LETO XXI. — številka 76 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jisenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sobota — 28. 9. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah fiJvA S ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na odgovorna delovna mesta tudi ustrezne kadre Seja radovljiške občinske skupščine »Nihče ne misli kritizirati tistih, ki so bili v NOB in niso imeli prilike, da bi si Pridobili ustrezno izobrazbo, ne morem pa razumeti, zakaj mlajše ljudi z neustrezno izobrazbo danes postavljamo na odgovorna delovna mesta,« je v sredo na zasedanju obeh zborov radovljiške občinske skupščine povedal Predsednik Stanko KajdLž. Sredina seja obeh zborov v Radovljici, je bila prva po Poletnih počitnicah. Zato je razumljivo, da je bil tudi dnevni, red precej obširen. Vendar pa je od vseh sedmih točk dnevnega reda zbudila še največ razprave kadrovska problematika gospodarskih organizacij v radovljiški občini. Predsednik občinske skupščine ^ « .....J dah ne Je v uvodnih bese- •« Temeljito prikazal kadrovsko strukturo na vodilnih delovnih mestih in jo hkrati podkrepil s podobnimi republiškimi in zveznimi podatki. Primerjalni podatki, ki so bili še pred sejo predloženi odbornikom občinske skupščine, so nedvomno zelo za-nimivi. Poglejmo le nekatere. Udeležba uslužbencev z visoko izobrazbo glede na celotno število zaposlenih v industriji kaže da jo zvezi bliki 13 Odstotk*, v repu-le'no" l radovljiški ob-tnrfi ' odstotka. Podoben ki i4oP^?kztzaP°'^. 3o v zvfL iJ lz°brazbo. Teh Publi,ki 0 6 °dstot'ka> v r€-občini ren nV l °dstotka. Zgovo-kovinskf P°datek, da v 3Vin v radov- ^žbene^i nima noben usko že Z VSie izobrazbe. Ta-H Da T * P0^3^, podo-da je raS° *Vdi ostali, kažeta, de kadrovVljl'*a °bčina ^~ - visoko in višjo ' rov Jrazbo izobr Btp»ie,odo morali prerešetati občani, kajti le ob njihovem sodelovanju in tudi ob pomoči se bo lahko ta program uresničil v štirih, petih letih — kot je predvideno. Zlasti bodo morale sindikalne organizacije prek svojih delovnih kolektivov oziroma samoupravnih organov razpravljati o tem, ugotavljati potrebe otroškega varstva za svoje zaposlene in ob tem dati svoj prispevek. Ze na seji je bilo slišati, da bi bila tovarna Sava pripravljena pomagati v tej akciji. Skratka, po dolgem času je izdelan predlog konkretne akcije. Njegova uresničitev pa bo odvisna od vsesplošnega razumevanja občanov, tako kot se je pokazalo pri gradnji šol in pri nekaterih drugih akcijah. K. M. Dodaja stanovanjske opreme na bledu V ZGORNJIH PROSTORIH KAZINE IN V NAŠI POSLOVALNICI OPREMA (bivši zdravstveni dom) spalnice U dnevne sobe G kuhinje O fotelji, jogiji D kavči, pol kavči E posamezne omare IV ZAVESE vzoieaste in enobarvne PREPROGE IN TEKAČI PREPROGE ZA POD IN TAPISOM POSTELJNA KONFEKCIJA PREŠITE ODEJE parne in neparne VOLNENE ODEJE z manjšimi napakami N A K U P peči na olje štedilniki in hladilniki pralni stroji svetlobna telesa steklo, porcelan, posoda sesalci °d 5. do 31. 10. 1968 vsak dan tudi ob nedeljah od 10. do 13. ure murka i F S C F 495 Živahne razprave o novih skupščinskih predlogih (Nadalj. s 1. str. Oglejmo si predlagane spremembe. # Prva se nanaša na sestavo zvezne skupščine, njeno delovno področje in na razmerje med domovi. Po novem naj bi vodimo vlogo pri odločanju prevzel zbor narodov. Le-ta deluje trenutno Š2 v okviru zveznega zbcra in odloča le o vprašanjih, ki se tičejo enakopravnosti med narodi. Njegov položaj mu ne dovoljuje, da bi kot predstavnik vseh republik in pokrajin zastopal interese jugoslovanskih narodov pri kreiranju politike federacije. Dejansko ni enakopraven z drugimi domovi, čeprav bi v sedanjih pogojih moral b!ti. Po novem bo zato postal samostojen splošni zbar s pravico odločanja o vseh zadevah. Zvezni zbor bi bil s tem odveč, zato se ga ukine. Poglavitna dosedanja značilnost zbora narodov je predvsem v razmerju njenih delegatov; vsako republiko, ne glede na število prebivalcev, zastopa po deset predstavnikov, avtonomne pokrajine pa po pet (o številu poslancev v drugih zborih odloča število prebivalstva v posameznih republikah). V bodoče naj bi bila vsaka republika v zboru narodov zastopana z 20 predstavniki, avtonomne pokrajine pa z desetimi. Razmerje se torej ne spremeni, poveča se le število — od 70 na 140 poslancev. Dom bi po novem — skupaj z ustreznim zborom delovnih skupnosti — odločal o vseh stvareh, ki jih obravnava skupščina. Kandidate zanj bi predlagale republiške oz. pokrajinske skupščine, vsakega od njih pa bi morala ! potrditi vsaj tretjina pristojnih občinskih skupščin. Q Spričo navedenih sprememb nastaja vrsta novih vprašanj, ki terjajo sočaimo rešitev. Gre namreč za to, kdo bo skupno z zborom naro- dov odločal o stvareh, ki ne sodijo v pristojnost gospodarskega, kulturno-prosvetne-ga ali socialno-zdravstvenega zbora. Nekateri so predlagali, naj bi o zadevah s področja zunanje politike, narodne obrambe, državne varnosti in splošne notranje politike sklepal samo zbor narodov. Toda s tem bi bilo kršeno tradicionalno načelo dvodom-nosti, zato predlog ni sprejemljiv. Logični sklep, ki sledi iz teh ugotovitev narekuje ustanovitev nekega novega doma. Ta bo skupaj z zborom narodov odločal o tekočih stvareh iz navedenih področij. Imenoval naj bi se zbor komun, že sam naziv pove, da je s tem mišljen dom, v katerem bodo po načelu sorazmernega predstavništva (sorazmernega s številom prebivalcev posameznih komun) zastopani občani. Samoupravni odnosi v naši družbi bi z novim zborom tako dobili ustrezen odsev tudi v strukturi zvezne skupščine. Za uresničitev akcijskega programa smo odgovorni vsi, predvsem pa komunisti V petek so člani komiteja občinske konference ZK v Kranju razpravljali o skupnem akcijskem programu družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Skupni akcijski program v kranjski občini, ki izhaja iz smernic predsedstva in izvršnega komiteja C K ZKJ, resolucije 10. plenarne seje CK ZKJ, akcijskih programov, ki so jih sprejele občinske konference ZK, SZDL, občinski sindikalni svet, občinski komite mladine, občinski odbor ZZB in občinska skupščina pa je bil predmet razprave tudi na včerajšnji seji občinske konference zveze komunistov v Kranju. Člani komiteja so na petkovi seji poudarili, da bi bilo treba nekatere dele akcijskega programa bolj konkretizirati in dopolniti. Zato bi bilo potrebno v njem določiti, katere so kratkoročne naloge. Poudarili pa so tudi, da bi bilo treba posamezna vprašanja, ki jih načenja akcijski program (otroško varstvo, zaposlovanje in nezaposlenost, delitev dohodka itd.) najprej analizirati in na podlagi dob- | ljenih podatkov začeti ustrez- j no akcijo. Zato pri reševanju ta kinih in podobnih vprašanj, ki terjajo poprejšnjo j temeljito raziskavo, ne bi j smeli biti nestrpni. Prav ne- | strpnost oziroma zaletavost, • bi lahko povzročila, da bi se i čez čas pojavile še večje težave. Posebej pa so na seji poudarili, da je uspešna in čim-hitrejša uresničitev akcijskega programa v občini odvisna tudi od programov, ki naj bi jih izdelale delovne organizacije in samoupravne skupnosti na terenu. Strinjali pa so se tudi, da so za uresničitev programa neposredno odgovorni vodstveni delavci samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine in predvsem člani zveze komunistov. Slednji so tudi dolžni, da bodo občani redno seznanjeni o izpolnjevanju sprejetih nalog. V drugi točki pa so na seji govorili o kadrovskih pripravah na VI. kongres zveze komunistov Slovenije in IX. kongres zveze komunistov Ju_ goslavijc. O slednjih pa so razpravljali tudi na torkovem šestem zasedanju občinske konferenco ZK, kjer so izvolili tudi delegate za IX. kongres ZKJ. Zasednnju konference, katere dnevni red je bil precej c-sv-ron. je komite predložil štiri kandidate. Ta pa je za IX. kongrCB izvolila dva delegata: Mijo Artač, iniSpokto-rico na zavodu za prosvotno-pedapoško službo v Kranju in Cirila Habeta, vodjo komercialne službe v tovarni Sava. V prvi točki dnevnega reda torkovega zasedanja pa je tov. Vinko Hafner poročal članom konference o delu centralnega komiteja komunistov Slovenije med V. in VI. kongresom ZKS. Seznanil jih je o nekaterih pomembnejših dogodkih po V. kongresu ZKS, ki je bil marca 1965. leta. Tako je poudaril prizadevanje zveze komunistov pri ureesničevanju gospodarske reforme, pomen IV. plenuma ZKJ in reorganizacije zveze komunistov ter ponovno obudil zadnje zunanje politične dogodke. Člani konference so poročilo oziroma izvajanje pozdravili, hkrati pa predlagali, naj bi centralni komite pogosteje poročal na sejah občinskih konferenc ZK o svojem delu. V nadaljevanju seje je potem predsednik komisije za družbeno-ckonomske odnose pri obč nsckj konferenci zveze komunistov Slavko Zalokar seznanil člane o osnovah dolgoročnega družben o-ekonom-skoga razvoja Slovenije. Zal se po tem vprašanju na konferenci ni razvila širša razprava. Kaže, da po poletnih počitnicah v delovnih organizacijah o tem še niso kaj dosti razpravljali. Zato bo to vprašanje še toliko aktualnejše v naslednjih mesecih. A. Zalar Poslance za omenjeni dom bodo predlagale kandidacijske konference pri občinskih odborih SZDL, lahko pa tudi občni zbori, vendar le v primeru sklepčnosti (prisotnih mora biti vsaj 1 10 volivcev). 8 Toliko o najvažnejših spremembah. Vendar s tem seznani predlogov še ni izčrpan. Skoraj gotovo je že, da bodo pristojni organi sprejeli zamisel o ukinitvi rotacije poslancev v skupščinah. Po tem načrtu naj odslej ne bi več volili predstavnikov za zvezno in republiško skupščino vsaki dve leti, ko se jih polovica zamenja, ampak vse hkrati na vsake štiri leta. Praksa je namreč pokazala, da so volitve v sedanji obliki nepraktične in nepregledne, razen tega pa niso izpolnile pričakovanj. O Nadalje je predvidena ukinitev prepovedi dvakratne zaporedne izvolitve predstavnika v en in isti zbor skupščine. Odslej bo vsakdo lahko poslanec dve mandatni dobi zapovrstjo, toda po izteku tega roka ne bo mogel biti izvoljen v noben dom skupščine več. 0 Vrsta predlogov tudi i zahteva natančnejšo razmejitev pristojnosti glede zakonodaje med zvezno in republiškimi skupščinami. Nujno je, da federacija precizira le zakone, ki urejajo temeljna, splošna vprašanj, o vsem drugem pa raj odloča vsaka republika (isto velja tudi za odnos republika — občina). S tem bi izginila togost pri reševanju posameznih vprašanj, teritorialne enote bi učinkovitejše odpravljala svoje lastne probleme. # Zelo važni so predlogi, ki zahtevajo podrobnejše uza-konjenje enakopravnosti vseh jezikov, kar je osnova za dejansko enakopravnost med narodi. Spremembe v strukturi zvezne skupščine bodo prav gotovo sprožile tudi določene spremembe znotraj republiških skupščin. Zlasti bi bilo treba odpraviti posredne volitve. Nismo utegnili našteti vsega. Vendar lahko že iz omenjenega vidimo, da zakonodajni organi sledijo spremembam v praksi in se jim prilagajajo. To pa je važna spodbuda za nadaljnji razvoj naše družbe. L G. fE31IS?X!I?ffI! --It-ačSšrifiiiiiiiisiiiiisziSffEfBiiffisit^tlSilSS^IllIllIlIlIllilliJT^^I^ZE^JlF^ffll! £ i I i I]a 1ilfS - sE• PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ razpisuje j i JAVNI NATEČAJ I I za oddajo 30-ih stavbnih parcel na j FRANCARIJI V PREDDVORU — s g 1. — za gradnjo 11-ih enonadstropnih hiš, — za gradnjo 15-ih medetažnih hiš, — za gradnjo 4-:h stanovanjskih hiš - penzionov. g =i 2. Rok za začetek gradnje jc eno leto, za dokončanje § 4 leta od objave razpisa; S i 3. Izklicna cena je 9.800,00 N din (v njej so krita | predvsem stroški asfaltiranja stanovanjskih cest 3. 1 in načrti hiš z gradbenim dovoljenjem); f vE 4. Poleg izklicne cene se plača še odškodnina za S " zemljišče, in sicer 10,00 N din za lm'; § = 5. Celotni znesek jc treba plačati v dveh obrokih do g 31.5. 1969; prvi obrok znaša 10.000,00 N din in ga g je treba plačati v 15-ih dneh po podpisu pogodbe. g 1 6. Višina varščine je 1.500,00 N din; S =i 7. Rok za predložitev pismenih ponudb jc do 14. ok- g tobra 1968 do 12. ure. Na ovojnico napišite »Nate- g E čaj za zemljišče v Preddvoru — ne odpiraj!« šs Prednost pn izbiri parcele ima kdor ponudi več g = kot je izklicna cena. 2 ■ g ■ Obrazloženi razpisni pogoji in obvezni obra/cc g S ponudbe ter informacije so na razpolago na Podjct- S I ju za stanovanjsko in komunalno gospodar>tv0 § I Kranj, Cesta JI.A 6/V nadstropje, soba št. 4, v po- g I nedeljkih in petkih od 9.—12. ure in v sredah od g r§ 14.—16. uro. I TE ZASTONJ (OSEBNI AVTO ALI ENO OD Gorenjski kreditni bankT kjer je razpisano NAGRADNO ŽREBANJE lastnikov vezanih hranll-. nih vlogi 77+A^%///^+%$/$+$+$/%^^ SOBOTA, 28. septembra 1968 GLAS * ? STRAN [veleblagovnica Ifubljana ZA HLADNE JESENSKE DNI VAM NUDI BOGATO IZBIRO ženske, moške in otroške konfekcije BLAGOVNICA posluje neprekinjeno od 8—19 ure. blagovnica blagovnica i i [MSI, škbf j a loka škof ja loka Kako se deli denar za počitnice? V nekaterih podjetjih ni denarja za dopust, v drugih pa veliko dajejo, a malo nudijo — Sukno Zapuže je lahko za vzor Na nedavnem kongresu sindikata Jugoslavije so novno sprožili vprašanje, ali ne bi morda kazalo spet uvesti karto K-15, oziroma kako določiti enotna merila *a vsa podjetja, da bi leta iz sklada skupne porabe določeni odstotek namenila za rekreacijo svojih članov kolektiva. Dokler smo še imeli tako imenovane sindikalne karte K-15 za popust pri prevoznih sredstvih, smo bili kolikor toliko izenačeni. Po ukinitvi Pa tega ne bi mogli več trditi. Zato si oglejmo nekaj Primerov iz delovnih organizacij jeseniške in radovljiške občine. Elektro Kranj, distributivna enota Žirovnica je letos izplačevala svojim članom Po 60.000 S din za dopust, za °troke in nezaposlene žene niso dajali nobenih posebnih dodatkov. T trgovskem podjetju Delikatesa so člani kolektiva dobili po 25.000 S din, svojci nič. Delavci Gorenjske kreditne banke Kranj, podruž-nice Jesenice, so prejeli P« 60.000 S din in za vsakega otroka, ki je upravičen do otroških doklad, po 15 000 S din. v trgovskem podjetju Rož-c* so člani kolektiva dobili Po 25.000 S din, za vsakega otroka od 4. do 7. leta staro-811 Po 5400 S din in za otroka °d sedmega leta naprej P« 10.800 S din. V mesarskem D°djctju Jesenice so dali Cla«om po 20.000 S din. za ^Preskrbljenega zakonskega *°variša po 7000 S din in za vsakega otroka po 3500 S air*. Delavci GG — Bled so dobili po 30.000, za nezaposleno ženo po 20.000 in za vsakega otroka po 10.000 S din. V nekaterih delovnih organizacijah dajejo denar samo pod določenimi pogoji. Na Jesenicah je takšen primer pri SGP Sava. Člani tega kolektiva so letos dobili po 16.000 S din za vožnjo na dopust in po 4CO0 S din za nepreskrbljene svojce (ženo in otroke). Poleg denarja za vožnjo dobi še vsak član od • 7509 do 10.000 S din za dopust glede na leta službe in po 5530 S din za vsakega družinskega člana, ki je zdravstveno zavarovan prek člana kolektiva. Toda denar za dopust dobi samo tisti delavec, ki organizirano letuje v enem izmed počitniških domov, drugi člani kolektiva pa ne (mimogrede: SGP Sava sploh nima svojih počitniških domov!). SGP Sava je tudi eno od redkih podjetij, kjer še vedno ločeno izplačujejo denar za vožnjo in denar za preživljanje na dopustu. Vrednost dinarja za dopust in rekreacijo je različna. Da dinar enega podjetja ni enako vreden dinarju drugega podjetja, se vidi iz na-slednega primera: Za štiričlansko družino dobi delavec GG—Bled 70.000 S din (delavec 30.000, za ženo 20.000 in za dva otroka 20.000 S din). Delavec tovarne Sukno Zapuže dobi 20.000 S din, za nezaposleno ženo 7000 in za vsakega otroka po 1000 S din. Za štiričlansko družino dobi v Suknu skupno 35.000 S din. Razlika jc očitna, saj v GG Zp ISKRA KRANJ tovarna elektromotorjev ŽELEZNIKI razpisuje dražbo t ZA PRODAJO •»Ornega avtomobila TAM 4,5 t, leto izdelave 1962. Izklicna cena je 23.000,00 N din. tovataCiJa b° v sredo' 2 10 1968 ob 8. uri na sedežu ne 0s"£ za družbeni sektor, uro pozneje pa za lizič- 'SA — Bled dobi še enkrat več (70.000 S din). Dnevni penzion (hrana in stanovanje) za delavce tovarne Sukno v Novigradu stane dnevno 700 S din za odraslega člana in 300 S din za otroka. Dnevni penzion v Piranu za delavce GG Bled znaša 2300 S din za odraslega in 1700 za otroka. Ce je delavec iz Zapuž deset dni na morju v Novigradu s štiričlansko družino, potem ga to stane skupno 20.000 S din. Štiričlansko družino delavca GG Bled stane deseldnev-| ni penzion v Piranu 80.003 S din. i Čeprav je delavec iz GG Bled prejel še enkrat več denarja za dopust kot delavec Sukna, je za desetdevni penzion na morju moral do-; dati še 10.000 S din iz žepa, I medtem ko je delavcu iz Zapuž ostalo 15.000 S din. Zal so tudi podjetja, kjer delavci niso dobili niti dinarja za dopust. Med taka podjetja spadata Zdravstveni dom Jesenice in Lesno galanterijski obrat Jesenice. Nerazumljivo se mi zdi, da se določajo pogoji, ki jih mora delavec izpolnjevati, da dobi denar za dopust. Pri tem mislim na pogoje v SGP Sava. V SGP Sava Jesenice delavec namreč ne dobi denarja za dopust, če jc le-ta na primer na dopustu pri bratu v Splitu ali Beogradu. Zakaj administrativno omejevati svobodo človeka in voditi računa o tem. kje bo kdo na dopustu? Najboljšo rešitev za delavce so našli samoupravni organi Sukna Zapuže. Zato letno več kot polovica članov kolektiva letuje v Novigradu. V Suknu delavcu za dopust dajejo malo denarja na roko, toda za tisti denar veliko nudijo v poei'niških domovih ob morju. Ce pa kdo želi drugam, naj izvoli. Za tisfih nekaj dinarjev ne more niti doma preživljati družine. Tega se delavci in delavke v Suknu dobro zavedajo. Morda bo teh nekaj podatkov koristilo za oceno realnosti dosedanje delitve denarja za rekreacijo. J. Vidic Izvozni rezultati kamniškega gospodarstva presegli vsa pričakovanja Pred nami so rezultati polletnega gospodarjenja kamniških delovnih organizacij. Kaj lahko zapišemo o njih? Najbolj značilna ugotovitev je, da je za gibanje kamniškega gospodarstva v prvem polletju lelošnjega leta značilna vsestranska oživitev, saj dinamika proizvodnje in realizacija prodaje, zlasti še izvoza, dosegata indekse, ki so značilni za obdobje pred reformo. V primerjavi s Slovenijo oziroma Jugoslavijo je kamniško gospodarstvo, predvsem industrija, uspešno gospodarilo. Pozabiti pa ne gre tudi na lepe rezultate v mednarodni delitvi dela. POVEČANA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Vrednostni obseg industrijske proizvodnje se je v prvem polletju letos povečal za 6,7 odstotka, če jo primerjamo z enakim lanskim obdobjem. Najugodnejšo dinamiko proizvodnje* ima Živilska industrija, rudnik kaolina črna, Titan, podjetje »Kamnik« in industrija pohištva Stol iz Duplice. Na drugi strani pa so zabeležili manjšo proizvodnjo kot lani v tovarni kovanega orodja in v tovarni usnja. Kje je treba iskati vzroke za zmanjšanje proizvodnje v teh dveh kolektivih? V tovarni kovanega orodja navajajo kot razloge za zmanjšanje proizvodnje pomanjkanje naročil za domače in tuje kupce, deLno pa tudi v manjšem številu zaposlenih. Tovarni usnja so velike zaloge in manjša naročila v prvih mesecih onemogočile večjo proizvodnjo, vendar se je ta v naslednjih mesecih bistveno povečala in pričakovati je, da bodo rezultati drugega polletja mnogo ugodnejši. STOL — NAJMOČNEJŠI IZVOZNIK Kamniške delovne organizacije so predvidevale, da bodo lelos izvozile za 3,971.887 dolarjev svojih izdelkov ali za 8 odstotkov več kot lani. Vendar sta aprila Stol in Svilanit svoje izvozne načrte zmanjšala za 220.000 dolarjev, tako da novi izvozni načrt kamni'.ke industrije le Za dva odstotka presega lanskega. Toda polletni izvozni rezultati so presegli vsa pričakovanja, saj je bil polletni iz- vozni načrt presežen za 18,5% odstotka, lanska realizacija v enakem obdobju pa kar za 35,5 odstotka. Rezultati izvoza kamniške industrije v prejšnjih letih pa kažejo, da je -izvoz v drugi polovici leta precej večji kot v prvih šestih mesecih. Tako računajo, da bodo kamniške delovne organizacije konec leta izvozile za okoli 4,7 milijona dolarjev. Najmočnejši kamniški izvoznik je še vedno Stol, sledi mu tovarana usnja, Titan, podjetje »Kamnik«, Svilanit, Svit in tovarna kovanega orodja. Stol je letos povečal svoj izvoz — usmerjen je samo na konvertibilna tržišča — za 8,7 odstotka, čeprav je konkurenca na zahodnih tržiščih vedno močnejša. Največje povečanje izvoza, tako absolutno kot relativno, pa je zabeležila kamniška tovarna usnja, ki je izvozila za 123,6 odstotka več kot lani v enakem obdobju. Glede na dejstvo, da so kupci iz ZDA, Italije in Zvezne republike Nemčije zadovoljni s kvaliteto kamniškega usnja, lahko pričakujemo, da bo izvoz še večji oziroma realno lahko pričakujemo, da bo kamniška tovarna usnja do konca leta izvozila za več kot milijon dolarjev. Poleg izvoznih rezultatov posameznih kamniških delovnih organizacij velja omeniti tudi ugodno teritorialno strukturo izvoza. Na konvertibilna področja so namreč prodali kar 97,8 odstotka od celotne izvozne realizacije, čeprav je načrt predvideval le 84,2 odstotka. Zaradi tega je bil tudi presežek izvoza na konvertibilna tržišča mnogo večji kot skupen in je bil za 50,7 odstotka večji kot v lanskem prvem polletju. V. Guček ■ ■ Mu ratu je oče pisal: »Sine, izpolni obljubo, ki si jo dal ob zaprisegi!« Ko se odpro vrata vojašnic RtrBaCBBEBETraBBBBEBBBBBBBBBBBBaBEBflBBaBBBESa! Prizorišče: kasarna Staneta Žagarja v Kranju. Čas: sreda, 18. septembra, opoldne. Nastopajoči: vojaki bivši vojaki in zvedav novinar. Prvo dejanje: »Dober dan. Sem od Glasa in bi rad pisal o fantih, ki odhajajo domov. Podpolkovnik Stevo Bura me pričakuje.« Crnolas, postaven vojak v sprejemni pisarni pri vhodu me kritično opazuje: »Ličnu kartu, molim!« Sežem v levi žep suknjiča, potlej v desnega, potem v vse štiri hlačne . . . izvlečem beležko, jo obrnem, da se najrazličnejši listki in lističi sporočila in vabila — brezpomembna šara, ki bi že zdavnaj morala končati v košu — vsujejo na mizo. Vse je tam, j vse, samo osebne izkaznice ni vmes. Prekleto, pozabil I Sem jo v črnem suknjiču, le- j ta pa se je včeraj preselil v čistilnico. »Slučajno je nimam s seboj. Toda verjemite mi ...« Fantove poteze so postale trde, odločen. »Ne može!« je prekinil mojo besedno telovadbo. O, joj, kaj bo rekel Urednik, ko se bom pojavil pred njegovim obličjem in poročal? Le kako prepričati trmastega črnolasca, naj me spusti noter? še enkrat bom poskusil, se odločim. Pričnem torej listati po beležki, kažem vojaku krače v njej, smehljam se, moledujem in razlagam — a brez uspeha, šele čisto nazadnje mi šine v glavo neka misel: »Pa telefonirajte tovarišu Buri. če bo on dovolil, menda lahko vstopim.« In glej, »trdosrčnež« je obo-tavijaje segel po telefonu, zavrtel ročico in zahteval podpolkovnika. Kaj hitro sem spoznal, da mož na oni stra- ni žice ni tako malenkosten, kajti moj strogi sobesednik je nenadoma postal prijaznejši. Potisnil mi je v roko prepustnico in me v spremstvu nekega drugega vojaka napotil proti veliki stavbi onkraj dvorišča. S tem zaključkom prvo dejanje reportaže. Čuden uvod, nič ne rečem. Naj mi vojaki oprostijo, toda odslej bo vse skupaj bolj resno. Mnogo fantov se je namreč ta dan poslavljalo od sivih uniform. In prav o tem naj bi govoril pričujoči prispevek. Kam bodo šli sedaj? Imajo zagotovljeno delo? Česa so se naučili v zadnjih mesecih? Kako so sprejeli enomesečno podaljšanje roka, nastalo spričo nenadne ohladitve mednarodnih odnosov? To so štiri vprašanja, za katera sem skušal najti čim izčrpnejše odgovore. Minula sreda za prebivalce vojašnice Staneta Žagarja prav gotovo ni bil navaden j dan. Nekaj prešernega je viselo v zraku. Nekakšna na- j petost je prevevala ljudi. Po- ! vzrocale so jo večje ali manjše gručice smehljajočih se fantov, ki so mencali blizu izhoda. Visok, mlad mož, oblečen v elegantno obleko, je motril svoje brezhibno opravljene kolege. Tudi drugi so begali z očmi od soseda do soseda. Po dolgih mesecih, preživetih v sivih vojaških uniformah, so se zdeli sami sebi in drug drugemu nekam tuji. Niso še dodobra prebavili dejstva, da gredo domov. Vesela novica se je namreč ra/.vedela šele pred dvema dnevoma. Korakajoč med njimi sem opazU nasmejanega »odpustnika«, ki je zamaknjeno strmel v svojo kravato. Nenavadno ravnanje, brez dvoma, toda po svoje razumljivo. Mene ti trenutki še čakajo, pa bi prav rad vedel, kakšni bodo. Vrata so se odprla in velika skupina fantov je ob vzklikanju svojih še vedno uniformiranih tovarišev od-klamala v svet civilistov. S kovčki ter potovalkami v rokah so izginjali proti Kranju. »Mnogi od teh bi morali domov pravzaprav že pred mesecem,« mi je kasneje povedal podpolkovnik Bura »Zaradi dogodkov na češkoslovaškem pa to ni bilo mogoče. Moram reči, da so vsi po vrsti razumeli težak položaj, v katerem se je znašla Jugoslavija. Nihče 6e ni čutil prizadetega, n/hče se ni pritoževal. Obrambo domovine imajo za svojo dolžnost, ostali bi tudi dlje, če bi bilo potrebno, so mi zatrjevali ob slovesu.« Sedela sva v pisarni glavnega poslopja vojašnice in kramljala o življenju fantov v sivih uniformah. »Vesta, del vojakov, ki te dni odhajajo je bil zadnji mesec v popolni bojni pripravljen; s"i. Tičaii so na terenu, na f lo žajih in še pred nekaj dnevi ni nihče o:I njih shV.il, da utegne iti v kratkem domov.« Morda se zdi, da bi morala dobra volja vojakov zaradi vsega naštetega močno pasti. Ampak zgodilo se je ravno nasprotno. Ljudje so se v teh težkih trenutkih zavedali svojega poslanstva. Spoznali so, da nas le odJočnostt lahko obvaruje pred najhujšim. Zato ni nihče godrnjal. »Zadnje dni je v kasarni dokaj poraslo zanimanje za vstop v ZKJ. Tako smo nedavno v to organizacijo sprejeli 43 vojakov. Vse našteto menda dovolj zgovorno priča o visoki morali naše armade, naših ljudi.« Zanimalo me je še, ali imajo fantje, ki zapuščajo kasar-niške zidove, doma že preskrbljeno zaposlitev. O tem moj sogovornik ve povedati naslednje: »Marsikateri vojak že sedaj ve, kam bo šel, kje se bo zaposlil. Mnogim pa utegnejo pri iskanju kruha zelo koristiti izkušnje, pridobljene med služenjem vojaškega roka. Ni jih malo, ki so se tu izučili za veziste, mehanike, šoferje, in-ženirce, telefoniste, peke, kuharje ali za kaj drugega. Priznane so jun vse potrebne kvalifikacije.« Se bi tako govorila, toda podpolkovnika so čakale poklicne dolžnosti. A še preden je odšel, me je seznanil z vojakom Matjažem Mulejem, fantom, ki mora biti sedaj, ko to berete, že doma. v Mariboru, pri svoji ženi in šestletnem sinčku. Zanj so se vojaški dnevi končali minuli četrtek. Enajst mesecev življenja v kasarni za Matjaža ni pomen lio proč vržen čas. Takole pravi o tem: »Vojaški rok je bil zame eno samo doživetje. Spoznal sem nove ljudi, drugo mentaliteto, nove poglede na svet. čisto drugače sedaj gledam na odnose med jugoslovanskimi narodi. Prejšnji ozek krog intelektualcev, v katerem sem se gibal kot študent, je nadomestilo novo okolje, konglomerat ljudi, ki človeku majail oči, da boi j realno gleda na mnoge probleme naše stvarnosti.« Mladi ekonomist se kot vojak ni nikdar dolgočasil. Mnogo je delal. Niti pomislil ni, da bi štel dneve, ki so ga še ločili od konca vojaščine. Sodelovanje v dramski in športni sekciji, v partijskem življenju in v odborih za dejavnost zunaj vojaškega pouka mu je vzelo ves prosti čas. »V vojski človek pravzaprav mnogo pridobi. Nekateri se šele tu naučijo brati in pisati. Spet drugi, ki služijo v tehničnih enotah, bodo svoje znanje v.civilnem življenju s pridom izkoristili. Razen tega se fantje tod navadijo kolektivizma in discipline, kar jim kasneje utegne še prav priti. Za marsikoga — zlasti za ljudi iz zaostalih predelov — pomeni armada prvi stik s sodobnostjo, okno v zunanji svet.« Potem sva spregovorila o vzdušju, ki je nastalo med vojaki ob okupaciji CSSR. Matjaž pravi, da so fantje sprva osupnili. Ta občutek je kasneje zamenjalo ogorčenje in pripravljenost na reakcijo. O kaki apolitičnosti ni bilo vel govora. Novico o ukinitvi vseh odpustov so vojaki sprejeli z razumevanjem. Le dejstvo, da nihče ni vedel, doklej bo vsa stvar še trajaj . je povzročilo živčnost. Nazadnje sem Matjaža po barak kakšne načrte kuje za bodoče. »Doma me že čaka zaposlitev — postal bom asistent r.a Višji ekonomski komercialni šoli v Mariboru. Žal mnogi tukaj nimajo takšne sreče, saj ne vedo ne kod, ne kam. Bodisi da jim manjka kvalifikacija, ali pa so njihova delovna mesta oddana drugim.« Z Matjažem Mulejem sva se poslovila. Odhitel sem proti izhodu. Nova skupina nasmejanih fantov je zapuščala kasamo. Tisti, ki jih čaka Se nekaj mesecev življenja 1 vojaški suknji, so prihajali bliže po slovo. Prijateljskih stiskov rok in bodrilnega trepljanja ni hotelo biti konca. Murat Shabani, vojak v sprejemni pisarni, ki si je pred poldrugo uro na vsak način hotel ogledati mojo osebno izkaznico, je pristopil bliže in mi ponudil cigareto. Izza okenca njegove »carinarnice« sva potem skupaj opazovala vržev pred glavnim vhodom . »Ko fantie odhajajo, mi Jc nekoliko Budo. Pa kaj, P** mesecev, kolikor Je moram odslužiti, ni tako veliko, dUsU ker sem se povsem vživel * novo okolje,« je jed pripovedovati črnolasi študent strojništva iz Orahovca na Kos* metu. Murat meni. da vojska vcepi človeku delovne navade, da ga izoblikuje in napravi iz njega zrelo osebnost. Dogodki na češkoslovaškem so nemalo ogorčili tuci simpatinčega črnoiasca ■ Kosmeta. »čc bi se pokazalo za potrebno, mi ne bi bilo ostati v armiji dalj časa, « po izteku vojaškega roka-Vem, da tudi zunaj čt»tl*e podobno. Od očeta sem Pi"v*! dni krize dobil pismo, v k«' ne, izpolni obljubo, ki si J* dal ob zaprisegi! Poslušaj besede tovariša Tita!« VoM* nočejo, da bi onečastil •** žinsko ime. No, ne b#n» J*-1 razočaral.« Pred vhodom ni bilo več gneče. Fantje v kravatah s končno le odšli. V voja---je spet zavladal mir. le neoirano sem se P°^° ^0j: Murat je še zavpil za 01tT^|| »Glej, da boš lepo nap'*' Bral bom.« ,, I. GuzdJ i. sejem obrti in opreme V KR\\,lti, OD 12. —21. 10.1968 60BOTA, 28. septembra 1968 GLAS * 5. STRAN Pred občnimi zbori sindikalnih organizacij Kakšna naj bodo nova sindikalna vodstva? Predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij so se na seminarju na Bledu dogovorili, da bodo občni zbori v kranjski občini končani do 20. decembra Ko smo se pred kratkim j na občinskem sindikalnem I 6vetu v Kranju pogovarjali o ' seminarju, ki je bil konec minulega in v začetku tega . tedna na Bledu in so se ga j udeležili predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij iz kranjske občine, smo ugotovili, da so se začele temeljite priprave na letošnje občne zbore sindikalnih organizacij. V kranjski občini je trenutno 106 sindikalnih organizacij. Od teh jih je največ (40) v družbeni in 37 v storitveni dejavnosti, 14 v industriji, 7 v prometu in zvezah, 5 v kmetijstvu in 3 v gradbeništvu. Zal pa mora-mo, §e preden spregovorimo o namenu seminarja, povedati, da je bila udeležba vodstev iz storitvenih dejavnosti dokaj nezadovoljiva, kar bo nedvomno povzročilo nekaj več nepotrebnih prizadevanj za izvedbo bližnjih občnih zborov v tej skupini sindikalnih organizacij. Namen seminarja je namreč bil, da se predsedniki in tajniki pogovorijo o vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih pripravah na občne zbore. Na seminarju so se dogovorili, naj bodo osnova za vsebinske priprave sklepi kon- gresa zveze sindikatov Jugoslavije, smernice ZKJ in analiza dosedanjega dela izvršnih odborov sindikalnih organizacij. Da pa bi se predstavniki vodstev še bolj seznanili s trenutnimi nalogami in problemi v kranjski orjčini, so jim predstavniki občine pojasndi nekatere trenutne rezultate in prihodnje naloge na področju gospodarstva, družbenih služb, kadrovanja itd. Čeprav je nevarno občnim zborom vnaprej predpisovati vsebino, so predstavniki občinskega sindikalnega sveta menili, da je sindikalna vodstva treba opozoriti na glavne probleme, s katerimi bi se moral sindikat spoprijeti v prihodnje. S tem so namreč skušali sedanjim vodstvom v okviru priprav na obC-ne zbore vsaj do neke mere olajšati delo in razprave o novih vodstvih sindikalnih organizacij. Ni namreč vseeno, kakšni bodo predsedniki in tajniki oz. izvršni odbori po končanih občnih zborih. Te v prihodnjem letu čakajo needvomno precej težke in tudi odgovorne naloge. Zato so predstavniki občinskega sindikalnega sveta menili, naj se že v okviru vsebinskih priprav na občne zbore pokaže in oceni, kdo bo v pri- Seminarja, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet Kranj, so se v sredo na Bledu udeležili predsedniki in tajniki storitvenih dejavnosti iz kranjske občine. — Foto: F. Perdan hodnje lahko kos nalogam sindikata v delovnih organizacijah. V teh razpravah se bo treba predvsem izogibati tistih kriterijev kadrovanja, ki kažejo na izbiro »po srečni roki«. Nova vodstva bi namreč morala biti takšna, ki bi bila po sposobnostih enakovredna drugim družbenopolitičnim oziroma samoupravnim vodstvom v delovni organizaciji. AH drugače povedano: predsednik sindikata v delovni organizaciji ne bi smel biti le predstavnik svoje organizacije oziroma članov, ki se simbolično udeležuje pomembnih razprav, marveč bi skupaj z vodstvom organizacije moral pomeniti organ, ki se zavzema za samoupravno reševanje vprašanj in razvojnih nalog podjetja in ki je predvsem za njhovo uresničevanje tudi odgovoren. Zato so na seminarju poudarili, da bi pri kadrovskih pripravah na občne zbore morale sodelovati tudi druge družbenopolitične organizacije v podjetjih, prav tako pa tudi vodstva. Na področju organizacijskih priprav pa so na seminarju predsednike in tajnike opozorili, da ni vseeno, kako je občni zbor pripravljen. Poudarili so, da mora le-ta obvezno sprejeti program dela za prihodnje in seveda tudi javno oceniti vse dosedanje pomankljivosti in napake pri delu. Predvsem pa se ne bi smeli izogibati javnemu obveščanju članov sindikata o vseh pripravah. Strinjali so se namreč, da je najpomembnejše za uspeh občnih zborov in delo sindikata v prihodnjem letu pravočasno seznanjanje in pridobivanje mnenj članov sindikata o vsebinskih pripravah in o predlogih za nadaljnje delo. Posebej pa so na seminarju poudarili, da morajo biti vsi občni zbori končani do 20. decembra. To je potrebno zato. ker dosedanja praksa kaže, da se na občnih zborih zamenja okrog 50 odstotkov starih vodstev. Ta vodstva pa so na začetku navadno nekoliko neizkušena. Zato bo občinski sindikalni svet tudi tokrat po občnih zborih pripravil zanje seminar in jih tako pripravil na nalogo v prihodnje. Drugo leto bo namreč potrebna precejšnja aktivnost sindikalnih organizacij pri potoku občnih zborov občinskih in medobčinskih strokovnih sindikatov, pri volitvah v samoupravno organe delovnih organizacij in pri novih volitvah v vse skurASčinske organe. A. Z. V prvih šestih mesecih letos je bilo v Kamniku več tujih turistov V letošnjih prvih šestih mesecih je bilo v kamniškem turizmu opaziti nazadovanje, saj je bilo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 2 odstotka manj prenočitev, pozabiti pa ne gre, da so nazadovanje turističnega prometa opazili že lani. Zmanjšanje gre na račun domačih turistov — 2,5 odstotka, medtem ko se je število prenočitev tujih turistov povečalo za 10 odstotkov. Ugotoviti je treba, da je večina kamniških turističnih zmogljivosti vezana na Veliko planino in prav v počitniških domovih na Veliki planini je opaziti večje znižanje prenočnin. Med vzroki za zmanjšanje prenočnin na Veliki planini omenjajo rekonstrukcijo oziroma gradnjo ceste od Stahovice do spodnje postaje žičnice, saj so dela na cesti precej zavrla normalni promet. Nasploh pa je za turizem v kamniški občini značilno, da je vse bolj očitno razdeljen na dve sezoni — zimsko in letno. Ta delitev prihaja zlasti do izraza na Veliki planini, kjer je praktično v marcu zimska sezona končana. Med domačimi turisti, ki zahajajo v Kamnik in njegovo okolico, še vedno prevladujejo Slovenci, vendar v zadnjem času narašča število turistov iz Hrvatske in Srbije, medtem ko se število slovenskih turistov iz leta v leto manjša. Med tujimi turisti je največ Italijanov, Avstrijcev in Zahodnih Nemcev, slede jim turisti iz Belgije, vzhodno evropskih držav in od drugod. vg 1 ^•»»••••••©©•••••©•e-fc«9»e©*«9©««»^f'"" Nekoč, v davnih časih, so naše prababice še same kuhale milo, perilo nama- • • prednosti kale, drgnile, žulile, splahovale, kuhale * in spet drgnile, splahovale, potem še belile na soncu — vse zato, da bi dobile lepo belo perilo ... S časom jim je industrija prevzela kuhanje mila, vedno boljša pralna sredstva so bila na razpolago gospodinjam — dokler niso pralni stroji prevzeli najbolj mučnega dela: drgnjenja, žu-Ijenja, splahovanja in ožemanja. Seveda so morali tem spremenjenin, pogojem pranja v industriji pralnih sredstev primerno izdelovati tudi nova pralna sredstva. Tako so se rodili po burnem razvoju sodobni pralni praški za strojno pranje. Toda to jc bil šele del poti; nekatere vrste umazanije se niso dale odstraniti — predvsem razni organski madeži: predvsem ostanki znojenja, kave, jajc, krvi... In tu so morale perice spet seči po starih sredstvih: namakanje in drgnjenje, žuljenje z roko ali krtačo. Pri tem pa je najbolj trpela tkanina. Tako so poiskali novo pomoč: organske madeže so sklenili odstranjevati biološko, s pomočjo encimov. In tako smo dobili biološko aktivna pralna sredstva za namakanje in pranje. Toda še vedno sta bila to dva ločena postopka: eden namakanje z biološko aktivnimi sredstvi, drugi pranje v avtomatskem pralnem stroju. Zato je bilo potrebno najti možnost, kako bi združili še ta dva postopka v pranju in našli Idealno pralno sredstvo. Tako kot po vsem svetu, je tudi pri nas tovarna ZLATOROG V MARIBORU zastavila vse svoje možnosti za proučevanje takšnega idealnega pralnega sredstva. Pri tem so morali skrbno paziti, da bo novo sredstvo tudi v praksi dovolj preizkušeno, še preden pride v velikih količinah na tržišče — in tako so tekli vzporedno s poskusi in raziskavami v laboratorijih tudi praktični testi v gospodinjstvih, tako da doslej še ni bilo pri nas pralnega sredstva, ki bi ga tako obširno in temeljito pripravili, kot je novi - BIO MAT. BIO MAT S 3 PREDNOSTMI. TRI PREDNOSTI NOVEGA IDEALNEGA PRALNE GA SREDSTVA SO V TEM, DA PERE VSE VRSTE UMAZANIJE — TISTE, KI JIH IZPIRAJO NAJBOLJŠI PRALNI PRASKI ZA STROJNO PRANJE, KOT TISTE, KI JIH MORAJO POMAGATI RAZ KRAJATI PO BIOLOŠKI POTI ENCIMI. Istočasno dosega BIO MAT zaradi optimalnih količin dodanega perborata popolno belino perila. Da bi pa varovali perilo in pralni stroj, dodajajo BIO MATU tudi mehčalec vode. In tako je prevzel novi pralni prašek vse tiste faze pranja — od namakanja, drgnjenja, beljenja itd., Itd. — ki so našim prababicam grenile življenje, sodobnim gospodinjam pa omogoča ob pralnem stroju brez truda vse tisto veselje, ki ga daje lepo, negovano, bleščeče belo perilo. V. V. ^ f ^iiiiiiiiniii!iiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiifnrTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii_ii I Človek — človeku | I Jeseniškim gledališčnikom pred novo § sezono Ljudje ta čas smo lh te čudne čase zariti e kakor polži slednji zase globoko s sabo v H e svoj samotni kot = fl (Lojze Krakar) B Polna dvorana. Navdušeno ploskanje. Smeh. Naelek- 8 B treno pričakovanje in spet sproščanje. Valovanje duha e s z iskrenim priznanjem grmečih rok. Čutiš kako se podirajo jezovi v tebi. Razlivaš se iz S B kroga v črto, iz črte v ravnino — v neskončnost. Mate- I s matika tvoje mrtve vsakdanjosti stoji pred tabo kot g s iskopanine. Nič več nisi števec na istem imenovalcu. B e Sam si in tečeš z reko, letiš s ptico, rasteš z rožo, govo- B e riš z gromom, šepetaš z vetrom in živiš — s človekom. e e Razbite so konstrukcije tvojega razuma in že je pred g = teboj pričakovanje, obet jutrišnjega dne, sanje in želje g e z razprostrtimi krili do neba. Zastor pade. Tiho, zamišljeno razhajanje. Ne moreš e e verjeti. Dve uri ti je človek govoril o življenju in spet g g si dei njega, pripadaš mu z vsem, kar je in kar si. Potem te sprejme ulica. Noč s hrepenenjem, žalostjo e e in lakoto te vabi. Toda vse, kar vidiš, je mladost: z ubi- M B tirni, pijanimi očmi, ob razbitih kozarcih in .. . Drugi e e dan bereš statistike o samomorih in se zgroziš. V kakš- g e no jalovost se stekajo moči mladih. Zatem greš vase. e e Spomniš se, kako so trenutki, ko zaledeniš v sebi in e g te samo iskrene besede prijatelja ožive kot pomlad e e s soncem zamrzio reko. Takrat veš, da je tvoja resnična g e podoba le v sočloveku, da te drugače ni in te ne more e e biti. Nenadoma se zaveš, kako zvonovi, ki zvonijo mla- g g dim, zvonijo tudi tebi. Vsi smo del tega sveta. Rodimo e e se v njem, ne da bi nas kdo vprašal, če pristajamo ^ e nanj. Usojeno ti je biti človek. Vrednost sveta, je tvoja e e vrednost, zato ti je sovražen. Upiraš se mu. Vsiljuješ e e mu svojo podobo, a on ti jemlje ceno. Zapira ti usta, = e spreminja srce v kamen in podira mostove na poti, ki e e vodi človeka k človeku. Ampak, kje je tvoja cena, e B vrednost tvojega življenja, smisel tvojih dejanj? Vse si e e moraš najti in odmeriti sam, z odkrivanjem sebe, z g e nenehnim iskanjem resnice. To pa zmoremo le z vsako- = g dnevnim potrjevanjem drug drugega. Prav na to nas g 5 zvesto ali podzavestno navaja umetnost (zagotovo še B = najbolj gledališka umetnost). Videti je, da je jeseniško gledališče v zadnjem času .= e našlo jezik za vsakega človeka. Letošnji repertoar, ki g e bi mu lahko postavili dve skrajni meji z delima Hamlet e e — Vdova Rošlinka, je izpolnil vsa pričakovanja. V tem e e je samo dokaz, kako zmotno je mišljenje, češ da je e e treba uprizarjati predvsem moderna, avantgardna dela. e e Vse preveč je med temi deli zgolj intelektualnih kon- e e strukcij, ki so sicer realen prikaz duhovne revščine in e e kaosa, v katerem živi sodoben človek, manjka pa jim e B živega ljudskega jedra. Danes pa je dejstvo, da je os B e našega ljudskega življenja zlomljena. Zato padamo v e e abstrakcije. Vsi tisti intelektualci, ki mislijo, da nam e e preprosta ljudska igra ni več potrebna, se presneto m o- g e tijo. Treba ji je dati samo sodobno intonacijo. Ko bo e B življenje spet vzpostavilo ritem in sorazmerja, bo tudi e e med intelektualci manj absurdnosti in nihilizma, zakaj e B vsa filozofija ima svoj smisel v rasti: iz zemlje proti e e nebu — k soncu. Jalovi so še tako žlahtni cvetovi, če §} e odtrgani ležijo med nebom in zemljo. Razmišljujoč o vsem tem, je treba dati vse priznanje e e jeseniškim gledališčnikom, ki s svojim entuziazmom e e opravljajo zares veliko delo. Lahko smo prepričani, da = e bo v bodoče gledalcev še več in z njimi igralskih talen- = = tov, ki bodo razvili vse svoje ustvarjalne sposobnosti. e Takrat bo za mnoge življenje lepše, bogatejše in e e morda bodo v trenutkih brezupnosti v njih zaživele e e besede velikega francoskega pesnika Marc Alyna: Up, e e to pomeni imeti v svojih žilah človečnost! b. Gracer = I § ■fiiiiiiiif :s3;iiiiiiiiiiiaiiiic!iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiH Odkar je odprta Vila Bled si razstavo sodobne slovenske umetnosti in prostore vsak dan ogleda veliko domačih in tujih gostov. — Foto F. Perdan ___^ Mednarodno pevsko tekmovanje Seghizzi v Gorici Solidna uvrstitev kranjskih in jeseniških pevk V soboto in nedeljo je bilo v Gorici (Italija) VII. mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Na tej tradicionalni glasbeni prireditvi sta med gorenjskimi zbori nastopila ženski pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja in ženski zbor z Jesenic, ki ga vodi dirigent Milko škoberne. Oba zbora sta v hudi konkurenci osvojila odlična mesta. Kranjčanke so bile druge v polifonski glasbi in tretje v narodni, Jeseničanke pa so zasedle tretje mesto v polifonski glasbi in četrto v narodn! glasbi. Organizator tega pevskega tekmovanja je pevski zbor Seghizzi iz Gorice, ki je že pred dvema letoma gostoval v Kranju. Na letošnjem tekmovanju, ki je sedmo po vrsti, so sodelovali zbori iz Veronc, Pordenona, Trsta, Brna. Bol/ana. Gradeža, Padove, Tržiča, Vidma, Gorice, med jugoslovanskimi pa ženska zbora z Jesenic in iz Kranja, mešani zbor iz Istre, zbor Moša Pijade iz Zagreba in ženski zbor Glasbene matice iz Ljubljane. Tekmovanja se letos ni udeležil ženski pevski zbor iz Sofije zaradi odločitve italijanskega zunanjega ministra, da mu ne da vstopnega vizuma zaradi sodelovanja Bolgarije pri napadu na Češkoslovaško. 28-članski ženski zbor France Prešeren iz Kranja je za goriško tekmovanje pripravil poleg obvezne skladbe O sa-erum convivium še kompozicije Dopolnil dan je bolečino R. Simonitija, Hej, oblaki preko polja, kam? P. Loparja na besedilo Otona -Župančiča, Kaj se, ti pobič? P. Kalana, Sinka bom zibala R. Smionitija in dirigentovo Dil-dil duda. Njihov nastop v Gorici ni prvi, saj je zbor France Prešeren v moški sestavi leta 1966 osvojil drugo mesto, v ženski sestavi pa prvo. Letošnje drugo mesto v polifonski glasbi takoj za akademskim pevskim zborom iz Brna (Češkoslovaška) in tretje mesto v narodni glasbi takoj za zboroma iz Brna in Zagreba ponovno potrjuje visok umetniški nivo tega zbora, ki ga od osvoboditve dalje z ljubeznijo in požrtvovalnostjo vodi dirigent in skladatelj Peter Lipar. Letos je v Gorici prvič nastopil 28-članski pevski zbor z Jesenic, ki ga vodi dirigent Milko Škoberne in se je kljub kratkotrajnemu delovanju dobro odrezal. Njihov program je obsegal kompozicije Sonat ina v soncu R. Simonitija, CanzoneMa v priredbi zborovodje, Jutranja R. Simonitija, Moža si želi C. Cvetka in Pesme iz Prespe i Ohrida L. Bošnjakoviča. Vse kaže, da imajo Jesenice kvaliteten ženski zbor, o katerem bomo v prihodnje prav gotovo še večkrat slišali. »Kakšni so vaši vtisi o letošnjem goriškem tekmovanju?« smo po vrnitvi domov vprašali tov. Petra Liparja. »Prvo, kar moram poudariti, je organizacija tekmovanja, ki je bila na najvišji ravni. Vsi zbori so bili sprejeti z največjo gostoljubnostjo. Občinstvo je z živim zanimanjem spremljalo program nastopajočih. Zaključnega koncerta so se tudi polnoštevilno udeležili predstavniki tamkajšnjih oblasti. Dalje bi želel poudariti, da so bile letos zelo velike zahtevi pri ocenjevanju glede na kvaliteto izvajanih skladb in težavnostno stopnjo zapetih kompozicij. Zbor je povabljen, da prihodnje leto V° novno sodeluje na goriškem pevskem tekmovanju.« D. Stanjko KOMISIJA ZA RAZPIS MESTA DIREKTORJA PODJETJA ZA STANOVANJSKO ^^i^U^^^^ razpisuje delovno mesto GOSPODARSTVO 1 J ces«a j™ direktorja Pogoji: Splošni pogoji ter visoka strokovna izobrazba jri pet let ustrezne prakse ali srednja strokovna izobrazba in deset let ustrezne prakse. Pismene prijave sprejema razpisna komisija do vključno 15/10-1968. Prijavi je obvezno priložiti potrdila, da ne obstoje zadržki po 55. členu Temeljnega zakona o podjetjih ter dokazila o šolski oz. strokovni izobrazbi in praksi. Jože Brilej Ob 25-letnici kočevskega zbora Naš vsestranski notranji razvoj, kakor tudi razvoj svetovnega položaja in še posebej najnovejši dogodki v mednarodnem socialist ičnem gibanju postavljajo pred našo celotno družbo, pred delavce, mladino, kmete in intelektualne delavce, pred vse delovne kolektive in družbenopolitične organizacije tako izredno velike, zahtevne in neodložljive naloge, kot ma-lokatero obdobje v vsem povojnem revolucionarnem času. Stopili smo v odločen boj 2a uresničitev družbene in gospodarske reforme, ki pa bkrati pomeni tudi boj za končno zmago samoupravljanja kot najsolidnejše osnove za nadaljni razvoj demokratične, socialistične družbe. Smernice predsedstva in izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije obvezujejo ne samo komuniste, temveč vse napredne družbene sile za odločno rešitev vseh tistih vprašanj in nalog, ki so sedaj najbolj pereča in najvažnejša. Izvrševanje na-log> ki jih postavljajo smernice, pa pomeni obenem tudi Priprave na bližnje kongrese Zveze komunistov, na katerih naj bi se še bolj okrepila avangardna vloga Zveze komunistov, ki naj se organizira tako, da bo še bolj sposobna izpolnjevati naloge, ki Se bodo postavljale jutri. Ob tem pa vse globlje politične krize, v katere padajo odnosi med državami v Evropi in na svetu, in še posebej kriza v mednarodnem socialističnem gibanju in med socialističnimi državami ter v zvezi 8 tem nevarnosti, ki grozijo našemu neodvisnemu socialističnemu razvoju, naši neodvisnosti in miru na svetu na svetu sploh, vse to še posebej nalaga naši družbi krepitev vseljudske obrambe, še uspešnejši in hitrejši razvoj našega samoupravnega sistema, hkrati pa še bolj intenzivno sodelovanje v mednarodnem delavskem gibanju. Vse te naloge, ki se danes Postavljajo pred narode socialistične Jugoslavije pa samo potrjujejo, da revolucionarni boj, ki so ga začeli Jugoslovanski narodi leta 1941 še ni končan in da se v spremenjenih pogojih in spremenjenem položaju neprenehoma nadaljuje. Čeprav moramo vse svoje •lo in svoje sposobnosti posvetiti izpolnjevanju teh na-loK. ki se danes postavljajo Pred narode socialistične Jugoslavije in tudi pred slovanski narod, in se bodo morda v še zahtevnejši obliki postavili jutri, pa je — Prav zaradi kontinuiranega revolucionarnega boja in poglabljanja izkušenj, pridobljenih v dosedanji revolucionarni praksi — potrebno imeti pred očmi ne samo revolucionarna izhodišča našega boja, temveč tudi vso pot, ki jo je prehodil slovenski narod v tej revolucionarni dobi. Ni nobenega dvoma, da prehojena pot in že pribor-jene zmage in pridobljene revolucionarne izkušnje pomenijo za vse nas nove navdihe za bitke, ki nas še čakajo. 3. oktobra bo slovenski narod slavil 25. obletnico ene največjih zmag, ki jo je iz-vojeval v zadnjih tisoč letih. Od 1. do 3. oktobra, pred 25 leti, sredi vojne, ko so fašistične armade še držale pod svojo oblastjo celo Evropo od francoske obale do predmestja Moskve in od Narvika v Norveški do Sicilije, so se sredi ogorčenih bojev, ki jih je bila z zakletim sovražnikom slovenska narodnoosvobodilna vojska, prvič v naši zgodovini zbral; svobodno izvoljeni odposlanci slovenskega ljudstva in zastopniki narodnoosvobodilnega gibanja iz vseh slovenskih dežel. Ze samo to dejstvo je dalo in daje prvemu Zboru odposlancev slovenskega naroda izreden zgodovinski pomen. Na tem zboru je sodelovalo 572 neposredno izvoljenih in 78 delegiranih odposlancev. Bil je to zbor, ki je zrasel na temeljih pristne ljudske demokracije in iz najusodnejšega boja, kar jih je kdaj bojeval naš narod. Lahko rečemo, da je v Kočevju prvič v svoji zgodovini, preko svojih demokratično izvoljenih odposlancev, spregovoril slovenski narod sam ter sam na svoji zemlji in pod zaščito svoje narodno-revolucionarne vojske odločal in odločil o svoji bodoči poti. Zbor odposlancev slovenskega naroda na tem zasedanju ni le v celoti odobril in potrdil pravilnost dotedanje poti Osvobodilne fronte, čeprav je ta pot terjala ogromne žrtve, temveč je pred vsem svetom potrdil, da je samo neizprosen, oborožen boj rošil slovenski narod prod uničenjem. Na zasedanju je bila prav tako poudarjena odločna pripravljenost slovenskega ljudstva, da se pod političnim vodstvom Osvobodilne fronte in njenega revolucionarnoga jedra Komunistično partijo Slovenije bori ne le za svojo nacionalno, temveč tudi za svojo socialno osvoboditev, za demokratično ljudsko oblast. Zbor so je brez vsakega omahovanja izjavil za novo, demokratično in na narodni enakopravnosti temelječo državno skupnost narodov Jugoslavije ter izvolil 42-člansko organizacijo, ki naj bi predstavljala celotni slovenski narod na II. zasedanju Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ). Poleg tega, da je Zbor odposlancev razpravljal o neposrednih vojaških, političnih in gospodarskih nalogah, ki jih je pred slovenski nared postavljal oborožen boj. o organizirani obrambi osvobojenega ozemlja, o potrebi razširitve vojaških operacij na vso Slovenijo, o mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko vseh za orožje sposobnih in o potrebi krepitve v boju porojene ljudske oblasti, pa je na koncu svojega zasedanja • sprejel proglas, v katerem je bilo med drugim zapisano: »Kot prvi svobodno izvoljeni poslanci, zbrani sredi najhujših bojev za narodni obstanek, izpovedujemo v imenu vsega borečega se ljudstva, da je slovenski narod danes končno veljavno si... ii v krog suverenih narodov.« V skladu s tem je Zbor izvolil plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda ! (Slovenski narodno osvobo-| dilni odbor) kot najvišji organ oblasti slovenskega naroda. Ta plenum — prvi slovenski parlament — so je na svojem prvem zasedanju v Črnomlju februarja 1944 preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS). Tako se je sredi najhujšega, oboroženega boja slovenskega naroda široko demokratično izvoljeno telo konstruiralo kot najvišja slovenska narodna oblast in kot najvišji oblikovalec in ustvarjalec vsenarodnega političnega gibanja, ki se bori za osvoboditev slovenskega naroda in za demokratično pravice slovenskega ljudstva. Hkrati pa je Zbor izvolil delegate kot predstavnike te suverene slovenske narodne oblasti v takrat najvišje predstavniško telo vseh narodov Jugoslavije, v AVNOJ. Z demokratično izvolitvijo odposlancev slovenskega naroda in s sklepi, ki jih je Zbor odposlancev sprejel na kočevskem zasedanju, smo Slovenci po tisoč letih polo- i žili temelje svoje državnosti, ustvarili smo svojo državno skupnost in »končno veljavno stopili v krog suverenih narodov«, ki sami odločajo o svojem notranjem razvoju in tudi o svojih odnosih z drugim; narodi sveta. Zato so se slovenski narod pred 25 leti na Kočevskem zboru in vsi jugoslovanski narodi na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu odločili, da bodo enotno in brez kompromisov branili svojo svobodo in svojo suverenost, svojo pravico, da sami izbirajo pot v notranjem socialističnem razvoju ter svoje akcije v mednarodniTi odnosih. Zato ni nič čudnega, da so slovenski narod v sedanjih • dramatičnih dno-h in tednih I onodušno pridružil odločne- mu protestu vseh jugoslovanskih narodov proti politiki sUe v mednarodnih odnosih, pa naj jo skuša uveljavljati kdorkoli in kadarkoli, naj bo to v Vietnamu, na Bližnjem vzhodu ali v Češkoslovaški. Odločno zavrača varuštvo in vsakršno hegemonijo, pa naj bo idejna, politična aLi pa ekonomska. Jasno se namreč zavedamo, da so resno ogrožene življenske vrednote, suverenost, svoboda, demokracija in enakopravnost socialističnega razvoja ne samo češkega in slovaškega naroda .temveč tudi vseh drugih narodov, ki so stopdi na pot neodvisnosti in napredka. , Kot nekoč v Kočevju in dva meseca kasneje v Jajcu, morajo biti naša volja, naši napori in naše akcije osredotočene na krepitev naše sposobnosti za vseljudsko obrambo proti vsakemu nasilju nad našimi narodi in našo neodvisnostjo. To pa v naših, v 25-letnem razvoju spremenjenih razmerah pomeni: utrjevati in še naprej razvijati uveljavljanje tistih osnovnih načel in uresničevanja tistih ciljev, ki so tako jasno prišli do izraza na Ko-! čevskem zboru in na II. I zasedanju AVNOJ. V našem revolucionarnom boju za slovenski narod z ustanovitvijo Osvobcd.ine fronte, z njenim jasn m programom, z oboroženo vs.ajo proti okupatorju, ter z zgodovinskimi sklepi na Kočevskem zboru je za ceno ogromnih človeških in materialn.h žrtev postavil čvrste temelje svojemu neodvisnemu, demokratičnemu, socialističnsmu razvoju. Z ugotovitvijo neodvisnosti naše državne skupnosti so bili ustvarjeni pogoji za lasten, svoboden socialističen razvoj, v katerem postaja človek gospodar svojega dela in svoje usode. Ustvarjena je bila čvrsta osnova za neoviran materialni in kulturni razvoj slehernega (izmed jugoslovanskih narodov na podlagi enakopravnosti in vzajemne solidarnosti in enotnosti. Razvoj mednarodnega položaja in še posebej globoka kriza, ki je zajela mednaredno socialistično gibanje in odnose med socialističnimi državami, nam narekujeta odločno pripravljenost, da z vsemi silami branimo naše največje pridobitve, katerih temelji so bih postavljeni pred 25 leti na Kočevskem zboru in na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu. VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE IGOR GUZELJ: SAMO ŠOFERJA STA VEDELA, KAM GREMO Sobota zjutraj je. Kranj se prebuja iz sna. Ceste še niso oživele, le tu in tam kak osamljen avtomobil gloda glad,ki asfalt. Toda na plo-ščadi pred stavbo občinske skupščine je kljub zgodnji uri že vse živo. Množica ljudi postopa tamo krog, nekateri ss pomenkujejo, nekateri mencajo, hoteč odgnati mraz, ki sili v kosti, še vse mehke od spanca. Izžrebanci Glasa so to, možje in žene od vsepovsod, ki čakajo, da jih dva razkošna mercedesa kranjskega podjetja Creina odpeljeta v neznano. Pomešal sem se mednje, prisluškujoč razgovorom. »Da bi le imeli srečo z vremenom!« je zavzdihnila neka tovarišica srednjih let in se zvedavo ozirala v brezoblično jesensko nebo. »Le kam gremo? A vi kaj veste?« sta silili vame dve zenički. Vraga, mar mi na obrazu piše, da sem novinar! »Nič ne vem mama. Toda zdi se mi, da bomo pristali nekje med vinogradi. Saj ga še vedno radi cuknete, kajne?« Pritrdili sta mi, muzajoč se predse. No, pa ne mislite, da sem s tem izdal skrivnost. Resnično mi smer poti ni bila znana, zanjo sta vedela le šoferja. Medtem so prispeli še zadnji zamudniki. Od nekod se je pojavil kolega Jože s polnim naročajem pravkar natiskanih Glasov in jih začel deliti med izletnike. Čakali smo samo še predstavnike podjetja Murka iz Lesc in Živila iz Kranja, ki naj bi vse prisotne obdarili s popotnicami. In res sta že hip kasneje pribrnela kombija, natrpana z dobrotami. Zavitki ter lične košarice so romali v roke presenečenih izletnikov, od tam pa na avtomobilski prtljažnik. Dve ljubki dekleti sta vsem udeležencem zataknili v gumbnico živo rčeee nageljne in če ne bi bilo fo-toreporterja Francija, ki je »sitnaril« okrog nestrpnih gručic, jih zganjal skupaj, potem pa vneto pritiskal na sprožilec, bi se lahko odpeljali. A tudi to ni trajalo predolgo. Ob sedmih smo končno le posedli v mercedese in kranili na pot v neznano. Do prve postaje ni bilo posebno daleč — letališče na Brniku leži komaj dobre četrt ure vožnje iz Kranja. Večina se nas je zateklo k točilni mizi. Na litre orne kave je zdrčalo po grlu, med belimi skodelicami pa sem zapazil tudi nekaj rumeno is-krečih se kozarcev s konjakom. No ja, saj gremo »na lepše« in kaj močnega v želodcih, čeprav navsezgodaj, utegne samo dvigniti razpoloženje. Razpoloženje je res zraslo. Medtem ko so kolesa elegantnih mercedesov zobala kilometer za kilometrom, je v notranjosti obeh vozil odmeval prešeren smeh. Med potnike sva z Ivico, vodičem v našem avtobusu, razdelila listke, na katerih je vsakdo zapisal, kam misli, da gremo. Če bi hoteli obiskati vse kraje, omenjene na lističih, bi se še danes klatili naokrog. Ta čas pa sta avtomobila hitela dalje, skozi Mengeš, Jarše, Domžale, Ožbolt in obtičala šele v Trojanah. Kot trop lačnih volkov smo navalili v lokal. Krofi so nam dišali, kajpak. Ne vem točno, koliko sem jih pospravil. Trojanska specialiteta ne slovi zaman daleč naokrog po svo ji kvaliteti. Okrogli, rumenkasto rjavi kolači z belim robom na obodu so bili rahli kot peresce in sila slastni. Toda že hitimo dalje. Tretja postaja našega potovanja v neznano je bil Šempeter pri Celju. Tamkaj smo si ogledali rimske spomenike, stare približno 1800 let. Kopico čudovitih kipov, stebrov in drugih kamnitih predmetov je pred davnimi časi zatrpal pesek, nan^stn ob poplavah Savinje. Precej časa je minilo, preden so jih arheologi ponovno spravili na piano. Naslednjo uro sta se mercedesa pod spretnimi rokami Francija in Mira, naših šofer- Po dvorišču vinske kleti v Ptuju so odmevale gorenjske narodne pesmi. Dobra kapljica jc pripomogla k večji ubranosti glasov. jev, varno primotovilila sko- j zi Celje. Slovenske Konjice in Slovensko Bistrico ter na Pragerskem zavila proti Pi.u-ju. Staro mesto ob Dravi slovi po marsičem, še najbolj pa po znamenitem gradu. Zavili smo torej tja gor. Ogled muzeja in starin v njem nam je vzel precej časa, a niko- mur ni bilo žal tiste ure. Bogatejši za kopico vtisov, smo sedli k kosilu. Rekel sem si* da ta dogodek verjetno pomeni višek »odprave« v neznano. Toda čakalo nas je še mnogo drugega. Kam smo jo ubrali popoldne pa vam bosta opisala kolega Lea in Andrej. LEA MENCINGER: V PTUJSKI VINSKI KLETI SMO POKUŠALI VINA Pravzaprav sem svojima kolegoma hvaležna, da sta mi pustila zadnji del naše poti. Takoj po kosilu na ptujskem gradu je bil namreč na sporedu ogled ptujske vinske kleti. Kolikor že prej ni Mur-kina popotnica z muškatnim silvancem poskrbela za dobro voljo, je ta prikipela do vrha na dvorišču vinske kleti. Na srečo je bilo kosilo obilno, pred pokušnjo pristnih štajerskih vin pa je vsak pojedel še pikanten sendvič, da vina ne bi prehitro zlezla v glavo. Vsak je dobil v roke samo droben kozarček, kar je bilo v primerjavi Z ogromnimi tisočlitrskimi hrastovimi sodi v kleti prav ni-čevo. Ko smo hodili mimo triindvajset tisočlitrskega soda, je nekdo pripomnil, kako sladko bi bilo utoniti v taki količini pristne kapljice. No, nekateri — posebno dekleta — so komaj zmogle pokušnjo petih sort belih štajerskih vin. Pokušali smo šipona, laški rizling, traminec, muškat-ni silvanec in muškatni oto-nel. Na vina se ne spoznam posebno, vendar mi je bil najbolj všeč šipon, menda je bolj za ženski okus. Nekako pri tretji sorti so najbolj razgreti stopili skupaj in lepo po stari slovenski navadi, da UPRAVA ZAVAROVALNICE SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ dne 26. 7. 19C8 dne 2C 8. 1968 dne 25. 9 1966 OBVEŠČA SVOJE ZAVAROVANCE, D\ SO BILE IZPLAČANE NASLEDNJE POŽARNE ŠKODE: JAGODIC Franc, Lenart na Rebri 2 — 2,530.170 S din za požar blaž Franc, Zg. Brnik 80 — 1,612.880 S din za požar janša Andrej, Korit no 22 3,454.610 S din za požar Uprava Zavarovalnice »SAVA«, PE Kranj BRIVSKO FRIZERSKI SALON KRANJ Kadrovska komisija razpisuje delovna mesta poslovodij za poslovalnice Kranj, Zlato polje in Vajt Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) VK delavec brivske ali frizerske stroke ter 5 let prakSC :ia tem delovnem mestu, b) kv delavec brivske ali frizerske stroke ter 10 let prakse na tem delovnem mestu. Kandidati naj dostavijo svoje Vloge Skupno / dokazili o izo-brazbi in opravljeni p;aksi na gornji naslov do 15. 10. 1968. je treba pri pitju tudi peti, zapeli nekaj narodnih. Tudi Matevž s Kokrice, ki mu gorenjski pušeljc za klobukom nikakor ni hotel uveneti, je pel zraven. »Se nikoli mi ni bilo tako lepo za moj god,« je večkrat povedal. Res je bila Matevževa nedelja. Nas pa je čakala še trgatev na Borlu. Bilo pa je že pozno popoldne, ko smo vozili skozi Stronjce, tipično obcestno vas, kjer se med s slamo krite hiše mešajo modernejše, nekmečke, nepanonske. Trgatev smo pravzaprav zamudili, Pa tega menda ni bilo nikomur posebno žal. Zunaj pred gradom so postavljali mlaj za praznik jeseni in trgatve. Med dviganjem se je v ho-ruk štirinajstih mož od časa do časa mešalo tudi udarjanje klopotca visoko na gradu, vendar škorcev, ki naj bi jih podil, tu ni bilo. Na obeljeno smreko je nato kot mačka spretno splezal mlad fante in si tako prislužil nagrado. Nekako ob šestih zvečer sta nas šoferja Franci in Miro odpeljala nazaj proti domu. Nekateri so malo omagali v udobnih avtobusih, drugi so bili neugnani prav do Kranja. Da ni bilo prijetno? Kaj pa še! še dež se je prihranil prav za večer, za konec izleta. FRANC PERDAN: Lep izlet je bil, zlasti pa ml je ugajala ptujska vinska klet. Moj prispevek pa so fotografije. milini i T i i i ......11 n rmiiii liiniiiinnmmn- ANDREJ žALAR: BIL JE KONEC KOT SE ZA TAK IZLET TUDI SPODOBI Zadnji megleni sončni žarki so zahajali za štajerskimi goricami, poraslimi z vinsko trto, ki je ta dan slavila vinski praznik. Klopotec, ki so ga nekateri naši izletniki tokrat prvič videli, je vneto Pel o vinski trgatvi, ki je Počasi zamirala v vinogradih in se šele prav razvnemala na gradu Borlu. Ni bilo več časa, da bi prisluhnili razgreti in veseli Pesmi domačinov in izletnikov. Je žc tako. Vsake reči je enkrat konec in tudi mi smo počasi odtavali proti avtobusoma. Ivanka s Primskovcga je ■rekla sosedi: »AH ni škoda, da že gremo? Saj se je šele Prav začelo.« . škoda. Toda saj še ni bilo vsega konec. To je bil šele začetek konca. Za slovo od Borla so se gorenjski vriski še enkrat pomešali s štajersko Pesmijo in že so kolesa avtobusov hitela proti domu. Potem pa se jc začelo. Naš vodič Milan, ki jc tja grede Vneto razlagal zanimivosti »mimoidočih« krajev, se jc sele sedaj prav razživcl. Pod vodstvom našega fotorepor-terja Francija smo prepevali, da je bilo res kaj slišati. In Se tisti, ki so bili od ogleda Vinske kleti in poskušnjo vin malo »utrujeni«, so sc nazadnje prebudili. Mikrofon, ki je prej leno Pomagal vodiču, je sedaj postal priložnost, da smo slišali bolj ali manj smešne in bolj ali manj stare »vi/ ! iz Življenja na ifll i/lelnikov. Mat../, i/. Dupelj, ki jo ta dan ravno praznoval, se je zopet spomnil na steklenico šipona, ki ga mu je dala Murka Lesce. Šofer Miro Kana-lec.pa je med petjo še nekajkrat ugotovil, da tako prijetne druščine že dolgo ni vozil, pa čeprav vozi avtobus žc od 1953. leta. Le kdo bi si mislil, da ljudje v enem dnevu lahko postanejo takšni prijatelji. »Pa naj še kdo reče, da Glas ni »fejst« časopis,« je nekdo za-klical. Kjer je veselo, tam ni prostora za prepir; in vsi so mu pritrjevali. Šale in pesem, prijateljski pogovori, klepet-vsevprek. Pozabljene steklenice so romale od ust do ust. Razpoloženje je naraščalo. Ni bilo časa za postanke, vendar Trojan nismo hoteli izpustiti. Dež, ki nas je tod sprejel, nas ni mogel ohladiti. Založili smo se le z bobi in že smo hiteli naprej. Nazadnje smo izvedeli srečnega izžrebanca, ki najbolj točno uganil, kje bil cilj našega izleta. Podražil sem veselega Franceta iz zgornjega konca Gorenjske, ki je napisal da bomo odšli . v Novo Gorico, zakaj ni bil on izžreban?r »Najbrž niso prav žrebali. Vendar pa tega izleta v Novo Gorico še dolgo ne bom pozabil,« mi je vnoto odgovoril. In že smo bili v Kranju. Čeprav je iilo kot iz skala, se razgreti in polni novih vtisov kar nismo mogli posloviti. Najbolj vneti so izpraznili še zadnje, kar je ostalo od Murkinih in Živili-nih daril. Potem pa vriski, smeh, stiski rok, klici na svidenje ... Izlet v neznano je bil tako znan in končan. Neznani naročniki so se spoznali. Dolžan sem izpolniti le še obljubo in se v imenu vseh, ki so mi ob slovesu naročili, zahvaliti podjetju Creina in obema šoferjema ter vodičema, podjetju Murka Lesce in Živila Kranj za pripravljeni izlet. V imenu vseh in v našem imenu: hvala. In na svidenje. Morda na izletu ali pa takrat, ko vas bomo obiskali in se pogovorili p življenju v vaših krajih. v,w n: dnhil vabliiveea cekarja, mu je ljubko dekle, uslužbenka trgovskega podjetja KteSa^^^keS*obS i bogato vsebino. Popotnica je bila zares obdna. Udobna In hitra avtobusa kranjskega podjetja Creina sta šoferja Franci in Miro krmarila štajerskem pO Predstavniki trgovskega podjetja Murka lz Lesc so med izletnike razdelili kopic« pletenih karjev, polnih dobrot. ce- Ob dvojni smrtni nesreči na Primskovem Babica in vnuček umrla v prometni nesreči. Tako smo prebrali v časopisju. Komisija bo ugotovila, da je šofer vozil prehitro, stara žena in njen triletni vnuček pa da sta neprevidno prečkala cesto. In da je bil že mrak, cesta pa na onem mestu ozka in nepregledna. To bo vse. Sledil bo molk. In spet se bo ves podobni postopek razvil ob poslednji nesreči na tej cesti. Ali ne bi bilo bolje kaj ukreniti in s tem preprečiti prihodnje tragedije? Jezerska cesta^ ki pelje skozi Primskovo, je bila nekoč navadna vaška pot, namenjena pešcem in konjski vpregi. Ozka, vijugava, s hišami do roba ceste, s številnimi stezami, ki se stekajo vanjo — ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••I Prostovoljno gasilsko društvo v tovarni Iskra obhaja 30-letnico V soboto, 21. septembra, so v matični tovarni podjetja Iskra, v tovarni Elektromehanika, slovesno praznovali tridesetletnico svojega prostovoljnega industrijskega gasilskega društva. Proslave pod pokroviteljstvom tovarniškega direktorja, ki ga je zastopal sekretar Cvar, so se udeležili zastopniki uprave, zastopnik kranjske občinske gasilske zveze in zastopniki nekaterih bližnjih gasilskih društev. Pred proslavo so domači gasilci s sodelovanjem poklicne gasilske enote iz Kranja priredili zanimive gasilske vaje, ki so vsebovale gašenje požara, reševanje ponesrečencev, in prikazale zlasti gašenje z modernimi sodobnimi pripomočki, kadar gorijo vnetljive kemične snovi. Na slovesnosti so govorili sekretar tovarne Ivan Cvar in predsednik občinske gasilske zveze Kranj. Slišali smo recitacije za tako priliko primernih Prešernovih in Kajuhovih pesmi, zlasti pa je poudaril prazničnost dogodka pevski oktet tovarne Sava. Predsednik prostovoljnega gasilskega društva France Carman je potem govoril o okoliščinah, v katerih je bilo društvo ustanovljeno in o njegovem dosedanjem razvoju. Društvo je nastalo pred tridesetimi leti, torej v času neposredno po veliki "tekstilni stavki kranjskega delavstva, ki se je v takratni tovarni Jugočeška uprlo zatiranju kapitalistov. Morda je pripomogel celo strah takratnih gospodarjev pred sabotažo, strah pred podtaknjenimi požari, da so prav takrat ustanovili prvo gasilsko četico z desetimi člani pod vodstvom inženirja Briksa. Delavcf pa so vedeli, da vsak požar uničuje tudi njihov vsakdanji kruh, zato so se gasilske organizacije oprijeli. 2e leta 1940 je četa imela najpotrebnejšo opremo I in med tem tudi motorko. Ko so Gorenjsko zasedli Nemci, je gasilska četa v tovarni i prenehala delovati, ker ji okupator ni povsem zaupal. Kmalu | je uvidel, da so gasilci skoraj brez izjeme naklonjeni osvobo- | dilnemu gibanju. Zato so Nemci namesto gasilskega društva i ustanovili svojo tovarniško zaščito VVerkschutz. Pet članov gasilskega društva v tovarni je med vojno ! izgubilo svoje življenje za svobodo. Preživeli pa so takoj I po osvoboditvi začutili dolžnost in željo, da svojo organizacijo j obnovijo. Videli so, da bodo kot gasilci v novih povojnih ; razmerah še bolj potrebni, saj bodo lahko sedaj varovali in branili svoje lastno imetje. Obnovljeno PGD v novem kolektivu Iskra je kmalu imelo okrog šestdeset članov in članic za celotno žensko desetino; vendar pa je ženska desetina pozneje zaradi novih razmer nehala delati in bila ukinjena. Ob tridesetletnici ima PGD v tovarni električnih in fino-mehaničnih izdelkov Iskra v Kranju 41 članov. Dejal bo kdo, da je to premalo v primeri z velikim številom ljudi, ki so v tovarni zaposleni. Vendar pa število v glavnem zadošča, ker je društvo sedaj bolje opremljeno. Pa tudi poklicna strokovna izvežbanost članstva je višja kakor nekoč. Zlasti pa je važno, da so člani gasilskega društva kot delavci zaposleni v vseh treh delovnih izmenah in torej vsak čas kot strokovni kader na razpolago, kadarkoli bi izbruhnil požar ali nastopila kaka druga nevarnost. V okviru požarnovarnostnega tedna, ki ga naše gasilske organizacije letos praznujejo prav ta teden od 23. do 30. septembra, je PGD v tovarni Iskra obenem s pripravo na svoj tridesetletni jubilej imelo več poklicnih gasilskih vaj, da bo tudi v bodoče dovclj izvežbano in sposobno za opravljanje svojih človekoljubnih nalog. Za svoje delo je ob proslavi svoje tridesetletnice prejelo zaslužene čestitke in priznanja, zastopnik kranjske občinske gasilske zveze je razdelil številnim članom PGD pohvale in odlikovanja za njihovo požrtvovalno sodelovanje pri gasilski organizaciji. Kot edini član, ki že trideset lel deluje v PGD in je še vedno zaposlen v tovarni, je bil odlikovan društveri praporščak šemerl Anton. Za dvaj- io del ivanje pri gasilskem društvu je poleg drugih dobil diploma m medaljo tudi njegov dolgoletni sedanji poveljnik Vi ' 'T i lin. Precejšnje število članov pa jc prejelo častno znač'\o za svoje desetletno delo pri PGD. Pečcnik je danes močno frekventira-na vpadnica v mesto. Saj gre po njej ne le lokalni, pač pa tudi ves mednarodni promet do meje na Jezerskem. Prim-skovljani pa hočeš nočeš morajo uporabljati to cesto, če hočejo kam priti. In tudi otroci hodijo po njej v šolo in matere z vozički prav tako. Objestnost šoferske jare gospode pa je brez meja in zavor. Po tej cesti skozi Primskovo bi morali avtomo-bilisti voziti le malo hitreje kot korakoma. — Če je prometna milica ukrotila divjaške šoferje skozi Šentvid pri Ljubljani, zakaj jih ne bi mogla tudi na Primskovem? Vidni prometni znaki o omejitvi hitrosti pa najstrožje kazni — in že bo manj nesreč. Pa seveda stalna ali vsaj občasna kontrola. (Bil sem nedavno priča, kako strogo ukrepa milica v Sežani, če kdo prehitro vozi skozi naselje — toda tam so dosti širše ceste kot je Jezerska na Primskovem!) Sploh menim, da bi spadal k šoferskim izpitom tudi pogovor o dostojnem vedenju na cestah. Predvsem: nikomur se na cesti ne mudi, izjemi sta le dve: gasilci in prva pomoč. Pred leti sem doživel v Torinu prav impresiven prizor. Zaslišale so se zavijajoče sirene in v hipu, kot na nevidno povelje, so se vsa vozila umaknila na skrajno svojo desno ob rob ulice in ustavila. V tem je po izpraznjeni cesti lahko zares hitel ambulantni voz z ekipo za prvo pomoč. Kako pa je pri nas? Nesranincži, ne le da se ne umaknejo s sredine ceste, celo prehitevati si dovolijo take vozove, ki hite na pomoč ljudem. Zanimivo bi bilo izvesti tako vajo pa takoj ostro ukrepati proti grobija-noni na cesti. Stroge kazni in odvzem vozniške izkaznice za daljše obdobje — pa bo takoj večji red na cestah. In končno: zadnje nesreče na Primskovem ni povzročil tujec, ki ceste ne more poznati dovolj dobro, pač pa mlad fant z bližnje Bele. Le kam se mu je tako mudilo? V temi, skozi vas, po tako obljudeni cesti. Zahteva Primskovljanov je jasna: cesto razširiti (pa četudi na račun nekaterih starih poslopij), urediti hodnike za pešce, določiti prehode, cesto dobro osvetliti in jo opremiti z ustreznimi prometnimi znaki. — Ali pa cesto skozi tako gostoobljudeno naselje zapreti za vsa motorna vozila. Avtomobilsko vpadnico v mesto pa prestaviti kam drugam, izven Primsko-vega. Od današnjega avtomobilskega prometa skozi naselje, nimamo drugega kot z blatom obrizgane stene hiš in okna, odbite vogale poslopij in robove streh ter stalno smrtno nevarnost, kadar moramo kot pešci na to cesto. C. Z. Primskovo Na Okroglem je lepo Čez poletje se je veliko pisalo o naših obmorskih in drugih letoviščih, pozabljamo pa na druge manjše kot je na primer dom oddiha zveze slepili na Okroglem pri Kranju. Sicer se ne razlikuje mnogo od drugih tovrstnih domov, vendar je posebne pozornosti vreden prav zaradi tega, ker tukaj preživljajo prijetne dneve počitka in rekreacije najtežji invalidi — člani zveze slepih Jugoslavije. Dom oddiha zveze slepih na Okroglem (414 m nadmorske višine) je zvezna ustanova zveze slepih, toda ima svoje samoupravne organe, ki jo sestavljajo zastopnik zveze oziroma republiške zveze slepih, upravnik doma in drugi člani delovnega kolektiva. Podobni domovi oddiha in rekreacije slepih v Sloveniji so še v Piranu in Izoli. Sezona na Okroglem se začne 22. maja in konča 23. se p. tembra. Letos se je letovanja na Okroglem udeležilo 400 članov zveze slepih iz vseh naših republik. Slepi letujejo na Okroglem v bivšem dvorcu pok. msgr. Toma Zupana, znanega prešernoslovca in prijatelja slepe mladine; le tej je dvorec in ostalo zemljišče tudi zapustil. Danes se nasproti dvorca bohoti tudi lepa depandansa, tako da je že dosežena lepa skupna zmogljivost 75 postelj. Uprava pa ima še druge lepe bodoče načrte za dobro počutje svojih gostov. Število gostov nikoli ne upada, nasprotno, razveseljivo je dejstvo, da se je letošnjega letovanja na Okroglem udeležilo — prvikrat po vojni — tudi 16 slepih gostov iz Italije, in sicer iz Trsta in Vidma. Gosti so bili z vsem nadvse zadovoljni. Že letos bi jih moralo priti nad 40, žal so prišle prijave prepozno. Zato lahko pričakujemo, da bo drugo leto priliv — razen iz naših republik tudi iz sosednih držav — večji, saj so se tamkajšnje organizacije zelo zanimale za letovanje njihovih članov pri nas. Treba je povedati, da gosti in njihovi spremljevalci v tem domu počitka ničesar ali skoraj nič ne pogrešajo; odlična hrana, čudovite sprehajalne poti, občasni kulturno-zabavni programi, radio-tele-vizijski prenosi itd. itd., tovarištvo. Vse to ustvarja izjemno prisrčnost in sproščenost, tako za tistega, ki tukaj išče mir, kot za onega, ki si želi zabave. In obema je mogoče zadostiti. Za to z vsem srcem skrbi dobri upravnik tov. Jože FJJRLAN, ki le peto leto upravlja s tem domom zveze slepih. Prav nič manj ni vredno pohvale drugo osebje doma, ki se trudi, da bi bili varovanci čimbolj zadovoljni. In da so res zadovoljni, naj pove pričr'oča kitica v knjigi vtisov doma in ki jo je v spomin na prelepe dni šesta-vid dr. Ciril Brajša iz Zagreba: »Odmor je tukaj za vse prav lej[ Če vidiš dobro, al' si slep. Jedilo je dobro, predrago ni, Veseli in srečni zato smo mi!« š. Venko Idrija, Rožna 1 TEKMOVANJE Z MOPEDI za odprto PRVENSTVO KRANJA Nedeljski mladinski plesi v delavskem domu v Kranju se začnejo v nedeljo, 29.9. 1968, ob 16. url. Igra odličen orkester iz Ljubljane s pevko Andrejo Zupančičevo. NADOMESTNI DELI za kolesa, mopede, motorna kolesa in avtomobile FIAT — TOMOS — BMW — KTM — VESPA FAHRZEUGHAUS-P.KROPFITSCH Klagcnfurt, HIg. Gastaplatz SERVISNE DELAVNICE — popusti v delavnicah za vsa motorna vozila — mm Te dni po svetu "mm MEXICO, 24. septembra — Val študentskih nemirov v Mehiki, v katerih zahtevajo študenti univerzitetno reformo, se nadaljuje. V spopadih med študenti, policijo in vojsko so bile ubite tri osebe, veliko pa je tudi ranjenih. Po teh neredih je okoli 10 tisoč vojakov zasedlo vse fakultete mehiške univerze, medtem ko 85.000 mehiških študentov stavka že dva meseca. Takšne ukrepe vojske povezujejo s sklepom mehiške vlade, da ne bo dovolila med olimpijskimi igrami nikakršnih spopadov. HONGKONG, 24. septembra — Po vesteh britanske poro-čevalne agencije Reuter so se »nekje« v Južnem Vietnamu sestali voditelji osvobodilne fronte in proslavili 23-Jetnico začetka bojev v Vietnamu. Na slovesnosti je vodja FNO Nguven Huu Tho razložil cilje osvobodilne fronte — končati ameriško vojno nasilje, strmoglaviti odministracijo v Saigonu, vzpostaviti široko nacionalno demokratično administracijo Ln zgraditi neodvisen, demokratičen, miroljuben in nevtralen Južni Vietnam. BEOGRAD, 23. septembra — Garderoba na beograjski železniški postaji je spet do živela teroristični napad, ko je eksplodiralo razstrelivo v enem izmed kovčkov. To je že tretja eksplozija na beograjski železniški postaji, ki k zahtevala 13 ranjenih, med njimi sta. bili dve osebi hudo ranjeni. MOSKVA, 25. septembra — Sovjetska vlada je odločno opozorila Izrael, da bo sam kriv za vse, kar bi se lahko zgodilo kot posledica izzivalne akcije te države zoper ZAR, Jordanijo in Sirijo. NE\V YORK, 25. septembra Z izvolitvijo novega predsednika generalne skupščine Se je začelo 23. zasedanje OZN. Dosedanji predsednik generalne skupščine romunski zunanji minister Manescu le v svojem govoru pozval vse države, naj spoštujejo na cela ustanovne listine Združenih narodov. WASHTNGTON, 26. septembra — SZ je predlagala ZDA nov načrt za rešitev bližnjev/.hudne krize. Štiri točke tega sovjetskega načrta predvidevalo umik Izraela na položaje pred junijsko vojno 1967. navzočnost predstavnikov OZN vzdolž meje, i7iavo velikih sil, da ne bodo trpele novih sovražnosti med •sfaeloni in /AR ter izjavo . ai"abskih dežel o prenehanju vojnega stanja /. Izraelom. Ljudje V naši državi se je pred nedavnim mudil stari znanec in prijatelj — etiopski suveren cesar Haile Selasie. Srečanje med Titom in Selasi-jem je prišlo v času, ko se svet srečuje z vojno v Vietnamu, ki že več kot desetletje predstavlja stalno grožnjo miru, v času, ko se srečujemo s kronično krizo na Bližnjem vzhodu in končno, do tega srečanja je prišlo v dneh, ko so najnovejši dogodki v vzhodni Evropi prinesli nemir. Politika sile je prišla od tam, od koder smo jo najmanj pričakovali. Z drugimi besedami — svet se je spet Zavest človeštva znašel v obdobju vznemirljive mednarodne napetosti. O vseh teh aktualnih vprašanjih današnjega sveta sta državnika prijateljskih dežel Etiopije in Jugoslavije izmenjala mišljenja. Sestanek na Brionih je eden izmed številnih srečanj državnikov neangažiranega sveta. Etiopski suveren je velik pobornik politike ne-uvrščanja — Adis Abeba pa ni aktivna samo glede uresničitve politike vseafriške enotnosti, temveč tudi takrat, kadar gre za neangaži-ranost v širšem smislu besede. Ravno te dni je generalni sekretar OZN U Tant poudaril pomen politike neuvršča-nja in rekel: »Svet se spet Pri rejnici Mariji Kodrič v Mošah »To je moja mami« Pol lesena hiša v Mošah je tako nizka, da sem celo s svojimi stodvainšestdese-timi centimetri odnesla bu-ško. No, otroci, ki so v večini pri tej hiši, z nizkimi podboji še nimajo težav. Pet »ptičkov brez gnezda« leta čez prag in nazaj ne da bi se spotaknilo. Z velikimi otroškimi očmi opazujejo obiskovalce in dveletna Jana s svetlimi svedrastimi lasmi brez pomišljanja in vabljenja zleze v naročje in se otroško zaupljivo nasloni na ramo. Celih deset let se Marija Kodrič iz Moš pri Smledniku ukvarja z otroki, pa ne svojimi, ti so že odrasli, ampak sprejema majhne otroke v rejo. »Še v plenicah jih pripeljejo k meni, kake dva meseca stare. Nato pa ostanejo pri meni tri, štiri leta. Nato pa jih vzamejo starši spet k sebi. Če imajo sploh starše, seveda.« »No, tale bo najbrž, kar ostala pri hiši, pravi in poboža Heleno po svetlih laseh. Dokler bo hotela in dokler ne bo toliko zrasla, da bo lahko sama zase zaslužila.« Devet let že stanujejo v tej hiši, ki ima samo tri prostore, če ne štejemo veže iiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiimimiiiimmiiiiiiMimiiiMj V zaposlitev sprejmemo AGILNEGA ULIČNEGA prodajalca časopisov Nastop možen takoj ZASLUŽEK DOBER S stanovanjem ne razpolagamo. Ponudbe sprejema ČP »Delo« — podružnica Kranj !;iii:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii zraven. V dveh sobah spi pet otrok in trije odrasli. Včasih nanese tako, da je pri hiši tudi po osem otrok. »Veste,« pravi Marija Kodri-čeva, »mene prav nič ne vprašajo, če bom vzela otroka v rejo. Kadar se ustavi avto pred hišo, že vem, da so mi spet kakšnega pripeljali.« Center za socialno delo v Kranju dobro ve, da se na Marijo Kodričevo lahko zanese. Ni še rekla, da ne more vzeti otroka. Vzame ga, četudi se je treba še malo stisniti v že tako majhnih sobicah polnih otroških posteljic in koškov. »Verjemite mi,« pravi, »da nobenega otroka ne vzamem zaradi denarja. Pred dvema letoma je neki novinar, ki je bil tu, izračunal, da mi od rejnine za vsakega otroka ostane ravno 900 din. Dela pa je veliko. Vsak dan peremo.« Pokazala je na plenice, ki so visele okoli hiše, iz sobe pa je prinesla kup otroških predpasnikov in bluzic. Zdaj je veliko bolje, ko perejo v pralnem stroju. »Sama ga ne bi mogla kupiti, na občini so ga.« Za tolikšno družino majhnih otrok je prav gotovo treba imeti veliko veselja in ljubezni. »Si kaj moja?« pravi Kodričeva mali Heleni. Otrok prikima in da poljubček mami. Kajti otroci ji pravijo mami. Kako neki bi ji tudi drugače rekli, ko pa jim nudi poleg hrane in postelje tudi materinsko ljubezen. Ves dan je posvečen samo njim, za kaj drugega tudi ni časa. Morda kakšna knjiga zvečer, saj rada bere. Ampak šele potem, ko otroci pospe. »Veste, tako so navajeni,« pravi, »vsako jutro in vsak večer jim moram skuhati še mlečni zdrob, ki ga potem po steklenički popijejo. Ce ni tega, ne zaspijo. Toliko vrača v hladno vojno In zato je potrebno, da vse neuvrščene dežele dvignejo svoj glas kot zavest človeštva!« U Tan-tovo opozorilo potrjuje odgovornost celotnega neuvrščenega sveta za nadaljnjo aktivnost v mednarodnem življenju. In povsem razumljivo je, da sta predsednik Tito in cesar Haile Selasie posvetila veliko pozornost aktivnosti neuvrščenih držav, zlasti še zaradi bodoče konference na vrhu. Brionski razgovori med državnikoma niso prinesli pomembnih rezultatov samo za stike med državama, temveč za vse naše skupne prijatelje v svetu. Pred zadnjim srečanjem s predsednikom Titom je etiopski suveren de- časa godejo v posteljicah, da ga dobijo, pa čeprav po vsej večerji.« Druge razvade, kot je zdrob po steklenički, ne poznajo, saj za to niti ni časa. Pri delu pomaga ludi osemnajstletna rejničina hči, ki zraven tega hodi na delo v Tiskanino. Velika družina so vsi skupaj. Malo tesno jim je samo v dveh sobah. Zdaj so jim menda na občini obljubili večje stanovanje v Kranju. »Mislim, da bo, sicer pa sem vsega navajena.« jal: »Naši dve deželi in njuna predsednika povezuje globoko prijateljstvo.« Takšne iskrene besede je potrdil tudi predsednik Tito: »Med Etiopijo in Jugoslavijo obstoje tesni stiki, vendar ne samo med voditelji, temveč tudi med samim ljudstvom.« Zato je bilo srečanje dveh prijateljev še ena manifestacija tradicionalno dobrih odnosov Jugoslavije in Etiopije, obenem pa brionski sestanek pomeni veliko podporo politiki, ki teži za popolno konsolidacijo neuvrščenega sveta v teh težkih trenutkih. Tanjug — vg in dogodki Letos je zveza prijateljev mladine podelila Mariji Ko-dričevi za njeno dolgoletno delo z otroki zlato diplomo. Marija mora imeti veliko srce, če ga hoče razdajati Heleni, Suzani, Jani, Milici in Renatu. Nadomestovati jim mora mater in očeta. Nuditi vse, kar zahteva otroško srce: toplino, razumevanje za male otroške težave in podobno. Vse to Marija Kodričeva zmore. L. Mencinger Trije rejenčki so se stisnili k svoji drugi mami. Heleno pa ima Marija Kodričeva v naročju. Malo resno so se zagledali v fotoaparat, Suzana na desni je potočila celo nekaj solzic. -Foto: F. Perdan GLAS *5 12. STRAN G-LAS * 13. STRAN KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA ZAUPAJTE NAM SVOJE PRIHRANKE, KI VAM JIH OBRESTUJEMO: 6,25% za navadne vloge 7% za vloge vezane z odpovednim rokom nad 1 leto 8% za vloge vezane z odpovednim rokom nad 2 leti ENAKE OBRESTI NUDIMO ZA DEVIZNE RAČUNE ODPRTE PRI NAŠI BANKI OD TEGA 4 % DO 6 % V DEVIZAH BREZPLAČNE INFORMACIJE IN NASVETE DOBITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH: Obdelava z diamanti prastar izum Najnovejša arheološka odkritja kažejo, da diamanti za prastare prebivalce kazah-stanskih step niso bili nobena redkost. Arheologi so namreč odkrili v grobovih perle iz ahata. kameola, granata in nekaterih drugih redkih in dragih kamnov, na katerih so našli sledove obdelave z diamantom. Arheologi so odkrili na perlah natančno izvrtane luknjice, ne večje od milimetra, ki bi jih bilo nemogoče izvrtati z bronastim ali železnim orodjem tiste dobe. Prav tako so tudi na površinah peri vrezane zelo tanke okrasne črke. Analize so pokazale, da so že takrat poznali obdelavo z diamanti. o° H- tO •< LU O« >< LU n y< z > > °o < z Kako se obvarovati čarovnic? Kako se izogniti nevarnosti, da te ne začarajo? Njega dni je bilo to lahko: napisal si prijavo, čarovnico so prijeli in sežgali. Dandanes pa se lahko zaneseš le sam nase. Kdo naj ti sicer pomaga? Seveda je glavno, da čarovnico pravočasno spoznaš. Preskušanje z iglo in vodo je sedaj prepovedano — tu ni pomoči. Zato je treba ugotoviti čarovnico z očmi. Zunanja znamenja čarovnice so zelo značilna: zgrbljena postava, nagubano lice, zrastle obrvi, kljukast nos, bradavica na vidnem mestu. če je prišla čarovnica k vam na obisk, jo lahko spoznate na še bolj zanesljiv način. Z ljubeznjivim nasmehom jo povabite, naj sede na stol, pod katerega ste skrivaj položili škarje tako, da tvorijo križ. Hudičeva zaveznica ne bo hotela sesti na tisti stol, ampak bo sedla drugam ali pa sploh ne bo hotela sesti, kajti čarovnica se križa boji kot ognja! Po pisanju profesorja Kru-seja v Schlesvvig-Hollsteinu verjamejo, da izgubi čarovni- ca vso svojo moč, če jo pre-tepeš do krvi. Ker današnja zakonodaja — v veliko žalost mračnjakov — ne dovoljuje takega ravnanja z ljudmi, ga uporabljajo pri začaranih živalih, če oboli ovca, svinja ali krava, jo kmet surovo pretepa, poliva z vrelo vodo in trpinči: pri tem občuti bolečine čarovnica in umakne čare. Prav tako ravnajo z obolelimi otroki, o katerih menijo, da so začarani. Tako so v neki vasi mučili dekletce do smrti. Kadar človek čuti, da ne bo sam kos nečistim močem, pokliče na pomoč strokovnjaka za izganjanje hudobnega duha. Takih klatežev je, žal, še veliko. V Zahodni Nemčiji je teh »izganjalcev čarovnic« okrog deset tisoč. KULT HUDIČA JE šE DANES ŽIV NA SVETU Pred kratkim je zahodno nemški časnikar Richard VViuimer na straneh lista »Blick in die Welt« napisal zanimivo zgodbo. Pred več leti je bil kot čisto mlad reporter v šali napisal pogovor, ki ga je imel baje z neko čarovnico. Ta pogovor so isto- časno objavili trije veliki listi. Richard Wimmer je svojim bralcem predstavil čarovnico pod imenom Magda. Izjavila je, da rada sprejema »naročila« od predstavnikov iz višjih slojev družbe. Pet let po objavi tega izmišljenega pogovora s čarovnico je Richard VVimmer še vedno prejemal pisma ljudi, ki so verjeli v čarovnice. »Vsi ti so — je dejal VVimmer v svoji zgodbi — pisali o željah in težnjah, ki jih na navaden način ni mogoče izpolniti. »Ali se gospa Magda razume na borzne in finančne posle? Osamljena ženska sem pa bi rada na nadnaraven način vplivala na vrednost akcij,« piše lahkoverna ženska. Ali pa! V Londonu je takoj po drugi svetovni vojni izšla knjiga: Čarovništvo in črna magija. Njen pisec je spoštovani Monteghi Summers, de-monolog (strokovnjak za demone, o. p.). V svoji knjigi, ki zasluži, da jo po vsej pravici uvrstimo med knjige o čarovnicah, ki so bile napisane v XVI. in XVII. stoletju, skuša Summers resno dokazati, da čarovnice še žive med nami. »Kult hudiča Je na£jf"^ ša sila, ki daues ** *• svetu.« »Čarovnica se » f ^ pesmi ha pri mis«. toie{ju šem prosvetljenem (^ ljudje ne verjanaej ^ ^ čarovništva in crne ^ «wno »V naši dobi se ,^n^ zaključujejo uradne v pogodbe s hudičem-« In vse to Je naP'ftJa.Men gi polovici XX. st° fjjjov je Summersovih Pl*rL«dR> v napisal leta 18«2 f T Mer listu »Grafik« af^'v>nh pravi, da v zahodTp^»to Anglije lahko bCa^o božjega ^"^j«'* ne puščaj pn »V,J (Nadaljevanje) Zdaj je bilo treba misliti se na opremo: ob steni klop, na sredi ognjišče, narejeno iz kamenja, površina ognji-fča pa zbita in zravnana z ilovico. Ognjišče je bilo do visine polen, da si jih lahko °b ognju sušil. V manjših bajtah je bilo ognjišče v sprednjem desnem ketu, pri večjih pa na sredi, tik pred Pogradom. Da se je iz oglarske bajte tanko kadil dim, je bilo tre-« izsekati ob strani pod streho dve luknji ali muhi, fno spredaj, drugo zadaj. V Audem mrazu in ce se ni Preveč kadilo, je kopar luknji zamašil. Na muhi pa je namestil dve smrekovi letvi d gliste, na katerih je sušil jva p0grad je bu narejcn Z etev, čeznje so bile polo-JJJe smrekove kože (lubje), nJ€ Pa drobne smrekove iJ1-?' čezr»je še slama in jeziece je bilo nared. Se ne- tob-if°llC na stene za pipo' nek in druge drobnarije ter le ai klinov za posodo. V pah -1°* 23 vhcdom Je sodil zaboj za hrano, da do lv> t k° mogle miši. Da ne viti i Pri kuhanJu P°sta-oglarju ponev naravnost na goreča drva, bo na ognjišče pritrdil še panhober. In tako je bajta postavljena in opremljena brez vsakega žeblja. Kopar tudi dobro ve, da bodo škornji zanič, če jih bo sušil ob ognju ali v dimu. Za tak primer je prinesel od doma vrečko češnjevih pecka (češenj je na Jamniku in v okolici dovolj). Pečke so se potem v vrečki, obešeni na gliste nad ognjiščem, grele in sušile. Zvečer je oglar tople in suhe pečke nasul v mokre čevlje ali škornje in ti so se čez noč lepo posušili. Med drugo svetovno vojno so oglarske bajte s pridom uporabljali partizani. Seveda so za to zvedeli tudi Nemci, pa so bajte v glavnem vse požgali. Takšno domovanje oglarja je trajalo tudi petdeset let, le da je bila streha dobro oskrbovana. V bližini kope postavi kopar tako imenovani kolpern — shrambo za oglje. To je pravokotna lesena zgradba, navadno velika 3 x 4 m. Kolpern si napravi takole: v zemljo'skoplje devet po pol metra globokih lukenj, v te postavi pribLžno dva in pol metra visoke kole, v drugo vrsto pa pol metra višje kole — zaradi odtekanja vode s strehe in zaradi trpežnosti. Nato postavi štempelne — kole z rogovilami, na katere namesti strešne, nanje pa namesti drugo poleg druge letve. Čeznje položi še smrekove kože (lubje) in kolpern je gotov. Ce je bilo s kopo vse v redu, je kopar med kuhanjem pripravljal drva že za naslednjo kopo. Tu pa tam si je zadel na hrbet lempo, stopil do bližnje planine po vodo ali po kislo mleko za žgance. Na planini so se zbirali koparji in se šalili z brhkimi majericami. Odkar je paša na Jelovici prepovedana, je Jelovica izgubila precej svoje lepote; ni več pesmi kravjih zvoncev ne pesmi majorjev ter vriskov pastirjev in kopar jev. Kopa se je medtem kuhala. Kuhanje je trajalo približno štirinajst dni, morda dan ali dva več ali manj. To je bilo odvisno od velikosti kepe in od vremena. Cim lepše je vreme, tem lažje jo kuhaš, zlasti proti koncu, ko pride ogenj do kraja kope, kar je znak, da je kopa kuhana, i Sledi najtežje delo: trganje kope ali štoranje. Se pred tem je treba kopo pogasiti. Pri vsem tem delu, pri katerem je neznansko vroče, sta potrebna vsaj dva človeka. Zemlja, s katero je bila kopa zasuta, j 3 čisto razbeljena ali prhavčna. Treba jo je pogasiti, seveda ne z vedo (sicer pa te navadno ni v bližini), pač pa tako, da iz-grebaš najprej kakšen poldrugi kvadratni meter zemlje s kope, pri čemer je treba zelo paziti, da se ne opečeš. Zemlja — prhavca je namreč tako vroča in živa, da teče kot voda. Zato so pri tem delu priporočljive cokle, ker bi čevlje sežgal. Iz cokel pa lahko takoj skočiš, če ti prhavca slučajno brizgne pod noge. Leopold Kordež Justin Ažman (Naprej prihodnjič) Lukceva kopa z ležno bajto (zadaj levo) in kolpernom (desno za kopo, s poševno streho). — Foto: Tehniški muzej Slovenije (iz fototeke Kovaškega muzeja v Kropi) Preveč ječe za roparje stoletja Svojci poštnih roparjev, ki so pred petimi leti oropali poštni vlak v Angliji, so začeli akcijo za znižanje dolgoletnih zapornih kazni. Okoli trideset sorodnikov zaprtih roparjev se je zbralo pred je t nišnico in tam demonstriralo. Na transparentih so imeli zapisane take besede: »Trideset let ječe je huje kot smrtna kazen.« V največjem ropu stoletja so bili napadalci odnesli tri milijone funtov. Križanka št. 53 BMMMHMtmmigmitmitMttnBlll«mm>fiwt>t^iii hii«ii».».»«»i»»i»iii—»»hb——.....•"■—• —ritimilllTlimiMnnmiinin.....■■■■■ ■ i.■ \ — Si prepričana, da se tako planinari? I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 ■ 22 24 25 26 SI j 27 28 29 || 30 31 32 33 34 35 36 37 Miha Klinar: Mesta, <** * ^cestj; »česa?« si prva opomore RogJ* ^ *anje ™?J. Anton n- ,m5dvc- tudi naju!« Stivec utekli, če so doli Pfi str«* streljajo, in opravičuje svoj str«~b ^Mn^ ^ vi drhtite, vi vsi! Tudi vas je«*- r&sw Ponavlj naju!« »Bomo videli? Bomo videU?« ^ *jRsWhrer, nato pa razmišlja, koga bi poslal V ^vedovat, č?Pf 80 *t kaj se tam doli dogaja. rad- bm . lj 1 Nihče od žandarjev ne bi.šain bobn e'v t] a :n nili in je slišati samo še naliv • 5tr^. kakoi travnikov in njiv pod domačijo. ^je, .J*?re v !„P^v*a.r utih-0r -e onkraj travnikov in njiv pod domačijo.J*^J***sv pa^!/h u,k° zugsfuhrer ne bo videl. Oddahnejo*' . s* * v fej .JJ*** mlaj. c-o ta "J ic11 naj I šega žandarja, tistega, ki je st I Vodoravno: 1. nepravilno utripanje srca, 9. pijača iz sadja, i 13. kraj na Gorenjskem z veliko valjamo, 14. velike ptice J ujede, 15. pripadnik starih pretilndoevropskih plemen, 16. j trgovska luka v Gibraltarskih vratih, 18. del jedilnega pribora, 19. mesto v Ukrajinski SSR, jugozahodno od Unukova, 1 20. makedonsko kolo, 22. pripadnik potomcev holandsklh j kolonistov v južni Afriki, 23. reka v južni Angliji, 24. slovenski zgodovinar, 27. ime popularnega klarinetista iz Ljubljane, fSoss). 29. majhen otok v srednji Norveški, 30. podjetje za promet s hmeljem v Žalcu, 33. tovarna čevljev v Tržiču, 34. j kar je vnaprej določeno, 36. šarenica v očesu, 37. tehnik, ki skrbi za mikrofon pri radijskih oddajah. Navpično: L vzdevek Goethejeve matere, 2. zorana zemlja, 3. sovjetski filmski režiser, ki režira filme z zgodovinsko tematiko (Aleksander Viktorovič), 4. otoček na jugu Korzike, 5. žival severnih movij z brki, 6. veletok v Pakistanu, 7. zaporedni črki abecede, 8. kdor kaj dela. činitelj, 9. geografski izraz, ki pomeni goro, 10. skupek sestavin, ki dajo urejeno celoto, 11. neodločni ljudje, 12. pred leti umrli slov. gledališki režiser (Jože), 17. kcm. znak za aluminij, 19. prevrat, državni udar, 20. vrsta žirafe, 21. kotalnik, moped, 22. mnogočlcnik v matematiki, 25. gora s samostani na Halkidikl, 26. veznik, 27. obrambni minister ZAR, ki je napravil samomor, 28. portugalsko ime za reko Tajo, ki se pri Lizboni zliva v morje, 30. medmet za pijanca, 31. ime zngrebške pevke Šlefok, 32. velika reka v ZSSR, 35. italijanski predlog. laknjen na mizi in na kat« rega • .Q Jmanj »Ti,« se zugsfiihrer dotakne je hotel-Tn , »nll Kn Sam w b.hkn ooravu,« ^ V ^rJa n_ ;Ua dolol-it manj dom ren, ko *Uo zasliši volj bo. Sam boš lahko opravil,- ^ ^ še nekoga, a se premisli, ker bi bi poslal dva. pred011 Zandar odhaja v noč, a nagle korake. „ hcie V* *>«, da . »O ljubi bog,« se zboji in se ^ &' rnorda ne trčil ob bežeče dezerterje. - j pod _ j, p n nejo. Toda tudi koraki, ki jih je i0 i >bj e cuu ln da bo vetra, ki se vedno mečneje — - ve odtihotapil nazaj na domn.'iJ0. -^o'1'v'r0žni, fUhrer terjal poročilo. ,,okor f«« Ka^ga ^Jjjv sluh j( sum. Tako mine minuta, dolga J^Jaj*10 ' M°veka v pet, a ne zazna ničesar, kar bi ^ , *iogoVl bTižini. el°'da Mogoče sploh nikogar m "Cs«0^ jc slisa] -r ga pn. hi' .i ped nogami, kakor da »> »Halt! Harvde h> ch!« s< nJlia Ta glas se mu zdi iman »Si ti, Polajnar?« »Ho, sto hudičev, jaz pa sem mislil, da je zopet kakšen dezerter!« Oba se zasmejeta in drug drugega udarita po ramenih, da brizgne od njunih razmočenih ogrinjal. Zadovoljna sta kakor dva stara znanca, ki se dolgo nista videla in ki sta se srečala po mnogih letih. »Kakšen hudič pa je bil tam dol?« »Zvedel boš. saj grem porečat!« »Potem se lahko vrnem s teboj! Mene je pravkar poslal tja dol.« Toda žandar, v katerem je spoznal Polajnarja, mu pripoveduje že med potjo, da so v bližini brvi prišli do lahkega plena. Dež je lil in zalo so ukrepali po svoje. Sli so v neko šupo v bližini brvi, ko je nenadoma nekdo švignil mimo njih in se zadri: »Bežimo!« »Zato ste streljali?« »Zato, a nam je zlomek ušel. Bog z njim! Dva pa sta ostala, trda od strahu, čeprav bi lahko pobegnila! Mislim, da bo zdaj volk sit in koza cela,« pravi Polajnar in misli na zugsfiihrerja in, kajpak, tudi na poveljnika, ki je ostal lepo v Kobaridu, da bi si ne zmočil svoj<> oficirske riti. »Zadnji čas je, da odrinemo, če hečemo nazaj čez Scčo. Ob brv buta voda in jo maje, tako da sem se že bal, ua me bo odneslo, kc sem moral čeznjo!« »Dva, praviš, da sta?« »Dva.« Tako hitita navkreber. V hiši ju čaka zugsfiihrer, ki se je medtem že oblekel. Na mizi je še vedno kotlič s čajem, ne da bi se ga kdo dotaknil. Zrak diši po žganju, ki se je že porušilo med zelenimi črepinjami na tleh in izhlapelo. »Ven ju odpeljite,« ukazuje zugsfiihrer in kaže na Roziko in Stiv-ieevo in namigne žendarju, ki je pričel s Polajnarjem. »Smc'lo imamo,« pripoveduje zunaj žandar. »Dva so ujeli, a eden je utekel.« »Utekel?« žandarja nehote pogledata obe ženski in pričakujeta, da jima bo povedal kaj več. »Utekel, a bog z njim,« pravi orožnik, kakor da pobeglemu želi vso srečo. »Go:ovo kaki Bosanci ali pa Cehi?« vpraša Rozika, ko je zbrala vso meč, da je lahko spregovorila. »Ne domačini! Vsaj onadva, ki so ju prijeli, sta domačina!« Ženski rkamenita. »Dom; čina?« jima vprašanje nemi na ustnicah. »Da, domačina! Ce sem si prav zapomnil, sta iz Borjane!« Rozi prebledi ob misli na brata Antona. »O bog,« jo stiska v grlu, ko pomisli, da se bo nesreči, ki jih je Udarila z Jakobovo smrtjo, pridružila še Antonova smrt. Toda bolj kot to, nenadoma začuti, jo zaskrbi za Andreja in si zaželi, da bi bil prav Andrej tisti, ki je pobegnil. »Iz Borjane? In oba?« se komaj slišno iztrga iz Stivčeve. »Kaj jaz vem? To ime sem si zapomnil, ker drugega Polajnar ni povedal.« »Oba?« razmišlja Rozika. Oba prav gotovo nista, ker Andrej ni Borjanec, pa tudi Stivec ne. Gotovo je le. da so ujeli Antona. Drugih med Borjanci v zelenem kadru ni. A kdo je potem oni drugi? Je Andrej? Je Stivec? Tako se vprašuje Rozika in si skoro strastno želi, da bi bil Andrej. »Mora biti! Mora!« začuti v sebi neko sovražno občutje do Stivčeve ob misli, da bi bil pobegli srečnik lahko tudi Stivec in ne Andrej. »Ne, to bi bila božja krivica! Vsa nesreča samo na nas!« Nekaj podobnega se dogaja tudi v Stivčevi, ne da bi čutila, da v želji za ohranitvijo svoje sreče privošči nesrečo Antonu in Andreju. »Pa imena? Morda veste imena?« Vojak pogleda začudeno radovedni ženski. Zdi se mu, da je ta radovednost več kakor sumljiva. »Pa ne da bi bili v secedu z ujetima? Hm, to bi se slabo končalo va vaju.« jima pove odkrito. Ženski molčita. »Prav lahko,« si žandar odgovorja sam. »Najbrž kmet, zaradi katerega smo zdaj tu, ni lagal.« »Kmet? Kdo? Kdo, bi rada vedela?« »Kaj jaz vem? Ne poznam ga,« žandar odvrne Roziki. »Tudi imen ujetih ne vem. Povedal bi iu vama.« Ženski gledata predse. Ne upata si pogledati druga drugo. Ta hip Ge zares sovražita. In to sovraštvo ne preneha tudi potem, ko ju pokliče zugsfiihrer in jima ukaže, naj se oblečeta in pripravita na pot. »Z njima bosta šli!« jima ukaže. . »Zakaj?« se za trenutek skušata upreti usedi, ki jo slutita. > »Ne vprašuj ta, ker vesta!« Brez ugovora in ne da bi pogledali druga druge; odhajata v naliv. Stivčeva je zdaj prepričana, da so prijeli poleg Rozinega brata tudi njenega moža. saj bi drugače odpeljali samo Roziko. Tudi Rozika čuti nekaj podobnega, zato se kljub nesreči prebuja v njej nekakšno čudno privošči ji vo veselje. Zato pa je strah Stivčeve že na robu obupa. »Franc je. Prav gotovo je Franc,« pozablja celo na otroka, da je ostal v hiši tam. Tako odhajajo navzdol proti Soči. »Stojte! Stojte!« jih iznenada ustavi glas. »Brvi ni! Voda je odnesla brv!« »Prekleto!« zapresketajo kletvice v mokri orežniški koloni. »Hooooj!« zakriči zugsfiihrer na ono stran. »Hoooj! Ne morete čez! Naj še ostanemo tu?« se oglas; z one f>tram. »Meee-eee! Odpeljite ujetnike v Kobarilid!« kriči zugsfuhrer! Mi bomo poiskali drugo pot!« Tako se kolona vrača prot; vasi. »Masama! Masama!« se v šum naliva in besnenja vode vpleta vekaječi otroški glas. za (Nadaljevanje b sobotne številke) V Lienzu sem se izdat za Korošca in dobil na vojaški komandi vozovnico. Odpeljal sem se in izstopil na neki postaji na avstrijski strani reke Krke, ki je tam razmejevala cono A in B. Avstrijski stražnik me ni hotel pustiti čez most v cono A. Ko sem pa zavpit, da sem Slovenec, me je na klic našega stražarja na nasprotni strani volksvvehrovec moral pustiti dalje. Šel sem na vojaško poveljst\o in tam zaradi izčrpanosti nekaj dni počival. Nate sem šel v Borovlje. Pri jugoslovanskem vojaškem poveljstvu sem dobil objavo in vozovnico za vožnjo po železnici prek Jesenic do Tržiča. Tako sem po 18-dnevnem begu prišel domov ravno na božični večer 1919. Drugi vojni ujetniki so se iz Italije vrnili šele čez eno leto. Da bomo dogodke, ki so se odigravali v Tržiču v prevratnem letu 1918, bolje razumeli, moram s svojim opisom poseči nekoliko nazaj in podati kratko sliko razmer v Tržiču med prvo svetovno vojno. »Iz tega ne bo nič prida,« je šlo od ust do ust med tržiškim prebivalstvom na dan sarajevskega atentata na avstroGgrskega prestolonaslednika Ferdinanda in njegovo ženo kneginjo Zofijo 28. junija 1914. Vse je z napetostjo pričakovalo, kaj bo. V zgodnjih jutranjih urah v nedeljo, 26. julija 1914, so nalepili na vseh vidnih mestih lepake z nemškim in slovenskim besedilom. »Razglas o mobilizaciji,« s katerim je stari cesar Franc Jožef I. pozval vse rezerviste do 42. leta starosti pod orožje. Naslednji dan je bilo na kolodvoru žalostno slovo, jok žena in otrok, katere so odhajajoči možje sicer tolažili, da ne bo trajalo dolgo, da bodo jeseni že doma itd. — Toda upanje je bilo kratko. Že v začetku avgusta smo čuli o vojni napovedi Rusije, Anglije in Francije Nemčiji in Avstriji. 25. maja 1915 je napovedala vojno Avstriji in Nemčiji tudi dotedanja zaveznica Italija. Nastala je poleg srbske, vzhodne in zahodne fronte še soška fronta. Kdor se je iz Tržiča povzpel vsaj na Pirmance, Stolec ali Vel. Mizico, je lahko slišal zamolklo grmenje topov s soške fronte. Trži-ški rojaki so bili razkropljeni skoraj po vseh evropskih frontah. V začetku vojne jih je bilo največ na ruski, kasneje pa večina ob Soči, na južnem Tirolskem in ob Piavi na Beneškem. V boju z Rusi je kot prvi Tržičan 26. avgusta 1914 padel v vzhodni Galiciji čevljarski pomočnik Alojz Tišler. VOJNE NADLOGE Vojaška oblast je klicala pod orožje letnik za letnikom kakor tudi starejše letnike 1894—1900. Zadnji so odšli pod orožje dne 6. februarja 1918. Iz vklesanih imen na vojnem spomeniku na mišem pokopališču vidimo, da počiva v tuji zemlji 101 Tržičan. Precej Tržičanov je bilo tudi v ruskem in italijanskem ujetništvu. Najtežja nadloga med svetovno vojno 19W do 1918 je bila poleg smrtnih žrtev — lakota, že takoj ob začetku vojne je začelo primanjkovati živeža. Preskrba civilnega prebivalstva je bila skrajno slabo urejena. Kmečke pridelke so državne oblasti »rekvirirale«. Tako je bil Tržič kot industrijski kraj navezan le na dobavo živil, ki jih je prejemal v maju 1915 ustanovljeni trški aprovizacijski odbor, ki je izdajal nakaznice za moko, meso, kavo itd. Kljub vsemu temu je bila dobava živil tako slaba, da se nI dalo živeti. Nedeljo za nedeljo so hodile matere in otroci ter starejši možje z nahrbtniki »na kmete« po živež. Ker so bile papirnate avstrijske krone vedno manj vredne, so kmetje dajali rajši, če je kdo dal kaj v zameno. Srečen je bil in zadovoljen vsak, če je prejel vsaj fižol ali kašo; moka je bila redka prikazen, ker so orožniki skrbno pazili, da ne bi kak kmet kaj prodal, kar je bilo zaseženega. V mnogih družinah po cele tedne nI bilo koščka kruha, belega kruha pa otroci niti poznali niso. Poleg aprovizacijskega odbora je tudi Vincen-cijeva konferenca pomagala po svojih močeh In tešila potrebe stradajočega prebivalstva. Leta 1917 jc bila ustanovljena šolska in nato še vojaška kuhinja, katero so oskrbovale sestre na Skali. Zaradi bližine soške fronte je bilo v Tržiču nastanjenega mnogo vojaštva različnih narodnost', /lasti leta 1917. Stradalo jc tudi vojaštvo na front", še hule pa v ZfUedJu. Neka i tujih vojakov jo pokopanih na našem pokopališču. V Tržič se je zateklo tudi nekaj beguncev. Leta 1914 je prišlo okoli 35 Poljakov in Lkrajin-cev iz vzhodne Galicije, leta 1915 pa nekaj iz Primorske. Poleg navedenih so trle tržiško ljudstvo še druge kakor npr. voino posojilo, kjer so upniki vse izgubili, dalje pobiranje kovinskih predmetov iz medenine, bakra, cinka itd. Vzeli so tudi več zvonov. Leta 19l6 je bombažna predilnica prenehala delati. Naj še to omenim, da sem ob času največjega pomanjkanja živeža v Tržiču leta 1918 videl med prevozom iz Galicije na italijansko fronto v Subotici na kolodvoru polne koše belih »šarkeljcev«. Madžarski vejaki so v četi, kjer sem služil, nosili polne vreče belega kruha z dopustov svojim rojakom. V avstrijskem delu države pa tako pomanjkanje! TRŽIČ IN MAJSKA DEKLARACIJA Smrt cesarja Franca Jožefa I. dne 21. novembra 1916, atentat na notranjega ministra Stiirgha, katerega je na Dunaju ustrelil socialist Adler, in razne okolnosti so privedle do tega, da je novi cesar Karel I. dne 30. maja 1917 sklical parlament, na katerem so združeni poslanci jugoslovanskega kluba podali naslednjo deklaracijo: Podpisani poslanci, ki so združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnostnega načela in hrvatskega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsburško-lorenske dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega nar. gospostva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. — Za uresničevanje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse svoje sile. ''1,!!!!il!il!!:!i;i|i:i;il]i:i;ii!!lllllli:illlllJI!lllllllllli:iillll!!!lll!llll!lli!lllfll"" I Andrej Tišler Spomini na leto 1918 iiiif iisiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiriiiiiiiiiiiuiiuiniiiiiii Dunaj, 30. maja 1917. — Podpisi poslancev. To je bil tudi za Tržič žarek upanja na spremembo, naj bi že bila taka ali taka, češ samo konec naj bo, da ne bodo naši umirali za tuje koristi. Tržiški občinski odbor je pod predsedstvom župana Fr. Ahačiča majsko deklaracijo odobril na seji dne 13. februarja 1918. Proti je nastopil industrijec C. B. Malh z izjavo, da je to naperjeno proti državi. Kmečko podeželje je bilo za majsko deklaracijo bolj razgibano kot Tržič sam, kjer Je bilo na dnevnem redu vprašanje prehrane. Mlade inteligence ni bilo, starejša pa je bila več ali manj za obstoj Avstrije. Dne 1. maja 1918 je prišel v Tržič naš zavedni rojak Lojze Ude, tedaj zastavnik (Fiihnrich) pri gorskem strelskem polku št. 2, z italijanske fronte na daljši študijski dopust. Cez nekaj dni se jc pri njem oglasil odbornik Franc Vidic ter mu potožil, da je naš (sedaj Cankarjev) dom s staro hišo na Skali sedaj v rokah Vinccncijevc konference, katere predsednik je industrijec A. Gas-sner. Zalo so tam nemške sestre iz Gradca, ki vodijo šolsko in vojno kuhinjo. Vidic jc nadaljeval: »Nam, ki smo s prostovoljnim delom gradili naš dom, to ni všeč, ker sestre z otroki prirejajo igre in petje v nemškem jeziku sedaj ob zadnji uri Avstrije.« Prosil je Udcta, naj kot gojenec za voda v št. Vidu spregovori na »Skali« nekaj o tem problemu. Predavanje Lojzeta Udeta na »Skali« Je bilo 10. maja 1918. — Namenjen jc bil tako govoriti o vojnih doživljajih, trpljenju slovenskega vojaštva itd. Porabil je ugodno priliko in največ govedi! o majski deklaraciji. — Krepko Jc pouda- ril, da je napis »Naš dom«, s pol metra visokimi črkami, zapisan na tem domu, laž! »Gassnerjev dom, nemški dom!« župnik Potokar je vstal hi protestiral, da to ni res, da imajo vse naše organizacije in društva svoj prostor in tako dalje« Ude je nadaljeval in končal: »Gorje tistim, ki na« sedaj prodajajo v zaledju, ko mi v strelskih jar* k£h sanjamo o mladi Jugoslaviji! Svoboda, Jug°" slavija ali grob!« Med navdušenimi klici občinstva se je končalo predavanje in se je spretne* nilo v manifestacijo za novo državo Jugoslavij0, Deputacija treh fantov in na čelu kaplan Toma* Javornik je stopila na oder in se Udetu v imenU vseh navzočih zahvalila. Po tem zborovanju i9 postal Tržič bolj razgiban, nemško misleči s° sprevideli, da bo njihovega gospodstva kmalu konec. Lojze Ude je nato odpotoval na Dunaj h> jI v začetku avgusta vrnil k frontnen.u gorsko strel* skemu polku št. 2. Zaradi odkrite propagande z* Jugoslavijo je bil čez nekaj dni aretiran in P?" stavljen pred vojno sodišče 44. strelske divizij v San Marinu na Furlanskem. Prvih 14 dni J zadeva zanj kazala zelo resno, nato pa se Je P°" legla pod vplivom vojnih in drugih dogodkov. PRED PREVRATOM Dogodki, ki so se odigrali leta 1918, so bili d> volj vidno znamenje, da vojska ne bo trajala v dolgo. Nezadovoljstvo vsepovsod, zlasti pa UP0.. vojaštva. Dne 2. februarja so se uprli niorna« v Boki Kotorski. Duh majske deklaracije in ske oktobrske revolucije je dal duška uporu IJ« Ijanskega peškolka št. 17 v Judenburgu na Štajerskem dne 12. maja 1918. Pri tem Volkxx s0 služilo tudi precej Tržičanov. Dosti °Prav*'a. ^ imeli Madžari, da so sestradane upornike uK tili. Med klici »Živela Jugoslavija« je padlo " smrt obsojenih Slovencev, katerih trupla so P vojni prepeljali na ljubljansko pokopališče, t' . dni kasneje je sledil upor topničarjev v Radg° Demoralizacijo slovenskega vojaštva so PoS*^J šili tudi letaki v slovenskem, srbohrvatskern poljskem jeziku. Pobiral sem jih na hribu "J0.^ S. Gallo pri Piavi. Naznanjala se je sarn°^03 Jugoslavija. Letake smo pred Madžari skr^^ ker je bil ukaz letake na mestu uničiti. ,g smo zvedeli za Wilsonovih 14 točk, za obes Srbov v zaledju, za judenburški upor itd. Dne 24. oktobra se Je začela italijanska ofe živa ob Piavi. — Slovenski gorsko-strelski polk št. 2 je bil tedaj na odmoru v mest«\ droipa na Beneškem. Pri tem polku je s^\($ precej Tržičanov. Povelju na fronto se Je , polk uprl. Pokalo je na vse strani. -j Upor naših so zadušili trije nemško-avstrO H polki, ki so obkolili Codroipo in polk št. Z ž. rožili. Dne 28. oktobra so naši zopet prejeli j. je, da bi vrgli Italijane, ki so že fronto PV^i-nazaj. Polk št. 2 se je ponovno vrnil s k,ic^ jt(j, vela Jugoslavija!« »Na fronto ne gremo vt*rfSlils Odkorakali so proti Gorici. Do splošnega *T^f\. avstrijske armade se noben nemški pelk PREVRAT J Dne 29. oktobra 1918 jc bila v LjubU»jJjv,,na vesna manifestacija za Jugoslavijo in 08 .e$sc&' prva slovenska narodna vlada, katere P1 , -fr nik je bil dr. J. Brejc, doma na Brezjah P^,^, žiču. Sledeč manifestacijam širom po anife-sc jc zbrala velika množica Tržičanov U stacijskemu zborovanju, na katerem Je Vj^pv n3' Lončarjeve hiše navdušeno govoril Prct £jani rodnega odbora notar Matija Marinčck- . ^plfi rodnega odbora so bili še podpredsedni žup-Fr. Ahačič, tajnik Kopač, blagajnik 1 a , nVar " 1 nik Potokar, sodnik Rekar, hotelir R- l' , G** KoprivrJk, S»oi' zastopniki delavstva: gore, Bukovnlk in Hribar Zaradi splošne varnosti pred U«dW . p0«*£ strljsko armado, katere glavni del * » kal večinoma prek Ljubljane, jcd\lic t* %. rodni odbor dne 1. novembra 191° > cj n rodno stražo, h kateri Jc pristopilo i pri šklh voiakov. ki so »rvc dni nove b,j: šklh vojakov, ki so prve ----- a j„ domov. Zastražlll so vse, policijska u ^rflO, pU- Ita- gostiinah ob 22. url. Bilo je •lcer^^4»*L M klh posebnih Izgredov tudi ne. J*-° ' A*1 rodne straže je bil nadporočnik Jan ^ v 1 Senlčnega, štacijsko poveljstvo pa JL štorih sedanje kavani.'. SOBOTA, 28. septembra 1968 GLAS * IS STRAN ITALIJA AVSTRIJA OSTERREICH ITALIA Hotel Letališče Aerodrom Ljublj Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es vvird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitiiten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — Wir verfiigen iiber 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulJa strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittorcsco di bosehi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anehe la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu •^atrtina, srebrnina, dragulji in ure v Priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker e Petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgor-^Jern in Spodnjem Trbižu. Govorimo nem- ško ln »talijansko. Dinarje vam obračunamo P° najboljšem dnevnem tečaju Vreme Vremenska slika: Nad Karpati, Alpami in Sredozemljem se zadržuje področje visokega zračnega pritiska. Nad Britanijo pa se je razvilo globoko področje nizkega pritiska. Od zahoda doteka nad naše kraje toplejši zrak, ki povzroča zmerne po-oblačitve. Napoved za soboto in ne-dedljo: V soboto bo deloma sončno z zmerno oblačnostjo, v nedeljo pa prehodno poslabšanje vremena. V zahodni Sloveniji so mogoče manjše padavine. Ohladitev ne bo. 11 12 13 14 54 Peko Bit 15-037 bronze hunting 39-46 88,00 Peko Bit 12-008 safari hunting 39—46 109,00 Peko Mato 15-022 alge hunting ali havana ali črn anilin 40—46 95,00 Peko Mato 12-027 havana anilin 40-46 109,00 Peko Bcrta 25-023 bronze hunting ali 36—39 85,00 5 osvaja svet in nagrajuje Ce boste kupili enega izmed zagonetnih izdelkov in rešili nagradno izpolnjevanko, ki jo izrežite in hkrati s kuponom za žrebanje, katerega dobite ob nakupu izdelka, pošljete proizvajalcu, boste vključeni v veliko nagradro žrebanje v drugi polovici decembra! 1. NAGRADA FIAT 124 39 NAGRAD IZDELKOV EMO: štedilnik TOBI tip 166, štedilnik na elektriko in plin TOBI tip 170, omarica za pomivanje posode, P C N.... O........E ... M ...-8 IN E... O 5 N....JV....C....I DOS....Ž....K TO....L....T....E T....HN....K... EMO CELJE Turistične informacije # Kranjska gora — V Zgornji Savski dolini imajo v turističnih krajih Rateče —Planica, Podkoren, Kranjska gora in Planina pod Golico v hotelih, počitniških domovih in v gostiščih dovolj prostih postelj. # Bohinj — V vseh hotelih in zasebnih turističnih sobah je dovolj prostora. Odprt je ribolov v Savi Bohinjki in v jezeru. Žičnica na Vogel obratuje vsak dan do 1. oktobra. O Bled — Dovolj prostora je v hotelih, gostiščih in v zasebnih sobah. Žičnica na Stražo obratuje. Odprt je ribolov na postrvi in lipana ter vse jezerske ribe. Odprt je tudi tov na srnjad. Informacije daje zavod za gojitev divjadi Triglav na Bledu. ititiitiiii!iiiiii;ti!i:i!aii!i!:ii;i;iii:i;i!::i!i""" Janez: »Micka, ves Kranj sva že prehodila Poštene sem žc lačen.« Micka: »Janez, potem pa kar k Jelenu, tam dobro w& kuha jo, ft £*>r Ponudi DONAT poni 7 03 GLAS * 1«. BTRAN DRUŽINSKI POMENKI SOBOTA, 28. septembra 1968 Jesenska kozmetika Kako dobro je, da pride po poletnih vročih dneh, ki nam izsušijo kožo, jesen s sočnim sadjem. Letos sicer sonce ni naredilo posebne škode na naši koži, vsaj tistim ne, ki so letovali v severnih krajih. Pa tudi če se to ni zgodilo, je zdaj vendarle čas, ko hi!i ko z zelo majlmimi izdatki, tako rekoč Z naravnimi lepotili, polepšamo in osvežimo svojo polt. Naše babice so prav dobro vedele za sadeže, ki vrnejo obrazu svežino in, ki polt omehčajo. Moderna žena pa kaj rada pozabi na ta naravna lepotila, ki so posebno v jeseni pri roki, in kar je tudi važno — zelo poceni so. Sadje in zelenjava nam torej ne koristita samo, če ju uživamo, pač pa je dobro, če si od časa do časa napravimo masko. Navadimo se, da si en dan v tednu vzamemo dvajset Kako odpravimo prhljaj Nič ni bolj nemarnega, kot če zagledamo na obleki prhljaj iz las. Zato se je treba strogo nadzorovati, svoje lase pa rešiti s pravilnim pranjem prhljaja. Dvajset minut pred pranjem las vtremo v kožo na glavi malo lanolina z žveplenim dodatkom, potem pa glavo prevežemo z brisačo, ki jo predvsem ovlažimo v dokaj topli vodi in jo dobro ožmemo. V petnajstih minutah brisačo še dvakrat ovlažimo v topli vodi, potem pa lase običajno operemo. Razen tega je treba vsak dan — če imate zelo dosti prhljaja — negovati lase tudi s posebnim lotionom (silvikrin, seborin in podobno). Če vsega tega ne utegnete, si umivajte kot doslej glavo, lasišče pa si natrite z limoninimi polovicami. To hkrati odstranjuje prhljaj in krepi lasne korenine. Sicer pa je treba obleko pri česanju zaščititi z lahko ruto ali majhno polivinilasto ali svileno pelerino, ki si jo kupimo v drogeriji ali sami sešijemo. Imate čevlje po moili? Čevlji sodijo med tisti del garderobe, ki si jo skoraj vse lahko privoščimo po najnovejši modi. Malokatera od nas nosi čevlje več kot eno ali dve sezoni. Zadnja moda je udobna, saj imajo čevlji največ petcenti-metrsko peto. So okorni, z dekoracijo kovinskih sponk, pogosto tudi šivov. Barva je predvsem rjava in drap, pojavljajo pa se tudi kombinacije, največkrat v prelivu ene barve v drugo, čevlji so navadno iz analina ali boxa. Seveda pa ne boste imele take čevlje ob kakšni svečanosti, kajti naredili vas bodo smešno, če jih obujete poleg večerne Obleke« Za take priložnosti si jc moda letos omislila čevlje, ki imajo pet do sedem centimetrov visoko stekleno peto. Seveda ne bodo to špičaki, kakršnih smo bile dO nedavnega vajene, ampak bo njih konica zaokrožena, pata ]>a tudi ne bo tanka. Navadno so taki čevlji iz laka aH scniiša, še vedno pa jc priljubljeno pobarvano usmje v zlati ali irebrni barvi. MARTA minut za sadno masko. Koža mora biti očiščena, najbolje s čistilnim mlekom ali losionom, nato šele nanesc-mo zmečkano sadje. Prej ga moramo olupiti, nato pa z nerjavečo ali srebrno vilico zmečkati in, če je potrebno, še pretlačiti skozi sito. Maska naj na obrazu deluje 15 do 20 minut, nato jo izmije-mo s toplo vodo. Na koncu se opluskajte še z mrzlo vodo in namažite obraz Z običajno kremo. Ena najstarejših oblog za obraz so kumarice. Odlične so za mastno kožo. Navlaži-jo jo, razen tega pa so dobre tudi proti gubam. Za banane pravijo, da boljšega za kožo ni. Naredijo jo mehko in prožno, prav tako kot breskev. Na marsikaterem vrtu raste rabarbara. Ni samo dobra kot kompot, pač pa je odlično sredstvo za nego vratu. Poskusite negovati vrat v sezoni rabarbare štririnajst dni. Vsak dan si z rabarba-rinim sokom dvakrat namažite očiščen vrat. Paradižnik bo stisnil pore na koži, vendar ni priporočljiv za občutljive kože. Za nego obraza so primerite tudi mehke hruške in slive. Umetnost oblačenja Vsaka ženska ne samo da želi, ampak ve, da je njena dolžnost da se lepo in dobro oblači — skratka, da je elegantna. Zato ne sme nikoli reči: »Oh. saj nič nc pomaga, kar oblečeni. Preveč sem debela in grda.« Tudi ne sme iskati izgovor v tem, da nima dovolj časa. Prav tako je zmotno mišljenje, da je treba za okusno oblačenje imeti veliko denarja. Potrebno jc samo malo volje, smisla in mero pri izbiri oblačil. Dobro oblačenje jc res umetnost, toda te se lahko naučimo. Da je ženska dobro oblečena v vsaki priložnosti — in edino tako je lahko elegantna — mora z okusom in veliko pozornostjo izbrati vsak del svoje garderobe, ki naj bo v skladu z drugimi detajli. Ni torej nujno, da sc vztrajno ravna po modi. Moda si izmišlja vse mogoče, loda ženska lahko spozna in izdvoji iz nje tisto, kar ji ustreza in kar jo naredi pri-kupnejšo. Ni potrebno da izbira najbolj kričeče in najbolj modne modele. To si lahko privošči le lista, ki ima dovolj denarja, obleče pa potem največ trikrat, ker želi, da sc jo na cesti vsi zapomnijo. romnitr torej: eleganca je najprej stvar mere in dobrega okusa. Športni komplet iz letos zelo modnega tvida, ki ga P1^ čajo italijanski modni krcatorji Poskrbimo za varen dom Neprevidnost in nepremišljenost, botrujeta večini nesreč v gospodinjstvih. Naštejmo le nekaj najpogostejših: 9 Tla v stanovanju so največkrat pološčena kot steklo, da jih zaščitimo pred umazanijo, pa jih mnogi pokrijemo s tankimi preprogami, papirjem ali ustreznimi krpami. Ce nismo dovolj pazljivi, nam zelo hitro spodrsne, pri čemer lahko zlomimo roko ali nogo. Zlasti se to često pripeti v hiši, kjer stanujejo starejši ljudje in otroci. Zato odsvetujemo pregrinjanje tal s papirjem in lahkimi preprogami; preproqa mora biti taka, da se dobro prilega tlom. Rnrjon to^a preproge na gladkih tleh ne bodo drsele, če na vogalih na spodnji .strani prilepimo ali pri.šijemo stare obročke patentnih kozarcev. # Ni redkost, da si gospo-dinja zlomi roko ali nogo pri padcu s stola ali mize, ko umiva okna ali namešča zavese. Za taka in podobna dela si jc treba priskrbeti us- trezno lestev, ki v naših trgovinah brali. ka # Ko imamo oprav* lah"0 1 [t- •sit som, bodisi da briScrj* s pohištva ali tal,.c. de ali ureze, Vv OW^0 zavežemo s Ste1 potem pa čimP^J zdravniško P**1"*:^ n ^ in" ep n1 me ■ cev vsa zo p> uporabljamo *a ' ic ji«1 in se prepričal viLno upora bljarno. SOBOTA, 28. septembra 1968 S ŠOLSKIH KLOPI GLAS * 17. STRAN gll!II>llllIIIIlIII|IIIIII£||lii|1|||||II||T|||||I||||I||||V|V|||BV||||||I|1|If|||B|1|11||||I|||||||||||I1|||I1IIIII5l^ Lojze Zupane I Šareč I Med narodnoosvobodil- | no vojno je bil Jurček še 1 tako majhen deček, da ni- | ti v šolo ni hodil. Vendar g je bil prebrisana bučka, 5 ki je dobro vedel, da 5 Nemci le zato tako pogo- | sto prihajajo v njihovo 5 vas in stikajo po krneč - 1 kih bajtah, štalah in sked- | niih, ker bi radi našli I skrito orožje ali kakega 5 ranjenega partizana. Nek- | do jih je namreč naplah- | tal, da vaščani skrivajo S ranjene borce in jih ne- | gujejo, dokler ne ozdra- 1 vijo. 5 Nekega dne je nemška 5 patrulja spet iznenadno g Praščila v vas. Švabi so I Ogledali Jurčka, ki je v g sami robačici bosopetil ^ skozi vas. Visok Nemec z S debelimi naočniki na rde- 5 čem nosu je zasrepel vanj S te* zarezal v polomljeni I slovenščini: 1 »Hej, mala moš, ti nam S Pofedala, kam vaša vas 1 Vrivati orožje!?« I Jurček je debelo gledal 5 Nemca, ta pa je pokazal silinu..................................." """" Oddahnila sem se - ^0 ndmor ie bil ravno je v šestem razredu osnovne Sole, w» Jk log0. uro matematike, ko bi morali p sat so.s se ^Ula sem nekakšen strah do šolske naloge čeprav gov temeljito naučila. Ko je zvonec za/von , je pn f*»ta nam razdelila zvezke. Medtem, kosati Kmalu smo pjevala zvezke, sem se skušala Pomi^- ™ zbrano Priceh reševati naloge. Pomirila sem se. Začela " u s« ..vomlo in odšl lnlC°- K° ** na brzostrelko, ki jo je nosil na ramenu, ter dejal: »Šareč! Kam ga zakopati šareč?« Zdajci je otrok odgovoril: »šareč? Vem! Sosed ga je pred štirinajstimi dnevi zakopal na domačem vrtu.« »Saprabolt!« je vzkliknil Nemec in od veselja iz-buljil oči ter še tisti trenutek skočil čez plot v sosedov vrt, se sklenil nad svežo gomilo in pričel naglo grebsti po njej. Toda čim globlje je kopal, bolj je smrdelo, dokler se ni končno prikopal do crknjenega ščeneta, ki ga je bil sosed resnično zakopal na vrt. »Schweinerei!« se je na-kremžil Nemec in od gnusa pljunil v izkopano jamo. Nato je zdrvel v sosedovo hišo, kjer je izvedel, da je bilo poginulemu psu zares ime — Šareč. Tako so često tudi najmlajši potegnili Švabe za nos. Bilo > 11 se preve -1 'meia vse Casa je rezultate, potem pa oddala zvezek. Cez nekaj S s°šofkaP°fVonilo in odšli sn ^o« izra?,, preveriIa rezultat« * Dl-u8?dannanih dru^- °> kjer s^m. vsa zaskrbljena prišla v matematično učil-^rahom zrU°, • že Popravljeni šolski zvezki. Vsi smo s c° Se Podili VanJe' le nekateri učenci, ki jim je bilo vseeno, mi- Pisali' se, ra7redV- Ko nam Je tovarišica povedala, kako t>dli cno oc^n T • ~-^' Seme nisem na liniji in mi bo kdo zabrusil, aa nui - ..^ tiho, ker se ne razumem, ker da nikjer na festiv •besedila ne prevajajo. Ne vem, vem le, da mi bilo všeč to rti $ ■t filtttfti 5 Drugič. Zakaj toliko gledalcev na športnin J> j g ■ ko je vendar znano, da je v kranjskem športu E nenavaden položaj. Po kritiki in tarnanju ^P0^"^,^- E bi sklepal, da ne kaže v Kranju za to nihče zantm * ■Š Doslej sem mislil, da razumem tudi občino. . gfjfa E ni zaiiimanja, je prav, da ne dajo preveč denarja- E da le ni tako. Naj pustim festival in končam s športom. R''5 ietn E nima, zakaj nihče ne pove jasno in glasno, kaj J^-flj k' po si ' kranjskim športom. Mislim, da nisem ravno me to zanima. Po več člankih občinske zveze v skoraj vseh časopisih, za telesno kulturo, da ob sedam^ nančnih pogojih ni mogoče normalno delati- ^e-stvar le lahko pozanimala tudi Socialistična zXe >^ j,( za mladine ali Zveza komunistov. Tudi skup*c E padel klobuk z. glave, de in spregovorila. se. Morda jm bodo le! Kdo vc? Samo boju" .j^acu- i ne bo vse skupaj končalo s kakšno mrtvo at* ^ | E in sijeda obvezno obsojo tiska. Končno pa se _ # . . . .. . ...--j ljudi- x/ E tom le bavi nekaj tisoč ali pa dcseitisoc E nikomur ni za to, da bi se Š več, bi morali skrbeti vsaj za to, da bi sc S tisti, ki to stvar že počenjajo. ,«l Ut MK.^- ■ h(lVtlU . • J i 1 I ' I 1 X z i l; I Prejmi lep poztf** pav el iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniti ;|llH;t GLASBILA (iRAMOlONSKF. PLOSCE vseh KLAGENFURT — CEI OVEC RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12-, 15-H., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 un. Ob nedeljah po ob 6.05., 7.. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 28. septembra^ 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo "topnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 950 Naš avtostop - 10.15 Pri vas doma — U-00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Zagrebški solisti z Vivaldijem — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Crnogorske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Paleta nabavnih melodij — 1455 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za y*s — n.05 Gremo v kino — "•35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.15. Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19°° Lahko noč, otroci — 1915 Godala v ritmu — 19.25 Pet nvinut za EP — 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Antonijo Rahonc — 20.30 Zabavna radijska igra — 21-30 Iz tonoteke radia Koper — 22.10 Podaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14.05 Revija tujih popevk r 15.00 Zvoki s tekočega traku - 20.05 Počitniški ka-RK* - 20.20 Z melodijami križemsvet — 21.20 Operni Koncert — 22.30 Francoski llasbeni prerod ^FDEUA — 29. septembra 6-00 Dobro jutro — 7.30 Za "notijske proizvajalce — "•05 Radijska igra za otroke 7" 8,58 Glasbena medigra — gJK Naši poslušalci čestitajo ^Pozdravljajo — I. — 10.00 p Pomnite, tovariši — 10-25 JJJjfti borbe in dela — 10.45 jj^eljski mozaik lepih me-£Jli - 11.00 Turistični na- j. današnji dan — 12.10 Na-I MP0slu5alci- čestitajo in po-% '"a giasba _ UA0 Nedelj- % fta .m ool — 14.30 Humore-I Se ga tedna ~ 14-45 Cetrt I v,0 z orkestrom Hilla Bo-I 1505 Popoldne ob I KS11 glcusbi - 16.00 Ne % 17 i S žportno popoldne — i MeL- i&ka igra - 18.26 % 1W m°istrov romantike I 19 i« Lahko noč, otroci I ^ Jfi Glasbcno razglednice S e V nod^io zvečer — renadni večer - 23.05 *rami nokturno ^ Program n.J5\Nedeljska srečanja -13.35 Jvet°vna reportaža -1^5 ^PnJ«tno popoldne -tS* Rte z ansamblom ^mthor i..-------' Vl z ar*L 14.45 Od- 15.00 Sevilj.ski brivec — opera — 17.35 Brandcnburški koncerti — 18.40 Skladbe zgodnjih in visokih romantikov — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike PONEDELJEK, 30. septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9-25 Z operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pianist Alfred Cortot igra Chopina in Schumana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslu- J šalci čestitajo in pozdravljajo j — 14.55 Kreditna banka in ! hranilnica Ljubljana — 15.20 j Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Slavček iz Trbovelj — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na II. programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih TOREK — 1. oktobra studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.00 Vedno lepe melodije — 21.20 Ljudski nape-vi iz slovenske Benečije — 21.40 Debussyjeva redkeje izvajana klavirska dela — 22.00 Nočni koncert filadelfijskega " simfoničnega orkestra SREDA 2. oktobra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Z orkestrom Martv Gold in David Ro.se — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotldi za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Trije prizori iz opere Cavalleria rusticana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih in zabavo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Lju. bljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših CtUdlOV — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.46 Iz slovenske lažje orkestralne glasbo — 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio — 23.or> Literarni nokturno DruRi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Popevke iz 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.25 Srečanje z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Scherzo in S.mfonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 V ritmu bossa nove, mambe in sambe — 14.35 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igra harmonikarski orkester Svobode iz Šentvida — 16.00 Vsak dan za ves — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz repertoarja pianističnega virtuoza Van Cliburna — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 18.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Prenos simfoničnega koncerta orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital violončelista Pierra Fourniera — 22.20 Za ljubitelje in poznavalce ČETRTEK 3. oktobra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital sopranistke Nade Zrim-šek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični končen — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ladom Le-skovarjem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape vov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Ko-morno-glasbeni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Baletna suita — 22.00 Fausto-vo pogubljenje - dramatična legenda. PETEK — 4. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Glasbena pravljica — 9.40 Dvakrat deset — 10.15 Fri vas doma — 11.00 Turistični napetki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Violinska glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije Johanna Straussa — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turi-stčni napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Melodije iz Nizozemske — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvcčni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute s pevko Lolo Nova-kovič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Novi posnetki APZ iz Ljubljane p. v. Marka Muniha — 20.30 Revija jugoslovanskih p3vcev in ansamblov zabavne glasbe — 21.15 Oddaja o morju in po-moržčc.kih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Radijska igra — 20.42 Glasbena medigra — 21.20 Koroške narodne v priredbah Luke Kramolca — 21.40 Dve komorni skladbi Manuela de Palla — 22.00 Dunajski slavnostni tedni 1963 Plinska peč ll II hI: CATAUTIC 1— —s Elektrotehniško podjetje Skofja Loka telefon: h. C. 85-266 — prodaja: 85-383 telegram: ELRA Skofja Loka Prva na našem trziscu PORABA PLINA BUTAN ALI PROPAN: max. 200 grh . . . 2500 cal h min. 145gr/h . . . 1780 cal h NOVI IZDELEK ELRE, Skofja Loka 0 plin izgoreva brez plamenov zaradi katalizatorja % ni nevarnosti za zastrupljanje zraka # ne suši zraka % ne potrebuje odvoda v dimnik # peč je prenosljiva % plinsko bombo spravite vanjo % dimenzije: 42 x 48 x 81 # teža: brez bombe 16 kg DVOLETNA GARANCIJA Po ugodni ceni že v tej sezoni na našem tržišču SOBOTA — 28. septembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 18.15 Poročila. 18.20 Mala čarovnica — mladinska igra, 1920 S kamero po svetu, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dne, nik, 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Maksim naših dni — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Osvajalci — serijski film, 22.25 Pri Hannnv Hege-rovi — zabavno glasbena oddaja, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Disne-yev svet, 19.20 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 29. septembra 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9J0 Dobro nedeljo voščimo s kvintetom Pleško in triom Franca Delenjaka (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.55 Veliko ljudsko zborovanje v Pazinu, 12.00 Baletna oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 12.50 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 15.20 Športna reportaža, 16.20 Mobilizacija — dokumentarni film (RTV Beograd) — 16.50 Ponovitev filma Saga o For-sytih (RTV Ljubljana) — 17.40 Košarka TrešnjeVka : Crvena zvezda (RTV Zagreb) — 18.50 Cikcak, 19.05 Pot v začetek — evrovizijski serijski film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Večer solidarnosti (RTV Beograd) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 20.20 TV dnevnik (RTV Beograd) Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK, 30. septembra 9.35 T V v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (R1V Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 S poti po Mehiki — serijski film, 17.55 Po Sloveniji, 18 20 Propagandna OMdigra, 18.25 Niti dva Otroka nista enaka — vzgojna problematika (RTV Ljub-ljan) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Sprehod skozi baletu- in antibaletne filme, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Poročilo s plenoma C t ZK Slovouijc, 20.45 Vijavaja, 20.50 Uredba — TV drama, 21.45 Koncert za klarinet in orkester, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, 18.20 Znanost in mi, 18.50 Reportaža, 19.20 TV posta (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna medigra, 20.35 Naivne lastovke — TV igra, 22.10 Sam z glasbo, 22.40 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) TOREK — L oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 17.50 Risanka, 18.05 Znanost in mi, 18.35 Torkov večer, 19.05 Afriški vrh, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Smo ljudje ali kaplar j i — italijanski film, Benny Balley — kvartet na jazz festivalu, Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Biseri glasbene literature, 19.15 Oddaja o prometu, 19.45 Propagandna medigra, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 2. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.20 Poročila, 17.25 Prenos športnega dogodka, 18.15 Propagandna oddaja. 1830 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka (RTV Beograd) — 19.15 Zabavno glasbena oddaja (RTV Skopje) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Na rob zapisnika, 21.30 Bela Krajina, 21.45 Ekran na ekranu, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 3. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poročila, 17.15 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.15 Propagandna medigra, 18.45 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 19.05.Pri Londona — humorisitična oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Ob 25-leLnici zaseda n j.i kočevskega zbora, 21.20 Vijavaja. 21.25 Saga o Forsytih — serijski film, 22.15 Kulturne diagonale, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) D»-ugl spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, (RTV Zagreb) — 1820 Spored JRT, 19.AT Propagandna oddaja, 20,00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 4. oktobra 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Francoščina, (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.55 Buf-falo Bili — film (RTV Ljubljana) — 1820 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.05 Brez parole, 1935 Niso samo rože rdeče, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Ljutomer pred slavjem, 20.40 Vijavaja, 20.45 Raztegljive rešetke — film, Poročala, Simfonični koncert Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.05 Objektiv 350, 1935 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V Loterija Poročilo o žrebanju 39. kola srečk dne 26. 9. 1968. Srečke s so zadele končnicami N din 10 8 20 10 2070 200 01430 400 65590 400 75240 400 145450 2000 21 20 771 50 642301 50.000 2 4 26812 504 62042 404 85172 504 314992 2004 53 10 84663 1000 98543 1000 706673 2000 718213 2000 14 8 05045 400 21704 500 53214 1008 88354 500 217184 2000 480614 100.000 27325 500 06 8 16 8 086 100 03106 408 09246 500 33306 508 95726 400 995676 10.000 7 4 33107 1004 54097 504 69297 404 79037 404 542227 2004 988797 30.004 58 8 15588 500 55038 500 062168 2000 140378 2000 163958 2008 529148 10.000 653588 2000 9 4 86089 404 KINO Kranj CENTER 28. septembra amer. barv. film TRI NA KAVČU ob 16. in 20. uri, franc. barv. CS film VICONTE UREJA RAČUNE ob 18. uri, premiera angl. ban-, filma KAJ JE NOVEGA MUCKA? ob 22. uri 29. septembra amer. film STAN LIO IN OLIO ob 9.30, angl. barv. film KAJ JE NOVEGA MUCKA? ob 13. uri, amer. barv. CS film FANTASTIČNO POTOVANJE ob 15. in 17. uri, franc. barv. CS film VICONTE UREJA RAČUNE ob 19. uri, premiera italij. filma ZAPELJIVKE ob 21. uri 30. septembra angl. barv. film KAJ JE NOVEGA MUCKA? ob 16. 18. in 20. uri 1. oktobra angl. barv. film KAJ JE NOVEGA MUCKA? ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 28. septembra amer. film STANLIO IN OLIO ob 16. in 18, uri, jugosl. barv. CS film VOLK S PROKLETU ob 20. uri 29. septembra franc. barv. CS film VICONTE UREJA RAČUNE ob 14. uri, amer. ban-, film TRI NA KAVČU ob 16. in 20. uri, jugosl, barv. CS film VOLK S PROKLETU ob 18. uri 30. septembra italij. film ZAPELJIVKE ob 16. in 20. uri, premiera jugosl. filma POHOD ob 18. uri 1. oktobra italij. film ZAPELJIVKE ob 16. in 20. uri jugosl. film POHOD ob 18. uri Stražišče SVOBODA 28. septembra franc. barv. CS film VICONTE UREJA RAČUNE ob 20. uri 29. septembra angl. barv. film KAJ JE NOVEGA MUCKA? ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 28. septembra amer. barv. CS film STRELCI RANCA ČASA G RAN DE ob 20. uri 29. septembra amer. barv. CS film STRELCI RANCA ČASA GRANDE ob 15.30 in 1930, franc. barv. CS film DEKLE KOT MORJE ob 17.30. Kamnik DOM 28. septembra angl. barv. film GOLDFINGER ob 18. in 20. uri 29. septembra angl. barv. film GOLDFINGER ob 14., 16. 18. in 20. uri 30. septembra franc. barv. CS film DEKLE KOT MORJE ob 18. in 20. uri 1. oktobra franc. barv. CS film DEKLE KOT MORJE ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 28. septembra amer. barv. film AGONIJA IN EKSTAZA ob 19. uri 29. septembra amer. barv. film AGONIJA IN EKSTAZA ob 15. in 18. uri Skofja l.oka SORA 28. septembra amer. barv. CS film MOST NA REKI KVAJ ob 17. in 20. uri 29. septembra amer. barv. CS film MOST NA REKI KVAJ ob 17. in 20. uri 30. septembra amer. barv. CS film MOST NA RE«" KVAJ ob 19. uri . 1. oktobra angl. film PA AL CAPONA ob 20. n*1 Jesenice RADIO 28. septembra amer. barv-film PRERIJA ČASTI 29. septembra amer. barv-film PRERIJA ČASTI 30. septembra amer. &*1 ' film OKLAHOMA m 1. oktobra amer. barv. DIVJI SAM barv- Jesenice PLAVŽ 28. septembra amer. film DIVJI SAM 29. septembra amer. W film DIVJI SAM j-jv. 30. septembra amer. o*4 film PRERIJA ČASTI ^ .1. oktobra amer. barv. PRERIJA ČASTI Žirovnica u^. 29. septembra amer. CS film KRALJI SONCA Dovje-Mojstrana barV, 28. septembra t^^rtffl CS film OSS 117 " 4,JJr. 29. septembra franc- Q$. CS film DEKLICE I' * FORA Kranjska gora j^jV-28. septembra amer'rA CS film KRALJI SO^0 ■ 29. septembra frf FANTOMAN PROTI LAND YARDU Prešernovo gledališče v Kranju ob TOREK - L °kt°&A- 19.30 F. S. Finžgar: ^ LINA ŽIVLJENJA- &JJciitdam KRAVO, dobro Pn?13?00' s tretjim teličkom, modreca 57, Medvode 4713 •SrFE umlado KRAV0, telet m,ekanco, s tret)im de Mavčiče 15, Mcdvo-4719 Prodam TELICO, ki bo oktobra teletila. Zalog 53, Cerklje 4734 Prodam KOZO mlekarico. Prebačevo 40, Kranj 4735 Prodam OPEL KADET. Naslov v oglasnem oddelku 4736 Prodam dobro ohranjeno vprežno KOSILNICO bautz in vprežni IZRUVAČ. Praše 6, Kranj 4737 Prodam KRAVO, ki bo novembra tretjič teletila. Bašelj 17, Preddvor 4733 Prodam DEL HIŠE v centru Kranja. Informacije v to- ' rek, sredo, četrtek od 10. do 11. in od 16. do 17. ure. Kranj, Tomšičeva 24 4739 Prodam 24 m2 hrastovega LAMELNEGA PARKETA. Kranj, Jelenčeva 9 4740 Predam KRAVO, težko če/. 500 kg, četrtič 5 mesecev brejo. Zna dobro voziti. Voklo 18, Šenčur 4741 MONTAŽNO HIŠO v Radovljici prodam. Berčič, Kranj, Cankarjeva 8, tel. 2L977 4742 Prodam otroški športni VOZIČEK in PEKAČ. Hotemože 13, Preddvor 4743 Kupimo stanovanfškohiš® V SREDIŠČU KRANJA 2 možnostjo za predelavo v POSLOVNE PROSTORE Ponudbe oddati v oglasni oddelek ^X"iLES-primeren za p^Jo. Kranj, Huje 33 4720 C0rOllam ROČNO KOSILNI-se nZnamke rotax. Zglasite Sn ci nasl&v: Ivan Poličar, p °tok 2, Radovljica 4721 CELO1^ ZAZIDLJIVO PAR-s, T* "a Brezjah. Zglasite Liuhfi na!,lov Poličar Anica, Ivan p"3' carjeva 12 A ali dovijic:hcar'Sp- °tok 2- Ra" ^SlTt 3 lc!,e GUME i *- »'te kina Center Kranj p 4723 l5to°SnLS °PEL REKORD 40 ooo v PS' 1966 B, svetlosiv, Avt0 • ' radio frankfurt. C>dditJe V od!^nem stanju. atl Ponudbe pod »3,2« P!Vwl 4724 KA f,m, ZIMSKA JABOL-Ki-ani tular' Srakovlje 4, ' pj, 4725 ksovo 4? STARICE. Ve- 2el0 d,k lotnik v ira79 m stanJu- z8- Ko" pro . 4727 S° in*?? t,.star«<>vanjsko HI-V°«1Je ^ RIN0 OPEKO. Pr a 4^8 ,0McEvALrAK,TARI 1,1 dva 4726 motorno kolo JA- \a, ■ a meazzi in phi-Berčič, Kranj fW,! ll 4729 0hr-/min m- 1,5 KM, 2800 Me vet'-iPIlnicivn za sesa-Kranj •/' k"!čin prahu. ^^Odat tVska 2h 4730 Gor>can , a>ii GUMI VOZ. x "V)da^ v' Medvode 4731 MavS"' KRAVO s teletom. VlL ,,Ml'dv,Kl^ «32 * Lu;e,,lK,,SKE nioš:a: , W 6- SetKur 4733 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Hotemože 23, Preddvor 474-1 Prodam motorno KOSILNICO rapid, kombinirane G RABLJE in KRAVO, ki bo sredi oktobra tretjič teletfa. Srednja vas 52, Šenčur 4745 Po ugodni ceni predam moderen nemški otroški VOZIČEK. K. S., Kranj, Kidričeva 27 4746 Prodam GAJBICE. Kokrca 267, golniška cesta 4747 Prodam dobro ohranjen desni ŠTEDILNIK gorenje za 200 N din. Naslov v ogla nem oddelku 4748 Oblane DESKE ZA NA-PUŠC prodam. Galjot, Kranj, Pot v Bitnje 7 4749 Prodam: kompletne POSTELJE, posteljne OMARICE, PSIHO. MIZO. STOLE, umi-valno ŠKOLJKO s pipo, leno PREPROGO, novo ZIMNICO za otroško posteljo. Naslov v oglasnem oddelku 4750 Prodam SPALNICO z žim-nicami, VITRINO s pisalno mizo, raztegljivo MIZO in STOLE za dnevno sobo. Naslov v oglasnem odde;ku 4751 Prodam HARMONIKO -% basov, POZAVNO, novo moško OBLEKO in SLIKO (olje). Naslov v oglasnem oddelku. 4752 Kdor mi PORUŠI in odstrani hlev, mu dam ves MATERIAL. Poceni prodam tudi stara OKNA, MOPED. KOLO, SADJE za žganje, ŠOTOR za 4 osebe in DRVA, primerna za apnenico. Marjan Benedik, Stražišče, Selja-kova 10 4753 Prodam VOLA, 400 kg težkega. Brezje 56 4754 Prodam ovčarskega PSA. Mlaka 4, Kranj 4755 Prodam FIAT 600 D, odlično ohranjen. Ignac Zore, Po-savc 9, Podna rt 4756 Prodam lepe HRUŠKE mo-štarice. šentuiška gora 21 4757 Predam VOLA, 500 do 603 kg težkega, vajenega dela in KRAVO, osem mesecev brejo, dobro mlekarico. Šmartno 27, Cerklje 4758 Predam KOBILO po izbiri. Zalog 31, Cerklje 4759 Prodam 2 PRAŠIČA po 40 kg težka. Poženk 39, Cerklje 4760 Prodam rezano SVINJO za dopitanje. Grad 43, Cerklje 4761 Prodam PRAŠIČE po 45 kg težke. C. na Klanec 5, Kranj 4762 Prodam nov GUMI VOZ — 15-colski. Berce, Zg. Besnica 88 4763 NSU MAKSI predam ali zamenjam za MOPED T-12. Ogled popoldan. Matevž Kem-perle, Podbrezje 42, Duplje 4764 Prodam novo motorno kolo JAVVA ROADSTER 90 cem s prevoženimi 400 km. Zvonko Može, Bled, Triglavska 5 4765 Prodal odličen baterijski radijski PRENOSNI SPREJEMNIK. Schaub-Lorenz Tou-ring T avtomatik. česen, Kranj, Trojarjeva 11 4766 Prodam 370 kg TEŽKEGA BIKCA ali menjam za KRAVO. Janez Krč, Kranj, Kokr-ški log 10 4767 Predam TOČILNO MIZO — »šank« in STROJ Z DIFERENCIALOM za liat 1100. Pel-ko, Visoko 8, Šenčur 4768 KUPIM Kupim MANJŠO HIŠO. V račun nudim svojo ali tudi prodam. PRIMERNA ZA VIKEND. Roblck, žlebe 47, Medvode 4769 Kupim psa VOLČJAKA. Iščem delavko za VARSTVO 3 letnega otroka. Hrana in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 4770 Kupim ZASTAVO 750, do 30.000 km, dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 4771 Kupim večjo količino suhih BUTAR in 2 m' BUKOVIH DRV. Konjedič, Kranj, Delavska 39 4772 Kupim HRUŠKE tepke 1500 kg. Naslov v oglasnem oddelku 4773 Prireditve Gostišče pri Jančetu priredi v soboto in nedeljo ZABAVO S PLESOM. Igia Gorenjski nagelj in Cirilov trio. Vabljeni«. 4794 Gostilna Zarja Trboje začenja SEZONO ZABAVE IN PLESA. V nedeiio, 29. septembra, bo igral trlo Bože. Po želji boste postreže ni z domačimi jedili in dobro pijačo. Vabljeni! i t > i Komisija za razpis delovnih mest Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO KURJAČA za upravljanje z avtomatizirano napravo na mazut za ogrevanje stanovanjskih objektov v naselju Vodovodni stolp II v Kranju. POGOJI: kvalificirani ali polkvalificirani kurjač ali strojnik s prakso. Pismene prijave z dokazili o sposobnosti sprejema razpisna komisija. Zasedba delovnega mesta je možna takoj. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Razpis veija do zasedbe delovnega mesta. ROLETE — lesene, plastične in žaluzije NAROČITE zastopniku ŠPILARJU, Radovljica, Gradnikova 9, tel. 7C045. Pišite pridem na dom. 4870 Iščem ŽENSKO za varstvo otrok. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4711 Izjavljam, da so trditve, katere sem izrekel o Matildi Kra. pež, neresnične in da za takšne trditve nimam nobene osnove ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Peter Peternelj. Belca 42 4774 SPREJMEM VAJENCA. GRAVER, KRANJ, CANKARJEVA 8 4514 Uslužbenka išče OPREMLJENO SOBO v Kranju, po možnosti blizu nebotičnika. Metka Pogačnik, češnjica 37, Železniki 4775 GALVANSKO CINKAM - kvalitetno. Solidna cena. Naslov v oglasnem oddelku 4777 Oddam SOBO dvema mo-j škima. Kranj, Reševa 18 4777 Lepo TELICO zamenjam za kravo. Vasca 12, Cerklje 4778 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Za hrano in stanovanje poskrbljeno. Pogoj osemletka. Kernjak, Ljubi'a-na. Tržaška 86 4779 Opozarjam, da nisem PLAČNICA DOLGOV, ki bi jih naredil moj mož Martin. Marija Lužar, Kranj, Pot na Jo> št a 22 4780 Iščem mlajšo žensko za VARSTVO dveh otrok, ki dela na 3 izmene. Nudim SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 4731 Zamenjam eno in pol sobno STANOVANJE z vsemi pritikiinami v bloku, 43 kvadratnih metrov, v Ljubljani za enako ali večje v Kranju. Milan Marke!j. Ljubljana, Si šenaka 15 4782 Urejevalca or.'roma STRU-GARJA spr.inem na a\ t umi- te. Oddati ponudbe pod Možnost nadur 4783 NAJDENI DEŽNIK na gorenjskem sejmu dobite v gostilni »pri Mostu« 4784 Za SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici nudim ti* soč N din nagrade. Ivanka Košir, IBI 4785 Manjšo SOBO v Kranju ali bližnji okolici nujno potrefi Lijem za 1 leto. Bertoncelj, Laj. še 6, Selca 4786 Opremljeno SOBO oddam. Oddati ponudbe pod S*raži-šče 4787 V knjigarni DZS v Kraniu je bila pred 3 tedni najdba denarnica z nekaj denar i a n moški dežnik. 4788 Mlajša učiteljica Slovenka išče SOBO v bližini Stra/.isea. Majcenovič, Osnovna šola L. Seljak, Stražišče 4789 Iščem SOBO v Kranju za 2 fanta. Stari dvor 62, Školja Loka 4790 Zakonca nujno iščeta eno-sobno STANOVANJE v Šk. Loki ali okolici. Oddati ponudbe pod Nujno 4791 STANOVANJE nudim tovarniški delavki, ki dela na 2 izmeni ali upokojenki. Ostalo po dogovoru. Naslov v nem oddelku 4792 Vsa STROJEPISNA DELA opravim takoj in solieino. Naslov v oglasnem oddelku 4791 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj. Ko-roška cesta 8. — N • ' ' uredništva in uprave lisia: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. raJmi pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-SOj; uprava lista, ma-laoglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina.: lelna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0.40 N din — Inozemstvo 13.0*1 N d n — Mali oglasi h ^edi 01 do 1 N din. Naročrtiki invi [a 10 '»,. pogMiti Ne-p' ičanib oglasov ne objavljamo. V nekaj stavkih Kranj — V Mestni hiši v Gorenjskem muzeju je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostno zgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši so razstavljene knjižne ilustracije in izbor mladinskih izdaj založbe Mladinska knjiga. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji iste hiše pa razstava slikarskih del Božidarja Vidra in Antona Plemlja. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 1C. do 12. in od 17. do 19. ure. Jesenice — Poklicna in srednja tehnična šola na Jesenicah vzorno skrbita zi. telesno vzgojo svojih učencev. Poleg redne telovadbe, ki so jo imeli prve tedne letošnjega leta na jeseniškem kopališču, skrbijo tudi sicer, da se mladi zanimajo za telesno vzgojo V sredo, 25. septembra popoldne, so organizirali ogled iz izbranih filmov z mednarodnega festivala športnih filmov v Kranju. Filmski spored v kino Radio je dijake še bolj navdušil za posamezne panoge športa. — P. U. Tržič — V planinskem domu na Kofcah bo v soboto in nedeljo, 28. in 29. tega meseca, dvaindvajseti redni posvet predstavnikov gorenjskih planinskih društev. Na posvetu bodo govorili o sodelovanju gorenjskih planinskih društev na proslavi 100-letnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru in pri otvoritvi prve slovenske planinske koče pod Kepo na Koroškem, o pripravah za zimsko sezono v planinskih postojankah in drugih zadevah. Pogovorili se bodo tudi o delu mladinskih odsekov, o številu članstva in drugem. —an Cerklje — Strelska družina v Cerkljah bo v počastitev krajevnega praznika organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško. Na tekmovanje bodo povabili ekipe vseh strelskih društev, šol, družbenopolitičnih organizacij in druge. Gorenjska — V jeseni dozori tudi kostanj. Letos je za kostanj srednja letina. Precej kostanja raste okoli Cerkelj in pa od Mošenj do Podgore. Na nekaterih gorenjskih trgih kostanj že prodajajo po 400 din za kilogram. Nekaj so ga — predvsem debelejšega — prinesli na trge tudi kmetje iz Goriških brd. Najboljši kostanj — maroni pa bo šele po 10. oktobru. — B. B. Trstenik — Prejšnjo nedeljo je osemčlanska komisija sveta krajevne skupnosti Trstenik podelila nagrade ob zaključku letošnjega tekmovanja v urejanju naselij, vrtov, hiš, dvorišč, balkonov in cvetja. Prvo nagrado so prisodili vasi Trstenik, drugo vasi Žablje, nato pa si slede čadovlje, Povije, Panger-šica in Babni vrt. člani komisije so izjavili, da so se nekatere vasi resnično potrudile, da bi vasi pod Storžičem bile čim lepše in prijetnejše. Menda ni bilo v teh krajih še nikoli toliko rož po vrtovih, parkih in balkonih kakor prav letos. Nekateri lastniki hiš so se zelo potrudili tudi z urejanjem zunanjosti svojih hiš. Tekmovanja bodo organizirali tudi prihodnje leto. —an Koruza rumeni — Koruzo so na Gorenjskem nekoč sadili vse od Rateč do Bohinja. Sedaj ko niso več na mizi koruzni žganci zjutraj in zvečer kot nekoč, jo sade le malo. Na zadružnih posetvih le takrat, kadar pride na vrsto zaradi kolo-barjenja. Pa še takrat jo sade zaradi silaže. Letos koruza ne kaže najbolje. Zaradi suše v začetku ni zrasla posebno visoko, tudi stebel z dvema storžema skoraj ni videti. Na Gorenjskem je največ koruze na njivah od Radovljice do Begunj in Žirovnice. Kmalu bo koruza godna za spravilo. Pri lickanju je še sedaj v nekaterih hišah kot nekoč domača zabava. Nato pa bodo koruzo obesili na žico ob zidovih in zunanjih hodnikih, kjer sc bo sušila vso jesen in tudi pozimi. — B. B. Kranj — Lastniki mopedov bodo letos lahko podaljševali registracijo po krajevnih uradih tako kot lani. To je za lastnike mopedov vsekakor Ugodno, saj lahko tam opravijo tudi tehnične preglede vozil. Podaljšanje bo od 30. septembra do 7, oktobra. Za krajevni urad in mesto Kranj pa bo podaljševanje registracij na sedežu občine Kranj, soba 177. -an- Velesovo — Krajevna skupnost Velesovo in tamkajšnje družbeno-politične organizacije pripravljajo za nedeljo, 29. septembra, ob deveti uri dopoldan zbor občanov. Razpravljali bodo o aktualnih problemih tega kraja ter o nekaterih sklepih z zadnjega zbora volivcev. Največ pa bodo govorili o proizvodnih okoliših, zapori dveh cest za motorni promet, o komunalni dejavnosti, pokopališki taksi in drugem. -an- Jesenice — Podjetje Kovinar na Jesenicah je začelo spomladi izdelovati armaturne mreže na zelo mehaniziran način. V začetku so sicer imeli nekaj težav pri izdelovanju tankih mrežic. Njihovi glavni kupci so gradbena podjetja. Velikemu povpraševanju komaj sproti ugodijo. V Kovinarju so se zato odločili, da bodo razši-rili obrat za izdelavo armaturnih mre/., zaradi lažjega transpo'-ta pa bodo v halo postavili tudi žerjav. Predvidevajo, da bo njihova letošnja proizvodnja okoli milijardo starih dinarjev, kar je za 170članski kolektiv, ki se razen tega ubada še z vsemi komunalnimi vprašanji, prav razveseljivo. -B. B.- V sredo so predstavniki Ljubljana transporta v Radovljici pregledali še zadnje mopede v radovljiški občini. — Foto: F. Perdan V radovljiški občini prek tisoč mopedov Ta in minuli teden je posebna ekipa podjetja Ljubljana Transport v radovljiški občini opravljala tehnične preglede mopedov. V Bohinju so jih pregledali okrog 300, v Radovljici okrog 400, na Bledu 300 in v Podnartu 150. Tako je trenutno v radovljiški občini prek tisoč mopedov. Ko smo vprašali predstavnika Ljubljane Transporta minuli četrtek v Radovljici, kakšni so mopedi, ki jih lastniki pripeljejo na tehnični pregled, nam je povedal, da je med njimi precej takšnih z raznimi okvarami oziroma napakami. Največ okvar je na gumah, krmilih in zavorah. To so prav tiste, ki največkrat povzročijo hujšo nesrečo. — Predstavniki Ljubljane Transporta so taks-ne in podobne okvare popravljali kar med prebledi. A. Z. Nesreče tega tedna V torek popoldne je na cesti Ste Marie aux Mineš v Tržiča motorist Franc Smolej zadel Marijo Lenartek, ki je 2 metra pred prehodom za pešce prečkala cesto. Kljub zaviranju motorist ni mogel preprečiti trčenja. Marija Lenartek se je P«* tem huje ranila. Istega dne okoli šeste ure zvečer je na cesti tretjega reda Radovljica—Nova vas trčil v zadnji del osebnega avtomobila LJ 620-80, ki ga je vozil Anton Božič, mopedist Boris Pristavec. Avtomobil se je ustavil ob desni strani ceste, da bi vanj vstopil neki pešec. Pri trčenju se je Boris Pristavec huje ranh\ na vozilih pa je za 400C N din škode. Na Partizanski cesti v škof ji Loki je v sredo okoli pete ure popoldne Damjan Vodnik na mopedu trčil v šestletno Sonjo Pavlic, ki je nenadoma stopila na cesto. Mopedist je vozil na izpitni vožnji za moped. Pri trčenju sta se otrok in mopedist lažje ranila. Sedemletni Tomislav Bizjan je v četrtek popoldne s kolosom nenadoma pripeljal iz ncpi'ednostne ceste na prednostno Jezersko cesto v Kranju tik pred osebni avtomobil, ki ga Je vozil Anton Nograšek. Pri padcu se je deček huje ranil. L. M. Požar v fotoateljeju V četrtek okoli druge ure popoldne je nenadoma izbruhnil požar v fotoateljeju Kosi Marije v Vodopivčevi ulici v Kranju. Ko je Kosijeva po dvanajsti uri zapustila lokal, Je pustu"3 prižgano plinsko peč zoppas. Preiskava Je sicer še v teku, vendar kaže, da je požar nastal ker ni bil dovolj pri«rje0 ventil na jeklenki, škodo cenijo na okoli 3000 N din. L. M. Zahvala Ob bridki i/.gubi najine ljube mame, stare mame, prababice Avguštine Rušič se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, ki so nam pomagali in ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Zdravku Černctu za nesebično pomoč vsa lela njene težke bolezni ter kolektivu in upravnemu odboru tovarne Iskra Otoče. Šc enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči: hčerki Justi z družino in Štefka Otoče, 27. 9. 1968 SOBOTA, 28. septembra 1968 GLAS * 23 STRAN Kaj bo s telesno kulturo v Kranju? Na redni seji izvršnega odbora ObZTK Kranj so pred dnevi razpravljali o materialnem položaju telesne kulture v kranjski občini, ki je bila že glavna tema na letošnji njeni konferenci. Finančno stanje v telesnovzgojnih organizacijah je vedno slabše, kar vse onemogoča redno in normalno delovanje. Pomanjkanje denarja v telesnokulturnih organizacijah je nedvomno eden izmed glavnih vzrokov za vedno manjšo dejavnost, ki jo je že čutiti v večjem številu društev oziroma klubov v kranjski občini. Vse to pa bo imelo v prihodnjih letih lahko dokaj hude posledice, ki jih bo težko zamašiti. Telesna kultura v kranjski občini kljub določenim sredstvom, ^ jih dobi iz občinskega proračuna, še zdaleč ni pravilno Vrednotena, kar ima za posledico vedno manj družbenih delavcev v naših društvih. Breme vsega dela praktično leži v vsakem klubu le še na dveh ali treh funkcionarjih, vsi drugi pa se zelo hitro po občnih zborih umaknejo, ker nočejo na sejah "Pravnih odborov tekoče obravnavati samo finančne problematike. Na seji izvršnega odbora BZTK Kranj so obravnavali tudi delo centralnega športaša društva Triglav, ki v sedanji sestavi ni opravičil f^jega obstoja in sploh ni bilo v vsem tem obdobju po gegovi konferenci čutiti (del- 0 zaradi objektivnih vzro- 0v) tiste razgibane dejavno-:tl k°t smo jo pred leti. V fiksni obliki kot sedaj delu-f* (razde!jevalec sredstev klu- °m)> Pa nima smisla, da še Ostaja centralni upravni od-T društva in je skrajni čas, a pride do letne konference, kateri se naj kranjski ^ortniki odločijo za novo obliko dela SD Triglav. hn?tkakor bo tr€ba v pri" oTlnj'h letih delili sreds'tva J*> Pečenih kriterijih in na p,novi realnih predračunov. . ri0rjteto pa bo treba nagra- QVati iz posebnih sredstev Sr ^TK Kranj, ker sedanja | at£ya' ki J'h PreJmei0 sj.. kl, plavalni in smučar- . 1 klub ne zadoščajo niti za bsr»ovn0 dejavnost. Kvaliteto J m°rali nagrajevati povsem Se.usače to glede na do-ekip ali posameznikov m ^epubliškem, državnem in Cr?đnarodnem merilu iz po-Sebn;h sredstev je stekal v naprej dolečen odstotek dohodka občine. Toda že leta 1964 so ukinili odstotni delež cd proračuna. Od tedaj dalje je telesna kultura v kranjski občini dobila vsako leto približno enak znesek ne glede na to, da se je dohodek občine medtem večal. To po drugi strani pomeni, da je bila realna vrednost zaradi povišanja raznih cen v zadnjih letih vedno manjša. Pred letom pa so v Kranju ukinili tudi samostojni svet za telesno kulturo in formirali nov svet skupno s prosveto in kulturo, v katerem sta sedaj med 15 člani le dva predstavnika telesnovzgojnih in športnih or- ganizacij. Zdaj pa se že širijo po Kranju govorice, da bodo ukinili še zavod za gradnjo in vzdrževanje športnih objektov. Kam vse to pelje? Prihodnost v telesni kulturi v kranjski občini je vsekakor negotova, če se ne bo v bližnjih mesecih ukrenilo na bolje. Prav bi bilo zato, da bi skupžčina občine Kranj razpravljala o problemih telesne kulture, ki niso majhni, in sprejela ustrezne sklepe, ki bodo omogočili normalno telesnovzgojno in športno dejavnost. Telesno kulturo je treba obravnavati kot eden najpomembnejših činiteljev v razvoju mladega človeka v okviru celotnega mladinskega vprašanja kot zdravstveni in politični faklor. V prihodnjih dneh bo ObZTK Kranj pripravila analizo o stanju telesne kulture in njeni problematiki in jo dala najprej v obravnavo vsem družbenopolitičnim organizacijam v občini in končno tudi skupščini občine. Omenjena analiza pa bi morala biti osnova za delitev sredstev v prihodnjih letih, sicer ne moremo priči kovati kakšnih boljših časov v kranjski telesni kulturi, če se bo tako stanje še nekaj časa nadaljevalo. J.Javornik Mladinske kvalifikacije za ekipno prvenstvo Jugoslavije Brez nasprotnika — 15.034 točk W> bo l«tih ObZTK, ki morala v prihodnjih Armirati v predraču-naJvišja telesno kulturna To bi ganizacija v občini. acii-i dr,. 23 ^e večje kvalitetne °^ke - Uh v prioritetnih špor- v kranjski šport je dosegel Preteklih letih nekaj izred-p^1 uspehov. Vse to je bilo bv'*-'' n° 2 dokaj urejenim in twiz?a finančnim stanjem tih*110 kulture v minulih leten ^ kar P0 vrsii- riažte-2g 0 nekaj težkih udarcev kraaf65110 vzg0J° in šport v Uh- °bčini v zadnjih le-skii^?1'^ leti so ukinili pri CuP»cini in° kulturo. ****** V ta sklad se Pl k društvo Kranj pTO *ninsko i a °mbi avto rlAT Vv<*n 1100, letnik 1963 em stanju. Kot smo že pisali, so kranjski mladinci v nedeljo zaradi slabega vremena odpotovali iz Ljubljane pred zaključkom kvalifikacijskega tekmovanja za ekipno prvenstvo Jugoslavije. Ker so tudi po drugih kfajih prekinili tekmovanja, jc Atletska zveza Slovenije dovolila naknaden nastop, ki je bil v Kranju v sredo popoldne. Zal je na tekmovanju sodelovala samo domača ekipa. Poleg tega, da so tekmovalci brez konkurence dosegli nedvomno v poprečju slabše rezultate, je nastalo vprašanje, ali bo tekmovalna komisija ASJ rezultate sploh upoštevala za zveznj finale, ker morata po pravilu nastopiti vsaj dve ekipi. Kljub vsemu pa so nekateri mladinci v sredo prijetno presenetili. To velja predvsem za Hafnerja, ki jc dosegel odličen rezultat v teku na 1500 m z zaprekami (4:20.8). Boris Mokič je vr-boljšal svoj gorenjski rekord za mladince pri skoku s palico (390). izven konkurence pa je Polde Milck na zadnjem tekmovanju pred odhodom v Mehiko de=egel gorenjski rekord v skoku v daljino (6,90). Med melalci je bil najboljši republiški mladinski ropre-zentant Pristov, ki je ponovno vrgel kladivo preko 40 m. Največ prvih mest jc zabeležil Draao Zamer. REZULTATI — 110 m ovire: Prežel j 17,5, Krumpak 20,7; 100 m: Loj k 11,7, Faga-nel 12,5; 400 m: Zumer 52,3, Sagadin 54,6; S000 m: Zumer 2:33,0, Poiernelj 2:52,4; 2000 m: Kuhar 6:13,0, Brišar 6:30,2; 1500 m: zapreke: Hafner 4:20,8, Tepina 4:47,4; višina: Krumpak 175, Prežel j 175; daljina: Mokič 5,78, Lojk 5,55; palica: Mokič 3,90, Pre-zelj 3,30; krogla: Pristov 11,88, Napast 10,02; disk: Napast 37,48, Pristov 35,14; kopje: Zumer 39,20, Mokič 37,70; kladivo: Pristov 40,57, Lapanja 38,69; 4x100 m: Triglav 46,7 . M. Kuralt Danes in jutri speedway v Kranju AMD Kranj bo danes In jutri obakrat z začetkom ob 15.30 izvedlo drugo in tretjo dirko v speedvvavu z mopedi za odprto prvenstvo Kranja. Kot je bilo že prvo tekmovanje zelo zanimivo, in ker so se tekmovalci za zadnji dve dirki marljivo pripravljali, se obeta danes in jutri na dirkališču v Stražišču res zanimivo tekmovanje, ki bo prav gotovo pritegnilo lepo število gledalcev. J. J. Ljubljanska conska rokometna liga Že peta zmaga Radovljice V petem kolu ljubljanske conske rokometne lige so bila odigrana le štiri srečanja. Dve tekmi nista bili odigrani, ker nista prišla delegirana sodnika. V gorenjskem derbiju je v zanimivi igri Radovljica v Kranju premagala domačo ekipo in s tem zabeležila že peto zaporedno zmago in je sedaj krepko v vodstvu. Kranjčani so spet slabo zaigrali in so tako že odpadli od kandidatov za prvaka v ljubljanski ligi. Rokometaši iz Dupelj so izgubili v Krmeiju s 15:26. V jutrišnjem, šestem, kolu se bodo gorenjski predstavniki pomerili takole: Duplje : Novo mesto, Radovljica : Hrastnik, Radeče : Kranj. Krško : Križe. Vse tekme bodo ob 10. uri. J. Kuhar Gorenjska rokometna liga Kranjska gera v vodstvu V nedeljskem kolu gorenjske moške rokometne lige so bile odigrane le. tri tekme. Zaradi poplavljenega igrišča je odpadla tekma Selca : Škotja Loka, medtem ko so Jeseničani predali srečanje Žabnici brez borbe. Z zmago nad Krvavcem je Kranjska gora prevzela vodstvo na lestvici. Tekmo v Tržiču je vodil trener domačih igralcev Jakšič, ker na tekmo ni bilo delegiranega sodnika Petra Bevka iz Kranja. Rezultati: Krvavec : Kranjska gora 11:18, Tržič B : Veterani 15:8, Kranj B : Kamnik 17:24, žabnica : Jesenice 5:0 w. o. Lestvica: Kranjska gor? 3 3 0 0 55:43 6 Kaimuk 2 2 0 0 79.32 4 Veterani 2 2 0 0 29:25 4 Skofja Loka 2 1 1 0 55:30 3 Žabnica 4 1 1 2 51:55 3 Selca 2 1 0 1 53:28 2 Krvavec 4 d 0 4 56:155 0 Jesenice 3 0 0 3 31:40 —1 3 konkurence: Tržič B 4 3 0 1 159:87 6 Kranj B 4 0 0 4 58:87 0 V nedeljo se bodo srečale naslednje ekipe: Veterani ja Loka, Kamnik : Selca, Jesenice : Krvavec, Tržič B niča, Kranjska gora : Kranj B. P. Didič Škof-Žab- Gorenjska nogometna liga Katastrofa Jesenic v Šenčurju Zaradi močnega dežja so bile tekme tretjega kola v gorenjski nogometni ligi odigrane v zelo težkih tekmovalnih pogojih. Jeseničani so nepričakovano doživeli hud poraz v Šenčurju in sedaj ni več moštva, ki ne bi doživel že po tretjem kolu vsaj en poraz. Ekipa Preddvora je doživela že tretji zaporedni poraz in je sedaj krepko na dnu lestvice. Rezultati: Tržič : Železniki 2:1 (1:0), Lesce : Preddvor 2:0 (1:0), Svoboda : Jesenice 4:0 (3:0). Lestvica: Jesenice 3 2 0 1 12:5 4 Železniki 3 2 0 1 9:5 4 Lesce 3 2 0 1 6:6 4 Tržič 3 2 0 1 6:9 4 Svoboda 3 1 0 2 6:5 2 Preddvor 3 0 0 3 1:10 0 V mladinsk. ligi sta bila dosežena naslednja rezultata: Kranj : Železniki 5:0, Tržič : Triglav 0:3. V pionirski A ligi: Kranj : Lesce 1:0, Tržič : Železniki 7:0, Svoboda : Jesenice 0:3. V B ligi: Triglav : Preddvor 9:0, LTH : Kropa 4:0. Jutri se bodo srečali v I. gorenjski ligi naslednji pari: Lesce : Jesenice, Železniki : Svoboda, Tržič : Preddvor. P. Didič II. gorenjska nogometna liga Na vrhu Kropa V drugi gorenjski nogometni ligi je bila v nedeljo odigrana le ena tekma. Triglav B je že drugič zapored predal srečanje brez igre, čeprav je bil tokrat domačin. Tekma Podbrezje : : Naklo pa je bila zaradi dežja preložena. Rezultati — LTH B : Kropa 3:3, Triglav B : Predoslje 0:3 w. o. Lestvica: Kropa 3 2 10 13:3 Predoslje 3 2 0 1 10:8 Naklo 2 110 7:4 LTH B 3 0 2 1 9:12 Podbrezje 2 0 11 5:11 Triglav B 3 0 1 2 2:8 V nedeljo se bodo pomerili naslednji pari: Naklo, Kropa . Podbrezje, Triglav B : LTH B. 5 4 3 2 1 1 Predoslje P. Didič Ostali so živi Društvo upokojencev na Jesenicah je organiziralo v avgustu avtobusni izlet na Grossglockner. Ob povratku z izleta so doživeli veliko srečo v hudi nesreči. Avtobusu so odpovedale zavore in se je z vso hitrostjo zaletel na zadnjem ovinku pred dolino v obcestno betonsko ograjo. Potem ko je avtobus podrl 10 m betonske ograje, Je obvisel nad 10 m globok'im prepadom. Manjkalo je le nekaj centimetrov in avtobus bi z 42 potniki strmoglavil v prepad ... P. U. immiiiimiimiimimiiiimiimiiiniiiinmmiiHm Organizacije v zagati Na skupnem sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij terena Vodovodni stolp v Kranju so ugotavljali, da so v zagati zaradi pretesnih prostorov. Krajevna skupnost z vsemi devetimi organizacijami od ZK pa do Društva prijateljev mladine imajo samo sobo 16 kvadratnih metrov, kar ne zadostuje niti za seje odborov. O članstvu sploh ne more biti govora. Res pa je, da je ta teren eden izmed najmočnejših, saj šteje že sedaj okroglo 5200 prebivalcev, z dozidavo severnega dela čez leto, dve pa se bo število prebivalstva povečalo še za dobro tretjino. Da bi se družbeno življenje lahko normalno odvijalo, je nujno treba misliti na večje prostore, kjer naj bi dobila svoj kotiček zlasti mladina z raznimi krožki in podobno. Predlog o razširitvi, dozidavi in drugih preureditvah so strokovnjaki zavrnili, ker je gradnja sedanje stavbe za to neprimerna. Zato so se odločili za novogradnjo. Po več variantah je prevladala težnja za lokacijo na vogalu Oldhamske ceste in ceste Kokrškega odreda zraven vodovodnega stolpa. Prosto, ri v nadstropju za družbenopolitično dejavnost naj bi bili zgrajeni ob gradnji trgovske hiše, kjer naj bi bilo v pritličju prostora za tiste vrste prodajaln, ki jih potrošniki 'na tem širšem območju potrebujejo poleg sedanje samopostrežne trgovine Živila. Ta potreba se čuti za dobro urejeno prodajalno zelenjave, mlečnih izdelkov, mesnice in podobno, pa tudi primeren bife bi bil na tem prometnem kraju lahko dokaj obiskan. K. M. Epidemija ne narašča več, konca pa tudi še ni Kdaj se bomo la" ko hvalili s čistočo? Epidemija črevesnih obolenj, s katero so se zdravstveni delavci ukvarjali od 1. septembra letos, ne narašča več. Vendar pa tudi še ne moremo reči, da je pojenjala, še vedno se zateče po zdravniško pomoč po nekaj bolnikov na dan. Za sodelavce zavoda za zdravstveno varstvo pa ta »stagnacija« še ne pomeni, da so z nadzorstvom in opozarjanjem končali. Še vedno je namreč veliko bacilonoscev, zato previdnost pri nakupovanju živil in skrb za čistočo nikakor ni odveč. Vsekakor je treba pohvaliti vodstva šol, kjer je bilo največ obolelih, da so takoj uvedla poostren higienski režim. Morda je čudno, vendar se dogaja kot pravi direktorica zavoda dr. Ana Kraker, da ljudje higienske navade, ki se jih doma sicer vestno drže, opuste, kakor hitro pridejo na primer v šolo ali pa v restavracije in druge javne lokale. Zato naj bi starši neprestano opominjali otroke, naj si pred jedjo in po uporabi stranišča skrbno umivajo roke tako doma kot tudi kjerkoli. Stroga kontrola živil in drugi ukrepi bodo po predvidevanjih zavoda trajali najmanj še dva meseca in to predvsem zaradi bacilonoscev. Zato ne bi bilo odveč še enkrat opozoriti prebivalce Kranja m skrajno čistočo in pazljivost pri ravnanju z živili. Opozorilo, naj ljudje bolj pazijo na red in čistočo okoli smetnjakov in v prostorih, kjer so te posode, ni bilo vzeto tako resno, kot bi moralo biti. V odpadkih in v okolici Se najraje zareda škodljivci. Pri nedavni deratizaciji sredi septembra na področju med Kokro in železniško postajo ter v kanalih sredi starega dela Kranja menda še ni bilo toliko podgan in miši kot ravno letos. Te živali pa kot vemo nadvse uživajo ravno v nečistoči. Vsi ti ukrepi naj bi opozorili prebivalstvo, da s čistočo pri nas ni še vse tako, kot bi moralo biti. Kajti črevesna obolenja imajo svoj vzrok prav v nečistoči. Ne bi bilo prijetno — celo prav sramotno bi bilo, če bi čez čas doletela Kranj še tretja epidemija črevesnih obolenj. Morda ne bo izbruhnila ravno ob sladoledu, pač pa kje drugje. Prav lahko bi se v začetku septembra pojavila kjerkoli v trgovini ali gostinskem lokalu v kranjski okolici, škodoželjnost sedaj ni na mestu, sladoled naj bi bil raje opomin vsem drugim, ki se ukvarjajo s VT'1' pravo hrane — v lokalih in pa doma. L. Mencinger i:illi:i!mH![lH!!!!HI!IW!HII!!!iii:^^ priredile de- V četrtek dopoldan so .štiri avstrijske tovarne kmetijskih strojev v Stražišču , monstracijo svojih proizvodov. Kmetje so z zanimanjem spremljali neobičajno prireditev. Na sliki vidimo stroj Trojer Transporter, ki se lahko povzpne v breg z naklonom do 50 stopinj Primeren je za gorske kraje. FOTO: F. PERDAN V sredo dopoldan jc srečna izžrebanka Ivana Hafner i* Ko^a pri Vodicah sprejela »šrot« stroj, nagrado našega ,ls, ' jd sliki vidimo še Franca Kremžarja, izdelovalca teh stroje , dobitnici izroča nagrado. — Foto: F. Perdan