Št. 342 (15.444) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul. Montecchl 6-Tel. 040/7796600________ GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1 K fin UD POSMNAPIACANAVGOTOVH IDUU UK SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50% Kakšna pomlad senom obeta? Vojmir Tavčar Scenarij je bil že napovedan: Lamberto Dini je odstopil, predsednik republike Scalfaro je zavrnil ponujeni odstop in predsednika vlade napotil v parlament, ki se mora izreci o usodi premiera in njegove vlade. Predsednik republike je s formalno neoporečnim sklepom zahteval, naj se o usodi vlade in njenega predsednika izreče parlament, pravzaprav naj se izjasnijo stranke, ki so v parlamentu zastopane. Na ta naCin je predsednik republike poudaril središčno vlogo parlamenta v italijanski ureditvi, predvsem pa postavil stranke pred odgovornost: tokrat ni veC možnosti slepomišenja, taktiziranja in ukan, ampak morajo vsi jasno povedati, kakšen je njihov odnos do Dinijeve vlade, predvsem pa, ali je možno osnovati vlado, ki naj bi imela kot glavni cilj tiste ustavne reforme, ki naj bi omogočile večjo upravlji-vost države. Reforme so potrebne, potrebno pa je tudi vsaj poldrugo leto, da bi jih udejanili. Predsednik republike Scalfaro skratka želi od parlamenta in od strank jasno besedo, obenem pa je njegova včerajšnja poteza tudi pritisk na parlament in na stranke, naj se ne spustijo v pustolovščino vladne krize v Času, ko Rim prevzema krmilo Evropske unije. To bo verjetno tudi glavna tema novoletne poslanice, ki jo bo predsednik republike naslovil državljanom z ekranov vseh vsedržavnih televizijskih mrež. Iz včerajšnjih odmevov na predsednikov sklep ni bilo Se povsem jasno, ali je dogovor za trajnejšo vlado s Široko večino mogoC. Za odgovor na to vprašanje bo treba počakati Se nekaj Časa, medtem ko je precej verjetno, da bo Lamberto Dini Se nekaj mesecev za krmilom italijanske ladjice. Ali je ta »lastovka« znanilka boljše pomladi? Odgovor bi lahko bil pozitiven, toda samo v primeru, da stranke resno poprimejo za delo in skuSajo pogledati dlje od plota lastnih interesov. Predčasne volitve najbrž ne bi razrešile vozlov italijanske politične scene, Se bolj škodljivo za državo pa bi bilo, če bi odlagali z volitvami, ne da bi ji zagotovili trdnega vodstva z jasnim programom. Danes v Primorskem dnevniku Novoletno darilo vlade Dinijevi ukrepi za ublažitev državnega primanjkljaja prinašajo marsikatero podražitev, tako tudi koleka za vozniško dovoljenje, ki bo stal 70.000 lir. Stran 3 Predstavili Gallupovo knjigo V Naborjetu so predstavili knjigo ukovskega župnika Maria Gariupa, v kateri avtor govori o dogodkih med drugo svetovno vojno. Stran 5 Med politiko in folkloro Lista za Trst je podarila županu Illyju simbolično kravato s kritikami in željami občanov, njene glasnike pa je tudi sam pričakal... s kravato. Stran? Smola Urške Hrovat Slovenska smučarka Urška Hrovat v Semmeringu res ni imela sreče. Odstopila je, ko je vodila po prvem teku slaloma za svetovni pokal. Zmagala je tako Avstrijka Elfle Eder. Stran 25 Remi Triestine Nogometaši Triestine so včeraj v Trstu igrali samo neodločeno proti Pontederi, pri Čemer pa so imeli tudi precej smole. Stran 26 rf BOSNA IN HERCEGOVINA h RIM / PINI JE VČERAJ VRNIL MANDAT Vreme ovira gradnjo pontonskega mostu čez Savo Ko bo končan, bo dolg 300 metrov ŽUPANJA, SARAJEVO - Kljub optimističnim napovedim v zadnjih dneh pontonski most Cez Savo še vedno ni sestavljen. Prva oklepna vozila konjeniškega polka 1. oklepne divizije ameriške vojske bi morala v Bosno in Hercegovino preko mostu zapeljati že včeraj, vendar se bo to najverjetneje zgodilo Sele danes. Poveljnik sil Severnoatlantske zveze v Evropi, ameriški general George Joulvvan je sicer napovedoval, da bodo most postavili ....................... pravočasno, vendar se je general William Nash, poveljnik ameriških sil v Bosni, odločil za upočasnitev del pri postavljanju mostu, saj so vojaki izčrpani, ker so v težkih vremenskih razmerah vCeraj celo noc poskušali dokončati most. Most pri Županji, ki bo dolg 300 metrov, bo po 50 letih najveCji pontonski most, ki ga je zgradila ameriška vojska. Zadnji podoben podvig je bil 400-metr-ski pontonski most Cez Ren pri Remagenu v Nemčiji, aprila 1945. Na 21. strani Nevarnost »belih« cest TURIN - Sneg je včeraj pobelil večji del severne Italije. V zahodnem predelu je snežilo že zjutraj in zgodaj popoldne, medtem ko so se v vzhodnejšem delu snežinke tudi v nižinskem predelu prikazale popoldne. Zaradi obilnega sneženja je prišlo do zastojev v prometu, do težav je prišlo zlasti na cestah, ki vodijo v zimske centre in na katerih je bilo vCeraj veliko vozil. Zgodaj popoldne pa so za nekaj ur zaprli avtocesto med Turinom in Milanom, na odseku Biandrate-Santhia je namreč prišlo do verižnega trčenja. Osem ur pa je bila zaprta cesta Frejus-Turin, na kateri je tudi prišlo do verižnega trčenja, v katerem je ena oseba umrla, osem pa je bilo ranjenih. j Primorski dnevnik ! spet v torek, 2. januarja j Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo izS-! la v torek, 2. januarja. V njej bomo med drugim : objavili seznam in cilj že tradicionalnih izletov ; Primorskega dnevnika, ki jih Časopis prireja z I dragoceno pomočjo agencije Aurora viaggi. Kam i bo pot ponesla naše izletnike, za sedaj ne more-; mo razodeti, v torek pa bo vse jasno. Scalfaro zavrnil Dinijev odstop in predal zadevo parlamentu Reakcije političnih strank odražajo stališča o datumu volitev želi vsem \ 3L0VENSKA .. , svojim članom Kulturno in vsem Gospodarska Slovencem \ srečno 7 in uspešno | Zveza Novo leto 1996 RIM - Predsednik države Scalfaro je zavrnil odstop premiera Dinija in njegove vlade in rešitev predal parlamentu. Kot je bilo napovedano, je vCeraj Dini predsedniku države vrnil mandat, vendar je Scalfaro ponujeni odstop zavrnil. Dini se je vCeraj že pogovarjal tudi s predsednikoma obeh vej parlamenta Scognamigliom in Pivettijevo, o zaCetku parlamentarne razprave pa se bodo dogovorili načelniki svetovalskih skupin, ki se bodo sestali v sredo, 3. januarja. Povsem razumljivo je, da je Scalfarova poteza sprožila val reakcij. Paleta mnenj je sicer precej pisana, vendar so se odločno proti izrekli predstavniki SKP in NZ, razveselili se je niso povsem niti predstavniki »Oljke«, večina ostalih pa jo ima za korektno. Na 3. strani TOTOCALCIO X NV1 2 1 X 1 NV 1 X 2 1 X Dobitki: 11-12.682.000 iir __B9£ ■FARGO FINE CHEMICALS ste e e 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.l. Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA b\o PR/MA COSMETICS ITALY agrar s.r.l IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ulica Valdirivo 19 Telefon (040) 631900, 631846 Fax 040/361850 * ti ^ * EUROSAVA EUR0SAVA s.r.l. 34133 Trst Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 Fax (040) 361839 Telex 460561 distributer pnevmatik Sava Uraiu VSLU ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Uvoz izvoz zastopstva 34123 TRST - Ul. S. Giorgiol - Tel. (040) 3188111 - Telefax: (040) 302515 UVOZNIK PRIKOLIC CiS ADDITV Resim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. (040) 362676 Telex 460561 Resim I Telefax (040) 361839 Filiala v Gorici: via degli Orzoni 16 Tel. (0481) 52051 agroforešt^ IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA TRST GORICA Tel. (040) 369228, Tel. (0481) 20982 369116 Ulica Geppa 9 Ulica Trieste 160 Telex: 460134 Fax: (040) 362896 DRAGULJARNA IN ZLATARNA Cavallar TRST - Ul. S. Lazzaro 15 Vošči vsem svojim cenjenim strankam vesele praznike IS POTOVALNI URAD Aurora Viaggi TRST - Ul: Milano 20 Tel. (040) 630261 Bar Bar SPORTIVO VENIER Brazzach Roberto Ul. deUTstria 10 Trg Goldoni 11 Tel. 764704 Tel. 636667 »CORIUM« import-export s.r.l Ul. Cel lini 2 34132 TRST Tel. (040) 660160 Telex 461102 CORIUM I Fax (040) 660059 Limamplants TRST - TRG LIBERTA 3 TEL. (040) 369677 . FAX (040) 367477 TELEX 461109 HELTS -1 VtllHci TRST ULICA CARDUCCI10 ULICA ORIANI 3 Hnlelvetius S.r.l. TRST Trg Liberta 3 Tel. (040) 366633 Fax (040) 368919 Telex 461109 HELTS - I ■ mm mm mmmmmm m e m m UVOZ - IZVOZ IMPORT- EXP0RT - RAPPRESENTANZE ' ■■ mm m m čire mmmr m ~m mm» m , tee mmm s.r.l. Sedež: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telefax (040) 43073 Filiali: 34170 Gorica - Ul. Morelli 38 Tel. Fax: (0481) 535855 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan ROJAN - Ul. Moreri 7 Tel. 414277 Vesele praznike vošči vsem klientom in prijateljem Bife Tomažič KI ■■■■ kamineti EDILM A — mmmmmmmmmmmm—mm^ gradbeni material TRST - Ul. Boveto 33 - Tel. 411309 Ul. dell’Uva 2 - Tel. 420071 TRST Ul. Cassa di Risparmio 3 Tel 366858 GRMADA S.r.l. UVOZ - IZVOZ ŽIVINE, MESA AGROPROIZVODOV IN OPREME ZA MESNO INDUSTRIJO 34133 Trst - Ul. Cicerone 2 Tel. (040) 362885 Fax: (040) 362667 Telex: 460204 GRMADA I Agraria FURLANI Ul. Milano 25 - Trst - Tel. 632200 vse za kmetijstvo in vrtnarstvo kmetijski stroji in orodje OGLASE ZBRAL IN UREDIL I® PUBLIEST Srt Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 RIM / SCALFARO JE ZAVRNIL D1N1JEV ODSTOP 0 usodi Dinijeve vlade bo odločal parlament Potezo predsednika države je seveda sprožila val reakcij RIM - O usodi Dinijeve vlade bo odločal parlament. Tako je določil predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je včeraj dopoldne sprejel Lamberta Dinija. Kot je že pred časom napovedal, je Dini po odobritvi finančnega zakona z dodatkom, sprejeti mandat spet predal Scalfaru, ki pa je odstop premiera in njegove vlade zavrnil, s tem, da je rešitev prepustil razpletu razprave v parlamentu. O tem, kdaj se bo začela parlamentarna razprava, bodo v sredo, 3. januarja odločali načelnik svetovalskih skupin. Kot je bilo pričakovati, je Scalfarova poteza sprožila val reakcij, politične sile, ki so se že prej zavzemale za podaljšanje mandata Dini ju oz. za tezo, da med italijanskim evropskim polletjem v Italiji ne bi bilo volitev, so Scalfarovo odločitev pozitivno ocenile, ostali pa so menili, da gre za »nereši-tev« oz. za prevaro. Samo pomembne novosti lahko preprečijo vohtve, zaenkrat takšnih novosti ni, medtem ko so še vedno nerešeni hudi socialni in gospodarski problemi. Za liderja »Oljke« Romana Prodija ni nikakršnega dvoma, če ne pride do velikih sprememb, se bo njegovo gibanje na osnovi prejetega mandata potegovalo za skorajšnje volitve. Bolj oportuno je govoriti o vsebini programov, kot o »veledogovarjanju«, ki naj bi privedlo do »velevlade«: tako je rekel in zapisal VValter Veltroni (Oljka), ki se je zavzel, da bi datum vohtev določili za junij. Za predstavnika Demokratične stranke levice Salvija pa je Scalfarova poteza z ustavnega vidika povsem korektna. Vsekakor pa prenos zadeve v parlament še nikakor ne zagotavlja, da v kratkem ne bo volitev. Ko bi sile Pola svoboščin strnile vrste, bi v parlamentu prevladale proti Diniju. Za koordinatorja tajništva DSL Zanija je »parlamentarna rešitev« najboljša možna v sedanjem položaju. Za predstavnika Zelenih Carla Ripa di Meana pa nista več možna ne ponovitev Dinijeve vlade ne iskanje širokih zavezništev, edina možnost so volitve. Tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti je Scalfarovo odločitev ocenil za prevaro, možnost, da bi prišlo do širokih zavezništev pa za katastrofo. Dini odkrito upa, da bo dobil nov mandat: v to je prepričan predstavnik Nacionalnega zavezništva Gustavo Selva, ki je tudi predsednik komisije za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici. Selva pa je posvaril tudi Berlusconija, naj bo zelo oprezen v dogovarjanju s tajnikom DSL D’Alemo, ki skuša razbiti Pol svoboščin, da bi njegova stranka zmagala na volitvah. Za Ca-sinija, predstavnika Krščanskodemokrat-skega centra, je Scalfarova odločitev pravilna, tudi ker je predsednik države s tem potrdil centralno vlogo, ki jo je vselej pripisoval parlamentu. Scalfaru je tokrat zaploskal tudi Marco Pannella, ki je med drugim rekel, da so zadnje Berlusconijeve poteze zelo pogumne in dobronamerne. Doslej že 9 primerov RIM - Dini jeva je že deseta vlada v ostavki, kateri je predsednik republike naložil, da se ponovno predstavi parlamentu, ah pa zavrnil njen odstop. Prvi primer je bila vlada Adoneja Zofija (KD), ki je odstopila meseca junija 1957 potem ko je prejela zaupnico poslanske zbornice tudi z misovskimi glasovi. Predsednik Gronchi je zavrnil odstop in Zofije-vo vlado ponovno napotil v parlament. Meseca februarja 1959 je predsednik Gronchi zavrnil odstop druge Fanianijeve vlade in jo odposlal pred parla-met; po dveh dneh pa je Fanfani potrdil svoj odstop. Meseca aprila 1960 je Gronchi zavrnil odstop Tam-bronijeve vlade, ki je dala ostavko po incidentih ob misovskem kongresu v Genovi. Meseca junija 1974 ni predsednik Leone sprejel odstopa pete Rumorje-ve vlade, meseca novembra 1982 pa je odstopila Spadofinijeva vlada; Pertini je zavrnil njen odstop. Meseca oktobra 1985 je prva Craxijeva vlada odstopila, predsednik Cossiga je odstop zavrnil, ponovno se je zato predstavila pred parlamentom in prejela zaupnico. Druga Omajeva vlada je odstopila marca 1987, Cossiga jo je odposlal v parlament, kjer pa je Craod odstop tudi potrdil. Novembra 1987 je enaka usoda doletela Gorievo vlado, ki pa je v pralamentu prejela zaupnico; meseca februarja 1988 je Godeva vlada ponovno odstopila, Cossiga jo je odposlal v parlament in tudi tokrat prejela zaupnico. V novem letu več podražitev kot davčnih razbremenitev RIM - Kakšne obremenitve in kakšne olajšave nam prinaša državni finančni zakon s priloženimi listinami vred? Seznam navitih pristojbin in davčnih obremenitev še ni znan, saj ga morajo šele objaviti v Uradnem listu, marsikaj pa se vendarle ve. Avtomobilska taksa se bo 2. januarja povečala za en odstotek, najnižja taksa za motorno kolo bo poskočila na 20.000 lir, dodatna taksa na vozila z dizelskim in plinskim pogonom bo odpravljena, ravno tako pa posebna taksa na vozila s počitniško prikolico. Vozniško dovoljenje se bo podražilo od 50.000 na 70.000 lir. Cena neosvinčenega bencina se bo 2. januarja povzpela za 22 lir pri litra (ustrezni prihodek bo država porabila za finansiranje vojaške odprave v Bosni). Italijanske in uvožene cigarete se bodo istega dne podražile za 200 lir pri paketu. Razni koleki: kolkovani papir bo stal 5.000 lir več, torej 20.000 in ne več 15.000 lir, cena koleka za fakture in podobne listine pa bo narasla z 2.000 na 2.500 lir. Cene žganih pijač se bodo povišale za kakšnih 7 odstotkov zaradi navitja davčnega količnika, ki bremeni etilni alkohol. Davek na kerasin bo narasel kar za 50 odstotkov, kar pomeni, da bo tudi ogrevanje stanovanj temu primemo dražje. Naročnina na državno radijsko in televizijsko službo (RAI) bo poskočila s 158.000 na 161.450 lir na leto. Vožnja na avtocestah bo v povprečju dražja za 2, 6 odstotka. Vpisnina na univerzo se bo znižala za 10 odstotkov, pač pa se bo deželna taksa zvišala s 120.000 na 200.000 lir. Dovoljenje za nošnjo orožja bo v prihodnje stalo 170.000 namesto dosedanjih 120.000 lir. I! y I $£; II m 11 IH e Spoštovani bralci* letošnje leto je za naš dnevnik poteklo v znamenju negotovosti in težav, ki so močno bremenile naše delovanje. Primorski dnevnik se je moral ravno ob svoji 50 letnici soočiti z zahtevno nalogo, kako zagotoviti svoj obstoj, ki je za našo skupnost v Italiji življenskega pomena. Kljub težki okrnitvi, ki jo ravno v tem času doživlja zaradi izvajanja načrta za premostitev kriznega stanja, gledamo v novo leto z zaupanjem in prepričanjem, da bomo, tako kot v težavnih okoliščinah v preteklosti, uspeli premostiti vse ovire in zagotoviti našemu časniku normalno življenje. Ob tem želimo poudariti, da naša prizadevanja ne bi bila uspešna brez Vašega doprinosa in razumevanja. Prepričani smo, da boste, kot vedno doslej, izkazali zvestobo svojemu dnevniku, ki Vas bo še naprej spremljal z vsakdanjim poročanjem o dogajanju po svetu in doma in obnovili naročnino, ki bo tudi letos ostala nespremenjena. Ob tem pa še iskreno voščilo za srečno in uspehov polno leto 1996! iSSBSSS®16-' ; oprti’ popi ravni i stovenskenro^ izpit? Stavno*"' Noj dnevnik. 1*11! lišili Vsem naročnikom \ Primorskega dnemika**^^ za leto 1996 nudimo 5R vrsto ugodnosti: v.;:'. : v-: x :v,- ^ 'Sv- 3?-., ... Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice E Brezplačno vam bomo objavljali male oglase m čestitke *..- ii Za novoporočence v letu 1996 bo naročnina brezplačna ............... Do 37. januarja 1996 ostane prednaročnina nespremenjena lit I (TUDI LETOS 300.000 lir) llffiiil KAKO PLAČATE: i r Primorskega dnermka v Trstu m Gomi ■ ■■ : : Siill! ' a pri vseh raznasakih Primorskega r dnevnika na Tržaškem in Goriškem SH " ! .. 1 S.A.CA.T IMPORT - ENPORT nadomestni deli za vse avtomobile TRST - Ul. sv. Frančiška 38 - Tel. 635388 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM Udovič Velika izbira moSkega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije Stari trg - Piazza Vecchia 2 TRST - Trg Ponterosso 4 T GOSTILNA »La Stalletta« MESNE TRST SPECIALITETE Ul. Giuliani 36 NA ŽARU Tel. 764543 1 S. Pelikan & Co. S.p.A. TRGOVINA Z LESOM EVROPSKIH IN EKSOTIČNIH VRST ZIASTNIM SKLADIŠČEM TRST - Lesno skladišče (Scalo legnami) Tel.: 820030, 820023 Telegr.: Pelikan Trieste Telex: 460603 FILIALA PADOVA Telefax: 827542 Via Rienza 1 Tel. (049) 604035 CVETLIČARNA uaoma ISTRSKA ULICA 10 Tel. 76.1856 TRST - Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Telefon 363710,365208,365536 ________________ Prodaja |a\ci\J aV UTOBtANCHI Elektromehanična delavnica Stella di FURLAN & STELLA TRST - Ul. Cologna 4 Tel. 571152 milo mindl RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA TRST - Trg Goldoni 8 Tel. 636600 RESTAVRACIJA BAR DRUŠTVENA PRODAJALNA AM OPČINAH Alpinska Ulica 95 Tel. 211054 Vošči vsem odjemalcem srečno, zdravo in uspeha polno novo leto »La Maiinella« Ribje specialitete TRST Miramarski drevored 323 Tel. (040) 410986 SADJE ZELENJAVA Dario Husu TRST Ul. deH’lstria 3 Arkadia specializirana trgovina za male živali V(f Opčine □ Alpinska ul. 87/a □ Tel. 213345 ZLATARNA URARNA ^/0laxj(en »Splendente« Ul. Fabio Filzi 5/A Trst-Tel. 040-638374 NOVA UPRAVA podjetja ♦L ex Daneu Edoardo Ferfoglia OPČINE - Proseška Ul. 13-Tel. 211044 Odprto ob sobotah - zaprto ob ponedeljkih BRESCIAIMIsn PRODAJA in SERVIS barvnih TV, video registratorjev, velikih in malih gospodinjskih strojev, mpp- hi-fi, avtoradiev. Opčine - Narodna ul. 39 - Tel. 211711 GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. Trst - Ulica Genova 14 Tel. 631434; fax 632787 Opčine - Ulica dei Šalici 1 Tel. in fax 211489 MESNICA Danieli Marino OPČINE Narodna ul. 69 DROGERIJA - PARFUMERIJA BK2 MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne PAPIRNICA VSE ZA VRTNARSTVO OPČINE Ul. S. Pellegrino 27 Tel. 213969 NUOVA Tecnuutensili N. Tretjak s C. železnina - orodje - stroji za poljedelstvo - nadomestni deli OPČINE - Proseška ulica 7 - Tel. fax: 212397 OTROŠKA KONFEKCIJA IN DROBNO BLAGO S/U66 S.U Narodna ul. 24 Opčine ŽENSKA MODNA KONFEKCIJA Opčine - Ul. della Vena 3 I® želi onem/jon/ooni//{ /ktrtnerjem, ocflmeoalceni PUBLIESTsri tnprifatefeni Ul. Valdirivo 36 i/n/jGŠr/o i/i zdntoo /())6' 34132 TRST ' TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 NABORJET / PREDSTAVITEV KNJIGE UKOVSKEGA ŽUPNIKA Goriupovi kronološki zapisi o stvarnosti Kanalske doline Knjiga beleži dogodke v obdobju druge svetovne vojne NABORJET - Beneška palaCa v Naborjetu je bila v petek zvečer premajhna, da bi vanjo lahko prišli vsi, ki dobro poznajo župnika iz Ukev Maria Gariupa in predvsem znajo ceniti njegove knjige o zgodovini in stvarnosti Kanalske doline. Njegovo zadnje, deseto knjižno delo »Kanalska dolina v Času druge svetovne vojne - Iz župnijskih arhivov Kanalske doline« predstavlja nekakšno krono Gariupovemu prizadevanju, da bi v pisani in zato trajnejši obliki ponudil prerez polpretekle zgodovinske stvarnosti te doline. Knjiga, kot je na predstavitvenem večeru v Naborjetu poudaril inženir Sergio Dell’Anna, ne ocenjuje zgodovinskih dogodkov iz medvojnega obdobja, jih samo beleži. Od bralca je torej odvisno, kako bo znal te informacije pravilno vključiti v mozaik takratnih zgodovinskih dogajanj. »Gariupova knjiga je lahko tudi nevarna, ker dogodke nekako kronološko opisuje, ne da bi jih tudi zgodovinsko ali moralno ocenjeval«. S temu besedami je Marino Qualizza, ravnatelj teološke šole iz Vidma, opozoril na možnost različnih interpretacij, Ce nas pri branju ne vodi kritični duh. Qualiz-za je v svojem poglobljenem razmišljanju šel dlje in se vprašal, Ce so takratni cerkveni krogi vedno ravnali prav, ali jih ni morda zapuščala kritična sposobnost ocenjevanja dogodkov, ker so se večkrat postavili na stran »dežurnega« mogotca. Na predstavitvenem veCeru, ki ga je povezoval Aleksander Oman, so spregovorili še Zupan iz Naborjeta Stefano De Marchi, predsednik zadruge Dom Božo Zuanel-la (izpostavil je vlogo zadruge pri izdajanju knjig, ki obravnavajo stvarnost Slovencev na Videmskem), Rafko Dolhar (podčrtal je zgodovinski pomen Gariupovih knjig, ki predstavljajo osnovo za vsako nadalj-ne raziskovalno delo tega območja) in Viljem Cerno, ki je o Gariupu povedal, da se veliko prizadeva, da bi pravilno izpostavil slovensko identiteto teh krajev. Rudi Pavšič Na sliki: S predstavit- venega večera v Naborjetu: (od leve) Mario Gariup, Sergio Dell’Anna, Stefano De Marchi, Marino Qualizza in Božo Zuanella. CELOVEC / PREDLOG_n Priznanje raznolikosti bi bil najboljši odgovor CELOVEC - Glede pobude ZSO, ki je leta 1995 predložila osnutek ustavnega zakona, s katerim se Avstrija priznava k svoji zgodovinsko nastali jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti, je predsednik Marjan Sturm odgovoril dokaj optimistično. »Sprejetje takega ustavnega zakona bi brez dvoma dolgoročno bistveno izboljšalo pozicijo v tem smislu, da bi npr. vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov postalo vprašanje raznolikosti in ne več vprašanje, ali živi v tem kraju 20 ali le deset odstotkov manjšinskih pripadnikov. Številčna moč bi postala nepomembna, šlo bi za izraz kulturne, jezikovne in etnične raznolikosti«, je zakon razlagal Sturm in menil, da bi tak ustavni zakon gotovo olajšal razpravo tudi o drugih odprtih vprašanjih in pozitivno vplival na izboljšanje vzdušja med manjšino in večino. »Signali za tak zakon s strani političnih stranko so pozitivni in sem optimističen, da bo razprava šla v pravilno smer. Prepričan sem namreč, da bi bil prav sprejetje ustavnega zakona najboljši odgovor vsem nacionalistom, ki gradijo politiko na jasnih političnih mejah. Avstrija pa je klasičen primer za to, da jasnih etničnih mej ni, ker vsi nosimo v sebi elemente drugega«, je zaključil predsednik ZSO in sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Ivan Lukan GOSPODARSTVO OB KONCU LETA , - n , n „ , n i n - nnj^jv-rju, -W n W rjuuuuv. v,. . u, Vj^i , - , yj Obračun v Vidmu VIDEM - Konec leta, čas obračunov. Gospodarski barometer v Furlaniji, takšno je mnenje vodstva Zveze industrij-cev, je v iztekajočem se letu beležil veC pozitivnih znakov, ki pa jih bo težko ponoviti v letu, ki je pred nami. Pozitiven gospodarski trend je svoje učinke imelo tudi na zaposlitveni ravni, saj je videmska pokrajina precej na boljšem kot denimo goriška ali tržaška. Vpisanih v posebne liste za brezposelne je bilo letos kakih 30 tisoC, kar pomeni 8, 3 odstotka vse razpoložljive delovne sile. Pravi motor furlanskega gospodarstva je pred- Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Tist, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG stavljala zunanja trgovina, ki je imela veliko koristi od padca vrednosti lire. Uvoz na Videmskem je poskočil za 52, 2 odstotka. To pomeni: od 881 milijard lir leta 1994 na 1.341 milijard letošnjega obdobja. Nekoliko slabši, a vendar pozitivni, so podatki za iz-vozniško dejavnost, ki se je povečala za približno 20 odstotkov. Kar pa najbolj skrbi videmske gospodarstvenike, je vse manjša vloga, ki jo naša dežela odigrava v gospodarskem kontekstu severno-vzhodne-ga območja Italije ter vse prenizek mednarodni profil Dežele kot institucije. Z letošnjo »letino« so zadovoljni tudi furlanski kmetovalci, ki so svoje pridelke prodali po višjih cenah in to predvsem, kar zadeva koruzo, sojo, vino, mleko in meso. To je na letnem srečanju z novinarji povedal Roberto Rigonat, videmski predsednik združenja »Coldiretti«, ki šteje 20 tisoC Članov. Ob pozitivnih notah pa ne gre pozabiti tudi na težave, ki so se pokazale v neugodnih vremenskih razmerah, ki so občutno vplivale na celoten kmetijski sektor. Spomladanske toče ter obilno deževje v drugi polovici avgusta in v septembru so delno poslabšali letino, ki je bila kljub vsemu dohra in je sledila obdobju treh let, ko so furlanski kmetovalci imeli res veliko skrbi. Rudi Pavšič NOVI PRIMORSKI TEDNIK 3 S < M c c/ pliccimi, ki razrescljujejo člorekoro oko. je ncijlepsa rajska ptica .s' svojim čudovitim perjem, je prispodoba svetlobe, vstajenja. neminljive pomladi. Voščimo Vam uspehov polno leto 1996! NOVI GLAS doup "vT * •e* *"^e aluminijaste r;u?c — y< zasteklitve F*' X ^r ^r/e^ Žerjal Luc/ano & Fig« Tel. 040/228201 —- Fax 040/228711 POPRAVILA ey^ejf AVTOMOBILOV VSEH ZNAMK |> ota Claudio & C. S.n.c. Tel./fCFx: 0401228359 vam želi KONZORCIJ DOLINA #j:roTA&c. Ve * Oto Emilio & c. W seeeee:: F '^S&KovS^o. Tel.fFax: 040/228109 ••••*’*'* * M, Bandi Boris & c. sne Tel. 040/831051 IBgj Saša Smotlak !•’ PL%Lmo0R0DIJZA IN TlACNO litje Tel./Fax 040/227034 Hilli OBRTNA CONA DOLIIMA OBRTNA CONA DOLINA - DOLINA 507/3 34018 TRST - TEL.: 040/228537 •V-” M.E.C. ' o. & Z.RACMAN S ■* gradbena dela. Tel./Fax: 040/227090 TTjfv* - * * #4, *.* * Elektravto I# * e » IV* Servis MAGNETI MARELU DOBAVA in MONTAŽA Mauri Sergio DOBAVA,n'7' .;i1MUVAT0RJEV Tel. 040/228881 I:* __ SisLi LESNi SISTBM/ Žerjal Ervino & La/ris ; mizarstvo J Tel /Fa‘Ln^T°EHE i rnmiZrZZmšd t; •. BeronFerv — V.9r PRODAJA IN OBDELAVA k |:* gradbeništvo ' SSSS P;:*' WHMa |f srl kemična CBnLMCA Tel. 040/228530 J Hx040/^^3 .* foravs F> r- S-n.c. Boraus Paolo ,n Giancario Tel. 040/327341 °40/660800 -m -*#• > •* * * e SALV! Slavec Roberto & Adnjan Gradbena dela, popravila vodnih in električnih napeljav. Te/. 040/228083 - 228118 ^Sj >>■ ■ parovel £Royp 227084 Avalite f*°IZV°DNJA :TNA Vina TaA’: 040/227080227060 ^ e e •m -• ■ -1 j. 1 • • • |i; • inštalacije in adaptacije električnih napeljav Živec S- & C. ■ izdelovanje in popravila S. ^ ^ IZ-UCIVJ v LA- -J - I. 1«* svetlobnih napisov Tel. 040/228091 - 228389 Fax: 040/228389 ^ H r.*e 1® * • ■ e e* U- Gmm.DLeTUU&C.=,.- fe Obdelava “lops^^a. ^ t' TS‘=ri * ► e • p/k* !*T Mario vioak & c. rel./Fax: 040/227032 . $ Severine Kozina & P. ♦ e CIVILNO IN NAVTIČNO [;.* KLJUČAVNIČARSTVO ** IN CEVARSTVO ^ Tel./Fax: 040/228563 tTS8a“«» Te/VFa,:^™- ^ 1*3 Pekarna » *. Slaščičarna Tel./Fax: 040/228253 le • e” ;•# TisKarna Graphart Tel 0401772151 -361006 J Fai: 0401772151 -dv] pfcT^iP Pr°daja in servis K- - ^e G- & G. Te'-/Fax: 040/228169 L*.**-* * pp* NIINGOT v v m dvigala k FjM Tel. 040/8327127 NA TRGU UNITA Jutri popoldne deveti mestni pohod za mir Tokratno geslo je Drugačni-bogastvo, ne pa grožnja S strpnostjo v novo leto: organizatorji tokratnega, že devetega pohoda za mir so želeli po »vojnem nizu« spet opozoriti na pomen strpnosti in odprtosti do vseh drugačnih, s katerima je mogoče preprečiti izbruh vojne in sovraštva. Kot so opozorili tudi na petkovi predstavitveni konferenci (foto KROMA), bi v svetu moralo prevladati mnenje, da predstavljajo drugačni bogastvo za ostale, ne pa grožnjo. Ce bi lahko v Trstu, mestu, ki še ni razrešilo odnosa med večinskim in manjšinskimi narodi - v prvi vrsti med Italijani in Slovenci - lahko tokratno geslo razumeli tudi kot poziv za zbližan) e med vsemi avtohtonimi skupinami, pa so organizatorji naslovu želeli dati veliko širši okvir. V dobi, ki jo boleče označujejo množična izseljevanja iz takšnih ali drugačnih razlogov (vojne, ekonomske razmere itd.), je vprašanje sprejemanja novih priseljencev zelo aktualno. S pohodom, ki bo tokrat spet 1. januarja z zbirališčem na Trgu Unita ob 15. uri, želijo organizatorji poudariti vrednote kot so solidarnost, sožitje, enako dostojanstvo različnih kultur, političnih in verskih prepričanj in etničnih pripadnosti. Jutrišnji pohod bo krenil s Trga Unitd do gledališča Miela, v dvorani bo nato nekaj govorov-priče-vanj in krajši kulturni program. TRADICIONALNE POBUDE / V NEDELJO KONCERT V KULTURNEM DOMU Trikrat srečno z novoletnimi koncerti Na pobudo TKB bo nastopil Komorni orkester RTV Slovenije Camerata Labacensis Vstop v novo leto po lepi stari dunajski navadi označujejo tudi koncerti. Zadnja leta je za prijeten novoletni koncert skrbela bančna sekcija pri SDGZ, ker pa je ta trenutno v preosnovi se je tokrat vodstvo TKB odločilo, da v sodelovanju z GM omogoči nastop Komornega orkestra RTV Slovenije Camerata Labecensis (na sliki z dirigentom Kuretom na koncertu v tržaškem Kulturnem domu 23. marca letos). Koncert bo v nedeljo, 7. januarja ob 18. uri v tržaškem Kulturnem domu, tokrat bo orkester vodil Miroslav Homen. V dvorani Tripcovich pa bo danes ob 18. uri novoletni koncert z godbo na pihala »G. Verdi«, medtem ko bo tradicionalno voščilo tržaških trgovcev mestu v soboto, 6. januarja, ko bo ob 17. uri v gledališču Rossetti zaigral simfonični orkester gledališča Verdi. VČERAJ / ODZIV NA IZZIV LISTE ZA TRST Župan s kravato, odborniki pa brez Melonarji izročili lllyju nekaj sto prošenj in predlogov, ki jih bo preučil prof. Damiani Fotografi in televizijski snemalci so bili včeraj naravnost vzhičeni. Kako bi tudi ne bili, ko pa so tržaškega župana prvič videli s kravato, in sicer na mo C elegantno! To, kar se je zdelo neverjetno, se je zgodilo v sinji dvorani županstva, kjer so Maurizio Bucci, Piero Camber in Fulvio Tamaro izročili Riccardu Illyju tri metre dolgo rdečo kravato z nalepkami (Foto KROMA), na katere je nekaj sto občanov zapisalo, kaj bi radi od župana v novem letu. Pobudo za to je dala Lista za Trst, ki je dva dni zbirala nalepke pri Porticih. Na njih je vse mogoče, od bolj ali manj resnih in tehtnih predlogov, kako razrešiti kopico žgočih problemov, ki bremenijo mesto, do potegavščin, od kritik na rovaš občinskih možakov pa do kakšnega protislovenskega izliva. To pa še ni vse. Zupana so spremljali vsi odborniki zapovrstjo, toda... brez kravate. Melonarji so potemtakem izbojevali samo polovično zmago. Kakor koli že, glasniki LpT in upravitelji so si toplo segli v roko in si zaželeli vse najboljše. In kam je romala velekravata? V pisarno podžupana in obenem odbornika za kulturo prof. Roberta Damia-nija, ki se je obvezal, da bo prečital od prve do zadnje vse nalepke ter s sodelavci preučil izvedljivost predlogov in prošenj. Sam župan Illy pa je še predtem obljubil, da bo nekaterim občanom že v kratkem odgovoril. VARNOST / PREVENTIVNI UKREPI JANUARJA IN FEBRUARJA / NA POBUDO TR2AŽKE OBČINE Karabinjerji so v teh dneh okrepili nadzor nad teritorijem Zakup cele vrste javnih del Zadevala bodo predvsem šolsko poslopja in športne objekte Tržaško pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev je v okviru povečane nadzorne dejavnosti, da bi preprečilo in zatrlo pojave kriminala v mestu med božičnimi in novoletnimi prazniki, sprejelo vrsto posebnih varnostnih ukrepov. Poveljstvo karabinjerjev je predvsem povišalo število uličnih pehotnih patrulj, okrepilo operativno centralo in aktiviralo delo posebnih oddelkov (potapljačev, raznih plovil in enot, ki se za svoje delo poslužujejo posebej izurjenih psov). Omenjeni operativni ukrepi, ki so jih z včerajšnjim dnem okrepili z novo službo, ki je predvsem namenjena preprečevanju ropov in kraj ter zatiranju prodaje protizakonitih petard in raket so že dali naslednje rezultate: Prijavili so že aretirano osebo zaradi varljive- ga bankrota; prijavili so nadalje devet oseb, od katerih: -dve zaradi kraje z ob-težilnimi okoliščinami; -eno zaradi vožje brez vozniškega dovoljenja, pijanosti in protizakonite prilastitve: -eno zaradi bega iz hišnega pripora in kraje; -dve zaradi vožnje v vinjenem stanju; -eno zaradi kršitve pred nedavnim sprejetega odloka o izgonu; -dve zaradi prikrivanja nepoštenega blaga. Karabinjerji so nadalje aretirali in nato izgnali iz države štiri tuje državljane, ki so protizakonito prekoračili mejo. V okviru celotne akcije so karabinjerji pregledali 1500 oseb, 360 vozil, 25 javnih lokalov in 5 avtobusnih postaj; našli so nadalje ukradeno vozilo ter izstavili 146 glob zaradi kršitve prometnega zakonika in z njimi iztržili 7.380.000 lir. Tržaška občina je razpisala javne hci-tacije in dražbe za uresničitev kakšnih dvajsetih nujnih novogradenj ter preustroj itvenih in modemizacijskih del, ki zadevajo šolska poslopja, nepremičnine raznih skrbstvenih ustanov, športne objekte in krajinsko varstvo. Dela bodo oddali v zakup deloma v januarju in deloma v februarju, tako da se bodo lahko začela izvajati najpozneje v marcu. Na podlagi javne licitacije so predvidene naslednje javnokoristne pobude: vzdrževanje varnostnih naprav v muzejskem kompleksu »Revoltella« (izklicna cena bo znašala 140.850.000 lir); preureditev stavbe, v kateri je bil sedež ustanove IPAMI, v center za oskrbo oseb z možganskimi motnjami (izklicna cena 4.483.000.000 lir); posodobitev bolonjskega šolskega objekta in izgradnja novega otroškega vrtca (3.104.000.000 Ib); prilagoditev osnovne Sole Morpurgo protipožarnim predpisom (1.330.000.000 lir). Javna dražba pa velja za sledeča dela: prilagoditev šolskih poslopij zakonskim določilom o varnosti kuhinj in pralnic ter plinskih, električnih in sanitarnih naprav (600.000.000 Ib); prilagoditev šolskih elekbičnih inštalacij zakonu 46/90 (1.440.000.000 lir); prenovitev električnih inštalacij v osnovnih šolah »S. Giu-sto«, »Collodi« in »F.lli Visintin« (540.000.000 lir); utrditev varnostnega zidu na Furlanski cesti s kamnito oblogo (229.000.000 lir); izgradnja poslopja za kolektivne dejavnosti v komprenzoriju osnovnih šol »A. Degrassi« in »F. Bevk« na Opčinah (800.000.000 Ib); prilagoditev nižjih srednjih šol higijensko-sanitar-nim in protipožarnim predpisom (379.610.000 Ib); izgradnja nove občinske izpostave na Opčinah (1.247.000.000 Ib); obnova asfaltne baze v severnih predelih mesta (545.000.000 Ib); restavrba-nje pročelja, vrat in oken ter kamnitih delov županstva (956.922.000 Ib); namestitev protionesnaževalnih naprav v hi-trocestnem predoru med Skednjem in Valmauro (1.473.196.251 lir); speljava obcestne kanalizacije na Rebri Monte Valerio (89.068.400 lir); izgradnja ceste med ulicama S. Martino in Felluga (40.000.000 lir); prilagoditev elekbiCnih naprav v občinskih jaslih zakonu 46/90 (150.000.000 lir); izredna vzdrževalna dela v dolini ob UL Alpini (120.000.000 lir); vzdrževanje igrišč rekreatorijev »Brunner« in »Fonda Savio« (107.000.000 Ib); odsbanitev škode zaradi puščanja vodnih cevi na občinskih poslopjih (190.000.000 lir); uresničitev večnamenskega športnega cenba pri Sv. Jakobu (4.044.185.823 lir). V nobeni od navedenih izklicnih cenah ni vračunan davek na dodano vrednost (IVA). NOVICE Naročila za poar so mogoča tudi < Silvestrovanje mladih pod lllyjevim okriljem Kakor je znano, so tržaški občinski upravitelji pripravili veliko presenečenje za mlade: v Športni palači pri Carboli se bodo za Silvesbovo lahko zabavali kar vso noč tja do osmih zjubaj, za kar bo vsakdo odštel 50.000 lir. V tem znesku sta - poleg vstopnine - vračunani tudi jedača in pijaCa, pa seveda še pristna diskoglasba. Prireditelj sporoča, da bo predprodaja vstopnic danes od 9. do 12. ure v potovalnem uradu Utat, sicer pa bodo vstopnice na voljo tudi popoldne od 16. ure dalje v samem Palasportu. jrebe fidanes Tržaško županstvo opozarja, da bodo matični uradi, ki sprejemajo prijave umrlih oseb in izda- jajo dovoljenja za pogreb, odprti tudi danes, in sicer od 9. do 11. me. Nadaljuje se zbiranje podpisov za referendume Danes je zadnji čas za podpis peticije, s katero bi radi Pannellovi klubi izbojevali oklic dvajsetih referendumov. Za to je pobebnih še več deset tisoč podpisov. Te bodo zbirali od 10.30 naprej med Borznim bgom in Trgom Unita, kjer se bodo lahko zglasili tudi prebivalci okoliških občin. Zaradi del zaprta cesta Od 2. januarja do 15. februarja bo zaprt za avtomobilski promet odsek Ul. Olmi, ki gre od hišne številke 14 do Ul. Commerciale. Ukrep je pobe-ben zaradi nujnih del za utrditev obcestnega opornega zidu, ki bi bila zaradi ozkosti cestišCa sicer nemogoča. Vozila, ki bodo v tem Času parkirana na prepovedanem območju, bo odpeljal pajek. - Nabiranje gob odslej za 5.000 lir dražje Ker je osrednja vlada v okviru finančnega zakona za leto 1996 odredila podražitev kolkovanih papirjev oziroma kolekov za 5.000 lir, bo za toliko tudi dražja prošnja za nabiranje gob. Doslej je bilo beba zanjo odšteti 15.000, po novem pa stane 20.000 lir. Prošnje bodo ljudje lahko začeli vlagati pri bžaškem županstvu v torek, 2. januarja, in sicer med 8.30 in 12.30 v sobi št. 35, obrazci zanje pa bodo na razpolago v Palači Co-stanzi št. 2, IV. nadsbopje, soba 441. Število dovoljenj je kakor že v preteklosti omejeno, in sicer 350 za prebivalce bžaške občine ter 150 za prebivalce okoliških občin, kakor je pač odredila Kraška gorska skupnost; zaradi tega bodo kot prve prišle v poštev prošnje, ki jih bodo interesenti vložili osebno, vsakdo pa bo smel vložiti največ po bi prošnje. 1 Akti Pietra Francola V razstavnih prostorih agencije za antikvariat Alpe-Jadrana (Rotonda Pancera, Ul. San Miche-le) so na ogled risbe tržaškega slikarja Pietra Francola. Gre za izbor aktov, ki jih je Francol -tih umetnik, ki je v rastnem mestu ugasnil pred nekaj leti - slikal zelo svojstveno. Razstavo, ki bo odprta do 7. januarja (od delavnikih popoldne, in sicer med 17. in 20. mo, ob nedeljah in praznikih pa dopoldne, od 10. do 13. me) je pripravil Ennio Ursini v sodelovanju z Emanuele-jem Pomeom. Kot so zapisali kritiki, je Francol svojim aktom vtisnil pecat velike vitalnosti, če pa ženska telesa izžarevajo moc, so obrazi bolj neosebni, zabrisani, primitivni. Piebo Francol, ki širšemu občinstvu ni zelo poznan, se je rodil v Trstu leta 1903, umrl pa je leta 1984. »Eblo« si bo mogoče ogledati do 7. januarja Razstava o izvoru urbane civilizacije v Siriji EBLA v konjušnici Miramarskega gradu bo odprta do nedelje, 7. januarja, in sicer takole: danes, 31. decembra, ter 2., 3. in 4. januarja od 9. do 18. me; jubi, 1. januarja, od 14. do 18. me; 5., 6. in 7. januarja pa od 9. do 21. me. e * *±k e ** e SUPERMARKET JEZ od 1974 OESRAR Domjo z ribarnico in velikim parkiriščem OB SOBOTAH ODPRTO NEPREKINJENO GRADBENI MATERIAL Ivo Čok LONJER 236 - TEL. 910124 ^bec/t M./' !%M mednarodni prevozi TERMINAL FERNETIČI Repentabor (TRST) Tel: 040/213850 Telefax 211994 Telex 460441 CUNJA I Srečno novo leto OPERATIVNI SEDEŽ: mf Terminal Fernetiči ^ Repentabor (TRST) Tel: 040/216947 Fax: 040/211994 hb< S.r.l. Srečno novo leto OPERATIVNI URADI: Terminal Fernetiči Repentabor (TRST) Tel: 040/215360-215372 Fax: 040/215378 MEDNARODNI PREVOZI-ŠPEDICIJA Srečno novo leto F železnina za industrijo, obrtništvo, kmetijstvo in za dom M STROJI-TEHNIČNI ARTIKLI TRST (INDUSTRIJSKA CONA) DOMJO 132 - TEL (040) 281282 HOTEL RESTAURANT T0T0CALCI0 TOTI P ENALOHO TRIS SONIA DOMJO 47 Tel. 820229 3EH BEST sr.l. 2C2E import-export PREDSTAVNIŠTVA Tel. (040) 228878 BOLJUNEC 43 Fax: (040) 228009 GOSTILNA PIVNICA Sancin Nadja *;gp§igs i hr / 'C 1 >' Boljunec 62 Tel. 223117 GOSTILNA Gelmo Strada di Fiume 412 (Katinara) Tel. 910749 Vošči vsem srečnei in vesele praznike Trst ul.Travnik 10 34147 (industrijska cona) tel. 383811 fax 823193 MARKET ABC Ghez U. & C. s.n.c. LONJERSKA CESTA 168 Tel. 54388 (mh zlatarna ^ Nivea Cecchi Tul zlato srebro nakit BOLJUNEC 45 - Tel. (040) 228092 MANUFAKTURA DRAGA SANCIN KAROLINA BOLJUNEC 391 TEL. 228133 UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA poslujemo po avtononomnem tržaškem računu in po generalnem računu Trst - Dolina 265 Tel:(040)228021 Fax(040)228085 E Z I O „ „ = = h n = LMLb.n„! varnostne -*1 TOBAKARNA-PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ Lili Kebar BAZOVICA Tel. 226321 Ulica Igo Gruden 72 TRGOVINA OBLAČIL IN USNJENIH IZDELKOV Ulica Kosovel 11 - Bazovica vošči srečno novo leto SPLOSNO MIZARSTVO STOPAR BOGDAN 34012 BAZOVICA Ul. S. Kosovel, 30 - Tel. 040/226283 MESNICA MARINO PREGARC BOLJUNEC 366 - Tel. 228334 SAMOPOSTREŽBA TEDESCO s.d.f. PLINSKE JEKLENKE DOLINA 324 - Tel. 228761 Gostilna m »Pri Vodnjaku « Jezero 9 - Tel. 228211 MESNICA Grdina-Žerjal BOLJUNEC 371 Tel. 228405 KOVINSKE ZASTEKLITVE KRALJIC PREBENEG 69 Tel. (040) 231139 PRECIZNA MEHANIKA Krizmancic Danilo BAZOVICA - Ul. S. Kosovel 53 Tel./fax: 226548 MESNICA Čufar Mario BAZOVICA Ul. I.Gruden 35 Tel. 226786 MOBILI Ul. G. di Vittorio 12-12/1 TRST, tel. 813301 DOARDO X “TZ: /hiiii-.'.»7 V> ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC Karlo Grgič BAZOVICA 176 Tel. 226185 OGLASE ZBRAL IN UREDIL I® PUBLIEST Srl Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 MUZEJ REVOLTEILA / DVE ZANIMIVI POBUDI Likovna razstava in stare sobane Ob stoletnici beneškega bienala in dvestoletnici rojstva barona P. Revoltelle H ALITAL1A h Večje jutranje letalo za Rim Od prvega januarja Z novim letom bo javna letalska družba Alitalia nekoliko okrepila povezave z in za ronsko letališče. Že prvega januarja bo zamenjala prvo jutranje letalo Ronke-Rim, od takrat dalje bo na progi letel M 82, v katerem je prostora za 163 potnikov. Za taksno rešitev se je zavzela tudi senatna komisija za javna dela, ki jo vodi Rinaldo Bosco. Kot je izjavil Bosco, Alitalia tudi preučuje, da bi ponovno uvedli dodaten polet na progah Ronke-Rim in Ronke-Mi-lan ter obratno, medtem ko trenutno ni možnosti za vzpostavitev zveze Ronke-Beograd. Tudi v tem prazničnem obdobju, kateremu vreme ni najbolj naklonjeno, se v tržaškem muzeju Revoltel-la ne morejo pritoževati nad obiskom. Sicer je uprava muzeja, ki je pod vodstvom ravnateljice Marie Masau Dan izredno dinamična, tudi tokrat poskrbela za primerno »vabo«. V muzeju sta namreč na ogled kar dve razstavi, prva je »prava« razstava, ki pod naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema, 1895-1914, Trst, Benetke in Bienali predstavlja nekaj najzanimivejših del, ki pričajo o stari vezi med Trstom in beneškim bienalom. Druga razstava pa občinstvu predstavlja restavrirane prostore stare rezidence barona Revoltelle ob dvestoletnici rojstva Pas- qualeja Revoltelle. Pravzaprav so tudi prvo, se pravi likovno razstavo, organizirali ob pomembni obletnici. V tem primeru gre za stoletnico beneškega bienala, s katerim je Trst, v konkretnem muzej Revoltella, že takoj navezal stike in tudi redno kupoval dela, ki so bila razstavljena v Benetkah. Ob tej priložnosti so zato dali na ogled nekatera najbolj zanimiva dela, ki jih je muzej odkupil, seznam avtorjev pa je zelo dolg (Trentacoste, Bistolfi, Ba-lestrieri, Grosso, Ciardi, Tito, Previati, De Maria, von Stuck, Zorn, Carena, De Nittis, Milesi, Sartorio). Tokratno razstavo so obo-gatili z deli, ki so last beneške galerije sodobne umetnosti Ca’Pesaro. Razstava bo odprta do 31. marca ’96, in sicer ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 20., ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. Isti umik velja za ogled prostorov, v katerih je živel baron Revoltella, veliki tržaški mecen, ki je mestu zapustil palačo z bogato zbirko umetnin. Prenavljanje celome palače je trajalo zelo dolgo, nov del so predali namenu leta 1991, končno pa so uredili tudi staro jedro palače. S tem so želeli proslaviti tudi dvestoletnico rojstva barona Revoltelle, ki je živel od 1795 do 1869. V pripravi je že tudi obširna dokumentarna razstava o življenju in delu Pasqualeja Revoltelle, zbrano gradivo pa bodo povzeli v bogatem katalogu. ____SRK / POGOVOR Z LUČKO SUSIC_ Vzgojni pristop v gledališkem delu Nastopanje na odru kot vaja za boljši jezik Z Igrico za očka na Koroško in v Gorico VREME / MESTO IN OKOLICA Še vedno mraz, sneg in led Tudi včeraj pozno popoldne je v mestu in okolici rahlo snežilo Sneg se je tu,di včeraj pozno popoldne rahlo pobelil mestne predele in v večji meri tudi kraško planoto, vendar pa ni povzročil večjih težav. Občinske službe so vsekakor bile pripravljene za nujne posege, ki pa vsaj sinoči še niso biti potrebni. Strokovnjaki deželnega meteorološkega centra ER-SA napovedujejo, da se bo zelo mrzlo vreme s padavinami v naših krajih nadaljevalo tudi danes, z jutrij-šnjim dnem pa bo iz seve-ro-zahoda pritekal suh in stabilen zrak. Po napovedih bo torej danes oblačno, predvidene pa so tudi padavine, ki se bodo nad 700 metri nadmorske višine spremenile v sneg. V dopoldanskih urah pa bo radi v nižinskih predetih in ob morju lahko snežilo, ob obali pa bo pihala zmerna burja. Tudi jutri bo po vsej deželi oblačno z možnostjo manjših krajevnih padavin ali pa sneženja nad 700 metri nadmorske višine, nestabilno vreme pa se bo nadaljevalo tudi v torek Medtem pa so predvsem v vaseh tržaške okolice še vidne posledice slabega vremena in sneženja teh zadnjih dni. Glavne ceste so sicer čiste in prevozne, vaške utice pa še mar-sikod poledenele in zato tudi nevarne. Sicer pa je bilo tudi tokrat kot vedno doslej: kdor je kar sam počistil pred svojim domom, ta bo tudi varneje stopil na utico. Le-te pa niso povsod v najboljšem redu; glavne poti so občinski uslužbenci kmalu posuti s soljo in tako preprečiti, da bi poledenele, za stranske pa mora kar vsakdo poprijeti za lopato in metlo. V mestu pa so gasilci imeli kar precej dela, saj so morati poleg ostalega tudi odstranjevati nevarne poledenele kapnike, ki so »zrastli« na stropih predorov v Ul. Sandrinelli in v Carboti. danes odprte do R ure ;;u Tržaška mestna nom, da so kupovali tudi v prazničnih dneh. Ker pa je to zavezalo k delu na stotine trgovskih uslužbencev, se je odločila, da jih danes razbremeni, zato bodo trgovine zaprte - vendar z izjemo prodajaln jestvin. Njihove dobrote bodo na voljo občanom od zgodnjega jutra pa tja do 14. ure. Občina tudi opozarja, da bodo lahko gostišča (bari, gostilne, restavracije idr.) odprta vso noč med 31. decembrom in 1. januarjem. Gledališka skupina SKK se je pod pokroviteljstvom Radijskega odra predstavila pred dnevi v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z igro Zvezdica za očka (na fotografiji prizor s predstave), ki si jo je kljub slabemu vremenu ogledalo kar lepo število ljudi. Kar 16 mladih je nastopalo v igri, za katero je scene pripravila Magda Samec, avtorica teksta in režije pa je bila Lučka Susič. In prav z njo smo se pogovoriti o njenih režijah, o delu z mladimi in o pomenu, ki ga pripisuje gledališki ustvarjalnosti za boljše poznavanje slovenščine in za pravilno izgovarjavo. »Poučujem na nižji srednji šoti v Rojanu in sicer slovenščino, zgodovino in zemljepis. Od vedno me je privlačilo igranje; danes še veliko bolj, ker opažam, da se naši dijaki oddaljujejo od pravilne slovenščine. Vse bolj uporabljajo tudi italijanske besede in se v svojem materinem jeziku težje izražajo«. Zato je Susičeva zelo zadovoljna, da kaže toliko mladih veselje do igranja, kjer se morajo izražati v lepi slovenščini, poleg tega da morajo pokazati tudi svoje igralske sposobnosti. Susičeva redno vodi skupino mladih »Tamara Petaros« v Finžgarjevem domu, s katero ima vedno po tri predstave - za Miklavža, Prešernovo proslavo in za materinski dan. Na šoti v Rojanu pripravlja pravtako po tri prireditve na leto - za Božič, ob Prešernovem dnevu in še zaključne prireditve. »Tokrat so zaigrali člani gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba, s katerimi smo z uspehom nastopiti že v pretekli sezoni in sicer z delom »Igra zamenjav, ati skupaj je lepše«, s katero smo nastopiti tudi na letošnjem prvem festivalu slovenskih amaterskih skupin v Mavhinjah. Ker je igra uspela, so bili mladi takoj pripravljeni na študij nove igre. Napisala in režirala sem jo sama, medtem ko je Magda pripravila zelo funkcionalno sceno. 6. in 7. januarja bomo nastopiti v Selah na Koroškem, malo kasneje tudi v Gorici; prav gotovo pa bomo igro posredovali tudi na drugih odrih.« Premiero igre Zvezdica za očka so načrtovati za nekaj dni prej v Ul. Donizetti. Zaradi boleznih dveh glavnih igralcev so tedaj lahko pokazali samo nekaj prizorov, medtem ko se je pri Sv. Ivanu vse lepo izteklo. Ljudje so biti zadovoljni, avtorica in režiserka tudi. »Kot šolnik gledam na to dejavnost z vzgojnega zornega kota. Lahko rečem, da vidim pri mladih lep napredek, tako v igri kot pri znanju in posredovanju slovenščine. In to se mi zdi važno.« Mladi igralci so biti z odzivom občinstva zadovoljni in se že pripravljajo na nova gostovanja. Med nastopajočimi je tudi Sara Balde, letošnja prejemnica Severjeve nagrade za delo na področju amaterske dejavnosti. Neva Lukeš Glasbena Matica Trst TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Vas vljudno vabi na NOVOLETNI KONCERT Orkester CAMERATA LEBACENSIS Dirigent MIROSLAV HOMEN Solist STANKO ARNOLD - trobenta Koncert bo v Kulturnem domu v Trstu, ulica Petronio 4, v nedeljo, 7. januarja 1996, ob 18. uri Vabila so na razpolago izključno na sedežu in v poslovalnicah Tržaške kreditne banke. 5751575 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA A vam želi # # sfe ^ ^ 0 KOIMPEX s.r.l. Narodna ul., 51 34016 OPČINE (TS) Predstavništva: KOIMPEX - RUSSIA Moskva Tel. 095/2034663 Telefax 095/2039285 Tel. 040/211424 - 213992 Telefax: 040/212255 Telefax: 460250 KOIMPEXI KOIMPEX - KAZAHSTAN Alma Ata Tel. 3272/301335 Telefax 3272/301390 Telex 251270 KOIMP SU KOIMPEX - LETTONIA Riga Tel./Fax: 712/752651 SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! Otroška konfekcija IVIoon baby Opčine Narodna ul. 134 Tel. 212114 l il gradbeni material EŽi: CELESTINO DANIELI Paolo Iscra Škerl e C. Opčine - Narodna Ul. 77; Tel./Fax: 040/213963 IZOLACIJSKI MATERIAL • SREDSTVA PROTI VLAGI VODNI IZOLATORJI • SAMOTNI MATERIAL« ODTOČNE CEVI CVETLIČARNA ANNA dostava cvetja po vsej Italiji OPČINE - Proseška ul. 33 Tel. 211482 NADOMESTNI DELI ZA AVTO - MOTOR - KOLO BrundulA 34016 OPČINE Narodna ulica 154 - Tel. (040) 211022 TRGOVINA JESTVIN DESFtAFt ANITA in SILVERIJ SLAVEC OPČINE, Narodna 42 Tel. 212197 BARVE FURLAN & MILIC BARVE - STENSKE TAPETE - TOPLI PODI Opčine - Ul. Nazionale 160 - Tel. (040) 212168 I ELEKTROMATERIAL MALALAN Laura Narodna ul. 128/1 Opčine Tel. 211189 Obutve - usnjena galanterija Opčine Nandna Ul. 122 Tel. (040) 213900 AVTOSALON novi in rabljeni avtomobili © GUŠTIN Radko G. mehanična delavnica avtokaroserija Opčine - Ul. Carsia 45 Tel. 214522 Fax:214565 PARFUMERIJA 90 Narodna ul. 118 Opčine Tel. 212061 SHISEIDO - CLAR1NS Narodna ul. 160 OPČINE Tel. 513193 POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA »ENZO« OPČINE - Bazoviška ul. 60 Tel. 24618 OPREMA nmizH POPOLNA PRENOVLJENA RAZSTAVA D. C. 202 - Križišče Prosek - TRST - Tel. 225498 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BUKAVEC PROSEK 160 Tel. 225220 ŽELEZNINA IN DOMAČE POTREBŠČINE Stefana & Barbara Sardo Prosek, 195 Tel. 225396 GOSTILNA \ Z RIBJIMI SPECIALITETAMI >Boutiquedelpesce< KONTOVEL 97 Tel. 225390 Sedmak Ingrid Tel. 040/225394 Prosek 129 Trst VSE FOTO ZA GRAFIJO TOBAKARNA IN PRODAJALNA ČASOPISOV PROSEK 151 SEMENARNA Zorn Erik Semena - Kmečko orodje - Gnojila Antiparazitarna sredstva - Cvetlične vaze Gomolji in rastline ter sadno drevje PROSEK 160 • DROGERIJA • PAPIRNICA • BIŽUTERIJA • PARFUMERIJA Marina Cibic PROSEK 114 Tel. 225770 1 ___ II* I! KRIZ 135 Tel. 220717 GOSTILNA ”LUXA” domača kuhinja, • ribje specialitete PROSEK 539 Tel. 225398 PROSEK St. 162 Tel. 225160 RIBARNICA Chiatti Micola PROSEK 1 Telefon 225225 AVTOKAROSERIJA GAMMA B. Germani & G. Pertot lakirna peč m**! x in testni pult Prosek, 182 Tet. 225386 Društvena gostilna na Kontovelu domače vino z divjačino Kontovel 152 Tel.225168 ;o s.n.c. SPLOŠNA GRADBENA DELA NOTRANJA IN ZUNANJA POPRAVILA PRODAJA RAZNIH MATERIALOV IN GORIV KRIZ 470/b Tel. 220755 - 220779 Denarne podpore dmžinam za oskrbo nopokretnih os6b pod domačo streho Tržaška občinska uprava sporoCa, da se je že začelo razdeljevanje podpor družinam, ki imajo v svoji sredi prizadete oziroma nepokretne osebe. S tem denarjem naj bi omogočili, da bi nesrečniki ostali v družinskem krogu, da jih torej ne bi bilo treba predajati v oskrbo tretjim osebam. Pravico do podpore imajo vsi tisti, ki so zadevno prošnjo vložili do konca letošnjega junija, in sicer v smislu Člena 23 deželnega zakona št. 49 (1993), spremenjenega s Členom 7 deželnega zakona št. 20 (1995). Podpore izplačujejo v obliki poštnega čeka in v njih ni vštet decembrski znesek, vsekakor pa predstavljajo samo predujem na celotno vsoto, katere saldo bodo poravnali v mesecu februarju. Sredstva, ki jih bodo prejele na ta način družine, krijejo tretjino naprošenih zneskov, njihovo razdelitev pa je omogočila seveda tudi deželna uprava s črpanjem denarja iz ustrezne proračunske postavke. tllll iiiiiiili SKD SLAVEC Ricmanje- Log vošči članom, prijateljem in sodelavcem uspešno in srečno leto 1996 Godbeno društvo Nabrežina se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli naCin pripomogli k uspehu zaključnega koncerta v Nabrežini in božičnega koncerta v Križu. Obenem se zahvaljuje vsem tistim, ki so med letom s prispevki pripomogli k delovanju društva. Zaprto ob ponedeljkih VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 31. decembra 1995 SILVESTROVO Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 8.45 - Luna vzide ob 13.05 in zatone ob 3.33. Jutri, PONEDELJEK, 1. januarja 1996 NOVO LETO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 0,7 stopinje, zračni tlak 1011,4 tnb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 20 km na uro, burja, vlaga 60-odstot-na, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,4 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Francesco Fornasaro, Anna Gobbo, Jessica Piazza, Matteo Bal-dini, Giacomo Suerzi Stefa-nin. UMRLI SO: 46-letni Fa-bio Cossutta, 73-letni Libe-ro Pavanello. 91-letna Aure-lia Comuzzi, 78-letni Natale Gašperini, 80-letni Roberto Eccel, 68-letna Maria Anna Giove, 86-letni Antonio Fa-loppa, 94-letni Nicolo Rava-lico, 73-letni Dario D’Agno-lo, 66-letna Nella Antonelli, 76-letna Olga Centazzo, 72-letna Nella lolanda Gherar-di, 68-letna Olimpia Anto-naz, 85-letni Bruno Scopel-liti, 54-letni Italo Kmet, 60-letna Silvana Del Ben, 82-letna Maria Cah, 85-letni Alberto Badin, 75-letna Al- KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D'Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Ul. F. Severo 2/2 Lareo A. Canal l/l Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SEAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMO [L - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) bina Trebeč, 67-letni Paolo de Dolcetti, 93-letna Anna Savarin, 79-letna Bianca Pucalovich, 72-letna Mar-cella Furlanich Venezia, 75-letni Mario Schreiber, 67-letni Vittorio Hrastić, 78-letna Maria JelerCič, 77-let-na Carla Maria Antoni, 70-letna Angela Baichin, 93-letna Olimpia Zelloth, 90-letna Giuseppina Pattaj, 90-letna Giovanna Kresevic. II LEKARNE NEDELJA, 31. decembra 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 -Sv.Ivan (tel. 54393), Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Largo Osoppo 1 (tel. 410515), Istrska ulica 33 (tel. 638454), Mazzinijev drevored - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv.Ivan), Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Trg Goldoni 8, Istrska ulica 33. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN'(tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. KAM PO BENCIN Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). PONEDELJEK, 1. januarja 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Gavana 1 (tel. 3000940), Miramarski drevored 117 -Barkovlje (tel. 410928), Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Largo Piave 2(tel. 361655), Istrska ulica 33 (tel. 638454). BOLJUNEC (tel. 228124). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Largo Piave 2, Istrska ulica 33. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Od PONEDELJKA, 2., do NEDELJE, 7. januarja 1996 Kmečka zveza čestita svojemu odborniku Euru Parovelu in ženi ob rojstvu drugo-rojenke Martine kateri želi obilo sreče in zdravja. mmm KRIŽ 454 opravlja kot avtoriziran električar električne napeljave Tel. št. 040/220749 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul.Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00 »La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Old-man. Jutri isti film s sledečim urnikom: 15.00, 17.30, 20.00, 22.30. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30 »Po-cahontas«, risani film, prod. VValt Disney. Jutri isti film s sledečim urnikom: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15. EKCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer. Jutri isti film s sledečim urnikom: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00, AMBASCIATORI 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 19.50, 22.00, »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. BARI 23 46 10 12 54 CAGLIARI 35 73 55 56 47 FIRENCE 51 57 5 12 86 GENOVA 59 10 23 65 73 MILANO 26 16 14 55 52 NEAPELJ 8 68 54 16 90 PALERMO 68 16 2 69 25 RIM 14 41 77 36 4 TURIN 77 28 82 87 48 BENETKE 49 44 90 37 66 ENALOnO 1 X X X 1 1 2 l : 2 X 2 X KVOTE 12 50.755.000 11 1.917.000 10 196.000 NAZIONALE 2-15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Viaggi di nozze«, r.-i. Car-lo Verdone, i. Veronica Pi-vetti. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, L Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15, »Selvaggi«, i. Ezio Greggio, Cinzia Leone, Leo Gullotta. MIGNON - 15.20, 17.00 »Palla di neve«, i. Paolo Villaggio, Anna Falchi; 18.45, 20.30, 22.15 »II pro-fumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves. CAPITOL - 16.00, 17.50, 19.45, 21.30 »Vacanze di Natale ’95«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi, Luke Perry. Jutri isti film s sledečim urnikom: 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 ALCIONE - 16.00, 18.00 »Smoke«, r. Wayne VVang in Paul Auster, i. VVilliam Hurt, Harvey Keitel. Jutri isti film s sledečim urnikom: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00. LUMIERE - 16.30, 18.20 »Amiche«, i. Chris O’Don-nel, Minnie Driver. Jutri isti film s sledečim urnikom: 16.30, 18.20, 20.10, 22.15. M PRIREDITVE MLADINSKI KROŽEK iz Bazovice priredi v soboto, 6.1.96, ob 17. uri v bazovski kinodvorani gostovanje gledališke skupine SKD Tabor - Opčine s kabaretom »VAJE V SLOGU«. Režija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklavčič. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP.-Opčine prireja na Gospodovo razglašanje v soboto, 6. januarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT božičnih esmi MePZ Hrast iz Do-erdoba. Zborovodja: Hila-rij Lavrenčič, sodeluje organist prof. Hubert Bergant, koncert bo povezoval Jan Leopoli. Prisrčno vabljeni! DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na KOLEDOVANJE v soboto, 6. januarja, ob 14. uri izpred cerkve sv. Roka v Križu. OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja že tradicionalno novoletno srečanje za starejše občane v nedeljo, 7. januarja, ob 16. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Na srečanju bosta sodelovala trio Istrski muzikantje in znani godalni ansambel Long Slunk. Vabljeni prav vsi starejši občani! H3 OBVESTILA MAMA in brat se iskreno zahvaljujejo sošolcem Renata Gombača, šola DTTZ Z. Zois, letnik ’80, ki so se ga spomnili. ZSKD sporoča cenjenem članom in sodelavcem, da bo tržaški urad v dneh od 2. do 5. januarja 1996 zaprt. Po običajnem urniku Vam bomo spet na razpolago od ponedeljka, 8. januarja 1996, dalje! PRIMORSKA POJE ’96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki se bo kot običajno odvijala v spomladanskem času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Trstu in Gorici do petka, 12. januarja 1996 (tudi po faksu 040/635628). V NABREZINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI je tudi letos na ogled tradicionalna razstava božičnih motivov, dela mladine in odraslih ter različnih jaslic (Afrika, Peru, Indija, Čile). Razstava bo odprta Se do 7.1.96 v popoldanskih in večernih urah. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta za inventuro v četrtek, 4. in v petek, 5. januarja 1996. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM domač krompir. Telefonirati ob uri obedov na št.200882. IZGUBILA se je v Borštu psička bele barve (pudel). Odgovarja na ime Desy. Najditelja prosimo, da nujno pokliče na št. 228741 ali 228498. V PIVNICI »III Genera-zione« v Boljuncu bo v petek, 5.1.96 ob 21. uri koncert s skupino XTAN. AGRO-ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča cenjene kupce, da smo za praznike odprti danes od 8. do 13. ure. Imamo losose in izvrstne salmerine. Tel. št. 228297. RAZNOVRSTNO POHIŠTVO po zelo znižani ceni, tudi rabljeno in avtentično stilno. Tel. št. 350150 ali 54390. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. v večernih urah na št. 823293. PRODAM hišo v gradnji -tretja faza z zemljiščem v Križu pri Sežani. Tel. št. 228597. IŠČEMO mladeniča za prodajo v trgovini z elek-tričim materialom na Opčinah, Ul. Šalici 1. Tel. št. 211155. IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega videza. Tel. do 12. do 14. ure na št. 228117. 23-LETNO dekle s končano višjo šolo išče katerikoli resno zaposlitev. Tel. št. 040/231704. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. t Dne 29. t.m. je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame in none Marije Jelerčič Pogreb bo v torek, 2. januarja 1996 ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga. Žalostno vest sporočajo sin Jože z ženo Marico, vnuka David in Irena, sestra Danica in ostali sorodniki. Trst, Škofije, 31. 12. 95 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil Silvester Kuret Žalujoči hčeri Milena in Danila z družinama ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 2. januarja 1996, ob 13. uri v Ricmanjih. Koper, Dolina, 31. 12. 1995 ZAHVALA Svojci Luigie Umari vd. Sardo se iskreno zah valujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Trst, 31. decembra 1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Torrebianca 34) SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 t Nenadoma nas je zapustil nas dragi sin in brat Fabio Cossutta Pogreb bo v torek, 2. januarja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanj-sko cerkev. Za njim žalujejo mama Albina, brat Aurelio in sestra Patrizia z družinama Domjo, Milje, 31. decembra 1995 Mirno nas je zapustila Stanislava Cosa vd. Bruno Po pogrebu naznanjata žalostno vest svakinja Cecilia in nečak Mario Pulje, 31. decembra 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža in očeta Slavka Miliča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Repnic, 31. decembra 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) 1.1.1995 1.1.1996 Minilo je eno leto, odkar nas je zapustila naša predraga prof. dr. Neva Godini S hvaležnostjo se je spominjajo Svojci Njen spomin bomo skupno počastili v torek, 2. januarja, ob 17.30 v na-brežinski cerkvi. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi naše drage mame Marije Križmancic vd. Bevilacqua se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastih njen spomin. Posebna zahvala gre družinskemu zdravniku D. Žerjalu, g. župniku Živcu, Domu in osebju Jeralla ter teti Karmeli za skrb in nego. Svojci Bazovica, 31. decembra 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) KD Lonjer-Katinara SD Adria in Zadruga Lonjer - Kati nara želijo vsem svojim članom in simpatizerjem uspehov polno 1996 ŠPORTNO ZDRUŽENJE želi vsem članom, vaščanom in prijateljem srečno 1996 Srečno in uspešno 1996 želi svojim dijakom, učnemu in neučnemu osebju ter vsem sodelavcem in prijateljem SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE NARODNA SD IN STUDIJSKA VESNA KNJIŽNICA vošči svojim obiskovalcem vošči vsem svojim tekmovalcem, odbornikom, prija- teliem, podpornikom in vaščanom srečno novo leto srečno novo leto KD Kraški dom vošči vsem svojim članom in simpatizerjem srečno 1996 SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE želi vsem članom, gospodarstvenikom, poslovnim partnerjem in prijateljem obilo poslovnih uspehov in srečno 1996 KD KK BOR Venturini vošči vsem članom vošči srečno in simpatizerjem, uspešno novo leto sponzorjem in 1996 vsem članom ostalim društvom in prijateljem vesele praznike TRGOVINA Kosmina Sergij TV, HI-FI, GOSPODINJSKI STROJI gradbeni material tAc,™,. TUDI ZA VGRADNJO Terčon A. in Clarici A. Trgovina je član “ECO ITALIA” SESUAN 27/A NABREŽINA CENTER - TEL. 200123 TEL. (040) 299259 ZIDARIČ s.n.c. Skladišče papirja in papirnatih izdelkov za prehrano: vrečke, torbe, prtički, higienski papir, kozarci Nabrežina 120- Tel. (040) 200232 Fax (040)201188 KAMNOSEŠKO PODJETJE Zidarič SEMPOLAJ 4/B - Tel. / Fax: 200297 Gostilna GRUDEN Tipična kraška kuhinja Sempolaj 49 Tel. (040) 200151 zaprto ob ponedeljkih in torkih Društvena gostilna Najemnici SAVINA in ANA Tel. 229168 TR2IC-UL. Timavo 15 TEL. (0481)410574 MACELLERIA CARSICA COMMERCIALE ČARNI Nabrežina center 144 Tel. (040)200020 Obdelava marmorja in granita NABREŽINA Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200130 TECNOMARMI AVTOKAROSERIJA SAMATORCA 53 Telefon 229377 Colja - Kante MOliCh & C. S.a.s. ♦ talne in stenske keramične ploščice ♦ sanitarije Nabrežina Kamnolomi 35/c Tel. (040) 200371 Fax (040)201343 LESNINA BOR NABREŽINA - POSTAJA 69 TRST Tel. (040) 200282 * UMETNA OBRT * LESENE OBLOGE * RAZNOVRSTNI PODI * LESENE LESTVE 4- LAKI, LEPILA, SILIKONI * KOVINSKA OPREMA ZA POHIŠTVO * LES ZA GRADBENIŠTVO * ROČNO ELEKTRIČNO ORODJE STAVER * KOMPRESORJI IN AGREGATI Vošči vesele praznike rio 1 1 ELEKTRO GOSPODINJSKI STROJI RADIOAPARATI AVTORADIO OGLASE ZBRAL IN UREDIL f® PUBLIESTsri Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 Gostilna ZGONIK-Tel. 229123 Paola in Tamara želita vsem gostom vesele praznike domača kuhinja e pizze iz krušne peči POHIŠTVO NAČRTOVANJE POHIŠTVA PO MERI Devin Tel. 208559 Izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva POHIŠTVO Sesljan 59/B Tel. 299269 prodaja - servis servisiranje v garanciji nadomestni deli in dodatna oprema ZGONIK 50/A - Tel. 229122 Voščimo vam vesele praznike VODOPIVEC avtomobili SOLIDARNOST Hvala za vse razumevanje pomoč in toplino Sporočilo iz Škofje Loke ČLANI DRUŠTVA IZ GORICE IN TRSTA TER KRUT Upokojenci stopili v novo leto 1996 Od starega leta so se poslovili že v četrtek s srečanjem v veliki dvorani UGG v Gorici "Tudi mi smo tokrat, ob neštetih hudih trenutkih, deležni novoletnega nasmeha in kančka topline ob teh praznikih. Z zadovoljstvom sprejemamo darila, še posebej najmlajši, še z večjim zadovoljstvom v srcu sprejemamo dejstvo, da v teh težkih situacijah nismo sami”. S temi občutljivimi besedami so se predstavniki begunskega centra jz Škofje loke ter kulturnega društva ”Ikar” zahvalili za pošiljko, ki jo je v četrtek odpeljal nabito nabasan kombi v Škofjo Loko. Poleg razne humanitarne pomoči v blagu (obleka in obutev) je bilo v njej mnogo novoletnih daril-igrač, ki so jih zbrali učenci slovenske osnovne šole "Oton Zupančič” v Gorici. Topla zahvala naj gre torej tej šoli, učencem, njihovim staršem, učnemu in neučnemu osebju, ravnateljstvu za humanitarno akcijo, ki je v celoti dosegla zastavljen cilj. Poleg daril učencev šole iz ulice Brolo so ob tej priložnosti člani goriškega Solidarnostnega odbora oddali tudi nabrano blago v okviru pobude cerkvene skupnosti občine Monticelli - Busati pri Brescii v Lombardiji. Ta skupnost je namreč ravno po zaslugi goriškega solidarnostnega odbora navezala stike z begunci v Škofji Loki in postopoma se v tem kontekstu razvija medsebojno tesno sodelovanje. Kljub napovedim o skorajšnji umiritvi razmer v Bosni in postopni normalizaciji življenja, se humanitarna akcija, oziroma zbiranje raznovrstnega blaga za prizadete begunce nadaljuje. Do povratka na njihove domove, če bo to kdaj sploh mogoče, je še dolgo. Razno blago - dobrodošla so predvsem oblačila, obutev in prehrambeni izdelki (taki, ki so dalj časa obstojni) -zbirajo v Kulturnem . domu v Gorici, finančne prispevke pa lahko nakažete na poseben tekoči račun št. 65250 pri Kmečki banki v Gorici.Naj ob koncu posredujemo še zahvalo in voščilo predstavnikov begunskega centra v Škofji Loki. Preko našega časopisa se toplo zahvaljujejo vsem darovalcem z Goriškega in iz Brescie, še posebej pa učencem šole "O. Zupančič”, malim telovadcem SZ Dom in članom kulturne zadruge Maja in voščijo vesele praznike in srečno novo leto, v upanju, da bo res boljše kakor je bilo 1995. Za udeležence četrtkovega silvestrskega večera se že piše 1996. Od starega leta so se namreč goriški in tržaški upokojenci poslovili že pred dvema dnevoma z lepo družabno prireditvijo v dvorani goriškega telovadnega društva (UGG) na Battistijevem trgu. Zbralo se je skoraj štiristo članov obeh društev upokojencev (iz Trsta in Gorice), KRUT- a, in številni gostje in prijatelji, med temi tudi konzul Vlasta Valenčič Pelikan in predstavniki raznih društev in organizacij. "Silvestrovanje" se je pričelo pravzaprav zgodaj, s krajšim nagovorom predsednika DSU na Goriškem Miladina Černeta in krajšim nastopom mešanega pevskega zbora upokojencev, ki ga vodi Elda Na- nut. Za res prijetno vzdušje so poskrbeli člani godbe "Long žlunk” ki so prireditev spremljali in ji dajali živahen ritem do konca. Po silvestrski večerji so organizatorji s cvetjem počastili letošnje jubilante, starejšim članom pa so vrtnico poslali domov. Ko je nekaj pred 22. uro ugasnila luč se je za goriške in tržaške upokojence že začelo novo leto 1996. Seveda v najlepšem razpoloženju, glasbi in prijaznsem kramljanju. Tradicionalna družabnost, ki so jo letos že drugič priredili skupaj Goričani in Tržačani, je zares uspela. Na sliki -foto Bumbaca - udeleženci so se ob obloženih mizah in v prijetnem razpoloženjuposlo-vili od starega leta. V dneh pred božičem in tudi ob koncu tedna je bilo na županstvu, v uradu za davčne zadeve, opaziti precejšnjo gnečo. Pred okencem se je pojavila dolga vrsta "popolnih davčnih utajevalcev”, ki jih je odkril računalnik. Njihov status pa se je s podpisom posebne izjave pred funkcionarjem in s predložitvijo statuta društva ali ustanove, ki so jo, ali ki jo še zmeraj predstavljajo, spremenil. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Po skoraj šestih letih so z navzkižno kontrolo podatkov "odkrili”, da mnoga podjetja, pardon, društva, za leto 1989 niso plačala davka na gospodarske dejavnosti. Proti njim je bilo seveda treba postopati v skladu s predpisi. Najbrž bi še pred uporabo računalnika kazalo uporabljati samo glavo. Prav gotovo bi prihranili veliko nepotrebnega dela, razburjenja in skrbi. : : ■ ■ iti m NOVICE Sindikat izraža zadovoljstvo Pokrajinsko tajništvo avtonomnega sindikata pripadnikov policijskega zbora (SAP) izraža v izjavi za tisk izredno zadovoljstvo nad dejstvom, da sta bila vicekvestorja Federico Rustja in Carl o Lorito povsem oproščena. Pokrajinsko tajništvo ugotavlja, da je bila z odločitvijo sodstva končno odstranjena zavesa dvomov, sumničenj in namigov glede dveh funkcionarjev goriške kvesture. Obvestili občinskega podjetja in podjetja APT Ravnateljstvo mestnega podjetja obvešča, da bodo avtobusi v mestnem prometu jutri, na novega leta dan, vozili ob upoštevanju prazničnega voznega reda s približno dveumo prekinitvijo med 12.30 in 14.30. Avtobusi na progi št. 6 (med glavno pošto in pokopališčem) pa bodo vozili približno do 17.30. Pokrajinsko avtobusno podjetje pa obvešča, da jutri, njihovi avtobusi (vozijo na medkrajevnih progah) ne bodo vozili. Dejavnost na strelišču nad Selcami v januarju Iz županstva v Doberdobu so nam poslali sporočilo, da se bo dejavnost na vojaškem strelišču nad Selcami odvijala v januarju po sledečem razporedu: 4., 8., 9. in 11.; 15. in 17. ter 19. januarja; ter 22., 23. in 25. januarja. V omenjenih dneh je dostop na širše in ožje območje strelišča prepovedano. Področje je označeno in zavarovano. Prepovedano je nadalje dotikati se, tudi v dneh ko je dostop na strelišče mogoč, orožja, streliva ali drugega materiala, ki bi ga slučajno našli. Zeleni predstavljajo dejavnost na krajevni in dižavni ravni Zeleni (golobice) bodo tudi danes med 9. in 14. uro pri ljudskem vrtu skušali seznaniti mimoidoče z dejavnostjo na krajevni, deželni in državni ravni. Občane bodo skušali prepričati o pomembnosti posameznih pobud in nujnosti drugačnega odnosa do vprašanj povezanih z okoljem. Na razpolago bo, poleg informativnega gradiva tudi knjiga "La vita verde”. Podobno akcijo so zeleni izvedli včeraj. Ciklus afriških filmov V Kulturnem domu bo od 9. do 11. januarja na pobudo združenja ANOLF in ustanove ERMI ciklus šestih afriških filmov. Vsak večer bodo predvajali po dva filma na različno tematiko. Vstopnine ne bo. Ciklus afriških filmov so v prejšnjem tednu priredili v Trstu. Mehanik iz Štarancana umrl v prometni nesreči V Piemontu, v bližini Pinerola, kjer je bil doma, se je smrtno ponesrečil 49-letni mehanik Carlo Viggiani iz Starancana. Umrl je v prometni nesreči. V isti nesreči je bila težje ranjena še ena oseba. Viggiani se je pred dvema letoma priselil v Starancano. POSLEDICA VREMENSKE UJME S tovornjaka je odtrgalo streho Življenje je izgubila 22-letna študentka iz Ajdovščine V prometni nesreči, ki se je zgodila v petek zjutraj na magistralni cesti med Vipavo in Razdrtim, v bližini odcepa za Manče, je izgubila življenje 22-letna univerzitetna študentka Andreja Funa iz Ajdovščine. Na avtomobil s katerim se je peljala v smeri proti Razdrtemu je namreč padla pločevinasta streha tovornjaka, posebej prirejenega za prevoz živine. Voznica renaulta 5 je umrla na kraju nesreče. Funova je bila doma v Ajdovščini, študirala pa je v Ljubljani na medicinski fakulteti. Tovornjak s prikolico, last italijanskega podjetja Bruno Frascaro-li, je upravljal državljan ZRJ Radomir M. Proti meji z Italijo je vozil tovor konj. Nesreča se je zgodila na odseku ceste, kjer burja piha z največjo hitrostjo in kjer se je do zdaj zgodilo že veliko nesreč. Podobna nesreča, to je, da je sunek burje odtrgal streho tovornjaka, se je že pripetila. Cesto so po petkovi prometni nesreči zaprli za promet. Sicer pa so sunki vetra v sredo in četrtek v zgornji Vipavski dolini povzročili veliko gmotno škodo tudi na električnem omrežju, zlasti na elektrovodu med Ajdovščino in Podnanosom, kjer so bile žice potrgane na razdalji približno dveh kilometrov. Škode je po do zdaj znanih ocenah preko 10 milijonov tolarjev. KRONIKA V torek pogreb Sergia Zoffija V torek 2. januarja bodo v Zdravščinah pokopali 64-letnega Sergia Zottija. Žalni obred bo ob 14. uri v cerkvi v Zdravščinah, medtem ko bo pogrebni sprevod krenil ob 13.30 iz splošne bolnišnice v Gorici. Zot-ti je umrl v prometni nesreči, v petek zvečer, v Fari. (Foto Bumbaca). VREME Na vsem lepem je pričelo snežiti Napoved o skorajšnjem poslabšanju vremenu se je tokrat uresničila in to zelo točno. Po razmeroma ugodnem vremenu - včeraj smo na Goriškem imeli celoi nekaj ur sonca - se je proti večeru pooblačilo in začelo je drobno snežiti. Pršenje sprva ni povzročilo posebnih težav, vendar pa je, zaradi nizkih temperatur, mogoče pričakovati težave v prometu danes zjutraj. Predvsem zaradi možnosti poledice. Sneg se je sinoči v dotiku z asfaltom sicer sproti talil, drobna bela odeja pa se je obdržala na zamrznjeni zemlji, po avtomobilih, strehah in drevesih. Za danes napovedujejo nove padavine. KRMIN / V PETEK NA PLEŠIVEM Novoletno srečanje upraviteljev na meji Želje po še tesnejšem sodelovanju Na mejnem prehodu na Plešivem je bilo v petek tradicionalno srečanje in izmenjava voščil ob novem letu med predstavniki Krminske občine in občine Brda ter med predstavniki policijskih in carinskih organov, ki skrbijo za nemoten potek prometa na meji. Tudi tokrat so si izmenjali priložnostna darila in seveda najboljše želje za nastopajoče leto in želje po utrjevanju sodelovanja med krajani in ustanovami na obeh straneh meje. (foto Bumbaca) loeh ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI 34170 GORICA Ul. Cravos 27 Tel. (0481) 531191 - 3 linije r.a. Fax 532655 Komjanc Luigi 34170 GORICA Ul. Rossini 22 Tel. (0481) 531821 -531935 Fax:(0481)534578 FAgram Sergij Zavadlav PRODAJA, SERVIS in POPRAVILA AVTOMOBILSKIH GUM I Elettrotermo sanitaria WALTER SOSOL GORICA - Travnik 21 - Tel. (0481) 535516 Inštalacije centralnih kurjav na kurilno olje, metan in plin Vse potrebščine za centralno kurjavo - Prodaja črpalk * semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo * krma in oprema za domače živali GORICA Ul. Trieste 18 Tel. (0481)520898 ZLATARNA - URARNA od/$9 7 Ul. Carducci, 49 -GORICA Tel. (0481) 535657 Elegantno in ekskluzivno vzdušje v kavarni Elvio Ferigo - Caffe Garibaldi Pričakujemo vas j||:. Il ob odlični italijanski kavi 7" J . GORICA (GORIZIA) Korzo Italija 49 ^ ZAPRTO OB SOBOTAH A. MLAKAR s.r.l Import - Export servisna delavnica OM ZA POPRAVILO DISEL MOTORJEV GORICA - ULICA TERZA ARMATA 105 Telefon (040)20425 Telex 460484 IsimekIi GRADBENO PODJETJE IMPORT-EXPORT isiMEKt/ CALCESTRUZZ I SIM E K .i-l. ASFALTNE IN BETONSKE MEŠANICE GRADBENI MATERIAL SIMEK S.p.a. GORICA - Ul. Montesanto 107 Tel. (0481)33642 Telefax (0481) 32949 Naprave: GRADIŠČE OB SOCI Ul. Palmanova 35 Tel. (0481)93186 TOMŠIČ s.r.l. electronic systems Sovodnje ob Soči Prvomajska 33 Tel. 0481-591111; fax 0481-882542 hotel nanut GORICA Tržaška 118 Tel. 20595 RAZVIJANJE IN TISK BARVNIH FOTOGRAFIJ SERVIS V 30. MINUTAH NA PAPIRJU KODAK GORICA Korzo Italia 41 Tel. (0481) 533124 MN □ vse za amatersko in poklicno fotografijo □ foto servis • poroke itd □ video servis GOSTILNA BOTOOIRS,I POTOVALNI URAD 34170 GORICA Ul. N. Sauro 12 Tel. (0481)531213 Fax (0481) 531180 Telex 461039 GOTOUR MM MARKET D. Tomšič Raštel 24 - Tel. 84167 GORICA ROBO S.r.l. - GORICA SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO Ul. Sv Mihaela 334 Tel. (0481)520015-520096 Fax (0481)520222 0000 m URARNA ZLATARNA Zo šscvigno - ure najboljših znamk; - nakit in predmeti iz srebra in zlata neposredno od proizvajalca; - konkurenčne cene; GORICA - Ul. Arcivescovado 3-7 (nasproti Katoliške knjigarne) Telefon 0481/534633 1 JI O o TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET GRAFICA GORIZIANA S.N.C. Ul. A. Gregorčič 18 Gorica (Standrež) Tei. (0481) 22116 - Fax (0481) 22079 Uvoz in izvoz stekla, strojev in proizvodov za steklarstvo IMSA lmpex s.r.l. 34070 Sovodnje ob Soči - Gorica - Italia Ul. Čase Sparse, 78 Tel. (0481) 521383 - Fax (0481) 521388 Mario Mucci & C. s.n.c. kleparstvo proizvodnja in inštalacija STANDREŽ Ul. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 Pri Francetu SOVODNJE, Prvomajska ul. 86; Tel. 882038 Ul. Garibaldi 9/D Tel. 0481/535031 štampilke □ tablice gravure □ vizitke športni pokali izučeni urarji La^Goriziana 5.,.i \ ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI X Sedež in uprava: Ul. dell’lndustria 6-340170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655 Fax: 0481/522613 USTIT Operativni urad: MMP STANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex 460107 LAGORi I Fax (0481)520117 GORICA Nedelja, 31. decembra 1995 PRAVLJICA ŽUPAN / OB NOVEM LETU KONCERT BO 13. JANUARJA m ČRPALKE □ OBVESTILA Voščila mestu Gorici Drevi zahvalnica v stolnici Nastopil bo Big Band Prireditev prirejata Glasbena matica in Kulturni dom Kajbo storila šarmantna gospa ? Zufdežur Meja, mreža, razprava o odstranitvi mreže pred sve-togorsko železniško postajo in navsezadnje tudi odmevno dejanje Renata Fiorellija je te dni dobilo novo dimenzijo, pravljično dimenzijo. Skoda le, da je pravljica nedokončana in da dopušča različne možnosti razpleta. Pravljico so oblikovali v uredniških krogih Časopisa Zuf de žur ob spretni uporabi besedne igre, ki pa v ničemer ne zmanjšuje sporočilnosti. V pravljici nastopa starejša prijetna in šarmantna gospa, ki se oblaci po modi in ki ima posebno rada mrežaste nogavice. Ta gospa (Gorica), ki jo obkrožajo in spremljajo šarmantni in odločni možje (Valenti), zato, da ne bi naredila napačnega koraka, je nekekga dne, kljub vsemu zašla s prave poti (menda ker se je hotela ogniti golobu), padla in si strgala mrežasto nogavico. Zaman jo je skušala zakrpati, kajti šivi so se zelo očitno videli, ob hoji pa bi se prav gotovo natrga'li tudi drugi deli. Končno je zrela gospa obupala in...tu se pravljica pravzaprav neha, oziroma dopuSCa tri različne možnosti: - nakup novih, bolj trpežnih nogavic, vendar s potrebno previdnostjo; -zapre se v stanovanje, in jamra, da tudi nogavice niso veC taksne kakor včasih ; -gospa odvrže v smeti strgane nogavice in se odpravi na sprehod brez tega dela oblačila in ugotovi, da ji to pravzaprav daje občutek velike sproščenosti in stopa korajžno prihodnosti naproti. Kaj bo izbrala ? - s tem vprašanjem zaključuje uredništvo Zuf de žur in vošCi srečno 1996. Ob prehodu iz starega v novo leto je v navadi izrekanje voščil in najboljših Zelja. Med družinskimi elani, sorodniki in prijatelji, pa tudi kakor se temu reCe, po uradni dolžnosti. Od starega leta se bodo poslovili tudi po cerkvah, z verskimi obredi, zahvalnicami. Goriški nadškof bo imel drevi ob 19. uri zahvalno mašo v stolnici. V homeliji bo skušal podati obračun leta, ki se je izteklo. Jutri, na novega leta dan pa bo slovesno bogoslužje ob 19. uri. V homilijo bo nadškof Bommarco govoril o vrednotah miru (prvi dan leta je bil proglašen kot dan miru) in pomenu materisntva. Goriški župan dr. Gaetano Valenti je ob prehodu s starega v novo leto včeraj izrekel novoletne želje in voščila. V krajši pisni izjavi občanom in vsem vošCi to kar sami želijo in pričakujejo na osebni ravni. V drugem delu poslanice pa se obrača do upraviteljev in vseh, ki delajo za dobrobit skupnosti, ki so tako ali drugače zadolženi na področju javnega življenja. ”Nase mesto si res zasluži najboljše želje v novem in naslednjih letih ki bodo sledila” ugotavlja župan. Zato, da bi dosegli uveljavitev in priznanje posebnosti, ki jih Gorica ima, ob uveljavljanju specifične vloge in ob spoštovanju vloge, ki jo imajo tudi druge stvarnosti. Očitno tudi v novoletni posla- nici župan ni mogel mimo zapostavljanja Gorice v deželni in tudi pokrajinski stvarnosti. Zupan se v poslanici nadalje obraCa do starejših občanov in do mlajših, ki šele stopajo na življenjsko pot in sprejemajo prve odgovornosti. Starejšim občanom vošCi, da bi jim družba v novem letu znala in zmogla zajamčiti dostojne pogoje življenja, socialnega in zdravstvenega varstva mladim pa, da bi mogli z njim lastno zagnanostjo premostiti vse težave, zlasti ekonomske narave in v bodočnosti omogočiti dovolj delovnih mest in ustavriti pogoje za splošni napredek in blagostanje. Novoletni koncerti so postali nekakšna tradicija v našem gla-sbeno-kulturnem prostoru in to še posebej po zaslugi denarnih zavodov. Lani se je žal zataknilo zaradi spleta neugodnih okoliščin. Tradicija pa se bo, kakor napovedujejo pri Glasbeni matici in v Kulturnem domu, obnovila, čeprav v nekoliko drugačnem okviru. Novoletni koncert bo v soboto, 13. januarja ob 20.30 v v Kulturnem domu v Gorici. Izvajal ga bo orkester Big Band iz Ljubljane, ansambel, ki ga poznajo v številnih evropskih deželah. Orkester je pred leti že nastopil v goriškem Kulturnem domu in navdušil številno občinstvo. Prepričani smo, da bo tudi tokrat potrdil svoj sloves. Big Band se bo predstavil, pod vodstvom dirigenta Lojzeta Kranjčana, z vrsto jazzovskih standardov, božičnih songov ter tradicionalnih novoletnih melodij ter s pevko Alenko Godec. Vstopnice za koncert, ki ga prireja Glasbena matica v sodelovanju s Kulturnim domom, bodo na razpolago že v prihodnjem tednu in sicer v pisarni Kulturnega doma v ul. Brass 20 - tel. 33288. Zaradi omejenega števila sedežev, priporočamo, da si interesenti pravočasno nabavijo vstopnice. Karabinjerji so predstavili obračun delovanja v 1995 December je Cas obračunov in sočasno tudi Cas predstavljanja načrtov in programov za novo leto. Obračun delovanja v letu 1995 so te dni predstavili tudi karabinjerji, nanaša pa se na dejavnost na celotnem območju pokrajine. Karabinjerji so vodili preiskavo o 2.184 kaznivih dejanjih. Storilce so odkrili v 715 primerih, šestinšestdeset oseb so aretirali, 818 pa prijavili sodniku. Izsledili in prijeli so avtorje treh ropov in odkrili osebo odgovorno za edini primer izsiljevanja. Na področju preprečevanja širjenja mamil velja omeniti nekaj spodbudnih rezultatov: aretirali so 27 oseb in zaplenili 1 kilogram mamila; petinpetdeset oseb so napotili na obvezno zdravljenje. Pogoste zaplemembe orožja in streliva dokazujejo, da je zbirateljska vnema za orožje še zmeraj zelo prisotna. V letu dni so zasegli 20 kosov orožja in 427 nabojev različnih velikosti. Nekaj nad 458 milijonov lir je znašala vsota izrečenih denarnih kazni za kršitve prometnih predpisov, skoraj pol milijarde lir pa vrednost zaseženega blaga sumljivega izvora. Karabinjerji so priskočili na pomoč občanom v najrazličnejših težavah. Tako so pomagali v 352 primerih , dvema osebama pa pomagali iz velike nevarnosti. V poročilu o dejavnosti in uspehih v letu, ki se je izteklo, poveljstvo karabinjerjev posebej opozarja na tri dejanja: na odkritje mednarodne verige tihotapcev in razpečevalcev mamil, na odkritje roparjev, ki so okradli posojilnico v LoCniku in izsleditev skupine občanov, ki se je ukvarjala s tihotapstvom dragocenosti. SPDG / ODSEK ZA REKREACIJSKO TELOVADBO 2E 25 LET Z novim elanom v 1996 Dvakrat tedensko, od jeseni do pozne pomladi, poleti Nekateri so zraven že skoraj od vsega začetka (1970), kakšen izlet v hribe in že je tu nova sezona. Letošnja je imajo pa v svoji sredi tudi jubilantko, ki doslej še ni za- petindvajseta. V mislih imamo odsek za rekreacijsko te- mudila nobene sezone. Pred nekaj tedni so se elani sek- lovadbo, ki deluje v sklopu SPD Gorica. V skrbi za dobro cije za rekreacijsko telovadbo zbrali v telovadnici v Kul- pocutje in telesno zdravje redno zahaja k vajam lepo ste- turnem domu in takole zabeležili uvod v jubilejno sezo- vilo elanov in prijateljev društva različnih starosti, no, med katero se bo zvrstilo še nekaj prireditev. Ronke in IF0R Na deželnem letališču v Ronkah že nekaj dni beležijo precej živahen promet. Dejavnost pa se bo še povečala v prihodnjih tednih. Letališče so namreč izbrali kot eno od logističnih baz za nameščanje vojakov IFOR v Bosni. Preko Ronk bodo namreč dostavljali predvsem opremo, prevozna sredstva in drug material, ki ga bodo v velikih količinah rabili proti sredini januarja, ko se bo v Bosni in Hercegovini namestila glavnina od približno 60 tisoč vojakov raznih držav. V Ronkah je te dni že pristalo orjaško letalo Antonov 124. Včeraj je pristalo letalo Boeing 747 Čargo. Poleg letaliških struktur, naj bi za dostavo materiala začasno uporabljali tudi goriški blagovni terminal. Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta 74 ESSO - Ul. Brass 7/B IP - Ul. Lungo Isonzo 110 ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TR2IC ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Ao- RONKE MONTESHELL - Ul. Redipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - drž. cesta 56 TURJAK IP - državna cesta VILES ERG - Ul. Aquileia 40 KRMIN API - Drevored Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - PalkišCe VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 23. do 29. decembra 1995. RODILI SO SE: Jessica Frandolic, Erika Sardoč, Manuel Gej, Aliče Pas-son, Stefano Padovani in Mara Mastracco. UMRLI SO: 80-letna upokojenka Giuditta Corsi, 74-letna upokojenka Anna Želodec, 68-letni upokojenec Ferruccio'Bozzini, 60-letni upokojenec Mario Grinovero, 81-letna upokojenka Giovanna Kobal vd. Padovan, 86-letna upokojenka Olga Rojec, 70-letni upokojenec Antonio Concina, 92-letna redovnica Marta Sirk, 63-letni upokojenec Livario Tommasini, 88-letna upokoj-enka Ada Marcora vd. Casa-grande, 83-letni invalid Daniele Danilo Pirc, 82-letni upokojenec Can-diano Filla, 86-letna upokojenka Gioconda Cozzutto, 62-letna gospodinja Vilma Pasi por. Paronitti, 74-letni upokojenec Giuseppe Spizzamiglio, 89-letna upokojenka Anna Maria Tomadin vd. Gobet. OKLICI: podjetnik Romano Marco Venier in Silvia Valenti. POROČILI SO SE: delavec Domenico Rohl in delavka Viviana Coren. ki PRIREDITVE Pevski zbori in skupine z Goriškega, Tržaškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo PRIMORSKA POJE. Prijavnice sprejema ZSKD v Gorici in Trstu do petka, 12. januarja 1996 (tudi po faxu 040-635628). SPD GORICA - Smučarski odsek - obvešča, da se 4. januarja zaključi vpisovanje za tradicionalni tečaj smučanja (spust, deskanje, tek), ki se bo predvidoma pričel v nedeljo, 7. januarja. Prijave sprejemajo samo še v Četrtek 4. januarja od 19. do 20. ure na sedežu društva v ulici Malta 2 tel. 33029. Na avtobusu je prostih samo še par mest. ZSKD sporoča, da bo urad v Ul. Malta 2 v dneh od 2. do 5. januarja zaprt. Po običajnem umiku bodo spet na razpolago od ponedeljka, 8. januarja dalje. TEHNIČNI URAD NA OBČINI V DOBERDOBU bo od 2. januarja 1996 odprt vsak torek in četrtek, od 16. do 18. ure. Telefonska številka urada je 784009. Draga naša Rajka! Jutri naj te Abraham niC ne skrbi, saj smo njegovi skoraj že mi vsi, s teboj vsi se veselimo, sreče in zdravja ti Se mnogo let želimo. Vsi, ki te imamo radi. n RAZSTAVE V GALERIJI KATO-LISKE KNJIGARNE je na ogled spominska razstava likovnih del Toneta Kralja. V GALERIJI KINA VIT-TORIA razstavlja slikar Nico di Stasio alias “Nico di Standrež”. Ogled po urniku kinodvorane do 7. januarja 1996. V KULTURNEM DOMU v Gorici je postavljena samostojna razstava fotografij Flavia Moset-tija, ki jo prirejajo v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75 ______________KINO GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15»Po-cahontas«. Walt Disney. Ozv. Dolby stereo. CORSO 15.45-17.45-20.00-»Casper«. Film S. Spielberga. TR2IC COMUNALE 15.15-17.30-19.45 »La lettera scarlatta«. I. Demi Moore in Robert Duvall. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va ulica 40, tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 POGREBI Danes, ob 9. uri, Car-mela Spangher, iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče. dr) GLASBENA MATICA /fe: ^ v s°delovanju s Kulturnim VjF domom-Gorica priredi NOVOLETNI KONCERT Nastopa orkester BIG BAND RTV SLOVENIJE Kulturni dom, Ul. I. Brass, 20 - Gorica V SOBOTO, 13. januarja 1996, ob 20.30 Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu NASI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Izdelali smo čarovnico Sklenili smo, da bomo za Hallovveen naredili veliko Čarovnico. V enem dnevu smo jo končali. Potek dela je bil precej Čuden. Za noge smo uporabljali najlonke, ki smo jih napolnili z vato. Ko smo jih napolnili, smo dodali hlačni korzet, ki smo ga tudi oblikovali z bombažem. Dobro smo napolnili tudi prsa. Tudi roke smo napolnili z vato, rokavice pa smo nabasali s peneCo gumo. Glava je bila iz gumijaste žoge, na kateri je bil nataknjen velik nos! Glavo smo s stekleno pahco nataknili na telo. Lase smo naredili iz vreCe za smeti. Laura ji je sešila večerno obleko. Izdelah smo pravo Čarovnico. Bud smo izrozali oči, nos in usta V torek, 31. oktobra 1995, smo praznovali praznik Hallovveena. Vsak je prinesel eno buCo in izrezal od, nos in usta. Ze prej smo pripravili nekaj buC iz dasa. Risali smo Čarovnice, jih zrezali ter lepili na lepenke. Izdelali smo tudi lutko Čarovnice v naravni velikosti. Tekmovanje z jabolkom v vodi Pri tej igri je sodelovalo pet uCencev. Morali smo ugrizniti jabolko, ki je plavalo v vodi. Imeli smo eno minuto Časa. Igrali smo Mattia, Dimi-tri, Veronika, Sara in jaz. Mattia je potočil v vodo celo glavo. Prva, ki je ugriznila jabolko, je bila Veronika. Igra mi je bila zelo všeC. OSNOVNA SOLA PREŽIHOVEGA VORANCA DOBERDOB g ' """" : , lil * \ „#, 8 Legende oJaeku s svetilko Iz bušo Legenda pravi, da je nekoć živel mož po imenu Jack, Bil je velik skopuh, Nekega dne, ko ga je smrt obiskala, Sveti Peter in Lucifer ga nista hotela vzeti k sebi ne v nebesa ne v pekel. Ukazala sta mu naj hodi po zemlji s svetilko in naj strasi ljudi. Njegova svetilka je bila narejena iz buče. Izpraznil jo je in vanj vtaknil svečo, Buči je izrezal tudi od, usta in nos, tako je postala Jackova svetilka oz. »Jack - O 'Lanterna, Jabolko na vrvici Pravila tekmovanja jabolk na vrvici so naslednja: nihče se ne sme z roko dotikati vrvice, mora pa skušati jabolko ugrizniti in ga obdržati v ustih. Tekmovanje je trajalo eno minuto. Tisti, ki je prej ugriznil jabolko, je dobil tekmo. Mislili smo, da je bila ta tekma lahka, v resnici pa ni bilo tako. V tej igri je sodelovalo samo pet uCencev. Ko smo končali tekmo z jabolki, smo pričeli novo igro. Jabolka smo prinesli z doma. Napisali in narisali učenci 3.. 4. in 5. razreda osnovne šole Prežihovega Voranca iz Doberdoba V risalnici smo igrali neko lepo igrico. Deklice smo morale z žličko dajati fantom vodo v usta in paziti, da je ne polijemo. Dvojice so bile tako sestavljene: Sanja in Matej, Martin in Marija, Alenka in Jari. Imeli smo na razpolago eno minuto, da izpraznimo kozarce. Tista dvojica, ki bi ga najprej spraznila, bi zmagala. Zmagal ni nihče, ker so vodo vsi polili. Ta igra mi je zelo ugajala in sem se zelo zabavala. Hallovveen praznujejo 31. oktobra Angleži, Američani in vsi tisti narodi, ki so pod vplivom angleške kulture. Učiteljica angleščine je predlagala, da bi ga lahko tudi mi poskusili praznovati. Zmenili smo se, da bomo prinesli v šo- lo buče. Prinesli so jih le nekateri učenci. Z mojo bučo je bilo veliko dela. Praznik je bil zelo zabaven in prijeten, saj smo bili oblečeni v različne maske. V Ameriki se ljudje in še posebno otroci zelo zabavajo. Po vsaki ulici in vsaki hiši sprašujejo bombone in sladkarije. Ce jim jih kdo ne da, mu naredijo kakšno potegavščino, tako da raz-metajo vrtove, strašijo otroke z bučami ali namažejo kljuke... Ta praznik me zelo spominja na naš pust. MS ik m gm ...EP’ m I ■ v* g^J ■ ' .....-';Bv B'r; | ________________________ f S slamic© smo pitati zamaške Na dan Hallovveena smo mi otroci tretjega, četrtega in petega razreda igrali mnogo zanimivih iger. Opišem vam, kako smo s slamico pihali v Zamaške. Na petih stolicah je bilo pet skled vode. V vsaki je bil zamašek iz plutovi-ne. Žal je pri tej igri nastopalo samo pet otrok. S slamico smo morali pihati zamaške iz plutovine iz enega konca sklede v drugi; če se je v vodi zavrtel, je bilo treba začeti vse znova. Učitelji so nam odmerili eno minuto in potem, ko je minila, je bilo treba ustaviti igro. Ta igra je bila zelo lepa, ker je bila še precej komplicirana. ____LETOS JE BELA ODEJA ŽE ČETRTIČ POKRILA NAŠO OKOLICO /_ Atlantska fronta vdira, nam pa nagaja sneg... Najprej 18. novembra, potem 13. decembra in spet v noči od torka na sredo komaj preteklega tedna, in še ni dovolj, tudi včeraj je snežilo: sneg je torej obiskal že četrtič naše kraje v začetku letošnje prezgodnje zime, saj se astronomska zima prične šele 21. decembra, metereološka pa 1. decembra. Neobičajnim vremenskim razmeram sta botrovala istočasni prodor vlažne atlantske fronte z zahoda, ki je prinesla v naše kraje obilo padavin, in vdor hladnega zraka iz severnih in severovzhodnih predelov celine, ki je vlažni zrak shladil in povzročil dež in sneg. Trčenje dveh front je bilo še zlasti razvidno iz nenavadnega pojava, ki smo ga beležili na začetku vseh treh primerov ujm, ki so se znašle nad naše kraje: močno grmenje, ki spada bolj k po-letnemu viharju kot pa v »uvod« k zimskemu sneženju. Slabo vreme komaj preteklega tedna nam je v resnici prineslo več ledu kot snega: v torek pozno zvečer je najprej pričelo deževati, nato se je dež sprevrgel najprej v sodro, potem pa v nižjih predelih v žled, v višjih pa v sneg. Ponoči je popolnoma zasnežilo okolico, pa tudi mestne strehe je pobelilo. Medtem ko je burja ponekod povsem odpihala sneg - že zjutraj ga v središču skoraj ni bilo ve.č - dru- god pa ustvarila precejšnje zamete, je mraz srnil nad vso pokrajino debelo ledeno skorjo. Ravno ta je ustvarila precej škode na drevesih: gasilci poročajo, da že dolgo let niso imeli toliko opravka s po-lomljenimi vejami in celo s podrtimi drevesi, kot letos, ker je bil sneg zelo moker in torej težak in se je še strdil v led. Ceste so bile sicer vse prevozne, ker je že pred polnočjo nastopila služba podjetja Anas, ki je izplužila cestišča, predvsem pa jih posula s soljo. Kljub temu je v senčnih krajih še vedno nevarno zaradi zmrznjenega snega in so mestni redarji zabeležili več prometnih nesreč, sicer brez hujših posledic. Tudi nekaj pešcev se je zateklo po pomoč v bolnišnico zaradi padcev na poledenelih pločnikih in prehodih. Neobičajno ostri začetek zime še ne pomeni, da bo vsa zima tako huda. Vendar bodo prvi dnevi leta še vedno zelo hladni, računati pa je treba, da so statistično najbolj mrzli meseci v letu januar in februar... '* . S 0 furnirji, lamelama plastika, talne in stenske lesene obloge, tramovje, kotne letve. TRŽIČ - Ul. S. Polo, 155 - Tel. 410542 geom POLETIO G. in BUIATTI A. RONKE Ul. Dante 29 Tel. (0481) 777439 * $ * * S Bratina Petrolifeira Goriziana Vošči vesele praznike TR2IC - Corso del Popolo 28 - Tel. 410674 GORICA - Ulica Trivigiano, 41 - Tel. (0481) 20671 & plinsko olje za ogrevanje 6 maziva ^ pogonska goriva 6 avtoprevozi s cisterno c f/teč/io /looo /c/o (flf) 6^ POČITNICE V NARAVI ”6Ma »SUBIDA« - Monte Subida, 22 Krmin - Telefon (0481)60531 OBDELAVA: marmorjev. kamna. granitov geom. LIVIO FURLANI & C. s.n.c. Sovodnje - Mallnišče l/a Tel. [048!] 882220-B82B80 Fax [0481] 802585 GOSTILNA PERIC POLJANE Tel. 78117 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA Cotič SOVODNJE OB SOCI Prvomajska 85 Tel. 882006 gostilna »Pri Dre j četu« DOBERDOB Tržaška ul. 6 Tel. (0481)78320 ArcadiA s.,,. Brazzano (Krmin) - Ulica 24. maja, 41 Tel. 0481/62295 okna - vrata - notranja lesena stopnišča so. be. m a. Ulica Čase Sparse, 77 34070 SOVODNJE OB SOCI Tel. 0481/521550 Fax 0481/20969 OGLASE ZBRAL IN UREDIL Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 PUBLIEST Srl FAX 040 - 768697 NEDELJSKE TEME Nedelja, 31. decembra 1995 ___________DOLINA / PIHALNI ORKESTER BREG_ Sto let dolga pot na valu valčkov, polk in koračnic Slavnostna obletnica, kakršno je letos praznoval Pihalni orkester Breg, je odlična priložnost, da se spomnimo na prehojeno pot. Ta je bila vedra, včasih pa tudi težka, ko je godbenikom zastajal korak in ko je vojna vihra kar dvakrat, a za kratek čas prehrumela ubranost njihovega igranja, kljub temu so iz vseh težav izšli okrepljeni in danes ponosno prenašajo glas svojih kulturnih prednikov in ustanoviteljev. Minevala so leta, desetletja in minilo je stoletje. Danes beže mimo nas kot slike vsi dogodki minuluh let: let, ki so dokazala delo, požrtvovalnost in vztrajnost godbenikov, da si priborijo mesto v breškem in zamejskem, pa tudi širšem kulturnem prostoru. Prav izraz te stvarnosti, kulturno dediščino po eni strani zakoreninjeno v tradicijo, po drugi pa zaprto v prihodnost, so spremljali naši godbeniki in iz roda v rod opravljali vlogo posrednika glasbe na mlajše vaščane. Točen datum ustanovitve dolinske godbe, naravnega predhodnika Pihalnega orkestra Breg, Ustno izročilo je do pred kratkim narekovalo, da je bil ansambel ustanovljen leta 1895. Po najnovejših raziskavah, ki jih je v tedanjem tisku opravil Boris Kuret, pa zasledimo podatek, na osnovi katerega ugotavljamo, da je glasbena skupina iz Doline nastopala že leta 1890, ko je igrala ob priložnosti Cesarjevega dne pred hišo dolinskega nadžupana. Prvi učitelj je bil neki Kramer, ki je v Dolini služboval kot vaški črednik. Po njegovem odhodu je dejavnost zamrla, vse do leta 1908. Do druge prekinitve je prišlo ob izbruhu prve svetovne vojne, ko so bili nekateri člani vpoklicani v vojsko. Po vojni so se preživeli ponovno zbrali - ostalo jih je le sedem - ter pričeli z vajami in nastopi. Ker jih je bilo premalo, so za zahtevnejše koncerte poklicali na pomoč godbenike iz Rovt in Katinare. Leta 1923 je prišlo do ponovnega preobrata in godba se je razšla. Ljubezen do glasbe pa je bila že globoko zakoreninjena v vaški mladini in prav to je pripomoglo, da so se trije požrtvovalni mladeniči - Ivan Prašelj, Filip Gombač in Alojz Krmec - odločili, da obnovijo godbo. Trmasti obnovitelji so neutrudno iskali ljubitelje glasbe in v kratkem našli 19 mladih članov, katerim so se nato pridružili še starejši godci. Godba je bil tako pripravljena. Na kapelniško mesto je bil poklican Franc Pavšner, železničar iz Nabrežine. Ta pa je bil leta 1926 premeščen na drugo službeno mesto izven deželnih meja in tako je kapelni-ški oder prepustil domačinu Viktorju Samcu, ki je vodil godbo tri leta, do njegove izselitve v Ameriko. Taktirko je po njem prevzel Ivan Prašelj, ki je dalj časa vodil godbo in tudi ostale vaške glasbene zasedbe. Izkazal se je za zelo dobrega učitelja, sam je pisal skladbe in jih prilajagal sposobnostim posameznih članov. Dolinslci godci so tedaj igrali na raznih prireditvah v Bregu in na Krasu. Ob nastopu fašizma so bili večkrat primorani igrati na praznikih nasilnega okupatorja naših krajev in ljudi. Za pomembnejše nastope so jih oblasti celo prisilile, da so se združili z godbeniki iz Mačkolj in Boljunca. Kljub velikim težavam se je igranje nadaljevalo do leta 1941. Po osvoboditvi izpod fašističnega jarma se je ansambel na novo ustanovil in nadaljeval z igranjem kot oddelek kulturnega društva Valentin Vodnik. Nastopal je na vseh vaških prireditvah s pevskim zborom in dramsko skupino. Godbi je grozil propad leta 1948 po resoluciji In-formbiroja, ki je skupino razdelila na dva tabora. Po prvih kritičnih mesecih pa sta prevladala razum in odgovornost članov. Godba si je opomogla in izšla iz težkega trenutka. Po Prašljevem umiku leta 1950 je dirigentsko palico prevzel Danilo Skrgad. Zanimanje za go-dbeniško dejavnost pa je začelo počasi, a nezadržno upadati in domačinov ni bilo več v zadostnem številu. Zato so se leta 1960 dolinskim godcem pridružili Ma-čkoljani. To je bil prvi ko- rak k združitvi vaških godb iz Brega. Skrgadu je v ’60. letih nasledil Mirko Krašovec iz Ospa, slednjemu pa Dušan Stranj. Orkester je dobil naziv Godba na pihala Breg. Pod Stranj evim učiteljevanjem se je igranje usmerilo na zahtevnejše skladbe, simfonične koračnice, venčke in podobne skladbe. Leta 1975 je Stranj nenadoma umrl zaradi srčne kapi in pustil za sabo veliko praznino. Godbeno društvo je ponovno zašlo v hudo krizo, ker ni bilo mogoče primerno nadomestiti Stranja. Odbor godbe se je nato odločil za tvegano potezo in zaupal odgovorno mesto komaj 20-letnemu Viljemu Slavcu. Ta je kmalu dokazal, da si je odgovorno imenovanje popolnoma zaslužil. Resno se je lotil dela in se pričel sam izpopoljevati. Skupaj z nekaterimi člani, med katerimi je omembe vreden Bernard Slavec, je začel učiti glasbe mladino z namenom, da bi pomladil sestav. Število članov se je v nekaj letih skoraj podvojilo, naraslo je s 25 na 46 z vključitvijo izključno mladih obiskovalcev glasbenih tečajev, ki so nastopali tudi v mladinskem orkestru godbenega društva. Leta 1982 je Slavec predal taktirko kapelniku Nikolaju Peršiču iz Izole. Ta je izvajanje popestril z igranjem Češke lidovi hudby, točneje češke ljudske glasbe, ki obsega vrsto poskočnih koračnic, polk in valčkov primernih za igranje na odprtem. To zvrst glasbe so breški godbeniki predstavili na gostovanjih v Avstriji, Sloveniji in na Siciliji. Godba se je medtem preimenovala v Pihalni orkester Breg. Od leta 1988 vodi godbo Fiorenzo Muscovi. Njemu gre zasluga, da je lahko skupina leta 1989 nastopila v živo na prvi italijanski državni televizijski mreži v oddaji Piacere Rai Uno. V lanskem letu je odbor orkestra obnovil glasbeno šolo, ki deluje s tesnim sodelovanjem Glasbene matice. Prvotni cilj je pomladiti vrste ansambla in s tem doseči kakovostnejšo raven igranja. Namen pa je tudi posnemati vztrajnost starejših rodov v vlogi posrednika glasbe na bodoče rodove, da bi lahko bila godbena kultura prisotna tudi v prihodnosti in še naprej razveseljevala zamejske kulturne prireditve. Mitja Lovriha Zgoraj :breški godbeniki so se nasmejani nastavili Mariu Magajni za spominsko fotografijo ob 100-letni-ci: spodaj pa slavnostni koncert, s katerim je godba proslavila jubilej. Odličje prijateljstva m plemenito kulturno poslanstvo Koncert, s katerim je ■reteklega 17. decem-jra Pihalni orkester Breg obeležil svojo častitljivo stoletno pot, je bil nedvomno pomemben kulturni dogodek. Ne le glasbeno doživetje, temveč tudi priložnost, ko je današnja dolinska godba predstavila javnosti svoj prapor in bila deležna najvišjega priznanja, ki ga Občina Dolina podeljuje zaslužnim družbenim dejavnikom, Odličja prijateljstva. Priznanje je bilo ustanovljeno s sklepom občinskega sveta z dne 23. decembra 1975, pred natančno dvajsetimi leti, z namenom, da nagradi trud posameznikov in organiziranih skupin, ki se danes potegujejo in žrtvujejo za cilje, kot so bratstvo, mir, omikano sožitje, enakopravnost, sporazumevanje in prijateljstvo med narodi. V ja spomenik padlim za svobodo, v katerem so s krvjo dolinskih občanov zacementirani isti ideali. Odličje prijateljstva so doslej prejeli številni predstavniki krajevne stvarnosti, širšega slovenskega in italijanskega prostora. Med temi sta obe pobrateni občini, Kočevje in Marzabotto, najstarejše društvo v občinskem in širšem zamejskem obsegu, dolinsko KD Valentin Vodnik, Unija Italijanov Istre in Reke, SD Breg, SSG, SKD Slavec, Tržaški oktet, vidni in zaslužni posa- mezniki, med katerimi so bivši župan Dušan Lovriha, Ignacij Ota, Drago Petaros, Drago Žerjal, Mario Magajna, Drago Slavec, Josip Vidmar, Enrico Berlingu-er, Mauro Azzarita, Oskar Kjuder, bivša ravnatelja nižjih srednjih Aldo Stefančič in Luciana Pecorari, komisar Marrosu, zadnji med posamezniki tragično preminuli Saša Ota. Odličje prijateljstva je Pihalnemu orkestru Breg podelil sedanji Zupan Boris Pangerc. Slovesno ga je izročil in pebral utemeljitev, ki vselej spremlja te svečane trenutke. Glasila pa se je takole: »Pihalni orkester Breg je bil ustanovljen leta 1895 kot "Dolinski godci”. Godci so spremljali vaško kulturno, družbeno in obredno življenje in opravljali pomembno vlogo posrednika glasbene umetnosti na mlajše vaščane. Kakor so se spreminjale razmere v družbi, tako se je spreminjala tudi struktura godbe in vloga, ki jo je ansambel imel v družbenem tkivu vasi, je postajala Na svoji razvojni poti se je Godba Breg v skladu z zahtevami časa preimonovala v Pi-. halni orkester Breg. Slednji je v zadnjih 20 letih opravil vrsto pomembnih gostovanj doma in na tujem, sklenil je tesne prijateljske stike z drugimi godbami, opravil več radijskih in televizijskih snemanj in postal kovno pomoč pri izgrajevanju glasbene kulture in pridobivanju znanja. S svojo intenzivno vse pomembnejša. V zadnjih 50 letih je vnost pa močno razširila. Vključila je v svoje vrste godbenike z Boršta in Mačkolj, ustvarila si je lastno godbeno šolo za pomladek in začela nastopati izven ožjega območja dolinske občine. domačih kulturnih prireditev kot obsežnih kulturnih manifestacij vseslovenskega pomena. Pihalni orkester Breg deluje redno, neprekinjeno in se vzdržuje z lastnimi sredstvi. Veliko skrb posveča mladim, katerim je godbena dejavnost pri srcu in jim nudi vso materialno in stro- ster Breg tisočem daljnim in bližnjim poslušalcem razvedrilno melodijo in plemenite vrednote glasbene umetnosti. Mnogi rodovi glasbenikov so s svojim požrtvovalnim, nesebičnim in altruističnim delom prispevali k ohranitvi orkestra in njegove kakovostne ravni. S svojim 100-letnim delovanjem je Pihalni orkester Breg med najuglednejšimi glasbenimi skupinami ne samo v dolinski občini, temveč širom po tržaškem in še dalje«. (dam) SLOVENSKO ČASNIKARSTVO / IGOR GRUDEN DOBITNIK NAGRADE ZA 2IVLJENSKI PRISPEVEK »Veliko najlepšega sem doživel med vami« Začetek je bil povsem predvidljiv, na zmenek sem privihrala z (običajno) nekajminutno zamudo (tokrat je bila sicer povsem opravičljiva), moj intervjuvanec pa se je nestrpno prestopal s torbo v eni roki in s kozarcem soka v drugi. Kdor osebno pozna Igorja Grudna, in med Slovenci na Tržaškem je takih veliko, ve, da se mu vselej nekam mudi. Zato sem mu takoj povedala, da mi bo moral odmeriti nekaj vec Časa, ker paC »veliki« intervju nagrajencu za življensko delo to zahteva. Vdano se je usedel, rade volje odgovarjal, njegov pogled pa je stalno begal po prostranem foyerju ljubljanskega Cankarjevega doma. Na mojo srečo je med daljšim razgovorom šel mimo samo eden izmed neštetih Igorjevih znancev in nas kratko zmotil. Najin pogovor pa se je seveda zaCel pri nagradi oz. pri obračunu štiridesetletnega novinarskega dela. »Moram povedati, da pravzaprav prav veliko Časa za obračune še nimam, saj sem ob podelitvi rekel, da si z nagrado za življensko delo nagradno mrtev in karkoli še napišeš, napišeš v svojem drugem življenju. In v tem drugem življenju je veliko početja, tako da se z bilanco veliko ne ukvarjam. Vendar pa, tudi Ce o tem ne razmišljam globoko, sem še kar zadovoljen s tem, kar sem postoril v teh 40 letih. Ravno 40 let novinarstva se mi je izteklo letos, v tem Času sem se preizkusil v vseh treh medijskih izraznih sredstvih. ZaCel sem s Časopisom in zdaj, v tem drugem življenju, se spet **__»_________»___i_ Grudnova zahvala na podelflvi nagrade vračam k Časopisu (k ljubljanskemu Dnevniku), potem pa sem za precej dolgo obdobje dnevnik zamenjal za radio in televizijo. Najbrž je treba povedati, da sem velik del tega svojega radijskotelevizijskega veka preživel med Slovenci v Italiji, vsega skupaj sem dopi-snikoval v dveh etapah 11 let, kar je več kot četrtina celotnega profesionalnega dela. Rad bi še to povedal, da se je z mojim prvim bivanjem v Trstu zaCelo tudi pojavljanje živ-jenja slovenske manjšine na slovenskih televizijskih ekranih. Dobro se spominjam, da je bil takrat (27 let tega, op. ur.) med mojimi prvimi sode-lavci-snemalci Egon Kraus, nakar je bil dolgo Časa tudi Bogdan Tome iz Pirana, potem pa smo se počasi zaceli lotevati dela s profesionalnimi snemalci.« Med Slovence v FJK si torej prvič prišel pred 2 7-mi leti, drugič pa pred desetimi. Kako si prvič oz. drugič doživljal manjšino in kako te je manjšina sprejela? »V prvem obdobju je bilo zame najveCje doživetje odkrivanje Benečije, takrat se je tam bolj očitno zaCelo narodnostno prebujanje. Za tisti Cas je tudi značilno, da je bilo vse bolj idilično, v smislu povezanosti z matico. Medtem ko sem v drugem obdobju doživel različne faze, v katerih so se v bistvu odsevala velika dogajanja, evropska, italijanska in jugoslovanska. In zato je bilo veC konfliktnosti kot v prvem obdobju, tudi veliko veC občutljivosti. Ko sem bil prvič, je bilo vse, kar sem postoril, sprejeto kot izredna pozornost, medtem ko je bilo v drugem obdobju, ko so se interesi že bolj diferencirali po ideoloških in tudi strankarskih pogledih, vedno manj zadovoljstva s tem, kar sem napisal. Ce je bil nekdo zadovoljen, kdo drug ni bil, in obratno. Ce sem lahko zelo iskren, sem imel najboljši občutek takrat, ko nihče ni bil z mano zadovoljen. Do tega je npr. prišlo tik pred mojim odhodom, ko se mi zdi, da sem le poskušal imeti distanco do vsega in povedati tisto, kar je. Je pa res, da je občutljivosti ogromno, kar je razumljivo, ker je manjšina vedno na nek način ogrožena in se ogroženost manifestira tudi tako, da je vsaka malce bolj kritična beseda od zunaj ocenjena kot nerazumevanje, kot nepodpora. To je mogoče ob koncu mojega dela v zamejstvu edini malce kritičen priokus glede tega, kar sem doživel. Vse ostalo pa je bilo zame najlepše, kar sem počel v novinarstvu.« Kakšen pa je bil odnos z no- vinarji? »Ko sem bil prvič v Trstu, sem se znašel med novinarji, ki so bili starejši od mene in jaz sem se v njihovi družbi -predvsem glede razumevanja manjšinske stvarnosti - počutil kot nekakšen vajenec. No, v prvem obdobju sem se pravzaprav še največ družil z Bubničem in Magajno, ki sta bila zelo potujoča, tako da sem predvsem po njihovi zaslugi spoznal Dolino in kraške vasi. Ko sem prišel drugič, sem bil jaz malce starejši od tistih, s katerimi sem sodeloval. Ampak nikoli nisem imel nobenih problemov, v obeh obdobjih smo sodelovali dobro in si pomagali. Za Časa Alpe Adrie pa, kot sama veš, smo bili pravzaprav team.« Kaj pa glede profesionalnega dela slovenskih novinarjev v FJK, si v zvezi s tem opazil kakšno razliko med prvim in drugim obdobjem? »Razlika je nujna in nedvomna, ker je razlika v Času. Generacija prvega obdobja je bila zanesenjaško, Čustveno navezana na vse, kar je prihajalo iz matice, medtem ko je bilo v drugem obdobju več av-tonomnej šega razmišljanja, da mora biti manjšina subjekt in imeti svoj jaz tako v dialogu z italijansko kot z matično državo. Slovensko novinarstvo v FJK je postalo upravičeno kritično do obeh sogovornikov (Italije in Slovenije), nekoliko pa sem po- grešal kritičnega odnosa do lastne manjšinske sredine.« V 4 desetletjih tvojega novinarstva se je tudi spreminjal odnos matica-manjšina. »Ce sem zelo odkrit, se zdaj največ govori o tem, da mora biti manjšina subjekt tudi do matice, da pa je tega manj, kot je bilo pred nekaj Časa. Zato, ker tudi matica podpira odnos, ki ni državniški, še posebej zdaj pa je v ospredju govorica strankarskih interesov, ki se prelivajo iz matice v manjšino in od tam nazaj. Tako da gre manj za odnos dveh subjektov, bolj pa za odnos dveh različnih političnih podsubjektov.« Kaj pa slovenski novinarji tostran in onstran meje, so se v tem obdobju približali ali oddaljili? »V prejšnjih Časih je bilo v zamejskem novinarstvu veC splošne politične sproščenosti, živeli ste v ozračju, ki je dopuščal pluralizem. Pri nas v Sloveniji je bilo seveda manj avtonomega novinarskega pisanja, malo je bilo obremenjeno z določenimi okviri. Zdaj pa se mi zdi, da so ostali novinarji v zamejstvu tam, kjer so bili in so še vedno vklešCeni v to, da moraš biti zelo občutljiv, kako pišeš o sredini, v kateri živiš, medtem ko je v Sloveniji zdaj razcvet kritičnosti do maksimuma. Pri nekaterih slovenskih novinarjih v Italiji pa je še zavora, ki je objektivna, da včasih mislijo in pišejo preveč po italijansko.« In še slabosti enih in drugih, slovenskim novinarjem v Italiji povzroča težave jezik, zato pa slovenske v matici zanese ljubezen do komentiranja. »Prav gotovo je res, da tega izCišCenja ni. Da sem tudi malo samokritičen, tudi mene zanese, da se mi zelo mudi povedati svoje mnenje včasih, Čeprav tega ne bi smel storiti. Sicer pa nisem mislil, da je to nacionalna značilnost.« Kaj bi svetoval današnjim in tudi bodočim novinarjem? »ZaCel bi spet z jezikom, ker to najprej opaziš: bolj ga obvladaš, bolj obvladaš to posodo, lažje jo napolniš. Jezik je zelo pomembna zadeva, ker se veliko lažje giblješ v tem prostoru. Nisem pa za čistunstvu, sem za lep slovenski jezik, ki pa ga potem malo zaciniš s svojim izrazoslovjem. In drugo, kar pa je za nas v tem Času najbolj pomembno pa je, da se poskušaš izviti iz zavor nekega podzavestnega navijanja za nekaj in nasprotovanja nečemu drugemu. Predvsem to je za nas velika šola, biti objektiven v doživljanju tega, kar je nabito s strankarsko raCunico, da te ne potegne, da nisi v igri neke strankarske dnevne politike, temveč da skušaš najti stvari, ki so globje. To je najbrž preokupacija našega današnjega novinarstva, kako se iz tega izkopati.« V utemeljitvi nagrade je predvsem naglašeno tvoje novinarsko spremljanje življenja slovenske manjšine v Italiji. Nagrado leta 1995 za življenski prispevek k razvoju slovenskega časnikarstva dobi IGOR GRUDEN. V slovenskem medijskem prostoru je Igor Gruden znan predvsem kot pre-tanjem spremljealec in opazovalec življenja slovenske manjšine v Italiji, vendar pa tudi kot opazovalec vsega, kar se je dogajalo na obeh straneh slo-vensko-italijanske meje, opazovalec ozmoze, ki je nastajala v zadnjih desetletjih, vendar pa tudi opazovalec navkrižij. Za delo, ki ga je opravljal kot dolgoletni dopisnik in komentator, ni potrebno samo znanje, marveč je zanj potreben tudi zelo pretanjen občutek za čeri dnevne politike in za dolgoročne interese. Spremljanje manjšin, naloga, ki je za slovensko časnikarstvo tako značilna, pa ni edino, kar kolego Igorja kvalijicira za letošnjo najvišjo nagrado. Igor Gruden je tudi eden tistih, ki so soustanavljali slovensko televizijo in bili v pomoč vsem naslednjim generacijam televizijskih časnikarjev, k temu pa Se eden od tistih redkih in neizmerno dragocenih ljudi, ki so hrbtenica medijskih hiš, ker so z njimi oženjeni, včasih tudi na škodo svojega zasebnega življenja. Vendar pa ti je Tomšičevo nagrado leta ’72 prinesla televizijska oddaja o Danski. »Danska je pravzaprav moja tretja ljubezen (ob novinarstvu in zamejstvu), kateri se pravzaprav vsi čudijo. V začetku svojega novinarstva sem šel na Dansko, se naučil jezika, ko sem prvič šel iz Trsta, sem se vrnil na Dansko, pripravil oddajo in zanjo dobil nagrado. Edino novinarsko nagrado sem dobil za oddajo o Danski. Svojo kariero sem tudi zaključil z oddajo o Danski, naslov ji je bilo Prelep razgled s stola po deželi danski in z njo sem se maja letos tudi poslovil od službenega televizijskega novinarstva s stavkom, kjer sem zaCel, tudi končujem. Osebno menim, da je v televizijskem smislu ta oddaja moja najboljša zadeva. Imela je lep odmev v Sloveniji in je bila tudi razlog, da sem pobudnik in spoCetnik Društva sloven-sko-danskega prijateljstva. Društvo ima že 120 elanov in zanimiv program.« In prav tisti večer je društvo priredilo družabnost, na katero se je predsedniku že zelo mudilo. Poslavljanje je bilo zato še krajše kot obicaj- Ob pomembni nagradi Čestitamo Igorju Grudnu (na sliki poleg karikatura A. Novaka) tudi novinarji Primorskega dnevnika. SVET Nedelja, 31. decembra 1995 MIROVNA OPERACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI Vreme ustavilo delo na mostu Sarajevo bo združeno v skladu z načrtom ŽUPANJA, SARAJEVO (Reuter, dpa, STA) - Kljub optimističnim napovedim v zadnjih dneh pontonski most Cez Savo Se vedno ni sestavljen. Prva oklepna vozila konjeniškega polka 1. oklepne divizije ameriške vojske bi morala v Bosno in Hercegovino preko mostu zapeljati že včeraj, vendar se bo to najverjetneje zgodilo Sele danes. Poveljnik sil Severnoatlantske zveze v Evropi, ameriški general George Jouhvan je sicer napovedoval, da bodo most postavili pravočasno, vendar se je general VVilliam Nash, poveljnik ameriških sil v Bosni, odločil za upočasnitev del pri postavljanju mostu, saj so vojaki izčrpani, ker so v težkih vremenskih razmerah včeraj celo noč poskušali dokončati most. Most pri Županji, ki bo dolg 300 metrov, bo po 50 letih največji pontonski most, ki ga je zgradila ameriška vojska. Zadnji podoben podvig je bil 400-metrski pontonski most čez Ren pri Remage-nu v Nemčiji, aprila 1945. Zaradi zamude pri postavljanju mostu čez Savo ameriški kontingent v BiH še vedno ni popoln, medtem ko francoski in britanski vojaki, ki so bili večinoma v Bosni kot pripadniki Unproforja, že več kot teden redno opravljajo svoje naloge. Včeraj je mina zahtevala prvo žrtev med Američani v Bosni. Neki vojak je približno ob 14. uri s terenskim vozilom zapeljal na mino pri kraju Bijela, približno 15 kilometrov južno od Save. Ameriški vojak je ranjen, vendar je njegovo zdravstveno stanje stabilno. Zdravi se v vojaški bolnišnici v Županji. Poveljnik Iforja, admiral Leighton Smith, je včeraj odgovoril na četrtkovo pismo Momčila Krajišnika, predsednika parlamenta bosanskih Srbov, ki je zahteval preložitev predaje srbskih predmestij Sarajeva pod nadzor vladnih sil BiH. Smith navaja, da spreminjanje Časovnih rokov predaje ozemelj ni v njegovi pristojnosti. Krajišnik je zahteval preložitev predaje tistih Kdo je najbolj priljubljen v BiH? SARAJEVO (Reuter) - Včeraj je provladni bosanski dnevnik Dnevni avaz objavil rezultate javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedel na območju pod nadzorom bosanske vlade. Ljudi so spraševali, katera tuja in kateri domača osebnost je najbolj pripomogla k vzpostavitvi miru. Med tujimi pohtiki je zmagal Bill Clinton, ki je zbral 28 odstotkov glasov, z 11 odstotki pa mu sledi saudski kralj Fahd. Iranski zunanji minister Velajati, turški predsednik Demirel in ameriški kongresnik Dole so zbrali po 7 odstotkov glasov. Med domačimi politiki je s 40 odstotki glasov zmagal Izptbegovič, SilajdžiC je zbral 24, general Du-dakovič pa 15 odstotkov glasov. Na vprašanje, kateri je bil najpomembnejši dogodek v letu 1995, je 50 odstotkov anketirancev odgovorilo, da podpis daytonskega sporazuma, sledijo pa vojaški uspehi bosanske vojske in Natovi zračni napadi. Združeni narodi so zbrali tako malo glasov, da se jim ni uspelo uvrstiti na nobeno lestvico. PSIHOLOŠKE OPERACIJE AMERIŠKE VOJSKE »Good morning Sarajevo!« Nova radijska postaja naj bi ogrela srca od vojne prizadetih ljudi SARAJEVO (Reuter) - Skupina šestih ameriških mornariških tehnikov je na obrobju Sarajeva ustanovila radijsko postajo, s katero želijo ogreti srca in misli nezaupljivih prebivalcev, ki so pretrpeli grozote vojne. »Radio Balkan Rock« predvaja glasbo Rolling Stonesov, Bruca Springste-na in drugih, v eter pošilja sporočila v bosanskem jeziku, s katerimi želi ljudi prepričati o svojih miroljubnih namenih. »Ljudi hočemo prepričati, da se nočemo polastiti države, ampak pomagati. Današnji mir bo zagotovil srečnejši jutri,« je dejal glavni tehnik Randy Semones. Radio oddaja 13 ur dnevno, trudijo pa se, da bi ta čas še podlajšali. Radio so postaviti v šotor na porušenem sarajevskem štadionu, ki je nekoč gostil olimpijske igre, dva rešilna avtomobila so predelati, tako da je v enem majhen studio, v drugem pa oddajnik s 30-metrsko anteno. Ameriška vojska se je odločila za ustanovitev radia, ker je prevzela tudi odgovornost za izvajanje tako imenovane psihološke operacije. »Večinoma smo strokovnjaki za sonarje, nekoč smo služiti na ladjah, ki so iskale ruske podmornice. Tehnologija je podobna. Vse je elektrika. Glas je glas,« je Se dejal Semone. Sarajevo ima že šest radijskih postaj, nekatere predvajajo zgolj glasbo. Radijske postaje so v nekaterih sarajevskih predmestjih ustanoviti tudi Srbi, ki protestirajo proti daytonskemu sporazumu. Ameriški vojaki pri izbiri poklica verjetno niso pomislili na takšne težave, kot jih imajo na Balkanu (Telefoto: AP) GORDIJSKI VOZEL V VZHODNI SLAVONIJI Nihče noče v žerjavico ZAGREB (Reuter) - Natov poveljnik za Evropo general George Jouhvan je izjavil, da ZDA ne nameravajo poslati svojih vojakov v vzhodno Slavonijo. Po njegovem mnenju Hrvaška ne namerava zavzeti zadnje uporne srbske enklave s silo, kljub temu da Združeni narodi opozarjajo, da lahko Hrvaška izgubi potrpljenje in uporabi tudi vojaška sredstva. delov bosansko-hercegov-ske prestolnice, v katerih živijo Srbi na konec septembra 1996, kar pomeni, da bi se ta sporni del daytonskega mirovnega sporazuma začel uresničevati prav v vrhuncu ameriške predvolilne predsedniške kampanje in le nekaj mesecev pred iztekom mandata Iforja. Mirovni načrt predvideva, da bodo 19. januarja v srbska predmestja prišle mednarodne mirovne enote, 3. februarja se morajo srbski vojaki dokončno umakniti iz teh delov Sarajeva, 19. marca pa naj bi nadzor prevzele vladne sile. Pale je včeraj obiskal vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Robert Frovvick. Sestal se je z MomCilom Krajišnikom in Aleksom Buho, po vrnitvi v Sarajevo ga je sprejel bosan-sko-hercegovski predsednik Alija Izetbegovič. Glavna naloga misije OVSE je priprava volitev v Bosni, pri tem bo sodelovala z visokim mednarodnim predstavnikom v BiH Carlom Bildtom. Visoki uradnik ZN Koti Annan je izjavil, da je postala vzhodna Slavonija zaradi Natove mirovne operacije v sosednji Bosni zapostavljena, kar lahko privede do nove hrvaške ofenzive. Juilvvan pa je po sestanku s Tudžmanom dejal, da je Nato pripravljen mirovno operacijo v vzhodni Slavoniji podpreti z letalstvom, tja pa ne bo poslal svojih vojakov, ker so že dovolj obremenjeni z operacijo v Bosni. Daytonski sporazum predvideva, da bi vzhodno Slavonijo vključlili v hrvaško ustavno ureditev v dveh letih. Vendar ni do sedaj še nihče pokazal pripravljenosti poslati svoje čete. ki naj bi v srbski enklavi vzpostavile mir. Slavonska mirovna operacija bo za razliko od bosanske pod vodstvom ZN, sodelovalo pa naj bi 9300 vojakov. Hrvaški predsednik Franjo Tudžman je izrazil pripravljenost, da se primer vzhodne Slavonije reši na miren način, vendar je poudaril, da bo ob morebitnem propadu diplomatskih prizadevanj prisiljen uporabiti silo. Hrvaška je tudi zelo ogorčena nad poročilom Butrosa Galija o njenem ravnanju s srbskimi begunci, ki so po hrvaškem zavzetju dveh upornih enklav zapustiti svoje domove. Hrvaški velepo- slanik pri ZN Mario Nobilo je dejal, da je poročilo dvoumno in da ustvarja vtis, da so v Hrvaški resni problemi in hude napetosti. Po Nobilu bi lahko omenjeno poročilo imelo resne posledice pri izvajanju mirovnega sporazuma o vzhodni Slavoniji. Nobilo je tudi dejal, da bodo morebitne zamude pri pošiljanju novih mirovnih sil v vzhodno Slavonijo ogrozile stabilnost na širšem območju in ogrozile mirovni proces na Hrvaškem in v Bosni. Varnostni svet je 22. decembra Hrvaško pozval naj spoštuje vse pravice srbskih beguncev, tudi pravico do nastanitve in vrnitve. Nobilo je zagotovil, da je Hrvaška izpolnila vse zahteve Varnostnega sveta, tudi tiste, ki pravijo, da mora Hrvaška odpraviti roke, do katerih se morajo begunci vrniti domov, Ce hočejo obdržati svoje premoženje. K A F KI N PROCES NA JUGOSLOVANSKI MEJI Stare birokratske navade so železne srajce SREMSKA RACA - Meja med Bosno in Srbijo je po koncu najhujše vojne zadnjega pol stoletja v Evropi prišla pod nadzor novih mirnodobnih sovražnikov - birokratov. »Zelo mi je žal, vendar vas ne morem spustiti mimo,« je dejal srbski obmejni policist, medtem ko je zapiral svojo veliko knjigo. »Beograjski urad bosanskih Srbov vam mora po faksu poslati takšen obrazec,« je še dejal policist in pokazal kos tenkega papirja. Fantje v modrem, ki so sedeti za mizo za njegovim hrbtom, so modro prikimavati in se smehljati. »To vas bo stalo 60 ali 70 nemških mark. Tu imate telefonsko številko. Prosim vas, da se vrnete na jugoslovansko stran meje in jih pokličete ter prosite, da faks pošljejo nam.« Pred pariškim podpisom mirovnega sporazuma je obmejna stra-žica pomenila zaCetek razburljivega potovanja prek ozkega srbskega koridorja, kjer so z ene strani vate meriti Hrvati, z druge pa Muslimani. Zdaj pa je stražnica polna razposajenih srbskih policistov in Vanora Bennett / Reuter carinskih uradnikov, ki zbijajo šale, kadijo, površno pregledujejo avtomobilske prtljažnike in opazujejo ljudi, ki vstopajo v Bosno obloženi z viskijem, cigaretami in tortami. V zraku je bogat vonj po sveže mleti kavi. Na eni od kavam visi napis »Prosimo, da ne kadite«, ki ga vsi brezbrižno ignorirajo, saj je v ljudeh še vedno živ spomin na vojno brezpravje. Telefonske linije ne delujejo. »Če hočete dobiti dovoljenje, se boste morali vrniti na oskrbovalno postajo, kjer menda telefon deluje,« je dejal uniformirani mladenič. »Zdaj vam bom potrdil potni list, vi pa se vrnite čez dvajset minut,« je dejal. Toda ura je že več kot tri in beograjski urad bosanskih Srbov je že zaprt. Naslednji dan mi po več kilometrih hodnikov in nekaj sto stopnicah le uspe priti v pravo pisarno in do pravega birokrata, ki pa začne zmajevati z glavo. Z očmi, uprtimi v goro papirja na mizi, mi reCe: »Postopek bo trajal kakšnih sedem ati deset dni. Veste, odločitev ne moremo sprejemati tukaj. Vaše pi- smo moramo poslati v Republiko srbsko, kjer bodo dali ustrezen odgovor.« Na nasmehe, argumente, solze in druga čustva odgovarja povsem enako. Nenehno ponavlja tistih svojih »sedem do deset dni« in trmasto zmajuje z glavo. V tri in pol leta trajajoči vojni so postati bosanski Srbi zelo previdni pri spuščanju Zahodnjakov v svojo deželo, saj nimajo zaupanja v njihove namene. Mirovni sporazum namreč ni zmanjšal njihovega strahu pred slabo propagando. Težave z raznimi papirji pa se še povečujejo, tako kot se povečuje tekmovalnost med policijo na Palah, Radovanom Ka-radžiCem in vojsko, ki je zvesta generalom v Banjaluki. Odnose s tujimi mediji na Palah vodi Karadžičeva hči Sonja. Družina Karadžič je zaradi Miloševideve-ga nasprotovanja zavzela obrambno držo, vendar je še vedno sposobna izvajati najrazličnejše obstrukcije. Zahodni novinarji imajo zato še vedno zelo malo upanja, da jim bo prek rdečega traku uspelo zakoračiti na ozemlje bosanskih Srbov. IZKUŠNJE S ŠIRITVIJO EVROPSKE UNIJE Nove članice na supertankerju Evrokrati polni očitkov o nezanimanju BRUSELJ - Vstop Finske, Švedske in Avstrije v ruskim mejam potekala Evropsko unijo je dal prav tistim, ki podpirajo nadaljnjo zadovoljivo in povsem širitev unije, svobodnejšo trgovino, bolj zeleno okolje in brez težav. Nekateri di-manj skrivnosti, hkrati pa se mnogi v novih Članicah plomati pa že ugotavljajo, sprašujejo, ah so se pravilno odloCiM, ko so se 1. jamra- da so nove Članice precej rja 1995 pridružili evropski dvanajsterici. manj navdušene nad na- daljnjo evropsko integra- Leto po prihodu novih ti zagotavljajo, da je širi- cijo kot starejše. Opozarja-Clanic bruseljski diploma- tev EU proti arktičnim in jo tudi, da bo treba v letu 1996 spremeniti postopke odločanja in tako pripraviti teren za sprejem novih vzhodnoevropskih držav. Postopek sprejemanja odločitev je namreč še vedno prilagojen Časom, ko je bilo v EU le šest članic, kar danes povzroča precej proceduralnih zapletov. Zaradi pristopa Avstrije, Finske in Švedske se je prostor EU povečal za tretjino, prebivalstvo za 6, 2 odstotka, bruto domači proizvod pa za sedem odstotkov. Nove Članice, ki so vse precej bogate, so tudi zelo ekološko osveščene, kar zbuja upe, da bo EU v prihodnje poskrbela tudi za čistejšo Evropo. Švedska in Finska si tudi prizadevata, da bi postopke sprejemanja odločitev odprli javnosti in tako unijo približali navadnim ljudem. Kljub vsemu pa nove Članice še niso spremenile EU. »To je tako, kot da bi skočil na supertanker. V enem dnevu ne moreš ničesar spremeniti,« je dejal neki diplomat. Neki drugi diplomat pa je izjavil, da je bila letošnja priključitev treh novih članic precej bolj težavna kot včlanitev H EVROPSKA MONETARNA UNIJA h Le osem evropskih držav že izpolnjuje ostre pogoje MADRID (dpa) - Po najnovejših podatkih in napovedih Evropske komisije bi lahko do leta 1997 osem držav Članic EU izpolnilo maastrichtske pogoje za proračunski primanjkljaj. Mejna vrednost primanjkljaja za vstop v evropsko monetarno unijo (EMU) je pri treh odstotkih bruto nacionalnega proizvoda (-BNP). Potencialne kandidatke za vstop v EMU so Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska, , Danska, Finska, Irska in Luksemburg. 1995 1996 1997 Avstrija 5, 5 5, 0 4,6 Belgija 4, 5 3, 1 3, 5 Danska 2, 0 1, 3 0, 5 Finska 5,4 1, 5 0, 0 Francija 5, 0 3, 9 2, 9 Grčija 9, 3 8, 3 7, 3 Irska 2, 7 2, 0 1, 3 Italija 7,4 6, 0 5, 2 Luksemburg +0, 4 +0, 6 +0, 7 Nemčija 2, 9 2, 8 2,4 Nizozemska 3,1 2, 7 2, 2 Portugalska 5,4 4, 7 4, 1 Španija 5, 9 4, 7 3, 6 Švedska 7,0 4,5 3, 2 Velika Britanija 5, 1 3, 7 2, 8 Karikatura: International Herald Tribune Španije in Portugalske leta 1986 ah Grčije leta 1981. Avstrija, Švedska in Finska imajo namreč enak politični in gospodarski standard kot večina najrazvitejših držav unije. Vehko pa je tudi takih, ki ne izražajo prevelikega optimizma in nove Članice obtožujejo, da kažejo zelo malo zanimanja za nadaljnjo evropsko integracijo. Še najbolj so evropski diplomati navdušeni nad sodelovanjem Finske. »Zelo so odločni in vedo, kam hočejo priti. Želijo prav v središče Evrope. Vse nas so zelo presenetili,« je dejal neki uradnik Evropske komisije, ki pa je bil bolj kritičen do sosednje Švedske. Za Avstrijo pa neki diplomat trdi, da je bila njena evropska predstava pod vplivom domačih napetosti. »Njihove notranje težave so jih popolnoma onesposobile, saj so se morali izogibati vsem občutljivim vprašanjem,« je dejal. Švedska je že pokazala, da se ne boji nadzirati starejših in vplivnejših članic. Kot primer lahko navedemo nasprotovanje francoskim jedrskim po- skusom. »Včasih imamo občutek, da lahko vidite, čutite in shšite, da je to dežela, ki že stoletja ni doživela okupacije ali zunanje nevarnosti,« je dejal neki diplomat. Finska pa ima v primerjavi s Švedsko precej manj »nasilno« zunanjo politiko. »Ko smo nasprotovali jedrskim posku- som, smo to sicer povedali, vendar nismo hoteli ustvarjati sporov,« je dejal finski zunanji minister Ta-rja Halonen. Čeprav vstop novih članic ni povzročil večjih težav, pa so njihovi državljani vse bolj skeptični. Raziskave, ki so jih opravili novembra, so pokazale, da kar 62 odstotkov Švedov meni, da z vstopom v EU niso ničesar pridobili, švedski diplomat v Bruslju pa je dejal, da opozicija kljub temu še ni prevzela vpliva na švedsko evropsko politiko. Fincem, ki so po vstopu v EU doživeli enaj-stodstoten padec cen hrane, pa se zdi, da v uniji zaenkrat še kar uživajo. »Prvo leto v EU se je izteklo po pričakovanjih,« je dejal finski predsednik Martti Ahtisaari. Fredrik Dahi / Reuter aiiilSSii! »Naslov Povzročitelj največje evropske blamaže leta si je prislužila evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard, ki je hotela s svojim dnevnikom, polnim tračev o evrokratih, priseliti klofuto Bruslju in si povečati priljubljenost na Danskem. Vse lepo in prav, če bi dama z dolgim jezikom naredila Se kaj več od tega. Toda temu ni tako. Okolje je skupaj s socialno politiko in politiko zaposlovanja tisto področje v Evropski uniji, ki je v zadnjih dvanajstih mesecih pokazalo najmanj napredka.« Frankfurter Rundschau, Frankfurt NOVICE Sigi Jugoslavija še ne bo partner za mir BEOGRAD (dpa) - Zveza Nato Zvezni republiki Jugoslaviji ni ponudila, naj pristopi k programu Partnerstvo za mir, je danes v Beogradu za tiskovno agencijo Tanjug dejal predsednik vlade srbsko-čmo-gorske federacije Radoje Kontič. S tem je zavrnil ugibanja, da je Natov poveljnik za Evropo, ameriški general George Jouhvan, ponudil pristop ZRJ k Partnerstvu za mir na četrtkovem srečanju s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Slobodna Dalmacija: Strateški interesi Hrvaške SPLIT (STA) - Podpredsednik hrvaške vlade in hrvaški zunanji minister Mate GraniC je v pogovoru za splitsko Slobodno Dalmacijo kot strateški interes države v prihajajočem letu izpostavil normah-zacijo odnosov z Beogradom in sosednjimi državami, kar po Graničevih besedah »vključuje tudi Slovenijo in reševanje spornih vprašanj s civiliziranimi metodami. V zvezi z odnosi s Slovenijo je GraniC poudaril, da bodo štorih vse, da se bosta obe strani dogovorih o meji na morju in o vprašanju Ljubljanske banke. Ti dve in druga sporna vprašanja so po Graničevem mnenju spolitizirana, kar otežuje njihovo reševanje. Po Graničevem mnenju se odnosi med državama izboljšujejo, na gospodarskem in na pohtičnem področju, državi pa sta se posvetovah tudi o vprašanjih sukcesije in pogajanj z Italijo, s slednjim bosta tudi nadaljevali. Brez spominske plošče žrtvam nacizma CELOVEC - Frakcijska voditeljica slovenske Enotne hste (EL) v dvojezični občini Bilčovs Ingrid Zabla-tnik je odklonilni sklep večinskih strank v občinskem svetu, da ne bo spominske plošCe šestim bil-Covškim žrtvam nacistične strahovlade, označila za velik škandal. Enotna lista je postavitev spominske plošče predlagala ob letošnji 50-letnici osvoboditve Avstrije, svoj predlog pa utemeljila s tem, da prispevek žrtev nacizma k osvoboditvi ne sme utoniti v pozabo, še posebej ne v času, ko so Avstrijci priča novemu terorju in napadom na demokracijo (IX.) UMETNOST OGLAŠEVANJA V ZVEZNI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI Skriti načrti bodo kmalu vsem na očeh BEOGRAD - Ce stisk roke in očarljiv nasmešek Ivana Stankoviča kaj pomenita, potem je mož na pravi poti, da sklene množico pogodb za mednarodne stranke na jugoslovanskem oglaševalskem trgu. Za generalnega direktorja beograjske izpostave svetovnega oglaševalskega podjetja »Saatchi and Sa-atchi« ter konkurenčno »-Ogilvy and Mather«, so bila zadnja leta. zaradi gospodarskih sankcij mednarodne skupnosti precej revna. Obe podjetji - edini tuji, ki tu delujeta - sta prišli v Beograd neposredno pred izbruhom vojne in sta preživeli z domačimi posh. »Naš letni promet je pred uvedbo sankcij v letih 1990/91 znašal okrog 2 milijona ameriških dolarjev. Od leta 1992 do 1993 se je zmanjšal na 200 tisoč dolarjev. Zdaj pa že vemo, da bo promet za naslednje leto znašal najmanj 1, 5 milijona dolarjev«, pravi Vladimir Popovič, generalni direktor »Ogilvy and Mather«. Njegovo podjetje je v skupni lasti matičnega podjetja in beograjske izpostave z imenom Spectra. Dva dni po ukinitvi sankcij je že začelo z reklamiranjem prve zahodne znamke - danskega žvečilnega gumija. Prodajna direktorica danskega podjetja za ZRJ Heilla Svei- strup je takole izrazila svoje občutke med njenim zadnjim obiskom v ostanku nekdanje Jugo-slavije:»Cutim, da vsi kar Čakajo. Vsi imajo naCrte skrite pod mizami, lahko jih takoj potegnejo na plani, in potem ...bum... zgodi se lahko vse!« Sveistrupo-va je še zaupno dodala, da so pri njenem podjetju zelo tvegali s prihodom na popolnoma neznano tržišče, ne da bi vedeli, ali se bo sploh izplačalo. Zdaj pa so prepričani, da je bila naložba dobra in da bo, Ce ne jutri, potem pa pojutrišnjem začela prinašati dobiček. Popovič pravi, da se za prodor na njihov trg pripravljajo tudi Ford, Rothmans, Unilever in IBM. Najboljši primer, kaj bo to pomenilo za tamkajšnje delovne navade, so besede njegovega sodelavca: »Zadnjih 3 ali 4 dni nisem zveCer pisarne zapustil nikoh pred deseto.« Čeprav so štiri leta in pol vojskovanja na območjih nekdanje Jugoslavije ter sankcije ZN skoraj uničili tamkajšnje gospodarstvo, pa oglaševalci in drugi poslovneži pravijo, da je potrošniška zavest na visokem nivoju. Jugoslovani so bili pred vojno zelo dojemljivi za zahodno blago in vplive tudi zato, ker so lahko nemoteno potovali. »Kupna moC je nedvomno padla, še vedno pa ostajajo nekateri pozitivni znaki. To tržišče ima potrošniško preteklost, izbira je ostala, kakor tudi tekmovalnost«, pravi Tatjana Cu-kvas, direktorica računovodstva pri Ogilvijevem uradu za Srednjo in Vzhodno Evropo na Dunaju. Cukvasova izpostavlja uveljavljanje privatnih komercialnih televizijskih postaj kot prednost ZRJ pred njenimi sosedami ter predvideva pravo medijsko eksplozijo. Po podatkih beograjskega Novinarskega inštituta je bilo lani po vsej Srbiji 45 lokalnih televizijskih postaj. V samem Beogradu, ki ima 2 milijona prebivalcev - petino celotne populacije ZRJ -, jih je najmanj šest. Čeprav s svojimi programi ne pokrivajo celotne države, tako kot trije državni kanali, pa njihova popularnost raste. Cukvasova meni, da je le vprašanje časa, kdaj bodo povečale svoja sredstva in razširile fizični doseg. Tržne raziskave ene najbolj znanih srbskih agencij kažejo, da je najbolj priljubljena »TV Pink«, ki z mešanico zabavnih programov in filmov privablja kar 39 odstotkov gledalskega deleža prestolnice. Kar oglaševalce najbolj privlači, je nezasicenost trga v ZRJ in to, da imajo oglasi še vedno nalepko novosti. Sive uhce glavnega mesta so z novimi reklamami na avtobusih in ob cestah dobile sodobnejši videz. KosanCe Dimitrijevic, generalni direktor mešanega grško-srbske-ga podjetja Alma Quattro, ki je odgovorno za novi videz Beograda, pravi, da hoCejo uvesti najnovejše oglaševalske metode in ne le navadne pisane table. Največja ovira za nove podjetnike pa je še vedno zelo razširjena birokracija in preživeta uradniška miselnost. Za postavitev reklame je potrebno 14 dovoljenj iz različnih mestnih uradov, čeprav ima mesto od tega neposredne koristi. Neomajni Dimitrijevic trdi, da bo do konca leta 1996 postavil 350 stalni reklamnih točk po ulicah glavnega mesta. Njegov vrhunec pa bo postavitev ogromnih elektronskih panojev na strehah zgradb. Drugo podjetje Akzent Me-dia je že postavilo 33 velikih tabel ob avtocestah, ki vodita v Beograd. Doslej je ob avtocestah le malo takšnih tabel, pri mnogih podjetjih pa je takšen naCin zelo cenjen zaradi 24-ur-nega učinkovanja na potrošnike. Dodatna prednost omenjenih novih prijemov pa je, da ni še nobenih zakonskih omejitev oglaševanja na primer tobačnih izdelkov, alkohola,... NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 31. decembra 1995 SLOVENIJA SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Danes, 31. decembra, ob 19. uri: T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Sreda, 3. januarja, ob 18. uri: Ivan Cankar: HLAPCI, za abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. Petek, 5. januarja, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 6. januarja, ob 19.30: LO SCRITTORE. Mala drama Danes, 31. decembra, ob 19. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Sreda, 3. januarja, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO. Levi oder Petek, 5. januarja, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO Čopovo 14 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 31. decembra, ob 19.30, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN. RAZPRODANO! Petek, 5. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Sreda, 3. januarja, ob 20. uri, za abonma STUDENTSKI D in IZVEN. Četrtek, 4. januarja, ob 19.30, za abonma RED B in IZVEN. Mala scena MGL Petek, 5. januarja, ob 17. uri: L. VVilson: ZAŽGI! Za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA v itifcxv>x Žimančičeva 1 Danes, 31. decembra, ob 19.30: J. Golob: KRPANOVA KOBILA. SILVESTRSKA PREDSTAVA. šentjakobsko gledališče Krekov trg 2. ljubljena D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI. Danes, 31. decembra, ob 19.30, za IZVEN. RAZPRODANO! Sreda, 3. januarja, ob 19.30, za abonma RED E in IZVEN. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Opera in balet Danes, 31. decembra, ob 18. uri: G. Verdi: TRAVLATA. SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN! PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Danes, 31. decembra, ob 20. uri: R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN. RAZPRODANO! Harold Pinter: PREVARA, Sreda, 3. januarja, ob 19.30, za abonma MODRI, IZVEN in KONTO. Četrtek, 4. januarja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 7. januarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA, za oboke od 3. leta naprej. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Ljubljana BUTTERENDFLV. Režija: M. Pograjc. Glasba: Demolition Group. Petek, 5. januarja, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica M. Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA Sreda, 3. januarja, ob 20. uri, za abonma SREDA in IZVEN. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«: torek, 16.1., 19.00 (red A); četrtek, 18.1., 19.00 (red B); sobota, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); Četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Jutri, 1. januarja 1996, ob 18. uri novoletni koncert godbe na pihala »Giuseppe Verdi«, ki ga prireja Rdeči križ. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich. Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pa- saži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigionie-ro della seconda strada« (odrezek 6-nunen). Gledališče Cristallo - La Conbada V soboto. 6. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila Molierovo »La scuola delle mogli«. Režija Cristina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fan-toni TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v Cebtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. KOROŠKA TINJE v Domu: v torek, 2.1.96: ob 9. uri novoletno srečanje »Lepota jezika«; ob 17. uri knjižne presoje. CELOVEC Dom sindikatov: v petek, 5.1.96 ob 20. uri 44. slovenski ples. Igrata ansambla Big band RTV Slovenije in Franca Miheliča. SENTPRIMOŽ Kulturni dom : V soboto, 6.1.1996 - Novoletni koncert z ansamblom Korotan, MePZ Danica itd. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: V soboto, 6.1.1996, ob SLOVENIJA 19.30 - Koncert MePZ Iz Sel. ŠENTJAKOB V ROŽU Kulturni dom: V nedeljo, 7.1.1996, ob 14.30 - Novoletni koncert z MePZ Rož, Smrtnikovimi fanti in tamburaši iz Šentjanža. SMARJETA V ROŽU Farna dvorana: V nedeljo, 7.1.1996, ob 15.00 - Premiera igre J. Milčinski »Marjetica in zmaj«. Premiera filma NEVARNA SRCA Kino Vic, Ljubljana: 4. januarja. Kino Bled, Bled: 4. januarja. Kino Radovljica, Radovljica : 5. januarja. i sto filma Do 20. februarja v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper).______________ m-A-K-URT VELIKI (PRED)NOVOLETNI BOOM V SLOVENJ GRADCU Danes, 31. decembra: Najbolj »odbito« silvestrovanje z MAKURC, gostilno Pod velbom in skupino HIC ET NUNC. Od srede, 3. januarja, do nedelje, 7. januarja, ob 20. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma: DUHOVNIK, film Antonie Bird. Ne pridiga in ne politični govor, ampak samoizpoved sodobnegr ^ ki želi hkrati ostati zvest a Človeka, in samemu sebi. V Galeriji Krka na Dunajski 65, Ljubljana je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur VILJEMA JAKOPINA. SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana Jutri, 1. januarja, ob 18. uri: NOVOLETNI KONCERT; Orkester Slovenske filharmonije; dirigent Milan Horvat; solistka; Lidija Horvat, sopran. Program: G. Rossini, B. Smetana, J. Brahms, J. Strauss, G. Verdi, M. Ravel. Petek, 5. januarja, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent John Neschling; solistka Dilber. Program: G. Bizet, A. Copland, R. Glier, J. Golob. Sreda, 10. januarja, ob 19. 30: Izredni koncert orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium Musicum. Dirigent Marko Letonja; solisti Ana Pusar-Jerič, Andrea Bonig, Francisco Araiza in Ivan Urbas. Program: G. Verdi, Rekviem. Sobota, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor: S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA Jutri, 1. januarja, ob 17. uri: Novoletni koncert ORKESTRA AKORD iz Celja pod vodstvom Matjaža Brežnika. Petek, 12. januarja, ob 19.30: Nastop moškega pevskega zbora Dobrna. Petek, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora ZreCe. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. CLUB MAONA Arze 5. Piran Jutri, 1. januarja, ob 21. uri: Novoletni žur s skupino FUSION GITANA iz Argentine. Sobota, 7. januarja: Nastop skupine BLUES POVVER iz Zagreba. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 5. januarja: MISKATONIC UNIVERSITV. Petek, 12. januarja: DEAD IDEAS. Politični power-core iz Beograda. Petek, 19. januarja: MISERY in DESTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Torek, 16. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plastenjak. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE O SRCU. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiskina z naslovom One Man Show X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na ogled razstava Johna Baldessarja THIS NOT THAT. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991-1995. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakšeta . GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Liubliana V galeriji je do 9. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Henrika Marchela. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995, Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, štukatura 17. stoletja v Sloveniji. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana Andrej Brumen Cop, slike. Razstava bo na-ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Liubliana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava slik in skulptur Viljema Jakopina. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. GALERIJA V MESTNI HIŠI Glavni trg 4. Kranj 2. BIENALE MESTA KRANJ. Razstava bo na ogled do 15. januarja. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Studenec 2a V prostorih Arhitekturnega muzeja na Fužinskem gradu je do 7. januarja na ogled razstava arhitekta Janeza Kobeta Zdravilišče Belorus v kraju Nebug ob Črnem morju v Rusiji. TRST Kulturni dom V nedeljo, 7. januarja 96, ob 18. uri - Novoletni koncert Glasbene matice, v organizaciji TKB. Orkester Camerata lebacensis. Dirigent Miroslav Homen. Solist Stanko Arnold (trobenta). Gledališče Rossetti V soboto, 6. januarja, ob 17. uri koncert, ki ga organizira Združenje trgovcev. Nastopil bo simfonični orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Davida Aglerja, sopranistka Laura Cherici in otroški pevski zbor. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063). Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. januarja 1996, koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. Diskoteka Salome (UL S. Michele 11) Danes, 31. t.m,- Silvestrovanje ob zvokih skupine Magla, Franza in drugih gostov. V sredo, 3.1. - DJ Nacio in Franza iz Velvet rock Ciuha. V Četrtek, 4.1.96, ob 20.30 rock koncert z ansambloma Paul D’Arce in Sioux Age. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija: Se danes, 31. t. m., je na ogled dobrodelna razstava likovnih izdelkov v korist Stadiona 1. maj. Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Rava-lica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): Se danes, 31. t. m., razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko sredisce »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične, Eble. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31.1. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . Galerija Poduie (Ul. Cadorna 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.1.96 razstavlja Tone Kralj. ŠTANJEL - Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Ve vre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. NOVICE Umaknjen amandma za vodo po znižani ceni V prejšnji številki »Človek in zemlja« smo objavili članek o predlogu amandmaja k deželnemu pro-računu, ki so ga kmečke stanovske organizacije izročile načelnikom svetovalskih skupin v deželnem svetu v zvezi z deželnimi prispevki za vodo po znižani ceni za potrebe kmetijstva. Ta amandma je deželni svet umaknil z motivacijo, da Evropska zveza ne dovoljuje prispevkov na proizvodnjo, ker bi to povzročilo nelojalno konkurenco na tržišču. Splošno mnenje je namreč bilo, da če bi ta amandma bil vnešen v proračun, bi Evropska zveza zaradi enega elana zavrnila celotni proračun Dežele, -en Statistični popis kmetijskih podjetij V skladu s sklepom sveta Evropske skupnosti je bil Državni zavod za statistiko zadolžen za izvedbo raziskave o številu kmetijskih podjetij in njihovih strukturalnih značilnosti za primerjavo s stanjem v drugih državah Članicah EU. Raziskava po vzorčnem sistemu zajema vso državo, in kot v preteklosti, je bila njena izvedba zaupana pristojnim deželnim uradom, konkretno ustanovi ERSA. Za deželo Furlanijo-Juhjsko krajino, razčlenjeno po pokrajinah, je predvidenih 1415 vzorčnih objektov. Da bi olajšali uvedbo ankete (raziskave) in omogočili intervjuvancem pripravljenost na odgovore, bodo uslužbenci ERSA, zadolženi za izvedbo raziskave, stopih v stik z zainteresiranimi kmetijami tako, da jim bodo dostaviti skrCen vprašalnik in jim nuditi vsa potrebna pojasnila za njegovo izpolnitev. Statistična služba ERSA prosi za sodelovanje vseh, ki bodo vzorčno zajeti v raziskavo. Člani Kmečke zveze pa se za morebitno pomoC lahko obrnejo tudi na svojo stanovsko organizacijo. 1 v ■ TRADICIONALNO SREČANJE KMEČKE ZVEZE TOKRAT NA GORIŠKEM Predsednik Debeliš podal obračun za leto 1995 Posebno priznanje predsedniku goriške KZ Avgustu Štekarju Na tradicionalnem novoletnem srečanju Kmečke zveze, ki je 9. decembra bilo prvič na Goriškem na Oslavju v prostorih Radiko-novega kmeckoturisticnega podjetja, je v pozdrav zbranim Glavnega odbora KZ in številnim gostom, spregovoril predsednik Kmečke zveze iz Trsta Alojz Debeliš. Srečanje je bilo, kot vedno, priložnost, da se je predsednik ozrl na leto, ki odhaja, s kratkim in bežnim obračunom enoletnega delovanja stanovske organizacije slovenskih kmetov na Tržaškem. Z marsičem smo lahko zadovoljni, je dejal Debeliš, mnogo pa je bilo tudi takega zaradi česar smo upravičeno zaskrbljeni pa tudi razočarani. Zadovoljni smo z uspešnim delovanjem naše organizacije, ki je prodorno in učinkovito opravljala svojo nalogo v korist članov in našega kmetijstva sploh. Porastlo je število uslug in pobud, ki smo jih opraviti v letu 1995. Pri tem nas je sicer deloma ovirala prostorska stiska, saj so uradi zaradi rastočega delovanja postali pretesni. Stvari se bodo izboljšale predvidoma v januarju, ko se bo Kmečka zveza preseti-la v nove, obsežnejše in udobnejše prostore, vedno na Ul. Cicerone. Predsednik Debeliš je nadalje poudaril zadovoljstvo zaradi čedalje važnejše vloge in teže, ki jo Kmečki zvezi priznavajo sogovorniki pri obravnavanju in reševanju problemov tržaškega kmetijstva. Postali smo - je poudaril Debeliš - enakovreden partner, kar se v preteklosti žal ni dogajalo, čeravno predstavlja KZ večino kmetov na Tržaškem. Z zadovoljstvom je predsednik Debeliš nadalje ugotovil potek sodelovanja z ostalima stanovskima organizacijama na Tržaškem pri raznih pobudah za obram- bo stanovskih interesov. Ena izmed takih pobud, ki utegne pomeniti pravi mejnik za našo dejavnost - je dejal Debeliš -, je načrtovani globalni plan za razvoj kmetijstva, za katerega so se na pobudo Kmečke zveze zavzeli, poleg stanovskih organizacij, tudi Dežela, Pokrajina in Kraška gorska skupnost. Realizacija tega načrta pomeni dokončno priznanje nenadomestljive vloge kmetijstva za uravnovešen ekonomski in družbeni razvoj tržaškega gospodarstva. Kar pa zadeva temne strani, je predsednik Debeliš izrazil predvsem zaskrbljenost nad stanjem nekaterih naših zadružnih in v nekaj primerih tudi zasebnih obratov. Veliko truda smo usmerili v iskanje ustreznih rešitev, a do danes brez zaželenih rezultatov. Prav tako smo mnenja, je dejal Debeliš, da nas mora pri našem delovanju in naporih bolj učinkovito in sistemsko podpreti matica, s katero smo sicer ohraniti plodne stike preko določenih institucij, kot sta svetovalna služba ministrstva za kmetijstvo ter Zadružna zveza Slovenije, kar pa je prej sad dobre volje posameznikov kot pa nacrtne in odprte politike v podporo zamejskemu kmetijstvu. Z zaskrbljenostjo spremljamo tudo krizo, ki je zajela celotno zamejsko gospodarstvo in delovanje na področju kulture in prosvete. Zaskrblja nas tudi kritično stanje našega dnevnika, ki nam predstavlja učinkovito sredstvo za obveščanje in strokovno izobraževanje elanov, istočasno pa nenadomestljivo sredstvo za ohranitev in krepitev slovenske besede v zamejstvu. V začetku svojega nagovora je predsednik Alojz Debeliš pojasnil razlog zakaj je bilo tokrat tradicionalno srečanje na Goriškem. Razloga sta dva. Pr- vi je v tem, da tudi slovenski kmetje na Goriškem potrebujejo svoje učinkovito stanovsko organizacijo. Ta se mora na Goriškem znova utrditi in razširiti svoje delovanje tudi na videmsko pokrajino. Tam kjer živi naš kmet - je dejal Debeliš - mora biti prisotna, kot nenadomestljiva hraniteljica njegovih stanovskih in narodnostnih interesov, Kmečka zveza. To potrebo je Debeliš povezal z namenom Kmečke zveze izreci posebno priznanje predsedniku goriške Kmečke zveze Avgustu Štekarju, vztrajnemu, doslednemu in neutrudljivemu borcu za pravice svojega naroda in njegovega stanu. Žal se Avgust - Gušte Stekar zaradi slabega počutja slovesnosti njemu v Čast ni mogel udeležiti, je pa predsednik Debeliš sporočil zbranim, da ga je delegacija Kmečke zveze obiskala na njegovem domu, na njegovi domačiji in mu izročila plaketo za življenjsko delo. Slavljenca je Debeliš postavil za zgled mlajšemu rodu z željo, da bi nadaljeval njegovo delo in njegovo zvestobo idealom dela, pravičnosti, sožitja in predvsem ljubezni do rodne zemlje. Prav na koncu je predsednik Debeliš zaželel vsem mnogo uspehov v novem letu 1996. -en NASVETI DR. MAGDE ŠTURMANOVE Opravila v januarju Prvi mesec v letu je za kmetovalca dokaj miren čas, to pa še ne pomeni, da bomo stali križem rok. Ta čas je namreč primeren, da se posvetimo opravilom, za katere v ostalih mesecih ni časa. Lahko že pripravimo načrt, kaj in kdaj bomo sejali ter sadili v vrtu, kdaj bomo okvirno delali druga opravila. Ce si bomo vse to zabeležili, nam ne bo služilo le za letošnjo sezono, ampak tudi za bodočnost, da bomo iz lastnih izkušenj še bolje načrtovali naše kmetovanje. V domači shrambi pregledamo, Ce nam nic ne manjka za novo sezono (škropila, gnojila, razno orodje) in se pri prodajalcu lahko že zmenimo za nakup semen, saj pomlad ni vec tako daleč. Kmetijske stroje pregledamo, če so v redu. Na prostem uredimo ob lepem vremenu ograje, kole in drugo. Tudi v vinogradu pregledamo kole in popravimo žice. izkopljemo sadilne jame za trte, ki jih nameravamo zamenjati oziroma posaditi spomladi. Vinograd gnojimo s kalijevimi in fosfatnimi gnojili, Ce to še nismo storili. V tem mesecu po navadi ne obrezujemo ne trt, niti ne sadnega drevja. Vino v kleti dobro zori. Ob nizkih temperaturah se izloča vinski kamen, ki se usede na dno soda. Posledica temu je zmanjšanje vinske kisline, ki tvori vinski kamen. Veliko vin je pri nas letos vsebovalo preveč kisline, zato se bodo v tem času primerno razkisila. Da pospešimo to razkisanje, v kleteh majhnega obsega odpremo okna ponoči in jih zapremo ob bolj toplih urah dneva. Temperatura pa ne sme pasti pod ničlo. Paziti moramo tudi, da je sod vedno poln. V oljčnem nasadu sedaj gnojimo, Ce to še nismo storili. Oljki dodamo fosfor in kalij. Fosfor pozitivno deluje na tvorbo lesa pri mladih rastlinah, na splošno uravnava rast oljč- nih rastlin, pozitivno vpliva na razvoj korenin in drugih rastlinskih delov. Kalij pa je pri oljki važen zaradi povečanja kakovosti pridelka, obenem poveča odpornost proti mrazu in boleznim. Količina rudninskih gnojil je odvisna od številnih faktorjev. Okvirno dodamo 2 do 4 kg superfosfata in 0, 75 do 1, 5 kg kalijevega sulfata na rastlino. Če pa uporabljamo mešano gnojilo, ki vsebuje visok odstotek fosforja in kalija (npr. 20 - 20), slednjega potrosimo 2 do 4 kg na rastlino. Oljčno olje je v glavnem spravljeno. Paziti moramo, da ga hranimo v temnih prostorih, ker svetloba negativno vpliva na obstojnost olja. Temperatura v hranjenem prostoru naj se suče od 12° C do 15 ° C. Paziti moramo, da olje ne zmrzne. V sadovnjaku damo močno Oporo mladim, posebno pa komaj sajenim rastlinam, da bodo bolje prenesle sneg, zlasti pa burjo. S koli po- magamo tudi tankim in drugim vejam. Ce se kaka veja kljub naši pazljivosti odlomi, jo moramo odrezati od zdravega in nepoškodovanega dela in rano pomazati s cepilno smolo. Breskve drugič škropimo proti breskovi kodravosti, z bakrenimi pripravki. Zima je že ostro pokazala zobe in že nekajkrat odela s snegom naše vrtove. Najbolje je torej, da vrtnino zavarujemo pred mrazom in snegom. Majhen, preprost tunel si lahko uredimo iz pocinkanih železnih ali plastičnih žic ter iz plastične prozorne folije. V toplejših, sončnih dneh moramo tunel ob opoldanskih urah odkriti. V tem času še pobiramo korenje, por, motovilec, kodravi kapus in rdeči radič. Za konec še nekaj o sobnih rastlinah. Lahko se zgodi, da je zaradi ogrevanja zrak v stanovanju presuh za naše rastline. Potreben je torej umidifikator. Bolje je, da relativna vlaga-ne pade pod 55 %. TRST / SODELOVANJE Odbor Prodi se je sestal s kmečkimi organizacijami Odbor se hoče bolje seznaniti s kmečko problematiko Na prošnjo pobudnikov Odbora Prodi v Trstu, je prišlo pred dnevi na sedežu odbora v Ul. Foscolo do srečanja s stanovskimi kmečkimi organizacijami o problematiki tržaškega kmetijstva. Srečanja sta se za odbor udeležila prof. Fanni in dr. Forni, od stanovskih organizacij pa za Kmečko zvezo predsednik Alojz Debeliš in vodja strokovne službe KZ dr. Mario Gregorič, za Zvezo veleposestnikov pa posl. Tombesi in tajnica gospa Peščina. Zveza neposrednih obdelovalcev (Coldiretti) je odsotnost opravičila s tehničnimi razlogi, je pa izrazila pripravljenost za sodelovanje. Predstavnika Odbora Prodi sta sogovornike uvodoma seznanila z nameni srečanja. Gre v bistvu za to, da se bolje seznanijo s problemi kmetijstva na Tržaškem v vseh njegovih aspektih zato, da bi tudi ta problematika bila zajeta v program Odbora Prodi oz. v program pola Ulivo na vsedržavni ravni. Predstavniki stanovskih kmečkih organizacij so predstavnikoma Odbora Prodi nudili zaželjene informacije, predvsem pa so jima izročili gradivo skupnega dokumenta z zadnje gospodarske konference v Trstu in drugo dokumentacijo, ki zadeva tržaško kmetijstvo in njegove razvojne smernice, ki jih je izdelal prof. Prestamburgo v okviru globalnega naCrta za razvoj kmetijstva na Tržaškem. Predstavnika Odbora Prodi sta izrazila zeljo, da bi se v njihovo ustanovo vključili nosilci kmetijske problematike kot posamezniki in da bi aktivno sodelovali na vrsti specifičnih srečanj, ki bodo na Krasu in v Bregu, na katerih naj bi kmetovalci neposredno izrazili svoje probleme. Stanovske organizacije pa so bile naprošene, naj bi svoje člane stimulirale in motivirale za sodelovanje glede na to, da se organizacije kot take ne morejo vključiti v Odbore Prodi, -en Dr. Malalan in dr. Cociancich nista več osemenjevalca Z današnjim dnem oz. s koncem leta 1995 sta Zivinozdravnika dr. Egon Malalan in dr. David Cociancich prenehala veterinarsko službo umetnega osemenjevanja goveda v hlevih tržaške pokrajine. Zaradi tega je Združenje rejcev takoj poskrbelo za zagotovitev nadaljevanja te važne službe, ki jo bodo poslej, od 1. januarja 1996 dalje, opravljati nekateri praktični operaterji umetnega osemenjevanja, med njimi kmetijski izvedenec Fabrizio Pecenco. Ti operaterji so obiskovali ustrezni praktični teCaj in dosegli usposobljenostim spričevalo za opravljanje umetnega osemenjevanja. Da bi bilo omogočeno čimbolj racionalno in pravočasno poseganje. Združenje rejcev poziva rejce, ki so zainteresirani za osemenitev goveda, da to sporočijo po telefonu št. 251361 najkasneje do 9.30 vsakega dne. Ce prošnja ne bo dospela do navedene ure, poseg ne bo zagotovljen. Rejci so tudi naprošeni, da s 1. januarjem 1996 ne uporabljajo vec ra-diotelefonskih številk 0337-538703 in 0337-535284. V prazničnih in predprazničnih dneh bo delovala telefonska tajnica. ŠPORT Nedelja, 31. decembra 1995 25 SMUČANJE / ŽENSKI SLALOM ZA SVETOVNI POKAL m SMUČARSKI SKOKI / 44. TURNEJA INTERSPORT n Tretja zmaga Elfie Eder Urška Hrovat brez sreče Slovenska smučarka je vodila po prvem teku, v drugem pa je napravila napako in odstopila - Zdaj »Zlata lisica« Elfie Eder je izkoristila odstop Urške Hrovat in tretjič letos zmagala (Telefoto AR) SEMMERING - Ljubljančanka Urška Hrovat, ki je na slalomu za svetovni pokal v avstrijskem Semmeringu nastopila s štartno številko 1, je izpustila tretjo zmago v karieri. Vodilna po prvi vožnji (51.80) je natanko leto dni po drugi slalomski zmagi v Meribelu (30. decembra 1994) v drugem nastopu zadnje letošnje tekme v alpskem smučanju za svetovni pokal napravila napako in odstopila. Tretjič v letošnji zimi je zmagala Avstrijka Elfi Eder, druga je bila Norvežanka Marianne Kjar-stad, tretja pa Svedinja Kristina Andersson. Katja Koren je odstopila v prvi vožnji, Nataša Bokal pa se ni uvrstila v finale trideseterice (37. mesto, 54.63). ODBOJKA / VELIK USPEH Slovenija presenetila vse in zmagala na Norveškem Slovenija v treh tekmah trikrat slavila ASKIM - Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je zmagala na 4. tradicionalnem novoletnem turnirju na Norveškem in s tem dosegla največji uspeh v zgodovini moške odbojke. Na turnirju, kjer so poleg Slovenije sodelovale še Rusija, Švedska in Norveška, so slovenski odbojkarji najprej v Fredrikstadu presene-tijivo premagali malce oslabljene, pa vendarle močne Ruse s 3:2. V drugem srečanju v Oslu so gladko s 3:0 odpravili domačine. Včerajšnje srečanje v Askimu proti Švedski je bilo odločilno za skupno uvrstitev na turnirju. Slovenski odbojkarji pa so presenetili tudi tokrat in premagali favorizirane Svede s 3:1. V drugem srečanju zadnjega kroga pa so presenetljivo zmagali domačini, ki so ugnali Ruse kar s 3:0 in se s tem prebili na drugo mesto končne lestvice. Takega razpleta ni pričakoval nihče. Slovenska reprezentanca je na turnir dopotovala kot rezerva zaradi odpovedi francoske reprezentance, zdaj pa se lahko prvič v zgodovini pohvali z zmago na močnem mednarodnem turnirju in z dosledno dobro igro brez nihanj. Nihanja v igri so bila po dobrih začetkih pogosto kriva slabih končnih uvrstitev na različnih mednarodnih tekmovanjih. Uspeh na Norveškem bi morali zdaj odgovorni pri Odbojkarski zvezi Slovenije izkoristiti za večjo uveljavitev tega športa. Odbojki se doma, kljub nekaterim uspehom in igralskemu kadru, ki sodi v zgornji srednji kakovostni razred Evrope (kar so odbojkarji že večkrat dokazali), namenja premalo pozornosti in sredstev. Vsi izidi - 1. krog: Slovenija - Rusija 3:2 (-16,11, -10, 14, 15), Švedska - Norveška 3:2 (-15, 9, -9, 14, 11); 2. krog: Rusija - Švedska 3:1 (-10, 15, 11, 14), Slovenija -Norveška 3:0 (4, 4, 10); 3. krog: Slovenija - Švedska 3:1 (11, 8, -5, 11), Norveška -Rusija 3:0. Končni vrstni red: Slovenija 6 (9:3 v setih), Norveška 2 (5:6), Rusija 2 (5:7), Švedska 2 (5:8) Hrovatova, ki je bila na dobri poti tudi na petkovem slalomu na smučišču v Semmeringu, vendar je tik pred merjenjem vmesnega časa odstopila, je potrdila dobro pripravljenost pred naslednjimi tekmami na mariborskem Pohorju, kjer bo tekma za Zlato lisico (od 5. do 7. januarja). Po prvem nastopu je imela 18 stotink prednosti pred Rie-glerjevo, Svedinja An-derssonova je zaostajala 33 stotink, Ederjeva pa 3 več. Hrovatova je tudi drugi nastop začela zelo napadalno, vendar je že nekaj vratc po Startu odstopila. Izidi drugega slaloma v Semmeringu: 1. Elfi Eder (Avt) 1:40.70, 2. Marianne Kjprstad (Nor) 1:40.98, 3. Kristina Andersson (Sve) 1:41.02, 4. Marlies Oster (Svi) 1:41.18, 5. Claudia Rie-gler (NZL) 1:41.22, 6. Gabriela Graf Zingre (Svi) 1:41.30, 7. Martina Accola (Svi) 1:41.68, 8. Ylva Nowen (Sve) 1:41.75, 9. I^eila Piccard (Era) 1:41.78, 10. Anita VVachter (Avt) 1:41.93. Vrstni red v svetovnem pokalu - skupno (po 14. tekmah): 1. VVachter (Avt) 504, 2. Meis-snitzer (Avt) 488, 3. Ertl (Nem) 453, 4. Seizinger (Nem) 413, 5. Eder (Avt) 360; slalom (5): 1. Eder (Avt) 360, 2. Kjorstad (Nor) 214, 3. Accola (Svi) 210, 4. VViberg (Sve) 200, 5. Hrovat (Slo) 192, 6. Koren (Slo) 176, 7. Andersson (Sve) 170, 8. Roten (Svi) 137, 9. Salvenmoser (Avt) 132, 10. Graf Zingre (Svi) 111. Pivo tekmo dobil Mikci Laitinen Finski skakalec je s tem dosegel že peto letošnjo zmago in vodi v svetovnem poka- S2SSi3SSS5^«SiS Bfo 116.5 fa 117.5 ***£ bil Japonec Masahiko Harada (236.4 pokala 9., po olimpijskih igrah v Albert- se uvrstila dva Slovenca, oba pa sta dobila točke za svetovni pokal: Robi Me- ga moštva in 5. na srednji skakalnici. Izidi: 1. Laitinen (Fin) 247.9 (121.5, ~ —og (Nem) 244.2 (116.5; 101 m 99 metrov), Juro Radelj pa je bil 117.5),' 3. Harada (Jap) 236.4 (115,’ daljavi (121.5 in 119 metrov). Dvaind- zenberger (Avt) 213.3 (110.108.5) M (,lfedtmiilZm-a8°ValeC tekme V PlaniCi -VrStni red Za SVet-Vni P0kal (P° 9' moštvom osvojil zlato. Student iz Km- 4. Ahonen (Fin) 430, 5. Saito (Jap) 284 pija pred teloSiijo sezono fie ni zmagaj v M. Rudi Voller napovedal konec svoje kariere BONN - Nemški nogometni veteran Rudi Voller je povedal, da se bo na koncu nogometne sezone 1995/96 poslovil od aktivnega igranja. Voller, ki je star »že« 35 let, pravi, da si ne želi več brcati žoge. Potem ko je zapustil Romo in marsejski 01ympique, je Voller zadnji dve sezoni igral v domači bundesligi, večkratnega reprezentanta pa že zasipajo s trenerskimi ponudbami. NOVICE 1 ZAČETEK RALLVJA GRANADA - DAKAR Med avtomobilisti najbolje začel Shinozuka Med motoristi na startu najhitrejši Španec Arcarons - Konec rallyja bo 15. januarja GRANADA - Organizatorji avtomobilističnega in motociklističnega rallyja Granada - Dakar so morali zaradi močnega deževja skrajšati uvodno etapo, na kateri je bil med avtomobilisti najhitrejsi Japonec Kenjiro Shinozuka, med motoristi pa Spanec Jordi Arcarons. Dirkači naj bi prevozili 7579 kilometrov po afriških brezpotjih, rally pa se bo predvidoma končal 15. januarja prihodnje leto. Sobotni start rallyja v južni Španiji je pokvarilo slabo vreme, saj so tekmovalci zaradi nevarnih razmer na poplavljenih cestah namesto predvidenih 80 prevozili le pet kilometrov. Kljub temu je približno 30 tisoč gledalcev prišlo na svoj račun, kajti med motoristi je bil najboljši domači predstavnik Jordi Arcarons. Karavana, v kateri je 106 avtomobilistov, 119 motoristov in 70 dirkačev z lahkimi tovornjaki, bo iz španskega pristanišča Malaga krenila v Maroko, kjer se bo v nedeljo začelo zares. Tek- ■ movalci bodo na poti v senegalsko obalno mesto Dakar prevozili Maroko, Mavretanijo, Mali in Gvinejo. Rezultati po uvodni eta- pi - avtomobilisti: 1. Kenjiro Shinozuka (Jap, Mitsubishi) 13.147, 2. Bruno Saby (Fra, Mitsubishi, na sliki AP)) + 0.027, 3. Jean Louis Schlesser (Fra, Buggy) + 0.041; motoristi: 1. Jordi Arcarons (Spa, KTM) 11.842, 2. Oscar Gallardo (Spa, Cagiva) + 0.619, 3. Kari Tiainen (Fin, Husquar-na) + 0.716. Sabonis košarkar leta MILANO - Litovec Arvidas Sabonis je po anketi športnega časnika La Gazzetta dello šport najboljši evropski košarkar leta 1995. Sabonis zdaj igra v ameriški poklicni košarkarski ligi NBA pri moštvu Portland. Izbor italijanskega časopisa je na drugo mesto postavil Srba Aleksandra Dordeviča (Teamsystem Bologna), za njim pa je njegov rojak Predrag Danilovič (Miami Heat). Za Sabonisa je to že tretji naslov najboljšega evropskega košarkarja, s čimer se je izenačil s pokojnim Hrvatom Draženom Petrovičem. Sabonis je bil najboljši tudi v glasovanju tednika Superbasket. Dobil je 280 točk, drugi je bil Danilovič (182), tretji pa Dordevič (118). Na naslednja mesta so se uvrstili Litovec Sarunas Marčulonis (Sacramento Kongs) in Hrvat Toni Kukoč, Pri ženskah je naslov košarkarice leta po anketi dnevnika La gazzetta dello Sport že tretjič osvojila bosanska košarkarica Razija Mujanovič, ki igra za Comense v italijanski Al ligi. tli II Honda se vrača v formulo ena TOKIO - Japonski avtomobilski koncem Honda se s svojimi motorji vrača v formulo ena. Iz tega tekmovanja je zaradi slabih dobičkov izstopil leta 1992. Zaenkrat še ni znano, katere avtomobile bodo poganjali hondini motorji, ve pa se, da bodo pri Hondi že januarja izdelali poseben motor, ki se bo imenoval »Acura«. »Za vključitev v naslednjo sezono je prepozno, zato se bomo z novim motorjem vključili v sezoni 1997. Veliko ljudi, še posebno naših delavcev, je zadovoljno z našo odločitvijo,« je dejal predstavnik za javnost pri Hondi Aki Kato. Honda je po zmagah na dirkah za velike nagrade na četrtem mestu. Doslej so zmagali na 71 dirkah, uspešnejši so bili le pri Fordu (174), Ferrariju (105) in Renaultu (74). Od leta 1986 do 1991 so skupaj z McLamom osvojili šest naslov med konstruktorji in pet posamičnih naslovov svetovnega prvaka (Senna, Prost). Kostadinova športnica leta v Bolgariji SOFIJA - Bolgarsko atletinjo, svetovno rekorderko v skoku v višino Štefko Kostadinovo, so razglasili za najboljšo športnico Bolgarije v letu 1995. Kostadinova je na svetovnem atletskem prvenstvu v Goteborgu na Švedskem osvojila zlato kolajno in to le nekaj mesecev po rojstvu sina. Oberstdorf, avstrijska Koroška in Slovenija bodo sodelovali OBERSTDORF - Slovenija, nemški Oberstdorf in avstrijska Koroška so sprejeli dogovor o medsebojni podpori pri kandidaturah za prirejanje večjih zimskih športnih dogodkov. Oberstdorf bo na primer dobil podporo dveh partnerjev pri kan-didatmi za priredbo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah leta 2001. Slovenija, avstrijska Koroška in Furlanija-Julijska krajina pa bodo potrebovale podporo pri kandidaturi treh dežel za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006. KOŠARKA / SINOČI V TRSTU lllycaffe skoraj presenetil favorizirani Teamsystem Tržačani so zaigrali dobro in so gostom iz Bologne nudili soliden odpor - Djordjevič (31 točk) najboljši igralec tekme Paolo Calbini je dosegel 14 točk NOVICE Totogol: za osmico skoraj dve milijardi in pol RIM - Totogol je poskrbel za bogato novoletno Illycaffts-T eamsystem 81:89 (38:54) Illycaffe: Gori n.v., Calbini 14 (3:3, 4:9, 1:2), Gironi n.v., Tonut 17 (1:3, 5:6, 2:6), Guerra 8 (-, 1:3, 2:5), VVilliams 25 (8:8, 7:14, 1:6), Zamber-lan (-, 0:2, -), Pol Bodetto 8 (2:2, 3:3, -), Piazza, Crudup 9 (1:8, 4:8, -). Trener: Stoch. Teamsystem: Djordjevič 31 (3:4, 11:12, 2:3), Blasi 1 (1:2, -, 0:1), Pilutti 18 (6:8, 3:5, 2:4), Bonaiu-ti n.v., Ruggeri 3 (-, 0:2, 1:1), Myers 24 (4:4, 4:4, 4:8), Gay 7 (3:3, 2:4, -), Frosini 2 (-, 1:2, -), Bar-bieri n.v., Damiao 3 (1:1, 1:1, -). Trener: Scariolo. Sopdnika: Reatto (Fel-tre) in Vianello (Mestre) Delni izidi: 6:20 (5), 17:30 (10), 27:46 (15), 48:56 (25), 58:69 (30), 70:76 (35) 50N: Ruggeri in Damiao (oba 38) Illycaffe je po predvidevanju klonil na domačih tleh proti eni naj- ki je bil tokrat najboljši v vrstah domačinov, in Pol Bodetta, niso veliko zalegla. Do konca polčasa se zaostanek ni bistveno zmanjšal. Popolnoma različen je bil potek v drugem delu: Illycaffe se je z delnim izidom 10:0 takoj približal nasprotniku, nato pa s koši VVilliamsa in Tonuta stalno manjšal zaostanek. Igra Bolonjča-nov je tedaj slonela edino na izredno razpoloženih Djordjeviču in Pilut-tiju, medtem ko je Myers dosegel svojo prvo točko šele v predzadnji minuti. A prav štiri zaporedni prosti meti temnopoltega italijanskega državnega reprezentanta so nazadnje zapečatili usodo Illycaffeja. Marko Oblak KOŠARKA / 15. KOLO V Al LIGI darilo enemu od igralcev te napovedi, pri kateri je treba pravilno napovedati osem tekem, na katerih bo padlo največ golov. Milijardno pravilno kombinacijo so igrali v nekem baru v Mugnanu v okolici Neaplja, srečni dobitnik (ali dobitniki), ki je e dim pravilno napovedal osem tekem, pa bo dobil 2.489.560.000 lir. Najvišji dobitek doslej na »totogolu« je znašal 7.686.176.000 lir, dosegli pa so ga 10. decembra ZMAGOVITA KOMBINACIJA: 4 7 8 17 22 23 -H va, bolonjskemu Team-systemu. Tokrat pa so Tržačani, kot že v prejšnjih kolih, zaigrali veliko odločneje kot v prvem delu prvenstva, ko so izgubili tudi proti enakovrednim tekmecem. Bolonjčanom so nudili, predvsem v drugem 28 29; DOBITKI: 8 (1 dobitnik) 2.489.569.000 ■ izredno^močan lir; 7 (395 dobitnikov) 4.727.000 lir; 6 (18.118 dobitnikov) 102.200 lir. Margaret Macchiut na pripravah reprezentance odpor in so se jim minuto pred iztekom celo približali na eno samo točko (81:82). Potek prvega polčasa res ni obetal takega konca. Gostje so s prodori Djordjeviča in meti Myersa takoj visoko povedli. Najvišja prednost je znašala celo 21 točk. Slovenska atletinja Margaret Macchiut, ki nastopa za ekipo Sisport Fiat Torino, je od 17. do 23. decembra sodelovala na pripravah članske reprezentance v Tirrenii. Očitno je, da Macchiuto-va počasi postaja stalna članica prve italijanske reprezentance, saj je bila poklicana tudi na pri- Prizadevanja Calbinija, prave od 17. januarja do 4. februarja, ki bodo potekale v Južnoafriški republiki. Tam bo 3. februarja v Pretorii tudi uradno tekmovanje, na katerem bodo sodelovale A in B reprezentanca Južnoafriške republike, Italija in še ena reprezentanca iz Evrope. (A. L.) KOŠARKA / V A2 LIGI Visoka zmaga Brescialata proti Casettiju iz Imole Košarkarji Brescialata so si tokrat za novoletno darilo privoščili ekipo Casettija iz Imole in jo tako dohiteli na lestvici. Goričam so igrali dobro, posledica take igra pa je bila zanesljiva in visoka zmaga. Najuspešnejši pri domačinih je bil Davis s 35 točkami, pri gostih pa Jones s 23. V derbiju kola je Polti doma premagal Juve Caserto, s katero zdaj deli drugo mesto za beneškim Reyerjem. IZIDI 15. KOLA:Banco di Sardegna - Reggio Emilia 90:78, Polti - Caserta 94:79, Reyer - Menestrello 94:84, Jcoplastic - Rimini 85:74, Turboair - Floor 93:83, Panape-sca - Tonno Auriga 88:73, Brescialat - Casetti Imola 114:89. VRSTNI RED: Reyer Benetke 24, Juve Caserta in Polti Cantu 22, Floor Padova, Panapesca Montecatini in Rimini 16, Casetti Imola, Turboair Fabriano in Brescialat Gorica 14, Reggio Emilia, Jcoplastic Neapelj, Banco Sardegna Sassari 12, Auriga Trapam 10, Menestrello Modena 6. PRIHODNJE KOLO (7.1.1996): Tonno Auriga - Reggio Emilia, Floor - Panapesca, Casetti - Caserta, II Menestrello - Banco di Sardegna, Jcoplastic - Turboair, Rimini - Brescialat, Polti - Reyer. Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje v Ravasclettu - Zoncolan od 14. januarja dalje. Vpisovanje na sedežu ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627) do 5. januarja. Vabljeni! SZ ZARJA - lokostrelski odsek vabi mlade, da se preizkusijo v lokostrelstvu. Treningi so ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure v Bazovici. Za informacije telefonirati od 17.30 do 18. ure na St. 226261 (Moreno). SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furlanije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške. Prvi izlet bo 7. januarja, izleti pa bodo na sporedu do konca sezone. Informacije za umik, ceno in rezervacije: Bruno (tel. 200236) ali Franc (tel. 200782). d/'ečno osem za/HC/s/ii/n ■s/jort/ii/iom Tel. 225028 BRISCIKI NOGOMET / V 17. KOLU C2 LIGE Trieslina zamudila priložnost za zmago Triestina - Pontedera 1:1 (0:1) STRELCA: Gespi v 26. min., Gubellini v 86. min. TRIESTINA: Nioi, Zanotto, Birtig (Batti-ston), Natale, Zocchi, Ubaldi (Marži), Cam-porese, Pavanel, Palombo, Gubellini, Mar-sich. TRST - Triestina je včeraj zamudila lepo priložnost za zmago in da bi ohranila četrto mesto na lestvici. Ne samo: tržaško moštvo je bilo celo na robu poraza. Pontedera, ki je dokaj solidna in uigrana ekipa, je namreč vodila vse do štiri minute pred koncem srečanja, ko je Gubelliniju le uspelo stanje izenačiti. Sicer pa so imeli gostitelji terensko premoč skozi vse srečanje, le da se jih je včeraj držala zvrhana mera smole in še sodnik jim ni bil ravno naklonjen, saj je pri vodstvu gostov povsem spregledal prekršek na Birtigom in tudi več kot očiten »off-side«. Stranski sodnik je sicer dvignil zastavico, da bi opozoril na nedovoljen položaj napadalca gostujoče ekipe. Sodnik pa je vse spregledal in Gespi je tako povedel Ponte-dero v vodstvo. Zaman so bili vsi protesti domačih nogometašev, ki so si za nameček prislužili še dva rumena kartona. Tudi v drugem polčasu je Triestina v glavnem napadala in imela v 18. minuti izredno pirloznost za izenačenje: Palombo je prodrl v kazenski prostor, preigral dva branilca, tretji pa ga je zrušil na tla. Enajstmetrovko je Marsich zgrešU. To je že druga najstrožja kazen, ki jo tržašaki »bomber« zastreljal. Tržačani so zadnjih deset minut navalili na nasprotna vrata in štiri minute pred koncem tekme z golom Gubellinija izenačili. Triestina bi lahko celo zmagala, saj je Battiston v 93. min. dosegel gol, ki pa ga je sodnik, povsem nerazumljivo, razveljavil. IZIDI 16. KOLA: Cecina - Temana 1:1, Centese - Tolentino 0:1, Forli - Baracca Lu-go 2:0, Giorgione - Livorno 0:2, Imola -Treviso 1:2, Ponsacco - Fermana 2:1, Rimini - Fano 2:2, Triestina - Pontedera 1:1, Vis Pesaro - San Dona 1:1. VRŠIM RED: Treviso 35, Livorno 31, Temana 30, Ponsacco 27, Triestina 26, Pontedera in Fermana 23, San Dona in Giorgione 22, Vis Pesaro 20, Rimini 19, Forli in Tolentino 17, Fano 16, Baracca Lugo in hnola 15, Cecina 14, Centese 4. PRIHODNJE KOLO (7.1.96): Baracca Lugo - Vis Pesaro, Fano - Centese, Fermana - Rimini, Livorno - Triestina, Pontedera - Imola, San Dona - Cecina, Temana - Giorgione, Tolentino - Ponsacco, Treviso -Forli. ODBOJKA / 14. KOLO V Al LIGI Alpitour potreboval skoraj tri ure za zmago nad Mta Presenečenj ni bilo, čeprav so imeli nekateri favoriti kar veliko dela MODENA - V 14. kolu odbojkarskega prvenstva v moški Al ligi ni bilo presenečenj, čeprav so se morali nekateri od favoritov močno potruditi, preden so strli odpor na papirju slabših ekip. V Padovi je Alpitour, ki je praktično celotno srečanje odigral brez Claudia Gallija, šele po maratonskem boju, ki je trajal skoraj tri polne ure, premagal domači Mta. Srečanje je bilo v prvih dveh setih izredno izenačeno, v prvem pa so domačini zapravili kar 5 zaključnih žog pri vodstvu s 14:12. Tudi v drugem nizu so gledalci videli izredno borbo, v končnici pa so bili domačini prisebnejši in zasluženo izenačili. V nadaljevanju sta vsaka od ekip osvojili še po en set, v odločilnem petem setu pa je šesterka iz Cunea izkoristila svojo tehnično premoč in zasluženo zmagala. Najboljša igralca srečanja sta bila Vladimir Grbič in Spanec Rafael Pascual, ki je dosegel kar 17 točk in 35 menjav, in je bil na koncu tudi zasluzeno proglašen za igralca tekme. V Macerati pa je Lube brez težav premagal VVuber iz Schia. Srečanje je bilo povsem enosmerno, najboljši igralec srečanja pa je bil Srb Slobodan Kovač. Ze v petek pa je Las Daytona po tie breaku premagala Montichiari, potem ko je Gabeca vodila že z 2:0 v nizih. Lube Banca Marche - VVuber Schio 3:0 (15:9, 15:9,15:2) LUBE: Pietrelli 5 (1+4), KovaC 17 (6+11), Ma-sciarelli 4 (1+3), Compagnucci, Mescoli 9 (3+6), Bachi 13 (6+7), Cavallini 7 (2+5), Miconi, Mar-gutti 4 (3+1), Cerednik 28 (14+14), Corvetta in Picchio n.v. VVUBER: Ganev 25 (9+16), Kantor 1 (1+0), Longo 5 (2+3), Fortunato 2 (1+1), Rocco 7 (1+6), Merlo 7 (4+3), Lirutti 8 (1+7), Cappellotto 1 (0+1), Slongo in Frassoni n.v. Trajanje setov: 23, 30, 21 minut; zgrešeni servisi: Lube 21, VVuber 12; 1.995 gledalcev. IZIDI 14. KOLA: Las Daytona - Gabeca Montichiari 3:2 (7:15, 2:15, 15:4, 15:7, 15:12), Gallo Gioia - Sisley 0:3 (8:15, 10:15, 14:16, Mta - Alpitour 2:3 (14:16, 15:12, 8:15, 15:8, 7:15), Edilcuo-ghi - Com Cavi 3:0 (15:12, 15:12, 15:7), Caripar-ma - Jeans Hatu 3:2 (15:11, 9:15, 15:8, 9:15, 15:8) VRSTNI RED: Las Daytona 28, Alpitour 24, Sisley in Edilcuoghi 20, Gabeca 16, Cariparma 14, Com Cavi in Lube 12, VVuber in Mta 8, Jeans Hatu 4, Gioia 2. PRIHODNJE KOLO (7. 1. 1995): Sisley - Edilcuoghi, Alpitour - Gioia deli Colle, VVuber - Las Daytona (petek, 5. januarja), Gabeca - Mta, Com Cavi - Cariparma (v soboto 6. 1., RAI 3 ob 15.30), Jeans Hatu - Lube. ZANIMIVOSTI Nedelja, 31. decembra 1995 NEDELJSKI IZLET S Krima se tudi pozimi daleč vidi V prazničnih dneh je stik z naravo še prijetnejši Krim že od nekdaj slovi kot razgledni vrh in napovedovalec vremena, seveda v odvisnosti od oblakov, ki se radi valijo okoli njegove gozdnate gmote. V lepem pa tudi manj lepem vremenu so ga radi obiskovali ljubitelji razgledov, ki so se po drugi svetovni vojni razveselili nove planinske koce, dokler je ni »zaprla« JLA, ki si je v celoti prisvojila vrh. »Dostop na sam vrh Krima ni dovoljen,« beremo še na izletniški karti iz leta 1990. Krim je bil dolgo Časa, veC kot dvajset let, pod »varstvom« JLA, dokler ga dogodki v začetku 90. let spet niso približali obiskovalcem. Antene in druge vojaške zadeve na vrhu so sicer ostale, vendar planinski dom spet služi svojemu namenu. Razgled s Krima je na sreCo ostal tak kot nekdaj, le bukovje še prerado zastira nižjeležece kraje, nad katerimi se dvigujejo znani vrhovi od Notranjske do Julijskih Alp. Ker ceste vodijo precej visoko pod Krim - ena od njih kar naravnost na vrh - si lahko obisk privoščimo kar mimogrede, še lepša možnost pa se ponuja v podobi poldnevnega izleta iz doline. Pri izbiri ene od številnih možnosti -denimo z Jezera, Pomišlja ali Rakitne - pomagata izletniški karti Sprehodi po Krimu v merilu približno 1 : 30.000 in Ljubljana - okolica v merilu 1 : 50.000. Pri vožnji do višjeležecih izhodišč pod Krimom je potrebna zimska oprema. Krim se dviguje veC kot 800 metrov visoko nad Ljubljanskim barjem in je s 1107 metri najvišja vzpetina na obrobju hribovja, ki z Iškim Vintgarjem in goščavami Mokrca predstavlja Ljubljani najbližjo »divjino«. Kljub svoji obljudenosti še vedno ohranja dovolj prvobitnosti, da nudi domovanje medvedom, gamsom in drugi divjadi ter da v njej lahko zaslutimo pravi dih starodavne narave. Krim je tako le privlačna izletniška točka na robu znanega, ki v tem letnem Času postane še skri-vnostnejša. Svetlobe daljav se bleščijo onstran Snežnika, valovitih Javornikov in drugih višin Notranjske; Krim je lepo izhodišče za pot v vedno privlačne notranjske go-"zdove. Ampak letni C as temu ni preveč naklonjen, zato daljave ohranjajo svojo neulovljivo privlačnost, obiskovalci zirnskega Krima pa se lahko napotimo na pobeljeno Rakitno, ki slovi po soncu in dobrem zraku. Tu se križajo vetrovi z gora in tisti iz toplejših krajev, okolica Rakitne pa obiskovalcu nudi še marsikaj. Vse je preprosto in »stane« samo Cas, v zameno za katerega dobi- mo sončno bleščavo, vse širne snežene poljane postanejo naše. Zaradi bližine Ljubljane ni Čudno, da je na Rakitni celo naselje počitniških hišic, ki ob prihajajočih praznikih spet oživljajo. Ce te niso ravno pomembna »znamenitost« Rakitniške planote pa se pravi zakladi skrivajo v njeni gozdnati okotici. Edinstvena naravna znamenitost je stebrasta jelka, približno 35 metrov visok mutant običajne jelke. Skriva se na jugozahodni strani Nova-ške gore, do nje pa najlažje pridemo po posvetu z domačini. Druge naravne posebnosti Rakitna »dolguje« svoji kraški okolici: Rakitni-šCica, ki se skriva pod snežno odejo, odteka v podzemske globine, na nekaterih mestih dostopne skozi ozka Zrela podzemskih jam, dostopnih le z jamarsko opremo. V južnem delu z gozdovi obrobljene planote je ob naselju počitniških hišic umetno jezero, ki se ob primemo nizkih temperaturah spremeni v privlačno drsališče. Na Rakitni tako ni razlogov za izletniško »brezdelje«, še zlasti takrat ne, ko zimsko sonce razda dovolj svoje šibke moči, da je vsak postanek prijeten, vsak pogled Cez snežne planjeve v daljave sproščujoč, ravno pravšnji za umik vase v Času, ko se svet umirja. Dario Cortese Za prijeten postanek je vedno dovolj časa Vrh Krima je izgubil svojo naravno podobo _____ ——— - — J — • — ~ ' Nad dolinsko meglo se dvigujejo Julijske Alpe Ljudje z debelimi denarnicami zapravljajo v arabskem Dubaju Dubai, prestolnico Združenih arabskih emiratov, naj bi v prihodnje obiskalo še vec turistov, predvsem tistih, M si Želijo zimskega sonca in imajo dovolj denarja za bivanje v enem od razkošnih turističnih naselij, zgrajenih ob obali Perzijskega zaliva. Največ turistov prihaja iz Nemčije, Velike Britanije in držav nekdanje Sovjetske zveze. Hotelirji pravijo, da turisti iz vzhodnoevropskih držav pokupijo tudi veliko izdelkov sodobnei elektronike nižjega cenovnega razreda, ki jih lahko doma dobro vnovčijo. Čeprav je v Dubaju, ki ima 600 tisoč prebivalcev, in je trgovsko središče Združenih arabskih emiratov/ že zdaj stoenaindevetdeset hotelov, v zadnjem času gradijo nova hotelska naselja, ki kot gobe po dežja rastejo predvsem ob peščeni obali. Po besedah Patricka Mac-donalda, izvršnega direktorja mestnega urada za trgovino in promocijo turizma, mora mesto dobiti več hotelov »s pogledom na morje,« Večina turistov se namreč odloči za oddih ob obali. Lani so v dubajskih hotelih dosegli 1,2 milijona nočitev, kar je za 13 odstotkov več kot leta 1993. Hoteli so skoraj polno zasedeni med oktobrom in aprilom, ko prihajajo v tople kraje prebivalci se- vernoevropskih držav. Zamaja pa se začne ozračje segrevati in dnevna temperatura se povzpne celo na 45’C, zato se takrat večina ljudi raje zadržuje v klimatiziranih prostorih. Do leta 1998 bo na zahodu mesta zgrajeno novo turistično naselje in marina. Gre za milijonov dolarjev vredno investicijo, saj bodo luksuzni objekti - med njimi tudi 321 metrov visok hotel - stali na umetnem otoku. Velik del denarja je prispevala vladajoča družina Maktoum, Nov hotel gmdijo tudi v neposredni bližini znamenitega golf kluba, kjer vsako leto organizirajo turnir najboljših igralcev golfa na svetu. # V teh dneh je ob obali odprt tudi hotel z dvestostiriinpetdesetimi sobami. Turistični delavci pripravljajo tudi šesttedenski »nakupovalni« festival, ki naj bi privabil 250 tisoč obiskovalcev, Ce se bo napoved organizatorjev festivala uresničila, potem bodo turisti zagotovo imeli težave pri iskanju proste sobe, čeprav imajo dvbaj-ski hoteli skupno 20 tisoč sob. Zato se mestna oblast že dogovarja, z grškimi lastniki razkošnih ladij, da bi svoje plavajoče hotele v času festivala zasidrali pred dubaj-skim pristaniščem. Obiskovalci festivala z debeli- mi denarnicami bodo lahko izbirali med pozlačenimi avtomobili-, za tovoto lexus bodo morali odšteti nič manj kot 5 milijonov dolarjev. Turisti bodo sodelovali m različnih nagradnih žrebanjih in s zadeli avto ali dragocen nakit, Ker je skoraj polovim prebivalcev Združenih emiratov mlajša od 16 let, že zdaj gmdijo zabaviščni park, ki se razteza m petnajstih hektarjih in so za njegovo izgradnjo doslej porabili 27 milijonov dolarjev, v času festivala pa naj bi ga obiskalo pol milijona ljudi. Vse do nedavnega so načrtovali tudi izgradnjo Disneylanda, ki ne bi bil nič manjši od pariškega. Turisti, ki se odločijo za obisk bazarja, bodo spoznali, kakšna je bila podoba države pred letom 1960, ko je začela bogateti na račun bogatih naftnih nahajališč. Tradicionalne arabske hiše, zgrajene iz blata, ki so imele v sredini dvorišče, so morale odstopiti prostor modernim poslopjem in štiripasovnicam. Bivanje v mestu sl lahko privoščijo le petičneži, tisti s plitvimi žepi pa še Dubaju izogibajo. Večina hotelov je nedostopna za običajnega turista, cene izdelkov v razkošnih trgovinah so kljub nizkim uvoznim davkom precej zasoljene. Hilaij Gush i Reuter VIETNAM Čudežni Ha long Zaliv in otoki so biser dežele Čeprav se je vietnamska vojna končala že pred dvajsetimi leti, državo Se vedno poznamo predvsem iz filmov, kot sta Apokalipsa zdaj in Vod smrti. V zadnjih letih se je povečalo število turistov, ki si pridejo ogledat pagode v cesarski prestolnici Hue ah stare predele Ho Ši Minha (Saigo-na), nekateri pa počitnice preživijo na čudovitih plažah vzdolž Južnokitajskega morja. Res pa je, da so največja turistična atrakcija še vedno predsedniška palača in kraji, ki pričajo o zmagah vietnamske ljudske armade. Američani niso bili edini tujci, ki so zasedli Vietnam; leta 1859 so na ozemlju današnje države svojo kolonijo ustanovili Francozi, ki so v Vietnamu ostali skoraj sto let -do leta 1954, ko so bili prisiljeni zapustiti državo. Film Indokina, v katerem je glavno vlogo odigrala Catherine Dene-uve, in ki prikazuje dogodke ob koncu francoskega vladanja, je pritegnil pozornost ne le zaradi svoje vsebine, ampak tudi zaradi prizorov, ki kažejo čudovito naravo v skrivnostnem zalivu Ha Long, ki slovi po več kot tri tisoč majhnih otokih, ki z jamami sestavljajo pravi labirint. Zaliv je od nekdaj slovel po svojih čudežih. Legenda pravi, da je otoke ustvaril zmaj, ki je živel v bližnjih hribih in ga je odneslo v morje, med kotaljenjem je ustvaril doline, ki jih je pozneje zalila voda. Na površju so ostali le vrhovi gora, to so današnji otoki. Mornarji so že davno pripovedovali zgodbe o nenav-dnih pošastih, ki so se dvigale iz morskih globin v Ha Longu, ki ga je Unesco pred leti uvrstil na seznam svetovne dediščine. Verjetno prav zato privablja številne turiste iz vseh koncev sveta. Lani je zaliv, ki ga Vietnamci imenujejo »osmo svetovno čudo«, obiskalo več kot tristo tisoč turistov. Le tisoč otokov ima svoje ime, večinoma po ljudeh, nekateri pa nosijo zaradi svojih značilnih oblik imena živali. Otoke je seveda mogoče obiskati le s čolnom, za uro plovbe pa je treba odšteti osem dolarjev. Odločiti se je mogoče tudi za križarjenje z ladjo, vendar je v tem primeru treba precej globje seči v žep. Med plovbo lahko turisti opazujejo majhne naselbine na nekaterih otokih, postrežejo pa jim s hladnimi napitki, naročiti pa je mogoče tudi kosilo. Ob sončnem zahodu se na morju pojavijo nenavadne sence, ki so od nekdaj burile domišljijo mornarjev. Zaliv slovi tudi po jamah, od katerih je najlepša Dau go, ki so jo že Francozi poimenovali »jama tisočerih čudes«. V jami, v katero vodi devetdeset kamnitih stopnic, je velika dvorana s kapniki, ki spominja na opero. O velikosti jame pa veliko pove podatek, da so domačini v 13. stoletju v njej skrivali ladje, ker je tudi te kraje skušal osvojiti veliki Zaliv Ha long je vsaj za Vietnamce eno izmed svetovnih čudes vojskovodja Kublai Khan. Vietnamski turistični delavci načrtujejo, da bo zaliv Ha Long do leta 2000 obiskalo več kot dva milijona ljudi. Seveda se dobro zavedajo, da morajo ohraniti neokrnjeno naravo in da turizem ne sme negativno vpliva- ti na življenje domačinov. Ze v 15. stoletju so se tujci, predvsem kitajski osvajalci, spuščali na morsko dno in iskali ostrige, ki so v svojih lupinah skrivale bisere. Med francosko oblastjo so ostrige skoraj iztrebili, zato je zdaj prepovedano iskati bisere in nabirati korale. Ker je v notranjosti države veliko rudnikov, so morali spremeniti postopke čiščenja rudnin, ker bi sicer onesnažili vodo v zalivu. Tamkajšnji prebivalci se dobro zavedajo, da bi se zaradi onesnaženega morja turisti izogibali zaliva Ha Long. Prizor, značilen za vietnamsko podeželje z 'Z Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4.: Zbali se boste, da bodo povabljenci pozabili prav na tisto, zaradi Cesar ste jih sploh povabili Brez skrbi: poleg pričakovanega vam bodo podarili še nekaj povsem poučnega. BIK 21.4-20.5.: Po temeljitem premisleku si boste priznali, da se napredek, kakršnega si želite, dogaja prepočasi. Vašo dušo bo poselila črnogledost vendar samo do trenutka, ko bo zasijala luč. DVOJČKA 21,5.-21.Po strastnem dvoboju bosta s partneijem izbruhnila v olajšujoč smeh in v tesnem objemu našla skupno rešitev. Če želita lažje novo leto, si v iztekajočih urah dajta duška za nazaj in za naprej. RAK 22.6. - 22.7.: Spoznali boste, da ste se minule dni razdajali pravzaprav zato, da bi iz drugih izvlekli hvaležnost. Ampak vedite za vselej: prava hvaležnost ni niti pričakovana niti izsiljena. LEV 23. 7. - 23.8.: Svojim domačim boste priredili moralno pridigo, ki naj bi iz njih naredila ubogljive kužke. Opolnoči boste postavili piko na i: obdarili : jih boste s čudovitimi ovratnicami in nagobčniki. DEVICA 248.-22.9.: Ko se boste usklajevati glede praznovanja, nikar ne vztrajajte, da se mora na vsak način dogajati med domačimi stenami, Privoščite si javni direndaj v snegu, politem s šampanjcem. TEHTNICA 23.9. - 22.104 Konec koncev se bo vse dobro izteklo: obiskovalec vas bo presenetil prav s tistim, kar vam je manjkalo do željene popolnosti. Veselje bo neizmerno, vendar iskreno. ŠKORPIJON 23.10. - 22. Tl.; Prisluhniti boste svojemu notranjemu glasu m se znašb pri nekom, ki ste ga po krivici skritizirali. In topla beseda bo rodila sladek sadež. Uživala ga bosta oba. STRELEC 23.11.-21.12.: Nikar se ne brzdajte, ko bo treba pokazati čustva. Ker bo vaša jezica simpatična, vas bodo imeti še raje; in ker bo zdravilna, boste vzljubili tudi sami sebe. Kdor ljubi sebe, ljubi vse. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Partnerju boste predlagati nekaj pomembnih novosti za izboljšanje vajinega razmerja. V novo leto bosta startala kot zaljubljena golobčka, končala pa ga bosta kot izkušena orla. VODNAR 21.1,-19,2.: Dejstvo, da vaše osamljenosti nihče ne opazi, bo za vas še zadnji dokaz za njihovo odklonilno stališče do vas. ftič ne bo pomagalo; morali boste zaigrati na struno usmiljenja. Potolaženi boste. RIBI 20.2. - 20.3.: Tik pred polnočjo se bo na vas spomnil nekdo, ki ste ga skoraj že pozabiti. A ker v svojem srcu še zmeraj hranite kotiček zanj, se ga boste razveselili bolj kot vseh prisiljenih daril. abcdefgh Dolmatov - Zimmer / Bern 1994 Bela baterija na f liniji pripravlja vdor v črno pozicijo - na sedmo vrsto in tako obračunati s črnim kraljem. Toda kako izpeljati kombinacijo, saj črni trdnjavi branita kritični polji e6 in g6. Beli, ki je na potezi, na prefinjen način izpelje svojo zamisel, tako da črni ostane brez dobre obrambe. Poglejmo lep primer razbijanja blokade in prodor v nasprotnikov tabor! Rešitev naloge Z žrtvijo skakača l.Se6:! se pričenja beli prodor v črni tabor in napad na kralja. Po l...Te6: 2.Le7! Se druga poanta kombinacije in f linija se je odprla, saj črni skakač nima dobrega umika. 2...Te8 / Ne pomaga 2...Sh6: 3.gh6 Te8 4.Tf6 Te7: 5.Te6: Te6: 6.Tf7+ in beli zmaga / V partiji je sledilo : 3.Lb4 Da4 4.Tf7:+ Kc6 5.Tlf6 Tf6: 6.Dd7 mat! Pogled na zaliv Ha long iz vhoda v eno izmed podzemskih votlin Silvo Kovač '5 ' :'1< '■ :*-> "•'S KRIŽANKA Nedelja, 31. decembra 1995 29 Gesla prejšnje nedeljske križanke dela prost dan, vera, jaslice, Marija, Betlehem, Jezusovo rojstvo, božič, (Jožef). Rešitev prejšnje nedeljske križanke JEGLIČ, DIPOL, ALLIER, AVALA, SEAN, TONAUT, LADO, ATENE, INK, KUČMA, COIMBRA, ABRI, EROELV, RATA, ELO, GNUS, BETLEHEM, OGRI, JOŽEF, IKE, MARIJA, JEŽ, NIANSIRANJE, ADENOM, AZI, ONO, REGRES, SANDRA, BUČAR, NAT, NEAl£, ARNI, LAOS PIPICA, OVEN, JI, KLOBASA, IP, NC, GODALNI, KVARTET, ILOVICA, ORANJE, OONA, SEKSIZEM, BALEARI, RATITOVEC, RESK, ALEC, OS, OT, KURARE, ANTI, ANTEJ, KAMELIJA, ORA, EMAJL, ISAR MIS, TOVOR, DELA PROST DAN, TT, RAJ, ETA, AER VITANJE, VIENNA, SEN, KAI, OZE, LET, OGUIK, ARD, ALS, AR, PTA, SO, EKA. TV SPORED ZA NEDELJO Nedelja, 31. decembra 1995 © RAI 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.45 11.45 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.50 20.30 21:00 22.40 23.30 1.10 Aktualno: Euronevvs , Dok.: Kvarkov svet -Ujetniki sonca Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualno: Zelena linija Masa Nabožna odd. Sedmi dan Papežev Angelus Zelena linija Dnevnik Variete: Domenica in (vodi Mara Venier) Dnevnik Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in šport Novoletni nagovor predsednika republike TV film: II regno d’ in-verno (fant., Švedska ’94, r. O. Solum, i. M. Bonne-vie, J. Fjeldstad) TV film: Sammy va in citta (kom., ZDA ’62, i. R. Culp, J. Carsonj Variete: Mezzanotte in piazza - Polnoč na trgu fvodijo M. Carlucci, A. Parietti, C. Massarini) Variete: Fuori orario, vmes filmi Uomini veri (pust., '83), La region centrale (dram., ’70), Lo sperone nudo (vestern) RAI 2 6.55 10.05 11.20 12.00 13.00 14.05 16.10 16.35 17.05 19.50 20.30 21.00 21.20 0.45 Variete: In famiglia - V družini, vmes (7.00, 7.30. 8:00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Kviz: Che fine ha fatto [ Carinim Sandiegb? Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, oddaja o motorjih, rubrika Telecame-re in vreme Aktualna odd.: Napoli capitale (vodi G. Lunari) Risanke: Nedeljski Di-sney Nan.: Quell’ uragano di papa Film: Un tassinaro a New York (kom., It. '87, i. A. Sordi, D. De Luise) Variete: Go-Cart Novoletni nagovor predsednika republike Dnevnik Tg 2 Variete: L’ altro Capo-danno - Drugačno Novo leto (vodi G. Funari) Variete: Fuori orario, vmes, ob 100-letnici kinematografije filmi Una veri lica incorta. Fuego en Castilla (’60), La verifica incerta (’B^’OS) Jk RAI 3 6.30 Variete: Fuori orario 9.15 10.35 11.55 13.35 14.00 14.15 14.25 15.40 17.30 18.50 20.00 20.30 21.00 22.30 Dober dan, glasba! Film: L’ astronave atomi-ca del dottor Quatermass (fant., VB ’55) Film: Anestesia letale (kom., VB ’90) Gospodarstvo Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Film: Duffy Duck ac-chiappa fantasmi (ris.) Variete: Velika mednarodna cirkuška nagrada Zahvalni Te Deum Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Variete: BlobCartoon Novoletni nagovor predsednika republike Sport: Eno leto športa Glasb, odd.; Srečno Novo leto, Sarajevo! - Koncert za mir Variete: Fuori orario, vmes filmi Due esseri (’45), Day of the fight (’49), Pickpocket, itd RETE 4 6.40 7.00 10.00 11.15 11.30 13.30 14.00 16.15 18.00 20.30 21.00 22.30 22.35 Film: Arriva John Doe Nan.: Le 5 signore Bu-chanans, 7.30 Ko jak, 8.30 Nevarne ženske Nedeljski koncert Film: Venezia, la luna e tu (kom.. It. ’58) Dnevnik Tg4 anno (glas., ZDA ’54, r. W. Lang, i. M. Monroe) Film: Festa di Capodan-no (kom., It. ’88) Nan.: Colo m bo,: vmes (19.30) dnevnik in treme Novoletni nagovor pred-| sednika republike Film: La vedova allegra (kom., ZDA '52, i. Lana Turner, F. Lamas) I Nedeljski koncert Film: Dodiči metri d’ amore (kom., ZDA ’54), vmes dnevnik Tg4 CANALE 5 6.00 9.00 9.45 12.00 13.00 13.30 18.10 18.40 20.00 20.30 21.00 1.30 3.00 Na prvi strani Nabožna oddaja Film: Correva nel ven to (pust., ZDA '80, i. T. Hmvard. N. Rmnus) Glasba: S up ere Ibs si frca Shmv (vodi G. Scotti) Dnevnik .Variete: Buona domenica (vodijo L. Cuccarini, M. MerlinL.M. Ferrini) Variete: Un anno di Target (Gaia De Laurentiis) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Novoletni nagovor predsednika republike Novoletni variete: La sai 1’ nitima? (vodi G. Scotti) Film: Tdue maggiolini piti matti del mondo (kom., It. 70, i. Franchi-Ingrassia, F. Fiorentini) Film: II ratto delle sabine (zgod., It.-Fr. '61) ITALIA 1 S Otroški variete, vmes ■ nan. in risanke Glasba: jammin Eno leto športa Q Film: Wargames (kom., H ZDA ’83, i. M. Broderick) »MmI Film: Dinozavri (fant.. ZDA ’92, i. O. Katz) Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme Nan. : Toipi i la & Bonetti , 20.00 Willy, il prrincipe di Bol Air Novoletni nagovor predsednika republike Film: Non slamo angeli (kom., ZDA '89. i. R. De Niro, Sean Penn) Glasbena odd,: Novo leto v «Foramu» (vodi F. Pa-nicucci) Film: Anche i fantasmi lo fanno (kom., ZDA ’85) Film: Lei, io & lui (’88) S TELE 4 18.00 18.30 18.55 20.30 20.45 22.45 1.00 2.40 19.15 20.30 22.25 21.45 Dogodki in odmevi Film Film (e) MONTECARLO 14.00 12.15 14.10 20.30 2100 18.45, 20.45, 22.30 TG Verde Fazzuoli Film: Un uomo, una don-na e un bambino f 83) Novoletni nagovor predsednika republike Film: Tobia, il cane ... RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Novoletni nagovor predsednika republike TV DNEVNIK Iz dogajanja v letu 1995. Posebna odd. uredništva slovenskih poročil reoRis s.N popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jetefon: (040) 214867 - 214871 Koper Kdo je ukradel Mono Liso?, 6. del nanizanke Tolpa Črnega peresa, Češka drama Slovenski program, TV variete, razvedrilna oddaja Vse danes Odprte strani, oddajo pripravlja Rossanna Giuri- Euronevvs Žrebanje loto Peter Pan, posebna novoletna oddaja Silvestrovanje, vodi Andrea F. SLOVENIJA 1 GEMP Avstrija 1 E O praznikih: Novo leto Ziv, Za v, pon. Čebelica Maja Drobtinica, ponovitev 1. dela danskega filma Grace na udara, jponovi-tev 17. dela nanizanke Obzorja duha Opazujmo naravo, 9. del kanadske poljudnoznanstvene serije Po domače ob nedeljski kavi Porodila Tedenski izbor: Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper Za TV kamero Videostrani Policisti s srcem, 21. del Dajmo, Trabant, film TV dnevnik 1 Po domaCe Hugo - tv igrica Otrokom za praznike, 14. oddaja Loto TV dnevnik 2, vreme Sport Slovenija silvestruje Ce ne lepa, pa zgrda, ameriški film NoCni čuvaj, danski film fr* SLOVENIJA 2 7.50 8.00 9.15 10.00 10.50 Videostrani Euronevvs Tedenski izbor Poglej me! V vrtincu Novoletni koncert iz Por- 11.50 12.45 toroža Stanley in ženske, 4. del Hipnotični svet Paula McKenne UNICEF, koncert za otroke, Celje 1995 Lutke imajo žur Beli balon, iranski film Rdeča kapica Ta veseli dan ali Matiček se ženi Zgodba o Glennu Millerju, amer. film Vse to zato, franc, film J. Strauss: Rosalinda Dekleta Crazy Horsa KANAL A Kaličopko Muppet Show, 17. del Epikurejske zgodbe, oddaja o slovenskih gostil- Žametne vrtnice, čestitke Spot tedna Mala morska deklica - sporočilo v steklenici, 6. del Božična zvezda, 2. del amer. filma Generacija transformerjev 11 Jeleni z zahoda Lepotica in zver, amer. film Cassandrin prehod, amer. film Zgodba o dveh mestih 6.00 6.25 6.50 7.15 7.40 8.15 8.40 9.25 9.35 10.00 10.25 10.35 12.25 14.00 17.00 18.30 19.00 19.30 19.45 20.15 21.35 22.00 0.00 0.07 4.00 5.20 Nahrbtnik, poln pustolovščin Medvedek Rupert Alfred J. Kwak ScoobyDoo Vroča sled Medvedki na pikniku Zabavni eksperimenti I Confetti Kremenckovi 1,2 ali 3, uganke Confetti Vse najboljše tej zemlji, angleški film Dick Tracy, j ameriški akcijski film I Hudson Howk - mojstrski tat, amer. akcijski j film Princeza Fantaghiro, 5,-del italijanske serije Srček, oddaja na zabaven način zdrazuje osamljene ljudi; vodi Rainhard Fendrich Strašno prijazna družina, Ce bi enkrat bil bogat Cas v sliki, kultura : Silvestrski, nagovor Silvestrski program, Star light, plav bach show, voditelj: Rolf Meter Skrita kamera Musikantenstadl na Silvestrovo Ob novem letu Silvestrski program Banane, ameriška komedija, 1971 Števen Speilberg predstavlja: Fantastične zgodbe tniHEPAvstrija 2 Videostrani Vreme Cas v sliki Sen zimske noči, nemška komedija Trije mušketirji, ameriški pustolovski film Naš zdravnik je najboljši nemška komedija Modro cveti encijan, nemška komedija Cas v sliki Klub za seniorje Lipova ulica Avstrija danes Španska muha Nagrada Florence Foster Jenkins ‘95 Ob novem letu The Rocky Horror Picture Show, angleški musical,T974 Kameli na konju, . franc, komedija Lasje, amer. musical, 1979 Na pomoč, bomba je pobegnila, angl. glasbena komedija Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Sledi časa; 10.05 Novoletni kabaret; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci Čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Gost; 18.00 Silve-sterski program za otroke; 18.50 Obvestila; 19.00 Dnevnik, vreme, promet; 19.30-24.00 Silvestrski večer, vmes (22-.00) kratka poročila. Slovenija 2 5.00. 6.00, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 10.00 Ster-go ergo; 10.40 Gosti 1.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 12.15 Slalom; 13.00 Silvestrsko popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet; 16.35 Popevki tedna; 19.30 Dnevnik, vreme, promet; 19.30-05.00 Silvestrska noč na valu 202. Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 VS Ave; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Silvestrovo na 3. programu; 0.00 Novoletni pozdrav; 00.05 Z glasbo v novoletno jutro . Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz. UKV 88.6 - 98.1 - 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.20 OKC obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domaCe; 10.10, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Powe r play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?l; 14.30 Športno popoldne; 18.00 Koncert; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30 Večer veCnozelenih (vodi Tomo Pirc); 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 NoCni pr. RK. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimban-chi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le con-trade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; •17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 9.15. 15.15. 18.15 Poročila; 7.00 KaliCopkova druščina; 9.30 Kam danes; 10.00 Horoskop; 11.00 Duhovna misel; 12.00 BBC novice; 13.00 Reportaža; 13.55 Pasji radio; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 16.45 Vreme; 17.15 Hollywood - oddaja o filmu; 19.00 Ameriška lestvica; 22.30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7,40 Pregled tiska; 10.00 Mojstri kuhanja; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 14.00 Gorenjska danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 Večerni pr. - Lestvica RK. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Sport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio študent 3.00 Celonočni pr. Radia Student; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Slovenski kulturo! o minjlivosti časa; 17.00 Nova duhovnsot; 19.00 TB: Solit Kelta; 20.00 The Harries Radio Student; 21.00 Silvestrska Ol-dies-Goldies lestvica!; 23.00 Šimo je maratonsko polje...; 3.00 Najboljši koncert: Dead Moon in New Bomb Turks. Radio Trst A' 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8,20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Kam odhajaš, staro leto? (r. A. Rustja); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Dramatika Stanka Majcna (r. J. Babič, 5.); 15.00 Krajevne stvarnosti, nato Potpuri 15.30 Sport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev, nato Potpuri; 19.20 Božič na Radiu Trst A: 19.30 Leto 1995 doma in po svetu; 20.20-0.30 Srečno Novo leto- odd. za Silvestrovo z glasbo in zabavnimi sporedi, vmes (23.00) kratka poročila; 0.30 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (mag. Štefan Kramer); 18.10-18.30 Silvestra smo.. TV SPORED ZA PONEDELJEK Nedelja, 31. decembra 1995 ® RAI 1 g? RETE 4 6.45 9.55 11.50 12.15 13.30 14.00 14.05 14:40 15.45 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.50 22.20 22.25 0.00 0.30 1.10 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00. 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Masa iz bazilike Sv. Petra v Vatikanu Nabožna oddaja Sedmi dan Novoletni koncert iz Dunaja Dnevnik, 13.55 aktualne teme v rubriki Ambaraba Gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...? Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Kviz: Luna Park Variete: Vita da star - Di-sneyeve risanke Dnevnik Variete: I re maghi (vodijo E. Fenech, A. Bra-chetti, F. Scimeni) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Aktualno: Videosapere Aktualno: Sottovoce Film: Kitty (kom., ’45) RAI 2 8.30 9.00 10.05 11.45 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 18.05 18.15 18.25 18.45 19.45 19.50 20.30 20.50 22.00 23.30 0.15 Variete za najmlajše Potrebujem te Film: La signora delle fiabe (kom., ZDA ‘91) Dnevnik Aktualni variete: I fatti vosbi (vodi G. Magalli) Dnevnik in vreme, Navade in družba, vreme, 14.00 Potrebujem te, 14.10 Rubrika o knjigah Variete: I fatti vosbi Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Film: Caruso Pacoski di padre polacco (kom., It. '88, r.-i. F. Nuti), vmes (17.15) dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme in dnevnik Aktualno: RAI 2 za vas Nan.: I giustizieri della notte Predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Tg 2 - Dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Dok.: Quando volava 1’ airone - Fausto Coppi Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija RAI 3 6.00 9.55 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.30 16.30 18.00 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 1.00 2.20 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! Dok.: Zdravje, Kratki, Potovanje po Italiji, Livingstone, Media/Mente, TGR Leonardo Dnevnik Nan.: Divisi dalla legge Kljub vsemu moja Italija, 13.35 Aktualno: Video-Zorro Deželne vesti, dnevnik Koncert proti smrtni obsodbi: Stacca la spina Film: Giorno maledetto (dram., ZDA '54. i. Spencer Tracy, R. Ryan) Dok. oddaja Geo Nan.: Blue jeans, vreme Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob V kraljestvu živali Dnevnik, deželne vesti Film: Red Rock VVest (dram., ZDA ’92, i. N. Gage, Dennis Hopper) Variete: Fuori orario Dantejevo življenje (’85) 7.40 11.30 11.45 13.30 14.00 15.15 17.10 18.00 19.30 20.00 20.30 22.35 0.30 0.45 TV film: Un bambino di nome Gesu (i. M. Bellina) Dnevnik Film: Toto nella fossa dei leoni (kom., It. ’43) Dnevnik Nad.: Sentieri Variete: Antico Circo Or-fei - Cirkus Orfei Aktualno: Perdonami TV film: Gioco di societa (dram., It. ’90) Dnevnik in vreme TV film: Un bambino di nome Gesti Film: Un genio, due com-pari e un polio (vestern, It., i. Terence Hill) Film: Cin Cin (kom., It. ’91, i. M. Masboianni, J. Andrevvs), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: La maja desnuda (dram., It. ’58) @| CANALE5 6.00 8.45 9.15 12.00 13.00 13.30 16.00 18.00 18.05 20.00 20.40 22.45 23.15 Na prvi sbani, vreme Nan.: Arnold Film: II piu grande spet-tacolo del mondo (dram., ZDA '52, i. J. Stevvart) Nan.: Robinsonovi Dnevnik TG 5 Praznično popoldne, vmes odd. Televizijsko sodišče - Forum, variete Časa Castagna TV film: Un orsetto per amico (pust., ZDA ’92) Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Sbiscia la notizia Glasb, odd.: Nagrada Mozart (vodi M. Bongiorno) Dnevnik Tg5 Film: High Spirits (fant., VB '88, i. P. O’ Toole), vmes (0.00) dnevnik Tg5 ITALIA 1 6.30 11.00 12.25 13.00 15.00 16.00 16.15 18.25 19.05 20.30 23.00 1.00 1.50 Oboški variete Film: Femgully - Začarani gozd (ris., ZDA ’92) Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti Variete za najmlajše Variete: Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: La leggenda del re pescatore (kom., ZDA ’91, i. R. VVilliams, Jeff Bridges, M. Rutel) Film: Frankenstein Junior (kom., ZDA ’74, r. M. Brooks, i. G. Wilder, Marty Feldman) Italija 1 šport Nan.: Guerra dei mondi S TELE 4 13.30 20.30 23.00 19.30, 22.00, 0.05 godki in odmevi Tv film: Errol Flynn Nan.: Doc Elliott Do- (•) MONTECARLO 14.00 14.10 20.30 22.40 18.45, 20.25, 22.30, Dnevnik, 13.30, 18.30 Spori Variete: Tappeto volante Film: Oxford University (kom., ZDA ’84) Film: Abissi (’77) j RAI 3 mik slovenski program Pisane risanke TV DNEVNIK Kekec - slovenski film rBORlŠŠJ f popravila TV - VCH j ^ antene - SAT J Ul. Biancospino 22/2 OPČINE k. Telefon: (040) 214867 - 214871y S! Koper 16.00 16.45 18.00 18.45 19.00 19.30 20.30 22.30 Euronevvs Sneguljčica, risani film Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Peter Pan, posebna novoletna oddaja Novoletni koncert z Dunaja Novoletni športel, oddaja o zamejskem športu in športnikih fr” SLOVENIJA 1 Videostrani Otroški program novoletni živ žav Drobtinica, 2. del danskega filma Novoletni koncert z Dunaja, prenos Poročila Skrivnost hokejskega paka, kanadski film Videomeh TV dnevnik 1 Otroški program Radovedni TaCek: Muzej Oglejmo si!, 11, del angl. dok serije Simpsonovi, 13. del ameriške nanizanke Slapovi v Sloveniji ABC - itd., TV igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme Sport Teater paradižnik Slovenija v letu 1995 TV dnevnik 3, vreme Šport Neprištevna, amer. film TV jutri, videostrani Ir SLOVENIJA 2 8.50 9.00 10.30 11.30 13.25 15.30 16.15 17.55 19.30 19.47 20.00 21.10 22.40 Videostrani Euronevvs Koncert skupine Take That Ta veseli dan ali Matiček se ženi, pon. Garmischpartenkirchen: smučarski skoki Policisti s srcem, 8. del Poirot Agathe Christie. 2. del serije Maria Callas, portret TV Dnevnik 2, vreme Sport Koncert Erosa Ramazzo-tija Pepermintov frape, španski film B. Rončel izza odra A KANALA Kamelji deček, amer. mladinski film Jeleni z zahoda, pon. Novoletne risanke Srce teme, pon. Cassandrin prehod, pon. A - Shop Dance session, pon. Družina Adams, 1. del amer. risane serije H Zlata dekleta, 18. del am. humoristične nanizanke R™ Filmska uspešnica: |gl Dobro jutro, Vietnam, ameriški film Rodeo raMP Avstrija 1 6.00 6.25 7.45 8.45 9.00 10.30 12.00 13.25 15.20 16.20 17.50 19.30 19.46 19.55 20.00 20.15 21.55 23.30 1.20 2.55 4.50 Otroški program Nahrbtnik poln pustolovščin Pogumni zlatar, Češki pravljični film Lisa in žabe Confetti, silvestrski klub Blinky Bill, uvodni film k risani seriji Davy Crockett, kralj traperjev, amer. pustolovski film Lightning - beli žrebec, amer. pustolovski film Garmisch-partenkirchen: Smučarski skoki Kelly Family Fantom iz opere, 1. del filma Princeza Fantaghiro, 6. zadnji del italijanske fantazijske serije Cas v sliki, kultura Vreme Novoletni nagovor predsednika države Pogledi od sbani Dan Svizca, ameriška komedija Red heat, ameriški triler, 1988 Režija: VValter Hill Bes, ameriški triler. 1978 Režija: Brian DePalma Red heat, pon. filma Grifters, pon. ameriškega bilerja, 1990 Težaven fant, ameriška kriminalka DIHIP Avstrija 2 13.30 13.35 15.15 17.00 17.05 17.50 18.50 19.00 19.30 19.46 19.55 20.15 21.15 23.50 23.50 1.20 Cas v sliki Prosim, ne motite, amer. komedija Zaroka v Ziirichu, nemška komedija Cas v sliki Sfinge - skrivnost zgodovine Udo Jurgens, posnetek koncerta v Hanauu 1995 Beseda ob Novem letu Avsbija danes Cas v sliki, kulbira Vreme Novoletni nagovor predsednika države Mož v senci, 1. del nemško-avstrijske kriminalke, 1995 Cas v sliki 2 Kralj zločina - specialist, TV kriminalka Študentka, francosko-italijanska ljubezenska komedija, 1988 Videonoč mam Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; _7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Igra za otroke; 10.05 Praznična oddaja; 12.05 Na današnji dan; 12.14 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov; 13.35 Obvestila in osmrtnice; 14.05 Poslanice manjšin; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Praznična oddaja; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slov, pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.00 Športno popoldne, vmes prenos smučarskih skokov; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.15 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.40 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 NoC in dan, OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo, Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9,45 Odgovori na «rešeto»; 10.45 Zanimivosti; 11,00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej.., razvedrilni pr.; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Večrni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30. 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Gailetti; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 18.45 Vlila Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešCa; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme; 20.00 Modni bla bla; 21.00 Sršenovo gnezdo; 1.00 Satelit. Radio Kranj 9.00, 14.00. 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije o zaposlovanju; 11,30 Kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Crna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; 20.00 Drugačen pogled. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis: 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio študent 6.00 The Ghost of Rolllng Stones (1. repriza); 14.00 Recenzije & Napovedi (jubilejni podlistek U. Eca); 15.00 OF (24 ur-info); 19.00 TB: J'JPP -Kaustlnen Rhapsody: 20.00 Alter-mozaik, Gar-bage, Rhyme-kikerz. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar: 8.30 Beseda za današnji dan; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Z glasbo v novo leto; 10.00 Mladinski oder: Mihčeva novoletna noč (r. A. Ru-stja); 10.25 Intermezzo; 11.00 INaš športnik 1995; 12.00 Leto 1995 doma in po svetu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 lOtroški kotiček; 14.30 Trakotečna čarobna moč; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 16.30 Vesele melodije: 17.00 Ml in glasba: Koncert božičnih pesmi; 18.00 Znanstvene raziskave: Študent naj bol; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila:! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 6.30-7.00 Srečno novo leto; 18.10-19.00 Veselimo se novega... ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER -A. „ SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Ribniško Pohorje Rogla Kope Cerkno Ivarcko Osven Logarska dolina Jezersko Na omenjenih smučiščih naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju je možna nočna smuka do 21. ure, na smuciscu Ivarcko Osven pa do 20. ure. Tekaške proge so urejene na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, Rogli, v Kranjski Gori, Logarski Dolini, na Sodražici, na Kopah in Soriški Planini. Dostop do Rogle, Cerknega, Kop, Mariborskega in Ribniškega Pohorja je možen samo z zimsko opremo. TEMPERATUkE IN Na j večje tveganje pred snežnimi VIŠINE SNEGA V GORAH plazovi predstavlja napihan sneg na privetrnih stranen gre-°C benov. Zaradi spremembe smeri 500 m -3 vetrov med sneženjem so ta ob- 1000 m 0 25-40 cm mocje tako na severnih dot na 1500 m 0 30-50 cm južnih straneh. Tveganje je 3. 2000 m -2 stopnje po petstopenjski lestvi- q i m io= ci, 2. stopnje pa na območju Po- -3 160-185 cm horja in vzhodnih Karavank, "4 kjer je zapadlo manj snega. 2500 m 2864 m V/ ■ KOČEVJE O CRNOMEU ™ = —L. , POREČ "“'N O/..° 7T V Sloveniji: Prevladovalo bo oblačno vreme, občasno bodo Se padavine, v notranjosti predvsem kot sneg. Na Primorskem bo suho vreme. Obeti: V torek bo vreme podobno kot v ponedeljek. SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI..,PA SE RES JE h Egiptovski ljudski zdravniki povzročili smrt 47 oseb KAIRO - Izganjalci duhov in ljudski zdravniki so v teku letošnjega leta v Egiptu povzročili smrt 47 oseb in težko ranili nadaljnjih 98; slednje so se namreč obrnile prav nanje, da bi se resile »duhov« in bolezni. Po poročanju egiptovskih varnostnih služb je 11 ranjenih izgubilo vid, 46 pa je ostalo paraliziranih. Egiptovske varnostne sile so nadalje aretirale 224 ljudskih zdravnikov, od katerih je bilo kar 200 nepismenih: bahah so se, da lahko ozdravijo slabo naletele paciente in iz njihovih teles izženejo -večkrat kar z gorjačami- zle duhove; drugi pa so navdihnjeno recitirali verze iz korana in mrmljali nerazumljive besede, da bi paciente presenetih. Refai el Baz, najslavnejši zaklinjevalec duhov, ki je bil letos aretiran, je v treh letih dejavnosti pospravil skoraj devet milijonov dolarjev; med klienti je imel tudi slavne egiptovske igralke, ki so bile ljubosumne nad uspehi kolegic in so jih zato želele uročiti. Sirotam Gruzije 50 let stari piškoti LONDON - Sirote iz Gruzije so kot humanitarno pomoč prejele piškote, ki so bili izdelani leta 1947. Tako poroCa georgijska tiskovna agencija Kontakt, ki tudi dodaja, da je en zajec poginil, potem ko je za pokušnjo pogoltnil eno od teh novoletnih »dobrot«. Predsednik parlamentarne komisije je pred georgijskim parlamentom izjavil, da so bili piškoti darilo sirotam za novoletne praznike. ssn # Jr ST S . S iF s /ITI/ v Pred stranskim vhodom na karibsko plažo, kjer se trenutno mudi princesa Diana, mrgoli fotografov in radovednežev V Las Vegasu so tolpe premagale tudi mafijo VVASHINGTON - Las Vegas je s prihodom losangeleSkih zločinskih tolp zajel val nasilja, zaradi katerega je prebivalstvo zaCelo pogrešati lepe zlate Čase, ko je v mestu vladala mafija. Spremembe so se pričele v 80. letih, ko so velikanske korporacije odkupile igralnice s ponudbami, ki jih ni mogla odkloniti niti mafija, ki je dotlej nesporno vladala v Las Vegasu. S korporacijami je v mesto prišlo tudi kakih sto tolp, med temi zloglasni Bloodsi in Cripsi, ki so se začeli med seboj boriti za nadzor lasvegaških ulic. Po podatkih policije trenutno razsaja po mestu vec kot 4.000 pripadnikov teh oboroženih tolp, ki sejejo preplah med prebivalstvom, prekupčujejo z mamili, ropajo po trgovinah in v javnosti obračunavajo s svojimi sovražniki, pri tem pa pogosto ubijejo tudi nedolžne mimoidoče. Pred nedavnim je nasilje vdrlo tudi v igralnice, ki so bile doslej povsem varne. Za Johna Murraya so bili kar štirje napadi oboroženih tolp v zadnjih dveh letih nezasliža-na novost. »V igralnicah še nismo doživeli Česa takega,« je izjavil Murray, lastnik slavnega hotela San ds, ki je med stalnimi gosti v zlatih Časih imel tudi pevce Deana Martina, Franka Sinatro, Sammyja Davisa in Petra Lavvforda. Podobnega mnenja je 75-letni George Sturman, lastnik zastavljalnice: »Ko je tu vladala mafija, je bilo mesto varno. ZloCinci si niso sploh upali v mesto.« S tovrstno nostalgijo pa ne soglašajo vsi. Zupan Jan Laverty Jones na primer opozarja, da ne gre spregledati dejstva, da je bila mafija morda še nasilnejša in krvolocnejša, le da je delovala bolj prikrito. To bo že držalo, saj se tudi tisti, ki pogrešajo zlate stare Čase, še danes boje grdo govoriti o njej, da se jim ne bi maščevala.