Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Eisf slovanskih felftVceOT Amfer&L ■a »mM v«c kot ij HA D AN DOBS V ATS 1 1C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA STOJ DOM (llflH ^ mMJ !■ pran :s Citajte, kar Vas Telephone: CHelsea 3-1242 Bunltwi aa Sees od CUh Matter September 25th. 1MQ at the Post Office a* New York. N. Y, under Act at Coo«rew of March Srd, 187». No. 136 — Stev. 136 NEW YORK, MONDAY, JULY 14, 1941 --PONEDELJEK, 14. JULIJA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. nobena drŽava brez dovoljenja druge ne sme skleniti miru s hitlerjevo nemcuo. — rusi trdijo, da so vstavili nemce ob baltiku in v ukrajini. — poročila v nasprotju Včeraj je bik> ob istem času v Londonu in Moskvi objavljeno, da sta Rusija in Anglija sklenili pogodbo za medsebojno pomoč v vojni proti Nemčiji. Pogodba je zek> kratka in vsebuje samo dve točki ter sta jo podpisala angleški poslanik sir Stafford Oipps in ruski vnanji komisar Vjačeslav M. Molotov. Za pogodibo sta se pogajala Cripps in Josip Stalin ter Kta imela o tem samo dva razgovora. Pogajanja trta pričela v torek in v četrtek sta prišla do popolnega sporazuma. Nato je Cripps sporočil pogoje v London, od koder je prejel dovoljenje, da sme podpisati pogodbo. Pogodba vsebuje naslednji dve točki: 1. Obe vladi se zavezujeta, ■ster Anthony Eden v poslanski »zbornici rekel, da si boste Anglija in Rusija med seboj pomagali ter dodal, da bo Anglija zavrnila vsako Hitlerjevo mirovno ponudbo, dokler se bo Nemčija borila z Rusijo. Tri fronte v ognju Nemci so Včeraj ves dan silovito napadali 40 milj dolgo cesto med Vitebskom in Oreo, toda Rusi so vse napade odbili. Nemci no na tem kraju skušali prebiti Stalinovo črto, da bi dospeli do Smolenska, ki je ključ do Moskve. Ta predel je med rekama D vino in Dnje-prom. Vrhovno poveljstvo ruske armade naznanja, da so Rusi zopet zavzeli dvoje mest in da so nemško ofenzivo vstavili ob rta« st ena tfrugi wodit* pomoč , , .. - , : • _ . « in podporo vsake vrste t seda nji vojni proti Hitlerjevi Nemčiji. 2. Dalje se zavezujeta, da tekom vojne se ne bo^te pogajali-in ne boste sklenili .premirja ali miru, razun z medsebojnim sporazumom. Obe pogodbeni stranki ste se sporatzumeK, da pogodba stopi v veljavo v trenutku podpisa in ni podvržena odobren ju. Kot je razvidm> iz besedila, «te se obe državi samo za sedanjo vojno proti Hiltllerjevi Nein-Či zavezali pomagati ena drugi, da porazite Nemčijo, niste pa '' zaveznici.'' Sedanja pogodba je samo pismeno potrdilo tega, kar sta si Rusija in Anglija že ustmeno obljubili. 22. junija, ko je Nemčija pričela vojno z Rusijo, je angleški ministrski predsednik Winston Churchill v svojem govoru tfpretuo opustil besedo "zaveznica", toda* je Rusiji obljubil vso pomoč Anglije. Dva dni pozneje pa je vnanji mini- lo dalje pravi, da so Rusi v treh tednih vojne izgubili 250 tisoč mož, 2200 tankov in 1900 aeroplanov. Nenidi pa so izgubili najmanj 1,000,000 vojakov, 3000 tankov in 2300 aeroplanov. Nemci z vso silo vdarjajo na rusko bojno črto v treh smereh: proti Leningradu, proti Moskvi in proti Kijevu. Riwi zagotavljajo, da so bili Nemci povsod vstavljeni. V Besa ra-biji so Rusi uničili en nemški tančni polk. Nemška poročila nasprotujejo ruskim V nasprotju z ruskimi poročili pa Nemci trdijo, da se je ruska obramfia zlomila in da odmev rusko-nemške vojne na balkanu Dopisništvo Centralnega tisk. urada pri jugoslovanskim poslaništvu v Washingtonu prejema Lz povsem zanesljivega in verodostojnega vira sledeča obvestila: Nemški naval na Sovjetcko Rusijo je imel globok odmev na vse narode na Balkanu. Zlasti je bilo opažati vieliko vretje in globoko gibanje pri vseh slovanskih narodih na Balkanu. V raznih krajih po Jhgoslaviji, posebno v Srbiji,, potem v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini pa tudi v nekih krajih, ki so pod oblastjo tako zvane "Hrvaške države", je prišlo do spontanih manifestacij za Rusijo iti slovamtvo in nemške, italijanske in vstaške okupacijske oblasti so morale vršiti aretacije kar na debelo, če so hotele, da so preprečile večje obsege številnih upor in vstaj. Povsem je razumljivo, da je bila z ozirom na tradicijonalna čustva simpatije.in ljubezni, ki vežejo narode v Jugoslaviji z velik« slovansko majko Rusijo, reakcija južnih Slovanov na Balkanu prisrčna in iskrena na novico, da je natcistična Nemčija napadla Sovjetsko Rusijo. V zvezi s poročili, po katerih je Nemčija prisilila Italijo, Madžarsko, Romunijo in Slovaško k temu, da se s svojimi vojskami, dejansko udeležijo vojne proti Rusiji, se doznarva, da so bile zadnje naredbe feldmaršala Slavka KvateiMika v zveei z o>*novanjem hrvaške vojske dane za to, da se pripravi nekaj hrvaških divizij, ki se bi imele dejansko udeležiti vojne proti Rusiji. Na ta način se -bo tudi Paveličeva |raava s svojo vojsko, sestavljeno iz Hrvatov, o katerih izjavljajo Pavelicevi diplomatični zastopniki v Berlinu in Rimu, da niso slovanskega, nego germanskega pokolenja, dejansko ijddežila vojne proti Rusiji. Kongres bo vkratkem naprošen, naj dovoli tudi i-nozemcem delati v vojnih indifctrijah. — Med tujezemci je skoro milijon izvezbanih delavcev. Samo 2,500,000 novih avtomobilov Avtne tovarne, ki imajo že zdaj za dva tisoč milijonov dolarjev naročil, I bodo imele dosti drugega'dela. — Več milijonov porabnik kar. David C. Adie, newvorški državni komisar za Socialno dobrodelnost, je mnenja, naj bi bili v ameriški vojni industriji zaposleni tudi inozemci. V teku desetih dni bo odpotoval v Washington ter pozval kongres, naj odpravi določbo, da inozemci ne smejo biti zaposleni pri WPA. S tem bi bilo precej olajšano finančno breme lokalnih pomo&nih organizacij, ki morajo skrbeti tudi za nezaposlene inozemce. V Ameriki je nekaj nad pet Roosevelt zaprisegel Jacksona Dosedanji generalni pravdni k Robert H. Jackson je bil v petek v Beli hiši zaprisežen kot ■član najvišjega sodišča. iZapri-fcegel ga je predsednik Roosevelt. Malo prej se je bil udeležil svoje zadnje kabinetne seje." Roosevelt je dosedaj imenoval že sedem članov najvišjega sodišča. Najvišje sodišče ima zdaj spet devet članov. V torek je bil zaprisežen James F. Byrnes, dosedanji senator milijonov tujezemcev. M e d(iz g^nth Caroline. Izvzemei zmagovite nea&e aiwT ko" ^i je najmanj en milijon Jacksonov slučaj, je senat vsa t ^^^a« izvetbanih delavcev, ki bi Jih imenovanja ?koro brez vsake rakajo proti Leningradu, Moskvi in Kijevu in da bo Kijev vsak ča«s padel. Nemci pravijo,* da so nemške oklopne divizije že daleč za Stalinovo črto in da so Rusi izgubili zopet mnogo tankov in aeroplanov. bilo mogoče s pridom porabiti v vojni industriji. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da «e predsednik Roosevelt strinja s tozadevnim načrtom. UNIFORME ZA OBRAMBNE DELAVKE šef/t članic ženskih obrambnih organizacij v novi- službeni u niformi. imenovanja opozicije potrdil. Gen. Wavell v Indiji V Indijo je dospel angleški geenral Sir Archibald P. Wavell, bivši poveljnik angleških čet na Bližnjem iztoku. V Indiji bo pre«vEel poveljstvo nad. tamkajšnjimi angleškimi četami. Uradno gladilo "Consumers Price" naznanja, da v letu, ki se bo začelo s 1. avgustom, avtne *tvorndee ne bodo mogle izdelati več kot dva milijona 600 tisoč avtomobilov, ne pa 4 milijone 250 tisoč, kot je bilo prvotno določeno. — Vsak, ki ima karo, — pravi "Consumers Price/' — lahko pomaga braniti Ameriko na tri načine: — Na karo naj pazi, da bo ■dalj časa uporabna, in naj ne kupuje nove kare prej, dokler je res ne bo potreboval; s tem da vozi počasi in previdno, poraibi znatno manj ga-zolina, olja in pnevmatike; kare se je treba posluževati le za potrebo; če imata dva soseda ali prijatelja isto pot, naj se peljeta v eni" kari. Letos je 11a trgu 5 milijonov 200 tisoč kar modela 1941. — Spočetka je bik) rečeno, da se (bo prihodnje leto znižala pro-3ufceija za odstotkov, da bo torej zgrajenih 4 milijone 250 tisoč kar, vse pa kaže, da se to ne bo zgodilo. Če jih bodo zgradili 2 milijona 600 tisoč, bo dovolj. Vzroki so dobro utemeljeni. Avtne tovarne imajo že zdaj za dva tisoč milijonov dolarjev vojnih naročil, dobile jih bodo pa mogoče še trikrat toliko. Vsled zmanjšane produkcije kar bo za vojno industrijo na razpolago precejšnje število izvezbanih ddlavoev in materiala. Zdaj voai po ameriških cestah skoro 29 milijonov avtomobilov. Med njimi jih je 60 odstotkov, ki so manj kot pet let stari. Avtomobilov potemtakem ne bo manjkalo, če se bodo ljudje posluževali vseh, ki so še količkaj porabni. Predvsem je treba, posvariti avtomobiliste pred preveliko j naglico. Vsled prevelike naglice »e kara obrabi, porabi dosti gazolina, olja in pnevmatike. !Med vsakimi štirimi avtnimi nesrečami je najmanj ena, povzročena vsled prevelike nagli- consolidated edison preti stavka Chryslerjeva korporacija in Brigg&ova družba ne moreta izvršiti naročil, ker je v tovarni za tapete štrajk. — Zaposlen je v newyorski državi. Ž e skoro dve leti je opažati---- Mine v zalivu San Frandisca Mornariški urad poroča, da so ibile v gotovih dedih San Francisco zaliva položene mine. Ladje so dobile naročilo, kje naj pljujejo po začrtani poti, da se ne zgodi kakšna nepričakovana nesreča. Srbski komunisti Vstreljeni Nemška uradna časnikarska agentura poroča, da je bilo v petek v Zagrebu vstrel jenih 10 srbskih komunistov, ker so naščuvali dmge, da so umorili ■nekega policijskega uradnika, čegar truplo so našli v nekem gozdu. Po rovski eksploziji v Alabami V premogovniku pri Acmar, Alabama, ki je last Alabama. Fuel and Iron Company, je prejšnji četrtek eksplodiral plin. Eksplozija je bila povsem svojevrstna, ker je ni bilo slišati na površino. Šele po nekaj urah je neki delavec pri vhodu opazil, da v žici ni električnega toka. Reševalno moštvo se je takoj podalo v rov -ter kmalu nato prineslo iz njega enajst mrtvih premogarjev. Nekaj premogarjeV je še v rovu, pa zapirajo dohod do njih velike plasti posute zemlje in kamenja. , Premogovnik jc eden največjih v državi Alabami. precejšnje tretnje med Consolidated Edison Conipamy ter localom štv. 3 International Brotherhood of Electr i c a 1 Workers (AFL). Zadnje dni je prikipela napetost do viška ter se bo nedvomno razvila v stavko. Organizirani delavci so vsled tega nevoljni, ker so pri druž-binih gradnjah zaposleni člani Brotherhood of Consolidated Edison Employees, ki je po njihovem zatrdihi kompanijska organizacija. Dan stavke še ni določen, toda zdi se, da bo izbruhnila' tekom tekočega tedna. Iz Detroita poročajo, da sta bili Chryslerjeva korporacija in Briggs [Manufacturing Co. prisiljeni skrčiti produkcijo, ker so zasta'vkali delavci v tovarni National Automotive Fibre* Inc., katera izdeluje blazine in tapete za avtomobile. Tovarna Sealed Power Company v Muskegon, Mich., je še vedno zaprta. StavkaTji, (United Automobile Workers) niso dovolili vodstvu tovarne poslati brookivnski ladjedelnici, nekaj nujno potrebnih iodelkcvv. Unija, ki je pridružena Ameriški delavski federaciji, pravi, da materiala ni zahteval mornariški department. G. Forrest Brown iz Oak-fielda, N. Y., šerif Gennessee okraja, je brzojavil governe-iu Lehmanu, da &i lokalne ob-laHi z vselili silami'prizadevajo skrbeti za mir in red pred U. S. Gvpsum tovarno, v kateri je nedavno izbruhnila stavka. Governer Lehman je namreč šerifu brzojajvdl, da je on odgovoren za vzdržan je miru ter za . Letošnjega junija- je bilo v newyorskifc tovarnah zaposlenih nad trideset odstotkov več oseb kot pa meseca junija lan-ckegra leta. Skupna tedenska plača se je povišala za 55 odstotkov. Delavci zaslužijo povprečno po 33 dolarjev 75 centov na teden. 1 Rekordni pridelek žita Po zatrdilu poljedelskega departmental Združene države niso že več let pridelale toliko žita kot ga bodo letos. Posebno dobro se (bo obnesla pšenica, koruza, oves in rž. Pšenice bodo pridelali 923 milijonov 613 tisoč bušljev, kar bo približno d00 milijonov bušljev več kakor lani. Koruze ni bilo že izza leta 1920 toliko kot je bo letos. položaj vojnih ujetnikov Y. ,M. C. A., poznana družba tako po Ameriki, kot tudi v drugih deželah, je poslala; "v Evropo svojega posebnega zastopnika Tracya Stronga, da. v raznih. deželah preišče položaj vojnih ujetnikov. Te dni se je vrnil iz Evrope in je rekel, da je vseh vojnih ujetnikov okoli 3,000,000, da pa je njih pdlo-žaj mnogo boljši kot pa med prvo svetovno vojno. Strong, ki je potoval po Evropi 4 mesece, je obiskal taborišča vojnih ujetnikov v Angliji, Franciji, Švici in Nemčiji ter je po svojem prihodu rekel, da se vse države z ozirom na vojne ujetnike drže ženevskega dogovora, ki določa dostojno postopanje z ujetnik.i Strong pravi.-da proti ujetnikom nikdo ne goji ijikakega sovraštva in da je tudi v zdravstvenem oziru za nje dobro preskrbljeno. Skoro vsem vojnim ujetnikom je bilo odkazano delo in dobivajo na dan približno 20 centov plače. Hrana v vojnih taJboriščih je odvisna od gospodarskega položaja dežele, v kateri se ujetniki nahajajo. Mednarodna" Rdeči križ v mnoga taborišča pošilja živež in druge potrebščine Kot pravi Strong, je dovoljeno ujetnikom v vseb taboriščih, da opravljajo svoje cerkvene dolžnosti po določbah svoje vere. V taborlščh je bil tudi vsta-novljeu šolski pout^ kajti med ujetniki je mnogo učiteljev. V taborišča pa; ne smejo priliajati časopisi iz domače dežele. V Nemčiji je od 2,500,000 do 3,000,000 vojnih ujetnikov, med njimi 1,700,000 Francozov, 130,000 Poljakov, 100,000 Bel-gijceiv, 100,000 Qrix>V, 50,000 Angležev in nekaj drugih. 100,000 ujetnikov je v zasedeni Franciji, 30,000 v nezasedeni Franciji, 10,000 v Angliji, 10,000 v Kanadi in 12,000 Francozov in Poljakov v Švici. Okoli 200,000 italjan^b voj nih ujetnikov je -bilo .otipe ja-nih v Egipt in Indijo. t "*IiAS Ki BOD — Hew Tori Monday, July 14,1941 T8.tlN0 VEJI!!? L. im "GLAS NARODAM _(Tona or iM fimi)_- OwMd u4 HHMM «7 SUvcnle PubHshtng Cin>iT. (A Corporation), rttnk CttMr, Fraaldent r J. Lapaba, Sec. — Place of bnslnea« ol tin •arpoaatloB and*addreeeee of tU« officer«: 21« WEST 18th 8TEMJ. NEW XORK, N. 1. 48th Year "Glfta Naroda" la issued every day except Saturdays. Soadayi ud Holidaya . ~ Subscription Yearly f®.—, Advertisement on Agreement. ■ b celo leto velja Hat aa Ameriko In Kanado S«.— ; aa pol leta na «etrt leta fl.60. — aa New York aa celo leto «7.—; u pol leta I&60.* Za lnoaanaCvo aa celo lato ST.—: aa pol letm $3.50. -Olaa Naroda" lshaja vsaki dan lxvxemfil sobot, nedelj ln praznikov. •GLAS NAHODA." ti« WEST ~18th STREET, NEW ¥ORK, M. Z. i: CHelaee »—1241 k i i KITAJSKA ODLOČILEN FAKTOR Ko je prod štirimi leti napadla Japonska KitajsUo, t*o \' Tokiju domnevali, aa bo trajala, kampanja štiri ali kvečjemu šest tedn ov. Saj drugače sploh ni moglo biti. Kitajska ima majhno, slabo opremljeno in neizvežbano armado, ki se poti nobenim pobojem ne more protiviti moder-niiii japonskim—mehaniziranim četam. Spočetka je res tako kazalo kot so računali Japonci. Peiping-, starodavna prestolnica kitajskega imperija, je j>adel ]>o partedendskem boju. Kitajske izgube so bile ogromne, uo-eim so Japonci Izgubili razmeroma le malo vojakov. Toda zavzetje Peipinga še ni pomenHo zavzetja Kitajske in strmoglavi jen ja Ciang Kajškovega režima. O tem so 3e Japonci kaj kmalu prepričali. Vlada kitajske republiške je •začela mobilizirati svoje »dle, in vrhovni poveljnik Čiang "je sprejel izziv tokijske vlade. Sto in stotisoč mladih mož je ponudilo svojo službo ter s tem položilo temelje novi Kitajski. Danes šteje kitajska armada najmanj štiri milijone vojakov. V srcih kitajske mladine s*e je prebudil zdrav naeijonalizeni. Kitajski narod se je brezpogojno pokoril zahtevam svoje vlade. Kmalu je bila vsa Kitajska na poti uspešnega upora proti napadalcem. Japonci so začeli debelo gledati^ To je bila Kitajska, kakršne niso prej poznali in so takoj prilagodili svojo taktiko uovim razmeram. Najprej so ponesli vojno v San gibaj, vedoč, da je Kaj-škova nankinška vlada odvisna od velikih earisiskih dohodkov. Toda s kapitulacijo Šanghaja niso Japonci dosegli za-željenega uspeha. Nankinška vladiii se je borila, vežbala milijone vojakov, I>ovzročala Japoncem vsepovsod neprilike in zadrege ter uvedla v zavojevanih kitajskih provincah smOtreno guerilla "bojevanje. Ko je napoved japonskim armadam uspelo zavzeti Nanking, glavno mesto Kitajske, se je kitajska vlada preselila v Čungking, kjer je danes močnejša kot jc bila kdaj prej. Res je, da so Japonci zasedli več kot polovico kitajskega ozemlja, kontrolirajo pa le tiste dele, kjer more njihovo vojaštvo opazovarti vsakega Kitajca ter zatirati upor Jn vstajo-med prebivaTstvom. Japonski voditelji so začeli spoznavati, *da ne bodo nikdar zlomili čudovitega dulia nove Kitajske. Naj se polaste tega ali onega dela kitajskega ozemlja, kitajski narod jih sovraži iz dna duše ter fee bo boril proti njim do zadnjega zdihljaja. Kitajski je treba izdatno pomagati. Anglija je bila dolge brezbrižna in je puščala. Kitajsko vnemar, vsled česar so bili edinole JiU'inci nit lobič^n. V Londonu so se šele tedaj'zavedli svoje dolžnosti, ko je postala Japonska zaveznica Nemčije in Italije. Ameriški vojni tajnik—ki je bil takrat držami tajnik, — Mr. Stimson, je bil strahovito obsodil japonsko roparsko invazijo Mandžurije, toda trajalo je precej časa, predno je začela Amerika pomagati Kitajski s posojili in krediti. Takrat se je namreč tudi Amerika začela zavedati Hitlerjeve nevarnosti ter začela uvaževati važnost močne in prijateljske Kitajske. . • . AmerLkanci so se zadovoljevali s proslavljanjem in pomilovanjem napadene Kitajske, pomagati so ji zaceli pa šele tedaj, ko so se sami znašli v nevarnosti. , Zdaj Amerika prav doibro ve, da ne more bolje služiti miru kot če s pomočjo Kitajski oslabi Japonsko. To je en način borbe proti vojni. Po tem načinu je mogoče vojno zaustaviti še predno se prične. Razvoj borbe za Tiho morje Premoč Svrope v svetu je, to. Japoncem bilo stavljeno bila dolgo ča^u tako rekoč dog- zahteva, da odpro svoja priha-ma. Ta dogma je slonela na ni*ca Bvropeem. Perry se je trdnih dejstvih. Iz Evrope so vrnil 11. aprila 1854, in 31. "il na vse kraje izseljenci, iz'nrarca je moraal Japonska F. v rope je prihajal kapital, premogovno in £e!qpno proizvodnjo je imela -skoraj izključno v svojih rokah Evropa. Evropa je iniela manufakturo. največ tekstilnih proizvodov je izva-; žala ona. Trgovska mornarica je bila skoraj vsa evropska. V svetu je prevladovala evropska dnhovna kultura. V drugi polovici 10. stoletja skleniti mar z Ameriko, kana> gavsko pogodbo. Evropa je ta-koj-zaihtevala »te ugodnosti, ki ji!h je ddbila Amerika. Anglija in Ruisja. ki sta v očeh Azijcev- najbolj zastopali Evropo, in sta tako ena kot dru(ga težili na vzJhod, prva po morju, druga po suliem, sto p»av tako dosegli Ease agedneeti. Bueija leta 1855, Anglija leta 1857. DEFENSE BOND QUIZ Vpr.: Kaj se zgodi, a ko nemudoma potrebujem denar, ki sem ga vložil v Defense Savings Bond T Odg;.: Bonti ; moreta zamenjati vsak čas po 60 dneh za popolni znesek skupno z obrestmi. — ui u^i wuiU> ici j.j. aiuiri u . _ O si evropske narodnosti oSva-|Cast «ta,re | ja'e obale Tihega oceana. ^»la. Toda Amencam n,- I ^postavila. Toda so odnehali. ' Pa tudi Evrqpa ni popustila. Pogodba je sle- V začetku 19. sto!etja se je ta nagon zaradi revolucionarnih mo-, . tenj do leta 1848. uetavil, nato|dlia P0^"1-pa se je z vso si!o razbohotili Japonska je kJonila pred be-pod vjplivOm vedno bolj silnih Hm plemenom, ki je imel na stremljenj in v obliki trgovskih poslov, ki so jim sledili finančni in trgovski podvigi. Šele tedaj so »e Združene države zavedk1 vprašanja Tihega oceana, šele tedaj je ameriški zunanji ?niniilnega nacionalizma, si-mestu Uragi. Izjavil je, da no- st< matično stopila na pot za-psoročfilo., ki ga mora last- padnega napredka. In ta dan noročno izročiti mikadu in da bo eden najvažnejših v zgodo-daje tri odloge, da se mu to po- vini modernega napredka. razpolago orožje, kakršnega si Japonska ni mogla omisliti. Toda klonila je s hladnim >r-cem in sklepom, da bo izkoristila vse, kar ji prinaša tujec in hovte'^W* in kupijo za nje .H mljaio da si bo saina sko- ^^ ^ ^^ Pripomba: Če želite kupiti Defense Bond, pojdite na naj- Yrpr.: Ali mnogi lastniki bondov izmenjajo svoje bon-de? Odg.: Ne. Narod hoče pomagati oborožiti Ameriko proti vs-em napadom. V mnogih slučajih dajo ljudje vsak cent, ki si ga niorejo prihraniti, za Defense Savings Bonde in znamke. Nekateri napravijo to tem, da svoje gospodarje naprosijo, da odtegnejo del nji- Peter ■___- S s* Kaj se hoče, taki smo ljudje... vala orožje, ki jo bo osvobodilo. Do tedaj je ypfliv Evrope na A- ................. zijo povzročil k malo knltnmiii bližji p^ni ura^ali ban^ ali vrednot. .Prodor evropske zna- pa pi^ite po^ni!o na Trea nosti in e^ropskSh metod se se ni pričel na tej ogromni celini. dan, surer of the United " States, Washington, D. C. "Na policijsko šifražideo v New Yorku so pripeljali -starega človeka, ki je beračil brez dovoljenja. Oblečen je bil v ponošeno obleko ter je neneho-ma držal levic?o na prsnem žepu, kžw &e je zdelO peti^cij-skemu' odniicu škiitelii-vo. Are-tiranca je dal prfeigkati. V notranjem žepu su&njiica je imel (štiri bančne knjižnice, predstavljajoče vrednost enajst tisoč dolarjev ..." "Iz podstrešnega stanovanja stare tenement hiše je začel zauoajati hud smrad. Sostanovalci so obvestili policijp, ki je vlomila vrata. Na stari, polomljeni postelji je ležala mrtva 70 letna M. L. Smrt je morala nastopiti -že pred nekaj anevi.V razpadajoči žimnici je našla policija Za šest tisoč dolarjev vrednostnih papirjev, spodnji predal starinske ova--e je biljia pol zlatnine in draguljev. Starka je očividno u-mrla od lakote in pomanjkanja." po I noma dmgačno stališče. Začela je izvajati izrazito proti-japonsko politiko, ki je v bistvu ni spremenila še do danes. slan.- bile Združene države prve, ki so skie- fegnbila je orientacijski čiit in ZARADI PISMA SE JE ^ IZGUBILA. Iz Montrosa v Coloradu poročajo, da je neka 22 letna žena, ki je nesla s s.vojo 6 letno hčerko pimno na pošto, 15 lan daleč, zarasla v velikem viharju ter ni qaogla najti poti domov Njen mož je bil z orožnih vaj pokiclan domov. Sele v rodnem kraju je izvedel za žalost-np vest, ki ga je silno poti'la. Odhod nemških konzulov Velikost »M x 14H Inter 48 velikih strani; 32 barranlb aerolJerldoT tujih drteT in 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih dr-lav; 46 svetoVnlh Bilk popolnoma o- enK(Cenih ; Zanimivi svetovni dt^odkl. Najnovejši zemljevid kal« četi aret la tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJti IN RtJSWd ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA Ceiia 35 centov PoSljtte svoto ▼ znamkah po 3 ,. o*, po 2 ogajta^___ : Po s ebnoat: HAMM0NDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite a atlasom ln ko g* ixpolnite in poffljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatni zemljevide s novimi mejami vojskujočih ae držav, kakor bodo prente-njenepo sedanji vojni. NaroČite Atlas pil : "GLAS NARODA" m WEST lttfc STREET NI W IOII. N. X. ..'l'^ITWUI. UICJl ni^e pogodtoo z Japonsko, vendar niso bile ,do takrat zgolj jicznanka na skVathem w.hodn. Že leta 1848 so dofeHi vlšangba-ju dovoljenje za misijonsko naselbino. Po amani trgovski pogodbi pa so razne evropske sile zelo pogosto -val skozi napolzaprte trepalnice in rekel polufimiljeno, pol zaničljivo: — Kaj bo zlodej s tvojo siromaščino? Tod?! če «>i se naveličal dosedanjega živ-1 jenja, ti lahko pomaga. Domov se vrni in v klet poglej, tam boš dobil sedem škafov zlata. Kmeti« si je pomel oči. Go-^poda ni bilo več. — Zdelo se mi je tako, —1 si je mislid — Samo privid je bil. Sem se pač pregrešil. Vrniva se domov, je |ja iz radovednosti vseeno pogledal v klet In čudo božje! Na ilovnatih tleh'je bilo sedem škafov, polnih zlata. Pravzaprav ne sedem. Šest škafov je bilo vzr-hano polnih, v sedmem'je bilo pa žlahtne kovine* le do jxdo-vice — No, zdaj sem rešen, zdaj sem srečen. — je Vzkliknil. — Zdaj se mi ne bo treba več truditi in mučiti. Največji bogatin v dež^i se v bogastvu ne more primerjati z menoj. Toda: — je v istem liipii pteu-daril, — sedbii škif l>om moral Nemčije in vseh onih dežel, ki še napolniti; Res, da mi skriv-si jih je v sedaliji^ Vojni osvo- nostni gospod ni tega velel; jala. . , v .. torla, lepše bo, ko bo vseh »kj- d«n škafov zvrhauo pplnili. . TIFUS V MADRIDU. Sredi noči je svoje nefemer-no bogastvo odvlekel v gorsko V Madridu ie zavladala epi-' votlino, kini razen njega nihče dem i ja tifusa. Bolezen se je razširi hi iz ječe Yesirias. Ob-' la«ti so takoj, podvzele ukrepe, da se epidemija zajezi. Lepa knjiga je kultut-na poslanka; odprimo ji vrata v nase domove, odprimo ji sree . < . (Floigar) Z I V I VIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga Je svojevrsten pojav v Bloveoskl knjlievnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih' trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poOetkov v starem slovanstra do AanaSnjega dne. Knjiga je verno zrcalo na&ga 91 v I Jenja ln trpljenja, ln kdor jo prebere bo vedel o Slovencih veC kot mn more nuditi katerokoli .naše zgodovinsko delo. DED — je ZEMLJO otrebll. zoral ' OČE- jo je posejal ln gledal bujno njeno rast SIN- je zerel med teikim klasjem VNUK — se Je dvignil proti bom novega časa 13 POGLAVI J — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena «2. Poštnina plačana Avtor knjige je IVAN MATIČIČ, ki je spisal aplbStio znano knjigo — > NA KRVAVIH POLJANAH vedel zanjo. Naslednjega dne je sosedu prodal kravo, zmenjal 'izkupiček v Zlato in vrgel v sddmi Škaf. Ni se dosti poznalo, nekaj več zlata je 'bilo pa vendarle. (Naposled je še kozo in domačijo prodal ter šel k sosedu delat za hlapca. Ves zaslužek in izkupiček je zamenjal za zlato. Sedmi škof pa Ie ni hotel biti poln. Naposled je rekel gospodarju, naj mu da raje denar namesto brane, samo da je več znosil na kup. Ker si ni privoščil kruha, je prašičem kradel iz korita krompir, peso in repo, da se je nasitil. Ker je vsled stradanja opešal, ga je gospodar odslovil Pomešal se je med cestne berače in prosil vbogaime. Dolgo je moral 'beračiti, predno je zbral skupaj zlatnik ali dva. Sedmi škaf pa le ni hotel biti poln. Nekega dne so ga našli mrtvega pred votlino. V roki je krčevito stiskal ba-kreuq sveftinjico, o kateri je naJbH misffl, da je'ililta. . . FTi L A 8 HI * O V X" - Hew Toil Monday, July 14, 1944 »iTjirnj.cjfN L. AIiFX)MS DAUUET: Zadnja šolska ura Ono jutro šel prepolno v mjio, 'ze!o sem se bail, da ne b^iu grajan, ker nam je bil gospod Hamel rekel, du. ntus bo iz-prašm al o deležnikih in nisem o njih vedel niti ene besede. Naenkrat mi je prišlo na misel, da bi izostal iz šote in šel skozi polje. Vreme je bilo tako toplo, tako jasno! Slišali so se kosi, ki so peli ob robovih gozda; to me je bolj zanimalo, kakor pravila o deležnikih; (pa imel sem moč se upreti in stekel sedi proti šoli • ' Ko sem pnsfj pred občino sem videl, da je tam stalo veliko Ijmisitva (pri oglasni deski*,' k:'.mrežen i z majhno jnTežo^ Tnko je bilo že dve leti; odkar ro nam prihajale slabe novice, izgubljene bitke, rekvizicijc, odloki puveljništva. In šel som mimo, ne da bi se ustavil. "Kaj je tam?'* Tedaj mi je: ko sem pretekel prostor, kovač WaehtH-, ki je s ovčjim vajencem. praV takrat bral oglase, zaklieal: "Mali, ne hiti tako; prišel boš 5e vedno dovolj lunula v šoio!" Mislil sem, da se norčuje iz mene in sem ves upehan stopil na nfajlino dvorišče gospoda H .imel a. 'Navadno se je pred začetkom pouka razlegalo veliko razgrajanje, ki se je slišalo na cesto pulti, ki so jih odpirati'in zapirali, lekcije, ki so jih ponflv-Ijafli na glas vsi skupaj in si miši t i uišesa; da bi bolj razumeli. veliko učiteljevo ravnilo,, k: je bobnelo po mizi: "Dajte mir!*' Računal sem vso pot, kako bi de segel -.vojo klop, ne da bi *ne videli; pa prav ta dan je bilo •v^e mirno, kakor na nedeljsko jutro. Skozi odprto okno sem videl tovariše že uvrščene, po svojih mestih in gospoda Ha-mela, ki je sprehajal s strašnim železnim ravnilom pod pozdulio. Treba je bilo odpre- so se mi adele sedaj stare pri ti vrata in vstopiti v sredi te j.jat©: jice, ki nii jih o. Bil je to tudi nekakšen način zathvale našemu učitelju za štirideset let dobre ima naš učitelj <'epo zeleno saJ locsko suknjo. > Moja ..zadnja francoska ura! In jaz sem znal komaj pisati. Jaz se tovej ne bom več učil. Treba bi bilo torej tukaj ostati ... Kako sem 'se jezil za izgubljeni čas, na zanemarjene ure, ko sen» tekel po gnezda a'i se drsa1 po Saari! Moje knjige,, ki so.uii-bLLe vsako uro frvko dolgočasne, tako težke, VA2NO ZA NAROCNOCE Poteg aulori Je raxvidao Je kdaj imate pUtao aaroCnlno. Pr?« Številka pometi i meaec, druga dan iu tretja pa leto, Da Dam prihranite nepotrebnega dela In RtroSkov, V rs proatano, da e kota te uročut-no praročaaao purafrna-tl. PomIJhe naročnino Dmraeat bub iaU J®* pa plavajte*na#«nn aabtopaikc v Va«ett. krajo ali pa kaieremo lamed' aaBtopulkov, kojib Imena aa tiskana s debelimi Črkami, ker ao upravi-Cedi obiskati tuu; drugfe naselbine, kjer Je kaj aallh rojfckdr naaa-IJenib. Zastopnik bo Vam laroCU potrdilo aa platano narotoino. CALIFORNIA: San Franclaco, JO LOU ADO: Pueblo, Peter Cuilg. Waiaeoburg. M. J. INDIANA: Indianapolis> Frank ZupanfilC * ILLINOIS: " - - - * Chicago, J. Bt+tU ' .': Cicero, 4. KaMan I Chicago. Oiwro k 4n IUiaola) Jollat, Jennie Baabfefa - « » " -La Salle. J. Spellcb Maacoctah. Frank Angustta North Chicago in Wank*gaa. WwM MARTLAND: »KlUmUier. Fr. Vodopivaa MICHIGAN: ki Detroit. L PI—h ar MINNESOTA: if, Cblsbolm, J. Ely, Joa. J. Pesbel . BrsMtb. -Loaia ..Gilbert. Lotila V« nibbing. John Pgfla MONTANA: Roundup. ll.'M' PlAi Wasboe. uf Champa ' - Olevataad. AxOon Bobek linear, Jacob Reanik, Job- tnapnls Gtrard, Anton Nagod* Lorain. Loula"BaianU John *«aa*a Coongatown, Anton KlkaU OBBGON: . oregos cigr. jr. PENNHILTANka: - r' - * j' De—n>»r» Jabn Jtrnlkat i cwmuvih/J.BMtsn^ « Coverdaia la okoUca.' Mrs. Ivaa» Bila je ua n*eiii vi*sta za pripovedovanje. Kttj bi dal, da bi uio^rel povedati na -široko to -»'avnolpravilo 6 deležnikih, na id««, doVolj jaaio, brez napake. Pa sem se zmešal v prvih bcsenio imeli zgodovinsko uaxi; nato so mali zapeli ba-be-A>i-bo-bu. Na kon-ou ij je stari Hanger nadel naočnike in dnžeč abecednik z 9-boma rokama, zlo^aval črke z njimi. Videlo se jo, da si je tudi or. prizadeval; njegov g'a s se jetre-el od ginjenja in bilo je tako smerno slišati, da smo se vsi1 smejali in jokali. Ob, spominjam se tega zadnjega pouka. Kiualu je cerkvena ura bila poldan, nato je zvonilo angelsko čoščiiije. V . istem času pod našim oknom zatrobile trcfoeute v ojakov. ki so re vra-čaJi z vaj. Gospod Hamel se je \"7djgn»l ves bled na katedir. Nikoli se mi n> ^del tako velik. "Prijatelji!" je dejal "moji prijatelji, jaz . . A nekaj ga je duŠ-ilo in ni lnogei končati stavka. Tedaj se je obrnil proti tabli, vzel Bliskovita vojma divja skoraj sleherno noč nad angleško preetolnico. V dveh mesecih je bilo ubitFh 14.000 oseb civilnega prebivalstva in 20.000 ra-irfen?h, dočim je paijto samo 300 angleških vojakov. Smrt postanejo ponoči junaki. (Neonski btMirbriiki so kakor nočni strahovi. Ko se bo za-Hvital dan, se bodo z vso naigli-co vrnili v zavetje Vso jih leta-liM>. In znova tulijo sirene; znamenje, da je nevarnost mi S A.ZP.R O D A i A SLOVENSK|M% KNJIG - po zmerni ceni žanje torej bolj med civilnim nila. "All clear!" Ura je šesit. prebivab:tvom kakor med vo-jaštvom. Po^no popoldan je In Ix>n-dončant se pripravljajo .za nc<č. Vsakdo biti, da bi'iepred hith^ To je zadnja ura mirnega dra-< g oeenega sp.mja. Potem ee London prebuja. Ranjen je.* Pjvosd vidiš ponsšene hiše. be-bunce in mtrveoe. Londonča- ko tijše pred prihodom močne-j ni se vračajo kakor pač kdo ga sovražnika dospel v varno |more — k »vojemrn vsakdanje- zavetje. To je ura, ko so londonske ulice najbolj živahne. V«x'ina ljudi, ki jih vidiš, so domobranci. Vsi ti možje in v-e te žene, ki zdaj hite po ulicah v vseh smerrth, so ves dan delali v uradih ali delavnicah, zdaj pa hite domov da oblečejo vsak svojo uniformo. Mra&i re. Čete razvrščene mu deku. Prevozna sredstva ne obratujejo tako kakor prejšnji večer. Na avtobusnih postajah se ustavljajo avtomobil isti in vabijo pešce da jih popeljejo. V središču me.-1 a tu in tam izpraznjU.ie^Jo urade, odna-"aio pohištvo, pogosto poškodovano. Diugi opravljajo sredi mrševin svoje vsakdanje de- vzdo^ž oba'Ie tja do Londona, lo. Banke in trgovine pesiu-so kakoT eno vdiko uho, ki n&- jo.io kljub razbitim oknom, to prisluškuje. Kmalu se bo) Sovražnik se bo ponoči in v začela vsakonočna bitka. Daninasleilnjih nočeh znova povr-je bil miren, nočne bo. Z nočjo. nil. Tisoče bomlb bo pcmetal bedo pri/brnele zloglasne ptice, [nad mesto razrošil na tsotine Ritšile bodo hrše in miičev^ale hiš, .pobil na tisoče ljudi, človešika življenja. Ne bom te gi-ajal, Francek, P^f^^t- ln ■ Onaba. P Broderlek K*W TORK: Export, Loaia Farrell, Jerry Forest City, Fr Oreensbnrg, 1 Bonier City. Fr, Imperial, Vi Jeheatewa, Jaki Kram, A at. TaSAai> > i liMerne. Frank Kttwb Midway. Juun 2 o at Pittsburgh in okolica, Philip frag^ Steolton, A. Hi»n Turtle Creek.'^r. ScUfrer We* Karton. Joseph *sr*u..... WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. Skak mom«: Rock Springs, Diamond ▼ 1U«, Jo*, 1 QowtDdi Karl Worcester. Peter'Rode OWIO: _______ Barbcrton, Frank TflN UrtAU 'QUI AAV9P1- dovolj moraš biti kaznovan. — Pa glej, kaj je. Vse dni ste govorili. Ai! Imam dovolj časa. Nauči1'.bom jutri! Videl ipa bo£, kaj pride. — Oh. To je bila največja nesreča naša, da *-'Jiu> vedno odlašali učenje na jutri. Sedaj nam po pravici teh ko rečejo Kako! Trdili ete, da ste Francozi, pa ne znate pisžti ufe govoriti svojega jezika. V tem ubogi Frcsn-cek. pa nisi ti. največ kriv. Mi vsi imamo dobnšen del graje za naša dejanja." ^Vi&ftsarSi niso dovolj skrbeli. da bi'vas videli izobraže. ne. Radi so va< pošiljali delat ■na polje ali v predi-^ico, da bi imeli kakšeir sold več. Ali se jaz nimam v ničemer grajati! Ali vas nisecm često poslal zalivat svoj vrt, namesto da bi de-'alif " Nato je začel gospod Hanrel govoriti o francoskeni jeziku in je rekel, da je to najlepši jezik na svetu; n ajbolj čist, najtrd nejši. Treba bi ga bilo ohrani ti med nami in ga nikoli ne pozabiti, ker je to, dokler ohrani narod, svoj jezik, toliko, kakor če imaš kljr^č svoje ječe. Nato je vzel slovnico in,nam bnal va-jo. Cndil sem 6e, da sem toliko "razumel. Vse, kar je govoril, se ni je zdelo lahko. Mkslil sem tudi, da še inkoli nisem tako dobro poslosal in da še nikoli ni imel on toliko potrpežljivosti "za raziagaa.ie. Rekol bi, da nam je»hotel dati ivee svo-je znanje, preden bi odšel, da ga nam je hotel vtisniti t glavo kar naeiik*fti. Ko je Bil pouk končaii, smo zaceli risati. Tega dne nam je Slišalo se je saitao škrtaiije ■perie^ rta pajrirju. Naenkrat so prišli hrošči; vendET so; vsi pazili, tudi -na^rianjši, ki so se trudili da bi narisali debele črte s srcem, t za vestjo, kakor Je pO francosko.'Nfa Šolskem podstrešju so gralill golobi in rekel sem ^i, ko sem jih x>oslteal. "Ali bodo morali tudi oni jper tfdnugačer' mi močmi zapisal tako debelo, kolikor je mogel: "Živela Francija!" Nato je o stal tam, si podprl glavo ob zid in ne da bi kaj spregovoril,, nam je dal 'znanu?-nje z roko: "Končano je — 46 UR Z BALONOM ' V ZRAKU. Dne 28. marca se je dvignil nad Moskvo balon, ki se je pozneje spustil na atendjo pri Zelenem boru, kraj Leningrada. Bi:Ion ima samo 593 kubičnih metrov prostornine. V košari pod balonom je bil pilot Zinov-,iev. ki je ostal v zraku 46 ur in 12 minut. Prejšnji rekord z majhnim "balonom je imel Francoz Cornier, ki je ostal *v zraku 23 ur in 34 miimt. Ru-.ki rfckord je torej znatno večji. Ljudje se zatekajo v zaklonišča. Ptmbčevanje v zakloniščih gotovo ni preveč udobno,} a je pač,del tistega neizogibnega. ki sestavVja vsakdanje življenje ijovprečne^ra Londončn-na. Ura je sedem in pol. "Laift-\vaffeM ima zamudo. Topovi in žarometi so tki določenih mestih, a m nad a dobro vol jcev je pripravljena. To je tista armada, ki ire bori \ novi vojni; ga-dlci, protiletalski opazovalci .samaritani. ambulantni šoferji in drugi. Zateglo tuljenje siren je prelomilo znak. Brnenje motorjev naznanja, da se sovražnik bli-"ža." Trpljei>je- Londona se začenja. Topovi rjovejo kakor čreda sestradanih volkov. Žarometi tipajo S svojimi dolgimi belimi prsti proti nebu. Brne-nje je vsak hi-p glasnejše, angleški lovci so v zraku. Žvižg. Potem eksplozija. Žve.nket razbitih šip. % Bila je bomfoa. Domobrailoi so na delu. Boinjbe so povzročile nekaj požarov. Domobranci se ne menijo ne za bombe, ne rr. razl ite išipe. ne za hiše, ki se podirajo. Vztrajno so na deki, kljub gosti toči šrapnelov. Na-meftoenwi, kolporterji- trgovci — čez dan navadni meščani, VTABOKISCU UJETIH GENERALOV. Po 50c zvezek AnieraoMova«/pripovedke za ctovensko mladino Bel« no«, mali .junak, (Dostojevskij) Božji nsejniki (Ivan Prešel j) FJJogpInltg igq«>» (Aiajz Jiraek) Goinpači in ,Komuca4ski .(Jul. Zeyer) Gospod Fridolin Žolna in njegova družinn (Fr. MiKinskf) Ku«an..valirii pes (J. O. Curmrood) Kaj s« je Aiakaru sanjalo (V. Koro- lenko) i Na različnih potih (F>anc Friseh) Feter Pavel CUvar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiv« (Vladiaiir Levstik) Sveta noč (RuMf Vrabl) • . , -Slika Dodane Gray (Oscar Wilde) Verne dtiše v vicah (Prosper Miriste) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitolja (Ivan Meiik) Po 75c zvezek ItcUrtor CAriur Bernede)a Onhtcan pragotda (James Oliver Cur-wood) Po strani klobuk (Damir FeiSe!) Bomantirne dude (Ivan Cankar) Seržaat DiavoJo (Marcel Pnoliet) Železna cesta (Zane Grey) . Zlati Panter (Sinclair Gluck) Gusar v oblakih (Donald Heyboc) I Gospodarica sveta (Earl fldor) t Hektorjev Meč (Rene lM Bruj ere) Rdeča Megla (O. K. Fricb) Po $1 zvezek (JsrahJbjeqi milijoni (E. G. Seller) Veridicus (Pater Eajetjui) , Sivko (K. S. Thompson) (Marija Maierjeva) "'Neuer Zurrclier Zeitung" poroča iz Vidhvja: Sele sedaj je francoska jav-1 ________ ______ ^^ nost zvedela, katere odlične vo-: Prijotlbe čebelice Maje (Waldemar jaške osebnosti >e nahajajo v I Bonsds) , . .. _ ujetniištvu: To so med drugim | ^^iJt^ZT^ generali: Oiraud, Pnoux, Pa-ii, življenja za življenje Uw Za-j^»ldde, Bourret, Alteieyer, ad-j pan) Pbleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem I v krasni vezavi importirane < iz »starega kraja«.. Slovenski molitveniki: KVIŠKU1 SRCE 2U x SH-in&v — 224 strani vezava umetno ............ St KVIŠKU SRCE — (št. 355) 2% i InCev — 224 Btranl ▼ belem celotlUu ...... .50c KVIŠKU SRCE — št. 408) 2% x, 3% inCev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — <«t. 408) . 214 n I nCev — 265 strani vstevši Sv. Kriiev Pat Cona «1^« RAJSKI GLASOVI — (SL 416) 2V4 x 4 InCev — 255 strani vatevši Sv. Kriiev Pat Ona *L50 SKRBI ZA -DUŠO 3 x 4iuCev — 512 strani Cona $1.15 i t • i; NEBESA NAŠ DOM — (it. 415) 1 2% x-iVi'tnCev — 384 inčev Cena 75c SVETO PISMO .................... (Ker se nam je po«re£Uo dubfctkskih- poij^kili, iKirveskiih in belgijskih genera lov. Njihovo taborišče je v trdnjavi Koenigstem na Saksonskem. Vse tukaj vključene v-sebnoeti so nad 65 let stare. Pravilnik za to taborišče pred-videva, da morajo biti ujetniki vš; nad 65 let stari. O generalu Giraudu je znano, da je najprej poveljeval «avw-niški arntedi v .-everni Franciji in bi bil moral po nemškem predoru na reki Meuse prevzeti poveljstvo v ogroženem predelu toda bil je že prvi dan obkoljen in ujet. Generala Pri-ouxa so ujfeli pri I>unkerqu£, ko je žrtvoval svojo armado, da je napredovanje Neuucev toliko zadrževal, da so Angleži mogli ' Po $1,25 zvezek Zadnji Mokikanec (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) u Po $1.50 zvezek Zločin «n- Waaen (F. ML Dostojevski j) Tigrovi zobje (Mavriee Lablane) Krištof Dimac (J»ek Londdki) M Uteri ja < G ustave le Bonge) Lucifer Wean de La Hire) Izpod Golico (Slavko Savinsek) Po $2 zvezek- Prešeren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva repatica (VI. Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. jZivil bo baje manjkalo V Los Angeles, CaL, je se kel Donald M. Neh*>n, nakupni l^vni del svojih sil vk^tiTnl produkcijske upra- ve, da bo začeto zmanjkovati nekaterih živil kot tudi potre bnega materiala za obrambo, še p redno bo narodni obrambni program dosegel sifoj višek. rešiti čez Rokav v Anglijo. Generali FagaMe in Altmey^r so poveljevali a!rmadnim skupinam pri'Sedanti, v Maginotovi črti in na južni fronti. Nemfci so jih ujeli s svojim velikim ob-koTjevalnlm manevrom. — Mi smo navajeni raziTiiš- Poveljmk ta^borišča ta ujete l^ati o preobilici, — je aejal. generale je neki nemšfci gene-J— Te preobilice pa ni tojliko ra'ni poročnik. Nadzorstvo' in disciplina sta izredno strogi, toda z ujetniki postopajo skrajno vlijudno. Spijo v celicah podzenlskih prostorov trdnjave. Njihova hrana se v ničemer ne razlikuje od hrane drugih, u-jetnikov. Za brano dobivaji kuhano meso, krompir iri razne zelenjajve. V bolniškem oddelku, trdnjave delujeta, po en neni3ki in en francoski zdravnik. ki jima pomaga 8 nčmskiii bolniških sester. Nalezljivih bolezni tukaj ni bilo. Nekateri ujetniki so zfboleli in so jih odpravili doiiiov. Na dan dobijo ujetniki po" 5 cigaret. Prosti čas. zaipnavljajo generali 48 igranjem bridgea. Štirikrat na beden jim pravilnik dovoljuje dveorni spreihod izven trdnjave,' toda tmdi med' sprehodom so pod nadzorstvont To pa zaradi generaal Giranda, ki jefoil že-v zadnji vojni ujet in je potem ušel tor se iBkozi Belijo preril ^ipet do francoske bojne črte, kamor je prineeel važne1 vojaške informacije. ikot si mogoče predstavljamo. Že zdaj manjka marsikatera stvar. Jekla ni toliko kot bi želeliM, pa. tudii pomanjlywu« živil se bo pojavilo«.' * - — LJUDSKA KUHARICA Nejnovejla zbirka pavodil za. kuhinjo - in dom. Cena 50c. Narožlte ,pH: , . ■ knjigarni / jsjlo v e n i x publishing gompany j* - t m "mL A s v X ■ O D X" — km Toil Monday, July 14. 1941 "*V OSPOD a K0N0P1STA Napisal: L WINDER. 42— • • titiidvejin ii 1m Ta ^rad je bil nekdaj Wallensteinova last, last moža, ki K* je prtfesor zgodovine dr. Klopp imenoval 4' ničvrednega iopova.': Franc F?rdinand je poanal mnogo slik "ničvrednega lopova". sovražil je drobne, pametne, zvite oči tega vojskovodje, ki so z nekaterih pouob čudno zamaknjeno in otožno asnjavo z ."le v gleda'co. j*Vane Ferdinand izprva ni hotel kupiti gi-odu, ker je bi) nr-kdaj. Wallensteinova ij i davno po WallensteiiKXvi snurti zgradili ^hdkorne tovarne, ki je stala šele nekaj .let. Ta grda, dobkk*no*na j*oslopja, ki juh je bil Franc Ferdinand z gradom in vsemi okolišnimi zemiljisici vred pridobil v last, bi špekulante WallenstC'im satove ugajala — tako je mislil sam pri seb:. Zia voli? ned to odurno okolico je trajala samo nekaj mdmu. Konri»iiški jrozdi so nuu šume zbujali občutek doma-eijc, kakršnega še ni ponpnl. Pol ure hoda pred Konopišttan je ležalo mestere BoneSov. Gledal je ljubko pokrajino. Ta pok ajina ri bita veličastna kakor alpske pokrajine, v katerih ie bil -»rpbil veJik cel svojega življenja, niti ne pravljična kakor južne pokrajine, ki jiV jc bil videl na zadnjem potovanju, a K ie bilp. njegova domači ja. To je čutil s presilno močjo. Tukaj jt ivoal, da na:de mir. . __ Franc Ferdinar.d ie bil pobožen, vendar ni veroval v gia-~o\e, ki prihajajo z neba, in tudi mezdam ni verjel. Devica CHtetrkska ki ;e br'a s'isala nebeške glasove, nm je bila najljubša r;;egov e položno si oe je zarila misel, da ao se našli cerk veni dostojanstveniki, ki se resno zavzemajo za to. da bi proglasili pametno kmečko dekle za svetnico. To, da je bil' Wal-lenst^iu p-eznt vem«. prepričan o moči zvezd, je še podžigalo ltržnjo Y* jo je čutil Vrane Ferdinand do nekdanjega kono-ptekera gospodarja. A dar.es j? slišal gias od zgoraj. Hotel niu }e veneti, kajti ta sla* mu ni samo govoril iz višave, bil je v šunrenju dreve«? i nv dihanju vetra, in tudi kamenje se je ogku-šdo m givoriltPolja in gozdi. ze«qlja in nebo, vBe mn je govorno: "Tu y* tvoja doma -*ja." Ta občutek ni bil zanj resni-, če:i kakor raskavost drevesno skojrjye, ki je nanjo polagal roko,v in hiadna mokieta listja. ki ?e ga je dotikal v gozdu, in ;e bil vendar Sanjsi. Mislil si je:""Tako resnične in tako nesiesnične so ntcq-nile bil. najlepše ee^ie mojega prednika, cesarja Rudolfa!!'' m Spominja! se j? nepokoja, ki ga je že izza otroških let go-hil z kraja v kraj. Na očetovih posestvih v gamizijah. na potovanjih. povsod ga je preganjal. "Tukaj sem tujec ne ujemem >e s to ok!;co, proč moram." Danes je prvikrat mislil: "Tukaj "hi m^el ostat;, tu bi bilo moči živeti." Hodi! je po vseh pro-star i]i«randu, mahoma živahno vzkliknil: '"Kdc je Jbna^ek? Jaraczek naj pride" C-i of ie potlal pn mladega Sloveka, ki ga je nadvojvoda že kar n-j^u1" čaaa kar zavzetno odlikoval. Janaczek. ki je služil piej v Maria Fiiiendu kot gOi5dar?ki pristav pri grofu Traunu, je til nedavno stopil v siu/bo Franca Ferdinanda. V Ortu ob Donavi je bil mladi olvcc zbudil nadjvovodovo pozornost. Ne-stpnn Franc Fe din^ita, k: jt bil malokdaj zadovoljen s kakim človekom, ali skakšno storitvijo, se je zagledal v spretnost miade^ lovca, ki ie mends že vnaprej uganil željo strogega nestrpnega, togothivega gospodarja. Janaczek je uganil, i-atero žival h »če gospod streljali in kdaj mu je jel lov pre>e-lati, katere jerh si bo zaaeltKv gozdu in ali 'bo hotel končati dan sani v družbi, tudi čigave drnižlbe bi gospod utegnil za-želeti, je ug»i;d zagonetno jasnovidni mladi eiovek. ki je bila tud rjegova govorica nadvojvod: še najciblj po godu spoštljiva, 'ikre tu pa neprisiljena govorica, ki je merila zmerom v bistvo stvari in na praktičnost ter je smela biti včasih štu-oentovsko pre^ma, nikoli p* ne prezaupna^ ali celo predrana. ^ ose Sna j* upadlo nadvojvodi urnost Janeezkovih rok, ki so ^pitvilt vsako -eč. ia skoraj niti videl kdaj. Kadar je hotel Franc Ferdinr.nd kam potovati, je lovec v trenutku naJozil vs&kr Mcvlo ij,-včesov. Takoj po prihodu je bilo spet vse iz-Jozen«- Prejšnja leta je nadvojvoda po vsakem prihodu pogreši! to Vli ono stvar ki jo je bil sluga pozabil vložiti. Ja-naezek ni nikad ni^ «ar pozabil. Koaniaj si je Fnanc Ferdinand ::a. mMA, je imel že vse v rokaih, odkar mu je stregel Jana^Tel' Tu'i v scVbah je bil po Janeozikovi zasipi zmerom tisti red. 1- isi ga je nadvojvoda želel; tega ni bilo laiko do-seo;, kajti Franc Fordi na nd je ta red pogosto izpremiinjal — kar je bi'o dar^s red ee je imenovalo morda Že jutri nered, m Joraezek je to naiprej siutil. Zato si je bU vzel nadvojvoda loja uenavidpo porabnega ooveka, ki je bil nekaj časa njejcov tplesni lovec za komornega slugo. Od tistega trenutka, je dotoi Jana••• •.«••..». Moški zbori OSKAR DEV: BarOca; OJ, moj Bocd ^ Sov; Kam ml, fantje, dm v raa poj-demo Ji OSKAR DEV: •Srečno, ljubem moja; Ko ptl51-ca na tuje gre; Soči; MoJ o&a ma konjička dra; Dobtr sem pi- SIoto ; Je t pihnila luč .U EMIL ADAMIČ: Modra derojka (belokranjska. .JM Vbo not pri potod ..... Jurjera ........*.............JU Hodi Micka damo; Kaj dragega hočem; Zdrarlca ........Jt VASILIJ MIRK In A GROBMINO: Vetrlč; P« gradtnl ..........M VERDO JUVANEC: Zjutraj......................J20 Slorantka ...................M PETER JEREB: pelin roia; VA8I-_L.IJ M IRK: podoknlra........Jf ZORKO PRELOVEC: Ko »o fantje proU Tail ill....JI Le enkrat fe .................20 Slava delo ..................J> TAM NA VRTNI GREDI B1ARIB0R WALTZ____ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN- WALTZ____ DEKLE NA VETU OJ, MARIČKA. PEGLJAJ__ ŽID ANA MARELA (polk«) VESELI BRATCI (maxorka) IZ STAEE ZALOGE pa ima mo ie naslednje pesmi, katerur smo scižali cene: ) M M AmeriSka ilevenaka Ura, ( Orlovske himne (Ved^irec) akordi, 22 metel (Kari < > » Trije tlea) V pepelnUni noči, kantata xa eeie, zbor ln orkester. (Sattaer)„„ Mladini, peni za mladina * klavir- Jem (E Adami«) Dve premi, ( tfcar in aeie--- Nail Umni, dvociasne Gonkl odmeri. (I ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, pod po uri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 HR. VOLARlC: RoKnaarlo; PAVClO: Potrkan plee M, jos. Slovenske narodne raild zbor (Bajok)__ Bom M na planince, (Bajuk), ZA CITRE: % dtrn — 4 sveeki — (Kairijski)-----:-- ZA KLAVIR: Buri pridejo. — KantMes —__J| Slovenske narodne peemi, Janko Žlromlk I. zrezek. 123 pesmi aa moSkl ali ienskl zbor ............- m II. zvezek, 77 peami za moMd ln mešani sbor .................... moteni zbor'1 Emil Adamič INFANTJE NA VASI. 18 narodnih zbor, Orli Pregelj.. M Glas Naroda" ti« west isth Street newvork.n. t. OKLOPNICA "WORSPITE." Nen^fki priročnik o tonaži in Oborožitvi ladij vseh mornaric na svetu navaja podatke za vojne ladje vseh držav. Ker >ano opisali tonažo italijanskih krržark Pola, Zara in Fiume, oft>javljamo tudi podatke o angleški bojni ladji "Warepite", ki je vodila bitko na Jonskem morju. Oklopnica "Wat-spite*' pripada razredu bojnih ladij tipa "Queen Elizabeth" ter je bila dovršena v začetku minule svetovne vojne. Zgradili so jo v letih 1912 do 1916 v Davenpor-tra, zadnja leta pred sedanjo vojno pa so jo modernizirali tako, da je četrt stoletja stara oklopnica zopet sposobna za bort)o v prvi liniji. "Warqplte" »enejo Parsons ve turbine na nafto s štirimi propelerji. Ladja ima 30,600 ton. Največja hitrost, ki je lahko doseže, na morju, pa je 24 milj. Ladja meri v dolžino 195 m, ima 1180 mož posadke in je precej močno Oborožena. Ima osem topov po 381 mm, osem nadaljnih po 152 mm teT osem po '102 mm za protiletalsko Obramfbo. Na krovu je montiranji tudi 16 protiletalskih strojnice. Poleg tega vozi 'War spite* s seboj štiri hidroplane. DELAVNOST KRALJA PETRA H. V LONDONU. dopisništvo centralenga tiskovnega urada pri jugoslov. poslaništvu v WatThingtouu, prejema od tiskovne^ga urada v Londonu sledeče poroči;!o: Pojedina v jugoslov. poslani itvn v Londonu ministrskemu predsednik Churchillu t čast. Njegovo veličanstvo kralj Peter II. je v spremstvu kraljice Mairje priredil svečano pojedino v jugoslov. poslaništvu. Pojedine so se udeležili predsednik angleške vlade Winston ChundhiiU. zunanji minister A. Eden z ženo, minister za Indijo Amerv, predsednik jugoslov. vlsaide gen. Dušan S ionov ič in zunanji minister dr. Momfcilo Niričič, kraljevi poslanik dr. L Stfbotič z ženo in minister dvora gospod Kneževič. Kralj Peter H. je sprejel j avl dienco poslanika Združenih. ' držav O. Winanta. Kralj Peter II. je dne 3. julija prejel v avdienco poslanika Združenih držav v Angliji, ig. Winanta. Avdienca, ki se je vršila v kraljevem poslaništva v Londonu, je bila zelo svečana. Pri vhodu v poslaništvo so sprejeli g. Winanta ijii-nirter dvora g. Kneževič in jugoslovanski oficirji v uniformah. Avdienca je trajala približno eno uro. "Jug. Kurir." NAZNANILO in ZAHVALA 8 tutttlm in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je preminula dne 17. junija 1941 moja ljubljena soproga ln mati — Frances Rote rojena PETRICH Pokojna je umrla po dolgi ln močni bolezni v starosti SO let. Doma je bila od St. Trojice. I>okler je človek živ sam ne ve koliko ima prijateljev. -Dokas koliko prijateljev je imela je bil veličasten pogreb. Pogreb se je trrfiU dne 21. jnnlja ob 9. url dopoldne ia biBe Zaloeti t Johnsonburga t 18 milj oddaljeni Kane na St. CaUistus pokopali&če. Pokopana Je bila po cer. kvenem katoliškem obredu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali tako lepe vence ln rože sledečim: Mr. In Mm. Charle* Rote. Jr. ln d rutini la Gowande, N. T. Mr. ln Mrs. Graely in družini la PainearlUe. Ohio Mr. Joseph Petrlcb, Akron, Oblo Mr. in Mrs. Joseph Pirman in druilnl Mr. in Mrs. Tony Kolenc Mr. in Mrs. Louis L'lyon in d rutini Mr. in Mrs. Joseph Lenard K Lancer In Lenard družine Mr. in Mrs. Joseph Hrvatln in drulinl Mr. in Mrs. Lawrence Baje in druXinl Družina Lazore Mr. In Mrs. Frank Maljavec in družini Mr. in Mrs. Frank Debevc in družini Mr. ln Mrs. Frank Shine in družini Mr. John Komldar Mr. in Mrs. Joe Jerub Jr. Mr. ln Mrs. Joe Fa bee in družini Mr. in Mrs. Sam Serridlo Mrs. Rose KoCJaučtt ln družini Mr. in Mrs. Tony Rolich Mrs. in Mrs. Joe Ulyoo Mr. In Mrs. Bradley ln družini Mr. In Mrs. Don lntlhar ln L. J. # lntlhar O'Conner'a Greenhouse Iskrena hvala vsem tistim, ki so darovali za svete maSe in bo slede«: Mathew in Frank Rote ' Mr. in Mrs. Charles Rot Jr. Mr. in Mrs. Louis Grzely Mr. Joseph Petrich Mr. in Mrs. Joseph Pirman in družini Mr. in Mrs. Tony Kolenc Mr. in Mrs. Lawrence Baje in družini } Mr. John Proaen Mt. Tony Plbrovec Mr. in Mrs. Joseph Parana In družini Mr. in Mrs. John Zalar v Painee. ville, Ohio Mr. in Mrs. Tony Mahne v Paine«- vlile. Oblo Mr. in Mrs. Frank Smercka Mr. in Mrs. John Zlotsel Mr. Jack 2ele Ako Je katero ime Izpudčeno, naj nam oproeti. Najlepfta zahvaia vsem, ki ste jo prišli kropit in obiskali na mr-tvaSkenf odra. Hvala tudi nOsllcem krste. TI pa, UuUjena ln nikdar ^gožabljena soproga ln mama, odi Sla si od na* preram^odSla si tja,