r, Največji sloven*ki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 % Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto * $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i IG^SSan BiEr GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. ItWHid every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 No7ll5. — ŠTEV115~ Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, MAY 17, 1935. — PETEK, 17. MAJA 1935 VOLUME XLIII. — LETNIK XLTQ. VLADA JE DALA PRVO MILIJARDO ZA JAVNE GRADNJE TAJNIK ICKES JE PREDLOŽIL PREDSEDNIKU DEL NAČRTOV ZA NUJNE JAVNE GRADNJE Prvi del vsote bo uporabljen za gradnjo cest, prekopov in prehodov preko križišč. — Država Wisconsin je predložila 140 načrtov. — Delavci pri javnih gradnjah bodo dobivali trideset odstotkov nižjo plačo kot delavci v privatnih podjetjih. WASHINGTON, D. C.f 16. maja. — Posebna oblast, ki proučuje načrte za javne gradnje, je priporočila predsedniku Rooseveltu, naj dovoli iz šti-rimilijardnega sklada tisoč devetdeset milijonov dolarjev. Predsednik bo najbrž že jutri podpisal tozadevno odredbo. Dela se bodo takoj pričela. Država Wisconsin, ki je vložila 1 40 načrtov, bo dobila sto milijonov dolarjev. Za dela na Ward Island pri New Yorku je določenih $7,500,000, za prekop v gorenjem teku Mis-stssippija $35,000,000 in za prekop med Kansas City in Sioux City $2 1,000,000. V prvi vrsti bo vsota porabljena za gradnjo prekopov in cest ter prehodov nad železniškimi križišči. Prvi pogoj je, da se dela čimprej začno in da bo denar, ki je zanje namenjen, čimprej uporabljen. V lada bo odobrila le tiste načrte, ki bodo, ko bodo enkrat uresničeni, donašali dobičke in bo vlada dobila po letih svoj denar nazaj. Medtem ko se je predsednik posvetoval s Harry Hopkinsom in tajnikom Ickesom, so nekateri kongresnimi in delavski voditelji ostro kritizirali vlado, ker hoče plačati delavcem, zaposlenih pri javnih gradnjah, trideset odstotkov manj kot znašajo krajevne place. Vsota, ki jo bo dovolil jutri predsednik, bo v par mesecih porabljena. WASHINGTON, D. C., 16. maja. — Posebni odbor izdeluje plačilno lestvico za delavce, ki bodo zaposleni pri javnih gradnjah, za katero je dala zvezna vlada na rapolago štiri tisoč milijonov dolarjev. Plačilna lestvica bo 30 odstotkov nižja od običajne plače pri gradbenih delih. Načrt še ni do-gotovljen in ga bo moral potrditi še predsednik, predno bo pričel poslovati. Neka visokostoječa oseba, ki pa ne želi, da bi bilo njeno ime objavljeno, je rekla, da bo mesečna plača med $16 za neizučenega delavca na jugu in $96 za izučenega delavca v New Yorku. Povprečna plača bi bila $50 v obliki "zagotovljenega zaslužka" v primeri z dosedanjo mesečno plačo $29.50 pri javnih gradnjah. Do sedaj so namreč dobivali brezposelni samo toliko dela, da so mogli svoje družine skromno preživiti. Do sedaj se še niso mogli zediniti v tem, koliko ur na mesec naj bi bilo določenih. Ravnatelj urada za zasilno delo Harry Hopkins bo v kratkem svoj načrt predložil predsedniku v podpis. V splošnem določa načrt tri razrede delavcev s stopnjujočo se plačilno lestvico. Razun tega pa se plačilna lestvica ravna po šestih velikih zemljepisnih okrožjih, v katere bo dežela razdeljena. Hopkins je že izdelal tozadevne odločbe, bi bodo vpo-števale krajevne razmere. Trije razredi delavcev so: izučeni strokovni delavci, neizučeni delavci in tretji razred, ki stoji med obema. Po dosedanjem načrtu bi znašala plača na uro med 29 in 35 centov, kolikor pridejo v poštev priložnostni delavci. Za polizučene delavce bi bila plača od 50 do 60 centov na uro, za izučene delavce pa 70 do 85 centov. Dosedanja plača po PWA. (Public Work Administration) je 40 centov za neizučene delavce in $1.— za izučene delavce na jugu; na severu pa 50 centov in $1.20 na uro. Bombe in spopadi v stavkovnem okrožju HOOVER ZA ODPRAVO NRA Industrijski odbor se bo zavzel za podaljšanje. Upajo, da bo tudi senat popustil. Washington, D. C., J (i. maja. Demokratski voditelji poslanske zbornice so poslali senatu v lepe besede odeto svarilo, da da mora biti poslovanje NRA podaljšano za dve leti, ali pa bo 1<>. junija umrla naravno smrti. < >b istem »'-asu pa je bivši predsednik Herbert Hoover v Calit'orniji stavil zahtevo, da naj bo eela NRA odpravljena. Senat je v torek sklenil, da se NRA podaljša za deset mesecev. Demokratski voditelj poslanske zbornice Taylor je na vprašanje, kaj misli o sklepu senata, rekel: 44Po mojem mnenju bo poslanska zbornica z velikansko večino glasovala, da se NRA podaljša za dve leti. Senatu ne stavimo ni kakega ultimatuma, toda mislim, da poslanska zbornica ne bo za podaljšanje samo za deset mesecev". Da NRA še dalje obstoji, je skupina, ki je znana pod imenom "industrijski in trgovski odbor za podaljšanje NRA" pri eela veliko agitacijo. Za prihodnjo sredo je sklicana seja industrijcev, ki žele, da je NRA podaljšana za dve leti. Predsednik omenjenega odbora W. Cheney je objavil izjavo, v kateri moti drugim pravi: "Na svoji seji v sredo bodo oni industrijalci, trgovci in tovarnarji, ki zahtevajo podaljšanje stroge postave za dve leti, izrazili svoje mišljenje in bodo kongresu pokazali potrebo preprečiti industrijsko zmedo, ki bi nastala ako ostane v veljavi sklep senata". Predsednik poslanske zbornice Byrns in predsednik Douhton in drugi Mani finančnega odbora so soglasno izjavili, da bo poslanska zbornica ugodila zahtevi, predsedni-|ka Roosevelta, da se poslovali! je NRA podaljša za dve loti. Fuller, ki je elan finančnega odbora, je šel še dalje in je rekel: "Niti najmanj ne dvomim, da bo poslanska zbornica podaljšala NRA za dve leti in da bo senat tudi takoj pritrdil. Senat je sprejel desetmesečno podaljšanje samo za to, da nam naprti odgovornost". TISOČERI SE POSLAVLJAJO OD MARSALA Maršalovo truplo leži v katedrali sv. Janeza.—-Na tisoče ljudi ga prihaja kropit. Varšava, Poljska, 10. maja. Dvajst častnikov je iz grada Belvedere neslo truplo poljskega diktatorja maršala Josipa Rilsudskega v katedralo sv. Janeza, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. Na obeli straneh ulic. po katerih se je pomikal žalni sprevod, so stali vojaki v špalirju. Za njimi pa je stalo na tisoče ljudi, ki so razoglavi stali, dokler niso nesli krste mimo njih. Pred in za krsto so korakali vojaki med zvoki žalnih koračnic. Takoj za krsto so korakali člani maršalove družine in diplomatski zbor. Komaj je bila krsta postavljena v cerkvi, ko j«' pričelo prihajati ljudstvo, da zadnjikrat vidi svojega junaka in diktatorja. Truplo bo ostalo v cerkvi do petka popoldne in krsta do vojaškega pogreba ne bo za]»rta. Nato bodo maršalovi zemeljski ostanki prepeljani v Krakov, starodavno mesto kronanja poljskih kraljev, kjer bo v soboto svečan pogreb. V spomin na to, da je bil pokojni maršal velik prijatelj otrok, so imeli otroci prednost za vstop v palačo Belvedere, kjer je Pilsudski v nedeljo umrl in dva dni ležal na mrtvaškem odru. Na njegovi krsti ni vencev. Edino cvetje sta dva majhna šopka belih in rdečih tulipanov, kar pomeni barvo Poljske. Cvetje sta prinesli Pilsudskijevi hčeri Wanda in Jadviga. Maršalova vdova je vitorek ves dan preklečala pred •njegovo krsto. MOBILE GRADI ZRAKOPLOVE V RUSIJI Tokio, Japonska, 16. maja. Časnikarska agent ura Tsuruga poroča, da Rusija naglo gradi več zrakoplovov za nameravano transkontmentalno zračno progo med Moskvo in glavnimi mesti orijenta. Gradba zakoplovov je pod vodstvom generala Umberto Nobile, ki je pred več leti z zrakoplovom poletel na severni tečaj, kjer se je zrakoplov ponesrečil in je bila posadka z velikim trudom rešena. KDO JE PLAČAL FARMERJEM POTOVANJE? Senator Hastings zahteva preiskavo. — Polje-deljski tajnik Wallace naj pove, ako jim j e vlada plačala pot. Washington, D. C., 16. maja. Republikanski senat. Hastings je predlagal, da zbornica pozove poljedelskega tajnika Wallace, da predloži senatu vse dopisovanje s farmer j i, katerih je 4000 prišlo v Washington in so demonstrirali pred Belo hišo, in da naj pove, ako jim ni mogoče vlada plačala za vožnjo. Demokratski senator Con-nallv j«* rekel, da je ta predlog razžalje.nje za farmerje, toda I Tastings je navzlic (temu vztrajal pri tem, da je vlada posred- OTROKOVO TRUPLO BODO ___IZKOPALI Državni pravdnik bo obiskal Grossa. — Hoče imeti svobodo, da b o pomagal policiji razrešiti skrivnost. Medtem ko je zagovornik Fred«»ricka Grossa, ki je osumljen, tla je zastrupil svojo ženo in štiri otroke, Maurice Nias, prosil sodnika, da izpusti Grossa iz jew, da mu bo mogoče policiji pomagati rešiti skrivnost zastrupljenja, je državni pravdnik Geoglian rekel, da bo truplo devet let starega Grossovega sina Fredericka v četrtek izl \opano in i^a bodo zdravniki raztelesili, da dože-nejo, ali je umrl za pljučnico, kot je bilo prvotno domnevano, ali pa je umrl vsled zastruplje-nja s thallium sulfatom. Sodnik najvišjega sodišča I)odd je že izdal povelje, da se truplo izkoplje na St. John's pokopališču. Zagovornik Nias je časnikarskim poročevalcem rekel, da je našel pričo, ki bo pod prisego pričala,, da je srečala Grossovo ženo dva tedna pred i jeno smrtjo. Kot pravi Nias, je tedaj žena imela seboj otroka, ki je bridko jokal. Na tozadevno vprašanje je tedaj žena rekla, da otrok joka, ker hoče imeti penny, da pa bo o-troku dala nekaj drugega, kar •ne bo penny. Na vprašanje, kaj s tem misli, je Mrs. Gross odgovorila, da namerava etioka "spraviti s pota". Kot pravi Nias, je tedaj Mrs. Gross rekla: "Nekaj ji bom dala, da jo spravim s pota in nikdo ne bo tega veder*. Nias ni hotel povedati imena te priče in tudi ne, ali je mož ali žena. BOMBA JE PORUŠILA HIŠO ZAGRIZENEMU STAVK0KAZU WILKES-BARRE, Pa., 16. maja. — V okraju trdega premoga v Wyoming dolini so se danes za-vršili novi spopadi. Policija, ki so jo bili včeraj pi-keti pognali v beg, je dobila ojačenja ter je domnevala, da bo kos položaju, kar se pa ni zgodilo. V mestecu Hanover je bomba porušila hišo nekemu zagri- Qpni? A ~7A Tfcyi rr\c zenemu stavkokazu, ki je za- SPORAZUM GLEDE posten pri Glen Alden Coal Co. ZRAČNE POGODBE Eksplozija je bila tako silna, da so tudi na sosednjih poslopjih popokale šipe. K sreči ni bil nihče poškodovan, ker je bila ob času bombardiranja hiša prazna. Oblasti so uvedle preiskavo, toda doslej Še ni bilo mogoče prijeti krivca. \ Nanticoke je bil v boju z dvema piketoma nevarno ranjen policist John O'Marra. Premoga rja Andrew Kola-čik in Andrew Simon sta bila v zvezi z nemiri aretirana. Nadalje je bil aretiran tudi D onald Schimmel. ki je bil svo-ječasno zaposlen pri O Ion Alden Company. Dol že ga, da je oddal več strelov na hišo nekega mestnega uradnika. Buffalo, N. Y., 1<>. maja. — Uprava tukajšnje Chevrolet Motor tovarne, ki je bila par tednov zaprta, je danes pozvala na delo sto delavcev. Prihodnji teden jih bo pozvala na-daljnih 2300. PILSUDSKIJEV POGREB V SOBOTO Varšava, Poljska, 13. maja. Vlada je sklenila, da pokoplje svojega junaka maršala Josipa Pil-sudskega v soboto v Kra-kovu. Maša zadušnica bo v katedrali sv. Janeza in jo bo opravil kardinal Krakowski. nt) ali neposredno plačala far-merjem vožnjo. Ko je senator Lewis vprašal Hastingsa, ako ima kake dokaze za svoje namigu van je, da je bil predsednik v zvezi s tem, da so prišli farmerji v Washington, je Hastings odgovoril, da mu ni gotovo znano. Wallace je na časnikarski konferenci rekel, da je o načrtih farmerjev izvedel šele iz časopisov. Razun tega pa tudi nima nikakili pisem, ki bi se nanašala na prihod farmerjev v Washington. BOLIVIJO PRITISKAJO NA PARAGVAJCE La Pa z, Bolivija, 1(1. maja. — General Enrique Penaranda naznanja, da so Bolivijci na dveh krajih prebili paragvajsko črto pri Santa Fe ob reki Parapiti, 100 milj severno od Villa Montes. Paragvajci so bežali proti jugu in so pustili za seboj 200 mrtvih, več sto ranjenih in veliko množino vojnega materija la. Zunanji minister-Thomas Ma nuel Elio se je vrnil z bojišča in bo v kratkem odpotoval v Buenos Aires na mirovno konferenco. Buenos Aires, Argentina in. maja. — Bolivijska in Paragvajska vlada sta obvestili zunanjega ministra Carl osa Saa-vetlra Lamas, tla sta sprejeli povabilo posredovalnega odbora pri Rim, Italija, 15. maja. — Francoski zračni minister general Victor Denain in italijanski podtajnik v zračnem ministrstvu general Giuseppe Val le sta razpravljala o načrtu za medsebojno zračno zvezo. < Huma ministroma so pomagali zračni izvedenci. Pogajanja napredujejo tako zadovoljivo, da je pričakovati da bo pogodba v nekaj dneh sklenjena. General Denain je bil dopoldne v avdijeuci pri kralju Viktorju Emanuelu, popoldne pa je imel dolgo konferenco z Mussolinijeni, ki je tudi zračni minister. Tekom konference v Stresi sta Francija in Italija predlagali, da bi bilo najlažje doseči zračni Locarno za zapadno Evropo z zračnimi pogodbami med posameznimi državami. K taki pogodbi bi bila tudi povabljena Nemčija. Že tedaj je prišlo med francoskimi in italijanskimi zastopniki do sporazuma glede zračne zveze med obema državama. Poglavitna naloga generala Denaina je z italijanskimi izvedenci razpravljati o tehničnih določbah. A' bodoče bo francosko in italjansko vojaško in civilno zračno brodovje kar najožje sodleovalo. Obe državi bosta držali dovolj močno zračno silo, da jo bo mogoče vsak čas porabiti proti zračnemu napadu katerekoli države. FILIPINCI SPREJELI NOVO USTAVO Manila, Filipini, 15. maja. — Kolikor je mogoče sklepati po dosedanjih poročilih o izidu volitev, pri katerih so žene prvič volile, st) Filipinci sprejeli ustavo za vlado ameriškega domiuija v razmerju *2."> proti 1. Po nepopolnem štetju je volilo nad milijon volilcev, in za |#o»i euo\a i nega o. Brzojavke iz La Pa z in To P™ km.ak P"1 . . i l^ilini -wl V. 1« Asuncion naznanjajo, da bosta ministra Tomas Manuel Elio in Louis A. Riart koncem tega neodvisnosti Filipinov od Zlr. držav. Neodvisnost stopi v veljavo po desetih letih, do tedaj tedna prišla v Buenos Aires In lKl bodo ameriški do- bosta pripeljala s seboj popol-, m\ni*' Mo,l vo,ltvamI > vinilni mir in policija je imela le ma- no mirovno delegacijo z vojaškimi izvedenci. Zunanji minister Saav.Mra Lamas se je v Villa Montes posvetoval z generalom Penam n-da, pod kakimi pogoji bi Bolivija sprejela premirje s Paragvajem. Diplomati Argentine, Brazilije, Chile, Peru, Združenih držav in Urugvaja so se sestali lo opravka. v zunanjem uradu, da izdelajo načrt za mirovna pogajanja. Na prošnjo Bolivije bo tudi Me bika poslala na mirovno konferenco svojega delegata. Mogoče bosta povabljeni tudi Kuba in Colombia. "GLAS NARODA' NEW YORK, FRIDAY, MAY 17, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. ii Glas Naroda" Owned mud Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President L. Benedik, Treas. Place oZ business of the corporation and adc'rewefl of above officer«: 216 IV. 18tb Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y. - ii L A 8 NAM ODA" (Voire of the People) lined Every Day Except Snndayi* «nd Holidays fla celo leto velja aa Ajnerlko In Kanado .................. • 96.00 fla pol leta....................$3.00 la četrt leta ..................flJSO Za New York ca celo leto......f7.00 Za pol leta ...................$3.60 Za Inozemstvo M celo lčto...... 17.00 Za pol leta ....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" libaja vsaki dan lzrgemfit nedelj in praznikov._ dopisi brez pripisa In osebnosti ee ne prlubčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Mouey OrOor. Pri epremenibl kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndl prejfinje blvalB&e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "tJLAS NAKODA", 216 W. I8tb Street, New Yorti. N. f. Telephone: CHelsw S— ITALIJA NI ZADOVOLJNA Z ANGLIJO Rii.rsjki ** I»olo di lioiua" je priobčil uvJlnik "Au-glija v ležnVilli", v kateri ni pravi, da je MacDonahl odkril, da jo zgradnja nemških podmornic nevarna- (\ [govorit i pa mit j o trelm^ da je \>e nemško ohoro-žcvnitjr nevarno, in da in nt* velja samo za |> »dnioririce. Ni'inskn i*hi»ri i vsemu svo-th, predvsem pa proti \'i liki Britaniji- Nemška letala bi ogrožala l^mdon. v<»jn<- ladje in podmornme pa \ oliko Britanijo v celot i- JJ-t /. zadoščenjem sprejema vest. Via je Velika Britanija končno spregledala nemške vojaške priprav« . <'udiio je. da je mogel imeti narodf ki velja za absolutno realističnega, o Nemčiji takšne iluzije. Angleška vlada je bila slabo informirana, ali pa je prikrivala prebivalstvu popolno resnieo. Zloglasno angleško geslo "Wail and see" se je zopet izkazalo. Svoj čas je moral Asquitb čakati na C S reva tako vile. Ida je Nemčija kršila pogodbe. I>oložaja zaradi tega ne morejo ver rešiti omahujoči govori- Potrebni so konkretni ukrepi. Vedeti hi bilo treba zdaj, ali je mogoče sankcije izvesti in ali bo pri tem sodelovala tiuli Velika Britanija, kakor je obljubila. MacDonaldov govor, ki so na tako dolgo čakali, je tiili s svojimi pridržki in s svojim tihim glasom še bolj ]»restrasi 1 Evropo ter zaradi tega ni v skladu s sedanjim resnim položajem. "Corriera della Sera" smatra, da je angleška vlada še vedno preveč prizanesljiva napram Nemčiji. Tiili po mnenju t urinske "Stampe" je MacDonaldov govor dokaz za neodločnost angleške politike-. ' Raffia: tiiuanmiwamuuiuoiiii:; .............................i,*:;.!::.!!;;.!« »iiuuiimitHranBncumiiiuiiiiimtiiniDuiGniitai liiumuiimuuiuiiiiiisuiiiiKuraBiitBBan**« DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za * jugu S 2.7."» ......... $ 5.25 ....... $ ........ $11.75 ......... $23.5» ....... $47.00 ......... : ^VIJO ....................Din. 100 ................I)in. 200 .................Din. 300 ....................Din. 500 ..................I>in. 10f»0 ....................Din. 2000 V ITALIJO /.* * 9.35 ....................Lir 1M $18 25 ............................Ur 200 $44.40............................................Lir 500 $88.20 ....................Lir 1000 $176 — ....................Lir 2000 $263— ............................Lir 3000 V kuhinji Sanj —kjer se vari Ruppertovo pivo— U F.Al «~V;rt. k ilofM.l.ino 1" ^io SIONKY SN'uW • T.. :i Man * ll.-arf" JACOB niiiilt- im mzi* l:»w<> \ ■»<• pripne-' y.:i kiih:ilij>* l:ilik<> ii;it:iiit'ii<> pripraviti- li—t•• y • ki jilt iniiit)- ttitjraj«- i/.lx-i •-(<-. stmsk«-. Iii!jlM.ijš«. vr-l« k;ik-tio j«.I l.i IjihU. ] ifii vili. 5V ti-in |>ri jit ik-iii |m»I ti|>]K'rt<-vi i>ivii\;ir-ki iit«ij>lri. Tnkuj. \ knltiiiji lti''-/.iii;nl«-/.in- r-i^f.- iut:ij<> Kn|i]«-r1 ■ «vi pivovjir. ji pri r<»k:ih st-^lnviii'1 iuijl»>lj nv«.Mi. I/, njih "krtih" i/.v:irij«> pive. ki »••"t«-ti Mnair:ij<> za nij.n'ii izr«'a-lo-iirro 4 * Poslednji mož". Kot se vam že morebiti dozdeva, bo imel vlol;ist Žeb-Zit tla no^o in ica r«*--no |M»-kt)d«ivahi. Nnbnja s»- »lotila pod koni|>amjskmi ua*{zt>r-^t volil. Želimo mu, da bi kmalu o-kreval in se vrnil na delo. Poročevalec. Peter Zgaga — Nji ženske se pa dandanes človek res ne more zanesti — je modroval rojak. — Štiri neveste imam. pii mi nobena ni zvesta. ¥ Tisti, ki piše za javnost, so mora pravilno izraziti, sicer polrtmi. dil je jo j. Nedavno sem čital poročilo z nekega farmerskega shoda, v katerem je bilo rečeno: — (tovornik je tako dolgo govori! o gnoju, da smo ga bili vsi siti. Kjer je zakon samo račun, >e običajno u-tejeta oba. \ saka ženska, naj je >e tako srečna in zadovoljna v zakonu, -i včiisi misli, da bi bilo nazadnje vendarle bol je, ee hi bila s kmii druurim poroe«*na. * \ e«i-i poulediim kal^šno >;i-Ijivo ki>b»no, pa bi se najraje na !rlas zajokal« T-e bi ne bilo na«I kohuio >troireira povelja "Za .-nieli in za kratek čas". RUPPERT5 cAiMnvaM&ie BEER Dopisi Brooklyn, N. Y. Kilkor je bilo Že poioeailo. j juiredi društvo 1,1 Bratska Zveza", št v. 140 SXIM dne -2i>.\ maja svoj prvi pomladni piknik v lepem iii velikem llof mailt) P:ii k v < ilendale. I I. Na liizpolago ^ta dve \t-liki dvoiiini in \flik vrt, na katerem je dosti miz in senčnatega drevja. Prostora je za več nego za tisoč oseb. Kojaki bodo v nedeljo med četrto in polpeto uro na niknik po radio povabljeni in sicer s postaje WWBL. Odbor pričakuje velike udeležbe. Poročevalec. Lorain, Ohio. hK\ <-f- b \b SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEN* ( FS h PODVRŽENE SPREMEMBI (IOR1 ALI DOLI Ka i*i>:;ecjtn znfskov kot zgoraj taverieno, bodisi * dlnarjlb jj ali lirah dovoljujemo še boljo pogoje UHJlClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za »*pla#lln $ S.— morate poslati..........9 5.79 U©._ •• " ..........$10.85 $15,— " " .........$16— $20.— M " ..........$21— $40.— - " __________$41.2$ $50.— " " ..........$51J0 Prejemnik nohl ▼ starem kraju lzplaCUo t dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Cai»le Letter za pristojbino $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY K GW. SI« WR8T 18th STREET Narod tf j bilo več. Rev. Milan J. Slajeta I je predstavil Mr. F. Ambrozic. »Jr., ki je imel vlogo predsednika omizja. Kev. Slaje, kot j»r-vi -Tovornik, j<- v ginljivili in v siee segajoči h besedah govoril n pomenu in zaslugi vseli mater. Njemu >.ta sledila s kratkimi ali jedrnatimi govori Mr. j John Piškur, predsednik Narodnega 1 »oni;! in župan mesta "Loraina. Mr. Brown. Za tem so nastopili Mr. H« 1 ward Debevee z dekianiacijo I>et'initi(»n Mis- Sophie Kodelja in Mr. Jack Lil vri ha z duetom "Sil-ver Moon"; Miss Ann Jaco-I>ine z dekianiacijo "Kolovrat**; Miss Sophie Kodelja s solo "Only a Kose**. Nato je nastopil Waiter's Oetet ter zapel dve |)esmi: Materin dim je bi! zelo po memben, ne samo za matere iimpak tiuli za očete, posebno pa za člane kluba "Vesna". Kajti tii dan se je uresničila ;rivna željii slehernega člana, da bi na lep način proslavil praznik vseli mater in s tem vsaj v mali meri izkazal svojo hvaležnost- in ljubil v do njih, ki so nam dale življenje. Klub "Vesna" je proslavil Materin dan z banketom, na katerem so bili častni gostje matere in očetje. Kajti tudi o-četje zaslužijo nekaj pozornosti, čeprav se jim kaže pozornost navadno samo tedaj, kadar je potreba odpreti mošnjo. No, člani kluba "Vesna" so drugačni. Oni spoštujejo in ljubijo oba svoja roditelja in zategadelj se je proslavil Materin dan tako. da je bil v splošno zadovoljnost. Program banketa je vključil jako okusilo kosilo; godbo, ki je svirala med kosilom; petje, deklamaeije in govore, s katerimi se je zaključil program, nakar je sledil ples, v katerem so bile todi točke samo za matere in očete. Častnih gostov banketa je Mother" m "Nikdar ne boni pozabil", katero je izvajal jako dobro. Upam, da bodo nadaljevali z vajami in nas počastili Se večkrat s kako pesmijo. Waiter's Octet so tvorili mladi, stasiti mladeniči kluba "Vesna", namreč: IT. Sustersic, A. Navak, \\\ P.resak, F. Ribaric, \Y. Ki senhardt, J. Zgonc. V. Balaiit in J. Udovic. Tem mladeničem gre zasluga za tako dobro postrežbo pri mizah. • Zatem se j«1 v imenu vseli mater zahvalila klubu "Vesna", Mrs. Joseph iS vete, za tako lepo proslavo, Mr. Louis P»a-lant je pa izrazil zahvalo v imenu vseh očetov. Njima je sledil s kratkim govorom tudi lorain-ski mestni sodnik Mr. Duffy. Nato pa je At t. Joseph Svete, Jr., predstavil zbranemu občinstvu dobroznanega ter obče spoštovanega clevelandske-ga mestnega sodnika Mr. Fr. J. Lauseheta, katerega je občinstvo pozdravilo z burnim aplavzom. Mr. Lausehe je v lepi slovenščini orisal, kaj vse so matere doprinesle za svoje otroke ter da se skoro vedno spomnimo mater in njih nesebične ljubez- ni š,.|(. takrat, ko nam življenje postaja pretežko in prenaporno — takrat se zatečemo k materam, ki nam v svoji brezmejni ljubezni nikdar ne odrečejo polnoči ill tolažbe. Po govoru Mr. Lauseheta je pristopila k govorniški mizi mala in ljubka Bernardine Trims. se zahvalila v imenu vseh piičujočih za tako lep govor ter izročila Mr. Lauschetu mal dar kluba "Vesna" kot spomin /.a njegov poset in govor. S tem je bil program banketa izčrpan in sledil je ples in prostii zabava. l etu pot om izrekam v imenu članstva kluba "Vesna" iskreno zahvalo Kev. Sla jet u in sodniku Mr. Lauschetu, kakor tudi vsem materam, očetom in o-stalim gostom, ki so se udeležili te prireditve v tako lepem številu in s tem nam pripomogli do tako lepega večera, kateri bo nam »»stal se dolgo V sporni nu. Posebno se pa zahvalimo materam, ki so nam tako dobrohotno priskočile na pomoč pri pripravi in kuhi za banket. To so bile: Mrs. J. Dougan, Mrs. Fr. Zore, Mrs. J. Kumse, Mrs. J. Primožič, Mrs. F. Mah- Iz Slovenije. Požar. Na veliko nedeljo okrog poldne je pri posestniku Breložni-ku blizu Šoštanja nastal ogenj in upelil vse gospodarsko poslopji*. Rešiti niso mogli niti živilu* .zgorela je krava in nekaj svinj. Pričela je goreti tudi hiša, vendar se je požrtvovalnim gasilcem iz Šoštanja posrečilo požar omejiti in kmalu zadušiti. Berložnik trpi nad 20,000 I)in škode. lažjega Nič ni lažjega kot pritoževati se nad težkimi časi. In nič ni težjega kot težke čase lahko prenašati. * Z;« mlade poročence se začne ko j po poroki težka šola. Ona se začne učiti kuhati, on se pa začne učiti jesti, kar skuha. V C'aliforiiiji so aretirali moškega, ki je imel devet žena. Zaradi bigamije je bil obsojen mi pet let ječe. Iz zapora je pisal prijatelju: — Oh, dragi prijatelj, ti ne veš, kako krasna je svoboda. -m ( '"•o njegova v-»akoted««nska potovanja izključilo trgovskega značaja. In vsakokrat je pripomnil: -" Bodi tako prijazna in pri za i««—-i mi s svojimi nepotrebnimi smnnič<-iiji."' pa lio>-a je bila l;iko pri jazna. Priznavala je, da so njena suuuiitVujn, pa naj IhmIo že utemeljena ali neutemeljena, praktično či^to odveč. Mislila -n je: "Sicer pa, kaj pomaga Vse to. < V hoče »tortfl to, bo pač storil." In v ta preprosti, sramežljivi in nedoločni zaimek "to" ]■• vložila \>a »lejstva. ki tvorijo podlago zakonike nezvestobi*. I*«itI'm j«* Ro-«-tta 1'atali-tičn » vzdilmila in v to tolažbo p • mislila, da mož d<» prihodnjega petka ne bo odpotoval. Rosetta je bila tako prijaz na in priziineda je Kazimir ju z ne|iotrcbuimi >umiiičeiiji tn-di tistega dne. ko ji je udaril pri odpiranju moževega petkovega kovčega v tios modni parfum, ki ni mogel biti po->lediea trgovskega barantanja. — To bo menda kolinska voda, ki jo je polil po meni v vlaku Bottardi... — je pojasnjeval Kazimir v odgovor na vprašanje, ki ga ni bila sproži ia njegova žena, temveč parfum sam. — Saj vendar poznaš Bottardija.. . Rosetta je poznala Bottardija, toda vedela je ttk II dobro, da kolinska voda ne <'liši tako. Toda niti državni tožilec bi si ne upal dvigniti tožbe na podlagi samega pričevanja brezimenskega parfuma. Zato je Rosetta molčala. Prihodnji petek je pa poskrbela, da Kazimir ni odpotoval brez kolin-ske vode. Sobota, dan povratka. Po mučni zadregi s parfumom se je bil oprezni Kazimir navadil sam odpirati doma kovčeg in jemati svoje stvari iz njega. Pri tem je pa ženi kratko opisoval svoje potovanj«'. — (>, to ti je bilo zopet be-ganje, da nisem imel niti toliko časa, da bi si bil oddahnil. Ti pa misliš, da mi je to v zabavo. Toda to pot me je čakalo vsaj prijetno presenečenje. I gani kaj. Rosette ni razdražila ta zo-perna formula človeškega g<> vora in nestrpna radovednost j: je zaigrala na obrazu. — Darilo sem dobil. I gaiii od koga. To pot pa Rosetta ni več mirno požrla poziva k ugibanju: zatgptala je z nozieo in vzkliknila : — Daj mi že enkrat mir -tem svojim 4*ugani" in govori! Kazimir »e je ustrašil in odgovoril : — \'eš od koga.' O«! glavnega urednika lista "Trava-a". — Torej -i -m- vrgel nn novinarstvo.' — Ne, pač je pa novinarstvo metii nekaj dalo. Ro-etta je bila radovedna, k-iaj iu kako ~e in zgodilo. i• t Kazimir je začel torej pri jn.vedovati: — Da boš vedela, uredništvo "Trava-a" -i izmislil • zanimivo tekmo, ki prav za prav ni nobena tekma, (ilavni urednik lista potuje križem kražem po Italiji in čim naleti na koga, ki čita "Trava-o"", mu podeli tiagrado. To je nekaj čisto novega, izrednega. To tekmo so nazvali '"z nebo padle nagrade". Xo, torej, to pot je padla ena meni v naročje. Kmalu za Arezzom je vstopil v moj kupe. In večer je minil zakoncema prijetno ob pripovedovanju <> tem čudnem srečanja v vlaku in ob ugibanju, kakšno nagrado neki jima prinese pošta. Darilo je prišlo čez tri dni, haš ko so popoldne pili čaj. — Rosetta se je vsaj lahko takoj obahala prijateljicam z nenavadno dogodivščino, ki jo je bil doživel njon mož v vlaku hie je pa nedolžno smehljal in se delal začudene-ira. obtožba j«, ponovila: -— Svelola-ka je! Kazimir je vedel to zelo do-bio in baš zato j.- delal ne-\ednega. In z«ičnIo -e t r<-tjič; Svetola-ka je! In tedaj -e je pridružila !>«•- -dam podkrepitev olhlolžitvc. Ro-vtta je iztegnila drugo ro ko, ki je v nji držala na hrbtu na Usodno stran p roga njen izvin! *'Travasa" in ga pomolila možu pod nos. In Kazimir je mogel p reči-tati prijazno, toda zanj pogubno obvestilo uredništva: 'Mlospodu Kazimirju Cera-foglin, ki se je z njim vozil nas glavni urednik v železniškem vozu prvega razreda (!) na progi Rim-Florenca, smo poslali eh^gauten pribor za negovanje damskih rok iz čistega srebra. Prosimo gospoda (V-raloglia, da izvoli izročiti darilo v našem imenu svoji spoštovani, zlatolasi soprogi, ki je z njim tako veselo čitala nas humoristični list. Inteligentnima zakoncema..." itd. Rosetta ni zapustila rodbin-kega krova. Ko se je polegel vihar in se je razpela po rod-vseh barv, je varana žena skle- nila ostati med stenami hiše. Toda navzlic vsem Kazimirje-vini prošnjam je ostal v hiši tudi usodni Srebrni damski pribor, ki se je izdajalsko svetil noč in dan na toaletni mizici v zakonski spalnici. In vedno, kadar neguje Rosetta svoje nohte, čuti Kazimir, kako mu trga pilica jetra in žolčnik, kako mu prodira ostri no-žiček s sadistično počasnostjo med štirinajsto in petnajsto rebro. NEWYORSKI PABERKI MODERNI PIONIRJI NA POTI V ALASKO Slika nam predstavlja parnik "North Star^ ki je odpeljal iz S an Pran č i sea 120 farmerjev proti Alaski. Farmerji so večinoma iz onih krajev, ki so bili prizadeti vsled suše in peščenih viharjev. Večkrat sem že poudarjal, da je dolžnost vsakega Slovenca podpirali društva, ki so naselbini v korist. Vendar so zadnjo si.boto, ko je imel Mladinski Tamburaški Klub v Brook I v uu svojo prireditev, premnogi pokazali. da na ta zbor prav veliko ne dajo. -Udeležba je bila slabil. •('udno je to, da je ta mladina vselej povabljena k sodelovanju, kadarkoli ima ka tero izmed društev svojo pri reditev. Kolikor vem, še sodelovanje niso nikomur odklonili. In vendar... Velikega pomena in, velike vrednosti je že glasba sama na sebi za vsakega, ki jo študira. Vrhutega drži ta zbor našo mladino v dobri družbi, kar je Zoliet nepreceillji Ve Vrednosti. K sodelovanju jih vsakdo rad vabi in priznanja ni lie konca ne kraja, kadarkoli pojavi jo na odru. Nobenemu ploskn-ču pa ne pride na mi. je pit slučajno spoznal, da je izvrsten hipnotizer in prihodnje leto je postal asistent nekega znanega budiin- Dr. Pethesa so cesto videli na galeriji v parlamentu, kako o pazuje svoje pacijente in »e smehlja, videč, da so po kratkem hipnotičnem lečenju izgubili vso tremo. Pethesovo hipnotično lečenje je trajalo včasih samo dve minuti. Pethes se je nedavno vpisal namadžarsko univerzo v Pečuhu, hoteč nostrifieirati avstrijsko zdravniško diplomo in kmalu bi bil v Pcčiihn pro-moviran. Se pred kratkim }>' dobre vol je pisal s svojo ženo prijateljem in znancem vabila na svojo promoeijo. Nihče ni slutil, k;ij se dogajii v njegovi duši. Popoldne je naenkrat odšel iz ordinacije. Pred odhodom je dejal služkinji, USODA SVENGALIJEV -tiri razrede < red nje šob*, vlada dovolila zdravnika. j»* smel obdržiiti Pethe-a V Nancv ju j.- odignihi t * j i>-i-tenta. koi dni krviiva d nižin-ka žiilo-ivra. 1'iiiverzitetrii profe-or Mettavani je u-tn*lil -vojega 1!1 letnega -ina. o katerem j.* izvedel, da teč.- proti njemu pr«M*e- Ziiradi neke tatvine. Profesorjeva /ena je -tn»go čuvala tajno -inove krivde in je ni iz«hi!ii nikomur, ker j«* poznala vzkipljivost -vojeg*i moža. Profe-orju pa kljub temu ni ostala stvar prikrita. Te dni je prejel <»•! sodišča poziv za pričevanje. Pozval j • sina na odgovor, še preden mu je sin tatvino pojasnil do kraja, pa je profesor ustrelil sina. Fant je izdihnil z besedami: Oče, odpusti mi, priznam, da setn kriv!" Pethes je bil ž. i- m >č. r neko piani-tko. vendar je pridno študiral in P.1-".'. diplomo. Budimpeš i >una iu /•! r,t v »ti -i* ••• vin1! Ln otvori' p r r: k -Z'ir;ivni% za ž \ - ri»- ■ «•/. : . \ if^uvn irr>»- je l»il«i /na'h. zdravniških kronip.» \ ■■ - vetu in mnogi -troko\!ii h-ti -«» priobčevali por«»čila •» njegovih hipnotičnih leiVnjil'. Mnoge imidžarske manmite j« Š svojo metodo odvadil piti in kaditi. Posebno je zaslovelo njegovo ime, ko je telefonično odva:» Kn Na>r Cena ........................ 1.50 KRIŽEM PO JITROVFM 4 knjige, 593 /.nuii, s slikami Vsfl/ma: Jezero smrti; M<>j rimi.in •►!» Nilu: Knk«> .-em v Mckko r«»m:»l; i*ri >:ininril»: M. il Jezifli 1'i'SJ ........................ PO D1VJKM SI RDISTVMT 4 knjige, 5?4 shrani, s slikami Vsebina: Amalija; Hi-s iz : Krona sveta; Mtil dvema cij^jema Ceiui ........................ TO DEŽELI SKIPETARJKV 4 knjige, s slikami. 577 sfrani Vsebina : *• Iinita Alailžija; Kura v soteski; MirMit; Ob Varila rju Cena ........................ 1.50 1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Turna Selar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; AIma«len; V treh ilelili sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West 18th Street Izdajalee: Na l.ivu: Sr»et na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Cena ........................3.50 V (iORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 576 strani Yx-biiia: Kovač Šitnen; Znrokri 7. zaim"k:inii: V g»»l«>b-njaku; Mobamedaiiski svetnik Cena ........................130 WIN I .TO V V/, knjig, s slikami. 17.»:{ ftrani Vsebina . 1'rvikrat na divjem zaiwiilu: /.:« življenje; N55o-fi. lej»a Iudijsinka: I'rokU-stvu /.lata; 7.t\ detektiva: Mcl Komanči iti A pači; Na nevarnih potili; Winnetov«»v roman; Sans H:»r; 1'ri Kon»ain"ib; \Viniu-t«»va sni rt; \Viu-ttrtova oporok:i Cena ........................3.50 Ž 5J T I 4 knjige, s slikami. 597 sfrani Vsvbiua ; i'.uj z medvedom: .Tam:i draguljev; Kontno : Kili, in njegova poslolnja pot Cena ........................1.53 "Glas Naroda" New York, N. Y. 1.50 J "O LAB H A ROD A NEW YORK, FRIDAY, MAY 17, 1935 TH8 LARGEST SLOVENE DAILY In U. B. A. Mož v ognjeni peči •Roman iz življenja: Za "Glas Naroda" priredil: I. H. To je bilo najhujše. Prav nič ni bilo več s 4 4 povišan jem", zopet je postala iahkomišljena. Stradati ji ni bilo treba in kar ji je delalo skrbi, je potisnila na stran. Znatni dohodki, katera ji je določil njen mož, niso vee zadostovali, toda imela je Še svoje premoženje in ga je brezskrbno zgrabila, da se ji ni bilo treba omejevati. In potrebovala je mnogo, za obleke, za ]>osle, za vzdrževanje vile. Ko je še živel baron Kredel, je vodila tiho življenje, sedaj pa je zopet iskala družbo in jo je tudi našla. Bili so si i An i krogi kot tedaj v Baden-Badenu, odlični j K) imenu in stanu, rahli v nravnosti — za večino je bila lepa, samostojna mlada gospa samo poželjiv plen. Toda bila je previdna in je varovala svoj ugled. V zadnjih dveh desetletjih cesarskega časa je bilo na dvoru posebno živahno in bila je njena pekoča želja priti v dvome kroge. Zalerjevi so pred svojo izselitvijo v Ameriko imeli plemski naslov in tako se je po vseh ovinkih trudila pri raznih uradih, da bi zopet dobila staro plemstvo. To pa se ji ni posrečilo, bilo je nemogoče in ko si je sama nadela plemeniti naslov "baronice'', je prišla vsled naznanila z nepoznane strani v mučni stik z sodiščem. To je bila zelo slaba zadeva, ljudje so se nad tem posmehovati, nekateri pa so stvar vzeli resnejše. Krog njenih po-znancev se je pričel redčiti, na plesiščih, pri tenisu, na dirkah ni bila več olmževana dama. To jo je žalilo. Postala je trmoglava in je prenehala iskati zveze, kate re je popolnoma opustila. Družabna slika v vili se je premenila. Bilo je še vedno dovolj sijaja, toda ni bilo znakov družabnega življenja. Prej so mogli šepetati o najfrivolnejših stvareh, sedaj je bilo vse brezskrbno glasno. Galantna lahkomišljenost iz prejšnjih časov je zavzela oblike dražbe, kateri so podedovani običaji tako tuji kakor olepšane napake. Rolf je šel v svoje osmo leto Karolina ga je pošiljala v zasebno šolo, ker ji domači učitelj ni pri j al. Proti njegovi pridnosti nikdo »i mogel ničesar reči, bil je tudi nadarjen, samo nenavadno mehek in občutljiv, tako da je pri majhnem učiteljevem ukora pričel jokati in se je nato branil iti v šolo, ker se je sramoval učitelju zopet stopiti pred oči. Spočetka je pogosto popraševal po Kredelu, kajti stric "Oto", mu je bil dober. Xekega dne pa vidi na pisalni mizi svoje matere mnoiro fotografij, ki jih je vzela iz nekega predala in jih je hotela u-r edit i. Med njimi opaži Kmlelovo sliko, ki je bila ravno taka, kakor si jo je obdržal v spominu. — Stric Oto, — zakliče. — Mama. kje pa je sedaj? Zakaj več ne pride? Enkrat mora vedeti resnico. — Dragee, mrtev je, — pravi tiho. Rolf jo začudeno pogleda, nato pa prične krčevito jokati. Prvič je Karolina začutila, da je njena duša zra-stla skupno z dušo njenega otroka. Toda Rolf je izgubil več kot ona: človeka, katerega bi mogel imenovati očeta. Nekaj tednov zatem sedi deček v svoji sobici pri računski nalogi, ko ga mati |»okliče. Prišel je obiskovalec, kateremu' ga je bilo treba uokazati. Tujec je bil visok, zelo slok gospod z nežno izrezanim, rmenkastim obrazom. S prijazno kretnjo pokliče Rolfa k sebi ter ga prijazno nagovori. Nato še naglo govori v nekem tujem jeziku s Karolino, slednjič vstane, prime Rolfa za roko in stopi ž njim pred ogledalo. Zo]>et govori nekaj nerazumljivega, l toda Rolf je vedel, da je govoril o njem, kajti gospod gre s svojo suho, s prstani okrašeno roko, mimo njegovega obraza, pokaže na čelo, oči in usta ter prične nato zopet govoriti, dokler ga ne prekine kašelj. Polf jč opazil še nekaj drugega. Na obrazu svoje matere opazi sovražni, skoro temni izraz in iz tega sklepa, da ji gospod ne ugaja. To pa je zopet zadelo njegovo občutljivost in ko ga hoče tujec poljubiti na čelo, se mu z naglo kretnjo u-makne. Nad tem pa se mati razjezi. — Pojdi ven. ker si neotesan, — mu zakliče. Rolf odide brez ugovora in v tem slučaju očitanja niti ne smatra za kako žalitev. Ko gre skozi vrtno dvorano, pade njegov pogled na krožnik, na katerem so ležale vizitke. Postane radoveden in išče tujčevo vizitko. Leži na vrhu in Rolf bere ime: Raoul de Flavignv. Pri večerji sedi sam materi nasproti in jo vpraša: — Mama, ali je gospod, ki te je popoldne obiskal iz Italije? — Ne, —odgovori Karolina, — Francoz je. — Zakaj pa vprašaš? — Ker je tako slabo z menoj govoril. Toda vem njegovo ime. — Kako to veš, porednež ? — Njegovo ime sem bral na njegovi vizitki — tam v vrtni dvorani ... In imenuje njegovo ime z nepravilnim izgovorom in napačnim povdarkom: — Ra-o-ul de Fla-vi-gnv. Afati vrže nož in vilice na mizo ter zakliče: — Pozabi ga! — Nato jezno vstane in zbeži iz sobe. Rolf tega prizora ni pozabil in se je vsled tega tudi ime vtisnilo v njegov spomin. Dan po Rolf o vem osmem rojstnem dnevu prejme Karola pismo iz Hamburga — od gospe Furnianove, ki piše: Draga svakinja: Sedaj je tako daleč, da se moram ločiti od svojega Pavla. Podvreči se moram operaciji na očesni mreni, na ubož-ne stroške, potem pa mora niza nedoločen čas v bolnišnico. lil sedaj ne vem, kam za ta čas s vojim otrokom. Tujim ljudem ga ne maram dati, pa tudi ne morem, ker nimam sredstev. In tedaj sem se zopet spomnila Tebe in zato Te vprašam: ali hočeš za nekaj časa Pavla k sebi vzeti? Sicer Ti ne morem povedati, za koliko časa, vse je i>dvisno od mojega ozdravljenja in četudi sem zelo slaba, vendar upam« da se bo operacija posrečila in da bom zopet enkrat ozdravela. Pavel je v isti starosti kot Rolf in že prej si ga hotela imeti kot tovariša svojega sina. Po-iy stal je lep in na njem ni opaziti, da bi bil slabo hranjen, ____za to sem že skrbela. Je tudi dober učenec in se zna ob- našati, torej se Ti ne bo treba jeziti nad njim. Moja neugasljiva hvaležnost Ti je zagotovljena, draga-Karolina. Prosim Te, odgovori takoj, da morem vse pripraviti ter bodi v ljubezni pozdravljena. Tvoja Fan i. Karolina se še istega dne odpelje v Hamburg. Ni še prej dolgo premišljevala: dobro srce je zopet zmagalo, in k temu f jo še prišel obučtek, da bo skupila vzgoja obeli dečkov za Kol-ldanja korespondenca. <"v l.i pa fa koristna. Na to je z vso gotovostjo računala, da ji bo Fan i -tudi po ozdravljenju pustila Pavla. V Hamburgu je obiskoval ljudsko šolo, tukaj je mogel postaviti podlago za vsako učenje. Morala bo izprevideti, da je to najpametnejšo. (Dalje prihodnjič.) pa k tipkala japonske stavke. Stroj se seveda ne bo dal rabiti za pisanje znanstvenih ali zabavnih knjig, ker še ni takoj popoln. Zaenkrat bodo Japonci zadovoljni, če bodo lahko na stroj pisali trgovska in druga pismu, kakor jili prinaša vsak- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 11« WEST IStta STREET NEW XOIK, H. I. plSitb nam za cene voznih listov, rezervacijo KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE * « i »»»■ □EZTXS STRAHOVALCI HALOZ POD KLJUČEM Razen pobojev, pretepov in drugih izgredov so se vršile v zadnjem času v Halozah tudi številne tatvine in vlomi, ki jih je izvrševala večja nepoštena družba. Vlomilci so vdirali v vinske kleti, ki stojijo na samem, »plenili pa so tudi več stanovanjskih hiš. Vlomili so se vrstili že od lanskega septembra. Prva žrtev tatinske družbe je bil posestnik Jernej Xa-kelšck na Poljanskem, katere- kl BUKAREŠTA SE MODERNIZIRA <>d konca vojne sem s«' prebivalstvo ruinunske pre-stolice početvorilo in se bliža s hitrimi koraki prvemu milijonu. Obenem pa narašča promet čedalje bolj in z njim tudi ovire, ki jili nudi dosedanji gradbeni načrt. Sedaj je mestna uprava sestavila posebno komisijo, ki ji je naloga izdelati načrt za modernizacijo velemesta in nadzirati gradbeno delo v njem. hoteli izdelati i izdelati popolnejši ia-* n , , , . , - ' . sev bo Halo sto različnih m ce- ! pisalni stro| za vse zna-. ■ . . . , 1 - - zelo rudnin odgovorov. I o- I um ke,b i moral imeti najmanj 7<>()(i tipk in gorje tistemu, moral nanj pisati. ki bi STRELA IZ LETALA j del« | -< m j I"'* i ji'1 Angleški urad za zrakoplov-stvo ima posebno meteorološko službo in ta je po skrbni proučitvi in mnogih poskusih izjavila, da modernim kovina->t i ni letalom med nevihto ne preti nevarnost, da bi udarila strela v nje. ()d leta 19i>;, je udarila stn-la v 10 letal, pa ni bilo nobeno resnejše poškodovano. \ nobenem primi-n« ni prišlo do katastrofe, kajti stre- znam ženske, ki so >e mi vi-početka grde, a čimbolj -poznala, tem več le- -jeseni odkrila na mili. tako, ^f C 5= — bi jih danes brez poinisle- j ~d | ki-- imenovala lepe. Po drugi J strani poznam nedvomno grd" ženske, ki so silno vabljive. I epa ženska seveda ni brezpogojno slaba zakonska žena in slaba zakonska žena ni vedno lepa ženska. Pač pa je lepa in vabljiva ženska bolj izpostavljena nevarnostim nego grda in odbijajoča.*' V splošnem pa. pravi La-vcrlcveva. se polomijo zaradi nevarnosti, ki jim je izpostav- la ne zadostuje, d;i bi segrela I '-M n a lepa ženska zavoljo svo mu so izropali vinsko klet.i JVičeli so že graditi novo pr„ Največ vlomov je bilo letos v j motlJ(1 in lm.uvo]il{[ s(a_ marcu v Sta neck, vasi, v Sto-1 ,,, v lm),rtu S(, tliai obsežni govcih m Skopiniaku. Poseli- ,....„: i.: i i i l . , .. javni \ rtovi. ki bodo porazde-- no drzen je bd vlom v lnso | j Plohlove iz Ptuja v Dolenji.'/:. -. . *' j 11 -on /likovei so odnesli skoraj \ so j x; posteljnino, perilo, jedilno «' ||r(|j* rodje in mnogo drugih pred-i . * lane.- metov. I A est n o zasledovanje orožni-j kov iz Ptujske gore je imelo u-j speli in je nevarna vlomilska j družba, ki jo je tvorilo \2 oseh. | med njimi tudi nekaj žensk, že pod ključem. Šest članov tolpe J so že odvedli v zapore ptujske-J ga sodišča, o krivdi ostalih pa orožniki še poizvedujejo. po vsem mestu. Dela z ' ljudi je za več let do- j potem pa bo Bukarešta precej drugačna nego PRVI JAPONSKI PISALNI STROJ DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Beriic KNGLISD SLOVENE READER 8TANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREEi" New York City. poldrugi centimeter debelo ži co na KM) stopinj (\ Kovina.-to letalo predstavlja prav za prav velik električni prevodnik, ki je zvezan z mnogimi kovina stiiui debli, debelimi nad poldrugi centimeter. Zato se v prevodniku nikoli en more raz j viti temperatura ion stopinj in j nevarnost ognja je izključena, j Tudi zrakoplovi so pred strelo varnejši, kakor se je splošno t mislilo. Njihovo veji ko kovi-; nasto ogrodje omogoča streli razširiti se hitro na vse strani in tako je katastrofa izključena. Drugače je pa z letali stare jše konstrukcije in lesenega o-grodja. (V udari v tako letalo strela, mora preskakovati z enega dela na drugi. Pri tem švigajo iskre na vse strani, lo kalna temperatura znatno ;> -skoči in gorljive snovi, kak n les in tkanine, se hitro viui-mejo. Potniki so torej mnogo bolj varni v kovinastem letalu. tudi če udari vanj strela. Dokler je človeško telo v letalu izolirano, se mu ne more nič zgoditi, niti pri napetosti več moli/fcciov voltov, ki nastane za hip okoli letala. takšni zakoni, vsega začetka Pisalni str«»j je že davno nastopil svojo zmagovito pot po svetu ill morda ni več daleč eas, ko se bodo učenci že v ljudskih šolah učili pisati na stroj, da se jim ne bo treba u-kvarjati s jiercsoiii in papirjem. Samo .Japonska, sicer zelo napredna država, še ni imela pisalnega stroja, ker so mu stale napoti velike tehnične o-vire. Šele zdaj se je posrečilo! po dolgem prizadevanju in neštetih poskusih izdelati prvi' japonski pisalni stroj, ki pa naj "Ali lelM> th'kU' sl,1°1, njem ne bo lahko pisati, kajti • priporočljivo za zakon?" se Japonci nimajo abecede, njilio- j vprašanje, ki ga je za- ve besede so zložene iz znakov, j stavil neki pariški dnevnik Konstruktor prvega japonske-1 svojim čitateljem. LEPA ŽENSKA IN ZAKON "Ali jih čast i lev, ki so bili že dvomljivi. V drugih primerih takšno čaščenje ženski samo dobro de, ne da bi jo ograža lo. Mnoge ženske rade flirta-i<., ne'da bi to jemale preroško. To je sicer težko razumeti. a ženske razumeš v splošnem zelo težko in imaš včasih občutek, da niti nočejo, da bi jih razumel. •J V :;i i. 11«» »le France v Havre Manhattan v Havre Majestic v Chrrhuur£ <'liamplaiii v Havre Rex v i it-Qoa Bremen v Bremen Bereugaria v » ncrlxmr: UNIJA : 1. V A 2 N O ZA NAROČNIKE Ijifayette v Havre Washington v Havre Norma mlie v Havre Europa v Brcmeu Con te «Ii Savota v Cenof Mu jest i»- v (*herholirg bremen v Bremen lies v Cenoa Champlain v Havre Manhattan v Havre Uereuyaria v ( herliourg -<». Lafayette Nonoamlie v Havre Aquitania v CheHmure J le >. Washington v Havre Sat urn ia v Trst liremen v Itremen Chauiplain v Havre Ilex v Cenoa Iler?ngaria v Cherbourg: Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg Europa v Itremen Colite <;ranile v Ceona Manhattan v Havre .Majestic v Cherbourg lie »le France v Havre t-onte «li Savnia v (ienoa Itremen v Itremen Iterengaria v Cherhourg Champlaln v Havre ai. \\':i>liingtim v Xormamlie v Havre Havre CALIFOUNIA: San Fruncisco. Jacob Lanshln COI.OUADO: Pueblo. Peter Cullg. A. SaftI« Walsenhurg, M. J. Ba^uk ga i usahlega stroja je moral j prvimi se je znižati :]()9(i znak'ov, kar po-|J-"a. Laverh'yeva, ena najlepših metni, da ima pisalni stroj :ilošenja. Težko je od-l>rvi japonski pisalni stroj ze- govoriti na takšno vprašanje oglasila INDIANA: Indianapoli.s, Loulj Banlcti lo velik. Še več jega občin lova jnja bo pa vredna tipkarica, ki v1k» na njem spretno in brez na- Težave s<' začenjajo že ]);i določanju ])ojniov. Kaj je n. !>r. lepa ženska! Sto vprašan- ILLIXOIS: Chicago. J. Bevflf, J. Lyknnfch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cleer« In Illinois) Jollet, Mary Bambich, Joseph Hr« vat 14» Salle. J. Spelich Mascoutah. Frank Augustlo North Chicago, Jože Zelene PRVOMAJSKA PROSLAVA V PHIL ADELPHIJI KANSAS: C i rani, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kitzmlller, Fr. Vodopivec Steyer. J. f*erne (za P«ina„ W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisbolm. Vrant (;oufe Ely, Jos. j. Peshel Evelet h, ixjuis Gou2e Gllhert. Louis Vessel Hibbiiife. J oh d Povfie Virginia, Frank Hrvatlcb MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda. Karl Strnisha Little Falls. Frank Masla OHIO: Barberton, Frank Troba Cleveland. Anton Bobek, Chas. EL air-linger. Jacob ResuU. John Slapnlk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John ^um-še j Warren. Mrs. F Rachar : Younjrstown. Anton Klkel] _ ORECON: | Oregon City, Ore., J. K obla r j PENNSYLVANIA: i BrouRhton, Anton Ips\ec j Claridge, Anton Jerlua i Conemausb, J. Brezove« Export, Louis Supsnili ; Farrel, Jerry Okorn Forest City, Matb Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantx K>ayn. Ant. TanlelJ Lozerne. Frank Balloch Manor. Frank Demshiir Midway, John Žnst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Sefalfrer West Newton, Joseub Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West AIlls. Frank &k<* Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Taachmr j Diamond vlile, Joe ReMcb Letošnje prvomajske proslave so se precej mirno završile. Tz nobenega kraja niso poročali o kakšnih resnejših nemirih. Slika nam kaže pogled na ogromno skupščino komunistov, ki se je vršila popoldne 1. maja v Philadelpliiji. Vsak zastopnik i z o* potrdilo za svo-to, katero jo prejel. Zastopnike roj* kom toplo priporoCaMo. UPRAVA "GLAS NARODA'9