PoStnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 125 Ljubljana, nedelja 3« junija 1934 Cena 2.— Din (Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2. — Telefon št. 190. ttačuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. jL Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Ljudsko glasovanje bo pod kontrolo nevtralne komisije dne 13. januarja 1935 Ženeva, 2. junija, č. Pogajanja med nemškim delegatom in predsednikom posaar-skega odbora Društva narodov Aloisijem, so rodila sporazum, ki pa ga morata potrditi še francosl& in nemšika vlada. Sklenjeno je bilo, da bo posaarski plebiscit 13. januarja 1935. Plebiscit bo potemtakem nekaj dni po roku, ki ga določa versailleska mirovna pogodba. Angleški novinarji, ki so se za sporazum zelo zanimali, pravijo med drugim, da so vsa sporna vprašanja glede Posaarja urejena. Sedaj je treba le še formalnega pismenega protokola, ki ga bosta morala ratificirati nemški in francoski parlament. Nem" čija je pristala na vsa jamstva, ki jih je zahtevala Francija za varnost prebivalstva, ki bi pri plebiscitu oddalo svoje glasove v korist Francije za primer, da bi posaar-sko ozemlje pripadlo Nemčiji. Na zahtevo Francije se v Posaarju ustanovi mednarodni odbor, ki bo nudil vsem prebivalcem Posaarja še dve leti po plebescitu vso potrebno zaščito in pravno pomoč. Zaščiteni bodo tudi francoski odnosno nemški gospodarski interesi v Posaarju. Plebiscitna komisija in plebiscitna sodišča bodo prevzela in nadzorovala priprave teT izvedbo ljudskega glasovanja. Vladna komisija sme samo s pristankom odbora treh zastopnikov Društva narodov ali pa njegovega predsednika Aloisija, če bi bilo potrebno, pozvati na pomoč policijo izven Posaarja. Policisti in njihovi oficirji morajo biti zmožni nemškega jezika. Plebiscitna sodišča morajo biti sestavljena iz nevtralnih oseb. Dočim bo osem lokalnih sodišč po ljudskem glasovanju prenehalo poslovati, bo najvišje sodišče še leto dni poslovalo dalje, ker bo morailo sklepati ▼ primerih, ki bi pomenili kršitev obvesnoeti za-radi ▼amos ti glasovalcev. Nemška vlada se Je obvezala, da ne bo izvajala nobenega pritiska proti osebam. katerih politično stališče bi bilo t času glasovanja v nasprotju s pojmovanjem, ki prevladuje v sedanjem času r Nemčiji, prav tako pa tudi ne bo trpela, da bi jo take osebe kakorkoli ovirale v njeni dolžnosti. Slično obveznost je prevzela tudi francoska vlada. Pariz, 2. junija, č. »Matin« objavlja izjavo francoskega zunanjega ministra glede sporazuma v posaarskem vprašanju. Barthou je izredno zadovoljen, da je prišlo do sporazuma v tem kompliciranem vprašanju in da je to težavno vprašanje, ki je zadnje čase razburjalo duhove v mednarodnem svetu, rešeno v obojestransko za-dovoljnost. Zeli le, da bi berlinska vlada priznala, da je Francija tudi pri tej priliki pokazala vso dobro voljo, kakor jo je vedno doslej tudi v primerih, ko je bilo treba upoštevati važne državne in narodne interese. Berlin, 2. Junija g. V ženevi doseženi sporazum v saarskem vprašanju je glavni predmet razprav v listih, ki pripisujejo italijanskemu delegatu baronu Aloisiju velike zasluge za sporazum. Listi izjavljajo, da Je šla Nemčija pri pogajanjih velikodušno do skrajnih mej možnosti in storila vse, da Je mogla biti končno Izrečena osvobodilna beseda .za posaarsko. prebivalstvo. »Berliner Borsenzeituiig« pravi, da ima Nemčija pravico ravno zaradi te velikodušnosti pričakovati, da bodo razni plebiscitni kontrolni organi postopali z nai-večjo nepristranostjo. Mraz v Karpatih Bukarešta, 2. Junija g. Po poročilu kmetijskega ministrstva je v zadnjih dneh v karpatskih pokrajinah nastal mraz. V mnogih krajih so bile uničene posetve. Zapadel je tudi sneg. V časlavi Je zapadlo toliko snega, da je bil ves promet ustavljen. ISKANJE IZHODA IZ ZAGATE V Ženevi Je sedaj v ospredju predlog Male antante in balkanske zveze — Stališče, da brez varnosti ni razorožitve, se vedno bolj uveljavlja Ženeva, 2. junija, r. Po včerajšnji seji glavnega odbora razorožitvene konference, na kateri je bila stavljena cela vrsta novih predlogov, ki streme vsi za tem, da se odstranijo težkoče in doseže cilj konference, je zavladalo v ženevskih krogih bolj optimistično razpoloženje. Delegacije, ki sodelujejo na razorožitveni konferenci, so danes že začele proučevati na včerajšnji seji stavljene predloge. V zvezi z včerajšnjimi izjavami in predlogi opozarjajo danes v ženevskih krogih na neizpodbitno dejstvo, da ideja varnosti in organizacije miru kljub vsem težkočam stalno napreduje. To dokazuje zlasti tudi izjava nevtralnih držav, ki so se oprle na svojo spomenico z dne 14. februarja. Barthou je zaradi te izjave, čeprav ima nekaj pridržkov, čestitaj švedskemu zunanjemu min. Sandlerju, ki je stavil včerajšnji predlog. Izjava balkanskih držav, ki jo je podal turški zunanji minister Tevfik Ruždi bei in kateri se je v imenu Male antante pridružil tudi Titulescu. se še bolj približuje stališču Francije. Vse to priča, da je v Ženevi naposled prodrlo stališče Francije in da postaja organizacija miru in varnosti odslej vodilna ideja razorožitvene konference. Jutri se sestanejo francoski vojaški strokovnjaki, da podrobno prouoe predloge nevtralnih in balkanskih držav. Ta razvoj dogodkov v Ženevi pa tudi jasno kaže, da so se izjalovile vse nade onih, ki so računali na nasprotstva med Anglijo im Francijo in so se trudili, da bi jih še bolj poglobili. Odločno izjavo Barthouija na seji glavnega odbora so zaradi tega že tolmačili kot znak razkola v franoosko-angleškem zavezništvu, kar pa sta Barthou in Simon odločno demantirala. Barthou je priredil snoči večerjo, na katero je povabil predstavnike vseh prijateljskih in zavezniških držav. Pri tej priliki sta imela Barthov in Simon pomembne govore, v katerih sta najodločneje zavrnila vse domneve o nekakem medsebojnem nesporazumu in soglasno izjavila, da Je prijateljstvo Francije in Anglije sedaj še bolj potrebno ko kdaj poprej. Da bi dala temu vidnega izraza, je bilo dogovorjeno, da Barthou v najkrajšem času oficielno poseti London. Tudi vsi vodilni listi se obširno ba-vijo z izpremenjenim položajem v Ženevi. RazmotrivajoČ o včeraj stavljenih predlogih, opozarjajo še prav posebej na predlog turškega zunanjega ministra, ki mu dajejo prednost pred predlogom nevtralcev. Prav tako pa tudi soglasno izjavljajo, da je stopilo načelo varnosfj v ospredje razorožit-venega vprašanja in da je s tem zmagala politika francoske diplomacije. O predlogu turškega zunanjiega ministra sodijo, da bi utegnil omogočiti končno rešitev konference. Seveda pa bo potrebno še nekaj tednov dela, dokler se bo dosegel ta cilj. Vsekakor pa predstavlja ta predlog več kakor vse dosedanje delo, ker postavlja organizacijo in ohranitev miru na solidne temelje. Francoska delegacija se ie predlogu pridružila. Sedaj gre predvsem za to, da se pridobe za ta predlog tudi druge države in da bo z večino spredet, kar je ob sedanjem razpoloženju v ženevskih krogih zelo verjetno. Veliko važnost pripisujejo tudi okol-nosti, da je sedaj predsednik razorožitvene konference Henderson izpre-menil svoje mnenje. Dočim je doslej v skladu s stališčem Anglije zahteval razorožitev Francije in dopuščal oborožitev Nemčije, se je sedaj pridruži*! mnenju onih, ki smatrajo razorožitev za pogoi varnosti, ki pa mora biti primerno zajamčena. Prihodnji teden se bo pokazalo, kako bo razorožitvena konferenca sprejela predlog balkanskih držav, ki je ne samo zanimiv, marveč vseskozi konstruktiven in v celoti odgovarja težnjam Francije in Male antante. Uspeh Barthouja Pariz, 2. junija. AA. Današnji »Temps« komentira dogodke v Ženevi in naglasa uspehe, ki jih je dosegel francoski zunanji minister Barthou. Med drugim pravi, da ne kaže podcenjevati težkoč, ki jih bo treba premagati. Nesporno pa je, da je napetost znatno popustila. Razorožitvena konferenca morda ne bo izpolnila prvotnih dalekosežnih upov, ki so jih vanjo polagali. Zdaj pa se vsaj lahko nadejamo, da konferenca ne bo propadla. Francija se lahko veseli sedanjega uspeha, ki ga je treba pripisati samo akciji zunanjega ministra Barthouja. Sestava resolucije ženeva, 2. junija r. Predsedništvo razorožitvene konference bo v ponedeljek sestavilo besedilo resolucije, ki naj določi, kakšno naj bo novo delo razorožitvene konference. V torek bo seja redakcijskega odbora, ki naj sestavi resolucijo splošnega odbora razorožitvene konference. Pogajanja o varnostnem paktu Ženeva, 2. junija. M. V dobro poučenih ženevskih krogih zatrjujejo, da se francoski zunanji minister Barthou trudi, da bi bil sklenjen poseben varnostni pakt, ki bi ščitil obstoječe stanje in tvoril jamstvo miru v Evropi. Pakt bi zaenkrat obsegal Francijo, države Male antante in balkanske zveze, Rusijo osaarski sporazum Roosevelt zahteva plačilo vojnih dolgov Rooseveltova spomenica parlamentu — Pogoji, pod katerimi je Amerika pripravljena za pogajanja Bojevniška akcija V zadnjem času nam mnogi zamerja-jo, da smo v »Jutru« tako kasno razkrinkali razdiralno delo tako znanih bojevnikov. Očitajo nam, da je mnogo dobrih nacionalnih ljudi za prvi hip nasedlo bojevniškim geslom o ljubezni do domovine in o delu za očiščenje našega javnega življenja. Šele, ko so natančneje slišali, kaj vse bojevniki govore, in videli, kdo vse se zbira okrog njih, so jspoznali, da so bili prevarani in da gre v resnici za razdiralno delo, naperjeno v prvi vrsti proti nacionalni fronti v Sloveniji. To razočaranje, tako nam očitajo, bi jim lahko »Jutro« prihranilo, ako bi jih že poprej opozorilo, kaj in kako je z bojevništvom. Mi pa smo mnenja, da je bilo to razočaranje nad bojevniško akcijo zdravo in potrebno in da je bilo prav, da je »Jutro« tako dolgo le objektivno poročalo o bojevniških govorih. Res smo že od prvega početka bili napram celi akciji skeptični. Bali smo se, da bo kljub morebitni najboljši volji nekaterih pri vodstvu sodelujočih bojevniška akcija vodila v smeri, ki so daleč od lepega programa. Videli smo tudi nekoliko v zakuiisje in bali smo se, da ne more priti mnogo dobrega od strani, okoli katere se sučejo vedno očitneje elementi brez izkustva, brez programa, toda z neutešljavimi ambicijami. Videli smo. kako se vedno bolj izpodrivajo oni pošteni nacionalni ljudje, ki so se z mnogo več dobre volje, nego stvarnega poznavanja stvari, vdajali nadam, da bo b pomočjo talce akcije mogoče pospešiti nacionalno konsolidacijo naše velike domovine, povrh pa zanetiti v vsej državi ceko novo gibanje na programu prav megleno izraženih, a danes popularnih kiej in načrtov. Videli smo vse to. Toda nismo hoteli vsiljevati svojega mišljenja in nismo hoteli izgledati kot načelni nasprotniki nove organizacije. Hoteli smo, da ljrudje sami vidijo delo in sad ter potem sodijo. In še potem, ko so bojevniška zborovanja in vse, kar jim je zlasti po deželi sledilo, pokazala povsem jasno sliko, smo se držali rezervirano in defenzivno nastopili le v posameznih primerih, kadar sme bil izzvani ali pa je bi>lo zaščititi čast in poštenje naših nacionalnih delavcev. Nacionalna javnost v Sloveniji si je tako sama iz svoiib lastnih izkušenj in brez vsake sugestije mogla ustvariti svojo sodbo, ki je r>ač soglasna: bojevniška akcija je škodljiva v nacionalnem o žiru; ona vodi nazaj v najtemnejše čase našega nedavnega raa-rvanega političnega življenja. Vodstvo akcije je že zdavnaj iztrgano iz rak onih, ki so jo prvotno snovali. To je tudi naravno. Programa razen nekaj splošnih floskul bojevništvo nima in si ga ni malo, ali morda tudi ni smelo izdelati. Metode, ki se jih njeni govorniki poslužujejo, so daleč izpod nivoja vsega, česar smo bili vajeni v nekdanjih medsebojnih najzagrizenejših političnih borbah. Sredstva marsikdaj spominjajo na taktiko onih elementov, ki so pred desetimi leti ubijali vsako vero v konsolidacijo našega naroda ter v civiliza-torično in kulturno misijo njegove države. Zbirka bojevniških govorov je pravi katekizem defetizma za narodne mase, je orožarnica najplehke.iših argumentov proti celokupni notranji politiki naše države, sposobnih, da služijo za orožje najzagrizenejšim nasprotnikom naše nacionalne svobode. Ako se gospodje bojevniki hvalijo, koliko ljudi posluša njihove shode, je to žalostna slava. Ne zaradi onih dobrih načel, ki kakor lep plašč pokrivajo pravo vsebino, temveč I zaradi senzacionalnih psovk in na najnižje instinkte preračunanih demagoških tožb in zahtev se zgrinjajo poslušalci na teh skupščina^, kakor v cirkusu. Treba se je samo pomešati med odhajajoče poslušalce po takih shodih, pa da vidite in precenite vtise in sadove te nove državljanske vzgoje v širokih masah! Vse skupaj naj hudič vzame! to je v nekaj besedah konkretizirana sodba preprostega človeka na potu domov. Že samo te posledice bi bile dovolj, da bi poštena nacionalna javnost bojevništvo odločno odklenila. K temu pa se je pridružilo še to, da se je kmalu prav jasmo pokazalo, kdo je glavni priganjač teh manifestacij in kdo se zlasti po deželi čedalje bolj brezobzirno rine v ospredje. To so elementi, katerim je bojevniška akcija prišla kakor glavni dobitek v loteriji, kot nepričakovana priložnost, da z njeno pomočjo obnovijo že razpadajoče vrste svoje fronte plemenske in verske nestrpnosti. Do nedavna so le še s težavo držali ostanke svojih nekdaj tako močnih čet in njihova agitacija je izgubila vso probojno silo. Sedaj jim vstajajo veliki liferanti za staro propagando, ki jim na najikomodmejši, najcenejši in najvarnejši način pod patriotskimi zastavimi in ob sviranju državne himne ooravljajo propagando za obnovo stare vere. Ih tako postajajo po našem podeželju bojevniški shodi prave visoke šole za nezaupanje napram načelom jugoslovensfke narodne politike in pravi mrsijoni za, sejanje pesimizma in sovraštva Z žalostjo gledajo nacionalni krogi to razdiralno početje. V brezprimernem požrtvovalnem delu Je naša nacionalna fronta, vedno pred očmi slkupnoat države in naroda, r najtežjih razmerah pogumno prevzela odgovornost ne samo za uspehe, temveč tudi za neizbežne neuspehe 1» pogredke režima. Kolikokrat bi bilo lažje za njo, ako bi krenila v negativno stran! Kolikokrat bi bilo po-pularnejše, ako bi ubrala malo demago-Ške strune! Navzlic temu je vztrajala, svesta si svoje velike nacionalne dolžnosti in zavedajoč se, da je zlasti v današnjih časih treba za uspehe požrtvo-vanja, samozatajevanja in pa neomajnega optimizma. In narod tej fronti ni odrekel svojega razumevanja. Ponovil je brez sodelovanja velikih bojevnikov svoj plebiscit od 8. novembra 1931., lani pri občinskih volitvah in izidi naknadnih občinskih volitev znova dokazujejo, da svojega mnenja ni spremenil. V Sloveniji je izvršeno veliko konsolidacij-fl!ko delo. Sedaj pa lahkoveetnd gramov- niki z bojevniških shodov obtožujejo te naše nacionalne ljudi kot strahovalce Slovenije, kot pljačkaše slovenskega ljudstva, kot nositelje korupcije. Tako daleč smo prišli, da se na bojevniških shodih že pojavlja teza, da smo slovenski nacionalni ljudje prav za prav povzročitelji in nosite! ji vse moralične nesnage, kolikor je f v naši državi. Razumemo ogorčenje nacionalnih ljudi. Mnogo škode je bilo storjene in še več krivice povzročene vsem dobrim narodnim delavcem, na katere sedaj mečejo blato obrekovanja brezvestni agitatorji. Z zadoščenjem in občudovanjem pa moramo konstatirati, da nezaslišna gonja ni razkrojila nacionalne fronte, temveč je v njej le še pojačala občutek solidarnosti in odločnosti, ki zagotavlja napredek in zmago. Tudi v politiki je tako, da le trezno, pošteno, in solidno delo rodi trajne uspehe, švindel pa se nazadnje sam razkrinka. Wa»hington, 2. Junija, d. Predsednik Roosevelt je včeraj izročil parlamentu poslanico o vojnih dolgovih, ki navaja najprej, kako se je razvijalo to vprašanje vee čas po svetovni vojni. Ameriška vlada si je izposodila denar pri ameriškem narodu in ga posodila dragim narodom. Zaradi teh posojil eo mogli narodi najprej srečno zaključiti vojno, nato pa obnoviti svoje gospodarsko življenje. Roosevelt pravi nato, da bi zaradi sedanjega stanja tega vprašanja ne kazalo, sprejeti končnih zakonodajnih sklepov o njem že v sedanjem zasedanju. Poslanica določa na kraju kategorično razliko med dolgovi in reparacijami. Roosevelt izjavlja, da bi bil pripravljen razgovarjati se odkrito z vsakim dolžnikom posebej o načinu plačila, če bi ee ta dolžnik javil. Končno pravi Roosevelt v svoji spomenici parlamentu o vojnih dolgovih, da Je ameriška vlada pripravljena pogajati se o vojnih dolgovih, če bi se to vprašanje skušalo rešiti v razmerju z izdatJki dotičnih držav za vojaštvo in za druge neproduktivne cilje. Rooseveltova poslanica ni naletela na odobravanje. Ameriški finančniki izražajo bojazen, da bo njegov korak položaj le še poslabšal, ker bodo ustavile plačila tudi države, ki so doslej vsaj še nekaj, plačevale. Senator Johnson, tvorec znanega obnovitvenega zakona, pravi v komentarju o poslanici predsednika Roosevelta o vojnih dolgovih, da ee bodo morale dolžniške države naposled prepričati, da so njihove obveznosti svet dolg časti. Senator Borah je mnenja, da je treba poslanico razumeti kot poziv, naj, bi dolžniki vestno plačali svoje vojne dolgove. Državni podtajnik za zunanje zadele je izjavil, da doslej še nobena dolžniška država ni sporočila, da bo plačala sredi junija zapadli obrok svojega vojnega dolga Zedi-njenim državam. Angleži nezadovoljni London, 2. junija. AA. Uradno poročajo, da bo finančni minister Neville Chamber-lain v spodnji zbornici pojasnil stališče angleške vlade nasproti vprašanju vojnih dolgov. Dne 15. junija zapade obrok angleškega vojnega dolga nasproti Zedinjenim državam. Ameriška vlada je poslala angleški vladi noto dne 25. maja. v kateri navaja doslej zapadle in le delno plačane obroke. Semkaj spada tudi znesek, ki zapade sedaj na podlagi Hoovrovega moratorija iz leta 1902. Skupno gre za vsoto 47 milijonov funtov. V zunanjem uradu proučujejo oedaj spomenico. ki jo je Roosevelt včeraj izročil ameriškemu parlamentu Uradni krogi nagla šaio. da se Roosevelt ponekod strinja s stališčem angleške vlade. Predvsem velja to za posledice vojnih dolgov na trgovino. Znano je tudi, da je Roosevelt pripravljen u nova pogajanja o vprašanja vojnih dol- in Belgijo. Sodeč po vseh znakii in Izjavah odgovornih državnikov, je y načelu sporazum že dosežen. Ženeva, 2. junija, p. Zunanji minister g. Jevtič je imel danes dopoldne dol« sestanek z dr. Benešem in Titulescom. Popoldne se >e sestal s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem. Jevtič ostane v Ženevi do svojega odhoda v Pariz, kamor prispe 11. junija. ženeva, 2. junija č. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov razvija v Ženevi veliko aktivnost. Mnoeo komentirajo tudi aktivnost turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja, ki je imel danes dolg razgovor s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Aktivnost Litvinova in predstavnikov balkanske zveze povzroča veliko nervoznost v krogih italijanske delegacije, ki je po izjavah grSkega zunanjega ministra Maksimosa o balkanskem paktu docela izpremenila svoje držanje in je sedaj skrajno rezervirana. Mnogo ner-voznosti vzbujajo v italijanskih to angleških krogih zlasti tudi pogajanja za sklenitev varnostnega pakta v smislu predlogov Litvinova. Konferenca Male antante ženeva, 2. junija. AA. Danes popoldne se je sestal stalni svet Male antante. Zunanji minister Jevtič, Titulescu in dr. Beneš so proučili splošni položaj in določili skupno stališče nasproti vpražanjem, ki Jih bodo proučevali prihodnje dni na razorožitveni konferenci. Razen tega so določili dnevni red prihodnjega rednega zasedanja sveta Male antante. Eno glavnih vprašanj, o katerem bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju sveta Male antante, bo vprašanje regionalnih paktov. Prihodnje zasedanje sveta Male antante bo v Bukarešti junija meseca po povratku g. Jevtiča iz Pariza. Smernice francoske zunanje politike Pariz, 2. junija AA. Na današnji dopoldanski seji kongresa republikanske federacije je zunanje politični poročevalec očr-tal glavne smeri francoske zunanje politike. Dejal je, da mora Francija v vprašanju razorožitve vztrajati strogo pri ver-sajski mirovni pogodbi, delati za ohranitev Društva narodov, ostati javno na strani svojih zaveznikov in skušati pridobiti prijateljstvo Italije. ffor r celoti. Poslanica pojasnjuje parlamentu zgodovino vprašanja dolgov, vendar pa ne vsebuje nobenega predloga za nov Roo-seveltov nastop ali za novo akcijo parlamenta. Listi obžalujejo, da ameriško mnenj« ne upošteva neizpodbitnih razlogov angleške note iz decembra 1. 1932. in kasnejših ras-_prav. Zato za sedaj ni mogoče izravnati angleškega in ameriškega stališča. >Timesc opozarja, da vlada na tej strani Atlantika splošno prepričanje, da vojni dolgovi nimajo tiste moralne veljave, kakor navadni trgovinski posli. To veljavo je razen tega uničila lausannska pogodba, sklenjena na predi«? Zedinjenih držav. Velika Britanija ee ie tedaj odpovedala svojim terjatvam in svojim reparacijskim plačilom. Pogodba iz 1. 1923., po kateri je Velika Britanija prejšnja leta plačala Ameriki ogromne moške, je v mnogem povzročila finančni polom svetovnega gospodarstva z vsemi socialnimi in političnimi posledicami svetovne gospodarske krize. To čutijo sedaj tudi v Zedinjenih državah, eč bi prišlo do novih plačil, bo obnova mednarodne trgovine sploh nemogoča. Prav tako ni logično, če Amerika zahteva plačila od svojih dolžnikov, dokler je njena carinska in pomorska politika takšna, da ji dolžniki ne morejo plačati svojih dolgov z blagom, s elužbo za blago in službo, ki tvorijo prvotno ogrodje vojnih dolgov. »Manchester Guardian« pravi, da sta evropsko in ameriško stališče tako različni, da je vsak sporazum izključen. Še najboljše je, če se to vprašanje uredi tako, da se nar daljnja plačila sploh ukinejo. »Darily Telegraphc opozarja na Roosevel-tovo pripravljenost za nova pogajanja, na-vaia pa, da so vojni dolgovi nastali iz podpor in iz municije v svetovni vojni. Težkoča je kasneje nastala zaradi tega. ker Zedinje-ne države nočejo sprejeti v plačilo blaga za dolg, ki je nastal s posojilom blaga. Briining pobegnil v Anglijo Pariz, 2. junija, g. Kakor doznava »Journal«, se nahaja bivši nemški kancelar dr. Briining v Londonu. Pobegnil je v angleško prestolnico. da,se izogne aretaciji po nemški tajni državfn policiji, ki mu je pretila. Šef nemške ta i ne policije Himmler je nameraval aretlirati dr. Briininga zaradi rovarienja proti narodnosocialističnemu režimu. Dr. Briining je v petek odpotoval iz Nemčije. Po nadaljnjih informacijah imenovanega lista ibi se bila aretaoija dr. Briininga izvršila v tvezi s konfliktom med nemško vlado in nemškimi katoliki. Samomor bivšega nemškega ministra Berlin, 2. Junija AA V Oldenburgu se je obesil bivši minister in socialno demokratski prvak Julij Mayer. Brezplačno poknšanje na velesejmu v paviljonu »M« nasproti glavnega dohoda. SAMO ČE ENKRAT POKUSITE RADENSKO MINERALNO VODO, JO BOSTE POSLEJ VEDNO IN POVSOD ZAHTEVALI, KER V MINERALNIH VODAH JE RADENSKA SAMO ENA! Grožnja grofa Bethlena Madžarske žrtve za rimsko politiko — Pokopane špekulacije s Turčijo in Bolgarijo — Naraščajoče razočaranje Bratislava, 31. maja. V tirom ipomlnu j« ie, s kakimi pričakovanji in na dami j« madžarska javnost sprejela m pozdravila Mussolinijev podu-navski koncept, ki ®e je izoblikoval v rimskih paktih. Predvsem eo bile poetične sanje, ki »o »e po mnenju režimskih optimistov približale uresničenju. Obenem pa so gospodarski krogi od ožjega sodelovanja t Avstrijo in zlasti z Italijo pričakovali popolne gospodarske emancipacije od svojih podunavskih sosedov. Seveda je imela služiti ekonomska osamosvojitev obenem političnim ciljem. Zato se je mogk po Sklenitvi prvih rimskih dogovorov opažati preoej ojačena samozavest Budimpešte. Gombos je r madžarskem parlamentu s suvereno gesto odpravil tezo Male antante o potrebi solidarnosti gospodarskega sodelovanja vseh podunavskih držav, čei, da Madžarska še ni tako nizko padla, da bi morala uravnavati svojo politiko po ekonomski m trgovski konjunkturi. Madžarska je morala rimski politiki doprinesti marsikatere žrtve. Neizogibna posledica italijanske orientacije je bilo ohla-jenj« Berlina, ki je začel navezavati nitke tam, kjer jih je Budimpešta na ljubo svoji nova zaveznici pretrgala. Napetost med Madžarsko in Jugoslavijo, Id jo je izzvala frivolna madžarska pritožba na Društvo narodov, je brez dvoma eden izmed grenkih sadov rimskega vpliva na madžarsko zunanjo politiko. V zadnjem času »o ae tudi zadnje madžarske niti na balkanski polotok začele trgati in še nedavno je polslužbeni »A Reg-gel« moral resignirano ugotoviti, da mora Madžarska bolgarsko sodelovanje d-efini-tivno črtati iz svojdh revizdonističnih računov. Na Balkanu je postala Budimpešta deležna diplomatskih neuspehov in porazov svojega fašističnega mentorja in mnogo prej kakor v enem letu j« bilo treba pokopati nade, ki so spremljale Gombosa na njegovem svojočasnem političnem romanju v Sofijo in Ankaro. Razumljiva je tedaj nervozno s t zunanjepolitične disku-sdje v madžarskem parlamentu, kakor se ni čuditi nezaupljivi skepsi, ki se pojavlja v zadnjem1 času v madžarski politični publicistiki. Najhujše pa je razočaranje gospodarskih krogov. Gospodarski sporazum med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki je bil sredi maja podpisan, očividno daleč zaostaja ta pričakovanji. Kočljivost cele zadeve se jasno razodeva iz dejstva, da je moralo biti mnogo važnih vprašanj odgodenih na jesen. Pa tudi vsebina tega, kar se je do ' »daj doseglo, se obravnava tajno, tako da je prizadeta madžarska javnost nakazana v mnogih važnih točkah zgolj na ugibanja in kombinacij«. Z vladne strani se razglaša kot velik uspeh, da bosta prevzeli Avstrija ln Italija velike množine madžarske pšenice, ne pove ae pa, za kako ceno in pod kakimi pogoji. Agrarni krogi pa se s skrbjo vprašujejo, kaj bo z ostalimi poljedelskimi produkti, ki se do zdaj niti ne omenjajo, predvsejn, kaj bo • klavno živino, glede katere vedo le toliko, da je italijanska vlada znatno omejila uvozni kontingent in povišala carino. Se boij vznemirjena je madžarska industrija, ki »e zaveda, da Italija ne bo favorizirala madžarskega agrarnega uvoza brez proti uslug in koncesij za svojo industrijsko produkcijo. Kako daleč bo morala iti madžarska popustljivost, pa razen ozkega vladnega kroga nikdo n« to in zato je prav značilna kritika uglednega madžarskega gospodarstvenika, ki imenuj« rimski sporazum »enačbo z mnogimi neznankami«. Nezaupljivost in nezadovoljnost z itali-Jansiklm kunaam madžarske politike naTa-6ča im zavzema vedmo večji obseg. Celo grof Betihlen, eden glavnih stebrov vladajočega režima, postaja očivldmo vznemirjen ln daj« znamenja na umik. Nedavno je objavil mnogo opažen ČHanefe o položaj« Madžarske po rimskem zaJctu, r katerem prihaja do zaiključfka, da bi v bodoče mogla Madžarska le tedaj vzdrževati z Italijo ln Avstrijo tesnejšo gospodarsko zvezo, kakor z drugimi soeeix>volJc«v, potem bo morda tudi tam mogel dobiti informacije o Izdajalcu Plvku, zlasti, ker je delegat istega udruženja dobrovoljcev moj nekdanji »eolzdajalec« g. Stane Vidmar. Ker s« mora dane« g. Fabjančič« moo-gokaj mimogrede povedati, naj 6« bol« rečem : Izmiiljena J« njegova trdlt«v o n«-ikl prepovedi srfbsfee vlad«, Izmliljeno, kar trdi o prepovedi Jugoslovanskega odbora ln seveda tudi Izmišljeno, da bi ml bili poedinci, ki so bili v Jugoslovenskem odiboru, očitali, da .podpiram Italijansko stvar. Najmanj pa g. Fabjančič, o katerem sedaj prvič čujem, da Je bil v Jugostaven-Skem odboru. Ne vem, kaj ve« j« snoval g. Faibjamft« ob lepem Ženevskem Jeaeru. časa Je Imel dOvolj ln epasno tudi ni bilo. Morda J« slišal od mater« Avstrije, da sem ladaja-lee, pa je sedaj v spominu stvari nekoliko zamenjal. Da je pa ta napad na mene bil prav tarzamskl, kar s« po domač« pravi divjaški, to rad priznam. O stvari bom<> govorili z gospodom kurjačem »Velikega Valjarja«. Dr. Ljudevlt Mvko, «ar. po«l«n«o. ...DA, DA, AMPAK BREZ NJE NE JE RES IZVRSTNA Železniški strojevodje ministru dr. Kramerju Beograd, 2. junija, r. Dopoldne Je sprejd minister dr. Kramer deputacijo Udruženja strojevodij jugoslovenskih železničarjev. V depitacdji je bilo sedem odbornikov iz vseh krajev Jugoslavije. Dravsko banovino je zastopal član glavnega odbora g. Klešič. Predsednik udruženja g. Jovanovič je sporočil g. ministru dr. Kramerju, da ga je udruže-nje v znak hvaležnosti za njegovo stalno skrb, ki jo je posvetil železničarjem, zlasti pa strojnemu osebju državnih železnic, ter za simpatije in veliko razumevanje, ki ga je vedno kazal za železničarsko službo, soglasno izvolilo za svojega častnega Slana. Deputacija je obenem izročila g. ministru dr. Kramerju krasno diplomo. G. minister dr. Kramer s« J« prisrčno zahvalil za veliko pozornost en« Izmed naših najpomembnejših stanovskih organizacij, ki daj« Izraza medsebojnim simpatijam, katere vežejo njega ln naš delavni svet. Obljubil je, da bo tudi v bodoč« v vseh pravičnih stvareh rad pomagal, kjer ln kakor bo mogoče. DeputacIJa j« ostala pri ministru dr. Kramerju dalje časa ter je s njim razpravljala o vseh aktualnih socialnih vprašanjih državnih nameščencev. Starhemherg v Budimpešti Budimpešta, 2. Junija. w. Avstrijski pod-kanclar Starhemberg j« danes sprejel zastopnike budimpeštanske kolonije in madžarske vojske. Dopoldne je posetil nadvojvodo Albrehta in zunanjega ministra Kanyjo. Ob 12. ga Je sprejel v avdienca državni upravnik, ki ga je tudi povabil na obed. Zvečer je odpotovali nazaj na Dunaj. Srebrn denar v Turčiji Ankara, 2. junija č. Vlada je sklenila Izdati srebrn denar. Prva emisija bo znašala 16 milijonov turških lir. Poplave v Južni Franciji Pariz, 2. junija č. Zaradi čestih neviht ln trajnega deževja so v nekaterih pokrajinah južne Francije nastale velike poplave. Uničenih Je tudi mnogo vinogradov. Najhuje je prizadeta okolica Toulousa. Povratek Codosa In Rossija New York, 2. junija AA. Francoska letalca Codos in Rossi, ki sta prejšnji teden preletela Atlantik, se bosta vkrcala 23. junija s svojim letalom na parnik »Cham-plaln« in se vrnila naravnost v Francijo. GRANDE GRILLE- HOPITAL- CELESTINS- JETRA ŽELODEC IN ČREVA LEDVICE Silna suša v Žetev bo letos polovico manjša kakor lani — Velike vremenske neprilike New York, 2. junija- č Katastrofalna suša v Zedinjenih državah zavzema čim dalje večji obseg. V državi Illinois je znašala danes temperatura 30 stopinj Celzija v sencL Na mnogih krajih »o se pojavili gozdni požari, ki jih ne morejo lokalizi-nati. V Južni Ameriki pa so nastali strahoviti viharji in nevihte. V državi Maine !« silovit orkan uničil 30.000 Ha posetve. Mnogo krajev je porušenih. V mainskem kopališču je vihar porušil 35 vil. V državi Manitobe pa so se pojavile kobilice v 671-nih rojih, tako da uničujejo še to, kar je ostalo po suši. New York, 2. junija. w. V državah Mon-tana, Washlngton ln Idaho, divja od dopoldne snežni vihar, dočim trpita Millwaukee v državi Wiscuonsin zaradi vročine 103 stopinje, Chicago pa 102 stopinji Fahrenheita. Bratislava, 2. junija. w. Tudi na češkoslovaškem je suša zavzela katastrofalen obseg. Od početka marca ni nikjer pošteno deževalo. Razni deli rek, Tise in Labo-rice, ki še nikoli niso bili brez vode, so popolnoma posušeni. Tisa Je pri Copu 3 metre pod normalo. Kjer so prej vozili veliki tovorni parniki, ne morejo sedaj voziti niti majhni čolni. V višjih krajih so se posu- šili tudi vodnjaki. Newyork, 2. junija, d. Po vesteh iz Wa-shingtona, ni izključena možnost gospodarske katastrofe v Zedinjenih državah zaradi pomanjkanja dežja. Tudi ▼ primeru, 6« bi v prihodnjih desetih dneh deževalo, bodo mogle države Java, Nebrssca, IUinods, India-na in Ohio spraviti na trg samo polovico letine. Ce pa bo suša še nadalje trajala, bo še nadaljnjih 10 držav prizadetih zaradi slabe žetve. Farmarji eo bili ie oproSčemi svojih obveznosti, da omeje produkcij*). Winnipeg (Ottawa), 2. Junija, d. Paroiajo, da računalo tudi že v Kanadi zaradi velik« suže s slabo žetvijo. Najbolj bodo prizadeti jjžni okraji, kjer bodo letco naanedbu pričakovanih 44 milijonov bušljev pSenic« pridelali samo 4 milijone. Chicago, 2. junija, č. Zaradi site« vročina je obolele mnogo ljudi zaradi sohičarioe. Samo danes jfh Je 1v bolnišnicah umrlo d, okrog 20 pe se jih še bori s smrtjo. London, 2. junija, č. Iz južne Indij« poročajo o strašni vročini in auši. Danes j« znašala temperatura 45 stopinj Celzija ▼ senci. Na stotine ljudi je obolelo zaradi sončarice. Nacionalne zmage v ljutomerskem srezu Poročali smo ie v »Jutru« o ponovnih občinskih volitvah v treh občinah ljutomerskega sreza. O volitvah smo prejeli še podrobnejša poročila, iz katerih posnemamo še nekaj zanimivosti. Od Sv. Jurija ob Ščavnici, rojstne občine g. dr. Korošca, nam med drugim pišejo: Kakor je bilo pričakovati so nacionalni volilci v strnjeni vrsti ponovno glasovali za listo dosedanjega župana g. Alojza Zr-neca, ki je kot zaveden in naroden gospodar zelo priljubljen pri občanih jurjevške župnije. Njegova lista je dobila 258 (prvič 244) glasov, klerikalna lista nasprotnikov pa 218 glasov (prvič 206). Vsa gonja nasprotnega tabora je ostala brezuspešna in zavedni volilci niso nasedali ne grožnjam, ne obljubam, pa tudi ne hujskanjem in lažem nasprotnikov. Nasprotno listo so volili tudi nekateri ljudje, ki so se prej delali za narodnjake. Treba si jih bo dobro ogledati in si jih zapomniti. Zavednim nacionalnim volilcem občine Sv. Jurij ob ščavnici pa vsa čast! • Is Cezanjevcev nam pišejo: Zanimanj« za volitve je bilo ogromno. Nasprotniki so si kaj prizadevali, da bi to občino dobili v svoje roke. Posebno na dan volitev so bili na nogah in vozili z vozovi volilce na volišče. 2e od ranega jutra so bili namreč v manjšini, zato so posebno popoldne poiskali vsepovsod svoje somišljenike, da bi že vendar dobili večino. Množica volilcev je težko čakala na rezultat pred volilnim lokalom. Ko je bilo objavljeno, da je dobila JNS lista z nosilcem rrancem Vunderlom od 405 volilnih opravičencev 193 glasov, nasprotna lista g. Ivana Ribiča pa le 162 glasov, tedaj je bilo s lic mnogih razbrati marsikaj .. Sladko zavest imamo Cezanjevčani: V naši občini je zmagala nacionalna misel! Krepko bomo orali naprej, naša občinska organizacija JNS bo sedaj delala še bolj s veseljem kakor doslej, naše vrste se bodo pojačile. • V Verieju so nasprotniki že pred volitvami vrgli puške stran in sploh niso šli volit Njihova lista je zato dobila le dva glasova, nacionalna lista pa 263 glasov, kar predstavlja polovico vseh volilnih upravičencev. Pri lanskih volitvah je dobila nacionalna lista g. Ivana Smrekarja 23? glasov, nasprotna pa 162. Zavrnjene pritožbe Tudi pri ponovnih volitvah poraženi klerikalci se ponekod ie niso hoteli vdati v svojo usodo. Zopet so vložili več pritožb na upravno sodišče v Celju. Kolikor nam je znano, do sedaj še ni bilo nobeni pritožbi ugodeno. Ako bi kje bilo, bi »Slovenec« to gotovo obesil na veliki zvon, kakor Js to delal pri prvih pritožbah. Pač pa Je upravno sodišče do sedaj, kakor nam iz raznih občin poročajo, že zavrnilo zopetne pritožbe proti obnovljenim volitvam v potih občinah. Švicarji svetovni prvaki v telovadbi Budimpešta, 2. julija, hg. Danes so se zaključila mednarodna tekmovanja v telovadbi, pri katerih so sodelovali češkoslovaški Sokoli. Švicarji, Nemci, Italijani, Madžari in Finci. Kakor znano, se jugoslovenski Sokoli zaradi pritožbe Madžarske proti Jugoslaviji niso udeležili tekem, čeprav se je jugoslovenska vrsta prav odlično pripravila za tekmovanja ter bi bila gotovo zasedla častno mesto. Rezultati so bili nastopni: Moštva: 1. Švica 787.30 točke, 2. Češkoslovaška 772.90. 3. Nemčija 769.50, -t Itall. ja. 5. Madžarska, 6. Finska. Posamezniki: 1. Mack (Švica) 138J0 1 Neri (Italija), 3. Loffler (Češkoslovaška), 4. Slavek (Češkoslovaška), 5. Savolaian (Finska), 6. Gajdoš (Češkoslovaška). Švicar Mack je postal svetovni prvak ne konju, na bradlji in v skokih čer konja, Cehoslovak Hudec na krogih in Nemeo NVinter na drogu. Drugo mesto na krogih jo zasedel Cehoslovak Kollinger. Ženske: 1. Češkoslovaška 738.06, 2 Madžarska 734.40, 3. Poljska 629.48, 4. Francija, 5. Bolgari j a. Prvo mesto posameznih tekmovalk je dosegla Cehosiovakinja Do-kanova s 62.28 točke. V juniorekem telovadnem tekmovanju so startali samo Madžari in Bolgari. Zmagal* je Madžarska. Vojak si je v duševni zmedenosti vzel življenje škof j a Loka, 2. junija Med rekruti, H so prispeli v zadnjem času v škofjeloško garnizijo je bil tudi kmetovalcev sin Peter iz Gornjega Bitnja, ki je štel 21 let. Fant je bil spočetka živahen kakor ostali mladeniči, toda kmalu ao opazili, da z njim ni vse v redu. Poetal Jo zelo melanholičen in je čestokrat kazal znake duševnih motenj, ki pa »o potem spet prešli. Včeraj popoldne je krenil fant za Kamnitnik. Ovil si je okrog vratu vtv, a kakršno čistijo pri vojakih puškine cevi, in se obesil. Ko so ga ljudje našli, ni bilo ▼ truplu nobenega znaka življenja več, čeprav so se dolgo prizadevali, spraviti ga spet k zavesti. Ker je storil Peter prostovoljno smrt pod vojaško suknjo, ga bodo pokopali potem, ko bo zadoščeno zadevnim vojaškim predpisom, truplo so prepeljali v Ljubljano. Povratek bolgarskih književnikov Beograd, 2. junija, p. Na povratku z Bleda in Ljubljane so davi prispeli v Beograd bolgarski književniki. Društvo prijateljev umetnosti jim je priredilo popoldne čajanko v paviljonu Cvijete Zuzorič. Zvečer so odpot&ali v Sofijo. Vodja bolgarskih književnikov g. Balabanov je izjavil v razgovoru z novinarji, da odnašajo bolgarski književniki s svojega potovanja po Jugoslaviji najlepše vtise in so naravnost očarani po lepoti naših krajev. Vse njihovo potovanje po Jugoslaviji je bilo ena sama ovacijo in iskrena želja za prijateljstvo in sporazum med Jugoslovani in Bolgari. Sporazum, ki ga sklepajo narodi, je nepo-rušljiv in na taki osnovi sklenjeno prijateljstvo med Bolgarijo in Jugoslavijo bo ostalo trajno. Sanacija bratovskih sldadnic Beograd, 2. junija AA. Minister za Sume ln rudnike je zaradi sanacije invalidskih blagajn glavne bratovske skladnice v Sarajevu odredil, naj se odstotki prispevkov v to blagajno povišajo pri državnih rudnikih v Brezi, Kaknju in Zenici od 1.5 na 3 odstotke, pri vseh drugih zasebnih in državnih rudarskih podjetjih, ki so plačevali 1.5 odstotka oziroma 1 odstotek, pa naj se povišajo na 2 odstotka od določenih kategorijskih zaslužkov članstva ln sicer od 1. aprila t. 1. dalje. Naročite — čitajte „LJUPrJANSKl ZVON" Sodba v procesu »Edmosticc Zagreb, 2. junija, n. Danes je bila objavljena sodba v procesu proti funkcionarjem kreditne zadruge »Edinost«, ki je imela svojo centralo v Mariboru in podružnico v Zagrebu. Ravnatelj Fran Kenda je bil obsojen na štiri leta ječe, član ravnateljstva Ignac Krištofič pa na 3 leta ječe. Oba 6ta dolžna povrniti škodo, ki jo je prijavilo 1700 oškodovancev. Nova obsodba teroristov Beograd, 2. junija. Danes je bila razglašena razsodba o procesu proti skupini »ustašev«. Obsojeni so po členu 2 zakona o zaščiti javne varnosti: na dosmrtno ječo ter trajno izgubo častnih pravic Josip Ka-tušič, na 15 let ječe in trajno izgubo častnih pravic Ivan Barakovič, na 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic Cernicki Stjepan, po čl. 2 odst. 2 na 3 leta ječe in pet let izgube častnih pravic Cerovski Božidar. na 6 mesecev strogega zapora Fran Mokrovič, na 5 let ječe in pet let izgubo častnih pravic Rel Fran, po § 280 kazenskega postopka je oproščen obtožbe Slavin Cindrič. Postopek proti Stjepanu Gaslaro-viču, obtoženemu po čl. 2, odstavek 2 zakona o zaščiti javne varnosti, je bil ločen zaradi obtoženčeve bolezni. Vremenska napoved ZagrebSka vremenska napoved sa danes: Spremenljiva oblačnost, precej stalno, topleje, lokalne nevihte možne. — Situacija včerajšnjega dne: Razprostrt anticiklon pokriva večino kontinenta in prodira polagoma proti vzhodu. Za njim prihaja z Atlantskega oceana nižji pritisk, ki dosega za-nadne robove kontinenta. Na jugovzhodu Evrope je relativno nižji pritisk. V naših krajih ie pritisk ostal po večini nespremenjen; le ponekod je e*r*sol u največ 1 mm. Temperature so splošno p»e na Krfu mudilo naše narodno predsta-vrništvo, jrim je bila zagotovljena dobra žetev. — Da imamo pri nas takšna pristanišča, to bi bilo krika in prošenj! — Tako si pritrjujejo poslanci in senatorji Ne brez vzto-ka. Zakaj med svojo prtljago imajo debele svežnje peticij in želja, ki so jih bili nabrali ca poti vzdolž Jadrana. Tu, evo, pa ima staro krfsko mesto pristanišče, kakor za same ribiške ladje. Ogledalo kri»e, nebriž-nosti? Obojnega menda. D« se staro prijateljstvo iz vojnih časov ni ohladilo, je dokazala množica krfskega prebivalstva, zbranega na pristanišču vse tja do spomenika neznanemu junaku. — Žito Jugoslavija! Zato Aleksander! Skozri gosti špalAr, ki je v njem toliko zanimivih glav, kodrastih glavic rn zagorelih t-pov solnčnega Levanta, gremo po gosposko. Grki so posta vi H posebno dosti spomenikov neznanemu junaku, — ta na Krfu je eden izmed naj4epših. Ob vsaki strani je postavljena vrsta vojakov, puško pritisnjeno ob levo prsno stran, desnico preko nje. Sami ena ko rasli fantje, stoje kakor prib'ti — tuj«c bi sodil, da so prvo" vrstni, strumna borci. Predsednika Narodnega predstavništva položita ob vznožju krasen lovorjev venec s svileno trobojko. Pomoloimo dve minuti — potem spet vzklikanje in pozdravljanje___ Mimogrede radovedni poškilimo, kako odkorakajo vojaki. Prav polagoma se spravijo v dvojne re-dove, potem pa jo ubero poskočno in hitro, kakor preko odra ali čez filmsko platno. V Po široki lepd cesti, ld zavaja ofo obali, mimo muzeja in nato skozi glavni del mesta. preko tržnice se podamo peš na veliko pokopališče Kolinos. Obenem so se z avtomobili razpeljale manjiše delegacije, da položijo vence in prižgo sveče na vseh večjih grobiščih, kjer počivajo srbski vojaki. K I.azaretu, v Govimo, v Ipsos, posebno še v San Matias. Tri kilometre daleč )e od pristanišča ekozd mesto do Kolinosa. Malce huda je te pot (zato so nekateri rajši skočili v avtomobile in kočije). Vendar j« tudi poučna. Neblagi vonj je prvi, ki se z njim seznanimo in grozi pokvariti lepe vtise, na brane ob ogledovanju krfskega mesta z morske strani. Zdaj pa zdaj zavdarja od nekod izpod tlaka, izpod cestnih robov — kod so razpeljane kloake? Ali tudi dan je tak. soparen, in pa pomlad je že davno tu... Onkraj muzeja je dolga, lepa kolo-nada. Kakor park se daleč pred njo razprostira slavna terasa Esplanada. Tu so med vojo Grke in vojščake razveseljevale angleške, francoske in naše vojne glasbe. Po teh kavarnah se je takrat lepo posedevalo. Danes so stoli prazni ali pa zasedeni od politikujočih zastonjkarjev. Natakarja nas sproti vabijo k mizam, po naše: — Molim, gospodine! Zeli t« pivo? Fini eJadoled! Ulice se zožujejo, kakor paž povsod v Južnih mestih. Prihod gostov je takoj vnesel nekaj več živahnosti. Ko jo naglo ubere mo mimo prodajalcev rib — ta vonj bi nam pa kmalu zadušil navdušenje za prvovrstno pripravljene ribe na naši ladji — smo že zunaj mesta. Spremljajo nas, hiteče po prahu, črne mlake ob obeh straneh ceste in pa dve vrsti, dve neprekinjeni verigi ogromnih kaktusov. Tudi na Kolinosu je bik) opek) opravljeno z vsem lepim ceremonielom, % ubranim petjem naših pravoslavnih svečenikov, i»- ?regovoril pa je popularni poslanec ToSo onič iz Leskovca. Prinesel je zemljo i« domačega kraja, velik venec in debelo srečo, ki jo je prižgal na grobu svojega rojaka. Po svečanosti smo malo postali tudi na Kolinosu. Zakaj s tega položnegh brega je še prav posebno lep razgled na silhueto krfskega mesta, na morje pred njim in na oljčne in cipresne gaje, samujoče po pobočjih in valujočih dolinicah. K Polog obiska grobov je Ml drugi del kif- skega romanja: svečana seja našega narodnega predstavništva prav tam, kjer je v vojnem času zasedala srbska narodna skupščina. Ob enajstih je bila vsa deputacije spet polnoštevilno zbrana v mestu, povrnile so se tudi delegacije z grobišč. In teko smo skvnearrno vkorakali v mestno gledališče — mežčanske družbe po ložah so go- ste »prejel« g Umtknkn ploskanjem, oder pa je paradiiral v posebno lepem okrasu: z velikim aranžmanom naših io grških zastav in x majhnim gajem oleandrov. Gledališče j« prav veliko, v tri nadstropja sežejo lože, toda oprema je skromna. Nič zato, je pa zgodovina tem znamenitejša, kar je potrdila uprav ta svečana seja, ki je potekla res dostojanstveno, v najlepšem redu, pod bri-ljantnim vodstvom senatorja Jeremije 2A-vanoviča. Bila je vsebinsko polna, saj so nastopili številni govorniki. Prav posebno pa so se odlikovali: dr. Bogumil Vošnjak s spomini na krfsko deklaracijo, dr. Stoja-dinovič a pregnantnim obeležjem krfske dobe, Lovto Petovar z zanimivimi remi-niscencami, tičočimi se zlasti nas Slovencev v prizadevanjih za Jugoslavijo, izredno mnogo odobravanja pa je žel tudi dr. Štefan Kraft. Predsednik Zivanovič je slednjič v kratkem francoskem govoru izrekel zahvalo prebivalcem Krfa; omenil je, da so Grki med vojno krstili Srbe za zlate ljudi in da je med kmeti na Krfu še danes dobra vera, da rodijo le tiste oljke, pod katerimi je ležal srbski vojak. Po tem govoru so »e vse štiri vrste lož kar vnele v navdušenju. Tako je bil zaključek svečane seje zares ognjevito prisrčen. In na konec — nu, za spomin se je vsa družba zunaj zgostila v impozantno skupino na širokih stopnjiščih in so nekajkrat zarožljali fotografski aparati v spreinstvu filmske kamere. * Stopiš na Krfu kamorkoli v trgovino ali v trafiko, povsod še zmagujejo po nekaj srbskih besed. Okušali smo blizu gledališča v majhni trgovinici konjak, ki je v Grčiji domala tako poceni kakor pri nas salons/ki cviček, in trgovec nam je zelo nazorno razlagal svoje znanje: — Ja bil mali, vako, kad Serfoi ovde. Veko mali. Znao serbski, Kala, dobro ... eee ... zaboravi se • •• ccc . •. zaboravi. Na Krfu je že tako, da jim kaže znati več jezikov. Zavoljo trgovine in tujskega prometa. Zatorej od mladine do starcev lahko loviš vsakršno zmes angleščine in italijanščine. Srbščina pa je med onimi Krfljani, ki so doživeli svetovno vojno, ostala drag spomin. Saj je bila tisto dobo tako visoko vredna, da so »e z njeno pomočjo tudi Angleži in Francozi sporazumevali z Grki. Najbolj se je s srbskimi vojaki, ki so prvi prišli po albanskem trpljenju na Krf, pobratil 6. šaserskii polk. ki je bil strahovito propadel na Mami, braneč dostop k svojemu ljubemu Parizu. Ta čisto pariški polk je po borbah na življenje in smrt štel le še kakih 150 mož, ki so jih potem poslala na Krf na oddih. • Precejšnje )e na Krfu Število avtotalesi jev. Popoldne smo jim dali nekaj opravka in zaslužka, zakaj hitro je bilo treba izkoristiti priložnost in kratke ure bivanja na tem velikem trikotnem otoku, stražarju Jonskega morja. Za tristo drahem nas je šofer petero potegnil proti Abileionu. Zanimiva pot Cestišče zadovoljivo dobro. Hitimo mimo neštetih starih prevrtanih oljk, vinogradov in skromnih njiv. Mladina maha s cvetjem, žene in dekleta in dedci poki ikne jo za avtom: »Zitooo, zitooo!« Pa bržčas ne zato, ker smo iz Jugoslavije, marveč ker smo izletniki. V ostalem: biti na Krfu, a ne obiskati Ahileion se pravi oditi iz Rima brez papeževega lastnoročnega blagoslova. W mfeno MlKoo ni g&rj* priiavnanih naselj se vzpenjamo v le-prih zavojih. In šel«, ko smo pri vrhe, m pred nami poste vi je s svojo krepko fese do gradič nekdanje avstrijske cesarice, zgrajen v slogu starih helensk«h palač. Kaj je ne njem najbolj zanimivega? Prekrasna polo-iaj, čaroben razgled na obmorsko pofcrer Jkio hi pa nekaj prefiudnth stvari, Iri jih nefcot&mj ie poznamo is knjig o kajverja. smo s* tod! o njtfa lahko prepričali na lastne oSL Eh. nazadnje *» ni nsjvstnajte, de 1» v tvoj! dekrrm »oM namesto aa katerem smo tudi mi rado-*ednifci poizkušala sedeti, odnosno jezda-ifti. Resnice pa je, da je gradič Ahileion pnsvcati muzej kiča m vseh sort zmesi v ofcmsjn, podobah, kipih in pohištvu. Pa ksr je Se Elizabete dobrega izbrala m znesle, je pokvaril njen neželjeni naslednik. Teko je Viljemu bil vse premalo ustrezen marmorni kip umirajočega Ahileja v parku — dal je zatorej na estradi parka postaviti goroetasnega. nekaj metrov visokega Prus-jaka v podobi Ahileja, oprtega ob hmelj-sfai drog, se pravi, ob suMoo. In to na kraje, odkoder tt pogled kar hlastno zaplava nlzclol preko oljčnih gajev, na morje, na mesto, na pogorje Pantokretov. Tam vseokrog je vsaj življenje v utripanju in izživljanju prirode same — a tu okrog Ahileion a gospodari dih smrti, propadanj«, pozabe. Bo zares najbolje, de grSka vlada v gradiče uredi svojo igralnico. Cesta nas po drugi strani nitzdoi spet privede k mor ju. In potem »drvimo ob njegovem robu in se ustavimo šele, ko smo čvrsto vzporedno z otočkom peterih miši (kakor se doslovno prevedeno glasi hne Pontikonissi), ki je Bockldnu služil za »model« otoka mrtvih. Kajpa, majhna oštarija je na tej razgledni točki, ali kozarce so nam prinesli tako mastne in vino ciknje-no, da smo za ne izpraznjeni Ktrič rede volje pustili deset drahem. To je vsa sreč«, da tam doli nikoli ne utrpiš prehude izgube. Za dinar ti vračunajo dve drahmi, cene so nizke in naš denar jemljejo srčno radi — nu, pa se nekako dobro izhaja, tudi, če te kdo opehari... Proti večeru, ko smo se na gledali ie velikega hotela, kjer je med vojno bivala srbska vlada, ko smo se našetali po Esple-nadi in med kolonadami, je bilo treba na pristanišču urediti le še poslednje kupčije: nakupiti spominke, rezljane iz oljčnega lesa, in pometati v nabiralnike pošto, ki jo bo šele čez dve dni pobral parnik in bo prijadrala v Evropo pozneje, kakor pošte iz Amerike. Zelo osamljen je Krf v svojem živo teren ju. O, kje v megleni, sivi davnini je slava njegovih davnih lastnikov, vrlih ZOBNI KAMEN ODPRAVLJEN V KOMAJ 8 MESECIH ugotavlja zobni zdravnik Brez zobnega kamna za vselej! Nobene nevarnosti ni več, da Vam pokvari zobni kamen zobe ali pa da boste še obnje! Kdor si redno čisti zobe s Sargovim Kalodontom, se ubrani zobnega kamna! Zakaj Sorgov Kalodont je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sulforicinov oleaf po d™. Braunlichu, ki odpravi nevarni zobni kamen in ki prepreči, da se ne naredi drug. Kdor porabi vsak dan nekaj minut za nego zob t Kalodontom — ima vse svoje žive dni zdravo zobel V&LO D OMr Proti zobnemu kamnu Fcekov, Id jim je v goste sešel sem blodni >potnlk Odisej... Zeg treh presunljivih krikih sirene se je naj popotnik Odisej gorele so luči in po parnik lagodno odmaknil nazaj na morje. Dolgo smo stali n« palubi. — Tošo, Tošo-- — je F ti žao, Ho ai (Jošo? — E, bogme nljet Se pomnim te zadovoljni, posmejeni odgovor rodoljubnega poslanca Toša Toniča iz Leskove« n« rimani vzklik kobge Pelikana, starega borca s Krfa. In prilično tako zadovoljni, kakor Tošo Tonič k večerji, smo se vsi sirupa j skozi noč vračaM v domovino. R- Posledice strašne toče Toča, ki fe padala v gornjem kotu Savinjske doline, Je tako zbila poljske kulture, da se ponekod več ne vidi, kaj je bilo vsejano — Škodo je že ocenila komisija BraHOvče, 2. Junija. T »JuftrtK smo ie poročali, da je zadela v sredo popoldne gornji kot Savinjske doline huda nevihta s točo, od katere so najtbolj prizadete braslovške vasi Gornje Goiče, Obramlje, Gomilsko, št. Jurij ob Taboru, Podvrh, Sv. Matevž, del Letuša in del Malih Braslovč. Toča je v desetih minutah pobelila njive, travnike in vinograde ter jim dala sliko zimske pokrajine. Proti večeru, ko je nevihta ponehala, so hiteli ljudje iz hiš na polja, kjer se jim Je nudil grozen pogled na uničeno letino, Id je splošno izredno dobro kazala. V teh hudih časih so z upajočimi očmi zrli v boljšo bodočnost. Zdaj so jim uničeni prav vsi prideliki od hmelja, krompirja do sena na travniku, preko katerih je drla umazana voda in poteptala polomij ene bilke. Nimajo prav ničesar, razen upa v srcu, da dobe odkod pomoč. Na to čakajo in prosijo zanjo. Občinska komisija s občinskim predsednikom g. Omladičem je naslednjega dne 31. maja, pregledala in ocenila vse od toče prizadete kraje ter ugotovila, da so turščica, krompir in fižol docela uničeni in da je škoda na hmelju najmanj 90od-stotna. žita zdaj žanjejo in pokladajo živini. Turščični nasadi so tako zbiti, da skoro ni sledu o njih. Hmeljski nasadi, ki so bili tako ugodno razviti kakor že desetletja ne, kažejo obupno sliko: gole trte se vzpenjajo po drogovih. Močan vihar Je še pripomogel, da Je toča sekala od vseh strani, zdaj od leve, zdaj od desne. Toča je padala 10 minut sama brez dežja in Se drugi dan je Je ležalo ponekod do 5 cm na debelo. Kmetje pravijo, da bi tudi polovica te toče napravila prav isto škodo. Druga komisija z g. Lušinom Je ocenila PročHJe dvorca Ahileiona, Id ga je 1891. zgradila avstrijska cesarica in je MOT. prešel v last Viljema H. Zdaj je lastnina grške vlade škodo na Gomilskem pri sv. Matevtu V Št Juriju ob Taboru in na Rezani, kjer so poljski pridelki uničeni TOodsbotno, hmelj pa 90 in celo lOOodstotno. Val toče Je zavzel torej prav obširen kompleks tega najlepšega dela Savinjske doline, kjer Je bilo vse v bohotnem razvoju z izgledi na najugodnejšo letino, kjer je pa zdaj najhujše in kjer je zdaj pomoč najbolj potrebna. Hudo škodo Je napravila toča tudi v Kaplji, Prekopi in dalje proti Vranskemu. V tem obupu se Je narod po krajevni organizaciji JNS obrnil na narodnega poslanca g. Brekorška, ki se Je takoj odzval in prišel 1. t. m. na lice mesta, kjer si je z g. DuSinom oglendal vse te kraje. Ljudstvo je prepričano, da bo g. poslanec tudi zdaj kakor vedno pomagal savinjskemu prebivalstvu, kolikor mu bo mogoče. Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih ka- {>1 zasignra »Franz Josefova« grenčica ahko izpraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Huda toča tudi na Dolenjskem Novo mesto, 2. junija Po soparnem dnevu so se začeli v sredo nad Trško goro. Hmeljnikom in vzdolž mir-nopeškega gričevja kopičiti sumljivi oblaki, ki niso obetali ničesar dobrega. Bilo je okrog 17., ko so padle prve debele kaplje. Kmalu se je vlilo kakor iz škafa in med bliskom in gromom je začelo zdajci padati gosto in debelo ledeno zrnje. Kmetovalec, ki je stavil vse upanje ▼ svoje polje, je doživel v pičli pol uri bridko razočaranje. Toča je pokončala posevke v Daljnem vrhu, Gorenjih in Dolenjih Kamencah, Bučni vasi, Prečni, Irci vasi, Brodu, Malih Srjancih, Boričevem, Veli« kem in Malem Podljubnu in Mraševem. Trški gori je zaenkrat prizaneslo, zato pa je občutno prizadet Vinji vrh nad Belo cerkvijo, kjer je toča oklestila vinske trte. Med navedenimi kraji so najbolj prizadeti Birčna vas in Veliki in Mali Podljuben, kjer so uničeni vsi posevki. V ostalih krajih je 80 odstotkov škode. V vse oškodovane kraje se je v petek napotil sreski kmetijski referent, profesor g. Fran Mala-•ek, da si ogleda uničenje na licu mesta. O škodi, ki jo je napravila toča okrog Mirne, je »Jutro« že poročalo. Vsi od toče prizadeti kraji so potrebni nujne pomoči. Marenki GrossmaniHm, gojentt m. Jetofea mssJborofcega tenske- ga učiteljišča šolskih sester, ki je 17. maja po nesrečnem naključju storila smrt pri Metu v Logarski dolini, je ena. od tovail-šic, ko je obiskala njen grob na £e»fcatafcem pokopaHšftu, posvetila naslednje Te ozke štiri stene so zastrle pot Tvojemu svežemu poletu navvgror. Kaj vse smo še pričakovali od Tebe, Ti dobra dvfia! Bila si vedno med vzorotrni učenkami, nem pa v vsakem ozira dobra, predobra tova-rišica. Nisem H prinesla na grob rdečih nageljnov — teh Ti Je premnogo natrosila ljubeča roka žalostne materp — tudi solza mi ne pade na rumeno prst, prinesla pa sem H krvavondeče rože, ki smo si jih iztrgale iz srca. Bosanski žicffe slavijo svojega čudodelnega rabina Cpo.se ti te ttctlo i§Coj6o na ve£et>ejtnu Prodajamo na 24 mesečne obroke. PAVILJON „M (f£anovin&&a i&aCnica preprog, Sarajevo VeCke mnoffoe romarjev na grofeo Daoona v gtoleu Sarajevo, X. To nedeljo se bo zfctrak) več tisočer Židov iz vseh krajev Bosne in Hercegovine v mestu S talcu. To so romarji, ki vsako leto obiskujejo grob rabina Moise Danona, ki je umrl 1. 1830., ko je iz Sarajeva romal v Palestino. O življenju in smrti tega rabina so razširjene v Bosni mnoge legende. Verniki mu pripisujejo čudovite nadnaravne moči in preroški 1uh. To je nekaj nenavadnega, ker židovska vera ne pooma nobenih svetnikov in čudežev. O ralbimu Demonu pripovedujejo tako n. pr., da je bil v začetku 19. stoletja z nekaterimi svojimi tovariši zaprt v turških Ječah v Sarajevu, ker ga je turški guverner Sarajeva Ruždi paša obdolžil veleizdaje. Obtožba veieiz-daje je takrat pomenila strašno smrt ln ko so bili vsi drugi jetniki obupani, Je ostal rabin Danon popolnoma hladnokrven. Svojim sotrpinom je trdil, da ne basi je odlet iz Ljubljane na Sušak letos določen za 14.35. so vendarle vsak dan zveze s parniki za Bab in trikrat na teden tudi za Krk. ker odhajajo parniki iz Sušaka ob 16. dočim pristane letalo na Sušaku že ob 15. Za drjžbe najmanj šest pomnikov, ki bi hoteli ob nedeljah napraviti izM na Sušak, in se zvečer vrniti v Ljubljano, bo stavljeno na razpolago letalo, ki bo ob 7.30 zjutraj etartalo v Ljubljani in se vrnilo tja istega dne ob 19.. če se bo javilo dovoli reflektan-tov. Med deavmki in na praznik bo mogoče organizirati tudi jmitranji in večerni polet za tri osebe na aerotaksiiu Fox-Mo>th. Cena nedeljskim in izrednim poletom na taksiju je 200 Din m osebo za progo Ljubljana - Sušak in 200 Din za progo Sušak-Lfjbljana. Pri teh poletih olajšave ne veljajo. Vse prijave in informacije pri >Aero-putu«, center Ljubljana v pisarni Kazino I. nadstropje, telefon 34 99 od 10. do 12. in od 15. do 17. ure, ali pa na samem aerodromu. Ena rigba kaže cene od postaje Ljublja ne. druga pa vozni red. OINARA KL AGENFURT 220 GRAZ 500 VVIEN 780 SUŠAK fflO ZAGREB ISO PRAHA 1380 BRNO 1 180 BRATISLAVA 1020 BEOGRAD 620 BUKURE^TI 1670 SOF1A 1450 SKOPLJE 1020 5ALONIQE 1270 AEROPUT ana obišče Maribor Priprave za Izlet v zahodni del Slovenskih goric — Potssi stroški ne bodo znašali niti 100 Din Obisk LJubljane Maribora 24. t. m. bo tako pomemben dogodek, d® je že sama napoved zbudila močan odanev. Obe mesti, Ljubljana io Maribor, govorita zelo mnogo o izletu, toda ne le govoTita, skrbno se pripravljata nanj. Prireditelji so pripravili skoro že vse do podrobnosti in Maribor se živahno 'pripravlja na lep siprejem gostov. že zidaj se Je pokazalo, da Je zbližanje med severom in jugom na način medsebojnega seznanjanja zelo potrebno. Ljubljančani še v splošnem ne poznajo Slovenskih goric in Pohorje, kamor tudi pojide velika skupina izletnikov, jim je v pravem pomenu besede terra i.ncognlta. Mnogi so sicer že bili v Mariboru, a povsem neznano jim je njegovo zaledje, prelepa slovenska izemlja. Marsikdo zamenjava Slovenske gorice s Halozami ali celo 6 Prekmiurjem, že zato je posebno veliko zanimanje za telet. Ljubljančanom moramo oprostiti, da še ne vedo, da so Slovenske gorice naša najlepša nižinska vinorodna pokrajina, zelo plodna ter bogata, a brez dobrih gospodarskih zvez zlasti z Ljubljano. Največji poimen teleta v zahodni del Slovenskih goric z njegovimi obmejnimi kraji pa je, da se budi vest tistim, ki pozabljajo na obmejno pokrajino v nepopravljivo nacionalno Škodo. Priklicati jim Je treba pred oči, da je bil Maribor do prevrata nemški Jezikovni otok ter da je Sudmarfca osredotočila posebno intenzivno svoje delo na Slov. gorice. Skoro vsakdanji pojav je, da kupujejo Inozemci posestva v Slov. goricah očitno sistema-tično. Radgonska podružnica OMD Je zaradi tega naslovila žo več apelov na Javnost. Prava sreča Je, da je radgonski grad kupila naša banovinska uprava ter ga zadnji trenutek iztrgala iz rok pohlepnega tujca. Ko bi poznali Slov. gorice nekoliko bolje, bi Jih nedvomno vedeli ceniti teko, da bi ne bile več na dražbi. Izlet je organiziran tako, da bodo ls-letaikl videli čim več in da se bo množica lahko čim bolj raaJkropila. Izletniki se bodo razdelili na 10 glavnih skupin. Pri prijavi in nakupu vozovnic (od 6. t. m. v trgovini Tičar v šelenburdgovi ulici) si bodo izletniki ie lahko iabrall poljubno skupino. Največ zanimanja bo naJIhrS za izlet na Pohorje, za kamor bo določene 4 podskupine. Prijavi se lahko do 210 izletaikov. Pohorje je svojstveno med našimi sredogorji. Hoja na Pohorje pomeni prej izlet kakor turo. Poti drže skozi senčne go®do-ve in preden se dobro zaveš, si že pri pfla- ntMfai postojanki, v piantaskem svetu. Mariborska koča (1080 m) bi prej «w»huri-la ione planinski hotel. Do nje Je samo dve in pol ure hoda te Hoč. Z razgledom si mnogo preplačan za hojo. Oko aeže do Rogaških gor, do Ivanjšlce, preko Širne«« Dravskega polja, do Savinjskih akp in nepozaben Je pogled na Slov. gorice. — Pohorski dom (1030 nO Je le četrt ur« oddaljen od Mariborske koče. Zgradili so ga šele L 1931. lepa lesena zgradba Je. Kako je na Pohorju preskrbljeno sa turiste, dokaauje ie to, da Je le •/« ure od Mariborske koč« Sv. Bolfenk (1057 m). Prenočišča so tu v i del letnih čistih dobičkov za kritje izgub pn državnih vrednostnih papirjih ter se je zelo izdatno dotirala tudi rezerva, lei te našala koncem preteklega leta 6.6 mili iona dinarjev, kar Je v razmerju z delniško glavnico 8 milijonov dinarjev, gotovo lepa vsota. Pri tem »o se posebno v zadnjih letih izplačevale delničarjem 1« skromne dividen-de po 6 odstotkov. Recimo, da je delnica v nominalu po 100 Din pridobljena za /jO Din; potem odgovarja 6odstotna J;videda, ki se računa od nominalne vrednosti (100 Din) le štiriodstotnemu obrestovanju nakupne cene po 150 Din. Ker je poslovanje pn tem zavodu zelo solidno in previano, mu ni bilo treba, d« se poslužuje zakonov in uredb o zaščiti denarnih zavodov, h katerim so »e morali zateči dosti večj; m re-nomiranejši zavodi, kakor je Celjska posojilnica. Pri tem izplačuje zavod stare vioge četudi obročno, pa vendar v iznosih, ki da I 3owocL fcfco [xomaga/ fcato?! Prhljaj izgina! Lafja prenehajo iz-padatM Lasje spet rastejo f "Ta, fSL leč presegajo obročna tzpiačHa pri drugih denarnih zavodih; nove vlofc* p« vplačuje neomejeno. Stabilnost v spMvuea rrete p« 1« potrebna, ker )e upravnemu svetu izročen« skrb (glasom bilance z« L 1933) z* nad 31 milijonov dinarjev hranilnih vlog :n za nai 23 miljon. dinarje* naložb na tekočI račun. Giasom bilanoe za leto 1933 znaša posti v ka »dolžniki« 51.6 milijon« dinarjev; od teii je zaščitenih po uredbi o zaščiti Ymetov 1« nekaj nad 5 milijonov, iz česar zopst brezdvomno sledi, da za ta denarni zavod oblika zadruge več n« odgovarja i n je primerna e-dinole oblika delniške družbe. Pri Celjski posojilnici gre za izključno nerodni zavod, ti bi ga patriotski krogi morali podpirati, nc pa napadati in mu »kušati škodovati. Pri tem načinu napadanja bd se končno doseglo, da bi prenehali vs: nacionalni zavodi in bi nadvladal le inozemski kapital Elektrifikacija obmejnega gorenjskega kota Rateče-Planlca, 2. Jontja. Dolgoletni sen dollncev se bo naposled vendarle uresničil in v kratkem času bodo zagorele po vsej gornji Savski dolini žarnice. Vodstvo Kranjske deželne elektrarne gradi v polnem terapu lokalna omrežja in daljnovod, tako da smemo pričakovati, da bodo s delom 2e v teku Junija peteri, kar Je velikega pomena spričo leta« seeone. Daljnovod bodo agradUs KDfl od DovJe-ga do Rateč-Planice in bo savzomal rasi Good, Srednji vrh in Rateče. Ostali kraji se bodo morda pozneje priključili, ko ee bo tujski promet v njih še r večji meri razmahnil. Menda ni potreba poudarjati vateoet! pridobitve te gospodarske naprave, kajti brez elektrike si danes »ploh ne moremo več zamišljati tu j® ko-prometaih krajev. Pa tudi v domačem kmetijskem gospodarstvu Ima elektrika važno vlogo. Pomislit! moramo tod i, da so postale Rateče s Planico svetovno znani kraj in Jim moramo zato posvečati veo pozornost že glede na slovee kot najvažnejše Jugoslovenske viso-koalpske postojanke. Elektriflclran bo tudi smučivsk1 dom SK »Ilirije« v Slatni. Odbor za elektrifikacijo Savske doline v Ratečah se je lansko leto reeno kotil dela ter ob razumevanju odločilnih osebnosti dosegel ta uspeh. Premostiti je bilo treba mnogo ovir, zlasti v finančnem pogledu, vendar se Je pri dobri volji naroda ln odličnem delu funkcijonarjev postopno vse doseglo. Predvsem moramo na tem mestu Izreči zahvalo xa pomoč ravnatelju O UZD g. dr. Jožeta Bohinjcu, ki je akciji stal do poslednjega ob strani. Enako tudi banskl upravi, ki nas Je podpirala. Z elektrifikacijo gornje Savske doline so dani pogoji, da se ti naši najlepši kraji Gorenjske tujskoprometno razvijejo do najvišje stopnje, s čimer se bo domače gospodarstvo znatno okrepilo. Strela je zanetila požar Skocijan, 2. junija V soboto popoldne so s severnovzhodne strani pridrveli črni oblaki. Kmalu je začel padati dež. ki se je počasi izpremenil v eno samo zračno morje. Med gostim dežjem se je bliskalo in grmelo. Proti večeru, ko je huda ura dosegla višek, je v bližnji škocijanski okolici večkrat udarila strela, vendar pa je povzročila požar le na enem mestu, in sicer v vinskem hramu posestnika Ferdinanda 2užka v Bojniku. Streha zidanice je bila krita s slamo, ki se je vnela kljub dežju. V nekaj trenutkih je bil veliki hram v plamenih. Požar Je opazila neka žena, ki se je slučajno zamudila v goricah, vendar pa ni mogla nikogar poklicati, ker je bila zidanica na samoti. Pomagalo pa tako ne bi nič. ker le ogenj hitro uničeval in v dobrih desetih minutah je ostalo od lepe zidanice le kup kadečih se razvalin. Gospodar 2užek je izvedel za nesrečo šele naslednjega dne. Poleg velikega hrama so mu pogoreli vsa vinska posoda, oprava, vinogradniško orodje, stiskalnica za vino in še nekaj drugih predmetov. K sreči ni bilo vina v zidanici. Skoda je delno krita z zavarovalnino. Neurje je trajalo še nadalje skoro do jutra. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo toče, kakor se je to zgodilo v krajih na zapadni strani skocijana. Še en most čez Ljubljanico! Ljubljana, 1. jtmija Regulacijska dela v strugi Ljubljanice so v polnem teku. Pričelo se je poglabljanje in betoniranje struge na sektorju med čevljarskim in frančiškanskim mostom in se bo v nekaj tednih že betoniralo dno Ljubljanice ob Ribjem trgu. Glede na to smo od prebivalcev ondotnega okoliša prejeli pismo, v katerem opozarjajo na na-«lednje okolnosti: Pred približno 40 leti, ko »o »e podirale od potresa porušene hiše in se na ntihovem mestu zidale nove, je mestna občina obljubila, da zgradi preko Ljubljanice med Ribjim trgom in Kongresnim trgom (odnosno Wolfovo ulico) brv za pešce. V to «vrho so motali lastniki tamošnjih parre' odstopiti večje dele svojih zemljišč, da se je tako pridobil prostor za dohod do projektirane brvi. Takrat mestna občina iz neznanih razlogov brvi ni zgradila, enako tudi ne na poznejše urgence zainteresiranih hišnih lastnikov Ne glede na to, da bi bila taka brv zelo prikladna in koristna — saj bi tvorila skozi Ribjo ulico direktno zvezo med magistratom in Kongresnim trgom z okolico (univerza, realka, obe gledališči in drugo), jo bo morala mestna občina itak prej ali slej zgraditi, ker jo veže obljuba iz zadevne odstopitve zemljišč od strani hišnih lastnikov parcel Wolfova ul. 5 in Kongresni trg 4. To svojo obveznost je mestna občina že dvakrat priznala s tem, da je ob regulaciji pustila zgraditi na omenjenem mestu temelje za to brv in da je tudi novo stopnišče nasproti F.ibjemu trgu sezidala tako, da v ničemer ne bi oviralo projektirane brvi Res so s postavitvijo brvi zvezani precejšnji stroški, a vsekakor bi bili ti sedaj za časa poglabljanja, ko je struga izsušena, ko so na mestu stroji in vse drugo, neprimerno manjši, kakor če bodo pričeli brv postavljati šele potem, ko bo struga že povsem v redu. Tedaj bi bilo treba graditi na Krakovskem nasipu novo zatvorni-co, zajeziti dotok vode od dolnje strani, razkopavati ali celo razstreljevati sredi struge betonsko dno; in če bi bilo treba zgraditi opornik, bi morali znova dovažati in postavljati stroje in drugo. Torej je ravno sedaj pravi čas, da se brv zgradi ne glede na pomisleke onih. ki bodo — ker na projektirani brvi nimajo nikakega interesa — odklanjali to misel in izjavljali, da so v bližini kar trije mostovi, od katerih da sta dva nepotrebna. Pa če bi tudi imeli dva nepotrebna mosta, bi to vendar ne bil nlkak vzrok, da ne bi smeli zahtevati nove brvi, ki je potrebna in bo tudi res koristna, kakor je pač v mestih vobče koristno vse, kar pospešuje zveze in promet: kdanjega rimskega vodovoda), lepa plaža s posebno čistim in sinjim morjem, to so osnovni pogoji napredka tega mesta, pogoji, ki jih drugod ne najdeš zlena Samo mestece je v sivini svojega kame-nia prespalo današnji čas in se le polagoma drami v novo življenje, vendar je prav zaradi tega idilično in mikavno kakor zdrava, naravna ženska, ki nič ne da na Iepo-tičje in izumetničeno lepoto. V Biogradu je sedež sreza, tu ie sodišče (čigar predstojnik je Slovenec), pravkar je dograjena banovinska bolnica, vse kaže, da se tudi tu stvari stalno, četudi počasi pomikajo naprej; novi čas se oglaša, nove naloge trkajo na vrata. Doslej sta bila v Biogradu samo dva manjša hotela: »Velebit« in »Evropa«, ki nista mogla razviti živahnejšega tujskega prometa, tem bolj, ker v kraju ni zasebnih sob. Pravkar pa je bil zgrajen tik ob obali, pred vhodom v veliki gozd, krasen, z modernim komfortom opremljeni hotel »Ilirija«. Njegova arhitektonsko mogočna podoba je izpremenila videz tihe biograjske »rive«: nekaj nenavadnega je vstalo iz zemlje, nova doba je razpela svoja jadra. Iz daljnega Zakavkazja je usoda zanesla v ta lepi. a neodkriti dalmatinski kraj inž. Vagana Melika Karaganjana, čigar armensko ime je danes eno najpopularnejših daleč naokrog. Inž. Karaganjan je gradil v Biogradu banovinsko bolnico in je s pravo armensko-rusko vidovitostio spoznal izredne prednosti tega kraja. Opazil je to, česar drugi niso videli. In če so drugi tudi opazili, se vendar niso mogli s tolikšno silo kakor ta podjetni potomec petrolejskih magnatov iz Bakua zagrizti v skoraj fantastični sen, da naj tu postane jugoslovanska Niča. — Glejte, sem človek, ki im« dvojno dušo: ena sanjari, druga ustvarja in preoblikuje realnosti, tako mi je dejal nekega dne ta malce zagonetni z orientalsko ognjevitostjo obžarjeni podjetnik. — Evo, v dveh letih sem zgradil na mestu, kjer je bil prej hlev za osle, velik hotel, ki se lahko meri po zunanjosti, po opremi, po celotnem komfortu z najboljšimi hoteli doma in v tujini. Postavil sem si triletko. Na vsem kompleksu ob obali nameravam izgraditi v treh letih pravo »la ville lumie-re«. Ze sedanji veliki hotel lahko sprejme 210 gostov, postavim pa še hotel na Solinu, v tihem zalivu, kjer je sedaj kopališče, na samem morju pred Ilirijo pravkar gradim restavracijo, ki bo stala na cementnih ste-u i- r^, kkega še ni na jugoslovanski obali. Dalje hočem izgraditi vrsto lepih in cenenih vil ob morju morda tudi veliko igralnico Plaža, ki je dolga pol kilometra, se pravkar ureja, te dni bo dovršeno krasno športno igrišče, skratka: v nekaj letih bo Biograd, če Bog da, ena najbolj atraktivnih točk Jadrana. Jugoslavija mi je postala druga domovina: skušam ji zapustiti kaj trajnega koristnega, izpodbudnega. Inž. Karaganjan, ki sanja o novem "Biogradu na tleh stare hrvaške prestolnice, je razvil ta svoj načrt z nekakim rnskim fanatizmom, z yoljo, žrtvovati se za svoj »JUTRO« It 125 8 N«M>l, t. TL 1034 Slovenski javnosti! Nemška ofenzivnost čimdalje bolj tel. na severni del naše domovine. S sistematičnim delom Siidmarke in Schulvereina se germanski vpliv na naši »everni meji vedno bolj odraža v našem narodnem življenju. Nikakor ne smemo mirno gledati tega pojava ter čakati na bolj očitne pojave germani-zacije. Zadnji čas je, da zajezimo to vztrajno akcijo naših sosedov. Ped za pedjo pridobivajo na terenu Ce bomo čakali še dolgo, bo težko popraviti to, kar smo s svojo malomarnostjo zamudili, kajti uspehi Siidmarke m Schulvereina so napoved našega pogina. Vedno bolj samozavestno dvigajo glave, svesti si spričo nese. indoknce sigurne zmage. Omladina Narodne odbrane smatra, zvesta načelom svojih predvojnih osnovateljev, borbo proti razdiralnemu delu Siidmarke m njej »ličnih organizacij za svojo sveto dolžnost in j« zato po krenila v vsej dravski banovini nabiralno akcijo za knjige. Sistematičnemu delu nemških organizacij hoče postaviti nasproti sistematično narodno obrambno akcijo. Njen namen je dvigniti obmejno prebivalstvo v gospodarskem in kulturnem oziru ter mu vcepiti narodno zavest, da bo potem narod sam odbil vse po-izkits« raznarodovanja. To delo pa zahteva mnogo vztrajnosti in podporo vse naše na" rodno čuteče javnosti. Letos v šolskih počitnicah bo ustanovila omladina Narode odbrane kot prvo delo 10 potujočih knjižnic r krajih ob naši severni meji. Tej akciji bodo sledile druge in to predvsem praktični tečaji gospodarskih, na-ckmalih tem. V»e delo »e bo vršilo sistematično in vztrajno. Dolžnost naše javnosti je, da podpira delo omladine ter ji daje na ta način pobudo k Se vztrajnejšemu delu. Ptav za to knjii- Razen bolezni, ki jih povzročajo bacili, gotovo vse druge izlfajajo iz hrane in pijače. Hrana ln pijača vplivata v prvi vrsti na želodec, nato pa na jetra preideta v kri, srce, ledvice in ostale žleze. Zato največ ljudi oboli na ta način. Najuspešnejše zdravljenje teh bolezni je po zdravniških navodilih uživanje prvovrstne Radenske vode, ba sicer za čiščenje in krepitev krvi ter notranjosti. Znamenite Radenske vode zdravijo mnoge bolezni želodca, jeter, ledvic, krvi itd., a pri boleznih, ki jih povzročajo bacili, krepijo telo, da je bolj odporno proti tem boleznim. NA SPOMLAD PIJTE REDNO RADENSKO SLATINO, DA VAM IZČISTI KRI IN NOTRANJE ORGANE. no akcijo potrebuje omladina Narodne odbrane največ podpore in zato se obrača tem potom na vso našo nacionalno javnost, da daruje vse odvisne knjige, ki »o primerne za čtivo našega obmejnega naroda, za to akcijo. Vse knjige in darovi naj se pošljejo na banovinsko starešinstvo Omladine Narodne odbrane v Ljubljani, Selenburgova ulica 6-1. Lahko nas obvestite tudi kar po dopisnici, kam rn kdaj naj pridemo po fcnjf" g«- Jugoskrveni! Nai narod ob meji ki ©mladina vam klideta: V »logi k zmagi! Banovinsko starešinstvo omladine Narodne odbrane. Belgijsko odposlanstvo, ki je prišlo ▼ Beograd in službeno sporočilo Nj. Vel. kralju, da je zasedel belgijski prestol novi kralj Leopold. Odposlanstvo pred cerkvijo mi Oplenru. V prvi -vrsti na levi zastopnik zunanjega ministra minister dr. Kojtf, poleg njega vodja belgijske delegacije D' Iar ie našega Verduna Ob današnji veliki trojni svečanosti v Sabcn Glavno mesto Podrkija im mačvaeSko središče šabac proslavlja daines svoj trojni praznik, posvečen preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Starodavno mesto Je ležalo tri Ista med našimi in sovražnimi bojnimi novi in dan za dnem so granate rušile leoe, široke ulice in domove pridnih meščanov. Konec vojne je šaibac dočakal v razvalinah Ln od nekaterih delov mesta ni ostal niti kamen na kamenu. Od 15.000 prebivalcev Jih je ostalo v svojih domačijah le nekaj sto, drugI, ki so na fronti ln v pregnanstvu preživeli vojno, pa so se polagoma vračali r razdejana doanovja. Tak-o je starodavno mesto žrtvovalo domovini mnogoštevilne krvne in gmotne žrtve, je razumljivo, da je prva proslava posvečena mrtvim Junakom in mučenilkom katerim je mesto postavilo spomenik z lepo grobnico. Dragocene žrtve Šabca so cenili tndi zavezniki. Tako je Francija odlikovala mesto v vojnima križem, češkoslovaška pa z redom belega leva, dočiim je Nj. Vel. kralj poklonil mestu junakov ln mučen i kov Karadjorjev0 zvezdo z meči. V zgodovini svetovne vojne si je šabac ohranil častni rade vek: »jugoslovenski Ver-dun». Druga proslava Je namenjena sedanjosti in bodočnosti v po tolikem trpljenju obnovljenem mestu. Danes se mačvanskemu središču iapolni davna želja z otvoritvijo železniške zveze i ravnim Sremom. železniški most čez Savo Je gotov ki danes bo pripeljal čezenj prvi vlak v šabac. V Ru-mi ae Je že prej cepila od glavne proge Beograd-Zagreb stranska proga, ki Je vodila do Kleraka ob Savi, železniškega mo- sta pa ni bilo, temveč samo most za vozni promet, ki ga je ogražala Sava. kadarkoli je narasla. šabac kot središče rodovitne Mačve je z novim železuiškim mostom zvezan po normalnotirni železnici z ostalo našo železniško mrežo in z inozemstvom, kar pomeni zboljšanje in napredek njegovega gospodarskega položaja. Ker je bil šabac že pred davnimi leti važno prosvetno središče, bo njegov prosvetni pomen manifestiram s tretjo proslavo s slavnostno otvoritvijo sokolskega doma. šabčani so dali izraz Bokolski ideji z ureditvijo Tyrševega trga in na njem So si zgradili tudi svoj sokolski dom. šabac Je bil eden od prvih mest predvojne Srbije, ki je imelo telovadno društvo, že v zadnjih letih preteklega stoletja je bilo v šaibcu ustanovljeno telovadno društvo, ki si je dalo ime »Dušan Silni«. Pravo sokolsko društvo pa je bilo ustanovljeno v šabeu ieta 19-07. že takrat so začeli zbirati vneti Sokoli prispevke za svoj dom. Leta 1914. so imeli že zbranih 10.000 Din v gotovini in mmogo stavbnega materiala. Baš, ko so pripravljali graditev, pa je naval sovražnikov prekrižal vse načrte. Po vojini nI od gradlbenega materiala in tudi od fonda ničesar ostalo. Sokolsko društvo se je v prvih letih svobode ofanovilo in v 10 letih so zbrali požrtvovalni člani za svoj doon preko 400.000 Din. Važno prosvetno središče š&bčanor Je tudi njihova cerkev, ki Je bila zgrajena v začetku 18. stoletja. To cerkev so Turki leta 1813. zaprli, nekaj let pozneje pa so Jo meščani spet povečali in preuredili. Med svetovno vojno so Avstrijci v tej veliki privid, zastaviti vse sile, vse zveze m vso vero za izvršitev sna o jugoslovanski Niči ob Pašmanovem kanalu ... Sen? Ne! Evo, že sam hotel »Ilirija« pomeni realizacijo za dobo pešajoče podjetnosti in upadajoče vere v bodočnost nenavadno smelega načrta Velika škoda bi bila, če se ne bi izvršili tudi nadaljnji načrti, zakaj Biograd ima resnično lepe pogoje za tujskoprometni razvoj. V hotelu, ki je bil komaj odprt in šele pričakuje množice gostov, igra izvrstna godba konservatoristov, odlična kuhinja pošilja na mize jedi za najbolj razvajene okuse. Zunaj valovi morje, bližnji gozd Sumi v vetru, čuje se petje slavčkov, glasovi kosov, divjih grlic in golobov. Na rivi je nenadno zaživela malomeščanska promenada, vse pričakuje meseca, ki razlije po morju svoj srebrni čar in sprede iz svile svojih žarkov in iz čipk razpenjenih valov opojno pravljico pomladne noči... Mesto Petra Krešimira ne more dolgo zaspati. Vso noč »e oglašajo slavčki, ob treh zapoje zbor petelinov, kmalu posine zopet soln-ce in morski valovi zavabijo. Biograd je na prelomu svoje zgodovine: čaka bodočnost, ki mu je obljubljena... :"t ' ' cerkvi upiraM sumljiv« domačine, m stolpu pa »o imeli ctradto. Ob današnjih ■lavnoetlh bodo ša/bčand obujali seveda tudi spomine is zgodovine svojega verskega svetišča. Biograd na moro. Velika stavba na desni je novi hotel »Ilirija« Pristopajte k »Jadranski straži" Zdravniška zbornica za pravičnejšo razdelitev služb Ljubljana, 1 junija V smislu široko zasnovane akcije za socialno pravičnejšo razdelitev dela, ki jo je v zadnjem času podvzela kraljevska vlada, je tudi Zdravniška zbornica za dravsko banovino v Ljubljani na eni svoji zadnjih sej sprejela sklep, ki bo brez dvoma deležen odobravanja v najširši javnosti. Znano je. da v nobenem drugem intelektualnem stanju ne kaž.? gmotni položaj tako kričečih razlik od posameznika do posameznika, kakor se to opaža pri zdravnikih. Medtem ko so redki srečni izbranci znali združiti v svojih rokah cele kupe služb in dohodke, s katerimi se dandanes ne dajo primerjati niti zaslužki pridobitnih panog najboljše prosperitete, je veliko število, zlasti mlajših zdravnikov brez dela ali pa se prebijajo skozi življenje ob prejemkih, ki komaj dosezajo mesečno mezdo nekvalificiranega delavca. Ministrstvo za narodno zdravje je že nekajkrat izdalo ukrepe, da se odstranijo te kričeče razlike, toda doslej so vsi ti ukrepi ohranili samo pla-tonično veljavo. Novi upravni odbor naše Zdravniške zbornice se je na podlagi teh vladnih sklepov odločil, da jih z vso avtoriteto, ki zbornici pripada, izvede v življenje. Dne 27 decembra 1933 je mfnlster za narodno zdravje izdal naredbo, ki odreja med drugim: Upravniki bolnic in bolnični zdravniki, ki imajo v bolnici stanovanja, razsvetljavo in kurjavo, upravniki higienskih zavodov in zdravniki higienskih ustanov, ki prejemajo epidemijske doklade, ne smejo vršiti nobene honorarne postranske službe. Upravniki bolnic, šefi oddelkov in bolnični zdravniki, ki nimajo niti stanovanja niti hrane v bolnici, oblastni sanitetni referenti in sreski zdravniki smejo vršiti samo po eno postansko službo, ▼ nobenem primeru pa ne smejo vršiti tudi službe občinskega zdravnika ali kake druge službe, nasproti kateri so po zakonu kot kontrolni organi. Zdravniki, ki so sprejeli stransko službo brez pismene odobritve predstojnika, ne smejo te službe obdržati v nobenem primeru, razen če so sami v kraju in gre za službo pri delavskem zavarovanju ali železnici ali zdrav, zadrugi, morajo pa naknadno zahtevati odobritev. Tej naredbi se je pridružil tudi prometni minister z odlokom, da se mora izvesti tudi pri železniškem bolniškem fondu in da se vsi železniški zdravniki, katerih zaposlitev se ne sklada z določili naredbe, takoj razrešijo službe. Na osnovi neke stareiše naredbe ministra za narodno zdravje iz leta 1929. je uprava Zdravniške zbornice razširila vsa ta določila tudi na vse zdravnike, ki ne uživajo državnih ali samoupravnih služb. Zbornica, ki je v vseh zdravniških stanovskih zadevah tudi eksekutivna instanca, je s pozivom, ki ga je objavila v najnovejši številki svojega »Glasila« zahtevala na podlagi člena 45. zakona o zdravnikih od vseh članov, ki so po citiranih naredbah Erizadeti, da se takoj odpovedo vsem služ-am, ki presegajo v naredbah predvideno ševilo in ji to javijo v teku 14 dni. Z ri-gorozno izvedbo zakona bo brezposelnost med našimi mladimi zdravniki lahko takoj ponehala. Po naših javnib bolnišnicah čaka približno 30 sekundarjev na kakršnokoli namestitev zunaj, okrog 20 povsem kvalificiranih zdravnikov mora po bolnicah volontirati, ker so sistematizirana mesta sekundarjev zasedena in ker ni izven bolnic nobene prilike za službo. Razen tega je že okrog 30 mladih zdravnikov stažistov ki bodo danes ali jutri zahtevali dela in eksistence. Vsa javnost z zanimanjem pričakuje, kako bo Zdravniška zbornica izvedla svoje sklepe. Konjske dirke v Ljutomeru ki so bile v nedeljo, 27. t m. zaradi hudega deževja odložene, so se vršile na praznik v vsem sporedu in ob številni udelež/b' občinstva. Med drugimi so prisostvoval', sreski načelnik g. dr. Farčnik, narodni poslanec g. Benko, banski svetnik Skuhala, zastopnik centrale in kasaškega društva v Mariboru M. Letošnje dirke na Cvenu so imele svoj (poseben pometi, ker so bili prvič prijavljeni triletni konji žrebca Petra Mozarta, ki je bil gotovo najboljši plemenjak, kolikor jih je kdaj stalo v žrebčarni na Cvenu. Vsi njegovi produkti se odlikujejo po korektni zunajosti, dobri hoji, hitrosti, mirnosti in volje do dela Dirka pa je tudi zato pridobila na zanimivosti, ker se je je s svojimi konji udeležil budi g. Franc Filipič iz Maribora, ki je priznano najboljši jugoslovenski kasaški vozač. To je brezdvomno lahko v iponos kmetskim rejcem, da se s svojimi konji ne ustrašijo težke konkurence, fo res izšli so lz boja zmagoviti in odlkazali na kakšnem višku je že ljutomerska lnmetska reja. G. Filipič je sicer imel Izredno smolo, da s! ni mogel tzvojevati razen v drugi hfrtvož-nji nobene zmage. Nekaj pa se morajc knnetski vozači pri njem učiti, namreč, kako Je treba konje pravilno vpreči in pripraviti za dirko. V naslednjem prMbCuje-mo kratek potek dirk: V hitu je bila zmagovalka ln Bicer ▼ prvi Ln tretji votoji Lenčlka, v drugI pa Kris>ta. Končni rezultat je bil: Lenčika g. Novak Alojzija iz Banovcev, ki Jo Je vodil g. Ludvik Slavič iz Grabe, druga Krista g. Flliptiča iz Maribora, Nandica g. Martoo Slaviča ta Kltfučarovcev in Uskica g. Jožefa Slaviča te Bunčanov sta si delili tretjo ln četrto nagrado. Uspeh Lenčike, ki je (plemenska kobila, stara 7 let, je treba posebej podčrtati. V dirki za triletne konj« je zmagal Peter Pilot g. Ludvika Slaviča lz Grabe, sledili so Vida g. Puoonja Franca te Cvena, Ne-venka g. Slaviča Lojza te Banovcev, Pera g. Jakoba Rajha te Ljutomera, Drina g. Joško Slaviča iz Bunčanov, »Hona, Friks, Mura, Dorica in Olga. Vsi triletni ki so bili produkti Peter Mozarta, razen enega, in sicer Done od Plungerja. Kakor smo že rekli, so te krasne živali v dobri formi in so vzbujale občudovanje občinstva. Tud! časi so bili zadovoljivi, saj so šli triletni-kl večinoma pod dve minuti. Najboljši je bil pač Peter Pilot, ki ga priporočamo banski upravi za nakup kot plemenjaka. V dirki za tri do dvanajstletne konje Za odlično naravno zdravljenje uporabljajte »PlanInka-zdravilni čaj Bahovec«, ki je pripravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je^ »Planinka-zdravilni čaj Bahovec«, ki vsebuje preizkušene in dobre zdravilne sestavine, dober regulator za čiščenje. Sest do dvanajst-tedensko zdravljenje ■ »Planlnka-sdravtlnim čajem Bahovec« deluje izvanredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: Pri sUbi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem dedovanju črevesa in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju na hemoroidih ln bolezni jeter. »PLaninka-zdravilni čaj Bahovec« pospešuje apetit. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planlnka-čaJ Bahovec«, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih plombiranih zavojčkih po Din 20.—, s proizvajalčevim napisom: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg lt Red. «ib. 8p. br 169 19ft8 Je zmagala Neverni a g. Slavič Alojzija, druga Je bila Mura g. Jureš Franca la Bunčanov, tretja Ilona g. Fillpiča Frana te Maribora, četrta Drina g. Slavič Jofiko-ta in peta Vida g. Puoonja Franja te Cvena. V tej dlrikl Je dobro hodil Drago g. Wreg Riharda te Ljutomera, ki Je Imel dodatka 220 m in dosegel najboljši čas. Posebno zanimiva J« bila dvovprsšna dirka za tri do dvanajstletne konjs, v katerem j« po hudem boju zmagal par Zarja-Rodana H. g. Vaupotič Jožka ln Bablč Fr. draga sta bila Stella-Uskica g. šuma* Mirita ln Slavič Joška, tretja Krlsta-Baja g. FfiUpMa ta Maribora, četrta Lentfika-Frta g. Novak Alojzija ki Heric Franca, peta Mura-Slav&a g. Jnreša Franca is Bunčanov. VBi vozači so naipeli vse sile, da •! pribore zmago in Je bdi a med prvimi tremi pari borba naipeta do cilja. Pozornost le vnbujala vprega g. Fillpiča lz Maribora. Vodstvo dirfce J« bUo v rokah predsednika g. AJoJrziJa Skotfa te Ljutomera. Vee dlirke so portekfl« bres vsake nezgod« in v lepem redu. Banska »prava J« dala podporo v zneekn 5000 Din. aa a ar Ji morajo biti ljutomerski koc Je rejci hvaledtal. Ta prireditev j« nor doka* katoo vafaa Je ktmeOka reja ameriSfcfh kasačev v IJvtio-merskem «rew. KX>ta Jabačer ta vozačer v Ljutomera moramo aa ta lepi ospefe aamo iekreoo čestitati I »Kriminalni" avto ljubljanske policije Zdaj premore ljubljanska policijska uprava moderen avto znamke »Fiat«, ki Je opremljen z vsemi potrebnimi rekviziti za pot v težkih kriminalnih zadevah. Treba je bilo šteditl na vseh koncih in krajih. Po vzorcu avtomobilov, kakor jih posedujejo policije v velemestih, zlasti v Berlinu, je opremljen zdaj tudi avto ljubljanske policijske uprave. Poseduje celotno »pisarno«, skrito sicer v malem kovčegu, ki pa je raztezljiv in J« mogoče ob avtomobilu tudi v hipu napraviti pisalno mizico. Ta kovčeg vsebuje vse pisarniške potrebšči- ne, zadosti papirja, brzojavne blanifcet«, koledarček ln sploh vse, kar se rabi v pisarni ln še posebej pri preiskavah. DrugI kovčeg vsebuje vse potrebščine za daktilo-skopa, tretji vse najnujneje potrebno zdravniško orodje, četrti pa razno praktično orodje, kakor klešče, žage, sekirico, kladvioe, Sestilo tn dleto za vijake, kar pride v poštev zlasti pri vlomih ali drugih težjih primerih kje na prostem. Policijski avto bo služil varnostnim oblastim v vsej banovini, seveda pa bo Sel na pot le, kadar bo to res potrebno. NIVEA. /M zrak IH 90flC€ Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca, zato se na t rite najprej z Nivee-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane prirodno rjava. Iz rudarskega trpljenja V rudnfklh TPD Je za Junij napovedanih samo 13 šihtov — Žalostno pismo iz revirja »Jerme« HraPtnlk, 2. junija. Pred dnevi se je po revirju razširila vest, da se bo v rudniku obratovalo spet normalno, ker so sklenjene nove dobavne pogodbe med upravo državnih železnic in TPD. Pričakovalo se je v prihodnjih mesecih, če že ne po 26 delovnih dni, kar bi bilo normalno, saj kakih 20 šihtov. Med trpečimi rudarji in njihovimi rodbinami se take, že dolgo pričakovane vesti kaj naglo razširijo, potem pa pride žalostno razočaranje. Tudi v tem primeru tako razočaranje ni izostalo, kajti v petek je bilo napovedanih za mesec junij le 13 šihtov — torej samo en delovni dan več, kakor v mesecu maju. Mnogo upanja pa Je dala rudarjem tudi pred dnevi razširjena vest, da bo sprejel kakanjaki rudnik okrog 200 hrastniških rudsrjev v službo. Ta vest je bila tembolj verjetna, ker je bila objavljena v nekem ljubljanskem dnevniku in razširjena tudi po radiju. Rudarjem je dobrodošla vsaka vest o zaposlitvi in z veseljem bi sprejeli delo tudi v »jami smrti«. Vest o tako težko pričakovanem zaslužku pa se je kmalu Izkazala za neosnovano. Na direktno vprašanje pri rudniški upravi v Kaknju je prišel odgovor, da ne potrebujejo nobenih novih rudarjev, ker so morali obrat v rudniku sploh skrčiti. ★ Vočjl dol, 30. maja. — Po dolgem času spet javljamo, da smo iivi in zdravi, drugače pa v hudih stiskah ln skrbeh, piše iz revirja rudnika »Jerme« pri Pirobu neka slovenska go- spodinja. Denarja ne dobimo, šaman »o vee pritožbe in prošnje. Zadnje redno Izplačilo je bdio v januarju, od tedaj pa smo dobili vsega skupaj na račun zaslužkov 300 Din, ln sicer po 150 Din 5. in 21. maja. Vse je šlo seveda v skladišče za živila, kjer pa v zadnjem času tudi ni ničesar razen čaja in kakava. Pred 14 dnevi smo dobili zadnjo moko. S kruhom seno doslej še oskrbljeni, moramo pa ga dajati kmetom za mleko, za kromipdr in druge potrebščine. Včasih se primeri, da nam kruh odkupi kak upokojenec, da dobimo tako nekaj dinarjev za milo, za pisemske znamke in možu za tobak. Sedaj so tu samo S« tri slovenske družine, domačini pa se umiki jo lz revirja, ker pri rudniku že od 5. aprila ni dela. Na vsakem revirju je ▼ siužibi po en nadzornik, ki obhodi svoj revir in pazi, da se ne bi delala prevelika škoda v jamah. 8. t. m. pa se je v jami t drugem revirju porušilo več sten ln zaposlili so 5 delavcev, ki rov še sedaj popravljajo. Pisala bi bila še poprej, pa sem redno čakala, ker nam vsak čas obetajo izplačilo zaslužkov, češ, da bo seja pri Narodni banki, ki bo rudniku posodila denar. To sejo nam napovedujejo od tedna do tedna, ko pa pride napovedani dan, pa pravijo, da je bila seja spet za nekaj dni preložena. Za gotovo 90 nam tako sejo napovedali tudi 25. maja in zatrjevali, da se bo potem spet redno delalo v rudniku in da se bodo redno izplačevali zaslužki. 25. maj je minil, razmere pa so ostale obupne kakor poprej. Grehi bosanske vlomilske družbe Ljubljana, 2. junija. Pri zasliševanju vlomilcev Mehmeda Ve-lega in Mehmeda Begtašiča na policijski upravi so prišli na dan še najrazličnejši grehi, ki jih ima na vesti vlomilska družba, kateri pripadata aretiranca. Zlikovca sta se klatila po Sloveniji že nekaj let. Delala sta izlete iz svojih domačih krajev v Slovenijo za cele mesece. Prvič so oba izvabili iz Male Kladuše njuni tovariši, ki so Ljubljano in naše razmere že dobro poznali. Tudi ti niso bili pošteni delavci, marveč so se preživljali po večini s preprodajanjem raznih predmetov in pa seveda s tatvinami. V LJubljani so se bratci sipe t našli in organizirali tatinske pohode tudi na deželo. Pred meseci so se klatili tudi po Štajerski. nato so se odpočili v Ljubljani, v zadnjem času pa so pohajali na Dolenjsko. Preden so vlomili v stanovanje gdč. Plečkove na Cesti na Rožnik so '.sneli zlasti mnogo posla v litijski okolici. Velego in Begtasič sta se pojavila ob koncu preteklega tedna v š tangi, odkoder sta jo mahnila v Vnajnarje in se ustavila pri posestniku Francetu Bratunu. Tam sta na skednju prenočila in se naslednje jutro poslovila. Nista pa odšla daleč, marveč sta se v bližini nekje skrila in oprezovala, kdaj bodo šli domači na polje. Ko so ti res odšli od doma, sta se vlomilca prikradla k hiši, razbila šipe na oknih in zlezla noter. Odnesla sta domačim vso obleko te precej dragocenosti. Zdaj po aretaciji je bil oškodovanec France Bratun pozvan v Ljubljano na policijsko upravo, kjer je našel Velega oblečenega v njemu ukradene hlače. Spoznal pa je tudi svojo uro, ki mu jo je odnesel. V razburjenosti bi Bratun zilikovcu kmalu prisolU zaušnico, zlasti ker je Velego tajil, da je užival njegovo gostoljubnost, če mu tega ne bi ubranili zasliševalni uradniki. Policija je odredila aretacijo Se nekaterih Bosancev, ki so bili v zveza, z vlomilsko tolpo. Domače vesti Mimogrede o odrešeniku iz krize Iz uradniških krogov smo prejeli: V nedelj© bo bojevniški gromovnik g. Stane Vidmar gotovo zopet oznanjal svoj novi evangelij. Od shoda do shoda pa ve manj povedati, kako si predstavlja ozdrav-Ijenje Iz sedanj® stiske. Redi moramo, da to nI lepo od njega. Kajti nI dvoma, da ve g. Vidmar za skrivnosten recept, kako bi se na mah dala končati vsa beda, vsaj tu pri nae v 8loven!Ji. V nedeljo Iz »Jutra« tevedell, da Je plačal tovarnar g. Vidmar od obeh svo. jih tovarn lani 2000—2500 Din državne prldobnine. Na nedeljskem »hodu je g. Vidmar povedal, da mu Je ta davek odmerila davčna uprava točno po čistem dohodku njegovih tovarn. Mimogrede sm0 se informirali pri davčnem strokovnjaku, od kakega čistega dohodka »e plača pridobnina, kakršna Je bila odmorjana g. Vidmarju. Izvedeli smo, da je kot dav&na osnova v tem primeru vzet čisti dohodek 20 do 25 tisoč dinarjev na leto. Ako od tega dohodka odštejemo državne ki samoupravne davke, rveeeta torej g. Vidmarju njegov! tovarni 15 do 20 tisoč na leto ali povprečno 1500 Din na mesec. G. Vidmar j« v Kranju »am povedal, da si Je kupil In da Ima lasten osebni avto. Naj sedaj g. Vidmar v svojem bojevniškem govoru mimogrede razkrije skrivnost, kako je treba živeti In gospodariti. B0 videl, kako mu bodo ljudje hvaležni. Potem ga bodo res Imeli za svojega odre-Senika! Kajti po njegovem receptu bomo tudi ml uradniki, pa delavci lahko živeli s svojimi sedanjimi dohodki naravnost sijajno. In dcbro se bo začelo goditi kljub katastrofalno nizkim cenam kmečkih pridelkov tudi našemu kmetu. 8aj bo p« receptu g. Vidmarja vsak dinar zalegel mnogokrat več kakor danes... NAJVEČJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova oesta štev. 12. ♦ Nj. Vel. kralj za sodobno umetnost. Nj. Vel. kralj je o priliki obiska šeste pomladne razstave jugoslovenskih slikarskih imkiparskih del v paviljonu Cvijete Zuzorič v Beogradu, katere se je udeležilo tudi več slovenskih umetnikov, kupil 25 del, med drugim oljnato sliko Nandeta Vidmarja »Vaški harmonikar« ia Franceta Kralja »Slovensko Madono« ter akvarel Franceta Zupana »V slovenskih gorah«. Nj. Vel. fcralj je vsa kupljena dela poklonil beograjskemu Muzeju sodobne umet-noeti Najboljše med najboljšim je „ORAHOL" olje za sončenje Cena steklenici Din 10.— Parf umeri ja »VENTJS«, nasproti pošte. ♦ Ponovne občinske volitve bodo zaradi nove zdožltve občin v nedeljo, 8. Julija r Ljubnem in v Rečici ob Savinji (srez Gornji grad) ter v šmarjetl-Bell cerkvi (srez Novo mesto), v nedeljo, 15. Julija v Prečni (srez Novo mesto), v Mozirju okolici In v Gornjem gradu okolici (srez Gornji grad); r nedeljo, 22. julija pa v Hrastnlku-Dolu In v Trbovljah (srez laški). ČERME VLADIMIR" gostilničar v Zagrebu, Radiceva ulica 1, se je preselil in odprl poznano, na novo urejeno gostilno v Varšavski ulici 5 (prej Samostanska) tik Europa Kina ter se priporoča svojim cenjenim gostom za nadaljnjo naklonjenost. 5422 ♦ Uradniški izpit pri dravski finančni direkciji so napravili: Skalenko Peter in Kobal Franc s prav dobrim in Povalej Fr. k dobrim uspehom. ♦ Sestanek banovlnsklh zdravnikov dravske banovine ee bo vršil v nedeljo 10. t. m. ob 14. v restavraciji štrukelj v Ljubljani. Pridite vsi! bolenfske toplice reorganizirane Zdravnik zdravilišča: Dr. RUDOLF KOŽIC (poprej šef-zdravnik Slatina-Radenci) Trajni dokazani uspehi zdravljenja po zmernih cenah. — Pojasnila in prospekti: Uprava Dolenjske Toplice pri Novem mestu ♦ Posnemanja vredno. Znani, na visokem umetniškem nivoju stoječi »Ljubljanski vokalni kvintet«, je glede na veliko zanimanje, ki ga ie vzbudila slovesna blagoslovitev temeljnega kamna za spomenik skladateljem Ipavcem, podprl pripravljalni odbor za položitev tega spomenika s hvalevredno gesto, namreč: v ljubljanskem radiju bo po 10. juniju pel po programu, ki ga bomo še priobčili, izbrane pesmi Ipavcev. — Ze £, AotiU in tenefti Din ln Sagadln pravi sam, da Je na račun dnevnic prejel olkrog 20.000 Din. Toliko je prejel tudi Zagavec. Martin Sterbalj je Izpovedal, da Je dal idejo za ustanovitev »Edinosti« pokojni Zunkovlč. Sterbalj je bil izvoljen za predsednika upravnega odibora ln ko je videl, da ei Kenda, Kri-štofič ln Zunkovlč zaračunavajo vsak po 10 odstotkov od vipisnin, Je predlagal, naj bi ee vsem trem skupaj prlzmalo 10 odstotkov. Pozneje pa je videl, da so si še vedno vsak zase zaračunavali po 10 odstotkov. Na razpravi »o bile prečitane tudi okrožnice, ki so Jih dobivali zastopniki »Edinosti«. V teh okrožnicah je bilo govora o velikem posojilu lz Švice, zaradi katerega naj bi zastopniki zadružne člane Obvestili, da bo vsak dobil zaželjeno posojilo. MLIN NA VETER kakršnega pri nas ne poznamo, je zgradila po holandskem vzorcu znana tovarna čokolade Mirim. Montirala in razstavila ga je na velesejmu v paviljonu »H«. Mlin je stalno v obratu. V mlinu prodajajo Holandke čokoladne izdelke in kakao. Izvedeli smo, da dobijo v mlinu gospodinje zastonj recepte, otroci igračke, gospodje pa kovčege. 4841 ♦ Skrivnosten umor blizu Zemuna. V okolici Zemuna eo našli ustreljenega Zlko Vodenaroviča in ni nobenega sledu za njegovim morilcem. Zaradi Vodenarovlče-ve preteklosti pa Je jasno, da gre za umor Iz maščevanja. VodenarovIČ Je že prestal 201etno ječo zaradi umora, ko pa se Je vrnil domov, se Je v vinjenosti skregal in stepel s predsednikom domače občine ter ga zabodel z nožem. Zaradi tega Je bil kaznovan na 3 leta ječe in. ko je prestal ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V filSKI. — Telefon 33-87 Napeta društvena drama po gledališkem komadu Ladislava F o d o r a Poljub pred ogledalom V glavni vlogi Nancy Carol Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer. Dopolnilo nov zvočni tednik in Miky Miška. PRIDE! PRIDE! MEKSIKANSKA LJUB A V tudi to kazen, je bil v aadnjem času apet v preiskavi, ker je bil osumljen, da Je neki ženski pomagal pri izvršitvi detomora. • Dober svetovalec. Kolikokrat se v življenju pripeti, da je človek v zadregi in si ne zna pomagati. Takrat potrebuje dobrega svetovalca. Posebno nerodno je za žensko, če zajde v takšno zadrego. Mnogo žen si pomaga tako, da se zateče k svojemu listu »Ženi in domu«. Tamkai povprašajo zb svet in prav gotovo dobe zadovoljiv odgovor. »Zena in doin« ima za vsako zadevo strokovno so-trudnioo. tudi za različne ženske in družinske zadeve »Žena in dom« pa ni samo koristen svetovalec, ampak je tudi prav čeden in zabaven list. Šesta številka >Žene in doma« prinaia Manice Komanove črtico »Tako hoče grmt«. Maše Slavčeve »Med vožnjo«, Borisa Rihteršiča »Gobavec«. Ivana Vuka »Kruh z modrim maslom«. Mohorčiceve »Čez 4000 metrov in dinarjev«, Nine Smir-nove povest >Marfoc v prevodu Ludovika Mrzela. potem črtice in humoreske: >Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. »Ako bi bil jaz moja žena«, »Kako bi bilo, ko bi se v*e naše želje uresničile«, ;Zena v svetu«, »Koliko besed govori Vaš otrok«, »Modni pele-mele«, »Kotiček za otroka« in druge prak tične reči. Revija J Zena in dom« stane p krojno polo vred 6S Din na leto. Naroča se pri upravi, Dalmatinova ulica 10. ♦ »Prijatelj«. Točno kakor ura izhaja že osmo lelo revija »Prijatelj«. Vsak mesec prinese izbrano leposlovno in kratkočasno slivo. Poleg lista dobe naročniki za dvanajst dinarjev na mesec tudi po eno knjigo. Š^sti številki je priložen prvi del znamenitega romana Jarka Londona »Mala gospa Velikega doma«. To je roman, ki ga bo vsak bral s posebnim zanimanjem. Šesta številka »Prijatelja« ima te-le prispevke: nadaljevanje romantične zgodbe dr. Ivana Laha »Greh gospoda Oresta«, Antona Ingoliča >Ob veliki cesti«, V. G. Korolenka »Luči«, Rolls Kin-ga »Zakaj nas mučite«, Thor Gooteja »Nekje pri Veluju«. L. N. Andrejeva »Smeh«, Cvetka Kristana »Indijski Parije« potem črtice in humoreske: »Neznan kotiček Slovanstva«, »Ženska je močnejša od moškega«, »Moj prvi frak«, »Nenavadne živali«, »Literarni drobiž«, »Anekdote«, »Da boš vedel«, »Iz tehničnega sveta«. »Nekaj o podmornicah«, »Gledališki pregled« in kotiček za smeh in kratek čas. Revija »Prijatelj« in knjige 6e naročajo pri upravi, Dalmatinova ulica 10. ♦ »ženski list«, ki že deset let izhaja v Zagrebu v redakciji pisateljice ge. Za-gorke. Ima tudi v svoji šesti številki zanimive ln pouftne članke iz vseh področij naših žena in gospodinj. Bogat je tudi leposlovni del, modne priloge pa so tudi v tej številki oa višku, »ženski list« Ima svojo upravo v Zagrebu, Varšavska (prej Samostanska) ulica 2-a, L nad. ♦ Državna zveza nemških radijskih podjetij je zastopana v paviljonu »G« s 15 odličnimi tvomicami. Zastopane so tvrdke Blaupunkt, Grate, Gravor, Korting, Kon-ski & Kriiger, Lowe, Lorenz, Mastling, Nora, Owin, Saba, Schaub, Seib, Telefun-ken. To je reprezentativna raizstava, ki da obiskovalcem velesejma najboljšo priložnost za spoznanje najmodernejših in najpopolnejših izdelkov nemških radijskih podjetij. Aparati se seveda tudi razkazujejo, da se občinstvo lahko najboljše prepriča o njihovi odličnosti v vsakem pogledu. Na razpolago so tudi brezplačno najrazličnejši prospekti in tudi vee informacije se dajejo z največjo uslužnost-jo. ♦ Fotosiport se naglo ilrl. Povsod lahko opazujemo v zadnjem času, da so fototrgovci zelo zaposleni. Vse to je v zvezi z veliko akcijo, ki jo pri razprodajanju fotografskih aparatov vodi tvrdka Kodak. Sedaj se lahko vidi, koliko zanimanja vlada v naši državi ia fotografiranje. To je razumljivo, ker ee naši kraji odlikujejo s tolikimi prlrodnlmi krasotami, ki kar vabijo in pozivajo k fotografiranju. Zaradi tega je propagandna razprodaja aparatov tvrdike Kodak, k! traja še do 9. t. m., največjega pomena. V tej dobi se dobijo Kodak-Junior aparati za 490 Din, vsak kupec pa dobi bonifikacijo na 100 Din, tako da mu ostane najboljši aparat tvrdke Kodak za 390 Din. Razumljivo je, da mora biti razprodaja po tako ugodnih pogojih časovno omejena. Vsak pa še ima dovolj časa, da si za mal denar nabavi Kodak-Junior aprat, ki daje nenavadno dobre posnetke v formatu 6x9 cm. ♦ žarki radija za nego ust? Svetovnemu učenjaku prof. dr. Mam loku gre hvala, da Je uvedel radij v nego ust Blagi žarki radija v Doramad zobni kremi učinkujejo čudovito na zobno meso, ga masirajo ter krepe krvni obtok, kar dovaja hlitreje adrave rediilne snovi. Na ta način ostane votlina normalna, »obje pa zdravi ter dobe snežno belino. Poskusite tudi VI! Dobite Jo povsod! ♦ Darujte Podpornemu društvu s4ep+h. Ljubljana, Pod Trančo 2-1II. ♦ Obledele obleke barva v razlltnHi bar vah ln plislra tovarna J08. RCICH. Iz Ljubljane u— 1400 mladih pevcev naetopl dane« dopoldne točno ob pol 11. uri v »kupnem zboru na mladinskem koncertu v veliki unionski dvorani. Skupini pevski zbor, ki zapoje tri pesmice, vodi g. Avgust šuligoj. Zatem pa nastopi posamezno 20 mladinskih zborov e svojimi zborovodji i® najrazličnejših krajev Slovenije. Današnji mladinski koncert bo nekaka revija mladinskega zborovskega petja, ki je nastal po zgledu Trboveljskih slavčkov, ki bodo tudi nastopili na tem Koncertu. Opozarjamo na izredno zanimiv koncert na točen začetek in razmeroma nizko vstopnino. Sedeži od 30—8 Din. Blagajna po6luje od 9. dalje v veži pred un Ionsko dvorano. u— prispevajte za spomenik skladateljem Ipavcem v Sv. Juriju pri Celju. Odbor, ki mu Je poverjena postavitev spomenika pionirjem slovenske pesmi Je razposlal rodoljubom prošnje za prispevke in v vse večje kraje poverjenikom nabiralne pole ln že se javljajo od povsod ugodne vesti. Ljubljanskim ljubiteljem lepe pesmi in narodnim krogom sploh »poročamo, da je prevzela nabiranje za Ljubljano gospa M. V. M alga Jeva, sestra Junaka Franceta Malgaja. Odbor vljudno prosi vse Ljubljančane, da gospe V. ne odklonijo naše prošnje. Lmena darovalcev bomo priobčili v dnevnikih. u— Skrb za kmečko Izobrazbo na Barju. Na pobudo delavnega šolskega upravitelja g. Grčarja Tita se je ustanovil na barjanski šoli gospodinjski tečaj, ki se Je pričel v decembra lanskega leta. Vanj je stopilo precej domačih deklet, k! so dobile v tečaju mnogo praktičnih navodil. Spričo mmmimNk zdravilišče želodca, črevesa, žolčnega mehurja. gihta in sladkorne bolezni. Med glavna zdravilna sredstva spada zdravljenje z rogaško slatino, ki je najjačja zdravilna voda izmed vseh znanih alkalosalinskih-zem-liatih vrelcev. Vsled čudovitih zdravilnih uspehov, ki se dosežejo v Rogaški Slatini, jo nazivajo jugoslovenski Karlsbad. Vsled svojih redkih naravnih lepot Je Rogaška Slatina tudi iskano letovišče. Bujno zelenje— tihi, temni gozdovi — osvežujoč hlad _ čisti ozonski zrak — krasani izleti — vsakodnevni koncerti — kopališče na prostem — zabava — kino itd. Prospekti in cenik: Zdravilišče in vse pisarne »Putnika«. 4832 lepih uspehov »o se oglasil* po zaključku Prvega tečaja tudi ž« mnoga droga dekie-ta, ki so prosila, naj se tudi zanje priredi tak tečaj. Prošnji se je ugodilo. Zanimivo je, da so dekleta navdušile tnudi mladeniče, ki so potem sprožili željo, naj bi s« na barjanski šoli tudi zanje priredil kmetijski tečaj. Ob razpisu tečaja s« je priglasilo 46 mlade/ničev ln mlajših gospodarjev, ki so vneto obiskovali tečaj. Zato »o bili deležni vse pohvale sreskega kmetijskega referenta ravnatelja g. Lapa. Ra»en g. Lapa pa so poučevali v tečaju še upravitelj g. Grčar, učitelj g. Novak ln nekateri drugi. Slovesnemu sklepu tečaja sta prisostvovala tudi predsednik šolskega od-tora župan g. dr. Dinko Puc ln zastopnik banske uprave svetnik g. KrošL Ob koncu tečaja so podali tečajniki f« lastne strokovne referate. Barjanski tečajniki so si tudi ogledali vacvrno kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Zaradi gospodarske krize niso nrnogll denarja sa železniško vožnjo, PR »o poMteli kar c kolesi na dolgo pot. LA TOJA krema za britje — milo — olje — kreme za šport, masažo in kopeli! Velesejem pav. H št. 655 nasproti Skunt&a »CHEMOTEHNA družba * o. z., Ljubljana, Mestni trg 1«. u— Ustanovitev zoološkega društva »Noe« v Ljubljani. Prejeli smo: Banska uprava je odobrila pravila zoološkega društva »Noe« za dravsko banovino v LJubljani. Sicer obstojajo že nekateri klubi in društva za rejo posameznih iivalskih pasem, ki pa imajo le ožje delokroge. Društvo je zamišljeno na širši podlagi ln ima humane, knilturne, gospodarske in športne namene. Med drugim ima v načrtu: jlbu-jatl med ljudstvom smisel sa varstvo domačih ln tujih živali in zanimanje za gojitev; prirejati v večjih centrih periodične zoološke razstave v naučce in propagandne s vrhe (za šole, gojitelje in prijatelje živalstva); članom dajati brezplačno strokovne naevete za rejo, nabavo in vmovče-vanje veeh vrst tlvall, odmosno potrebščin; nuditi članom strokovno izobrazbo in drugo. Posamezne panog« rejcev so združene v odsekih (tna pr. v omitološkem akvarijskem, terarijskem Itd.). Ker je članarina malenkostna, je vsakemu rejcn omogočeno včlaniti se r društvu, od katerega lahko upravičeno pričakuje koristi. Vsak gojltelj in prijatelj ptičev, ribic, plazi vcev, psov, mačk ln športnih, eksotičnih živali, pasemskih kuncev in perutnine se naj prijavi. Ustanovni občni zbor bo danes 3. t. m. ob 9. v gostilniških prostorih g. Imlkreta, Ljubijana-Trnovo. Vabljeni! Razstavo otroških in igračnih vozičkov, modernih, solidno izdelanih in po najnižjih cenah si oglejte na velesejmu pri tvrdki S. REBOLJ & DRUG iz Vošnjakove ulioe 4 v paviljonu »H« zunaj. 4913 Pr| letošnjih produkcijah operne šole drž. kOnservatorija v Ljubljani, na kateri poučuje v prvi vrsti gospa Cirila Medvedova, se izvaja prvič celotna opera in sicer enodejanska opera ruskega avtorja RimSki-Korzakovega: Mozart ln Sall-erl. Svoječasno je bilo to delo tudi na repertoarju naše opere. Slika nam prikazuje odlomek iz življenja velikega klasika Mozarta oziroma del takratnega dunajskega glasbenega življenja, v katerem je stal na enem prvih mest italijanski komponist Salieri. Poleg te opere se izvajajo poea-meena dejanja iz drugih znanih opernih del kakor »Glumači«, »Aida«, »Carmen«, »Traviata« ln »Faust«. Pri »Aidi« nastopi tudi zbor in balet, sestoječ iz širnih kon-servatoristov. Predprodaja vstopnic za to operno produkcijo, ki bo v torek 5. t m. v dramskem gledališču, se prične v ponedeljek pri dmevni blagajni v operi. Cene posameznim sedežem od 6 do 20 Din. u— Kako naj gojimo glasbo v domačem krogu, nam bo nazorno pokazal II. nastop gojencev šole Glasbene Matice, ki bo v sredo ob 18. v Filharmoniji. — Spored te produkcije sta sestavila prof. Karel Jeraj in gospa Hribar-Jerajeva, izvajajo pa ga po večini gojenci obeh s pomočjo nekaterih drugih zaradi pestrosti sporeda. Pri tem nastopu bomo videli od ansambla 4 violin preko klavirskega kvarteta tja do komornega orkestra. Zaradi interesant-nosti sporeda še prav posebno opozarjamo na ta nastop šole Glasbene Matice v sra-do 6 t m. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolkovih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, oobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čiea izdatno izpraznienje črevesja in osvoboditev od občutkov tosnobe. >JUTTtO« It 188 Danes velika premiera veleflhm »PRIPOVEDKE IZ SPALNICE« r katerem igra glavno vlogo »lavni MAURICE CHEVAJLEEB Plim ljubke vsebina, lepih scen in ne- ELITNI KINO MATICA prekosiJive lepote in sabave. Predstave danes ob 3., 5., 7in 9.% u— Poroka. Dane« se t LJubljani poročita g. dr. Tomo Skalerlč, uradnik Dr«, hipotekarne banke, in sdč. Majda Rozmanova, hčerka šefa znane tvrdke Aloma Com/p. Bilo srečno! »j— Opozarjamo na asctanak, ki ga sktlcuje Jugoslovenska ženska zveza v ponedeljek 4. t m. r damsko sabo kavarne »Emone«. Prosimo za točnost, ker bo »a. Govekarjeva začela govoriti točno ob pol 18. Pripominjamo, da bo razgovor o potrditvi ali izipreanamibi kandidatne liste samo za upravo banovlnske sekcije, ker sta v glavni odibor bili izvoljeni že na skupščini v Koviljači ga. Tavčarjeva kot predsednice Jugoslovenske ženske zveze in ga. Ana Zupančičeva za kolo v Celju kot članica glavnega nadzornega odbora in sta v teh funkcijah tudi članici banovinske sekcije JŽZ. GraSolog KARMAH v Ljubljani. Obiske sprejema v hotelu >Soča«. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. 4892 Iz Celja »Aeroklub« In »Aeroput« r Ljubljani priredita danes, v nedeljo, če bo lepo vreme, potniške polete nad Ljubljano med 16. in 19. uro na letališču v Polju. Vse, ki ae za letenje zanimajo, vaibimo da napravijo izlet na ljubljansko letališče. Ako bodo interesenti na terenu že dopoldne, bodo klubski aparati vozili potnike že dopoldne. Zveza gospodinj obvešča, Aa priredi tečaj za brezalkoholne in alkoholne poletne pijače. Tečaj bo dne 6. in 7. junija, obakrat od 19. do 22. ure zvečer. Prijave se sprejemajo vsak dan od 16. do 17. na Bregu št. 8. Pris>pevek 22 Dim se vplača pri vpisa. u— Prostovoljna gasilska četa v Stopanji vasi priredi danes, ob S. pop. na senčnatem vrtu dobro znane gostilne g. Ivana Briclja v štepanji vasi na Planirju veliko e— DanaSnJe svečanosti Jadranske straže v Celju. Danes ob pol 7. bo budmica, ob .pol 8. in 10. pa bo sprejem gostov na kolodvoru. Pred kolodvorom bo promenad-ni koncert. Po prihodu jutranjih vlakov ee bosta pričeli v Narodnem domu skupščini ljubljanskega in mariborskega oblastnega odibora JS. Ob 10.30 se bo formiral na Glaiziji siprevod, ki bo odkorakal ob 11. v mesto. Ob 11.30 ibo stik pred magistratom z nagovori predsednika celjskega krajevnega odbora JS župana g. dr. Goričana, predsednika Izvršnega odbora g. dr. I. Tartaglie iz Splita, predsednikov ljubljanskega in mariborskega oblastnega odbora JS gg. podibana dr. Pirkmajerja in mariborskega župana dr. Lipolda ter člana podmladka JS sedmošolca M. gubica. Ob 14.30 se bo pričela na Glaziji akademija celjskih šoL Govoril b0 tiudi glavni talnik JS g. dr. Ivo Rubič. Olb 15.30 se bo pričela tombola Jadranske straže. e— Prijave za pokrajinski sokolski zlet v Sarajevu sprejema do vštete srede 6. t. m. br. Novak, tajnik Sokola Celje. e— Veliko tekmo kosce r priredi Drjštro kmečkih fantov in deklet na Teharju danes ob 15. pri Videmšku. Prijatelji kmečke mladine vljudno vabljeni 1 e— Prostovoljna gasilska četa v Gaberja priredi 12. avgusta veliko javno tombolo. Društva se prosijo, da ne določajo za ta dan svojih proslav. e— Tujski promet. V maju Je obiskalo Celje 1053 tujcev (nasproti 991 v letošnjem aiprilu ln 1084 t lanskem maju), in sicer 811 Jiugoslovemov in 242 tujcev. e— Stroj mu Je odtrgal roko. V petek se Je dogodila t tekstilni tovarni ▼ Lašfkean huda nesreča. Pri delu je stroj »grabil 84 letnega delavca Franca Deželaka od St. Lenarta in m« odtrgal levico. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Zobni atelje dentist E. Knnst, Celje, od 4. do 6. t. m. ne sprejema strank zaradi preselitve v palačo Mestne hranilnice (biv- Ratfio kotiček Ljubljana, S. junija. Drevi ob 18.30 stopi pred mikrofon pisatelj g. Rudolf Kresal, da zaključi svoj ciklus predavanj o Westfaliji in ™™ poda sliko Essena. Essen — metropola najtežje Jn največje evropske industrije, mest® jeklarn, rudnikov, mesto topov, mesto strojev. Mogočni gotski stolpi neštetih cerkvi dostojanstveno kljubujejo sto in sto kaminom, ld nenehoma bruhajo oblake črnega dima proti vedno svinčenemu težkemu nebu. Prav tako kakor se bije cerkev s tovarno, tako se bije staro mesto z novim, ki Je leip-še, svetlejše, pa tudi bogatejše, zlasti po svojem stremljenju dati človeku dostojno bivališče. Vendar so tega deležni le nekateri izbranci še zmerom vlada sto ln sto tisočem delavcem tradicija starega mesta, ki ima tu pa tam tipični srednjeveški obraz. Najzanimivejši, a hkrati tudi najbolj strahoten je pa Kruppov del mesta, ki obsega od 98 kvadratnih kilometrov površine eno tretjino vsega mesta s samimi tovarnami To je mesto topov, porodnišnica vseh mogočih strojev, bomb, granat in nožev, center sodobnega človeškega duha. Ta center, v katerem je zaposlenih v normalnem času preko 160.000 delavcev, Je kakor velikanski, ponekod trdnjavam, ponekod nepreglednim steklenim rešetka-stim stavbam podoben labirint. Ob pogledu na to čudežno delo človekovih rok, ob misli na njegovo brezumno stremljenje, ki najde danes izraza le v babilonski zmešnjavi širom sveta, si človek ne more misliti drugega, kakor to, da lastnemu delu skoroda ni več kos. Z Jesenic •— Prvi absolventi meščanske tole na Jesen lo a h bodo proslavili 10 letoioo abeol-vlranja meščanske šole s Izletom na Jezersko t začetku Julija z avtobusom. Absolventi naj pošljejo naslove g. Stegerju Milanu, uradniku KID, Jesenice, Fužine, ki Jhn bo dal potrebne informacije. Iz Tržiča 4— Slovo. Pred dnevi se Je sa stalno preselil ▼ LJubljano ravnatelj tnkaJBnje meščanske šole g. Lajovlc Allbin. Nastopil Je službo pri prosvetnem oddelku na banovini. G. Lajovlc Je prišel v Tržič kot ravnatelj meščanske šole takoj po prevratu in jo vodil do odhoda v Ljubljano. ČOKOLADA k*— Vandallzem. V dobi naraščajočega avtomobilskega prometa Je treba pozdraviti vsako akcijo, ki gre za tem. da poizkušamo na kakršenkoli način obvarovati ceste pred prevelikim prahom Lani so zasadili dolenjsko cesto od dolenjske postaje Pa skoro tja do šmarekega klanca, letos pa so nasadili ob cesti med Dobravo !n Trzinom 100 sadnih drevesc. Tu je cesta čisto ravna in teče sporedmo z železniško progo. Te dni pa so se spravili nad mlado sadno drevje pobalinl, ki So z noži porezali debelca kar pri tleh, ali pa Jih lzru-vali s koreninami vred in jih zmetali r stran. Svoje vandalsko početje, ki izvira gotovo iz gole hudobnosti, so pričeli v Trdinu !n ga nadaljevali proti Dobravi. Pokončali so skoro tretjino drevesc, to Je okrog 30. Potniki, ikl se vozijo s kamniškim vlakom, se zgražajo nad takim van-dalskim početjem Kljub vestnim poizvedbam dosedaj še niso mogli Izslediti zli-kovcev, ki zaslužijo eksemplarično kazen. ka— Kino Kamnik bo predvajal veselo filmsko delo »Jaz nimam več skrbi« Zvočna predigra! fz Trbovelf *— Protestno zborovanje rudniških nameščencev. Društvo rudniških nameščencev priredi r sredo 6. t. m ob 19. v prostorih rudniške restavracije protestno zborovanje proti nameri delodajalcev, da bi ee poslabšala socialna zakonodaja, zlasti obrtni zakon. Iz Hrastnika h— Nov0 strellSče. naše zvezne strelske družine pri Rošu bo otvorjeno dane« ob 9. Vabljeni vsi člani. V bodoče se bo streljalo vsako nedeljo od 8. do 12. Iz Novega mesta »— Avtobusno podjetje L. KondrIB, Nove mesto, Je prenehalo z obratom mesto-kolodvor. Obrat vzdržujejo avto-taksi po 4 Din v eno smer. Iz Ptuia J— Pouk o obvezni teieSnl vzgoji. Mestno načelstvo razglaša, da se morajo prijaviti vsi mladeniči, rojeni leta 1915. do Iz življenja na POLZELA.. Dane« priredi Rdeči krii na Polzeli pevski koncert narodnih in umetnih pesmi. Najmlajši toda najmočnejši pevSki zbor v Savinjski dolini se nami bo po tri ln pol mesečnem vztrajnem vežlbanju im požrtvovanju vseh sodelujočih predstavil z deli skladateljev Premrla, Marinfcoviča, Bajuka, Vodopivca, Hubada, Deva, Jereiba, Maška, Novaka, Prohaske ter zborovodje. Nastopijo mešan, ženski im moški zbor. Zanimanje i& koncert Je ogromno saj pa bo tudi to brez dvoma do-6edaj največja pevska slavnost daleč naokoli po Savinjski dolini. — Pričetek bo točno ob 4. popoldne. Ugodne zveze a vkdci na vse strani. Po koncertu ples! SV. TROJICA NAD MORAVČAMI. T spomin svojih staršev, ki počivajo na tiro-jišikem pokopališču, je senator dr. Valentin Rožič daroval 1000 Din za popravo župnijskega poslopja pri Sv. Trojici nad Moravčami. Zbor mladih tehničnih strokovnjakov Danes se sbero ▼ Ljubljani zastopniki diplomiranih tehnikov iz vse države k ustanovitvi Združenja diplomiranih tehnikov Jugoslavije. Ustanovni občni zbor, ki bo otvorjen ob 9. v beli dvorani hotela Union, je prvi, na katerem se sestanejo is vse kraljevine zastopniki mlade, gospodarsko velepomembne tehnične stroke, ki se zlasti v času gospodarske stiske, ko se Je tudi že v izobraženih poklicih pričela ostra konkurenčna borba za kruh in obstanek, s velikimi težavami bije za svojo veljavo V narodu in družbi. Za raavoj industrije ta obrti so kvalificirani Izobraženci brez dvoma največjega pomena- Iz vrst diplomiranih tehnikov prihajajo samostojni vodje obratov in pomočniki tažeir}eDruštvo >Krka< je dovršilo kartote-v Ljubljani živečih Dolenjcev. Kartoteka vsebuje nad štiri tisoč imen Dolemjcev(-k) s trdnimi poklici in ne štiri sto, kakor je po-motno poročal »Slovenski Narod«. u— Okusne izpopolnitve poletnih toalet bodo elegantne dame našle na velesejonn v paviljonu H št. 276 v krasno Izdelanih usnjenih bižuterijah. Za vsako toaleto primerni predmeti Nakup teh okusno izdelanih modnih predmetov priporočamo cemj. damam. u— šola moderne plesne umetnosti Metode Vidmar (Gajeva 9), priredi konec meseca tri Intimne večere. Ker bo vstop proti vabilu, naj, kdor se zanima, Javi svoj naslov. MED. UNTV. €$*•• fHestc JCu/ca specialist za otroške bolezni ordinira od 13. do 15. ure. Ljubljana, Erjavčeva c. 4b. TeL 88-39. a— Obiščite >Krkin« propagandni paviljon na velesejmu! u— S svojim divjim tempom ogroia Ljubljano mali rdeči avtomobilček »Tri-glav-DKWc ko se zvija med drugimi vosi-li ln Jih prehiteva, saj smo ga srečali celo na strmem klancu v giški, ko je drvel najmanj s 60 km v Bellevue. Veselimo se sicer malega, doma izdelanega vozička, a nesreč si navzlic temu ne želimo. u— Dr. Dereani ne ordinira za očesne In ušesne bolezni od 4. do 19. t. m. u— Poskušen samomor In dve nesre&l. V Zgornji šiški stanujoča Erna K. se je včeraj zjutraj zastrupila z lizolom. Njeno stanje so k sreči še pravočasno opazili domači, ki so ukrenili, da so obupamko prepeljali v bolnišnico, kjer pa so jo kmalu rešili iz nevarnosti. Na Dolenjski cesti je včtiraj popoldne povozil neznan avto-mobilist 50 letnega posestnika Ivana Pod-logarja iz želimelj. Podlogar je obležal na cesti s hudo poškodovanimi nogami in so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Huda nes>reča se je pripetila v popoldanskih urah tudi na Sv. Jakoba trgu, kjer je podrl avto nekega Janeza Poseta. Prepeljali so ga v bolnišnico v nezavestnem stanju. Pose ima hude poškodbe na glavi, utrpel pa je gotovo tudi močan pretres možganov. še stanovanje primarija g. dr. Raišpa), Krekov trg 8, I., levo. Redni sprejem strank bo spet počenši od 7. t. m. na omenjenem naslovu. •— Kino Unlon. Dane« ob H5.16, 18.80 in 20.45 zvočni velefilm »Brod brez pristanišča« in zvočna predigra, Jutri ob 16.15 lm 20.30 zvočna opereta »Noč pred zaroko« (Dekle kakor ti) im zvočna predigra. Iz Maribora «—• Za zbližanje z Bolgari. Izredno pre* davanje, ki bo v ponedeljek 7. junija bo v znamenju zbližanja Jugoslovemov ln Bolgarov. Zaradi tega smo prepričani, da bo naše obtčinstvo majtopleje sprejele bolgarskega profesorja g. Pamiparova iz Sofije, ki bo predaval o svoji domovini Bolgariji. Uvodmo bo govoril o vseim, kar se je storilo na Bolgarskem za zbližanje. potem bo nas pa vodil na podlagi skiop-tičmih slik po vsej svoji domovini ln rao-kazoval njene posebnosti ln njeine lepot«. Ta del predavanja bo v bolgarščini. Ker je g. profesor tudi vmet esperantist, bo govoril v drugem delu predavanja r espe-ramtu o narodmo-kulturaem pokretu move Bolgarije, o duhovnem gibanju Belih bratov, praktičnih učencev Kristusovega nauka, ki Jih vodi pesnik Danev in katerih je okoli 30.000. Na kratko bo prevedel drugi del predavanja v slovenščino profesor g. Rakuša. Opozarjamo, da je predaval g. Pamuparov po vsej naši državi in da so sprejeli njegovo predavanje povsod najtopleje. TURŠKE SREČKE več ne igrajo in zapadejo! Vsa potrebna pojasnila daje »KONTROLA SREČK« MARIBOR Cankarjeva ulica 14, katera jih tudi zamenjava ali kulantno vnovči. 4932 a— Ljudska univerza v Mariboru. Bolgarski profesor G. Pamparov bo predajval v ponedeljek 4. t. m. o svoji domovini Bolgariji, deželi rož (ek i optične slike). Pridite! Iz škofje Loke SI— Predstojnika okrajnega sodiščav slovo. Na praznik je zapustil Škofjo Loko predstojnik okrajnega sodišča dr. Jakob Prešera, ki je preživel polnih šest let med nami. Odšel je k okrožnemu sodišču v Ljubljano. G. predstojnika bomo ohraniM v najlepšem spominu. Bil je član Sokola, kjer je večkrat predaval in ee zlasti udejstvoval pri smučarskem odseteo. Tudi pri jubilejni društveni spomenici je sodeloval. G. predstojnik Je velik prijatelj narave, posebno planin, zato ne dvomimo, da mu ostanejo naši kraji ▼ trajnem spominu in da jih bo vedno rad po-sečal. Na novem službenem ineSba mu IsH-nro vso srečo! Vremensko poročilo Številke sa označbo kraja pomenijo- 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra, t. temperatura. 4. relativna vlaga, v %. 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v man, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 2. Junija LJubljana 7, 766.6, 15.0, 81, NM, 8, —, —( LJubljana 13, 764.7, 23.0, 50, SW3, 7, —, —; Maribor 7, 768.1, 16.0, 90 mirno, 8. 1.0, de« Zagreb 7, 766.4, 18.0. 80, SE1, 7, 0.4, de«; Beograd 7, 767.0, 20.0, 60, mirno, 5, —, — Sarajevo 7, 768.5, 13.0, 90, mirno, 7, —, — Skoplje 7, 768.8, 18.0, 70, mirno 9 9.0, de« Split 7, 766,8. 22.0, 50, mirno, 5, —, —; Kumbor 7, 767.5, 19.0, 70, E3, 7, —, —; Temperatura: LJubljana 24.0, 12.5; Maribor 21.8, 14.0; Zagreb 25.0, 16.0; Beograd 25.0, 16.0; Sarajevo 22.0, 11.0; Skoplje 27.0, 13.0; Split 25.0, 19.0; Kumbor —, 17.0; Pod njegovim vzornim vodstvom j« šola zaslovela daleč naokoli. Kot vodja obrtne nadaljevalne šole Je reorganiziral ln Jo izpremenil iz dvorazredmlce v trlrazredni-oo. Med učiteljstvom. mladino in ostalim prebivalstvom je bil kot izvrsten pedagog splošno priljubljen. Z njegovim odhodom Izgubi mesto tudi vnetega organizatorja ne le na šolskem, temveč sploh na kulturnem torišču. Posebno pri srcu sta mu bila glasba in petje. Preko deset let Je vodil pevski zbor Bralnega društva ln Imel s svojim moškim im mešanim zborom velike uspehe. Kaj zmore sistematično vežba-nje, se je prav posebno pokazalo pri poslovilnem koncertu. Bralmo društvo mu je v slovo priredilo podofcnico, da se veaj malo oddolži dolgoletnemu izvrstnemu pe-vovodjl, ki si Je s svojim delom stekel neminljive zasluge. Pa tudi Je g. Lajovlc sodeloval v naiših nacionalnih društvih. Vsi ga bomo pogrešali. Prav tako njegovo soprogo, ki je bila ve« čas bivanja ▼ Tržiču spoštovana ln priljubljena delavka na kulturnem popriSčn. G. ravnatelju ta njegovi družinicl želimo prav vsi na novem službenem mestu vso srečo lm zado-voljnost. 6— Kino Nadiftar predvaja dame« operetni flkn »Ko Baby ljubi« r glavni vlogi Anny Ondra. Predstave ob 18.30 ln 20.30 v primeru slabega vremena tudi ob 16. Iz Kamnika ka— Delo na cesti v Kamniško Bistrico napreduje s pospešeno naglico. Zdaj je v gradnji zadnji del ceste od Gaberja do Kopišč. V spodnjem delu že polagajo trdno kamenito podlago za cestišče, v gornjem delu pa gradijo nasipe in izkope. Pri delu je zaposlenih zaenkrat 50 delavcev. Ker gre gradnja ceste po dosedanii turl-etovski pešpoti, se morajo zdaj turisti posluževati vozne poti čez Mecesnovec in Počivalo. Z veliko vnemo pa so se-prizadeti te dni lotili gradnje nove pešpoti v Bistrico. Zastopniki kamniške javnosti tn SPD so si že ogledali traso za novo pešpot, ki bo držala deloma po desnem, deloma po levem bregu Bistrice in bo zvezala tudi one najlepše predele bistriške doline, ki so do-zdaj še skoro nepoznani. To bo predvsem Ribja peč ob izlivu Korošice v Bistrico ln romantična pot po desnem bre^u Bistrice do slapa Predoslja. Trasa za novo bistriško pešpot je res posrečeno izbrana. Kakor zatrjujejo, bodo pričeli delo že ta mesec. 1920. pri mestnem načelstvu v sobi magistra tnega tajnika zaradi pouka o obvezni telesni vzgoji. Za pravilno in pravočasno prijavo so odgovorni tudi roditelji, odnosno skrbniki. J— Lep nastop dijakov realne gimnazije. Na praznik je bil na sokolekem letnem telovadišču v Ljudskem vrtu nastop dijakov in dijakinj tukajšnje realne gimnazije pod vodstvom profesorja za telovadbo g. Ftoma. Proste vaje so bile izvedene strumno ta z vso disciplino. Ugajale eo tudi orodne vaje ta pa lahka atletika. Profesorju g. Fonu gre vse priznanje za tako uspeli javen nastop, od katerega so imeli prisotni starši največje veselje. Javnemu nastopu so prisostvovali tudi sreski načelnik g. dr. Bratima, komandant mesta major g. Manjolovič ta mestni župan g. Jerfia. J— Glasbena šola Glasbene Matice t ptnjn priredi v ponedeljek 4. t. m. javno produkcijo gojencev(mk) ob 16.30 v dvorani Glasbene Matice. Občinrfvo, posebno starši, eo vljudno vabljeni. J— Zdravniški pregled mladenl&ev, ki so obvezni na pouk sa telesno vzgojo^ bo imel bamovinski zdravnik g. dr. Bela Stali ec 4. t. m. ob 7. zjutraj pri Sv. Urbanm, ob 9. v Rogoznicl pri Ptuju, ob 10. na Grajeni pri Kreflnu, ob 16. v Juršlncih ta ob IT. v Dornavl. J— Z vrelo vodo »e Je polila. Poseetntca Predi.kakova Cecilija Lx Zupečje vasi Je božjastna. Te dml je pri kuhanju dob}1* lapad, pri čemer je prevrnila pota lonec vrele vode, ki se Je razlila po vsem tele-»a. Dobila Je hiude opekline ta eo Jo morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. J— Nenadna smrt v mestnem parku. Na praizmlk ee j« mudil v Ptuju okoli 49 let stari Leskovar Franc, branjar iz Hajdofie. Popoldme se je nekaj časa izprehajal po mestnem parku, kjer mu je postalo slabo. Pasanti so m« nudili prvi pomoč. Ker ee mu »tanje nI izboljšalo, so ga dali prepeljati v ptujsko bolnišnico, kjer je kimata nato izdihnil za možgansko kapjo. Pokojnik zapušča vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci. J— Najdba utopljenca. Na praca* se nadll na Vlčavi pri Ptuja v Dravini stmgl moSko truplo. Po dosedanjih ugotovitvah gre najbrž za pogrešanega Gajserja A3-fomza. ki Je pred dnevi Izginil Iz MarfibflK ra. Truplo so prepeljali v mrtvaflnioo f Rogom IcL Ljubljanski velesejem ki Jih Je še zmerom mnogo zaposlenih pri nas. Mladi strokovnjaki, ki prihajajo ■ naših vzorno organiziranih tehnični h srednjih šol, so zadosti kvalificirani, da bomo zlahka pogrešali tehnične strokovnjake od onkraj meja. Obrtni zakon pa tudi izreftno določa obrate, ki morajo zaposlovati tehnike, in ima ta panoga brez dvoma svojo bodočnost. Naziv tehnična sredtaja Sola, ki taotora-ruje naš strokovni naraščaj, se Je uvedel šele po vojini. Prej so se te vrste šole imenovale s skupnim imenom višje obrtne šole, ki so Imele specialne oddelke. Po novi organizaciji imajo v naši državi tehnične srednje šole svoje odseke: arhitektonski, gradbeni, arhitektonsko-gradbemi, strojni, elektrotehnični, kemijski, lesno industrijski, ladjedelski, geometrski itd. Pred vojno so obstojale višje obrtne šole v ZagTe-bu, Sarajevu in Splitu. V Ljubljani Je bila ustanovljena leta 1917. Prvo maturo so v LJubljani polagali dijaki na strojnem odseku L 1921., na arhitektonsko-gradbenem 1922., na elektrotehničnem 1929. V Beogradu se Je ustanovila tehnična srednja flota leta 1924. ta prav danes praznuje svojo desetletnico, v novejSein času pa še v Novem Sadu. V vsej dritevi je danes okrog 8000 dl- pttomdranib tehnikov. Samo tehnična srednja šola v Ljubljani Je v lotih svojega obstanka dala 670 abiturientov, ta sicer 200 arfai tektonsko-gTadben i h, 333 strojnih in 107 elektrotehnikov. Tako za Slovenijo, kakor za državo Je to vsekakor ogromna armada, ki jim Je stanovska organizacija potrebna predvsem iz stvarnih razlogov, da bo mladim strokovnjakom pomagala do dela in obstanka. Današnji gospodarski zastoj Je kriv, da Je tudi med tehnično inteligenco mnogo brezposelnih. Organizacija bo morala opraviti težko nalogo, da tem mladim ljudem izvojuje pred javnostjo ta v državi stanovske in življenjske pravice, ki Jim gredo. — Priprave za ustanovni občni zbor je vodila Organizacija absolventov ljubljanske TSš, ki je bila ustanovljena že pred desetimi leti kot Organizacija strojnih ln gradbenih tehnikov v LJubljani. Odkar pa je bil pred petimi leti na mesto prejšnjih, zrelostnih izpitov uveden diplomski izpit, se imenuje Organizacija diplomiranih tehnikov. Mlade strokovnjake, ki so prispeti iz Meb krajev države, iskreno pozdravljamo V beU LJubljani ta želimo njihovemu zibo-VO, da bi bil v razvoju njihovega dela mojtrfk, ob katerem se pričenjajo boljši, Veoclojk časi za njihovo stroko ta stan. Pogled na zapadni del velesejma ob Lattennannovem drevoreda Operacija ozdravlja tresenje Afltstent leningrajskega travmatološkega zavoda dr. Mašinski je izvršil izredno težko operacijo na pacientu, ki je po prestani spalni bolezni silno trpel zaradi neprestanega tresenja udov. Prerezal mu je neke živčne vode v hrbtenica, nakar je tresenje popolnoma prenehalo. Zdravniška veda je bila nasproti takšnim živčnim boleznim, ki nastopajo tudi kot posledica vnetij v možganih, doslej brez moči. Prereze živčnih vodov v hrbtenici je pač prakticirala že prej, toda samo prereze vodov, ki posredujejo občutek bolečine, da je paciente teh bolečin v zvezi z drugimi boleznimi rešila. V tem primeru pa gre za živce, ki posredujejo gibanje, in če takšne živce prere-žeš, mora slediti popolna omrtvičenost teh ali onih udov. Iz gornjega ruskega poročila ni razvidno, da-li so bolnika rešili enih teža s tem, da so mu nakopali druge, ali pa je dr. Mašinski našel pota, da je ustavil tresenje, ne da bi naprtil pacienta mrtvoud. Gospodarstvo Pozabljena domača Industrija V okolici Rogatca, zlasti t območju bivše upravne občine Sv. Rok, ki je po komasaciji občin postala sestavni del Dove velike občine Rogatec, je nekoč močno cvetela in pro-eperirala domača industrija ali bolje obrt izdelovanja brusnih kamnov, ki je tarnošnje-mu revnemu ljudstvu skoro kot edini vir dohodkov omogočala vsaj skromno eksistenco. Rogaški brusi eo bili po širokem sveta na zelo dobrem glasu in eo zaradi svoje izredne kakovosti uživali svetoven sloves. Ze pod Avstrijo so bili na avstrijskih in madžarskih, pa tudi na romunskih in italijanskih tržiščih skoro brez konkurence in edino bavarski brusi so se še mogli z našimi rogaškimi meriti Do 300 vagonov in več so jih izvozili letno v doba gospodarske konjunkture. Tekom povojne dobe pa Je začela ta obrt, zlasti v zadnji dobi nevzdržno propadati. Splošna gospodarska kriza ji seveda tudi ni prizanesla in je le še pojačila težkoče, ki so nastopile tudi v tej domači obrti. Danes je poslovanje skoro iv vseh 6 glavnih obratih le minimalno, domače ljudstvo pa brez posla in brez kriha. Narod trpi zaradi stagnacije v podjetjih revščino in pomanjkanje. Saj je padla produkcija tako hudo, da je znašal n. pr. lani izvoz brusnih kamnov komaj še do 50 vag., dasi ima samo eden od 6 podjetnikov nad 100 oralov peščenega sveta in bi mogel sam izvoziti letno do 200 vagonov in več brusnih kamnov. Na konferenci, ki jo je pred nekaj tedni na mojo prošnjo, odnosno na pobudo podjetnikov 6klical g. sreski načelnik v Rogatec in katere so se poleg interesiranih podjetnikov, g. sreskega načelnika in mene udeležili tudi obrtnozadružni nadzornik g. Nace Založnik, zastopnik železniške uprave (g. kontrolor Šijanec) ter predsednik rogaške občine g. Prah, je bilo ugotovljeno, da so poleg posledic splošne gospodarske krize tudi še drugi razlogi za zastoj v tej naši domači industriji, na katere prosperiteto se je menda pozabilo pri vseh pogajanjih za trgovinske pogodbe, kakor tudi pri določanju prevoznih ta ril, pri državnih dobavah itd. Dejstvo je, da naša brusna industrija napram tuji konkurenci ni zaščitena. Dejstvo je dalje, da so se prevozni stroški v zadnjih letih podražili nele s splošnim povišanjem tarife za brusni kamen, ampak tudi — in še posebno! — z neenakim tre-ti ranjeni pri določanju prevoene tarife za različne oblike brusov (kvadre in kotače ali točila). Da je tudi zvišanje ležarine ter plačevanje pristojbine za porabo dvigala in za pokrivanje železniških vozov podražilo prevozne stroške, omenjam le mimogrede, četudi je res, da je danes mogoče, zaradi te čudne železniško - tarifne politike, dosta- viti v Beograd bavarski brus z manjšimi prevoinimi stroški nego rogaški. Dotakniti se moram še posebej vprašanja državnih dobav, o katerem se je na konferenci obširno razpravljalo- Ne samo, da ee pri teh dobavah polaga veliko preveč važnosti na formalnosti, mesto na praktično stran, je treba še posebej poudariti, da dela največ težav zahteva države po predložitvi potrdila o plačanih davkih ter na drugi strani mnogo prepočasna likvidacija računov od strani države Na konferenci sta bila predložena dva dokjmentarično podprla značilna primera iz leta 1932.: za Kragujo-vac (če ee ne motim, za železniške delavnice!) je bila razpisana dobava 6 kamnov e približno 17.0C0 kg teže. Rogaški interesent je ponudil ceno 88 Din za 100 kg s pogojem, da se plača račun v 30 dneh po dobavi. Zaradi tega pogoja je bila njegova TKmudba zavrnjena in je na drugi licitaciji dobil dobavo neki beograjski trgovec po 128 Din za 100 kg. Seveda je beograjski trgovec dobavil kamen iz Rogatca in profitiral na račun države lepih 7 jurjev, ki bi bili lahko ostali v državni blagajni. Drug primer nezdravega birokratizma: Za razpisano dobavo 2 vagonov brusnih kamnov za Sarajevo je ponudil rogaški interesent 2 vagona prvovrstnega rogaškega kamna za 20.000 Din. Ker pa ni mogel položiti kavcije, je bil od licitacije izključen, in ie bila potrjena ponudba trgovca - posredovalca, ki je dal državi slabšo robo za 31.000 Din. Zgodilo ee je tudi ponovno, da ee je zaradi podobnih formalnosti dajala prednost celo ponudbam inozemskih tvrdk, ki izdelujejo brusne kamne iz manjvrednega malteriala, torej z manjšimi stroški. Jih uvozijo brez carine in imajo cenejši dovoz po vodi nego rogaški podjetniki po železnici. Po ugotovitvah vseh teh nedoStetkov ln težav eo bile na rogaški konferenci »klenjo-ne stvarne resolucije, v katterih ee zahteva: 1. izenačenje železniške tarife za mizarske bruske kamne ('kvadre in okrogle brusne kamne (kotače, točila); 2. znižanje železniške tarife za prevoz rogaških brusnih kamnov po državi ter ugodnoetne tarife za izvoz; 3. znižanje pristojbin za '.uporabo dvigal na železniških postajah; 4. uvedba zaščitne uvozne carine za inozemski brusni kamen; 5. večje ugodnosti za domače dobavitelje pri državnih dobavah; 6. intervencija Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine na inozemskih tržiščih v smeri povzdige našega izvoza brusnih kamnov. Ti sklepi so izročeni merodaftrhn ofela-stvoin v uvaževanje, in upam, da bo ta naša, doslej pozabljena in zanemarjena domača industrija pri vseh merodajnih fcinft^jph našla razumevanje in zaščito. V. Spindler. Uspehi našega velesejma Zanimanje za naš velesejem očividmo narašča ki to upravičeno, eaj nam agilna velesejmska uprava vsako leto pripravi toliko novega in zanimivega, da se nihče ne more Izogniti obisku in tudi stalni raz-ttavljalci so si osvojili načelo, da nudijo občinstvu vedno kaj izrednega. T0 velja zlasti za naše odfličce pohištvene mizarje, ki nas vedino presenetijo s svojimi krasnimi izdelki. Zato je tudi razumljivo, da so tudi letos prve prodaje in zaključke zabeležili baš p oh i St vem i mizarji. Včeraj so naš velesejem korporativoo pcsetili slušatelji zagrebške komercialne visoke Sole, pod vodstvom profesorjev, kar je gotovo lepo priznanje našemu velesej-mu od strani najvišje gospodarsko-znan-stvene institucije v naši državi. Istočasno je prispelo iz Zagreba 100 gojenk zagreb-šfke gospodinjske šole, ki so se zlasti zanimale za odlično razstavo naših žen, ki je na velesejmu prirejena pod geslom »žena v poklicu«. Vsi tujci se zelo pohvalno izražajo o našem velesejmu in zlasti poudarjajo Izredno okusni aranžma posameznih razstavnih prostorov in ko j. Dejansko je opažati lep napredek aranžerske umetnosti, kar je nemal uspeh aranžerskih tečajev. Pozornost vzbujajo na letošnjem velesejmu zlasti številni razstavljeni Izumi In razne tehnične novosti, za katere so že odobreni patenti, deloma pa so patenti prijavljeni. Zlasti je omeniti številne izume inž. Dementjeva iz Zagreba, ki je razstavil izredno praktično patentirano risalno desko, posebno praktično pipo za na sod ki se da prav lahko regulirati, zanimivo električno varovalno napravo, ki vzdrži nad 300 kratkih stikov, nadalje enostavno, toda 'zelo praktično likalno napravo in avtomat za prodajo cigaret G. Nikola Angelo iz Beograda pa razstavlja prvič patentirano ekonomično peč, pri kateri izgorevajo prav vsi plini, ki gredo sicer v dimnik in kjer se izkoristi izredno velik odstotek toplotne energije. Najlepši od.mev nedavno sklenjene fcn PTavkar uveljavljene trgovinske pogodbe z Nemčijo je reprezentativna razstava nemške industrije, zlasti pa njene avtomobilske in radijske industrije 8 15 največjimi nemškimi veletvrdkami. Razstava je prirejena nad vse praktično, da ima obiskovalec možnost hitrega in točnega pregleda. Razstavljeni radijski aparati eo vsakem pogledu na višiku, zato je v »G« paviljonu, kjer je razstava nameščena, vedno dovolj gledalcev in kupcev. Poseben oddelek razstavljajoče Nemčije je informacijski biro, kjer dobe interesenti vse kakršnekoli potrebne informacije. Radijska Industrija je na velesejmu sploh odlično zastopana. V okusno opremljeni koji v paviljonu I razstavlja znana ljubljanska tvrdka H. Suttner najnovejše aparate svetovnoznane znamJke »-Philips«. Imenovana tvndka, ki je zastopnica Philipsovih tvornic za dravsko banovino, ima razstavljene najnovejše aparate, od katerih se tudi najcenejši odlikujejo po čistosti glasu in selektivnosti. Razstava nam kaže velik napredek radio-tehnike, ki nam nudi danes zares prvovrstne aparate. * Radijska velesejmska reportaža. Danes ob pol 9. uri zvečer bomo na zabavišču ljubljanskega velesejma doživeii malo, svojevrstno senzacijo. Vodstvo ljub- Ijanaike radijBke oddajne postaje v Ljubljani se je odločilo, da pošlje na velesejem svojega reiporterja, ki bo posredoval liv-Ijenje ln vrvenje veseličnega prostora vsakemu Se tako oddaljenemu radijskem/u poslušalcu Sirom naše domovine. Verjetno je, da bo to reportažo sprejemala posebna kratikovalna sprejemna postaja; tako bodo lahiko to reportažo »prejemali radijski poslušalci sa kratkih valovih, lahiko pa tudi na normalnih. Kratkovalovna sprejemna postaja bo namreč sprejem oddala v ljubljanski studio, ta v Domžale in iz Domžal bomo slišali prenos na normalnem valu. Vsekakor bo ta reportaža prvi tovrsten poizkus pri nas. V primeru, da se bo odnesel, je vodstvo ljubljanskega velesejma pripravljeno oskrbeti s lične prenose tudi v ponedeljek med 6. in 7. zvečer iz vseh paviljonov. Razstava »živalce" V. razstava druStva rejcev malih živali »živalca« za dravsko banovino nudi obiskovalcem ljubljanskega velesejma prijetno iznenadenje. Društvo, ki je v preteklem času preživljalo hude dneve zaradi sporov, ki so nastajali med posamezniki v odboru, se je pod novim odborom, ki mu predseduje g. Lap, ravnatelj mesta vrtnarije, dvignilo lin šlo na delo, da si pridobi izgubljeni sloves. In res! V. razstava »živalce« nam dokaziuje, da se članstvo zaveda skupnega in složnega dela. Mimo osebnih razprtij k vzajemnemu delovanju naj vodi pot k boljši bodočnosti, v korist predvsem našemu malemu človeku, ki gž bo z umno rejo svojih živali izboljšal gospodarski položaj. Na razstavi, ki se nahaja v polkrltem prostoru oto paviljonu »E«, so razstavljeni domači kunci vseh pasem, kakor: belgijski in beli orjaki, francoski ovnači, modri dunajski, veliki činčilski, angorski, havan-ski, bedi in črni, reksi, havanski reksi in blackand-tanski kunci. Posebno pozornost vzbuja na tej razstavi belgijski orjaški samec, težak 8 kg, ki ga je vzredil g. Kuhar iz Vevč. Ocenjevalna komisija mu je prisodila oceno: častni zmagovalec. Menda se »mrcina« tega zaveda, saj vam tako samozavestno in ošabno zre na mimoidoče, I. nagrado je prejel še g. LenaMič iz Most za činčiisfkega kunca. Zajčji domek in v njem gostilna »Pri belem zajcu« s skupino angorskih kuncev (30 po Številu), ki jih je razstavil urednik »živalce« učitelj C. Paljk, je nameSčen v posebnem prostoru in vzbuja pri obiskovalcih izredno zanimanje. Rejo angorskih kuncev Se posebno priporočajo zaradi dragocenega kožuha in fine volne, ki se drago prodaja (kg menda po 500—600 Din). Perutainareka razstava nudi obiskovalcem priliko, da si ogledajo najvažnejše pasme kokoši ter obsega te-le pasme: rjavo štajersko, leghornsko, rodei3landsko, pli-mutsko in črno orpingtonsko. Ocenjevalna komisija, sestavljena iz priznanih strokovnjakov gg. inž. Wenka in inž. Jelačdna od kr. banske uprave je prisodila I. nagrado ln častno oceno za Štajersko kokoš učitelju g. PalJIku, za črno orpingtonsko kokoS pa g. Adamčiču. Prav lepe keki -kambelske race, ki so znane najboljše race jajčarice in znesejo Se v 5. letu starosti do 200 jajc na Isto, sta poslali na razstavo uprava zavoda sv. Stanislava iz št. Vida in g. Marija Vavpetič Iz ftmaree pri Kamniku. Tuiuške gosi, ki Jih j« razstavil g. Kuhar lz Vevč, mu bodo dale za Martinovo prav mastno pečenko. Posebno zanimanje vzbuja labodski gosji par, last g. Devetaka z Viča, Japonska raca z racmanom in mladiči (razstavljalec g. Radič Makslmir, orožni-Ski kapetan) sta prav čedna eksamplarja. Mestna vrtnarija je razstavila Se emden-ske gosi in race mandarinke. Golobarsttd odsek »živalce« Je ■ posebno skrbnostjo priredil razstavo golobov, naj- rwilf časjtih pasem, kakor: rtmtjane, Crom in modre florentince, kotouztke ikrjaace, golšače, mattefike goloto«, kapucince, drom-larje, bele, črne, rumene in rjav« Indijance, visokoleteče dunajske ln eegedlnske, ntlmberške lastavice, grške mevhtace in lipicanke. Med njimi so mnogi res krasni eksemplarji. Vsa razstava nudi Obiskovalcem lepo sliko in daje častno priznanje vsem rejcem-razstavljalcem, ki z veliko ljubeznijo goje svoje živalce. Razstavljene živali so tudi na prodaj in tu se nudi prilika posameznikom, da si nabavijo res prvovrstno in čistokrvno pasmo. Društvu »živalci« pa želimo tudi v bodoče najlepšega razvoja, da nam na razstavi ob priliki jesenskega velesejma pokaže še v večji meri sadove svojega truda in dela. Gospodarsko stanje v Sloveniji in drugod Kakor znano, |e beograjsko Narodno blagostanje« v začetku aprila postaivilo trdit«?, da se gospodarsko stanje najipovoljneje raz-vija v dravski banovini, pri čemer se je omenjeni list v prvi vrsti opiral na podatke o gibanju števila zavarovanih delavcev. Ze takrat je »Jutro« (št. 86 od 17. aprila) zavrnilo te neutemeljene trditve in je dokazalo, da je gospodarska kriza najbolj, prizadela gospodarstvo dravske banovine. Beograjsko »Narodno blagostanje« pa oB- vidno noče priznati svoje pogreške in »e v najnovejši številki od 2. junija v članku »Privredno stanje dravske banovine i dalje Se poboljšava«, ponovno bavi s tem vprašanjem. Lisi navaja podrobne Številke o stanju zavarovanih članov pri OUZD v Ljubljani. Pri tem se sklicuje izrecno na »Jutro«, češ, da tudi »Jutro« priznava to izboljšanje. Na konca pravi »Narodno blagostanje«, da gornji podatki demantirajo nepriroden pesimizem slovenskih gospodarstvenikov in slovenskega tiska o stanju ln o izgledih slovenske industrije. »Narodno blagostanje« cfojarvlja ▼ teoa članku seveda samo Številke, ki se nanašajo na dravsko banovino, tako da ima nepoučen čitaielj ponovno vtis. kakor da bi ee gospodarsko stanje izboljševalo edino v Sloveniji. Ze ponovno smo omenili, da ie izboljšanje, ki se kaže morda v številkah zaposlenega delavstva, 5e zelo malenkostno in da i« teh Številk še ne moremo sklepati, da bi ee konjunktura zopet pričela vidno dvigati. Število pri OUZD v Ljubljani zavarovanih delavcev in nameščen rev je bilo namreč letos v aprilu Sele za 4.3 °/o večje nego v Istem meeecn lanekeca Ista. C« ve primerjamo gibanje zavarovanega članstva v dravski banovini z gibanjem v ostali državi, tedaj nam baš te številke kažejo, da Je izboljšanje drugje mnogo bolj vidno. Za mesec april nam še niso znani podatki za vso državo, pač pa Je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavil podatke že za marc. Ta statistika pa nam pove, da je izboljšanje zaposlenosti v dravski banovini malenkostno v primeri z izboljšanjem na področjih nekaterih drugih okrožnih uradov. Glede na svoječaane trditve »Narodnega blagostanja« smo to že izrecno poidarili v Hanku »Znatnejši sezonski dvig zaposlenosti v Jugoslaviji«, ki (e bil objavljen v »JutrnK 20. maja. Tu smo ugotovili, da beležijo v primeri z lanskim marcem odstotno največji prirastek članstva okrožni uradi v Tuzli (+32 odstotkov), v Banja lukl ( + 25*/«), na Sušaku (+ 18 •/») in v Somboru (+ 17 Vo), dočim je v tem meeeou znašal prirastek pri Okrožnem uradu v Ljubljani samo 4.7 "*/•. Odstotno izboljšanje zaposlenorti v dravski banovini je bilo v tem mesecu celo pod povprečjem za vso državo, kajti za vso državo tnala odstotek prirastka 5.8V*. Verjetno Je, da bo statistika Osrednjega urada za mesec april pokazala še večje prirastke pri nekaterih drugih okrožnih uradih, zakaj pri Okrožnem uradu v Ljubljani je bil v aprilu odstotni prirastek nasproti istemu mesecu lanskega leta nekoliko manjšd nego v marcu in je znašal le 4.3 •/•. Gornje Številke že same na sebi zavračajo ponovni poizkje »Narodnega blagostanja«, prikazati izredno ugoden razvoj gospodarskega stanja v Sloveniji v nasprotju z ostalimi deli države. Zborovanje naših drevesničarjev Maribor, 2. junije. Dane« dopoldne »o zborovali v spodnji dvorani »Pri Orlu« drevesničarji iz vse dravske banovine. Navzčih je bilo prav lepo število drevesničarjev. Zborovanj« j« otvoril ravnatelj banovinske sadjarske in vinarske Sol« g. Priol, vodil ga pa j« predsednik drevesničarskega odseka Sadjarskega in vrtnarskega društva g. Miha Kovačič. Navzoči so bili tudi zastopniki oblastev in vsi ravnatelji kmetijskih šol iz dravske banovine. Predsednik j« v svojem poročilu stvarno orisal težak položaj drevesničarjev in razvil program bodočega dela, ki naj bi prineslo drevesni čar jem več koristi in izboljšanje položaja. Tajniško poročilo je podal g. Anton Jelen iz St IIja. Iz poročila je posneti, da so drevesnic« zaradi zime zelo trpele in da je bilo veliko pozebe, kakršne še stari ljudje n« pomnijo. Podal j« o tem tudi posebno statistično poročilo. V naši banovini je okrog 200 drevesničarjev, ki so vzgojili nad 500.000 raznih sadik, mimo tega se pa v banovinskih drevesnicah vzgaja vsako leto nad 200.000 sadik. Po poročilih posameznih funkcionarjev se j« razvila obširna debata o gojenju raznih sort Nato je bila sprejeta resolucij«, ki navaja vzroke težavnega položaja naših drevesničarjev, ki grozi upropastiti to važno panogo umnega kmetijstva. Rcsolucija navaja na koncu naslednje nujne zahteve: 1. Pod kontrolo naj se stavijo vse drevesnice in naj se dopusti ta vzgoja 6amo tistim, ki dokazujejo dovolj strokovnega znanja. Posebno strogo naj se nadzira prodaja. Za vzgled naj služi zakon o vzgoji tesnega naraščaja. 2. Tudi materialno naj se pomaga potrebnim drevesničarjem, tako da se jim odkupi gotov del vzgojenih drevesc. 3. Davčne uprave smatrajo v napačnem tolmačenju zakona o obrtih drevesnic« kot trajno, izredno eksploatacijo zemljišč ter so posamezni drcvesničarji obdavčeni kar s 5 vrstami davkov, katerih seveda ne morejo plačevati, drugi pa se zopet pozivajo k napovedi. Tu je treba postopati enotno. Sadne sadike »o vendar kmetijski pridelek in nikakršen izdelek ter se vrši vzgoja n« že obdavčeni zemlji. 4. Pri postavljanju potrebnih objektov naj »e nudi pomoč potrebnim drevesničarjem, ker nima nobeden niti najprimitivnej-ših naprav in poslopij, ki bi mogla jamčiti za brezhibno shranjevanje in razpošiljanje drevesc, cepičev itdč Naj bi v to svrho banovinske hranilnica proti jamstvu dovolila dolgoletni kredit. 5. O priliki trgovinskih pogajanj t v po-štev prihajajočimi državami naj se skuša doseči, da dovolijo uvoz naših sadnih sadik-v druge države po najnižja uvozni carini. Za izvoz pa bi naj prišle v pošte v le sadike iz kontroliranih drevesnic. Maksimiranje cen cementu Z uredbo o izvajanju javnih del, ki je stopila v veljavo 23. novembra preteklega leta, je bila uvedena državna trošarina na cement v višini 15 Din za 100 kg. Cl. IZ te uredbe, ki določa višino trošarine, pooblašča obenem ministra za trgovino in industrijo, da lahko z odobritvijo ministrskega sveta odredi cene cementu po krajevnih razmerah in predpiše kazni za prekoračenje teh cen. Kakor smo že kratko poročali, se je trgovinski minister poslužil tega pooblastila in je. po odobrenju ministrskega sveta izdal odredbo, s katero se maksimirajo cene cementu na ta način, da mora polovico nove trošarine nositi tvornica sama. Kakor znano, so cementne tvornice v naši državi po uvedbi trošarine na cement prevalile to trošarino v celoti na kupca Odredba t-g o. a h Ooepodartha zadruga ca Prevaljah. r- z. s o- s. Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi je pretekli teden niašal devizni promet 3.07 milijona Din nasproti 4.02 in 2.93 milijona Din v prejšnjih dveh tednih. Tečaji deviz se v teki tedna niso bistveno spremenili, le nemška marka je nekoliko popuščala. Za devize v prostem promedu navaja beograjsko »Narodno b'a-goetanje« naslednje tečaje: Newyorp 49.50 Din za 1 dolar, London 254 Din za 1 funt, Milan 422 Din za 100 lir, Curih 16.15 Din za 1 frank, Pariz 327 Din za 100 frankov, Praga 205 Din za 100 Kč im Berlin 19.50 Din za 1 marko. Napoleondori se trgujejo po 316 do 318 Din. Devis«. Curih. Parte 20.2775, London 16.01, Few-rork 307.75. Bruselj 71.8650, Milan 26.66, Madrid 42.06, Amsterdam 208.4250, Borlin 120.20, Dunaj 57.10, Stockholm 80.46, Oslo 78.40, Kobenhavn 69.70, Praga 12.80, Varšava 58.05, Bukarešta 3.06. Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 10.56, London 27.41. Milan 46.44, Newyork 538.59, Pariz 35.58, Praga 21.78, Curih 175.08, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Dtmaj. ASptae-Moovtan. lOJEL Blagovna tržišča 2IT0 4- Chieas«, 2. tanija. Začetal teSajli PBe-niea: za Juhj 102.50. za september 103.25! koruza: za jjulij 58, za september 62. + Winnipeg, 2. Junija. Začetni tečajfcl Pšenica: za junij 30. za avgust 82. + Novosad«ka blaeovna borza (2. t m.) Tendenca slab«. Promet je bil slab. — Pšenica: beška. okolica Novi Sad, srednjebar ška, gornjebaška in slavonska 120 — 122.50; baška okolica Sombor, sremska in gomjeba-natska 117.50 — 120; bašška pot. 122.50—125; baška ladia Tisa 125 _ 130; ladja Begej 125 — 127.50. — Oves: bački, sremski. rta-voDski, benateki 92.50 _ 95. — Koma: ška, sremska 81 — 88; baška in »retnska, okolica Sombor 82—83; banatska 78 — 80; sremska pariteta Sid 83 — 85; baška ladja Begej 82 — 84; ladja Tisa, Dunav 83 — 8S. — Moka: baška, banatska >0g« in >Ogg« 192.50 — 212.50; »2« 172.50 — 192.50; »5« 152.50 _ 172.50: ,6« 130—150; »7« 106—115; sremska, slavonski »Og« in >0gg« 19260 do 202.50- »2« 172.50 — 182.50: »5« 152.-50 do 162.50; »6« 180 — 140; »7« 105 — 115; >6« 101 — 106. — Otrobi: baški, eremski 90—95; banateki 87.60 _ 92.50; baški, ladja 100 dc 102.50. — Fižol: baški. sremski 130 — 132. VINO. + Vlnek* tržišč« v dravski bao«r4si <1 t m.) Vinska trgovina ne pride do pravega razmaha. Izvoz je skoro čisto izostal. Tudi ne kaže, da se bo v prihodnjem času kaj izboljšalo. Kupujejo se le manjše množine sproti in večini eenejša vina od 4 do 5 Din, a dražje, to je v ceni nad 6 Din xe-ostajajo. Kupčija z rdečim vinom, zlasti s cvičkom, še vedno prednjači. Prejšnji mesec eo cene pri produoentih zaradi nujne potrebe denarja in zaradi te>ga, da ee izognejo pretakanju, padle za 50 par do 1 Din pri litra, kar je nakupovanje malo oživilo. Zda! pa ee cene spet dvigajo, toda prav počasi, ker ponudbe še vedno nadkriljujejo povpraševanja. Trdno ee držijo cen le vinogradniki, ki razpolagajo z večjimi množinami izbranega vina To posebno še glede na letošnji, komaj srednji grozdni nastavek. Splošna zahteva za bela in rdeča vina ee giblje med 4.50 in 6 Din, kakor je pač kvaliteta. Sortna stara vina imajo eieer višjo ceno, zato pa je toliko manjši njihov kart-zum. Konec železa NemSki kemik dr. Frovvein je imel te dni predavanje, ki je zbudilo veliko pozornost Napovedal Je konec »železne dobe«. Če bi sedanja potreba po železu naraščala letno samo za 3y2 odstotka, je izračunal Frowein, tedaj se morajo evropski železni rudniki izčrpati v 58 letih, vsi svetovni pa v 64 letih. O silnem narastu svetovne potrebe po železu dobimo pravi pojem, če zvemo, da so okrog 1. 1500 pridelali na svetu približno 50.000 ton, danes pa znaša letna produkcija 100 milijonov ton. Pri tem je produkcija v zadnjem stoletju narasla za preko 200kratno nasproti 15kratnemu narastu v prejšnjih treh stoletjih. Zlati zaklad na otoku Otok Nakutavake leži 500 km od Ta-hitiia in pripada Mamo tujskim otokom, ki so francoska last. Na tem otoku je mladi angleški inženjer H a mi i ton Snowball odkril baje 14 ton težak zaklad zlata, draguljev in nakita, ki izvira iz dobe Inkov. L. 1849. je hotela neka ladja prepeljati ta zaklad iz Callaoja v Španijo, po poti pa 90 jo napadli morski razbojniki, jo izro-peli sn zakopali zaklad na omenjenem otoku. Snowball trdi, da Je »vedel za t« stvari po nekih prijateljih v Avstraliji, nakar je organiziral ekspedicijo na otok Nakutavake. 2e po prvih vrtanjih je zadel na lišp velike vrednosti. Nato je stopil s svojimi prijatelji v zvezo s francoskimi oblastmi, ki so mu dale dovoljenje, da sme kopati dalje pod pogojem, da pripade polovica zaklada francoski državi. Potem si j« nabavil stroje, ki naj bi mu hitreje poma-li do cilja in z njihovo pomočjo j« sedaj dvignil ves zaklad. Loterijske številke razdrle zakon 2-eni nekega gostilničarja v Nancyju so se sanjale tri številke. Ko se je zbudila, jih je hitro zabeležila in vstala ter »e napotila v loterijo, kjer je stavila nanje. Ko pa j« prinesla listke domov, jo je mož tako oštel, da se je morala pri priči vrniti v prodajalno in zahtevati denar nazaj. Izplačali »o ji ga kakor je zahtevala, čez nekaj dni pa so bile izžrebane prav tiste tri številke, na katere je stavila gostilničarjeva žena. Dobitnik je prejel lepo vsoto. Gostilničarjeva žena se je zaradi moževega postopka tako razjezila, da je takoj vložila tožbo za ločitev zakona. Ločitev motivira z moževo odvratnostjo in nesočutnostjo. ŠPORT Železničar (Maribor) : Ilirija Odločilna prvenstvena tekma ob 16. na Stadionu. — Predtekma ob 14.15 Danes se odpre Stadion kot moderno urejeno nogometno in športno igrišče. Slučaj je nanesel, da nam je podsav. prvenstvo preskrbelo baš za otvoritev najpomembnejšo tekmo med edinima kandidatoma za naslov prvaka, tekmo, katere izid bo odločil, kateri izmed obeh klubov se udeleži letošnjega^ državnega tekmovanja Dogodek je zanimiv posebno tudi zaradi predigre za sportno-politično mizo,ki jo je Ilirija izgubila in s tem svoje najboljše igralce, zanimiva pa tudi, ker imata oba kluba enako razliko gotov. Treba bo krepko zasukati rokave, ker topot bosta rodila uspeh le vsa volja in velika požrtvovalnost. Od Hirijanov pričakuje vsa Bportna Ljubljana, ki jim bo stala danes ob strani, da napnejo vse sile in storijo več kot svojo dolžnost. V teh 90 minutah naj zberejo vse svoje znanje in pokažejo, da 15o res pravi Ilirijani in da to ime tudi zaslužijo. Belo-zeleni, danes gre zares! Pred glavno tekmo igra ob 14.15 rezerva Ilirije proti rudarskemu klubu SK Hrastniku. Kakor aroo bili opozorjeni, sta bila za današnjo tekmo delegirana dva sodnika, in sicer ss. Dolinar po odboru za delegiranje v Ljubljani in ss. Mlinarič iz Zagreba po odboru za delegiranje pri ZNS. Ker je ta tekma za oba kluba odločilnega pomena, je razumljivo, da sta oba tabora posvetila vprašanju sodnika največjo pozornost. Pri tem je imel — kot se vidi po efektu — uspeh tudi Železničar — Dolinar ie bil delegiran pri ljubljanskem odboru in verjetno z vednostjo Ilirije — ki je očividno s svoje strani izposloval še delegiranje zunanjega sodnika. Imenovanje dveh sodnikov za isto tekmo gre predvsem na škodo prestiža najvišjega sodniškega foruma, seveda pa meče tudi čudno luč na razmerje med posameznimi člani LNP. Kakor povzemamo iz službene objave OZDS, je za tekmo delegiran tretji, in sicer ss. Rosen-feld iz Zagreba. Zakaj in kako je prišlo še do tega delegiranja, dozdaj nismo mogli pozvedeti. Upamo pa, da bo sedaj ustreženo obem stranem in bo tekma vsaj s te strani nudila regularno sliko, dasi je glede nje še mnogo nerazpoloženia v taboru belozelenih. Kolesarske dirke na dirkališču Hermesa Popoldne ob 15. na igrišču v Šiški Danes s prlčetkom ob 15. se bodo vršile gotovo zanimive kolesarske dirke na preurejenem dirkališču 2SK Hermesa. Za te dirke so se prijavili tudi nekateri izvrstni avstrijski dirkači, predvsem znani prvak Gatternig. Dirke bodo ob vsakem vremenu. Vstopnina je nizka. Rezultati lahkoatletskega prvenstva za moštva v Zagrebu Kaflsor seno že poročali se je na prvenstvu za moštva v Zagrebu plasiral najboljše Hašk, za njim pa so se uvrstili Concor-dia, Marathon in Makabi. Točk so imeli definitivno: Hašk 52.309, Ooncordia 47.471. Marathon 25.554, Makabi pa 13.220. Tudi v Zagrebu sta tekmovanje močno ovirala dež in slab teren. Podrobno so bili doseženi naslednji rezultati 100 m (okrog 70 tekmovalcev, irvtmtmiim 89). 1. dr. Buratovič (C) 11.4, nato pa Taulber ta Strok (H) z 11.6. Krogia: (minimum 11) 1. dr. Narančič (C) 13.75, 2. Kovačevič (C) 13.55. 3. Am-brozy (H) 11.98. Skok v daljino; (irstatonam 22) 1. Cvi-Jetič (H) 6.47, 2. Dremil (C) 6.32. 8. Bu-čič (C) 6.20. 400 m (minimum 18): 1. Braum (C) 55.1, 2. R. Madjarevič (Q) 55.2, 3. Zinger lin (Mar.) 55.6. 5000 ra: 1. Koren (Mar.) 17:18.3, 2. Eloch (Mak.) 17:45, 3. Belos (C) 18:02. Disk (minimum 22): 1. goitf (H) 38.B1, 2. Kovačevič (C) 38.72, 8. L. Kallav (Mar.) 38.24. Skok v višino (minimum 15) j 1. Muh-Vič (H) 1.70, 2. in 3. L. Kallay (Mar.) ln Tončič (H) 1.65. 800 m (minimum 8): jL žingerfin (Mar.) 12:08.3, 2. ln 8. Frani! ln Vukovič (H) 2:10. 110 m z zaprekami; JL ry, S. Slader L. Crisp in T. Robins. Vožnja je oficielno kontrolirana po A. C. U. Uporabilo se je olje: MOBILOIL »D«. (Po oflcielnem potrdilu A. C. TJ.) To je ravno Isto MOBILOIL „D" ki ga zahtevajo naši preprodajalci v naših originalnih 2 lit., 5 lit. in 20 lit. konvah. STANDARD-VACUUM oil Company of Jugoslavia, Inc. 4921 Spet danska plavačica Danska svetovna rekorderka Etoe Ja-cobeen Je nedavno izboljšala svoj evropski rekord v prsnem plavanju na 100 m ln sicer za desetiniko sekunde na 1:25J.. Srečo je poskusila s enakim namenom tudi na 200 y, toda pri tem pa nI uspela. Kaj bo % nogometom na olimpijadi? Fifa si telo prizadeva, da bi spravila nogometni turnir tudi na spored prihodnje ollmpljade. Najbolj vneto zagovarjajo ta predlog Nemci, ki Jim ie to nI prav, da Js bil dokončni zaključek o tem sipe>t od-goden. Pravijo, da vprašanje profeoicma-llzma pri tem siploh ni važno In Je pač glavno to, da se nogomet kot enakovredna disciplina * ostalimi uvrsti v olimpijski spored. Olimpijski odbor pa Js glede Izvajanja amaterskih načel precej strog In je še zelo dvomljivo, če bodo Nemci I. 1936. lahko organizirali takšno nogometno parado kot so Jo letos Italijani. Poslano V zadnjih dneh je bil priobčen v tukajšnjih časopisih inserat neke inozemske tvrdke v svrho reklame in sicer take vsebine, da smo mi jugoslovenski trgovci perzijskih preprog kolektivno sklenili cenjenemu občinstvu objaviti naslednje: Dotična inozemska tvrdka je na velesej mu razstavljeno robo žfi pred davnim časom uvozila v našo državo ter jo poizkusila dražbenim potom prodati. Ker večina ljubljanskih kupcev takim zastarelim tri kom ni nasedla in tudi prilično dobro pozna cene, je uvidela, da se na tej licitaciji za običajno trgovsko robo najnavadnejšega izvora zahtevajo gorostasne cene in da sa dobi boljša roba pri naših domačih in znanih jugoslovenskih trgovcih vsak čas brez licitacije in še cenejše. Ta roba je razstavljena na velesejmu in tvrdka si dela na nelep in netakten način reklamo, da je ona baje dobaviteljica najvišjih naslovov, cesarskih dvorov in svetovnih zavodov, ne ozirajoč se na to, da so nekatere od navedenih visokih oseb izginile ali umrle že skoraj pred polstolet-jem. Kupec, ki čita tako vrsto reklame, naj dobi vtis, da je tu razstavljena roba iste kakovosti kakor je bila ona, prodana raznim visokim osebam, ali, z drugimi besedami, zapeljuje se s tem občinstvo v zmoto, dočim ima tvrdka v resnici v svoji zalogi grške preproge, umetno antikirano robo, kakor tudi izmenjano robo, katero so prejšnji lastniki vrnili, ker ni odgovarjala itd. Naši trgovci so prodali robo istim in še višjim osebam, nego jih navaja reklama te tvrdke. ne samo zasebnikom, marveč tudi mednarodnim trgovcem in antikvaristom v Monakovem, Parizu, Dunaju, Berlinu, Carigradu itd., kateri gotovo vedo, kaj kupijo in koliko plačajo, da morejo potem tudi oni s poštenim dobičkom robo dalie prodati. Moramo poudariti, da se s tem ne hvalimo in ne delamo neokusne reklame. Nam je v pinos in zadoščenje, da smo stanovanja tisočem sredn;tga in boljšega itmu nktasili za neznatne cene s prav tako ali še - lepšimi preprogami kakor pa take reklame se poslužujoča inozemska tvrdka Ker poznamo patnot.zem našega občestva. sme uverjetn rf? se ne bo dalo zavesti s prazno in puhlo reklamo od tujci, ki deia brez nase zakonite obrtnice in ne p'a-ču e v naši državi nobenih davkov in pristojbin, tako d* 'al ko ednese ves dobiček reko državne meje, morebiti še z zasms-om tistim lahkomišljencem, ki niso uvideli, da. kar more storiti on. more štorih tudi vsak od naših trgovcev in to še dosti boliše nego on. ker mora on prave perzijske preproge prav tako tam kupiti kjer jih kupujemo tudi mi in jih plačevati tako kakor jih plačujemo mi; poleg tega pa mora plačevati še dvojno režijo in sicer v inozemstvu in tukaj v Jugoslaviji. Vse navedeno lahko potrdijo strokovnia-ki v vsej Sloveniji in v mednarodnem svetu, kakor tudi znane domače osebnosti, mi pa se moramo zaradi vsega tega protiviti taki nelepi in nelojalni reklami. Ljubljana, dne 2. Junija 1934. Ivan Nečajev, Osljek; Sadik Abih, Beograd; Nikola Miljutin, Ljubljana, Audo Grgič, Zagreb, Mušan Mutavelič, Ljubljana Vremenski pregled V srednji Evropi tako dobro znani ledeni možje letos niso bili prav nič ledeni. Zato Pa nam je vremenski preobrat prejšnjo soboto ln nedeljo prinesel prav temeljito mrzlo reakcijo, ki se je noben od treh svetnikov — ledenih mož ne bi sramoval. Po obilnem dežju, prav Izdatnem ne samo v alpskem, ampak tudi v panonskem področju, kjer so se celo na Dravskem polju ln v Prekmurju z močo založili nekako za 14 dni, se je prav močno shladilo; ne le p0 srednji Evropi, tudi pri nas je po gorah snežilo celo v višinah med 1000 in 1500 m, kar je že znamenje precejšnjega hladu. Pa vendarle za naše kraje prav nič nenavadnega. Ljudje le iprehitro pozabimo, kar je že bilo in se nam zmerom zdi, da ni bilo še nikdar tako kot letos. Saj Je n. pr. lani v toku junija v Bohinju dvakrat snežilo po dnu doline in je enkrat celo sneg obležal in precej povaljal žito. »In kar zadene ledene može: po statističnih računih je ugotovljeno, da nastopa mrzla reakcija maja na vseh dnevih od prvega do zadnjega in po statistiki nikakor ne ravno na ledene može najpogosteje ali najhujše; da so se ravno ti možje izbrali kot termin, zato odgovarjajo pretežno slučajni historični vzroki. Vrh tega se mrzle reakcije pojavljajo tudi v jiuniju, celo v hujši meri nego v maju. Toda v juniju je rastje in cvetje tako daleč napredovalo in razen tega temperatura že tako visoka, da se ne more več znižati do pozebe. Ker so Junijske mrzle reakcije manj nevarne, jih spomin poljedelca ni tako krepko označil, dasi so meteorološko vzeto, večje nego majske. Da smo imeli letos poglavitni povratek mrzlega vremena šele proti koncu maja, po tem takem ni prav nič nenavadnega. Barični vzroki zanj so povsem znani. Razporeditev zračnega tlaka se je bila tako preuredila, da se je ogromma Oceanska depresija zapeljala čez Skandinavijo in Finsko nad Rusijo, tamkaj pa se držala dolgo več ali manj na Istem mestu. S tem se je sprožil v široki fronti tok mrzlej-šega zraka s severnega dela Atlantskega oceana čez srednjo Evropo ter dosegel tu-di naše kraje. Poplavo hladnega oceanskega zraka pa je v krepki meri pospeševal močan anticiklon, ki 6e Je bil razvil s središčem visokega zračnega pritiska nad Vellkobrltanskim otočjem ter se tamkaj držal trdovratno nekako "da do srede tega tedna S tema dvema baričnima formacijama, ciklonom na ruskobaltiškem severovzhodu ter anticiklonom nad Anglijo, je bil postavljen oni vetrovni mehanizem, ki Je puhal vedno znova hladen zrak s severnih oceanskih predelov čez srednjo Evropo in tja v Rusijo, je skratka ohlajal domala vso Evropo, tako da so bile po veliki večini temperature zelo nizke. Seveda smo ta hlad tem bolj občutili, ko smo ss lotos razvajali s tako zgodnjo in izredno toplo pomladjo. Meja med anticiklonsfetan In depreslj-siklm Območjem Je valovala, spreminjajoč ss neprestano v malem. In ravno spremembam v tem mejnem pasu se moramo zahvaliti za znatne padavine, ki so Jih bili deležni mmogi predeli, že močno oškodovani po dolgotrajni suši, seveda Pa tiudi za številne nevihte, ki so pač v taki situaciji neizogibne. Sredi tedna se je pričel angleški anticiklon pomikati proti srednji Evropi ter se razgrnil čez njo. Kakor hitro je v spremenjeni barični situaciji nehal dotok zraka od severnih oceanskih krajev, se je pričel segrevati. Z zadnjim dnem majnika se Je za meteorološko štetje nehala pomlad in s prvfan Junijem je pričelo poletje. Letos je bilo tako, da smo imeli poletne dni ne le v maju, marveč celo že v aprilu. Junij nam bo pokazal morda še nekaj hladnejšega vremena, da se na ta način odškoduje za pretopio pomlad, kakor se je zgodilo nekaj podobnega že v drugi polovici maja. Temperature, ikakor so jih imele v začetku maja celo daljne severne dežele, imajo sedaj komaj prav južni predeli na Sredozemskem morju. Križal jka „Vremenska hišica" Pomen besed : Navpično: 1. medmet; 2. vodna žival; 3. strupeni plin; 4. medmet; 5. panoga športa; 6. začimba; 7. osebni zaimek; 8. 06ebni zaimek; 9. mesto v Uruguayu; 11. slavnostne športne igre. Vodoravno: 1. ima brke; 6. mesto v Jugoslaviji; 9. moško krstno ime; 10. zabavišče; 12. del voza; 13. egipčanski sončni bog; 14. italijanskih epolnik. čitafte tedenska revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" saryk, ki je rezidirai v Londonu, mu je bil nominelnl predsednik, Beneš pa ncml-neM generalni tajnik, v resnici sta bila, drog drugega se Izpolnjujoč, oba eno. Kdor bi mislil, da Je bila organizacija čeških polkov na ententmi strani enostav- Senator dr. Ravnihar: Beneš In njegovo delo Poročali emo Se o lepi proslavi, ki Je bila v LJubljani r proslavo 501«*-nice češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša. Iz pomembnega, globoko zajetega slavnostnega govora, ki ga Je na proslavi imel senator g. dr. Vladimir Ravnihar, objavljamo nekaj odlomkov. Saobraževatoo delo, ki ga Je mladi »tn- Pariiau Je Beneš Izvesil firmo: Zahranlčni dent Beneš vršil na samem sebi, Je na- komitet československl, ki se Je kasneje šlo v njegovih redkih osebnih lastnostih nad bolj reprezentančnimi prostori pre-pJodna tla. Telesno In moralno ndrav, ab- tvorila r visoko doneči naslov »Consell stinent, športnik — nogoanet Je bila nje- National des Pay-s Tchšques«, za Av-gova epeclaliteta — asiketlčno strog pro- strijo viden signal za odkrito borbo. Mati sebi, nasprotnik vsakega praznega ve-seljačenja, je pripadal oni generaciji akademske mladine, ki Je ob emancipaciji vsakega strankarskega predsodka Iskala svoj filozofski nasor in ki Jo zategadelj odlikujejo močna stvariteljska energija, neutrudljiv pogum za delo In resni pogledi na življenje. Neizčrpna energija in kontrola samega sebe spremljata njegovo veliko ljubezen do dela, ki mu Je tako popolnoma vdan, da pozablja na sebe ln na Skrb za svojo osebo. Šestnajst do osem-naj&tuml delavnik mn jedva zadošča, de s čitanjem ln Študijem utešl svoj neia-merni glaid po znanosti. Pri tem pa si mora še s pisateljevanjem slutiti svoj vsakdanji kraih. V treh letih svojega »udiranja t tnjl-n! je Beneš postal mož široke miselnosti, bogat na nnanju in izkušnjah, utrjen z delom in pomanjkamjem. Pariz Je razširil njegovo kulturno in Intelektualno obzorje, Privzgojil si je senziitiven čut dolžnosti in odgovornosti. Nacionalizem mu je politična, gospodarska Ln kulturna svoboda. Prva zahteva demokracije do državljana je, da disciplinira samega sebe, da najde pravično ravnovesje med svojim osebnim interesom ln interesi države, da ne dela razlike med individualno in politično moralo. človečanska morala narekuje pačiti zem, toda z vso rezervo. Za doktorsko tezo v Dijonn leta 1908. — tedaj 24 let star — si js teforal značilno temo »Avstrijski problem ln češko vprašanje. študija o političnih bojih slovanskih narodnosti v Avstriji«. Za filozofski doktorat naslednje leto v Pragi pa mu Je bila naloga: »študija o politični stranki«. S tem si je pridobil formalno sposobnost za nastop službe, ko je postal 1. 1909 profesor politične ekonomije na Trgovski akademiji v Pragi, leta 1912. pa profesor sociologije na filozofski fakulteti In naslednje leto na češki tehniki v Pragi. "Ves ta njegov duševni in duhovni raa-roj, ki kaže čudovito harmonijo in logiko, je samo preludij, priprava za veliko politično delo revolucije, življenje Bene-gevo med revolucijo pada v samo zgodovino te revolucije. Jedva je izpolnil svoje 30. leto, niti še ni dosegel starostne dobe, da bi mogel biti izvoljen za poslanca, ko ga je izibruh svetovne vojne brez druge legitimacije poklical na plan, da se u dejstvu je kot praktičen aktivni politik in ko ga Je usoda pozvala, da poleg Ma-sarvka in v najtesnejši zvezi z njim odločuje v najtežjih urah svojega naroda. Dva učenjaka^ dva znanstvenika prvega reda, poleg Beneša njegov učitelj in mentor prof. Masarvik, sta stopila na čelo revolucije. Masarvk Je bil v Benešn takoj zaslutil svojega pomočnika, zaupnika, ki naj je ge za nekoliko časa postal njegov alter ego. Na isprehodu je Beneš nagovoril Ma-sarvlka, da je treba nekaj storiti. Da treba je delovanja, odvrne Masaryk, jaz že delam. S tem enostavnim paktom je bila sklenjena vez, ki ju odtlej politično neločljivo druži vse do današnjega dne. Masarvk, ki je bil med tem že nekaj-krati v inozemstvu, s katerim Je imel kot avtoriteta imed učenjaki odlične predvojne zveze, se je septembra 1914. podal v v 'Italijo, odkodeT se ni več vrnil domov. Beneš, ki je bil po dogovorjenem načrta doma zasnoval revolucijski odbor z nalogo, da vzdržuje zvezo z emigranti, je mogel tekom leta 1915. še ponovno potovati v Švico, odkoder je prinašal domov dragoceno gradivo. Dotlej nepoznan v ax-tivmi politiki, si je znal dati videz korektnega vseučiliškega profesorja, ki ni mogel vzbujati suma. AH končno je policija le zavohala sled. že mu je bila za petami, ko mu je 4. septembra 1915. uspelo po skrivnih potih prestopiti avstrijsko ime jo. V ženevi ga je pričakal prof. Masarvk. Položaj takrat nI bil prav nič rožnat za stvar, ki sta jo nameravala izvesti: Prepričati javno mnenje zaveznikov, da treba zrušiti dvojno monarhijo ter doseči, da bi osvobojenje Cehov in Slovakov bilo sprejeto med vojne cilje. Pomisliti moramo, da Je bil početni načrt zaveznikov glede Avstro-Ogrske samo ta, da jo je zmanjšati za nekatera ozemlja v prid Srbiji, Italiji, Rusiji, Romuniji, ostanek z nemško, madžarsko, češko, hrvatsko in slovensko narodnostjo pa sfeAe-ralizirati. Vse seveda s pogojem, da zmaga Rusija. Vse prizadevanje preko tega načrta je naletelo na popolno nerazumevanje pri zaveznikih, tudi pri Rusiji, ki je bila v tem pogledu čisto neorientlra-na. Ko j« Masarvk pred ruskim veleposlanikom v Londonu razgrnil narodopisno karto monarhije, je ruski diplomat odkrito priznal, da vidi tako karto prvič v svojem življenju. Saj je bil z zastopnikoma Anglije in Francije mirno podpisal »londonski pakt« od 20. aprila 1916., s katerim si je Italija pustila plačati svoj vstop v svetovno vojno na strani zaveznikov za ceno Tridenta, Gorice, Istre in Trsta z Notranjsko, Dalmacijo tja do Neretve. Pakt zajamičuje Veliko Srbijo, samostojno črno goro, Slovenci in Hrvati pa naj bi ostali pri Avstriji. Res, občudovati je pogum, vero la ae-upogljivo voljo Masarvka in Beneša, samozvanih zastopnikov neke v svetu vole sil povsem nepozmane narodnosti, ko sta se odločila, da je proti vsem neverjetnim težkočam treba pričeti borbo in sistematično delo. Razdelila sta si vloge, Masa-ryk je šel v London, Beneš pa je ostal v Parizu. Oba sta bila mrzlično na delu. V ■ m | m tri ure od Sušaka. Ugod- 11 M \M no in mirno letovišče. IA M Glavna sezona od 1. ju- I ll m a » nija do 31. avgusta. Hotel »Krke, renomiran, 17 sob. Vsa oskrba Din 50—54. Hotel »Jugoslavija«. Prav na obali. Vsa oskrba 50—56 Din. Izven sezone popusti po sporazumu. Informacije in prospekte zahtevajte pri kopališčnem po-verjeništvu in od hotelov. M zelo moti. Ni bilo ovire pri lastnik ga» deh, ki so navdušeno sledili klicu, bile ■o zapreke na drugi strani. Bili so tehtni pomisleki pToti uporabi vojnih ujetnikov za formiranje nacionalne vojske tako v vojaških, kakor v diplomatskih krogih. Bati se je bilo repreealij na strani centralnih sil, bati da bi one-čeških ar-madnih zborov na strani antante ne priznale za vojskujočo silo, ampak za dezer-terje In Insurgente. Sama Francija Je Šele februarja 1918. dala svoj oficijelni pristanek na priznanje samostojne češkoslovaške vojske. Ako navedem, da Je bil češkoslovaški narodni svet v Parizu Sele 14. oktobra 1918. priznan »a provlzorično vlado češkoslovaške države, tedaj si moremo misliti, kako zelo obložena s kamenjem ln trnjem je bila pot, ki Jo J« bilo prehoditi. Pred dvema letoma ml Je btla v ženevi redka čast, da sem prišel v osebni stik c dr. Benešom. Mož naprevisok« postave, ampak ga je sama mišica, telesno ln duševno poosebljena energija. Njegove Jasne sive oči izražavajo ono simpatijo, ki ti Jo ob prvem srečanju vzbuja vsa njegova osebnost. Takoj pa imaš vtis, da ta prijazni pogled lahko postane trdo jeklo, čim Je treba pokazati odločnost, odpor ln voljo. Ko torej izrekamo svoje Čeetltks, jih ne Izrekamo onim 50 letom, ki Jih dr. Beneš v vsej svežosti ln čilosti dopolnjuje. Izrekamo mu Jih na njegovem zgodovinsko nepozabnem dehi in na vseh njegovih velikih političnih uspehih. Izrekamo pa s tem čestitke tudi narodu češkoslovaškemu, ki je Imel v svojem najusodepolnej-šem trenutku In Ima še danes to srečo, da vodi njegove meddržavne posle mož tako redkih sposobnosti in lastnosti kakor Je dr. Beneš. Tem čestitkam pridružujemo globoko svojo hvaležnost, ker Je dr. Beneš z znamenitim svojim političnim delom pripravljal tudi našo svobodo in ker Ima naša svobodna Jugoslavija v njeni svojega najboljšega ln najzvestejšega prijatelja. Kmetijski vestnik Kako je s hmeljevim cvetom Težave vrhniške občine V nedeljo se Je vršila v občinska pisarni seja občinskega odbora z obširnim dnevnim redom. Predsednik občine lekarnar g, Hočevar {e podal daljše poročilo in dejal med drugim, da je banska uprava izdelala proračun za popravilo, odnosno za razširjenje vodovoda v Mali Ligojni. Ker se je izkazalo, da sta zdaj zajeta studenca nestalna in v času suše skoro suha, bo treba priključiti Še en studenec, katerega vodna množina se bo morala izmeriti v času suše. Ko ee bo to izvršilo, se bo pristopilo k izvedbi načrta in predsednik bo zaprosil bansko upravo za denarno pomoč. Posebna komisija Je pregledala dela pri zagraditvi Podlipščice v gornjem teki in vseh njenih pritokih. Napravljen je bil proračun in vložena prošnja na bansko upravo za nadaljnji prispevek. Upati je, da bo prošnja ugodno rešena in da bodo dela letos končana. Podružnica Kmetijske družbe na Vrhniki dobi iz lanskega proračuna 1000 Din za nabavo sejalnega stroja. V prihodnjem mesecu se bo izvršila r trgu prenumeracija hišnih številk in preimenovale se bodo ceste in ulice. Vsaka cesta se bo začela s številko 1. Predsednik je dalje poročal, da so glavne pripra/ve za podaljšanje železniške proge v trg končane. 23. maja je bil na licu mesta obhod v zvezi z razlastitveno razpravo. Upati je, da se bodo dela začela najkasneje v osmih tednih. Posojilo za gradbo proge bo najela občina pri Občinski hranilnici, tekoči denar pa bo prejela od Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Horjulaka občina je sporočila, da Je pripravljena zaradi tega, ker ji je pripadla vas Zažar, prevzeti 15.000 Din dolga za žažareko šolo, ostanek 55.000 Din pa naj bi prevzela vrhniška občina. Predsednik g. Hočevar je izjavil, da občina nikakor ne more na to pristati, ker je vas Zažar pripadla v celoti hor-j,ulski občini in je edino pravično, da prevzame zato tudi Horjul celoten dolg. Sola je stala 250.000 Din in če ne bi bila sezidana, bi K> morala itak horjulska občina graditi, ker šolsko oblastvo ni dovolilo več pouka v tako slabih prostorih. Obremenjena je Sola zdai le še s 70.000 Din, medtem ko Je vrhniška občina že odplačala tri četrtine dolg«. Iz predsednikovega računskega poročila aa leto 1933. posnemamo naslednje: V letu 1933. je bilo naloženih na direktne davke 65°/« občinskih doklad ln Je bil v proračunu označen dohodek iz doklad 242 tisoč 866 Din. Prejela pa Je občina 66.866 Din manj, kakor bi morala. Poleg tega je oddala davčna uprava sreskenri kmetijskemu odboru še 11.500 Din, tako da }e prejelo županstvo le 164.500 Din. Iz tega je razvidno, da je danes težko sestavljati občinski proračun in še teže gospodariti. Na užitnini od alkoholnih pijač ie prejela občina 201.643 Din, to je 57.000 Din manj kakor r 1. 1932. Kljub krizi se je iztočilo v občini preteklo leto 1220 hI vina (le v gostilnah, ker so bili privatniki občinske trošarine prosti), dalje 17 hI mošta, 138 hI piva, 15 hI špirita in 26.5 hI žganja, če računamo vino in moSt po 10 Din, pivo po 9.50 Din, špirit po 45 Din in žganje po 30 Din, ee je izdalo za alkohol lansko leto 1,520.000 Din poleg vina, ki so ga kupili privatniki od vinogradnikom. Kon-zum mesa je precej, padel. Na mesni užitnini je prejela občina 11.648 Din, bo je skoro 4000 DanJ manj kakor v leti 1932. Mesarji eo poklali 91 volov, 94 krav, 7 Juncev, 78 te-lie, 212 telet in 283 svinj, privatniki pa 66 krav, 3 junce, 15 telic, 86 telet in 15 svinj. Proračun le bil prekoračen samo za 86 k dopolnilni prenosni taksi. Ubožno oskrbovanje Je staJo 87.915 Din. Ob končni leta Din, ker je banska uprava naložila doklado 1933 so znašali dolgovi za Sole še 575.669 Din. Dolg za nakup nove ubožnice v znesku 80.000 Din pa je Občinska hranilnica v letu 1933. v eelOtS odpisala, za kar ji je predsednik izrekel najtoplejšo zahvalo. V bodoče bodo nabiti občinski raanhsl tudi pri cerkvi sv. Pavla in v Verda. Po javni seji se Je vršila Se tajna seja, v kateri so se obravnaivale ubožne zadeve. 2e 14 dni opazujejo savinjski hmeljarji, da. je pri:el hmelj p°ganjati \z Ustnih pazduh namesto poganjkov redko cvetje. Ta pojav je v toliko nenavaden, ker prične normalno hmelj cvesti šele proti koncu junija. Mnogo se ugiblje, kako in kaj bo s tem cvetom, koliko bo oškodoval množini bodočega pridelka. Zadnja številka »Slovenskega hmeljarja« prinaša pod naslovom »Ce hmelj predčasno cvete« članek znanega strokovn iaka za rastlinske bolezni v Pragi g. inž. Blattnega.Pi-sec smatra, da je tako zgoden hmeljev cvet izredno neugoden pojav, čeprav pristavlja, da sam nima dejanskih izkušenj o tem. Tudi naše vremenske prilike mu niso znane, ker pravi: Če bosta suša in vročina trajali dalje, je verjetno, da bo rast predčasno prenehala in tudi, če bi pozneje spet pričela, nadaljnji pridelek ne za rabo ali pa se bo med tem pridelek prvega cveta že docela skvaril.« Našim hmeljarjem priporoča, naj poizkušajo odpomoči temu pojavu na dva načina. Pri hmelju, ki je že dosegel nad polovico opor, naj bi potrgali vse cvetne nastavke, da bi tako bila rastlina prisiljena naprej v višino rasti in nastaviti nov cvet Pri še manj razvitem hmelju pa naj bi se poleg cvetnih nastavkov porezale (ob-glavile) tudi glavne trte ter se namesto niih napeljali stranski poganjki slično, kakor storimo to po toči. Ker je vprašanje zgodnjega cveta in z nJim zvezanih nasvetov in ukrepov proti temu pojavu prav važno, moram v korist naših hmeljarjev odločno svariti pred rezanjem glavnih vršičkov hmeljskih trt. Glede rezanja poganjkov pa je tako že davno hmeljarsko pravilo, da se le-ti porežejo, kakor visoko človek doseže, in torej ni nasvet inž. Blattnega prav nič novega. Sicer se pa čudim, da ne vedo ne g. inženjer in tudi ne drugi naši srokovnjaki, da smo »ličen pojav že opazili leta 1936. v Savinjski dolini. Tudi takrat je začel cvcstl hmelj ob koncu maja, ko je komaj dosegel dobro polovico drogov. Iz tega cvetja so nastale prav dolge kobule (kravice), ki so seveda dozorel« predčasno, to j« pred koncem Julija. Rastline m ao vseeno pognale prtv lep cvetni nastavek hi ni bila letina nič slabša od drugih. Ker ni nihče obral dozorelih ko-bul prvega cvetenja, »o le-1« porjavele in so jih hmeljarji pustili neobrane. Kar »e tiče in ž en i er je ve ga nasveta, da bi obglavili glavne trte, bi pripomnil le to, da takšna operacija tudi v nujni sili. če je toča vršičke odbila, ne prinaša odrešitve, temveč je pridelek tako malenkosten, da se takšno početje izplača le v letih najboljše konjunkture. Mimo tega r>a j« hmelj, lri zrase na teh novih trtah, zelo raztresenih kobul. Tako blago pa trgovina le nerada kupi. H koncu bi omenil Se to, da hmelj ne cvete samo pri nas predčasno, temveč tudi drugod in tudi na Češkem, kjer vlada že vto pomlad suša prav tako kakor tudi v Nemčiji. Mimo vsega tega so imeli 30. maja v Nemčiji in na Češkem hudo slano, saj Je termometer zdrknil prav do 5 stopinj pod ničlo. Mraz je hudo poperil tudi hmeljske nasad«, ki so v primeri z našimi še znatno zaostali v rasti. Kaj pomeni tako huda slana za hmeljsko rastlino, vemo pa že iz skušnje, ko je pred nekaj leti (1927. leta) tudi pri nas skuhala slana sredi maja hmeljske nasade. Tisto leto je bil pridelek prav pičel m slabe kakovosti, saj so šle skoro vse kobule v prav grobe, nad 5 cm dolge krravice in prenaščence. Vs« to morajo vedeti naši hmeljarji, da ne bodo v strahu za letošnjo letino in de ne bodo sedli na lim raznim tekačem, ki že zdaj plašijo z obilnim pridelkom po drugih državah, da bi spravili hmeljarje v malodušnost J. K. Naša morska letovišča HOTEL FRANKOPAN Aleksandrovo, otok Krk CRIKVENICA morsko kopališče na Jadrana. 4 tn pol nre voinj« od Zagreba (via Plase). Redne avtobusne vožnje c poeta}* Plase. Največja peščena plaža. — Razne atrakdje. Celodnevno kopanje Din 3"—. 30 hotelov in penslonov. Popolna oskrba že od. Din W- naprej. Zahtevajte proe-pekte od KOPAL1ŠCNEOA POVERJENSTVA ta poedinih Hotelov. _ Hot THERAPIJI ^ Nabr.MIDI yiIDE v zimi 1934 novo renovina, topla bot mlflfl HHAL in hladna tekoč« voda. nr rcini SO »ob s tekočo vodo, kopah*«, Dem III. JLIUL dietična Irahinja Hot EMADE Kotvo5f ^ Hot SLAVLJA 25 modernih tob 8 tekočo ?om» Hot IM aovt zgradba ob pleH, lu—m pototaj rONVfltflf prvorazredna htta nasproti kopališča Hot UlllnUfll in parka. Odlikovana kuhi ' Pene VILA ROŽICA * htnja. sob, nasproti plat«. M1P1I prekrasna in mirna len. Pod istim Pen« HlilUR vodstvom kot Miramar, THERAPIJA UIICM nova zgradba čez pot h kopalUča. Pen« NIL1I tekoča voda. »ENIM blizu Ink«. Moderno urejen« sobe ||pnpHU nasproti kopališča v bližini parka, LiDUniliH moderno opremljene »obe. IVAflClt bliža lake w kopalBCa tekoča voda. JULIJAM lastno°kopaliiče pred vilo. MM tik ob »orjv ts peSčene plafe TDir.l ID nova zgradba nasproti parka, InlilLAV V bližini pristanišča. Hot Hot Hot DANICA Raot bližini pristani krasna mirna lega, ■astno kopališče pred vflo, UnDflUA izvrstna in mirna meščanska Mk, MIH cene solidne moderno 01 tj€ui nove tekoča voda. EVROPA ndraa meMamka Ma čez pet v park Reet lin I«1 v bttitai pristanišča rFNTDII solidna meščansko hlšr Ooet UllInflL blizu pristanišča. Nadalje gfo«t®»* (UBIJA, VIN0D0L IN SLOVBNAC atoji v mmenl leg«, v Mpoflrednš bUUoš ptre-brodokega prieteni«* in kopaiiUa. Pred hotelom j« relik« ter«««, s razgledom na morje, iAva.rora.Ti« pred prahom. Lepo opr^m 1'jeoe, čiiote in »obe t elektiričr&o raaOTetljavo. Z« razvedrilo re&erm r»d; pred m^oeoem juoijean im po »vgriotu 50 Din, t aifcopiraii po 10 ooeb znaten popust. © HOTEL LONČARIČ SELCE (Hrvatska) na obali blizu kopaliSča nasproti cerkve. Sobe a teraso, tekočo vodo, elektriko in parketl Itd. Odlična renomirana domaČa in dunajska kuhinja. Popolni pesion Din 65— 75 po legi sobe. Prospekte in Informacije daje lastnik Dragotin Lončarifi. 4691 K A na KRKU Poznano udobno morsko kopališče na otoku Krku za odrasle, otroke ln ne-plavače. Ugodno sončenje in odpoči-tek na peSčeni morski obali, dolgi 1600 metrov. Dnevna parobrodska zveze s Sušakom in ostalimi mesti na gornjem Jadranu. Hoteli na morski obali (plaži) prav pri kopališču. Ko-pališfte z kabinami tn šotori. Vodovod, električna razsvetljava. Sezona od 1. maja do konca septembra. Prospekte na zahtevo pošlje Kopališka uprava Baška. Hoteli: Baška, Gran-did, Velebit, Volarič, Europa. Pen-sioni: Jadran, Kvarner. Praha, Ruža, Tomša, Triglav, Zvonimir. Barbalič, Buffet F. C. Dulmovid. 130 Dve različni govedoreji v Savinjski dolini utegnem in nimam namena, da U obravnaval živinorejo w Savinjski do!inl a strokovnega stališča, temveč hočem zigolj kot opazovalec zapisati neka| opomb. Domafe reja. Zaradi prevladujočega hmelja ▼ savinjskem kmetijptrj govedoreja v resnici ne bo tako zlahka prišla do pomembnejšega mesta. Dokler nam ostane za hmelj še dosedanja možnoet prodale, bo hmelj vedno dajal smer savinjskemu kmetovanju, ki sa obdedovanje in oskrbovanje polja daje prednost konja. Stenje in kakovost govedi v Sarvinjskl dolini se zaradi tega upravičeno, pa bendi neopravičeno zapostavlja. Zaradi padca cen Brini, nmfl ponan^* kanja krme v zadnjih letih, »radi delne uvedbe priložnostno naikupljene cenene hrvaške živine in zaradi pretežno enostranske trgovinsko - prekupčevalske usmeritve prebivalstva v minilem desetletju je kakorost govedi v resnici menda nazadovala. Zelo dvomim, da bi bila danes v osrčji Savinjske doline mogoča razstava gorvedi, kakršno sem posetil po naključju pred približno 10 leti t Št. Pavlu pri Preboldu. Le tu in tam ej najti kmetije z lepo domačo živino. Zanimivo je, da ee dobijo v savinjskem pomurskem okolišu msd zmesjo hrvaške in domače živine kot dobre molznice tako Česte bele mari-jadvorke in ponekod sive montafonke. De so poleg navedenega še druge splošne pomanjkljivosti, n. pr. v enem okolišu preobilica bikov, drugod pa silno pomanjkanje, Je razumljivo. Spričo tako majhnega, morda tjdi padlega zanimania za rejo govedi pač ne preostane drugo, kakor vedno in vedno soet poudarjati, da moramo živino rediti, ker potrebujemo vprego, mleko in tudi meso za dom in ker potrebujemo nenadomestljivi gnoj za polja, za hmeljišča. Ako torej ne smemo živinoreje opustiti, moramo gledati na to, da bo živina take kakovosti, da bo nje reja dobifkanosna. Reja take živine nam bo pa mogoča le, ako iz temelja in splošno izboljšamo krmljenje, podvojimo količinsko in kakovostno pridelek krme z gradbo silosov in naravnih travišč, travnikov, ki jih kljub nadvse skrbni rabi zemlje za hmelj ne manjka. Navodila za denarno podpiranje trradbe silosov, ureditve umetnih travišč in naprave gnojišč in enojničnih jam od ban-ske uprave so prejele vse občine in delno tudi podrižnice Kmetijske družbe. Graščinska reja. Da talne in gospodarske razmere v Savinjski dolini dopuščajo na drugi strani poleg hmeljarstva tudi najintenzivnejšo govedorejo, rejo montafoneke živine, nam dokam-j,ejo nekatere graščine, predvsem graščina R. Partna, Novi ktošter pri Sv. Petra ▼ Sa- vinjski dolini, ki beleži viške v govedoreji. Malokomu bo znano, da goji ta graščina tretjo najboljšo kravo v Evropi, kravo Berto z 11.882 kg mleka v letu 1933., da izkazuje graščina glede mlečnosti sploh največje viške v Srednji Evropi, da je znašala povpreč-na_molznost 14 graščinskih krav v 1933. leta 5271 kg mleka, da znaša oeemlertno povprečje molznosti vseh krav v hlevu 4774 kg, da vseh zadnjih osem let ni bilo igotoviti s zdravniško preizkušnjo v tean hlevi jetika Najbolj, uvaževanja vredno je dejstvo, da navedene krave niso morda slabotne, sirafr-šane žive tvornice mleka, ampak so tadi Izredno močne in koščene, kar je sicer redkost pri dobrih molznicah montafonkah. Opisana reja pri g. Parinu je od rane pomlsd* do pozne jeseni pašna. Spričo navedenih domaCBi re^kft hov glede mlečnosti, oblik in * košJenoeH, ne bo toliko potrebno, da kupujemo za pre-roditev domačih montafonc.ev dra^o plemensko živino v tujini. Na podlaei uradno potiv jenih mlečnosti, 'ictroia in zdravja moremo prisoditi živini g. Parina tudi s strokovne-sa vidika prvo oceno. Da bi naraivno vzgojena plemenska živina z opisanimi vrlinemi prišla v poštev za izboljšanje dolenjske mo>n-tafonske eovedi. m dolenjske rejpke organizacije. bi smatrali za naravno. Kar škoda se ti zaradi teera «Ji, da more g. Parin prodajati svojo odlično plemensko živino v tujino. Dva lepa plemenska bikca, enega od krave e 7070 litri, drugega od krave s 6179 litri mleka na leto, je nedavno prodal na Madžarsko. Ker pa je ta država medtem prepovedala vsak uvoz živine, mora g. Parin bikca s tako odlično krvjo, odličnim pokol en jem, prodati mesarju za oeoc 4 Din za kg. Res trpko razočaranje živinorejca in velikn izguba za naše narodno gospodarstvo! Enostracislfoo tssmerjentm hmetjai^euv, ga*, darlem in vinosTadnikom Je treba tudi povedati, da g. Parki ni samo vnet živinorejec, ampek fcudi prav tako vnet hmeljar, gozdar in sadjar. Fran Wemi?. čas kislega mleka V naftih krajih je kislo mleko udomačeno skoro le na kmetih. V meefo prihaja prav počasi šele zadnja leta. V južnih krajih naše države pa sta si dežela in mesto v tem pogledu precej enaka. Vsepovsod Je nffa-a-nje kislega mleka priljubljeno. Zelja vseh, ki ee z mlekarstvom pečamo, Je, da se vdovB čim več mleka v sladkem aH kislem stanju. Ljudi bomo navadili na večjo potrebo mleka z dobro besedo, prt-merno reklamo, v glavnem pa s prvovrstnim blagom. Zaradi tega želimo, (ia naj ima mleko v staniu, v kakršnem Je pripravljeno, tudi ustrezno ime, da ne bo kupoval kon*i-mewt mačka v Sakliiu. Nasproti rabnikosn pijač, kakor nazivarno vee mleko, ki se na poseben način pripravi za pitje, moramo prevzeti neko odgovornost Mlekansfea tehnika mor j. mtrne jftedsti, kako ee dandanes postopa z mlekom, žal, pri nes še nimamo mlekarskega zakona, kakor ga imajo v na-prednih državah v korist pridelotvalsfva in rabnika. Vendar pa moramo skrbeti, da ee bo naša Javnost zadovoljila z mlečnimi pijačami, ki bodo napravljene po naših navodilih. Pri me prodajajo sveže ah poMertctesrKV mleko, kislo mleko JUTRO« 5t. 125 14 Nedelja, 3. VL 19S4 milijarde $koda9 ki jo povzroča koloradski hrošč na krompirjevih nasadih Koloradski hrošč, škodljivec krompirjevih nasadov, o katerem smo v našem listu že ponovno pisali, je napadel štirideset francoskih departementov, z drugimi besedami polovico dežele. Pred dvanajstimi leti so tega škodljivca, ki izvira iz Amerike, prvič opazili v bližini Bordeauxa. Danes Uničuje že polovico dežele in škoda, ki jo povzroča, je ogromna. Za primer navajamo, da napravi samo v Ameriki letno za 30 milijonov dolarjev škode, človek je proti takšnim škodljivcem skoraj brez moči. Znanost o žuželkah, entomologija, ceni skupno število žuželskih vrst na tri do 5 Trilijonov. Od teh poznamo po imenu 750 tisoč vrst. Že ta ogromna števila nam dajejo majhen pojm o tem, kakšna uničujoča sila mora biti v teh malih. to9a nenasilnih sovražnikih. Eden najbolj nevarnih med njimi pa je koloradski hrošč, ki napada krompir. Zanimivo ie. da je koloradski hrošč živel prvotno v zelo majhnem številu v svoji Eradomovini Ameriki. Šele z razvojem rompirjevih kultur se je začel razširjati E« vse strani in že s prvimi transporti tega zemeljskega sadu se je pojavil v Evropi. Škoda, ki jo povzroča, gTe v milijarde kar ni čudno, saj se razširja od okuženih polj dalje na zdrava. Pobijati in uničevati ga je treba zato povsod, a pri tem ne smemo pozabiti, da je mogoče nastopiti z uspehom proti njemu le, dokler se pojavlja posamič. Ko se dobro razširi, ni proti njemu nobene druge pomoči, nego da se pridelovanje krompirja ustavi. Zakaj ima neznatna žival tolikšno moč, nam postane jasno, če vemo. kako se množi. Ob začetku maja izleže samica prvič 700 do 1200 rdečkasto rumenih jajčec na spodnjo stran krompirjevih listov. Že po nekoliko dnevih se splazijo rdeče ličinke iz njih, da se kmalu potem pokažejo v svoji značilni oranžni, s črnimi pegami posuti obleki. Po 12 dnevni zabubanosti v zemlji se ličinka spremeni v hrošča. Že sredi junija se izleže drugo pokolenje. v začetku avgusta tretje in v toplih jesenih že četrto. In vko pokolenje se spravi na razje-danje kr Tipirjevih listov. Rastlina se mora brez svojih dihal končno zadušiti. Omeniti je pa treba, da ima škodljivec prav tako rad tudi paradižnike, zelje, grozdičje in m 2e več let se trudijo tehniki in učenjaki, da bi učinkovite ultravioletne žarke sončne svetlobe, ki jih normalne steklene šipe popolnoma paralizirajo, vendarle spravili v rastlinjake, stanovanja, šole in bolnišnice. V Ameriki so delali posikuse s kemičnim steklom, ki je te žarke prepuščalo,, a je bilo tako drago, da ni šlo v denar. Sedaj pa je pričela neka češkoslovaška tovarna izdelovati steklo, ki pride v kratkem na trg in ki je dosti cenejše ter učinkovitejše od ameriškega stekla. Dosedanji poskusi so pokazali, da je mogoče govoriti o umetnem tropskem soncu, kajti toplotna izguba ln izguba svetlobe pc tem steklu sta skrajno majhni. Miss Madrid in miss Sevilla 1934 V«« «9 trd'?! Največji svetilni toplomer sveta imajo v Parizu na Eifflovem stolpu med obema številčnicami ondotne ure v višini 160 metrov nad zemljo. Ob vznožju stolpa visi ped posebno strešico termometer z živim srebrom v podobi črke U. En trak toplomera je ozek, drugi širok. Ozka cev je v kontaktu s posebno električno priprajvo, ki vključuje in prižiga niz barvnih žarnic, tako da se opazovalcu zdi, kakor da srebro v cevi vstaja in pada. Ta toplomer sveti vsako noč do 1. ure zjutraj. e v € Odlični frenedski kemik dr. Bertrand je dolgo let preiskoval, kolikšne množine raznih kovin so v našem telesu in kakšen pomen imajo za naše življenje. Ugotovil je mnogo zanimivih stvari. V prvih mesecih življenja količina cinka v detetovem telesu n. pr. stalno nazaduje in dete se avtomatično odvadi mleka čim je ta količina padla na določeno mero A čim" se prične dete hraniti z normalno hrano, se množina cinka spet pomnoži in pospešuje zdravju potrebno stalno ra:?t. Srce vsebuje nekaj bakra, aluminija in srebra. Prebavila stalno absorbirajo znatne množine aluminija, dobivamo ga tudi v obistih, pljučih in stranskih obistih. V možganih je posebno dosti kositra. V pljučih je skoraj ves titan, kar ga je v telesu. Slinavka vsebuje nikel in kobalt, železo ie razširjeno po vsem telesu. Po železu vsebuje telo največ bakra in srebra. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose--fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da ee človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dve lepotici, ki navdušujeta vsa španska srca Nevarnosti poletja Odrasli so bolj zaščiteni nego otroci Poletje smatrajo v splošnem za najbolj zdrav letni čas. A vendar ima tudi ono svoje zavratnosti. Posebno prevelika vročina lahko povzroči organizmu znatno škodo. Otroci so naravno najbolj na slabem glede tega. če so prostori prevroči ali če leži otrok predolgo in mogoče še pokrit na soncu, se ga utegne lotiti vročica z drisko in krči. Važna je hrana dojenčkov v poletnem času. V vročini se njegova hrana lahko pokvari in mu potem lahko škoduje. Odrasli so bolje zavarovani zoper hudo vročino. Z lahko propustno obleko, zmerno jedjo in pijačo ter z ne prevelikimi napori v opoldanski vročini se lahko ubraniš najtežjih posledic vročine, n. pr. sončarice. Kot pijače so najboljše čista, ne premrzla voda, čaj in kava, izogibati pa se moraš v vročini povsem alkoholnih pijač. Najbolj nevarni so brezvetrni dnevi, ko je ozračje tako nasičeno z vlago, da organizem ne more oddajati prekomerne toplote z izparivanjem. Sončarice so tedaj najpogostejše. V takšnem primeru je poklicati takoj zdravnika, a dokler ta ne pride, je položiti pacienta na hladen, senčen prostor, mu sleči zgornjo obleko in postaviti zgornje telo nekaj višje. Zgornje telo mu je oblivati s hladno vodo. Če more pacient požirati, mu daš previdno močne kave, čaja ali vode. V najtežjih primerih je poskusiti z umetnim dihanjem in draženjem kože. V vročem poletju imej okna ponoči odprta. »Kralj Batoglav" Eksotične ptice v Evropi Berlinski zoološki vrt se je te dni obogatil za zelo zanimiv par živali: za dve dolgokraki ptici, kakršne živijo drugače ob Nilu in spominjajo po svoji zunanjosti na predpotopno favno. Znanstveno ime te ptice je »kralj Batoglav«, Arabci pa ji pravijo Abu Markub, Most se je Pod težo tovornega avtomobila, Id je bil preobložen, se je te dni udri viseči most v Grayu. Šofer avtomobila, ki Je povzročil usodni strealjaj, je še v zadnjem trenutku zavozil na vara« kar pomeni spet »oče čevlja«. To ime je dobila po svojem čudnem, mogočnem kljunu, ki ima obliko copate in se končuje vrhu tega v pravi krempelj. Znanost še ni ugotovila, zakaj je narava obdarila ptico s takšnim čudnim kljunom. Abu Markub ni samo grd, ampak tudi zelo trmast V svoji domovini, v prosti naravi je sicer zelo miren in dostojanstven, a na prevozu iz Kaira v Berlin je delal svojim človeškim spremljevalcem velike neprilike. Dobro so se morali paziti, da niso prišli preblizu njegovemu orjaškemu kljunu. V Berlinu je začel par izvajati gladovno stavko. Nekoliko dn: ga ni bilo pripraviti do tega, da bi sprejel kakšno hrano. Končno so uporabili zvijačo. Neki paznik se je ptici približal z dvignjeno roko. Ptica je v razjarjenosti nad to predrznostjo na široko in preteče odprla ki jim — v istem hipu pa je že padla vanj porcija rib. Kralj Batoglav je od samega presenečenja kljun zaklopil — in ribe požrl. Sioer pa imajo z novima gostoma še druge težave. V svoji domovini sta navajena mnogo sonca in temperature najmanj 30 do 40 stopinj. Berlinsko podnebje bi jima tega seveda ne moglo nuditi. Zato morajo njiju novo bivališče skoraj stalno ogrevati, vrbo tega pa jima strežejo še z obsevanjem m umetnim soncem. , NEKAJ ZA VSE Nemški zid ravnik dr. Gross je baje odkril nov serum proti trebušnemu legarju. Ta serum učinkuje podobno kakor Behrin-gov serum zoper davico in se pridobiva isto tako iz konjske krvi. Trakulja se razvije v človeškem črevesju iz iker svinjskega mesa in doseže po 11 do 12 tednih dolžino 3 do 4 m. Na visokem morju Je zrak v oddaljenosti 500 do 1000 km od kopnega večinoma prost vseh klic. Manire brez mani? Važna pravila za gostitelje jagode. Ne pomaga nič drugega, nego te ogrožene rastline stalno nadzorovati in neusmiljeno zatirati požrešno zalego. Koloradski hrošč je samo ena izmed deset- in desettisočev žuželk, ki neprestano uničujejo nasade, sadovnjake, polja, vinograde, travnike in gozdove. Uš, ki napada sladkorno repo, uniči vsako leto skoraj polovico letine, gosenica nekega metulja je češkoslovaškemu gozdarstvu samo v prvih desetih povojnih letih prizadjala za milijardo 200 milijonov kron škode. In takšnih številk bi lahko navedli za celo knjigo. Škode, ki jo žuželke povzročajo vsako leto kulturnim rastlinam, bi niti potem ne mogli kolikor toliko natančno oceniti. K temu prihajajo žuželke, ki škodujejo neposredno zdravju človeka in njegovih koristnih živali. Tu je omeniti med drugimi uši, stenice. muhe in komarje, ki prenašajo kužne klice. Milijoni ljudi umrejo vsako leto po niih zaslugi, škoda po izgubljenih delovnih urah in podobnem pa gre v milijarde in bilijone. V resnici so žuželke najhujša šiba božja, ki tene človeštvo, a njih korist je proti temu tako minimalna, da ni vredna omembe. čeprav veljajo različne manire samo za neke narode, se je vendar utrdilo neko število pravil, ki jih moreš prekršiti le tedaj, če hočeš veljati za človeka brez manire. In vendar se kršijo tudi v najboljših hišah po drugače najbolj izobraženih ljudeh — posebno pa pri mizi. Ce koga povabim v goste, se moram naj-prvo dobro seznaniti z njegovimi navadami in nagnjenji pri jedi in pijači in s pravili civiliziranega gostoljubja. A vedno znova se dogaja, da te povabi nekdo na obed, recimo v gostilno, in ti tam gostilničar predloži jedilni list z vprašanjem, kaj si boš izbral. Gostilničarju je seveda običajno samo za to, da mu njegove stvari plačajo, gost pa je v neugodnem položaju, da si mora že zavoljo »manire« pred gostiteljem brez manire izbrati najcenejše stvari. Ob koncu se bo zgodilo, da bo gostitelj glasno vprašal za račun, plačal pri mizi in se mogoče nad tem ali onim spotikal, da je predrago. Gostje naj gledajo med tem kakor osramočeni in v zadregi stran, čeprav veleva zdravi čut sam. da se takšne računske zadeve opravijo najbolje v drugem prostoru med gostiteljem in natakarjem samim. Vseh teh razvad boš opazil morda največ med Nemci in Američani, med Angleži manj, med Francozi, ki se najbolje razumejo na jed, pa nikoli. To nima s gostoljubjem nobenega opravka. Američan je navzlic svojim slabim na- Gospodfe! Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana vadam najbolj gostoljuben med belokožd, Francoz pa še daleč ne tako. Pač pa bo Francoz svoje in svojih gostov jedi izbral in sestavil s pravo pobožnostjo. Zajtrk, ki si ga privošči navadtn pariški zidar na svojih opekah, je običajno bolje sestavljen nego obed kakršnega newvorškega milijar-darja. Druga slaba navada Je, da se ljudje med jedjo branijo govoriti o jedi. Marsikateri mislijo, da je finejše, če vzamejo najboljšo delikateso brez besede tako, kakor da gre za najobičajnejšo jed. Govoril bo rajši o novi operi. A ne samo poznavalec dobrih jedi, temveč tudi poznavalec dobrih ma-nir bo izrazil svoje občudovanje nad dobro jedjo, zlasti če je prisotna gospodinja. BaS možje in žene duha se ne feodo branili osladiti radosti mize z umnimi pogovori o jedi, z anekdotami o jedeh in njihovih po* znavalcrh, o stvareh pri jedi in pijači. Tretja grda navada je neprestano poku-šanje znanih poslastic med glavnimi jedrni in kajenje. To ni samo nemogoča stvar za sladokusce, temveč ponesnaži vso mizo x ostanki. Miza, ko vstane-š od nje, mora biti približno takšna kakor zjutraj spalnica človeka, ki mu je nekaj do reda. Namen vsako gostije je končno ta, da spravi človeka v dobro voljo. Zato ni čisto nič nepačnega, če poveš med jedjo kaj veselega. Samo pariti je treba na to, de niso zgodbe in anekdote pri miri takšne, da jih že vsi davno poznajo. Znani nemški pisatelj Emil Ludvrig pripoveduje, da so ga nekega poletja v Londonu povabili v kakšnih dvajsetih hišah na obed, a povsod Je družba opravila isti menu v istem zelenem kitajskem posodju, ki je bilo tedaj v modi. in v istih pogovorih. To je v Ameriki nemogoče, ker se tam menjavajo po* govori, v Franciji pa zato, ker »e menjavajo Jedi. Oboje: nova jed in nov pogovof pa Je najbolje, s čimeT lahko postreže! gostu m mu dokažeš, da imaš imjniro. Koliko smeš tehtati ? Dve pravili za kontrolo telesne teže Za kontrolo svoje telesne teže imaš na razpolago dobro in preprosto metodo. Mož sme tehtati toliko kilogramov, kolikor meri njegovo telo centimetrov nad 1 m. če znaša telesna višina 1.75 cm, smeš tehtati 75 kg. Ženske so lahko nekaj težje. Po drugi metodi, ki je baje točnejša, množiš višino telesa z obsegom prsnega koša in deliš produkt z 240. Rezultat je potem pravilna telesna teža v kilogramih. Pri malih otrocih te metode ne drže posebno. Novorojenčki tehtajo 2.5 do 5 kg, prvi teden jim teža pade za 140 do 200 gr, toda ob koncu drugega tedna morajo doseči spet prvotno težo. Otrok, ki ga hrani- mo z materinim mlekom, svojo težo v prvih petih mesecih podvoji, ob koncu prvega leta tehta normalno trikrat toliko kakor Ob rojstvu. V drugem letu do sedmega postane letno za 1.5 do 2 kg težji, v naslednjih letih do pubertete pa letno za 2 do 2.5 kg. V letih pubertete teža najbolj narašča in sicer letno za 3 do 4 kg. Ob koncu 14. leta tehta normalen človek približno štirikrat toliko kakor ob koncu prvega leta. Deklic« rasejo v splošnem počasneje nego dečki, toda v pubertetnih letih jih dohitijo in tehtajo večinoma celo nekaj več nego dečkf iste starosti. Dolgim ženskim lasem je odzvonilo Izjava prvaka pariških frizerjev Antoin« je po svetu najbolj znam in najbolj odločilni pariški frizer, tako rekoč »kralj frizerjev«. Te dni ga je intervju* val neki novinar in mu je blagovolil podati naslednjo izjavo: »Nikoli več ne bo noben« ženska nosila dolgih las, če hoče, da ji priznamo okus in eleganco. Dolgi lasje so mrtvi in pokopani kakor še neodkriti ostanki pred-zgodovinskih časov. Lasnice, lasne mreže in vse druge pritikline dolgih las niso nikoli pospeševale lepote, čistoče in udobno- Parnik iz lepenke Parnik iz lepenke, ki ima dovolj prostora za sto potnikov in opravi v mirni vodi 90 km na uro, je najnovejši izum ruskega inženjerja Aleksandra Hartvviga. Svoj izum imenuje preprosto >plastična masa«, a gre za lepenko, ki se preparira pod velikim kritiskom v visoki temperaturi. Ne-propustnost, izredna trajnost in negorljivost so tri temeljne lastnosti te mase. Parnik, ki ga Je v modelu inž. Hart-wig zgradil iz te mase, ima obliko vodnega letala brez kril. Potniški prostori so med dvema plavačema, ki merita 22 m v dolžino in sta medsebojno zvezana z mostom. Pogon dajejo Dieslovi motorji, ki ženejo dva dvojna vijaka. V plavačih so spalni prostori Pullmannovega tipa, nad njimi so potniški krovi, a v notranjosti mosta, ki veže plavača, je salon, restav-rant itd. Ruska vlada se zelo zanima za Hartwigove načrte in če se obnesejo, bo dala zgraditi takoj več ladij tega tipa za velika ruska celinska jezera. s ti Po mojem mnenju u»ora biti frizura, moderne ženske kratka, tod« ne deške ne preveč k od rana; lasje morejo biti počesani od obraza in ušes proč, in sices malo navzgor, kar učinkuje sveže m mla* dostno. Frizuro je aranžirati tako, da postanejo vsi pripomočki za njeno pritrditev odveč. Ne dovolim niti en« lasnice. niti ene zaponke, naj si bo še tako majhna in nevidna. Ženska glava bi moral« biti prosta vsake prisil j enosri in povsem naravna.« Ko }e tako rekefl, je še pripomnil, da dovoljuje za zvečer diademe in cvetlične ter peresne efekte z lakiranimi lasmi. Kako »e ta predpis sklada s prejšnjo izjavo, )e težko razumeti. ZA SMEH IN KRATEK CAS »Povej mi dokaz, d« je zemlja res okrogla.« »Listek za krožno potovanje.« Zidarji so pravkar pričeli goditi zunanje zidove. Neki možak z veliko lestvo »e ustavi ob poti in gleda z zanimanjem, kako polagajo opeko na opeko. »Le hitro, možje,« pravi neki zidarski pomočnik, ki ga je med delom zagledal, »tu že nekdo Sa ka, ki hoče obrisati šipe na oknih.« Novopečeni bogatin vodi gosta skozi svoje razkošno stanovanje in ga ustavi pred krasno oljnato sliko, ki ga predstavlja visoko na konju. »Fin momentni posnetek,« pokima gost. »Kako pa pridete do tega, da imenujete oljnato sliko momentni posnetek?« vpraša bogatin. »Nu, saj »edite Se vedno na konju!« Med prijateljicami: »Peter pravi, da sem jaz njegova edina misel.« — »Potem sem ga pa zadnjič z zavratno mislijo opazila v mestnem parku!« »Ali je res, da ste se oženili s prijateljico? Saj se je vendar govorilo, da se že dalj časa ne razumeta?« »Tako je! Veste, iskal sem vzroka za ločitev in sem ga končno našel.« Med iaterati. »Ali imaš zveze z založništvom?« — »Seveda... saj imam telefon!« »Moj ženin pravi, da je njegov čoln najboljši na svetu.« »Ze mogoče, samo ▼ vodi n« velja nič.« proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrač« sivim lasem prejšnjo na-Ztk. u*. ravno barvo. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radičeva (Dnga) ulica »8 Pri naročilu navedite vašo naravno barvo las. 63 ANEKDOTA Pokojni avstrijski cesar Franc Jožef js nekoč dejail o Švici: >Ko sem otoiskal to deželo, sem jo našel v tako lepem redu, da ni dosti manjkalo, pa bi se še sam spreobrnil v republikanca!« VSAK DAN ENA / rv * Ribice in voda »Mici, ali ste menjali vodo zlatim ribicam?« »Milostiva, saj jo imajo dovolj še od včeraj.« »JUTRO« St 125 ffedefjs, 9. H OGLEJTE SI VISOKOVREDNE KAKOVOSTNE IZDELKE V PAVILJONU NEMŠKE Rapio-industrije DRŽAVNE STROKOVNE ZVEZE NEMŠKE RADIO-INDUSTRIJE Reichsfachverband der deutschen Rundfunkindustrle t V o Iz zgodovine vrhniškega Sokola Danes ee bodo odprla na Vrhniki vrata nove sokoMce trdnjave, glavnost bo združena z velikim okrožnim zletoan ljubljanskega sokolskega okrožja. Prvi začetki sokolske misli na Vrhniki segajo že v leto 1907., ko se je vrhniška mladina zbirala v šolski telovadnici pod vodstvom marljivega brata Viktorja Per-nefta. v tem letu se je že sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev Sokola na Vrhniki in se je potem 21. junija 1. 1908. vršil ustanovni zbor v gostilni »Mantovi«. Na občnem zboru so bili izvoljeni: za starosto Josip Lenarčič, za podstarosto Gabrijel Je-lovšek, za načelnika Viktor perne ln še ceem bratov. Od prvega odbora, ki je štel 11 bratov, živi danes še sedem; to so Lenarčič, Perne, Ivan Tomšič, Franc Jurca, Vencelj Malavašič, Lovro Rogelj in Valentin Košmerl. že v prvem letu obstoja je pokazal vrhniški Sokol veliko delavnost. Imel je 57 članov in 16 rednih telovadcev, ki so se udeleževali vseh prireditev bratskih društev. Veliko skrb je posvečal tudi naraščaju. Znamenito je bilo za vrhniškega Sokola leto 1909., ko se je vršil na Vrhniki prvi zifct snujoče se ljubljanske sokolske župe, ki je močno utrdil sokolsko zavest med vrhniškimi rodoljubi. V tem letu se je udeležil kot član vrhniškega Sokola mednarodne tekme v Luksemburgu Rabič, pod-načelnik društva, ter zasedel v slovenski vrsti tretje mesto, a vrsta sama je dosegla peto mesto. Ker ni imelo društvo primernih prostorov, se je ustanovil pod vodstvom Gabrijela Jelovška odsek za zgradbo Sokolskega doma na Vrhniki. Dom je postal toliko bolj potreben, ker so oblastva prepovedala telovadbo v šolski telovadnici. V letu 1910. je umrl največji mecen društva Karel Kotnik. V največji stiski, da ne ostane Sokol na cesti, je odstopil Lenarčič društvu v rabo, sicer ne posebno primernih prostorov, a vendar tedaj dobro došlih, v poslopju kjer se danes dviga ponosna stavba Sokolskega doma. Ob svoji Sletnici je drušitvo razvilo eokolsiki prapor ob mogočni manifestaciji sokolstva in velikega števila občinstva- Ko je bilo društvo v največjem razmahu, je prekinila njegovo delovanje svetov- na vojna. Društveno imetje so zavedni bratje ohranili in ga po svetovni vojni vrnili društvu. Dne 15. decembra 1. 1918. sta se vršila nepozabna manifestacija za narodno in državno edinstvo ln prvi redni občni zbor pod vodstvom dr. Frana šabca, ki je nadomestoval starosto Viktorja Peraeta, ki je bil v ujetništvu. Na tem zboru je bil izvoljen za starosto dr. ša-bec ter se je pod njegovim vodstvom društveno delovanje zelo dvignilo in razmahnilo. število članstva je naraslo na 180. Društvena uiprava je zdaj obnovila akcijo za zgradbo lastnega doma ter pričela zbiranje prispevkov, ki pa, žal, zaradi nastalih zaprek niso dosegli svojega namena. V letu 1920. se je ustanovil pevski odsek ln malo kasneje še dramski odsek, ki sta dosegla prav častne uspehe. Največja ovira pa je bilo pomanjkanje društvene dvorane, saj so bili prostori, kjer so se vršile dramske predstave, bolj podobni hlevu kakor dvorani. Društveno delovanje je hiralo in Sokol je komaj životaril. Vse to stanje je trajalo skoro do leta 1931., ko je društvo spet dobilo v uporabo šolsko telovadnico. Društvo je začelo sicer ponovno uspevati, vendar pa so premajhni prostori dokaj ovirali sokolsko delovanje. Društvena uprava se je spet z vnemo lotila akcije za zgradbo Sokolskega doma. Kupila je stavbišče za bodoči Sokolski dom. Z izvolitvijo Alfonza Završnika za starosto Je nastala v pogledu zgradbe Sokolskega doma nova doba. Z vso odločnostjo se je Završnik vrgel na delo in dosegel, da je društvo kupilo od Lenarčiča nedovršeno stavbo ob državni cesti, kjer stoji danes mogočna stavba Sokolskega doma, ponos Vrhnike in okolice. Zgradba Sokolskega doma je zrasla tako rekoč čez noč. Izdelali so se načrti, na to pa se je pričela adaptacija stare stavbe. Delo se je pričelo 11. julija l. 1933. in je naglo napredovalo, tako da je Sokol državni in sokolski praznik 1. decembra proslavil že v lastni dvorani. Da je akcija zgradbe Sokolskega doma v najhujših Časih tako lepo usipela. je zasluga vrhniškega članstva, ki je samo Obralo za Sokolski dom nad 100.000 Din in darovalo nad 1000 kubičnih metrov raznega materiala. Vrhničani so prestali hudo preizkušnjo in pokazali, kaj premoreta volja in ljubezen do sokolske misli. Zlet celjske sokolske župe Vozne olajšave. Prometno ministrstvo je odobrilo udeležencem, tudi nečlanom, 5Qoc.stotni popust Udeleženci kupijo na vstopni postaji cele vozovnice, ki so veljavne tudi za povratek. Pri nakupu vozovnic morajo pokazati objave, ki jih bo železniška postaja žigosala in vpisala v nje številke kupljenih kart. Na povratku na postajo je treba objave us to ča s no žigosati. Udeležbo na zletu 'bo župa potrdila v zletni pisarni na Olazijd. Popust je veljaven od 9. do 11. t m. za vse razrede in vlake razen ekspresnih. Pred kratkim je železniška uprava uvedla pri znižanih vožnjah posebne legitimacije jro 5 Din. Opozarjamo, da za naš župni zlet ni treba kupovatj teh novo uvedenih legitimacij, ker veljajo za župni zlet 10. t m. stare določbe in izda župa objave. Iz krajev, od koder bo večja udeležba, priporočamo bratskim društvom, da si že prejšnji dan nabavijo vozne listke in dado obj ave žigosati, tako da se jim na dan zle-ta pred odhodom ne bo treba izpostavljati gnežj pri blagajni. Zunanji udeleženci na zletu. Sokolska župa Sušak - Rijeka se udelži zleta z de-putacijo in >bo poslala morda tudi telovadno vrsto za orodje. Zagrebška župa zaradi nastopa naraščaja, ki bo istega dne v Zagrebu najbrž ne bo mogla biti zastopana. Prav tako ne mariborska, ki bo imela istega dne zlet v Ptuj. Upamo, da nas poseti delegacija ljubljanske župe. Mednarodna telovadna vrsta. Na župnem zletu v Celju nastopi vrsta najboljših Jugoslovenski telovadcev. Imeli bomo redko priliko, videti pri popoldanskem javnem nastopu vrsto bratov, ki so bil'i določeni za svetovno prvenstvo v Budimpešti. Bratje bodo imhii vaje, predpisane za mednarodno tekmo v Budimpešti. Pred zletom mariborske sokolske župe v Ptuju Ptuj, 1. junija. Ni Se minilo leto, ko je slavil ptujski Sokol 25 letnico. Za letos pa je določila mariborska sokolska župa, da bo župni zlet v Ptuju 10. t. m. V čast si šteje ptujski Sokol, ki je izmed najmarljivej&ih društev mariborske župe, da bo aranžiral letošnji župni zlet. V zadnjih treh letih je razbremenil ptujski Sokol mariborsko župo ter priredil štiri župne prednjaške tečaje. Predavatelja so bili vsi izkušeni sokolski delavci ptujskega društva. Na letošnjih narašča jskih župnih tekmah, ki so se vršila ob koncu aprila v Mariboru, sd je ptujski Sokol priboril prvenstvo ter dobil župni na-raščajski prapor kot prehodno darilo. Tudi pri letošnjih župih tekmah članstva bo hud boj. Zletni upravi so se že prijavile odlične vrste. Zletni odsek v Ptuju deluje že s polno paro. Pisarna razpošilja zletne lepake in zletne znake. Oba osnutka sta dela našega brata Hasla. Letno te-lovadišče se pridno urejuje, da se bodo mogle vršiti tekme brez ovir. Vojaštvo nadzira pri delu major g. Manojlovič. Zletni odsek pa še ni prejel od vseh edi-nic prijav. Doslej je javljenega nad 1500 članstva in 600 naraščaja. Tudi otrok je prijavljenih nad 350. Zletni odsek prosi rodoljubno občinstvo, da ga pri pripravah za zlet podpira. Obra" čamo se zlasti na našo zavedno okolico. Sprevodu naj dajo sijaj narodne noše; otvorijo naj ga sokolski jezdeci in mladeniči v narodnih nošah na konjih. Zletni znaki za telovadeče članstvo bodo stali 3 Din, za članstvo 5 Din, za nečlane 7 Din. O ugodnostih, ki jih nudi znak vsakemu izletniku^ smo že poročali. Sestre in bratje, vsi n« delo. da bomo mogli deti na naš veliki dan točen obračun sokolskega dela! * Sokolsko društvo Stopanja vas bo letos 2e med prvimi telovadnimi nastopi podalo račun sokolskega dela ter vabi 2e sedaj članstvo bratskih ljubljanskih in sosednih društev ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da v čim večjem številu poseti to prireditev, ki b0 v nedeljo 10. t m. na vežbaiišču v štepanjl vaal. Sodelovala bo godlba 40 pip. Triglavskega. Sokol v Kranju bo imel dane« ob pol H. na letnem telovadišču nastop. Sodelovali bodo vsi društveni oddelki z letošnjimi prostimi vajami. S posetmiml prostimi vajami nastopijo še dijaki ln dijakinje pod vodstvom telovadnih profesorjev ln gojen-ke obrbno-trgovske nadaljevalne šole. Nastop zaključijo orodna telovadba, raznoterosti in igre. Pri nastopu bo igrala godba 40. pehotnega poLka. Sokolski oddelki bodo pomnoženi s telovadci tn telovad-kami društev iz Cerklja, Predoslje, Preddvora, Smledtnika, TrboJ, Stražišča Jn Šenčurja Sokol t Mirni je imel v nedeljo 27. maja svoj telovadni nastop. Dež je sicer kljuboval, a to ni motilo nastopajočih. Posetilo nas ie precej prijateljev iz Mokronoga, St. Janža, Trebnjega in Žužemberka. Strjmno nastopajoči dečki eo pod vodstvom br. Berceta prav mično izvajali svoje vaje. Tudi deklice pod vodstvom s. Jenkove niso zaostajale za njimi. Istotako sta biva vzorna nastopa moškega in ženskega naraščaja, ki sta ga rodila s. Lazarinijeva iz Št. Janža in br. Za-krajšek. Načelnik mirnskega Sokola br. Luna ček je nastopil s četo, ki je skladno in strumno izvedla svoje vaje. Najbolje eo bile podane vaje članic, ki jih j,e vodila s. Ruža Petelinova iz Žužemberka. Prav dober vtisk je napravila tudi orodna telovadba članov, ki je pa morala biti zaradi razmočeneea orodja skrajšana. Gledalcev se je zbralo precejšnje Število. Po nastopu se jo razvila v prostorih Sokolskega doma prijetna zabava. Sokolsko druitvo St Rupert bo Jeseni slavilo 15 letnico « otvoritvijo novega doma ln javnim nastopom. Sokolsko društvo St. Jani M vestono pripravlja za nastop 17. t m. r Krmelju, na katerega že dame« opozarjamo vsa bratska društva M.SO. Sokolsko društvo št. Lovrenc na Dolenjskem dela tiho, a marljivo. V »lanskem času je odigralo dve igri: »TroJCki« in »Duše« z velikim moralnim, a manj zadovoljivim gmotniaif uspehom, člani so se pridno posluževali knjig novoustanovljene sokolsike knjižnice, ki se je pomnožila v zadnjem času za 30 novih leposlovnih knjig. Br. prosvetar skrbi za redne nago- vore pred vrstami, ki ao Idejno sokolski, a nekaj govorov je bilo tudi narodno-go spodarskega anačaja. Vsi telovadni oddelki se vestno pripravljajo za slet v Sarajevu ln Zagrebu, katerima sledi domači javni nastop. K telovadlbl prihaja članstvo ln deca redno in z veseljem. Mlado kmečko društvo beleži že lepe uspehe na področju vsestransko sokolskega delovanja. Proč enaki Sokol je imel T Četrtek popoldne prvi javni nastop, ki Je lepo uspel, k čemur je pripomogel tudi novomeški Sokol, ki Je postavil na telovadišče lepo število telovadcev. Vsi oddelki so strumno nastopili. Pri nastopu kakor tudi pri prosti zabavi Je igrala godba novomeškega Godibenega društva. Za dobro Izvedbo programa gre hvala požrtvovalnemu starosti sotoolske čete v Prečni br. Francu Koširju. Zaradi udeležbe na tupnem zletu varal-dlnske sokolske župe v čakovcu, ki s« bo vršil danes, preloži Sokolsko društvo Ormož svoj nastop na 17. t. m. Posvetovanja slovaških lup v TrenHnn. Kakor vsako leto, eo se tudi l'?tos sestali predstavniki slovaških eokolskih iup dne 29. aprila v staroslavnem Trenčinu k posvetovanjem o stanju sokol/Ae stvari na Slovaškem. Pred vsem je bilo ugotovljeno, da je sedaj na Slovaškem že 138 sokolskib društev in 10 čet, ki Štejejo skupno v 6 žu-pah 36.432 pripadnikov ter imajo že 87 sokolskib domov, dočim vežbajo ostale edinice 93 v najetih prostorih in je samo 6 društev brez telovadnice. Tudi število lastnih eokolskih telovadišč je lepo in je že prekoračilo prvo polovico stotine. Kar pa je razveseljivo, ja dejsteaa- a jo je vendar doživel in preživljal v gorkoti in slasti tistih dni... Nova postaja JNS na Pohorju Podvelka, 90. maja. Tukaj smo dne 28. t m. ustanovili obl organizacijo JNS. Ustanovni občni zbor ee je vršil v dvorani gostilne Grubelnik na Lehnu. Kljub deževnemu in mrzlemu vremenu je narodna zavednost naših vrlih Po-horcev zbrala lepo število somišljenikov, ki so z zanimanjem poslušali tople besede govornikov. Omenimo naj, da eo imeli pri ustanovitvi JNS za Podivelko največ zaslug gg. šolska upravitelja Kotnik in Rustja, do-bričina Urbane, žuoan v Podvelki, Zapečnik, postajni načelnik v Breznem, ki je tudi predsedoval zboru, posestnik Kac in več drugih. Po izčrpanem dnevnem redu so ee vrSIle volitve in je bil soglasno izivoljen naslednji odbor; predsednik g. Kotnik V., šol. upravitelj v Lehnu, podpredsednika g. Urbane Jakob, žunan. in Slemenjak Karol, tajnik g-Bjkoveo Ivan, blagajnik g. Rustja, šolski upravitelj, pom. blagajnik Čučej Ferdo, Kac Vlado. Vollmajer Ludovik; odborniki! Sušek Ivan, Vogrinc Andrej, Zapečnik Ivan, Grogel Adolf, Drovenik Emerik, MecJved Vincenc, Grubelnik Mirko in Grubelnik Anton. V nadzornem odboru so Kae Josip, Verčko Alojzij ter Pok Maks. V prijetnem razpoloženju smo se po uspelem zboru, navdušeni za našo narodno stvar, mirno razšli, prej pa še poelaM poslali pozdrav našemi poslancu g. Krejčifn, ki je bil zadržan, da bi se zborovanja osebno udeležil. želimo tel gorekt rarvedn! postojanki, M jo čakajo še težke naloge, ctofte uspehe in razmaha. Čast in zahvala vam, vi dobri in zavedni Pohord občine Podvelka 1 Angieiki izletniki v Sloveniji V začetka tega tedna je priSo na B!od 37 Angležev in Angležinj, članov 17 rotar-»kih klubov v Angliji. Bili so med njimi zastopniki vseh stanov in najrazličnejših angleških pokrajin. Do odločitve za obisk Jugoslavije jih je pripravilo poročilo predsednika mednarodne rotarske organizacije {R.otary International) g. Nelscma, ki se je sam mudil v aprilu v Jugoslaviji in je potem v svojem poročilu z velikim navdušenje mgovoril o naši državi. Angleški gostje, skoro izključno sami »poalovni ljudje«, »o se pripeljali direktno Is Londona. Najprej so si v spremstvu gospe Copelandove, lektorice angleškega ,e-slka na ljubljanski univerzi, ogledali Bohinj, nato pa prišli na Bled. Tam so se v hotelu Toplice sestali pri skupni večerji z 20 člani ljubljanskega rotarskega kluba in ostali ž njimi v prijateljski družbi ves vo-čer. V imenu ljubljanskih rotarcev Jih je pozdravil g. dr. Krejči z lepim nagovorom, sa katerega se mu je zahvalil senior angle-Skih izletnikov, londonski veletrgovec gospod Tom Smith. Angleži so imeli oba dneva, v Bohinju in na Bledu, prav lepo vreme in so bili vsi navdušeni. Zatrjevali so, da bi Angleži kar preplavili naše kraje, ako bi vedeli, kako je tu lepo in prijetno. Obljubili so, da bodo po »vojih močeh, ko se vrnejo domov, vse storili, da pride Jugoslavija pri Angležih »v modo«. Z Bleda so se angleški rotarči odpeljali v Dalmacijo. Preko Bosne se bodo sredi tega meseca vrnili v Slovenijo m večinoma ostali potem še po več dni na Gorenjskem. Eeperto&f DRAMA. Začetek ob 20. WedeQ*, l ob 16.: Otvoritev letnega gtedaft. Vk ▼ Tivoli tu: Kuttirna priredite* ▼ Črni mlaki. V primera neugodnega vremena ob 20. v drami. Znatno znižane cene od 5 do 14 Din. Ponedeljek, 4.: Zarprto. Torek, 5.: Produkcija operne Arft. kon» servatortja. OPERA. Začetek oh 26. Ifedelja, Ples v Savojai. Izven. Znatne znflane cene od 6 do 20 Din. Ponedeljek, 4.: Zaprto Otverttev letneea gledališča v TtveHJa. Po končanih pripravah se otvori seziona na lednem gledališču v Tivoliju danes popoldne z izvirno veseloigro »Kulturna prireditev v črni mlakic. Veseloigra je za 'uprizoritev pod milim nebom dramaturško predelana ln ji je dodano marsikaj, kar bo povečalo pestrost in vesel ost. Tako sodeluje dobršen del opernega orkestra kot črnomlaška ben-da, kateri načeluje g. Zupan kot tambor-major. Ta oikester izvaja promenadni koncert na črnomlaškem lidu. Pri prede^atvi sodeluje močna komnarzerija in so izrabljene vse možnosti, ki jih nudi prostornost. Pred-prodaja vstopnic na licu mesta bo eno Mro pred predstavo pri tivolskem gradu. Za to prvo uprizoritev veljajo cene od 30 Din navzdol in se dobe tudi v predprodaji v opernem gledališču pri dnevni blagajni. Prepričani smo. da bo komad, ki je dosegel v drami enega največjih uspehov letošnje sezone, s predstavo pod milim nebom samo pridobil. Poslednja noviteta v drami bo v četrtek' 7. t. m. Uprizori ee komedija bolgarskega avtorja, ki je baš te dni posetil v družbi članov bolgarskega Pen-kluba Ljubljano. Ko-stova ?.9oliemanov« »Goljemanovc velja v Bolgariji za eno najuspešnejših del tega av-toria. Naslovno ulogo kreira g. Cesar. Režita prof. Šest. Zadnja uprizoritev veleuspele operete >Ples v Savoiut z go. Gjungjenac v glavni ženski ulogi, se vrši drevi. Ostala zasedba je običajna, z odlično gdč. Smerkoljevo. Peč-kom in Danešem. Cene so znižane od 20 Din navzdol. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno naproša svoje p. n. abonente, da vplačajo končni, to je 10., odnosno 4. obrok abonmana do 14. t. m. zr »JUTRO* St. 125 17 Nedelja, 3. VL 1984 NA MNOGOSTBANSKO ZAHTEVO SE PROPAGANDNA PRODAJA FOTOAPARATOV PODALJŠA DO ZAČETKA SPLOtNIH ŠOLSKIH PRAZNIKOV. ZARADI TEGA dobite tudi nadalje Din pri m a k v p v mt«ki aparata KODAK JUNIOR 620 s anastigmatom F. 7,7 Sedaj ie vsakomur izpolnjena želja, ko Ima edinstveno priložnost nabaviti si In postati lastnik take prekrasne kamere. Informirajte se glede obročnih odplafll pri svojem fototrgovcu. Ta naša edinstvena ponudba velja samo do 9. junija 1934. L Ne samadHe zaradi tesa te prtflke Pri oddaji izpolnjenega kupona plačat« namesto samo Din 390.- Odrežite ta kupon, Izpolnite ga, ker Jo ta vreden 100.— Din pri nakupu aparata KODAK -TUMOR 620 F. 7,7 ! V^ŽT Prvin KODAK mmcmohz FILM 3AM3TVO ZA USPELE POSNETKE! Podpisani Ima pri oddaji toga kupona prmvloo do popusta pri nakupu aparata Kodak Junior 620 t. 7,T. Velja samo do 9. junija 1984. MS: NASLOV: »■■■■■»■■■ran—l ( I I Sreska skupščina JNS ¥ Nwem mestu Novo mesto, 1. junija. V nedsijo, 27. mala se Je vršila v Novem mestu redna skupščina organizacije JNS za novomeški srez. Poinoštevilno so se ie udeležili delegati vseh krajevnih edinie. Občnemu zboru je predsedoval novomeški župan in banovinski svetnik g. dr. Režek. V otvoritvenem nagovoru je izvajal m. dr.: Ustanovitev naše JNS je narekovala državna potreba. Na£a želja mora biti, da pripeljemo v stranko tudi tiste, ki so danes še izven nje. V stranki je vsak dobrodošel in ne gorcre resnice tisti, ki trde nasprotno. Vedeti je treba, da povratka v stare čase ni več. Ce se je danes ves narod že orientiral v smislu 8. Januarja, je to v pretežni meri zaslugu naše stranke. Pojavljajo se danes tudi ljudje izven naše stranke, ki hinavsko govore o 6. januarju; najmanj 75% teh ljudi pa si pod to akcijo zamišlja povratek v prejšnje čase. Toda take akcije nas ne motijo. Mi smo organizacijo stranke sprovedli, sedaj je potrebno, da pristopimo k drugemu delu našega programa, k intenzivnemu reševanju perečih gospodarskih in socialnih problemov. Novi časi nastopajo. Program naše JNS računa s temi novimi časi in je docela prilagoden izpre-menjenim prilikam. Le v izvršitvi lepega programa JNS je rešitev iz sedanj, težavnih časov. Vse druge akcije in vse druge teze odklanjamo; pobijati moramo vse, kar nasprotuje našemu državno-pravnemu in gospodarskemu programu. V poslednjem času nas i nasprotniki raznašajo razne alarmantne vesti in obtožbe. Pozivamo jih, naj pridejo na dan s konkretnimi obtožbami. Milo rečeno je nesramnost pavšairo blatiti in obrekovati, ne pa imeti korajže pred sodiščem dokazati upravičenost svojih ob-dolžitev. Iz raznih primerov lahko posnamemo, da se vrši ta gonja le v cilju, da se razburjajo mase, pa da potem gotovi gospodje v kalnem ribarijo. Za poročilom predsednika Je podal svoje poročilo sreski tajnik g. štrajner. Obširno Je orisal notranje organizatorično delo sreske organizacije, ki zaznamuje zopet velik napredek. Občni zbori občinskih organizacij so pokazali, da trezen in pošten kmečki narod odobrava politiko JNS. Veliko poslov je imela sreska organizacija s sodelovanjem pri komasaciji občin in z izvedbo občinskih volitev, kar vse se je izvršilo na splošno zadovoljstvo naših članov. Pa tudi reševanju konkretnih gospodarskih in socialnih potreb je posvetila sreska organizacija vso pažnjo. Po poročilu blagajnika so sledile volitve novega odbora. Predlagana lista je bila soglasno sprejeta in so bili izvoljeni predsednik: dr. Režek Josip; podpredsedniki: dr. Trošt Josip, Matko Josip, Vehovc Slavko, Bule Franjo in Zorko Cvetko; tajnik: štrajner Vekoslav; blagajnik: Vales Jo3ip; odborniki: Matko Davorin, Romih Božidar in po en odbornik vsake občinske organizacije. Po izvolitvi delegatov za kongres stranke in za banovinsko konferenco v Ljubljani je narodni poslanec za novomeški srez g. Anton Kline podal obširno poročilo o političnem in gospodarskem položaju ter o delu, ki ga vršita vlada in Narodno predstavništvo za olajšanje težavnih prilik Obširno je govoril zlasti o davčnih vprašanjih Narodno predstavništvo se zaveda važnosti gospodarske politike in hoče gospodarstvu posvetiti vse svoje sile. Danes nastopajo nasprotniki demagogi, ki obljubljajo rešitev. Tem povemo, da je pri na« pozitivno delo, tamkaj pa pozitivnega ničesar pokazati ne morejo. Oklenimo se naše JNS, zaupajmo vanjo in v sebe. Drugi naj obljubljajo, mi bomo pa delali. Za g. poslancem je poročal tajnik glav-aega odbora g. dr. Zajec, ki je uvodoma opravičil odsotnost gg. ministrov dr. Kra-merja in Puclja Omenil je dve veliki preizkušnji, ki jih je JNS morala prestati v preteklem letu in, ki sta dokazali njeno življenjsko sposobnost. To je bil kongres stranke in pa občinske volitve S tem je JNS pokazala, da edino ona more nositi odgovornost za vodstvo države. Sledilo je poročilo g. dr. Režka kot ba-novinskega svetnika, ki se je predvsem dotaknil perečih zadev novomeškega sreza in Dolenjske sploh, to je elektrifikacije, reševanja cestnega programa in razdelitve Bed-lostnega fonda. Za tem se je vnela živahna debata, ki se ,e skoro izključno omejila na razpravljanje ) domačih političnih razmeran. Velika večina govornikov je ostro obsodila gibanje bojevnikov, ki so se mu v novomeškem sre-au pridružili izključno le protivniki režima in JNS ob izključitvi vseh zavednih nacionalnih ljudi. Delegatom za banovinsko konferenco JNS, ki bo 4. t. m. v Ljubljani, •;.,.r,••'J*: -:.- ■ - „ ASI -j-'1 H. Na drobno! Na debelo! Zahtevajte ponudbe! 4607 OBISKOVALCI VELESEJMA oglejte si krasno razstavo tapetniških izdelkov: cuch zofe, spalne fotelje, otomane itd. v paviljonu »E«. FRANC JAGER, LJUBLJANA. tapetnik in dekorater, Sv. Petra nasip št. 29. — Telefon 20-42. KAVARNA - RESTAVRACIJA »EVROPA« V PTUJU. Cenjenemu p. t. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel in otvoril staroznano kavarno-restavracijo ^Evropa4 T Ptuju. Potrudil se bom, da bom p. t goste, ki so Jim vedno na razpolago prvovrstna kava, izboren sladoled in dobra pijača kakor tudi mrzla in gorka Jedila, vedno točno in dobro postregel. Za mnogoštevilen obisk se priporoča FRAN KOR2E, kavarnar ln restavrater Na otoku Krko v Aleksandrovem •e da takoj v najem ote s takojšnjim obratovanjem, s 24 sobami. Kavcija in vse drago po dogovoru. Interesenti se vabijo, da se zglasijo pri Hranilnici kmečkih občin v LJubljani osebno med uradnimi urami od 8. do 12. ure dop., Miklošičeva cesta št. 19. 5424 teSda firemo r*- Gospodo m iadustrijceni in veletrgovcem! Komercijelna moč, vsestransko izobražen akademik, 32 let atar, dosedaj vodja večjega inozemskega podjetja, duševno gibčna aktivna osebnost, s posebnimi zmožnostmi za izvedbo organizacij in racionalnih preureditev obratov, izkušen v upravi, prodaji in propagandi, z uspešno prakso v tu in inozemstvu, želi vodilnega mesta v zasebnem gospodarstvu. Nudim visoko garan cijo in Din 50.000.— v gotovini. Vprašanja pod »100% uspeh K-2699« na Interreklam d. d. Zagreb. Masarykova 28. 4817 Jadran! Zahvala ob moji 90 letnici. Vsemogočni mi je naklonil, da sem po Njegovi Božji Volji dosegel deveti križ. Po volji mojih častilcev pa sem dosegel o priliki mojega jubileja tako slavje, kakršnega nisem nikdar pričakoval. Cut hvaležnosti je velik in me kliče: govori; toda jaz sem tih, globoko ganjen in brez besed čestitk sem toliko orejel, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zahvalim naj se tako najprvo iniciatorju, voditelju in glavnemu rovom i ku slavja, šolskemu upravitelju g. Alojziju Intiherju z domačim učiteljstvom ter župniku g. Vrhovcu za vso požrtvovalnost, da se je jubilej tako impozantno proslavil. Čast in hvala sreskemu načelniku g. Podboju za ljubezniv lep govor, ki ga je imel ob izročitvi reda sv Save. Dalje se ;ahvaljujem gg govornikom, predvsem predsedniku litijskega učiteljskega sreza, g. Josipu Zupančiču, tako tudi za izročitev liplome Sadjarskega društva g. Bevcu. Enaka hvala vsem pevcem in gasilnim društvom, posebno domačim za godbo ori sprevodu in na predvečer podoknice. Vsem mojim častilcem pa bodi Bog plačnik za krasna darila, posebno naj omenim album mojih nekdanjih učencev. Končno izrekam ponovno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je jubilej tako veličastno uspel. Bodi Vam Bog plačnik! Krka, dne 2. Junija 1934 Iv. Ev. Lobe, 5423 nadučitelj v pokoju. L. edinstvena specialna krema ZA SONČENJE je najbolj priljubljena med kopalci ln priznana po svojem odličnem učinku, daje koži pri sončenju krasno bakreno temno polt. DOBI SE POVSOD. ..J UGODNA PRILIKA ZA NABAVC Ž1M H Vse vrste manufakturno blago kupite po globoko znižanih cenah pri tvrdki NARODNI MAGACIN SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. liJiiimmmimiiiiiiiiiiiiiri LJUBLJANA MESTNI TRG ST. 17. za žimniee, fotelje, divane ter za vsa tapetniška in sedlarska dela a-? vam nudi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »F«, kjer vam najbolje postreže tvrdka VILKO MASTERL PREDILNICA ZA ZIMO — STRAŽI«! C E PRI KRANJU KRASNA LOGARSKA DOLINA vas vabi na izlete ln oddih. Tam vas gostoljubno sprejme HOTEL PLESNIK ki vam nudi tujske sobe z 52 posteljami ln kopalnico. Prvovrstna hrana, na željo tudi dietetična in vegetarijanska. Izbrana vina, pivo in brezalkoholne pijače. Hotel ima idealno lego s krasnimi izprehodi, izleti in alpskimi turami. Gorski vodnik na razpolago. Za razvedrilo: radio, table-tenis, kegljišče, lov v lastnem lovišču itd. Cene za pension v pred in po-seziji Din 35—40, v glavni 45—50. Avtobusne zveze ugodne. Priporoča se 4943 Marica BriSnik. NTIZKF CENE. 4855 PRVOVRSTNO BLAGO INSERIRAJTE V „JUTRU" C E N £ MALIM OGLASOM Po 60 pu sa besedo, Din 2,— davka za vsaH oglas U) enkratno pristojbino Din 8.— za fiitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki IMejo aluib. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln Cenitve se zaračunajo po Din t.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši zneaek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Val ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din. 17.— Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« jj j,, y znamkah. odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Politehnični institut v Parizu Jugoslovenska sekcija Višja tehnična Sola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV IN2ENJERJEV IN IN2ENJERJEV v elektro - strojnem in stavbno - arhitektonskem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e) 94 Iščem šiviljo na dom Zg'.zaiti se j« med 8. in »■ dopoldne na Aleksandrovi cesti S/l levo. 15323-1 Službo dobi > 1 Din. davek i Din » iUro ali dajanje na tfova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Natakarico Hh4o, simpatično, pošteno, zmožno kavcije ia z mačjem nemščine, sprejmem t*k »j v bife. Naslov ▼ oglasnem odd-eliku »Ju-M<. 15181-1 Dijak, telovadec »amburaš, dobi med počitnicami zaposlitev. Ponudbe pod »Vesten 800* na oglasna oddelek »Jutra«. 15150-1 Šofer trateč ključavničar, imt-leo pospravil, dobi stalno sitrtbo. Takojšnje of-erte s spričevali je vuoiiti pod snečko »Samski« n« ogl. oddelek »Jutra«. 15139-1 Atelje Bazanella šelen-bmrgova 7,1 sprejme takoj 1—2 samostojne pomočile ia boljše delo. .5148-1 Postrežnlco peiteoo, sprejmem. Kne-«1. S7/I levo, 16137-1 Frizerko fiobro i»arj«w v vodili ln iteleoni on-duiaci ji ter m«n-i-ikiri, sprejmem takoj proti pla& po dogovoru. Javi ti m J« m naslov; Metodiij Smrid, frizer, Skoplje — Efnez« Arstne 46. .15156-1 I ošteno liefcle k otrokom, za bišjia io vrtna dei«, išče ta-koj šol. upravitelj. Ponudbe na og-asni oldelek • >J'.">r*« pod »Savinjska loliaa«. 63 1 Šafer n-eoženjen, izurjen v poljedelstvu, vinogradništvu in živinoreji, dobi mesto na vele-posestvu. — Samo pismene ponudbe -poslati na naslov: Ed. Suppanz, Pristava. 15051-1 Prodajalka pridne in poštena, ki ee razume tudi v manufaktura in špeecreji, po možnosti zmotna tudi nemškega jezika, prijazna, dobi takoj mesto. — Kavcije zmožne imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra t>od značko »Agilna 100«. 14941-1 Frizerko dobro izurje-no, sprejme takoj Franjo Hauser, frizer, Miklošičeva cesta 20, Okrožni urad, Ljubljana. 15178-1 Služkinjo vajeno samostojne mešSen-eke kuhe, šivanja, hrišnih del jn vrt« sprejme manjša družina.. Plašča 800 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dežela*. 15163-1 Voditeljico gostilne ne premlado, sprejme gostilničar - vdove« v mestu. Le v gosti-lnišk -m poklicni tinrjena, poštena, samska tenška, ki poseduje osebno pravico in nekaj premoženja, pride t poštev. Izmene ponudbe na oglas. c>ddelek »Jutra« pod Šifro ►Gostnlničerka«. 15132-1 Pletilj W M imela veselje pomagati pri gospodinjstvu, sprejmem. Ponudbe pod .Ple-tilja št. 2531». 15161-1 Mizarja ali kolarja kateri j« samostojno ii-leloval smučke, iščem. — Prijaviti se je treba oa Ljubljanskem velesejmu pri »Prvi jugoma venski industriji športskih po-irepština M. Druckeir. Zagreb. Ulica 39. 14611-1 Pekovski pomočnik mlad. vesten, pošten in zdrav, ki bi tudi raz-našal pecivo, dobi takoj službo. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober delavec«. 15105-1 Uradnica dobi takoj slu-žbo t Za grebu aLi Ljubljani, ako posodi solidnemu podjetju 10—20.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Takojšnja namestitev«. 15079-1 Absolventka trg. šole dobi takoj stalno mesto. Pogoj je simpatična zunanjost in trgovski nastop, pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna«. — 14948-1 Trg. pomočnika popolnoma izvežbanega t manufakturi, galanteriji in železnim, dobrega prodajalca, samo prvovrstnega. In učenca H Ima posebno veselje do trgovine, sprejme tvrdka Anton Valenčak, Velenje. 14946-1 Ljuba Jurkovfč: MALA* » * * KRALJICA * * » NOČI (Bostairal V. Mad) 102 LIH se Je noju Jonu lepo zahvalila za Pomoč, ta jI Je pa podaril dve svoji največji peresi. »Nšt®( kraljica, ti dve pere-sl.a Je rekel Jon in se globoko priklonil, »da se me boste časih spominjali.« — »Najlepša ti hvala, dobri Jon; svoji mamici In vsem ljudem bom povedala, kako si lep In kako dober &l bil z menoj.« Tudi Sarik je pogledal Jona z globoko hvaležnostjo v očeh. 103 V Totovem stanovanju je dobila Lili krasno sobo z razgledom na jezero v oazi. Tu Je vezla blazinico za dobrega Tota. in prav nič sile jI nI bilo. Dekle vajeoo vsega gospodinjskega dele, dobi službo na deželi. Ločenke niso izključene. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in marljiva«!. 15347-1 Poslovodjo strokovnjaka — lzvežban delavec za Izdelavo betonskih ploščic s Hidravlično stlskalnloo - Iščem. Ponudbe na Nlkoio Brza-kovič, Beograd, ul. Brače Krsmanovlča 27. 15198-1 Pisarniško moč perfektno v strojepisju ln stenografiji, popolnoma obvladujočo sloven. In srbohrvatskl Jezik, po možnosti tudi kak tuji Jezik sprejme večja pisarna za takoj. Začetna plača Din 700. Ponudbe s spričevali predizobraz-be ln prakse ter s sliko je poslati najdalje do B. VI. t. 1. na oglas, oddel. »Jutra« pod »Pisarniška moč 700«, 15243-1 Eksistenca se nudi v Zagrebu mehaniku aLi fstmigarju i 20.000—30.000 Din gotovine, kot sodelavcu v mehanični delavnici v centru mej:«. Ponudbe na: E. Go'jat, Zagreb, Tnnsko-ga ul. 11/a-I. 15179-1 Šivilja tmatna kavcije, dobi mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stalno« 15(286-1 Prodajalko ki Je zmožna galanterijske trgovine, sprejmem. — Ponudbe pod »Kavcija 10.000« na ogl. odd. »Jutra«. 15286-1 Prodajalko zmožno kavcije do 10 tisoč Din iščem za delikatesno stroko. — Le resne ponudbe pod »Zmožna« na oglasni odd. »Jutra«. 15296-1 Trgovski pomočnik manufakturlst, prvovrsten ln spreten prodajalec se sprejme v stalno službo. — Istotam se sprejme blagajnlčarka po možnosti manuiak-turlstlnja. oba s kavcijo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Stalna služba 300«. 15302-1 Izvežbana prodajalka za papirno in galanterijsko et-roko, dobi mesto. — Ponudbe s prepisi spričeval in event. sliko na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Spretna«. 25394-1 Vrtnarja treaie^a in spretnega sprejmem ia posestvo na Gorenjskem. Ponudbe i zahtevki plače na oglasni oddelek •»Jutra« pod »Vrtnarstvo«. 15401-1 Služkinjo vajeno kuhinje ln vseh hišnih del z dobrimi spričevali sprejme Marija Sflllgoj, gostilna ln mesarija Sv. HJ v Slov. goricah. 15387-1 Beseda 1 D!n davek 2 Din za Slfro ali dajani« oa slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Učenca j bolj&o šolsko i®obraoibo sprejme takoj v mešano trgovino Oni«, Ribnica, Dolenjsko. 14149-44 Mizarski pomočnik % lastnim orodjem, i i 6 t kakršnokoli zaposlen je. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutna« pod značko »Hvaležen 103«. 15073-2 Prodajalka poštena in pridna, H M tudi pomagala pni gospodinjstvu, išče «:užbo. Ima veselje do otrok. Začetna plač« je lahko majhna. >'a-stopi takoj. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra«. 15066-2 Mlajša gospa inteligentna, teli mesto gospodinje pri boljšem gospodu. Ponudbe na og'esto. Friderik Laharner, mizar, Jurklošter. 15152-2 Mlada natakarica z večletno prakso, zmožna kavcije, išče mesto v bolj- i gostilni. Naslov v og'. oddelku »Jutra«. 15151-2 Gospodična prosi mesta k otrokom ali kaj sllčnega za takoj. Ima trgovsko šolo. Ponudbe pod »Marljiva« na osi. odd. »Jutra«. 15292-2 Dekle išče riuibo t gostflmi. Zna eeimostojrio kuhati. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15166-2 Dober prodajalec lačntnik, išče mesta kjerkoli v prodajainl čevljev ali kaj sličnega. Naslov v oglasnem oddalku »Jutrt«. 152&3-2 Intefigent. mladenič Slovenec, 28 let star, vešč srbohrvaščine, italijanščine, f-ancoščime in španščine, izobražen, teli mesto v kakem hotelu ali kaj »ličnega. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 14856-2 Mlada gospodična modiefcka, vajena ne ter vešča nemSčine, lepo prosi cenj. trgovce za kakršnokoli službo. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek »Ju tre« pod šifro »Nujne pomoč«. 14&3?-r Pozor hotelirji tujski penzloni Boljša gospa z dolgoletno gostilniško prakso s perfektnlm znanjem slovenskega, nemškega. Italijanskega ln francoskega jezika, želi primerne službe, vzame tudt manjši obrat na račun. Cenj. ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Poiyglot-te«. 15241-2 Pošteno dekle želi mesto v pekarni aH slaščičarni. Naslov v og'at. oddelku »Jutra*. 15288-ž Absolventlnja dvorazred. trg. šole iš6e mesto začetnice. Cenj. ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Hvaležna« 15376-2 Mlada žena nesrečna v zakonu želi mesto blagajnlčarke v Ljubljani ali Izven. — Ponudbe pod šliro »Za nesljlva 1934« na oglasni odd. »Jutra«. 15265-2 Plačilna natakarica s kavcijo, poštena, marljiva, s perfektnlm znanjem nemščine, z dobrimi spričevali, ki je poslovala v boljših obratih, išče Isto primerno mesto, gre tudi na 6e-zljo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra vestna moč«. 15287-2 Gospodična zmožna strojepisja, knjigovodstva, slov. trg. korespondence, slovenske stenografije ln najfinejšega vezenja tšče kakršnokoli službo. Dopise na ogl. odd. »Jutra« j?od »Začetnica«. 15305-2 Katerakoli osamljena gospodična aU vdova, ki Ima kakršnokoli vrste svojo trgovino ln teli spoznati samostojnega dobrosrčnega ln podjetnega gospoda, ki bi lahko pripomogel prt trgovini. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobra pomoč«. 15316-2 Zelo pccen! se oblečete pri Preskerju t Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 14. 1S8-6 Orožnlškl narednik s 15 let žandarmerljske službe, katero Je zaradi bolezni zapustil, vešč slovenskega. 6rbohrvat-skega ln nemškega Jezika v govoru ln pisavi. Išče službo tajnika, pisani, skladiščnika, ša-fara, lovskega ali nočnega čuvaja ln sllčno. Sposoben za samostojno delo. Ponudbe dostaviti na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposoben«. 15358-2 Kdo bi potreboval pošteno žensko os»ebo v mlekarni, gostilni ali slaščičarni. Vzamem tudi v nalem kak man<šl lokal. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva 1934« na ogl. odd. »Jutra«. 15264-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmaniš' enesek Din Stare časopise kupi Fr. Stupica, železni, na, Ljubljana, Gospoevet-sk». 16169-7 Starinsko omaro s 5 predali, 200 let eta.ro, ter uro m kril pocem pro da Zadrug« mizarjev, Vegova ulica 6. 15089 6 Moderne slamnike kupite najugodneje pri Zo-fi Laurenčič, Mestni trg 7. Preoblikovanje po najnovejših modelih. 14902-6 Najcenejša kurjava so suhi bukovi kratko reza ni odpadki od žage. Dostavlja tudi na dom. Ivnn Šiška, tovarna parket. Mete kova ulice 4 — telefon 2244. 14906-6 Stenski obešalnik z ogledalom, električni pra hosesalec, kuhinjska omara stoječa svetiljka. garniture od m rice in 8 foteljev naprodaj v S ta niče vi ulici 20, pritličje. 15229-6 Kuhinjsko kredenco dobro ohranjeno proda F Bukovec, Reeljeve c. 27/11 desno. 15246-6 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni prodom. Nas1ov pove oglasni oddelek »Jutra«. l.y>j0-6 Stare železne cevi za balkonsko ograjo, kupi J a g, fotograf v Kranju. 14833-7 Stare kotle sistema Oornval in sHčne, preko 60 m' vsebine, kupim. Ponudbe na naslov: D-agutin Matbes, trgovec stirojeva, Vinkov«!. 15164-7 Belo oficirsko bluzo za srednjo močno postavo, belo čepico ln škornje št. 42 kupim. Ponuditi : Pohlln, Cankar Jevo nabrežje 7/1. 15321-7 Knjige Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši Tnesek 17 Din Knjižničarji, pozor! Več lepih knjig ki revij proda A. Cohert, Ljubljana, Rimska eeste- 2. 15366-8 Beseda i Din. davek 2 Din za ftUro ail dajanje na slova 6 Din. Najmanjši i Din Štedilnik železen, m> imhm-o -ohranjen prodam za Din. Giin-oe, Tržaška c. 4. 16170-6 Otroški voziček dobro ohranjen, poceni naprodaj. Zelena jama, Val, Vodnikova št. 16200-6 Znideršičeve panje « oi-bc-ajUii ui čebelarsko orodje po nizki ceni proda Josip Oofupec, Tyr*eve 38. Ljubljana. 16218-6 Trgovsko opremo eeao prodam. Naslov v oglasnem od>i«lku »Jutra« 15216-6 Motor 350—600 ocin so.o, novejšo ti po, kupim. Ponudbe pod »Gotovina takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 15217-6 Otroško posteljo l»po, čisto, dobro ohranjeno, prodam. Bolgarska 17/H levo 152U2-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Zeloška cesta 18 priti. 16204-6 Prodajalka ki bi pomagale tudi v gospodinjstvu, želi mesto. Nastopi lahko takoj. Pisati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka I«. 15307-2 Trgovski pomočnik mešanega blaga želi mesta 300 mesečno s hrano 800 flxum. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ood »marljiv«. 15373-2 Gospodična stara 20 let. išče službo. Gre samo k boljši družini kot pomoč k gospodinji ali k otrokom. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15386-2 Dekle stara 26 let, vajena kuhe in pospravljanja sob, ne koliko šivanja, zmožne nemščine in hrvaščine, želi stalno s'užbo s 1. julijem v Ljubljani ali Zagrebu pri manjši družini, event. 7.a sobarico. Cenjene ponudbe na naslov: Marija T-om,ažič, Celje, Vraiov trg štev. 6. 15395-9 Obsevalni aparat skoraj popolnoma nov, ugodno naprodaj. Sv. Petra nasip 17, Janueobeg. 16331-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, poceni prodam ali zamenjam za domsko kolo — Slaka, Medvedova št. 27. 16058-6 Več vodnih turbin in kompletna parna žago 25 Ks, ugodno naprodaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjeno«. 15067-6 Trgovsko opravo malo rabljeno proda Franc Kaplja, Radomlje. 15101-6 Posneraalnike ročni pogon, malo rabljene in »Alfa« kotlje poceni prode mlekarna Bernhard v Mariboru. 15127-6 Vsakovrstno svilo tkanine vseh barv za letne obleke ter galanterijsko blago kupite najceneje prt M. Ramovš, Sv. Petra c. 26. 15349-6 2 lahki kočiji fini, enovprežnl. po nizki ceni naprodaj. Pran Wlsjan. sedlar. Kolodvorska ulica 25. 15320-6 Kuhinjsko kredenco Vn otroško postoljioo poceni prodam. Sredine R'? levo 15:85« Vrtne stole zložljive proda Trlbufi, Gllnce. Tržaška 6, telefon 2605. 15315-6 Pralnike »Novost« lonce za perilo, Škropilnice, gumrate cevi, vrtnar^ sko orodje, priporoča poceni žele-znine K o u t n y. Medvedova St. 28, Šiška. 14890-6 Ceneni čevlji zaradi opustitve prodaje čevljev nudim globoko pod lastno ceno otroške, damske ln moške — letne kot zimske. Ugod na prilika tudi za podeželske trgovce. — Pri večjem odjemu znaten popust. I. Korenčan. — Ljubljana, Mestni trg 20 15313-6 Zelo poceni prodam 12 km gozdne proge, od 9 kg po metru z drobnim materij alom. Informacije daje M. Cero-vlna, Zagreb, poštni Dret. 278. 13355-6 Bele čevlje št. 41 elegantne, samo enkrat nošene, zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »E egantnd«. 16385-6 Postelja miza, otomana, čeber, otroška miza in otroška obleka poceni naprodaj na Celovški cesti štev. 44/1, levo. 16379-6 Ugodna prilika ako rabite še nerabljeno posteljno perilo po nizki ceni, pošljite ponudbo pod »Poceni« na ogl. odd. »Jutra«. 15371-fl Ugodno proda! Vsakovrstne dobro ohranjene šivalne ln druge stroje, gospodinjske potrebščine, antične predmete, glasbtla, motorje, kolesa, otroške vozičke ln tako dalje »Promet« komisijska trgovina ln posredovalnica za nakup ln prodajo dobro ohranjenih predmetov v LJubljani, Napoleonov trg (nasproti Krlževnl-ške cerkve). Tja ponudite tudi vse predmete, ki bi Jih radi vnovčlll. 15372-6 •■Jeneda I Din. davek 2 Din ze šifro ali dalanle na ilovs 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Plohe 28—80 m1 črešnjevlh, 80 In 30 mm, 70—80 m" borovih, 50 mm, vsa zajamčeno su-ba, 3 Vi leta stare proda žaga Rus v Domžalah. 116225-16 Avto, moto Beseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na »lova 5 Din Najmanjši enesek 11 Din. Avto itirleed-ri«i, odprt, skoraj nov, teht* pod 1000 kg, ugodno naprodaj. Poizve »e v oglasnem oddelku »Jutra«. 16205-10 Motor B. S. A. 350—500, v dob-em stanju kupi Franc Te ban, Sovo-denj, Gorenja ves. 15060-10 Dva motorja dobro ohranjen »Puchc, 140 cem, 2 prestavi, teža 45 kg, ze 1300. »Grifon« 175 cca, 2 prestavi, teža 60 kg. za 1500 prodam — ali dam oba v zameno za drugo blago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16069-10 Motorno kolo Supersport. 350 cm* novo, z elektr. razsvetljavo. prodamo. — Na ogled v meh. delavnici I. Kraljlč. Lluoijana. Goeposvetska cesta 13. 15270 10 Avtomobili osebni, tovor ai, motocikM, avtobusi, poltovorni, rabljeni, po ne,ni4j.ib cenah — tudi proti hranilnim knjižicam. Žužek, Ljubjana. Tavčarjeva 11. 16136-10 Avtobus znamke Ford. 16sedeien, v zelo dobrem stanju za Din 25.000 proda Am-e-rican Motors Ltd., Tjrševe c. 9. 16095-10 BSA 500 cm' OHV, s prikolico, model 32. v najbo jšem stanju poceni naprodaj na Ljubljanskem velesejmu, paviljon G-183. 15062-10 Poltovorni avto »Ford«, štiricilinderski, 40 HP, 500 kg .dobro ohranjen. ugodno naprodaj. — Poizve se pri tvrdki I. Korenčan. Ljub'j«na. Mestni trg 20. 14903-10 Chevrolet zaprt, kakor nov, ugodno prod« Zirovnik, Tavčarjeva ulica 6. 14853-10 Motor Ariel Spor". 500 OHW. normalno in dirkalno opremo — in Opel 500 Touring e Sociu-som naprodaj. Cirman. Be-1 jaške ulica 4. 15118-10 Hranilne vloge vseh bank kupujemo, prodajamo in kreditiramo najugodneje. — Vsa naročila izvršujemo takoj. Poslovni zavod d. d., Zflg-reb, Praška ulica 6.11. Tel-int. 38-38. Za odgovor priložite 3 Din v znamkah 143-16 Posredujem denar aa hranilne knjižice velikih denaj-oih lavod-ov- Rudolf Zore, LJubljana Gledališka 18. 14004-16 Doblčkanosna iznajdba! Bčem kompenjona za do-bičkanosno iznajdbo. Ponudile ne nasiov: Franc Greben«, Trbovlje I. 14076-16 Praštedione knjižico, okrog 1OCI.000 Dia dam kot posojUo pod ugodnimi pogoji na dutoro hipoteko in primerno meseč-ao odplačevanje. Pošljite naslov n« oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Absolutna varnost«. 14S93-16 5000 Din posojila Iščem na vknjižbo ali drugo 6lgurno Jamstvo za 4 mesece proti visokim obrestlm. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točno odplačilo«. I 15336-16 50.000 Din posojila proti vknjižbi na prvo mesto iščem — Ponudbe n« ogla«, oddsnek »Jutra« pod šifro »Popolnoma vam o«. 14944-16 Prodam motor .100 ccm, znamke »Sarol#e« dobro ohranjen, z električno svetiljko. davek plačan. Janko Orešič, Soteska 1«. Ljubljen«. 15:67-10 Vložno knjižico Prve hrvatske štedionlce, za 40.000 Din. kupim. Ponudbe na oglasni odd«!ek »Jutra« pod »Sigurno pačilo«. 14943-16 Potniku M potuje po e«!i Jugoslaviji, dam po nizki ceni v na i«m še?tsedežen avto. — T vrneva 41. 15274-10 Osebni avto »Stever«, dobro obranVn šeelsedežen, in tovorni avto »Ford* ter motorno kolo s prikolico »Tndiian« proda poceni mlekarna Bern-hard v Mariboru. 15126-10 Tovorni avto eootonskl Austro-F iet, dobro ohranjen, v vozno pripravnem stanju, poceni proda Lov še J.. LjuWwna. Beethovnova ulica 14TV — telefon 27-28. 15404-10 Tovorni avto 2 do 3 tone, v dobrem stanju, Iščem v najem, event. Istega kupim. — Takojšnle ponudbe na naslov Mihelln, Florl-Janska ul. 13. 15374-10 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l'i Din. Pozor obiskovalci velesejma! Gospodarska zadruga mi za. rokih mojstrov v Ljub-jani, Vegova nI. 6, ima veliko zalogo raznovrstne ga pohištva po zelo nizki ceni v najnovejših oblikah. Vabimo Ves, da si ogledate pred nakupom pohištva našo zalogo. 15169-19 Pohištvo Ne obroke. — Na braaftne knjižice, iperane orehov« spiMs* črešnje ve šperane ......8S>'< Din pleskan« ...... 1600 » omare .......400 » postelje ......200 » nočne omarice . , 190 » ku-h. oprav« .... 850 » kuh. kredence . . 425 » vložki ....... 90 » madraoi ......280 » Sprejemajo se vsakovrstna popravila po konkurenčnih cenah. Vse drugo pohištvo d-obite najceneje samo pri Mizarstvu »Sava«, Kol-o-dvrfvmka 18 M;k'oii?eva e, »t. 6. Telef. 2780. 16221-12 Kapital ■eseda 1 Din. davek 2 Oln a šifro aH dajanje na lova i Din Najmanjši zneoek 17 Dia. Podjetje dobro vpeljano, iš6e »a-! otoka, ti, roma sprejme kot nameščenca v to ponije tj« • kapi ta.om 100—160 tisoč Din radi povečanja obrata. Nudi se absoluu no sigarao jamstvo. Ponudbe pod »iPrvomectna vknjižbe« na oglesni oddelek »Jutra«. 15061-'6 Hranilne vloge vseh bank kupimo in prodajamo najugodneje io prompt.no. Bankarsko - poslovni zavod d. d- Zagreb Prašk« ulica 6/H, celef. intor. 38-38. Za odgovor pr;.t>t:U: znamk« za 3 Din 161-16 Družabnico -nika) z vlogo 35.000 Dta sprejmem v dobro vpeljano trgovino. Ponudbe pod Dobro obrestovan je/33« na oglasni oddelek »Jutra«. 16179-16 Družabnico kapitalom do 5000 Din iščem ra dobro idočo go-•ti'no. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Din 6000«. 15206-16 Praštedione knjižico (okrog 180.000 Din) dnm kot posojfo pod zelo godnimi pogoji na d ob-o ipoteko in primemo mesečno odplačevanje. Pošljite naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod značk« Absolutna varnost« 14998-16 (njižico Praštedione rnovčite najbolje pri na kupu motor, koless F N — Zsstopsrtno: H. Kwde. Ljubljana. 1966»-10 Vložno knjižico Mestne ljubljanske 10— 100.000 , Banovlnske hranilnice 20.000, Kiedltne banke 30.000. Vzajemne posojilnice 20.000 prodam. Ponudbe s ceno ln znamko na ogl. oddel. »Jutra« pod »Ugodnost«. 15259-16 Obrtnik Me manjše posojalo proti »igurni garanciji. Pon-udbe na oglasni -oddelek »Jutra« pod »Obresti«. 15251-16 Kupim knjižice vse,h ljubljanskih in podeželskih zavo^-ov v vsakem iznosu, po najvišji ceni. — Sporočite znesek, zavo-d In ceno ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsake vloga« 16005-16 Družabnika za zelo rentabilno večjo žago v Bosni s 100 odst. zaslužkom sprejmem. Vprašati: »Trgo-transport«, Sarajevo. 15354-lfl Vlogo Prve hrvatske, Din 100.000 do 150.000 kupim. Ponudbe na "Oglasni oddelek »Jut-ra« pod zaačk-o »Praštediona«. 15281-1« Kompasi jona • 60—100.000 Din sprejineni z« dobro staro podjetje. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »28«. 15301-16 Hranilne knjižice Posojilnice Maribor, — Narodni dom — vsakih zneskov kupim. Naslov: Grmek, Studenci prt Mariboru, Cankarjeva št. 11. 15388-16 Sprejmem družabnika zaupnike k izvrstnemu podjetju Stalna mesečna plača 3000 do 5000 dinarjev, visoko obre-stovanje zavarovane vloge, delež na dobičku. Strokovnost nI potrebna. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Za-sigurana eksistenca«. 15403-16 Hranilno knfižlco 40 do 60.000 Din Mestne ali Banovlnsks hranilnice aH Kmetske posojilnice ljubljanske kupim. Plačam polno vrednost. LJubljana, — Poštni predal 204. 13398-16 Inteligenten mož zasluži lahko in pošteno 80 do 100.000 Din letno. Potreben kapital 60.000 Din gotovine ali 100/000 hranilne noge Ponudbe pod »Zlata prll.ka« na ogl. oddelek »Jutra«. 15405-16 Beseda 1 Dla. davek 2 Din, za šifro ali dajanje ua slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Cel ocvrt piščanec 16 D in taborna vina, kraaen Močna t vrt. Se priporroče gc-»t.ilna Meraeij, pe.i« iPia-ka-r, Dol. ceeta 35. 15810-16 Avtoizlet v Dubrovnik preko Plitrric-Sarajeva-Mo-etera-Dubrovmke in fipiita v Ljubljano, t najmodernejšim luksuznim avtomobilom. Odhod 9. junije. — Sprejmem 2—8 osebe. Informacije deje Putnik v Ljubi ia.n-i. 15128-18 Iščem poroka za 100.000 Din. Popolna sigurnost. Nagrada po dogovoru. Ponua ee na ogl. odd. »Jutra« pod »Porpok«. 1S267-16 Knjižico Zadružne gospodarske banke 100.000 Din prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zadružna 80«. 15283-16 Hranilno knjižico Ljubljanske mestne hranfl-rrK-e. z vlogo 80().000 Din prodam »a 70 %. Ponudbe na og'asnl odde'-ek »Jutra« pod »Ljub'ja na 200.000«. 153*10-1« Ureditev dolgov sodn« ro teveosodi>« poravnave, konkurzne zadeve, upedjevo, vodstvo, reviaije in ste l no nadzorstvo knjigovodstva. sestavo biJanc, izdedevo proračunov im kal-kuacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, t»e srgovBko - obrtne informacije io druge ne are jene poslovne zad-ev« poverite zauiptko koucesijo-noreni ko-mercijajrn pisarni Loj«« Zaje, sodni »adr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubi jejia, Giede.liške ulice štev. 7/i. Kapital nelottt« varno in visoko-rentabr.&o potom moj« pi-earn* 16317-lfl Dolenjci! Shajališč« Dolenjcev oa velesejmu je paviljon »Krka« 16107-18 Slavn. občinstvu naznanjam, da sem prejo vzela s 1. junijem 1.1. restavracijo »Cannac« v Zgor. šlški. Točila bom najboljša štajerska, dolenjska, dalmatinska vina ln prošek. Topla ln mrzla jedila veano na razpolago. Cene emerne. postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča Milena Urftančlč. 15215-18 Za izlete cen«}« kot vlak priporoča. 14- in 17-sed.e<žn« odprte *vto*nsa evtjmpodjftjie Jost, Ljubljena, L»ngu»ova ul. 51 152T78-18 Danes v si k Lasanu na plesno zabavo v 61-fcko v gostilno »Dalmacijo«. Se priporoča La-san Ivan. 15400 18 Iščem posojilo za rentabilno podjetje. — Ponudbe ne og.as. oddelek »Jut-ra« pod »Srez riziik«w. 16S19-16 Posojila na Intabuilecij« in ne m«-aice. Pred škofijo it. 18, pridičj«. 16351-16 Veleposestnik ISče 50.000—20.000 Din posojila proti petkratni varnosti za dobo 3 dc 5 let po 8«/t. — Posredniki 2»/t. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Veleposestnik«. 15328-16 Pozor, kapitalisti! Proda se kompletna strbjna tovarniška naprava za iadelovanje trl-cot rokavic moSkih, — ženskih ter otroških — Kupni pogoji ln oena Jako ugodni. Ponudbe na pošt. predal 84, _ Ljubljana. 15311-16 Knjižico Približno 12.000 Mestne hranilnice ljubljanske prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Popusta 8000«. 15382-18 deseda 1 Din davek 2 Din. sa šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši enesek .1 Din. Pekarno vzamem v najem. Pooedbs na oglasni oddelek »J*tre« pod »62«. 16068-KT Gostilno in trgovino event. tudi mesarijo oddam v najem na prometnem kraja na Gorenjskem Ponudbe aa -oglas, oddolek »Jutra* pod »Promet«. i6ow-nr Večjo gostilno v velikem iindustrij. kraj* dravske banovine oddam t najem e 1. julijem. Ponudbe na o^l. oddelek »Jutra« pod »Zeio dobre ekeisten-ca«. 14042-1T Gostilno t velikim sadnim ntoa ia njivo dam ne račun aH y najem onemu, ka j« kavcije zmožen in ime osebno pravico. Minka Kleni, Lesce 7, Gorenjsko. ____34806-17 Pekariio dobro idočo vzamem ▼ najem takoj ali pozneje. — Ponudbe ne oglas. odasiov t ogl. oddelku »Jutra«. 15175-19 Vinotoč T iui.fni * 1. j« lijem. H.ačaja £etrtietno mi petletno naprej. — Ponudbo pod »Na račun« oa ogiasrk odd'«.-.i. »J ut-ra«. 15195-19 Foto-atelje pripraven tudi ia kak« :>iAim-e aLi zdravnik«, od da Marije Kane, Jeseni- ce, Gorenjsko. 15141-19 Lep lokal 7a. trgovina i meSanim b.agom in ptkarijo t vetrn. i>otrebn:m invertarjem ter statM-vsajero na prometnem mesta ■» Mehiki t 1. julijem oddam t najem. Na-aniatii* pojasniti* pri A.ojntj Pia-oo t Metliki. 16U4-19 Brivski salon za Aame in gospode, dobro idio4, »a prometnem kraja v Lju.b jutti prodam za oS.OOO Dia — delno tudi na knjiiloe, ali »menjam prost doplačilu n brivnioo ran deželi. Ponudbe na og'asiii oddelki »Jutra« pod iifro »Ceealni*. 145319-19 Trgovski lokal Mdam na Zaloški c«st! 8, Monte. 15237-19 Mesnico poi«g 1rfneg» tne» oddam s t. jvMJem obodno r najem, event. prodam nov m-edern teverctar iz mesnice Jo«. 9ta.ro, vinotoč, Kamnik, Mojstrova. 8. 15508-19 Lokal poit« oddam a i. te bruarjem. Naolov r <«■'*«. oddelku »Jutra«. 15275-19 Lokal pripn»»eB z«, krojač« aii Si-vfljo, tm. prometni točki oddata. Strti Sko. u.'ic« S t.. 22 15:104-19 Pozor! Zaradi preobilnega za-poalenjs, v drugem podjetju oddam lzbcmo vpeljano veliko manufaktar. trgovino na najlepšem položaju velikega industrijskega mesta Gorenjske. Resni reflekt.antl naj vložijo ponudbe z navedbo razpoložljive gotovine ter osebnim opisom na oel. odd. »Jut.ra« pod »Solldnoet«. 152R9-19 Lepe prostore ia kakršnokoli de'avnl©o f^iiam. Poizve ne Cesta v RoCno dolino štev. 36. 15345-10 3 primerne prostore ra pisarno nujno potrebuje Bdeči križ. Blagohotne ponudbe, prt katerih naj « upošteva dobrodelni namen društva, na banoflr.skl odbor Rdečega križa, — Ljubllana. Wolfova 12. 15314-19 Lokal z a mlekarno fSč.eTT! ue. takoj. Ponudbe na o^-aeni oddelek »Jntra« f^-i značko »Lokal tako-'«. 15407-19 Lepe, nove lokale ra naj.prometnejSem kraju fca'ca iJo n« metov: Rudolf Jan-ič, Žalec. 15397-19 Mlekarno es'vo liiu Ponikve jj.čam : 5.000 Dia, Točn-?j*a p j»«"i'a daj« 1-rem , p-ni kv» 151S9-Ž0 Gostfne roeatne a d podeželske, hiše — posestva od 20.000 naprej piodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 26. 15187-20 Mlin p.-oi rfkla rv^ron prfkladon. Karlov-Skt "29. 16199-20 Vogalno parcelo prodam. Naslon v oglas oddelku »Jutra«. 16064-20 Nova hiša pr+t)1ir.a, z vodno močjo, blizu Bled«, tiik ob prometni cesti, blizu kolodvora naprodaj na Bohinjki Beli pri Bledu. Pojasnila daje: Jafrez PogBČ*r, Boh. Bele Ss. 8. 15062-20 Stanovanjsko hišo 2—4 eob odda. tor v v»o oskrbo vrome upokojenoa Franc KapPa Radomlje. 15102-50 Stavbna parcela 1000 m' velike, naprodaj ob tramvajski postaji. Po-"ive se v trgovini KuSar. Dravi je 28. 15103-20 Prodam hišo tri sobe, kuhinja, klet te velik vrt. — Pobrežje pri Mariboru, korčevo ulica St. 6. 15124-20 Hišo z gostilno i iepimi prostori in velikim prometom, v Mariboru radi ftmrtii poceni prodam t vsem inventarjem. Dopise pod »Veiik promet« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 1512S-20 Nova hiša enonadetropna. 8 3 »'»nova nji v VoAmatu naprodaj. Delno plačljivo z viožnimi knjiiicami tukajšnjih hranilnic. I. Oračem. Moste. 14396-20 Več sto hiš trgovske, rtanovanjake. vile, kmetije, parcele, vl-nogradsko posestvo, lahko kupite tudi za knjižice ln s prevzemom dolga Realitetna pisar. Gra-šek Jože, Ljubljana, Gledališka 4. 15260-20 Trlnadstropna hiša krasna, devetstanovanj-ska. donos 127.000. Cena 1.300.000. Poleg 60dnije. Trinadstropna hiša trgovsko - stanovanjska, donos 158.000.—. Cena 860.000. Potrebno 250.000, ostalo hipoteka. Center. Realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Vošnla-kova. 15253-20 Pozor! Pozor! Hišo z gostilno dvonadstropno, nov oz: do no, davka prosto, dobro id-oto, na prometni točki Ljubljane ugodno prodom. Ponudbe na o{r'aerii oddelek Jutra pr-d »Dobro obrestujoč kapital«. 15335-30 Hiša dvoriBčiia atavba. vel"5k »e-lenjadai vrt, v Trnovem naprodaj. — Pojasnila dale Dermastija v Fl-orijanski u,l. št. a 15563-20 L Državni uradniki, častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-ška cen in obresti. SABAJEVSKA TKALNICA PREPROG a SKLADIŠČE ZAGREB «% samo GUNDULICEVA UL. & I Enosob. stanovanje takoj odda Jolenič, Stara pot 1. 16172-21 Enosob. stanovanje veliko, takoj od«1am Roinj dolini, cest« XV St. 6 15268-31 2 stanovanji trt- ta itirisobno, komfortni oddam v Streliikd nljoi 22. 15Ž93-21 Dvosob. stanovanje « kopalnico te poeelftko sobo, v vili oddam takoj a-lii s 1. julijem etrank-i brez oSrok. R-utarj^v« alica 4a. 15308-21 Hišo s pekarijo dam v najem ali prodam. Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča« 15054-20 Dvostanovanj. vila enonadstropna, po 3 sobe, kopalnica, pntlkll ne, ugodno in poceni naprodaj, šiška. i^orne-tova 32. 15271-20 Hišo 2 ali večstanovanjsko ob Dunajski cesti za Bežigradom ali Linhartovi ulici, event. nedozidano kupim. Posredovalci Izključeni. Ponudbe z natančnim naslovom ln ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Pod 200«. 15329 20 Velik vrt v <*red-'ni večjega indnstr. kraja Slovenije, urejen za vrtnarstvo, dam v najem pridnemu vrtnarskemu paru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dtjbro mesto«. 14945-20 Parcelo 400—B00 m1 veliko — tmdl del vrta pri obstoječi vili kupim za Bežisradom, na Mirjn ali v 5;ški. — Ponudbe na 0'g'asTii oddelek »Jutra«: pod »Za gotovino 16«. 14869-20 Parcelo biten 1000 m', pod Rožnikom proda Zirovnik. Tavčarjeva 6. 14854-20 Beseda 1 Di:n. davek 2 Din » Slfro ali dajanje na •lov« 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posestvo v Stari vasi na Dol en j-*ke.m, obstoječe iz hiie, v kateri ee izvršuj« nad 50 let g.-»aini4ka obrt, t rr-tom z« zelenjavo, gostilniškim vrtom in sadovnjakom ter treh njiv in ene-pa travnika v izmeri ene-m ha te 5(1 arov, prodam. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15:S0-20 Hišo i dobro M.<-čo n« prometni točki takoj proda Leopodin* Kocjan. Novo mesto, ZaerebSka cest*. 15183-20 Lepo vilo v Smartnem ob Paki, Sa-vi-njeik« dolina, 5 min-ut od tvw«je, 4ole te cerkve, obstoječa 'z 4 sob. verande, kuhinje, shrambe, 3 k'etn in avtofMraže. v bi$i električna Vu8 te vodovod. napro<3aj. Z-aven h'£e dva vrta te lepa njiva. Ona fiO.noo Din. polovico knji-Jica. P'ači'f> v gotoostn:a Po-d-r>'«t aH Poljčane. Cena oo doerovorn. 15050-20 Trgov, stanov, hišo ood Hredno u^odTi^m-' kup nimi pogoja rvrodam. Po-isnila pri Mimk Štefan. I»«crice. Go.-. 15145-20 Vogalno hV< »oo. »noodrnŠn!co »Jutra« v Celju pod značko »Novost«. 15990-20 Izredna prilika! Enonadstropno vilo krasno, prodam za 120 tisoč Din. — Ostanek oozneje. Prlvšek Kinko. Trrševa c. 12. 15330-20 Največi izbor posjeda, poduzeča itd. razašilje za 10 Din Da-ruvarčan. Daruvar. Provizije ne traži. 15357-20 Zdravniku tudi starejšemu oddam hišo v bogatem kraju, blizu kolodvora ln mesta s srednjimi šolami. Fiksum znaSa približno 2500 Din mesečno. Praksa Je dobra. Potrebno 400 tisoč dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« Ljubllana pod »TTeodna bodočnost«. 15335-20 Hišo z mesarijo vpeljano, in velikim vrtom, v najbližji okolici Ljubljane ugodno prodam. Naslov po-t« oglasni oddelek »Jutra« 15370-20 Vogalno parcelo lepo, prodam v Alešev&evn ulici. Poizve se v gostilni Vaijavec, Sp. Šiška. 15380-20 Visokoprltlično hišo novo, toristanovenjsiko. zelo ugodno prodam blizu mitnice v Zg. Šiški štev. 230 — Jančiirajeva pot. 15381-20 Vogalno hišo dvostanovanjsko. pet sob, dva kabineta, zaprta veranda, pritikll ne, parket, plin, elektrika, vodovod, ograjen vrt, prodam delno na knjižice. Moste. Ciglar-jeva 15. 15363-20 Petsob. stanovanje z vsem komfortom, n* Poljanski cesti oddam s 1. julijem. Vprašati na Aleksandrovi ce^ti VI (pa:ača Viktorja). 16280-21 ŠtlHsob. stanovanje z vsem komfortom poleg sodišča cddam z avgustom. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 15304-21 Enosob. stanovanje s kabinetom in prKiklintumi •oddam m.ipni stranki a 1. iulijem v Verovškovi ulici St. 40. 15306-21 lepo te solnčno, • koral- n-ieo, zraven tramv«:a, zelo ooceni oddam. Dravl-'e 180.1 15361-31 Trisob. stanovanje parketirano, e kopalnico, in eno dvosobno stanovanje z veemi pritik linam! oddam v nm-v-ozgra ien-i v-ili v Zgornji Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Ju*™« 15194-21 Dvosob. stanovanje z vrt-"Jro?nikom c. V/:0. 15146-21 Dvosob. stanovanje vsemi pritiklinami, ev. kopalnioo. zelo čedno, od dam maločlunski stalni stranki po zmerni ceni na KodeHpvem. Naslon v ogl. oddelki »Jutra«. 15147-21 Trisob. stanovanja ▼ parterju, II. te UL nad-»tropju, i uporabo vrta, t bliini baneke oprav« ugodno oddam. — Ponndbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika«. 15369-31 Dvosob. stanovanje ftolniteo, z uporabo vrta poceni oddam. — Ponudbe na ogIa6. oddelek »Jutra« pod »Dv-osobno«. 16367-21 Stanovanja Heseda t nm davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš znesek >\ Din Enosob. stanovanje iščem med bolnico in kolodvorom. — Ponudbe na oglas, -oddelek »Jutra« pod značko »Sam«. 15065-21/a Dvosob. stanovanje t pritiklinami, išče za av guet uradniška dmiina 3 oseb — tudi v bližnji okolici meeta» — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv p'a."nik«. 15129-21/a Trisob. stanovanje i vsemi pritiklinami ie majhnim vrtom iščem • i Celju. Ponudbe » naved bo najemnine m podruž nico »Jut.ra« v Ce!;n p^ značko: »Mirna- stranka brei otirok«. 14970-21a Stanovanje eno- ali dvosobno. Wčem ob tramvajski progi od Šišenske mitnice do poite, za avgust ali julij- Ceni. ponud-be na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samo ena oseba«. 15236-21/a Stanovanje eno- ali dvesobno išče tričlanska družina v oko'ici sv. Petra in Tabora za takoj ali b 1. julijem. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mag. 300«. 15250-21/a Dvosob cfanOvooV z a venetom ISče Si-vilja v Ljubljani, od tobačne tovarne do sv. Jakoba, ali v Trnovem. — Ponudbe z navedbo cene na podružrrco »Jutra« v Celju pod značko »Štiri odrasle osebe«. 15391-21/« Kdor da vnaprej 35-000 Din gotovine, dobi dvosobno stanovanje dobo 10 let blizu tobačne tovarne pri mirni mali družini za mesec avgust Ponudbe pod »Plačilo vnaprej« na oglasni oddelek »Jutra«. 15157-21 Stanove . 'e to- aH dvosobno, d« ie Ijo * kopalnico in pritikM-nami oddam za julij. — Ro-ina dolina IV/25. 15000-81 Enosob. stanovanje tili prazao sobo oddam takoj. Ciglerjeva ul. 17, Moeu 15311-21 Enosob. stanovanje oddam takoj. Vodovod na oeeu 77 15201-Sl Novo vilo štiristanovanjsko, enonadstropno, pod klet eno, z velikim vrtom za 230.000 Din proda L. Prevolnik, Celje. Komenskega ulica. 15393-20 Lepa prilika 5 stanovanjsko hišo, elektrika, vodovod, par-ketl, 10 minut od tram-vala, letni donos 16.000 dinarjev, prodam za 150 tisoč dinarjev. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15365-20 S -ai ianqm#je ■Beseda l Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova a Din. Najmanjfc snespR 17 Din Dvosob. stanovanje kublaja, pritikliue, oddam s 1. julijem. Roina doii-ua, X177. 15193-21 Stanovanje peteobao, so-unčuo, moderno, poleg uni-ve-rie, pripravno za zdravnike, oddam z avgustom prav ugodno. Naii.ov v o-glas. oddelku »Jutra«. 15166-21 Štirisob. stanovanje z vsemi pritiklinami v I. nadstropju iičem bl-iiu sredin« mesta. Ponudbe pod šifro »4 sobe« na ogl. oddelek »Jutra«. 15190-il Enosob. stanovanje pritiklinami oddam. Ve-r-ovškova 73. Sp. Šiška. 15173-21 V centru mesta oddam stanovanje, obstoječe iz 2 »ob, kabineta, velike kuhinje te kopalnice za 1 julij. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15176-21 Enosob. stanovanje z uporabo vrta oddam takoj čisti te mirni stranki brez otrok. Vprašati dnevno do desete ure dopoldne v mesnici na Povšetovi c. št. 20. Kodeljevo. 15227-21 Trisob. stanovanje visok oipriifično, oddam e 1. avg. Poizve se Resije-va c. 26/1 desno. 15228-21 Solnčno stanovanje trisobno, e priliikliinanKi od dam m avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13529 21 Dvosob. stanovanje v rili b'!zu artiljerijske vojašnice oddam s 1. junijem ali kasneje. Stanovanje je moderno, s kopalnico i.n vsemi pritiklin«ml. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nova vila«. 15027-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam ▼ neposredni bližini pošte. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14889-21 St- ov nie 2 sob, kabineta, kopalnice m pritiklin oddam takoj za 730 Din mesečno v Pod-milščakovi ulici Stev. 14. 15224 21 Dvosob. stanovanje v prvem nadstropju, z balkonom in pritiklinami oddam z avgustom na Tržaški cesti 8. 16226-21 Dvosob. stanovanje ■oddam takoj ali pozneje v Vodmatu. Ribniška ulic«. 12 15339-21 Štirisob. stanovanje komfortno, oddam z avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15214-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami, »oiuino, i lepim razgledom, takoj oddam v D revijah 106. Šolarjev« pot. 153G0-S1 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami takoj oddam v židovski stezi 4/III. 15312-21 Stanovanje sobe, kuhinje te vrta oddam za 350 Din v Zg. Šiški — Kosovo polje štev. 157. 15378-21 S—6 sobno stanovanje lepo ta šolnino, v centru mesta oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrom«. 15368-21 eseda i Din davek 2 Din ta Slfro alt dajanje na «tj« »apoa«n, katero poonej« prevzame, se tei( seznanita i iato-tako iz^braJeno »naflajno gospodično 6edn« pojave, tndi t nekaj premo-ženjetc. Dooisi • el;ko (tajaoat) pod »SreAoa bo-aočnos'.« na upravo »Jutra« Maribor. 1408845 Državni uslužbenec starejši, posestnik — želi znanja * enako gospo-d;čno aH vdovo brez otrok, ki ima do 60.000 Din gotovine. Ponudi« na ogla«. odde»«k »Jutra« pod Žifre »50.000«. 15236-25 Opremljeno sobo v centru mesta oddam e 15. ju-n-1'em rtalnemu gospodu. Naslon .por« oglasni oddelek »Jutra«. 15282-2S Sobo i>v*rto (r tračno odda«. — Naelor t og'a«T!«n oddelku »Jutra«. 15384-33 Lepo sobo prazno ali opremljeno takoj oddam v Maistrovi nI. St. 14 (poleg Tabora). 15860-23 Sobo s štedilnikom "po in veliko, oddam. Poizve se Cesta v Rožni do i i no St. 36. 15343-33 Sostanovalca v lepo in solnčno »obo srvrejmeim takoj ali pozneje Veroviek, Hrenov« ulica 12 15831-23 Opremljeno sobo rvnsebnim vhodom, takoj oddam v Rožni d->lini. cesta X »t. 27. 153S8-23 Sobo •epo oprem! jeno. posebn:m vbodom, oddam bo!:iS.i osebi v Livarski nI. St. 5 15348-23 Trgovec ▼ LJvMjaoi, samostojen, 20 '«* »tar, & po«ročH roepo-dično. ki ima vesel v« do trgovine in primerno doto. 1 Neanomimn« dopis« na ogl. oddelek »Jutra« pod lifro »Bodočnost«. 15228-36 Samostojen obrtnik star 33 let. lepe zunanjosti, mirnega enačaja, trezen ln podjeten, v prvem zakonu nesrečen, želi poročiti pridno ln podjet. gospodično, vdovo ali ločenko. Ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pridna gospodinja«. 15196-25 Bogati Izbor ženitbenih ponuda za 10 Din razašllja »Daru varčan«, Daruvar. — Ne tražl provizije. Javit« svoje zahtjeve. 15358-25 Sobo oddam 1 «'l 2 osebama t centru. Lift. Naslov pove oglasni oddelek »Jnt-a«, 15332-28 Sobo s 1 aH t posteljam« oddam boljšim osebam. Naslov pove o g' as ni oddelek »Jutra« 15352-83 Opremljeno sobico počen oddam pri Zvezdi. Erjavčev« 4a, pritličja levo 15340-23 Prazno sobo svetlo in solnčno, oddam pri Zveida. Erjavieva 4a, pnUič-je levo. 16341-23 Cisto sobo oddam mirni osebi. Bled weisova 4, pritličje — levo. 15154-23 m beaeda SO para. aavec t um. 2a siiro ali da-lanje naslova ^Uin. Naj manjši znesek 12 oin Opremljeno sobo snežno in mirno, e strogo separirandm vbodnim s stop mišča, i S č e gospod za 1. julij. Ponudbe na oglasn' oddelek »Jutra« pod šifro »Staien najemnik 1913«. 15310-18 Starejši gospod išče »obo e posebnim vbodom in vso oskrbo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juura« pod »15. junij«. 15382-23/a Sobo odda Besede M para aavet uin te Jiirc ajj da j&nje naslova i Uln Naj Tlanift /.tiese* IV IhD Lepo sobo s poaeboiiiiii vUtniom. sončno, parkewru.no, z uporabo kopamice oddam s 15. ju-nij-t-m eni ali dvema osebama. Staoičeva ulica 12, visoko pritličje. 1513-3-23 Sostanovalko iSčem. Reber 11, uesno priti. 15168-28 Lepo prazno sobo s posebnim vhodom tako) oddam eni ali dvema osebama. Slomškova 14. pritličje desno. 15326-23 Dve sobi v bližini sodišča oddam za pisarno. Ogled med 11. ln 16. uro. Naslov v okI. odd. »Jutra«. 15328-23 Gospoda (ično) sprejmem na lepo stanovanje ln dobro hrano z vso oskrbo za Aeseč-no 400 Din. Čevljarska 2/in„ zraven Jurčičevega trga. 15339-23 Prostorno sobo udobno opremljeno, sveti«, čisto in mirno, v 1. nadstr., z 2 okni na ulico, posebnim vbodom, parketom in elek triko, par sto korakov od Zvezd« oddam takoj ali a 16. j-unijem boljši stalni osebi. Event. tudi z dvema posteljama. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 15006-23 Sobico ;>ooeboC vbod, t MHtini toJodvora in Tabora oddam. Friškovec 4. 15192-23 Opremljeno sobo posebnim vbodom iz stopnišča oddam. Kolezij ska ulica 17, pritličje. 15172-23 Opremljeno sobo oddam takoj ali e 15. junijem t Ilirski ulioi 29/1 levo. 15171-23 Opremljene sobe za čas velesejma oddam v Livarski ulioi 5. 15347-23 bodočnost 1034«. Opremljeno sobico s posebnim vhodom, odda Jeločnik, S'Ska, Vodnikova št. 17. 15377-23 Opremljeno sobo v centru, s posebnim vhodom oddam dvema osebama v Križevnišk-i ulici St. 5/1. 15383-23 Lepo sobo v centru mesta oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15384-23 Lepo sobo tuova 8 Din Najmanjši ■DHek 30 Din. Dekle z otrokom in posestvom — želi znanja z železničarjem, radi poznejše Zeo-itve. Naslov pri podružnici »Jutra« t Oelju. 15396-24 Beseda i Uln aavet i uui za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 1/ Din Zlata zapestnica • 15 angelčki, j« bila v petek »zgubljena r Tivvlekem drevoredu. Poiten najditelj naj jo proti nagradi izroči v Gregorčičevi ulica 17/c. 15*40-28 Živali »eecaa i uin aave» t uiu ia Slfro ali dajanje na slova S Uln. Najmanjs znesek i« Din. Kanarček se je zat«k«l. Lastnik ga dobi v Komeaskega ulioi 6>L 15174-27 Il rskc ovčarje t rod»>vuiki>m prodaja A. Bregar, Jeranova ul. 14. 16160-27 Kratek klavir mmI proda A/ko, Potf imbarakeg* vttca St. % 15071-26 Klavir v Mm »tanj«, !«• ««t, Kar-Wr4ka eeaW VL 16070-» Tvrdka Tvan Kach Domžale j« sMStavOa aa OoapesvoU *ki Mati ite*. IS, iroriii* (poieg reteoejn«) planine in harmonile Oglejte ki posknotte 4oma-ixde!k«. Sprejemajo m naročila in popiaviia. Planini 10.000, ba.rmoniji pa 2000 Oin. Preigrani kiavu-ji vedno na razpolago. — Cen« zjnerne t garancijo. 14895-96 Obrt Valjčni stroj (Xal*iralaw«ck) aa v«liaa>» ilalktiM kovinske ploteVine, najmanj« Širine 400 ea, iSAe podjetje. Najnižje [ponudbe i navedbo pod/ob-aosti oa Puhlici ta«, Zagreb — pod S7651. 15077-29 Mizarske stroje oov« in malo rabljone, v najboljšem stanju, iabko zelo ugodno kupit«. Vabimo Vaa oa brezobveaen ogiod. K lete & Suefei Fulda «a-•topetvo Peter Angelo, d. t o. i., Ljubfja-na, Tyr4eva cesta it. 31. Teiefon 3240. 162-20 deneda 1 Din davek 2 Din za Slfro alt daianje na slova 5 Din. Najm&n,& znesek 1? Din. Steznike ln trebušne pasove Izdeluj em po meri. Izvršujem vsa popravUa. — Na žel Jo pridem na dom. Terezija Kranjc, Vodmat, Ljubljana. — DruStvena ulica 23 (t) 15353-30 Informacije Beseda i Din davek 3 Din c* Slfro ali dajanje na slova 9 Din. Najmanjši znesek i? Din. Informacijski zavod Glocke Hlnko, Zagreb, Baruna Jelačlča 3, obvešča o Imovini, dohodkih, zasleduje, nadzira, spremlja način življenja, zveze ln odnošaje (nezvestobo, zakono-lom) vsake osebe v vseh krajih v naši ln v tujih državah proti zajamčeni dlskrecljl. Pismenim ali osebnim vprašanjem absolutna dlskreclja. 11416-31 Stroj reke vin« tudi »roti poznejšemu plačilu. — Pišite na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ugodna priložnost«. 15273-33 Kanarček je odietbi v sredo pred prasnikom iz Sv. Petra nasipa St. 17. Najditelj« prosim, da ga odda na imenovani uae.ov. — Istotajn naprodaj nov obsevalni stroj. 16232-27 Mladega psa ki naj bi bil enkrat dober čuvaj, kupi hotel »Belle-vue«. 13252-27 Psa špica prodaip. Naslov v ogaspe« oddelku »Jutra«. 153:6-1-7 Glasbila Beseda 1 Din davek 2 Din. za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir dobro ohranjen, močan glas, poceni proda Vidic Faust*, Ceroetov« ulica 5 16072-26 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Črešnje hrostavk« ln druge Trste, sposobne aa rkuhavajaje, naprodaj po konkurenčni dnevni ceni. Pri vagon-skem odjem« posebne ponudbe. Informacij« pri predseDam vam tudi pismo za polkovnika pl. Oueissa v Potsdaimi. Polkovnik je Garraganov očetovski prijatelj in bo storil zame vse, da ga obvaruje nove nesreče, ker ga ima rad. Vsi imajo Garragana radi. Ali ni čudno, da morem pričakovati Domoči samo od tistih, ka imajo Garragana radi?« »To je samo logično, ljuba Glorija,« je rekel Macpherson. »Seveda, Leslie. Logiko zmerom pozabim. Pravi križ imaš z menoj. A zdaj moram takoj pripraviti pismi za vas, grof Henikstein. Do svidenja!« Tovariški mu je pomahala z roko hi naglo odšla iz sobe. Grof Henikstein je z neumnim smehljajem na ustnicah gledal za njo. Zadovoljen je bil s seboj. Njegova vloga je bila najbolj hvaležna. Macpherson je počasi m nekam okorno korakal po sobi. S«r-.vJi rjgjg, aaaaHtvfiv®-** V \\f v Tehnično najpopolnejši osebni in tovorni avtomobili, ki jih do sedaj tovarne izdelujejo, so novi HUDSON TERRAPLANE osebni ln INTERNATIONAL, tovorni avtomobili, modeli 19S4. Pri nakupu voza gornjih znamk dobite za svoj denar največjo protivrednost. OBIŠČITE NAS V TRGOVINI, TAVČARJEVA 11, KJER SI ZAMORETE NAJNOVEJŠE MODELE 1984 OGLEDATI IN PREIZKUSITI! Generalno zastopstvo Hudson Essex Motor Car In International Harvester Co.: O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, Tavčarjeva 11. — Telefon št. 24-61. HUDSOM, 5T083A2I DETROIT^ M5CH.J USXa ffžS razprodaja vr V Log % m i ,,-c m \ tudi na vložne knjižice V Lfublfanl, ssa Ma§arykovi cesti štev. 12. iščem v raznih strokah: rožarstvo, klobučarstvo, pletenine, steklo, porcelan, lesene, kovinske in tudi kuhinjske predmete. Potujem že 22 iet. sem na en-gros trgu dobro vpeljan. Imam stalno zvezo z cca 1500 solventnihi fiksnih odjemalcev. Po potrebi garancije nudim svoje poimilijonsko vredno premoženje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zastopstvo«. 4929 LEPE GRUDI-- čvrste ln normalne polnosti dosežeta t 4 do 6 tednih pri NERAZVITIH GRUDIH aH kadar prsa usahnejo zaradi bolezni ali otroške poetelje z zunanjo uporabo garniture »JO-LIFEMME« po prof dr. med. Bleru. Pri tem se ne okrepe telo in boki. Naraven, popolnoma uspešen in ?;a1amčeno neškodljiv preparat 135 Din. PRI MLAHAVIH IN MEHKIH prsih zadoblte s preparatom »JONO« (po sijajni ooenl ln priooročilu dr. med. Funkeja in dr. med. H. Maverja) zopet elastičnost in čvrstost. Garnitura 70 Din. — Originale SCHROOFR-PCHFN-KE razpošilja »OMNIA«, oddelek 1/3, Zagreb, Gunduličeva 81. Pcftfenlna pri plačilu v naprej 6 Din, po povzetju 12 Din. 4624 NE BOSTE SE fcSSALl ČS *UT>iT£ mt KREMA BREZ PRIMERE, KI VAM PRIHRANI VSO JEZO Z BRITJEM. POSEZITE PO NJEJ IN VIDELI BOSTE, DA JE TUDI BRSTJE KRASEN UŽITEK Ž.«^ _ I 9 < Obiščite paviSjoss „HM na velesejmu! Tvrdka B. MARINKOV iz Fruške gore, Sremski Karlovci, je razstavila svoj lastni proizvod: Bennet vino črnino iz Fruške gore. Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. 4927 Zoper izjsa* da s; Je las in prhljaj, ne dela mastnih las in ima prijeten duh. Mnogi zdravniki ga priporočajo. Prodajajo ga vse trgovine te stroke. Zastopstvo: H. MAYER IN DRUG, ZAGREB. 154 Couch zofe spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg itev. 13. PEBJE kg Din T.—, 10.—, čohano 16.—, »4.—, 32.—, belo čohano, gosje s puhom kg Din 36.—, 48.—, 64.—, 84.—, beli puh 150.—. Blazine polnjene 40X50 Din 10.—, 60X80 Din 27.—, 35.—. Pernice polnjene 120X180 Din 90.—, 135,— z rožnato ali modro angino. Vzorci brezplačno. Naročila preko 350.— Din pošljemo franko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri, Odprema po povzetju. Ne odgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar. 267 ,,POSTE LJINA" H. Weiss, Zagreb, niča 76 Ljubljančani pozor! J Otvoritev gostilne pri »Marku« | v nedeljo 3. junija 1934 na Trnov- t skem pristanu št. 4. % Se priporoča | 4930 Marko Samaluk. ♦ asamo iČHNEIDSkl --- — ---- m kep so najpopolnejša in najcenejša, ppavijo tisoče in tisoče mojih stranka Violine o1&4. strokovno ODPREMNA TVRDKA GLA.ZB1LA KRALJEVSKI OVORNI OOBAVITELJ F.SCHNE1DER PROIZVOD GLAZBTL IN POTREBŠČINA Nikoliceva ul. 12./,b. ZAHTEVAJTE CENIK VRTNE SOLNČNIKE tsdfltaj.: BELA FETTMANN Zagreb, Masarykova e. 9. t^eviein« tudi pr« rl»k&. — ZahtOT»ju ■>r«ipl«&nJ Ui»tirOT» nt eraik: W Jugoslovensko patentno pravico za množinski predmet drobne železninske stroke (za mizarske potrebščine), ki se že izdelujejo v Jugoslaviji in so deloma vpeljani, prodamo eventuelno oddamo za samo-prodajo proti licenci. Nemško pisane ponudbe pod »Patentierte Neuheit« na oglasni oddelek lista. 4812 DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek»Ma$-na« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter prepreča s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvisno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje k kolcanju, vzpe-havanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in čirih v želodcu. »Magna« prašek se dobiva t lekarnah. Zavojček Din 4.—. (Reg. S. br. 1178-82) KONJSKA STRUNA (Rosshaar) ŽIMA" 2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste m v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JE ŠE, tovarna žime, STRAŽIŠCE PRI KRANJU Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! LJUBLJANSKI VELESEJEM, PAVILJON „F" KokoSje, pnrje, gosje, račje, navadno, s strojem čiSčeno ln čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vapa, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4. CENE PERJA ZELO ZN12AJME. ZAHTEVAJTE CENIK TISi VZORCE. KI JTH DOBTTE BREZPLAČNO! PLJUČNI BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE! Pljučna tuberkuloza, sušica, kašelj, suhi kašelj, slnznati kašelj, nočno potenje, bronhijalni katar, katar v grlu, zaslinjevanje, bruhanje krvi, naduha, astmatično hropenje, bodljaji itd., se dado ozdraviti!! Pred uporabo Po upor M NA TISOČE OZDRAVLJENIH! Zahtevajte takoj mojo knjigo »Nova umetnost njenja, ki je že mnoge rešila. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, iz katere lahko črpate mnogo potrebnega. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče r,a nagel način temeljito in brez nevarnosti iznebiti svojih bolezni, naj piše še danes! Ponovno naglašam, da dobite moje pojasnilo povsem brezplačno, brez vsake obveznosti s svoje strani, in bo vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev kot odlično priznan NOVI NAČIN HRANJENJA. Zaradi tega je v vašem interesu, da takoj pišete, pa boste od našega tamošnj. zastopstva takoj postrežem Črpajte pouk in okrepljeno voljo do življenja 11 knjige izkušenega zdravnika. — Ona TBebnje okrepilo in življenjsko uteho in se obrača na vse lx>lnike. ki se zanimajo u sedanj« stanje znanst\enega zdravljenja pljuč. Poštno natoraino m w ■ GEORG FULGNER. BERLIN-NEUKOLLN. Ringbahnstr. Nr. 24, Abt. 490. idealno letovišče in morsko kopališče. Informacije daje brezplačno kopališčno poverjeništvo otoka Raba »TRIBUNA« F. Bat je J, Ljubljana, iiarkiv&kii Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si ogiejt« velfko razstavo otrofikit in igračnih vozič kov, stolic, holen-derjev, malih dvo kolea, tricikljev uLiih strojev, motorjev te dvo-kofres v prostorih domaČe tovarne Tovarna PO L I. NAGLAS, Turjaški, trg št. h priporoča »vojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Proti prhljaju in izpadanju last AQUANATI§ EDINSTVENO SREDSTVO. DOBI SE POVSOD Mizarske stroje iove in rabljene v najboljšem stanju al lahko ogtatate v našem skladišča v pogonu. Istotam se predvaja tudi PROSTRANI SKOBELNI STROJ za izdelovanje ladijskega poda, Katerega CENA JE TAKO NIZKA, DA SI GA MORE NABAVITI VSAKDO, KI GA LE MALO POTREBUJE. »'elesejma se ne bodimo udeležili in VAS VLJUDffO VABIMO NA BREZOBVEZEN OBISK. NE ZAMUDITE PRILIKE UGODNEGA NAKUPA. KLEIN & STIEFEL FULDA za?J ~nstvo PTTER ANGELO d. z o. z, LJUBLJANA, Tyrševa 31 Telefon 5f 3249 4603 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana