresti
PLETILNI, ŠIVALNI in LIKALNI STROJI
MAIER
Ul. U. Foscolo 5 (ob Trgu Garibaldi) Tel. 730332
obv. občim 12/11/87
■
lil

DUNA. VEDNO VEČJI OBČUTEK
r-T A 'TV/^vriT /'■'VT TTk T/^vrirn
m /\ I Bi	I i \ \ / m 1W’ I
.
r / \
OBRESTI
so vedno nižje.
Ta mesec ti Duna ponuja neverjetno znižanje obresti S4IM v višini 25%. Znižanje velja za vse tipe vozil na bencinski oziroma dieselski pogon, pa naj gre za izvedbo berlina ali weekend. Če na primer za avto Duna 60 berlina vplačamo le davek IVA in stroške za registracijo, bomo ostanek poravnali v 47 mesečnih obrokih po 282.000 lir. Na ta način prihranimo 1.183.000 lir. Za Duno 60 vveekend pa bomo dolg poravnali v 47 obrokih po 309.000 lir in pri tem prihranili 1.296.000 lir.
POSLOVNOST.

FINANCIRANJE je vedno bolj inteligentno.
Danes lahko izbiraš. Namesto nakupa na obroke z znižanimi obrestmi se lahko odločiš za prispevek SAVA . Duna ti ponuja posojilo v višini 7 milijonov, ki jih lahko vrneš v 11 mesečnih obrokih brez obresti. Duna se vedno bolj splača.
DIESEL
ima vedno večje prednosti.
Če imaš rajši vozila na dieselski pogon, je še en razlog več, da izbereš Duno. Gre za znižanje cene za 486.000 lir, kar je enako letnemu dodatnemu davku. Ob vsem tem pa se lahko poslužiš ene od obeh ugodnosti fUTSAVA. Duna se ti zato vedno bolj splača.
PONUDBE VELJAJO CEL MESEC
Ta posebna ponudba ni združljiva z drugimi ugodnostmi v teku. Ye obrestne mere na dan 1. 11. 1987. Pravico do teh ugodnosti i izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva HATSAVA ■
anua
INFORMACIJE IN POSKUŠNJE:
il.
o cene in o kupci, ki
FIATSAVA
I Servizi Finanziari del GRUPPO FIAT
■SI

Zastopstvo	'Zastopstvo	Zastopstvo	Podružnica Fiat
ANTONIO GRANDI sPa	PLAHUTA G. & C. s»c	TRIESTE AUTOMOBILI sn	SUCCURSALE Dl VENDITA
	Drev. Miramare 19	Ul. del Giacinti 2	E ASSISTENZA
Ul. Flavia 120	Ul. Flavia 104 - Ul. Brig. Casale 1	Ul. dl Polano 6	Ul. Čampo Marzio 18