čevljar glasilo delovne organizacije tovarne obutve letnik XXV september 1985 tržič BAZENSKA KONFERENCA Kot je v Peku že stara navada, se zberejo naročila za prodajne enote v lastni mreži na bazenskih konferencah. Tokrat se je naročalo za sezono pomlad poletje 1986. Naročanje je po utečenem naročilu teklo v treh številčno enakih grupah, konference pa so se udeležili poslovodje vseh naših poslovalnic. Domača kolekcija, sestavljena iz kolekcije za izvoz in delno z modeli samo za domači trg, je bila dopolnjena še z modeli naših stalnih kooperantov. Kolekcija kot celota je bila s strani poslovodij ugodno sprejeta. Po prvih podatkih so dana naročila dokaj realna. Vzporedno z naročanjem so bili organizirani z vsako grupo delovni sestanki, katerih so se udeležili člani KPO na čelu s predsednikom in pa vodstveni delavci Mreže. Izmenjava mnenj je bila koristna, predvsem pa so poslovodje dobili obširne informacije o poslovanju delovne organizacije in Mreže v preteklem razdobju leta in bili seznanjeni o načrtih za naprej, kar so lahko prenesli v svoje sredine v poslovalnicah. V sklopu izobraževanja vodstvenih kadrov v delovni organizaciji smo po daljšem časovnem razdobju organizirali za vse naše poslovodje enodnevni seminar oziroma predavanje, ki ga je vodil priznani strokovnjak na področju industrijske psihologije dr. Pavao Brajša. Predavanje o interpersonalni psihodinamiki v skupini s posebnim ozirom na vodenje znotraj prodajalne, je bilo za vse poslovodje zanimivo in koristno. Snov je bila podana pestro in razumljivo, za kar je dr. Brajša požel spontani aplavz. Tokrat smo prvič organizirali bazensko konferenco izven Slovenije, in to v Karlovcu, v lepem hotelu Korana, kjer so nam nudili ugodne bivalne delovne pogoje. Samo mesto ALZIRCI NA USPOSABLJANJU Alžirci po ogledu naše proizvodnje. V tujo deželo po znanje in izkušnje. V začetku septembra je prišla na usposabljanje skupina 24 delavcev iz Alžirije, ki se bodo usposabljali za delo v novi tovarni Bou Saada. 16 jih bo obiskovalo šolo v Kranju, osem pa se jih bo usposabljalo v naših delavnicah za vzdrževanje. Tisti, ki bodo obiskovali šolo bodo tu eno leto, vzdrževalci pa se bodo vrnili po treh mesecih. Vodilni delavci za novo tovarno bodo prišli na usposabljanje oktobra. pa ima izredno ugodno prometno povezavo iz več delov države, kar je bilo ugodno za potovanje poslovodij na konferenco. V prvem tednu dela konference, ki je trajala od 9. do 21. septembra, je bil Karlovac praznično mesto. Bili so organizirani tradicionalni dnevi piva — pravo pivovarniško praznovanje vseh jugoslovanskih pivovarn. Poleg piva po želji so prireditelji ves teden skrbeli za izredno bogato kulturno zabavno življenje. Nasplošno je bazenska konferenca uspela. Karel Zajc BEOGRAJSKI SEJEM SMEROKAZ ZA POTROŠNIKE Sejem obutve bi moral biti smerokaz za pomlad — poletje prihodnjega leta. Pravim moral, ker si je organizator prireditev v v Beogradu zamislil kot komercialno razstavo, na kateri bi se sklepale pogodbe za prihodnjo »toplo« sezono. Člani komisije za izbiro kolekcije smo 19. septembra obiskali beograjski sejem. Prepričali smo se, da bi lahko izdelali kar smo izbrali. Toda to ni odvisno od nas samih. Ne bi smeli kriviti industrijo, če nekateri modeli ne bodo prišli v serijsko proizvodnjo, v prvi vrsti za domače tržišče. Na žalost nam pogoje proizvodnje postavljajo drugi; neurejeno tržišče usnja, zakonski predpisi, oslabljena kupna moč domačega potrošnika in padec življenjskega standarda. Sejem je bil prilika, da proizvajalci pokažejo svoje sposobnosti in dobro voljo, da napravijo moderno, lepo, udobno in kvalitetno obutev. Razstavljeni so bili modeli, kakršne si domači kupci želijo. Že dalj časa pa se dogaja, da takih izdelkov kot so prikazani, ni v proizvodnji. Trgovci nimamo prilike, da bi postavljali pogoje. Smo v situaciji, da moramo biti zadovoljni z vsako dobavo obutve. V naprej sklepati kakršnekoli dogovore je nesmiselno, ker proizvajalec ne ve, kdaj in po kakšni ceni bo nabavil usnje. Nesigurnost pri oskrbi in padec prometa na domačem trgu je proizvajalce primoralo, da se usmerijo v izvoz. Ker pa je na zunanjem trgu konkurenca občutno večja, ima kupec to prednost, da lahko izbira in postavlja pogoje. Domačemu trgu je ponujeno tisto, kar zunanji kupec noče, ve se pa, da po znatno višjih cenah. Predvideva se, da bo par usnjenih ženskih sandal brez davka od 5 do 6 tisoč dinarjev. Lahko rečemo, da je komercialna razstava postala neobvezen pregled, ali, kar je na sejmu, ne bo v prodaji. Zvonko Gol Na sejmu v Beogradu smo prikazali naše modele na skrčeni modni reviji iz »šuštarske nedelje«, ki jo je pripravila Alenka Dolenc. Prihodnjič: Pol leta nas loči od volitev za četrto delegatsko obdobje. Prvi del priprav evidentiranja je končan, naslednji postopek je kandidiranje. Smo evidentirali dovolj takih, ki bodo delali? NAGRAJEVANJE PO NOVEM L.____________________I______________________/ Na področju delitve osebnih dohodkov se nam v letošnjem oziroma v prvi polovici naslednjega leta obetajo precejšnje spremembe. Pripravlja se nov predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Ta naj bi bil enoten za celo delovno organizacijo in bi nadomestil sedanje pravilnike, ki so urejali to področje na ravni TOZD oziroma DSSS. Zelo pomemben del tega sporazuma, ki zagotovo zanima vse zaposlene v Peku je novo vrednotenje zahtevnosti del in nalog. Osebni dohodek delavca je odvisen od več faktorjev: 1. od zahtevnosti dela, ki ga posameznik opravlja, 2. od količine in kvalitete opravljenega dela, to je t. im. variabilni del (skupinske ali individualne norme, objektivni kriteriji, ocena delovnega prispevka) 3. od prihranka pri porabi materiala, 4. od uspeha poslovanja delovne enote, TOZD in delovne organizacije kot celote. Zanima nas predvsem zahtevnost dela. Zahtevnost dela lahko razdelimo na nekaj sestavin: 1. Usposobljenost za delo — sem spadajo poklicna izobrazba, delovne izkušnje in dodatna znanja 2. Odgovornost za opravljeno delo 3. Napori, ki so potrebni za opravljanje dela 4. Vplivi okolja oziroma pogoji dela Z združitvijo teh sestavin dobimo celotno zahtevnost dela in podlago za razvrstitev in primerjanje različnih nalog med seboj. V Peku izražamo zahtevnost dela s kategorijami. Imamo 30 kategorij, od 6 do 35. V 6 kategoriji so naloge, ki so glede na zgoraj omenjene sestavine ocenjene kot najbolj enostavne, v 35 kategoriji pa je naloga, ki je ocenjena kot najbolj zahtevna. Vmes so raz- porejene vse ostale naloge, teh je okrog 1000. Na podlagi razvrstitve v določeno kategorijo je določena tudi startna obračunska osnova za vsako posamezno nalogo. Zadnje vrednotenje in razvrščanje vseh nalog je bilo narejeno leta 1975. V 10 letih je bilo ustanovljenih precej novih nalog, pri številnih nalogah pa so se spremenili obseg, vsebina in pogoji, skratka zahtevnost dela. Za nekatere naloge so se te spremembe evidentirale in upoštevale pri vrednotenju, za druge pa ne. Svoje je prispevalo tudi padanje življenjskega standarda v zadnjih petih, šestih letih, številne naloge so bile prevrednotene v višje kategorije samo zaradi doseganja višjega osebnega dohodka, brez realne podlage. Zaradi lovljenja minimalnih osebnih dohodkov so se počasi ukinjale najnižje kategorije, naloge iz teh kategorij so se selile v višje. Leta 1975, ko je bil sistem postavljen je bila najnižja 3, danes je to 6. kategorija. Zato se je znižalo tudi osnovno razmerje med najenostavnejšo in najbolj zahtevno nalogo od 1 : 5 leta 1975 na 1 : 4, 36 danes. Gledano v celoti, danes kategorije ne odražajo več dejanskih razmerij med nalogami. Zato smo si za letos zadali nalogo, da ponovno ocenimo in vrednotimo vse naloge v delovni organizaciji. V ta namen je bila ustanovljena strokovna komisija, ki je s pomočjo zunanjega sodelavca prof. dr. lije Jurančiča pripravila nov predlog za ocenjevanje zahtevnosti del in nalog. Kaj je bilo narejenega do-sedaj in katere so bistvene novosti v predlogu? Prva stvar, ki jo je bilo potrebno pregledati je obstoječi ocenjevalni model. Ker je ta v nekaterih kriterijih nepopoln in je razvrščanje nalog v stopnje oteženo in marsikaj dvoumno, smo vzeli za osnovo novega predloga mo- del vrednotenja del in nalog, ki ga predvideva samoupravni sporazum usnjarsko predelovalne industrije in ga uporablja tudi Planika. Ta model smo dopolnili z nekaterimi opredelitvami iz obstoječega PMS modela. V primerjavi z možnim modelom smo glede na večkrat izraženo zahtevo po višjem vrednotenju slabih pogojev dela, povečali fond točk za vplive okolja na način usposobljenosti za delo. Celoten fond točk je razdeljen takole: A: Usposobljenost za delo — 38% 1. Poklicno znanje 2. Funkcionalna znanja 3. Delovno znanje (praksa) B: Odgovornost — 21 % 1. Odgovornost za lastno delo 2. Odgovornost za delo drugih 3. Odgovornost za varno delo C. Napori — 23 % 1. Napori čutil 2. Umski napor 3. Napor pri delu s strankami 4. Fizični napor D. Vplivi okolja — 18 % 1. Nevarnost nezgod in obolenj 2. Umazanost, prah 3. Plini, smrad 4. Temperatura 5. Mokrota, vlaga 6. Ropot, vibracije SKUPAJ - 100 % Neposredno primerljivi z obstoječim modelom sta le skupini A in D. Pri usposobljenosti za delo se je povečal fond točk od 35 % na 38 % predvsem zaradi vključitve dodatnega kriterija A2 — funkcionalna znanja. Za skupino D, vplivi okolja pa je fond točk narasel od 15 % na 18 % kljub temu, da niso več upoštevani pogoji dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (urnik). To področje je namreč urejeno z dodatki za delo v popoldanskem in nočnem času oziroma na dan praznika ali ob nedeljah. Naslednja predlagana sprememba se nanaša na razpon med najmanj in najbolj zahtevnim delom. Razmerje naj bi se povečalo od 1 : 4,36 na 1 : 4,57. To razmerje je izračunano na podlagi kriterijev, ki so opredeljeni v Družbenem dogovoru o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Ti krite- riji so število in kvalifikacijska sestava zaposlenih v delovni organizaciji, delež celotnega prihodka ustvarjenega z delom in pogoji gospodarjenja. Zaradi povečanega razpona naj bi se povečalo tudi število razredov za 5, naloge bi naj bile torej razvrščene v razrede od 6. do 40. Za preizkus predlaganega modela in razdelitve fonda točk je bilo v delovni organizaciji izbranih 39 tipičnih nalog. Za te naloge so člani komisije izdelali razvide del in nalog na osnovi predlagane metodologije. Glede na te opise in z vsklajevanjem na komisiji so bile naloge razvrščene v stopnje po posameznih kriterijih. Rezultat tega dolgotrajnega dela je predlog razvrstitve teh tipičnih nalog v razrede. Cilj ocenjevanja in razvrščanja teh nalog pa je tudi ta, da si z njimi postavimo ogrodje in možnost primerjanja za vse ostale naloge, ki jih je potrebno opisati in vrednotiti v naslednji fazi. Naslednja faza, ki bo tudi najobsežnejša, je izdelava novih razvidov za vsa dela in naloge v delovni organizaciji. V ta namen je izbranih približno 60 popisovalcev, ki bodo, vsak na področju, ki ga dobro pozna, dopolnili in popravili oziroma na novo izdelali razvide za vseh 1000 nalog. Zadnja faza bo vrednotenje teh nalog po TOZD-ih in usklajevanje na ravni delovne organizacije. Cilj ponovnega vrednotenja zahtevnosti del in nalog je ta, da med nalogami vzpostavimo realna razmerja. Jasno pa nam mora biti, da bodo ene naloge realno pridobile, druge pa nekaj izgubile. Poudariti pa je treba, da zaradi novega vrednotenja ob spremembah nominalno ne bo nihče prikrajšan. To pomeni, da bodo vsi dobili ob spremembah vsaj tolikšen osebni dohodek, kot po obstoječem sistemu, nekateri pa več. Zato je potrebno uveljaviti spremembe takrat, ko bo na razpolago dovolj sredstev, torej, ko se lahko poveča masa sredstev za izplačilo osebnega dohodka. Zaenkrat je predvideno, da bi spremembe uveljavili s 1. 7. 1986. Toliko za danes. Prihodnjič o ostalih spremembah: nadomestila za čas bolezni, dodatki za delo v podaljšanem delovnem času, nagrade ob odhodu v pokoj. Marko Kravcar V torek 24. septembra je bila razprava na temo: Predstavitev osnutka samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Razpravo je organizirala konferenca osnovnih organizacij sindikata za tiste delavce, ki naj bi v svojih sredinah posredovali spremembe in novosti. Od 150 vabljenih se je razprave udeležilo 50 delavcev. Zanimanje da je kaj. Razprava je bila zaključena s sklepom, da se začete aktivnosti na tem področju nadaljujejo. OBNOVA PRODAJALN V NIŠU Pred nedavnim so bila končana obnovitvena dela v prodajalnah Niš I. in Niš II. Prodajalna Niš I. je častitljive starosti. Odprta je bila prvega aprila 1932. leta. Niš je veliko mesto, danes šteje več kot 250.000 prebivalcev, zato smo lani odprli še tretjo prodajalno. O prodajalni Niš I. nam je pripovedoval Ranko KOSTIĆ, poslovodja v »niški enki«. »Adaptacijo smo zaključili pred dnevi. Prodajalna je v stavbi, zgrajeni leta 1968 v strogem centru mesta. Lokal je majhen. Meri komaj 75 m2 skupne površine. Načrtovali smo, da bi v ozadju dogradili in pridobili nov prostor, toda za dograditev nismo dobili dovoljenja, ker je to v strogem centru. Pri adaptaciji so bili zamenjani regali. Novi so izredno lepi. Preurejen je vhod. Ocene kupcev so pohvalne, da je adapta- cija uspela. V ozadju so nam uredili mini kuhinjo, da lahko prodajalec, ve se da takrat ko ni strank, v miru pomalica in popije kavo. V trgovini si ne moremo določiti čas za malico. V nekaterih trgovinah v Nišu je celo pitje kave prepovedano. Prodajalec ne bo sedel k malici, če je trgovina polna, tak kotiček kot je mini kuhinja pa je še kako dobrodošel. V Nišu smo imeli dolgo probleme s skladiščenjem robe. Kupili smo stavbo, v kateri imamo skladišče za vse tri prodajalne. To je edinstven primer. Skladišče je urejeno pregledno, vsakodnevno pa se zaloge v trgovini dopolnjujejo.« Kolektiv poslovalnice Niš I.: Prodajalna je tako lepa, veliko lažje je prodajati. in letos IZ ŠOLE NA PRAKSO Te dni srečujemo v oddelkih nove mlade obraze. To so učenci četrtega letnika srednje tekstilne in obutvene šole iz Kranja. Danica MEGLIČ, bodoči obutveni tehnik je ena izmed dvanajstih »praktikantov«. »Letos imamo prakso tri tedne, to je od 16. septembra do 4. oktobra. Delamo v montaži, kjer smo porazdeljeni po različnih fazah, ki jih kasneje opišemo v dnevnikih. Sama delam v oddelku 521, kjer polagam zgornje dele na kopita in mažem prednjike za strojno navla-čenje konic. Predhodno jih namažem, da kasneje ne razpokajo. Mislim, da je praktično delo zelo koristno, saj spoznamo način dela v tovarni in potek posameznih faz.«. Prvo proizvodno delovno tekmovanje MERJENJE ZNANJA IN SPRETNOSTI V soboto 14. septembra je bil Peko gostitelj in prireditelj prvega delovno proizvodnega tekmovanja delavcev obutvene industrije Slovenije. Udeležilo se ga je 42 delavcev iz Planike, Alpine, Li-leta, Tuša, Zmage, Industrije obutve Novo mesto in Peka. Priprave za tekmovanje so bile opravljene v sodelovanju z republiškim sindikatom delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Tekmovanje je v praktičnem delu obsegalo: modeliranje, sekanje zgornjega in spodnjega usnja, šivanje zgornjih delov in montažo. Preizkus znanja iz poznavanja pravil in pred- Rezultati posameznikov so bili: MODELIRANJE — ženska obutev 1. PRESINGER VESNA Peko 2. Strlič Anton Planika 3. Vehar Janez Alpina 4. Lužnik Tanja Lilet moška obutev TADL ROMAN Peko SEKANJE ZGORNJIH DELOV — ženska obutev 1. Šebart Marta Planika 2. Burjak Štefan Alpina 3. MRAK JURKA Peko 4. Donko Alojzija Lilet Moška obutev 1. JERMAN FRANC Peko ŠIVANJE ZGORNJIH DELOV — ženska 1. BRUMEN MAJDA Peko 2. GOVEKAR ZOFKA Peko 3. Bohinc Cilka Alpina pisov iz varstva pri delu,strokovne teorije in samoupravljanja, pa je vseboval teoretični del tekmovanja. Delovno tekmovalna oblika srečanj pripomore k pridobivanju znanja in preverjanju sposobnosti, nova spoznanja pa omogočajo učinkovitejše delo. Udeležba na tekmovanju je bila več kot preskromna.V obutveni industriji Slovenije dela okoli 8000 delavcev, zato je število 42 premajhno. V tekmovanju moške obutve je sodelovala samo naša ekipa. V ženski obutvi je zmagala ekipa Peko s 7433 točkami pred Alpino (5689), Planiko (5057) in Liletom (3487). 4. Tavčar Gabrijela Alpina 5. Zabukovec Marija Zmaga 6. Cankar Marija Zmaga 7. Emeršič Olga Lilet 8. Beras Silva Lilet 9. Šimnic Lidija Planika 9. Anderle Olga Planika moška obutev 1. SELAK MARIJA Peko SKOČIR MARJETA Peko 2. Velimirov Marija Novo Šimic Terezija mesto Novo mesto SEKANJE SPODNJIH DELOV — ženska 1. FLORJANIČ MARTIN Peko 2. Martinjak Janez Planika 3. Logar Janez Alpina 4. Gumze Romana Lilet moška 1. Antnik Srečko Tus 2. KOŠIR JURIJ Peko MONTAŽA — ženska 1. GRGORAŠ DRAGO Peko 2. GRDIČ Milan Peko 3. Polajnar Peter Planika 3. Romič Marko Planika 4. Perič Miter Alpina 5. Gligorevič Dragan Alpina 6. Merc Igor Lilet 7. Pšajd Milan Lilet 8. Mitrovič Jevrem Zmaga 8. Kobetič Jure Zmaga moška 1. SEDEJ VLADO Peko 2. ŠPAROVEC VINKO Peko Republiški odbor sindika- ta delavcev usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije ugotavlja, da bo potrebna za tekmovanja v prihodnje večja popularizacija. Letošnje priprave so tekle v času dopustov, čemur se pripisuje slab odziv. Kaj o tekmovanju menita udeleženca? Vesna PRESINGER — 1. mesto v modeliranju ženske obutve. »V teoretičnem delu tekmovanja smo reševali teste iz samoupravljanja in varstva pri delu ter iz stroke. Zame je bilo to modeliranje. Za modeliranje je tekmovalo 5 tekmovalcev, 4 za žensko in eden za moško obutev. Po končanih testih smo šli v prostore za praktični del tekmovanja — mode-lirji v modelirnico. Imeli smo tri ure časa. Oba modela sta bila v steklenih vitrinah, tako, da smo videli vzorec. Po vzorcu smo na kopito napravili model, iz tega pa izrezali vse dele zgornjega usnja. Komisija je ocenjevala primerljivost z obstoječim, ki je preverjen v proizvodnji. Tisti, ki je imel najmanj odstopanja je bil zmagovalec. Drugi del praktičnega tekmovanja je bilo ocenjevanje modela, ki smo ga prinesli s seboj. Ta model je napravil vsak sam že pred tekmovanjem. Ocenjevali smo tudi sami, vsak od vseh razen svojega seveda. Točke iz vseh treh delov so bile odločilne za uvrstitev.« Vesna je s točkami iz vseh delov tekmovanja zasedla prvo mesto. Glede na doseženi rezultat je bila prepričana, da bo sodelovala na zveznem tekmovanju, toda dokončna odločitev je bila drugačna. Če je tekmovanje, če se merijo rezultati bi verjetno morali ti odločati o udeležbi na zveznem tekmovanju, ker sicer vse poznejše odločitve in kombinacije razvrednotijo ves vložen trud in doseženi rezultat. Milan Grdič in Drago Grgoraš zmagovalca v montaži ženske obutve. Drago GRGORAŠ »Tekmovanje je pravzaprav prikaz znanja, izkušenj in spretnosti iz vsakdanjega dela. Delam v montaži 523 na delovnem mestu nadomeščanje odsotnih delavcev. To pomeni, da delam tam, kjer kdo manjka. Šel bom na zvezno tekmovanje v Zemun. Glede na dosežen rezultat upam, da bomo tudi tam dobro delali in dosegli primerne rezultate.« Iz Zmage in Industrije obutve Novo mesto pa so tekmovali samo v posameznih disciplinah. Teoretični del, preizkus znanja iz varstva pri delu. Junaki Dinastije na »šuštarski nedelji«. SINDIKATI ZA ŠPORTNO REKREATIVNO DEJAVNOST Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije se zavzema za uvedbo športno-rekreativne aktivnosti delavcev. Predsedstvo namreč ugotavlja, da lahko posledice dela na težkih in zdravju škodljivih delih, dela na trakovih in podobno, zmanjšujejo s programiranimi aktivnimi rekreativnimi odmori med delom. Na splošno bi morala biti strokovno oblikovana in vodena šport-no-rekreativna dejavnost delavcev med delom in v prostem času sestavni del poslovne politike vsake organizacije združenega dela. Šport-no-rekreativna dejavnost s preventivnim zdravstvenim delovanjem med delovnim časom pa mora biti organizirana kot sestavni del delovnega procesa. Povečana invalidnost, širjenje poklicnih bolezni pa tudi povečana odsotnost z dela iz zdravstvenih razlogov, zahteva oceno v vsaki OZD. Delavske športne igre, ki zagotavljajo uresničevanje smotrov organizirane športne rekreacije delavcev morajo upoštevati merila za organiziranje, to je: množično predhodno rekreativno aktivnost in racionalno organiziranost. Sindikat se zavzema tudi za to, da mora biti oddih delavcev in njihovih družin izven kraja bivanja z možnostmi organiziranega programa za čim boljšo obnovo delovnih sposobnosti in krepitev zdravja zaposlenih. Osnovne organizacije morajo vztrajati, da bodo ustvarjeni pogoji za nadaljnjo širitev možnosti za oddih delavcev. Sredstva za regresiranje oddiha se morajo uporabljati namensko. Temeljne usmeritve planiranja na področju oddiha naj vzpodbujajo združevanje sredstev, racionalno uporabo in širšo samoupravno povezanost delavskega turizma. Osnovne organizacije sindikata morajo skupaj s samoupravnimi organi proučiti možnosti za lastno večjo izkoriščenost objektov, za izmenjavo z drugimi organizacijami združenega dela, za povezavo s »šolami v naravi«, z nosilci mladinskega turizma, predvsem pa v povezavi s turističnim gospodarstvom. ŠPORT — REKREACIJA Ekipa orodjarne: Drago Štefe, Matjaž Knific, Franci Koder, Avgust Knific, Marko Bahun (od leve) Že v zadnjem prispevku o balinanju smo napisali, da so nam orodjarjem v Peku mesarji iz Tržiča napovedali revanšo zaradi poraza. Re-vanša jim je popolnoma uspela, uspelo pa nam je še to, da so k tekmovanju pristopile še ekipe: obrtnikov, pekov in malarjev. Turnir se je zato raztegnil na 2 dni, in to v petek popoldan 13. 9. ter v soboto 14. 9. Ekipe so se pomerile med seboj vsaka z vsako v četverkah. Zmagala je ekipa mesarjev brez poraza, ter prejela prehodni pokal, katerega smo pripravili orodjarji. Za vsakega tekmovalca pa smo pripravili še lično medaljo. Drugo mesto so osvojili obrtniki, tretji so bili orodjarji iz Peka, četrti malar ji Obrtnega podjetja, peti pa peki. Po končanem tekmovanju, so se vsi nastopajoči okrepčali z odlično zapečenimi svinjskimi glavami, odličnim kruhom, vse so prispevali nastopajoči, pa tudi odžejali smo se lahko s hladnim pivom. Povedati moramo, da se je tekmovanje odvijalo na balinišču Janeza Štefeta na Ravnah. Organizacijo sta odlično izvedla Avgust Knific ter Janez Štefe. Med posamezniki je bil po žrebu določen kot najboljši Miran Štefe, za nagrado je dobil kifeljc, katerega so spekli peki. Da bi bil zaključek tekmovanja res popoln, so poskrbeli godbeniki Pihalnega orkestra Tržič, kateri so zaigrali za svečan zaključek tekmovanja. Sedaj pa še o nastopajočih. Tekmovanje se je odvijalo po pro-pozicijah balinarske zveze Jugoslavije. V petek je bil sodnik Janez Štefe, v soboto pa Janez Tomažič. Ekipe pa so nastopile v naslednjih postavah: Peki: Miro Jakopin, Franc Špendal, Anton Škufca, Darko Torkar ter selektor Mato Valjavec. Malarji: Franc Jezernik, Peter Maje, Miha Šega, Miran Štefe ter selektor Janez Zupan. Orodjarji: Matjaž in Avgust Knific, Marko Bahun, Franci Koder, rezerva Drago Štefe, selektor Vili Globočnik. Obrtniki: Bogo in Rudi Mlinar ter Edi in Cveto Perko, selektor Vili Planinc. Zmagovalci pa so nastopili v naslednji postavi: Drago Mikolandra, Polde Kavčič, Grega Perne, Tona Begano-vič ter selektor Janez Ahačič. Matevž Jenkole NOVO V ORMOŽU Konferenca osnovnih organizacij sindikata je sprejela sklep o postopku za ustanovitev osnovne organizacije v novoodpr-tem obratu Ormož. Ustanovni sestanek bo v novembru. To bo že dvanajsta osnovna organizacija konference Peka, v tozdu Obutev pa četrta. Hkrati z osnovno organizacijo sindikata bo ustanovljena tudi osnovna organizacija ZSMS. Proizvodno delovno tekmovanje delavcev hrvaške obutvene industrije je bilo v Astri Oroslavje. Za ekipo Budučno-sti sta tekmovala modelirja Dragica Lapajne in Janez Gol-majer. Dragi je dosegla drugo mesto za kreacijo ženske obutve, Janez Golmajer pa je v izredno močni konkurenci zasedel tretje mesto. Rezultatov tekmovalcev iz Budučnosti pa nismo dobili. Udeleženci turnirja SUSTARSKA NEDELJA Mojster je pripeljal svojega vajenca. Za mizo so sedeli: predsednik ceha Vili Aljančič, mojstra Štefan Gros in Jože Zaplotnik in Nežka Hafner, mojstrova. Na mizi je bila škatla »viržink«, bokal »bržanke« in šopki rdečih nageljnov. Vse je bilo pripravljeno za veliko preizkušnjo. Mojstri so pripeljali svoje »jungre«, da jih cehovska komisija oceni in izda potrdilo, da so »frajani«, se pravi oproščeni vajenske dobe in postanejo »ksel«. V roke bodo dobili dokaz, da so uspešno končali šolo in da se lahko zaposlijo. Seveda je bilo pred tem treba odgovoriti na več vprašanj in prinesti v oceno svoj izdelek. Ko je bila preizkušnja mimo, je mojstrova pripela na prsi rdeč nagelj, mojster pa nalil kozarec bržanke in prižgal cigaro v znak zrelosti. Preizkušnjo je uspešno opravilo vseh 15 vajencev: Šivalke zgornjih delov: Jana MEGLIČ; Bojana PERTINAC in Slavica POTOKAR. Izdelovalki zgornjih delov: Mirjana ROVTAR in Suzana SEMENIČ. Izdelovalca spodnjih delov: Srečo GRIČAR in Jurij ZUPAN. Oblikovalci kovin: Frenk VALJAVEC; Franci ŽNIDARIČ, Riko SLAPAR, Uroš GOSAR, Marjan RAJSAR, Uroš KING, Roman SEMENIČ in Matej SLAPAR. Uspešno opravljen preizkus znanja na frajšprehungi. MODNA REVIJA Da so modne revije v izvedbi plesne skupine Alenke Dolenc privlačne, priča nezadovoljstvo vseh tistih, ki si niso mogli ogledati predstave večkrat. Manekenke so prikazale privlačne modele, ogledat so si jih prišli celo junaki iz Dinastije. Navdušeni obiskovalci modne revije. ŠUŠTARSKI SEJEM Največje zanimanje nedeljskih obiskovalcev je veljalo sejmu. Na Trgu svobode so postavili 120 stojnic. Prodajalo se je vsemogoče, največ seveda čevljev in usnjene galanterije. Po izjavah tistih, ki so urejali promet, je bilo na »šuštar-ski nedelji« skoraj 30.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Ekipa »ljubljanskega« Peka po tem, ko se je naval polegel. Letošnja ŠUŠTARSKA NEDELJA je minila tako kot že mnoge doslej. Vse je bilo pripravljeno, tudi vreme. Tržič je oživel. Začelo se je pravzaprav že v petek zvečer s FRAJ-ŠPREHUNGO in šuštarsko večerjo. Nedeljsko dopoldne v Tržiču. »FRAJSPREHUNGA »Tale frajšprehunga je pa v redu.« Franc Grašič, Jože Dolenc, Janko Rozman in Štefko Urbanc RAZSTAVA OBUTVE Mnogo obiskovalcev je imela razstava obutve v paviljonu NOB. Razstavljena je bila kolekcija jesen — zima in modne napovedi pomlad 86. Razstava v paviljonu je imela dober obisk. Šuštarska delavnica kot nekdaj. NASI PETDESETLETNIKI FRANC PRAPROTNIK — organiziranje dela v sekal-nici zgornih delov 512 ISKRENO ČESTITAMO! IZ SOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV Odprla so se spet šolska vrata. Naši marljivi sodelavci iz osnovne šole heroja Bračiča so nam poslali prve prispevke. ŠUŠTARSKA NEDELJA Prvo nedeljo v septembru je bila šuštarska nedelja. To je za Tržič velik praznik. Zvrsti se veliko prireditev. Letos se je že pričela v petek z nastopom ansambla Avsenik. V soboto so odprli razstavo čevljev in ptic. Pričela pa se je tudi modna revija. Modno revijo sem si ogledala tudi jaz. Bila mi je všeč. Na modni reviji prikazujejo čevlje in obleke. Med manekeni so nastopali tudi otroci z naj novejšimi modeli. V nedeljo pa so tudi na Trgu svobode odprli šuštarski sejem. Bila je taka gneča, da do stojnic nisi mogel priti. Kljub temu sem kupila smrkca. Ker hodim k lutkarskemu krožku, ga bom tam uporabila. Šuštarska nedelja se je končala z veselico, na kateri je igrala češka godba. Damjana Žabkar, 5. a ŠUŠTARSKA NEDELJA Danes — v nedeljo smo zbrani vsi, vsak od nas na Šuštarsko hiti. V gneči ljudi se drenjamo vsi, da vsak od nas čeveljčke dobi. A zvečer veseli domov odhitimo, saj se prvega dne pouka veselimo! Joži Praprotnik, 5. a. Frajšprehunga: cehovska komisija ni imela lahkega dela. Klub zdravljenih alkoholikov DOPUSTNIŠKI SPOMINI Sonce že skoraj zahaja, ko sedim z ženo na terasi ob kavici, skoraj malce utrujen, kajti delovni dnevi se razlikujejo od dopustniških. Prižgem si cigareto in misli mi uidejo nazaj na naše lepe dopustniške dni. To so bili dnevi, ki smo jih z družino uživali v miru in tihi sreči, ki nas je obdajala. Pri ženinih so nas sprejeli zelo prijazno. Mi smo jim veliko pomagali na kmetiji, tako da nam je enostavno zmanjkalo dopusta, da bi se peljali na morje. Pa drugo leto, smo rekli. Tudi tako nam je bilo lepo. Še lepše kot druga leta, čeprav smo se včasih peljali na morje tudi po dvakrat. Zakaj? Zato, ker sedaj ni prisoten alkohol! Ta presneti strup, ki nam uniči vse: družino, zdravje, srečo. S težkim srcem se spominjam dopusta, ko sem bil alkoholik. Saj takrat je bil »ON« vedno prisoten. Takrat niso bili pomembni otroci in žena, ni mi bilo mar kako oni preživljajo dopustniške dni ob meni. Le kako so me prenašali, ko sem bil yinjen? Zopet potegnem cigareto in vzdihnem. Žena me pogleda in reče: »Ali veš kaj sem premišljevala? O najinem dopustu! Veš, čeprav sem se utrujena in z žuljem na roki vrnila domov, sem srečna. V srcu mi je tisočkrat lepše kot včasih. »Tudi jaz sem bil v mislih na dopustu in ugotovil isto kot ti,« se nasmehnem ženi in popijem kavo do konca. N AG RAD NA KR IŽ AN KA Za zadnjo križanko smo dobili 60 rešitev. Izžrebala jih je naša sodelavka MOJCA ŽEPIČ. Nagrade je razdelila takole: 200 din — DAMJAN REPINC — 520 150 din - SLAVICA GROS - 700 100 din — MARTINA CVEK - 400 70 din — FRANC ZELIČ - 200 70 din — MOJCA TRUDEN — Peko Ljubljana Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 15. oktobra 1985. ZAHVALE Ob izgubi dragega očeta JANKA KALANA se vsem sodelavkam iz oddelka 512/3 zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hčerka Lidija z družino Ob boleči izgubi dobrega očeta in tasta JOŽETA ŠVEGLJA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem tozda Komerciala in reklamacijskega oddelka za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Hčerka Brigita in snaha Milka Ob smrti mame ŠTEFKE SMODIŠ se sodelavkam iz oddelka 512/pete iskreno zahvaljujhem za izrečena sožalja in denarno pomoč Hčerka Nuša z družino Ob smrti drage mame MIRE GABRIČ se iskreno zahvaljujemo OO ZS Peko in delavcem finančnega sektorja za darovano cvetje in vence, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Zvone z družino in hčerka Martina Ob izgubi dragega očeta JOŽETA ZUPETA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz šivalnice 512/4 za izrečena sožalja in denarno pomoč. Hčerka Brigita Smukovič z družino schuhe »made in europea äpnrtna obuteu UPOKOJILI SO SE Naša septembrska upokojenka je Kati Mekuč, ki je po dvaindvajsetih letih v Peku odšla v zasluženi pokoj. V avgustu pa sta se poslovili Tončka Škaper iz šivalnice 512 in Magda Kurent, obračunovalka iz 511 šivalnice zgornjih delov. Želimo jim veliko srečnih, zadovoljnih dni med svojimi z lepimi spomini na preteklo obdobje. Fani Giuliati: triintrideset let za prodajnim pultom. Od prvega dne pa do danes se je v meni bil boj, kako naj odgovorim na prisrčen dopis, ki mi je bil poslan ob upokojitvi. Res je, da sem svoje delo od prvega pa do zadnjega dne opravljala vestno, saj v vsej svoji delovni dobi nisem poznala staleža. Pa nikar ne mislite, da sem bila tako zdrava !!! Nisem le delala v Peku, jaz sem za Peko živela. Živela z njim v vseh težkih časih z deljenim delovnim časom in slabimi plačami, pa do danes, v lepih in uspehov polnih delovnih dni, z lepimi osebnimi dohodki. Kako zagnano sem zagovarjala vse interese mojega Peka!!! Mlajšemu kadru sem dala vse svoje znanje, nudila vso svojo pomoč. Pa je prišel dan, ko sem se zaradi zdravja odločila oditi v pokoj. Kako je bilo meni čudno pri srcu, saj sploh nisem mogla verjeti, da bom res ostala doma. Nič več nisem sledila dogodkom — ura ni več zvonila, problemov ni bilo več, manjkale so mi le sodelavke, zares dobre sodelavke. Pa sem prejela vajin dopis, tov. Serpan in tov. Zupan. Zelo lepo sta napisala, tako kot sem jaz čutila vsa leta v Peku, pa da bom dobila nagrado ob odhodu v pokoj — to sem se veselila. Čakala sem, pa ne dolgo. Nagrada je prišla in stisnilo me je pri srcu. Kaj je res to mogoče? Kaj si si res zaslužila »takšno nagrado«? In v meni je vzkipelo tisoč vprašanj, po licu mi je spolzelo več kot tisoč solza. Je bilo vredno v snegu, dežju, vročini, vsak dan štiri- krat z veseljem odhajati v trgovino, biti nasmejana in prepričana, da je Peko najboljša tovarna? Je bilo pametno nikoli oditi k zdravniku? Vsakemu stroju je kdaj pa kdaj potrebno popravilo — sem bila stroj brez okvar? Je bilo prav, da sem sodelavkam in hčerki govorila, naj cenijo svojo tovarno, ker nam reže naj lepši kos kruha? Je ta kos kruha tako lep, ko odideš iz tovarne? Jaz sem že odšla, toda mnoge od vas, cenjeni sodelavci, upokojitev še čaka! Bom res obdržala službovanje v lepem spominu? Ni senca ob nagradi le prevelika? Toda, dragi sodelavci, lepa vam hvala. Veliko uspehov in srečnih dni vam želim vse do upokojitve. Rada sem imela Peko in še ga imam rada — tudi vi ga imejte radi. V meni je tisoče lepih spominov, ki bodo ostali. Le sem pa tja bo po licu spolzela solza, nekje znotraj me bo stisnilo, ura ne bo več zvonila — in ne bo mi žal. Danes ne zvoni več meni, jutri ne bo morda zvonilo že vam in vaša upokojenka vam polaga na srce — naj vam ne bo žal! Hkrati izrabljam priliko in se vsem ožjim sodelavkam iz prodajalne v Trbovljah zahvaljujem za vso izkazano pozornost in za vsa dana darila ob odhodu v pokoj. Naj bodo njihovi delovni dnevi, leta uspešni, srečni in polni samega smeha in dobre volje — saj delajo v tovarni, ki je najboljša in ki jim reže najslajši kos kruha. Upokojenka Fani Giuliatti Bivša sodelavka Fani! 33 let je dolga doba, ki pa hitro mine. Tesno je povezana s Pekom in sodelavci. Solze, ki zdrknejo po licih ob odhodu ni treba skrivati. Upokojitev je le največja prelomnica v življenju. Zapusti se drugi dom. Morda kane tokrat tudi kaplja pelina, toda skaliti ne sme lepih spominov. Vsi smo na isti poti, življenje pa teče naprej. V zasluženem pokoju vam želimo le eno; to je zdravje, vse drugo vam bo pri vaši naravi nudilo življenje sa-f*10- Urednica Če je govor o čevljih, še pogled pod noge. PRIŠLI — ODŠLI V TOVARNO Valjavec Frenk, Semenič Roman, King Uroš, Gosar Uroš, Rajsar Marjan, Slapar Riko, Gričar Srečo, Zupan Jurij, Meglič Jana, Meglič Ljudmila, Grdič Mirjana, Ban Zdenka, Roblek Andrej, Novkovič Boris, Alagič Edin, Janžekovič Mitja, Zubovič Tomo, Peharc Boštjan, Dovžan Branka, Markič Jože, Zadnikar Jakob, Kavar Jože, Pintarič Majda, Arnež Jože, Golubovič Šemsa, Omerzu Silva, Balagič Nermira, Ferlič Bari, Brečko Nataša, Kunšek Anica, Meglič Jasna, Turš-čak Sandra, Veternik Milan, Dežman Janez, Žnidarič Franci, Trunk Tatjana, Munda Stanka, Hržič Marta, Ivanuša Romana, Šeruga Tanja, Hebar Marija, Golob Slavica, Potočnik Silva, Meško Marija, Babič Jasna, Toplak Blanka, Vidrač Jožica, Ozmec Sonja, Bednjač Hermina, Keterič Danica, Ozmec Marica, Podgorelec Silva, Matanovič Zijada, Novak Marjeta, Petovar Jasminka, Hauptman Jolanda, Osivnik Josip, Gra-barič Damir, Kokal Branko, Hižak Stanko, Osivnik Marijan, Rot Ivan, Rak Djuro, Krušelj Josip, Bačani Božo, Forstner Željko, Frantar Silva, Benedik Robert, Papier Damjana, Zoran Marjeta, Tišler Nevenka, Benedik Nataša, Ilič Dobrinka, Bukovnik Mirjam, Petrovič Ljiljana V TOZD BUDUĆNOST Bečani Jadranka, Barovič Zdravko, Čukec Anica, Ha-rambasa Dražen, Hrzenjak Boris, Huzjak Verica, Ivančič Biserka, Kolar Branko, Kocijan Božidar, Ledinko Božidar, Lukačič Anica, Leščak Mirjana, Levak Višnja, Mihalj Nadica, Modrič Ljubica, Par Tomislav, Sova Štefanija, Salamon Franjo, Bahat Božidar, Jantar Nenad, Kranjec Josip, Krušeč Marijan, Mesarič Mladen, Spoljarič Krasnodar, Kerovec Ivan, Horvatič Branko, Rak Josip, Podobnik Dražen, Vuk Stepan, Sabol Mirjana V MREŽO Kamnik Sežana Tržič II Dubrovnik Karlovac II Smederevo Banja Luka I Titograd I IZ TOVARNE Mekuč Katarina, Kovač Peter, Berglez Tomaž, Mežnarič Mateja, Ropret Boštjan, Čerketa Ranko, Petkovič Ilija, Istenič Mirko, Kraner Bogdan, Zorko Alojz, Čelikovič Milan, Loncner Nataša, Novak Simona, Kos Milan, Dolenc Franc, Kristan Drago, Lokan Roman, Tahirovič Šemsa, Frece Romana, Jančič Suzana, Štandeker Majda, Šviga Vlasta IZ TOZD BUDUĆNOST Bontek Sonja, Balija Snježana, Tkalčec Dragica, Jerkovič Katica, Smer Žlatko Bajec Darja Mezger Ester Bida Irena, Zavelcina Marko Burđelez Jelka Eror Radmila Mitrovič Siniša Grbavac Prokopija Vujičič Radmila IZ MREŽE Sisak Bečej Kragujevac II Banja Luka I Bogdanovič Radmila Šeregelj Darinka Petrovič Dragoslav Arnautovič Alma DEJAVNOSTI SINDIKATA Na pripombo, ki je bila podana na seji uredniškega odbora, da o delu našega sindikata kljub njegovi pestri aktivnosti premalo obveščamo delavce, bom poskušal to napako popraviti in nanizati nekaj osrednjih dejavnosti, ki so trenutno v središču naše aktivnosti. Najpomembnejša dejavnost v vseh osnovnih organizacijah našega sindikata je še vedno postopek evidentiranja v vseh naših delovnih sredinah. Ni odveč pripomba, da smo tik pred iztekom sedanjega mandata na vseh nivojih v skupščini občine, skupščinah interesnih skupnosti, v samoupravnih organih v delovni organizaciji kakor tudi v vodstvih D PO, torej tudi v vodstvih sindikalnih organizacij in konference. To ni enostavno delo, saj je evidentirano prek 1000 kandidatov, od katerih bo v fazi kandidacijskega postopka treba dobiti pisni pristanek slehernega kandidata s katerim se bo zavezal, da bo aktivno in po svoji moči tvorno sodeloval v organu, v katerega bo izvoljen in pripomogel k boljšemu delu tega organa v naslednjem mandatnem obdobju. Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata so si pri evidentiranju prizadevali, da bi evidentirali vse tiste delavce ki bodo po izvolitvi svojo samoupravljalsko dolžnost in pravico uveljavili v polni meri in ne bodo dovolili, da bi prišlo do take pasivnosti delegatov, kot so bili to primeri v sedanjem mandatnem obdobju, (primer: zasedanje skupnega delavskega sveta je bilo samo v letošnjem letu dvakrat preloženo zaradi nesklepčnosti delegatov). Pasivnost delegatov se je odražala predvsem v matični DO v Tržiču, medtem ko delegati iz oddaljenih TOZD in poslovalnic prihajajo na seje. Vključujemo se tudi v priprave na razprave o osnutku sprememb pravilnika o osnovah in merilih o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter druge osebne prijemke, kar je povezano tudi z novim sistemom stimulativnega nagrajevanja vloženega dela. Pripravljamo pa se tudi na obravnavo periodičnega obračuna za letošnje tri-četrtletje. V vseh osnovnih organizacijah so stekle priprave za izvedbo občnih zborov, osnovnih organizacij sindikata, Sprejem udeležencev prvega proizvodnega tekmovanja. Praktični del tekmovanja: potrebna sta znanje in spretnost. kateri morajo biti izvedeni že v novembru (zaradi priprav na kongrese drugo leto) in je treba postoriti še marsikaj, kar smo si v programu začrtali in kar člani od vodstva sindikata tudi pričakujejo. Veliko dela je tudi pri sami organiziranosti vseh oblik rekreativnih in družbenih aktivnosti. Sindikat pa se zavzema, da bi vse oblike, rekreacijske, aktivne in proste aktivnosti, kakor tudi oddih in aktivni odmor med delovnim časom, tedenski odmor in letni oddih, bili organizirani strokovno, s tem, da bi za to področje dela zaposlili strokovnjaka, ki bi organiziral tudi še več teh aktivnosti, in da vsa ta dejavnost ne bi bila zgolj odvisna od bolj ali manj domiselnih in bolj ali manj aktivnih vodstev osnovnih organizacij sindikata. Organizirana je bila tudi pomoč za nakup ozimnice socialno šibkejšim družinam naših delavcev. Ta pomoč sicer ni velika, vendar pri današnji inflaciji bo vsem upravičenim dobrodošla. Prenekatera aktivnost pa se opravi spontano in jo sindikalisti opravimo takorekoč mimogrede. Dela, ki ga moramo opravljati sindikalisti grede, poleg svojega rednega dela je veliko, marsikdaj za to dobimo vaše moralno priznanje, včasih pa je treba požreti tudi kakšno pikro od posameznikov, najraje od takih ki z ničemer niso zadovoljni in niti ne vedo kaj bi od svojega sindikata sploh radi. Če jim na določeni ravni ne uspe pridobiti neko materialno korist, pa je tu vik in krik, grožje po telefonu o izstopu iz sindikalne organizacije in podobno. Največkrat taki zahtevajo zase od družbe vse, ne da bi družbi tudi kaj prispevali. Smo pač ljudje različnih navad in mišljenj. Smo pa tudi že sredi priprav na novoletno obdaritev, ko bo moral dedek Mraz s svojim spremstvom obiskati malčke naših delavk in delavcev, ter jih obdariti s skromnimi darilci. Toliko za enkrat, prihodnjič pa spet. Janc Boris PEKO V ALŽIRIJI Že pred kolektivnim dopustom smo z dvorišča odposlali velike lesene zaboje za opremo za tretjo tovarno čevljev v Alžiriji. Tovarna v Bou Sadi je v fazi priprave za montažo opreme. Predvidoma naj bi začela s poskusno proizvodnjo spomladi prihodnje leto, če bodo seveda izpolnjeni pogoji za delo, kar mora zagotoviti investitor, to pa je SONIPEC. Iz Alžirije sta se v teh dneh ekipi vrnili, ker imajo alžirski delavci kolektivni dopust. V tem času pa bomo pripravili program, kako bo teklo delo za naprej. OB TEDNU OTROKA Družbena skrb za otroke dobiva čedalje pomembnejše mesto v skupnih naporih združenega dela in prostovoljnega družbenega dela. Kljub organizirani in stalni skrbi za najmlajšo generacijo pa še vedno niso izčrpane vse stvarne možnosti in oblike družbene skrbi za otroke. Ali smo storili dovolj? Premalo ali nesmotrno so marsikje izkoriščeni rekreativni prostori: otroška igrišča, telovadnice, letovišča, bazeni, družabni prostori. Še veliko je možnosti za učinkovitejše pokrivanje otrokovih potreb, pa jih ne izkoristimo. Uresničujmo letošnje geslo Tedna otroka: SODELOVANJE V DRUŽBI, OD DEJAVNOSTI ZA OTROKE K DEJAVNOSTIM Z OTROKI. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan. — Glavni in odgovorni urednik: Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.