DELOVANJE SKUPŠČBN SIS
Problemi: od materialov do bonov
Ob ugotavljanju učinkovitosti in delova-nja delegatskega sistema v občini je prevla-dala ugotovitev, da sistem šepa spričo siabe aktivnosti nekaterih delegadj in konferenc deiegadj. Zaskrbijujoča je predvsem ude-ležba na sejah skupščin samoupravnih inter-esnih skupnosti družbenih dejavnosti kot tu-di aktivnost delegatov nekaterih zborov uporabnikov na samih sejah.
V mesecu decembru lanskega leta je ob-dnska konf erenca SZDL organizirala razgo-vor s predsedniki in sekretarji vseh samou-pravnih interesnih skupnosti. Preden zapiše-mo glavne ugotovitve tega razgovora je prav, da se poMiže seznairimo s problemati-ko v zvezi z delovanjetn delegatskega siste-ma v posameznih SIS, kot so jo opisal pri-sotni na omenjenem razgovoru.
SIS za otroško varstvo opozarja na osmo točko sprejetih aktivnosti za izboljšanje de-lovanja delegatskega sistema, ki govori predvsem o volitvah in evidentiranju dele-gatov, čemur je potrebno posvetiti izjemno pozomost. Občinska konferenca SZDL mo-ra ob evidentiranju stopiti v tesen stik s krajevno konferenco SZDL in opozoriti, da-je potrebno pri evidentiranju upoštevati predvsem interes delegatov pa tudi strokov-no usposobljenost. Sklepčnost ob zasedanjih skupščine te SIS ni problematična, res pa je, da je med uporabniki prevelika pasivnost.
SIS za zdravstvo zagovarja, da morajo biti materiali za seje kratki, bolj razumljivi, po-ročevalci ob posameznih točkah dnevnega reda pa izbrani tudi izmed delegatov. Po-trebno je razmejiti naloge skupščine SIS od nalog delovne skupnosti SIS ter občinskega sindikata in SZDL. Ena pomembnejših na-log skupščine je, da mora v naslednjem mandatu svobodna menjava bolje zaživeti, naloga sindikata in socialistične zveze v ob-čini pa, da delegate oborožita z znanjem in informacijami, ki so pomembne za odloča-jije. Sprejemljiva je tudi želja, da na skup-
ščini ne bi bile več kot štiri točke dnevnega reda, kar pa je po mnenju SIS za zdravstvo skorajda neizvedljivo, spričo številnih nalog.
Sicer pa se na omenjeni SIS ne morejo pritoževati nad sklepčnostjo skupščin, pa tu-di ne nad dejavnostjo delegatov, tako upo-rabnikov kot izvajalcev, ki v skupšČini ena-kovredno sodelujejo.
SIS za komunalo ugotavlja bistveno manjšo aktivnost delegatov v zboru izvajal-cev kot pa je aktivnost uporabnikov. Vsa področja namreč, ki so kritična za občino, zadevajo tudi krajevne skupnosti. Zal pa se OZD pojavijo le tedaj, ko so na dnevnem redu cene storitev. V skupščini te SIS je že v navadi, da so le 2-3 glavne točke dnevnega reda, res pa je, da se nabere še veliko osta-lih, manj pomembnih točk. Veliko bolj kot doslej, poudarjajo v tej SIS, pa je treba posvetiti pozornosti kvaliteti gradiv in delu v delegatski bazi. Popolnoma nerazumljivo je namreč, da delegatov enostavno ni na sejo. Posebno v OZD je zanimanje premajhno, čemur botrujejo tudi vodilni in vodstveni delavci, ki se za delo delegatov v skupščini SIS ne zanimajo. Vzroki odsotnosti pa so velikokrat tudi v problemu nepovrnjenih potnih stroškov in v pomanjkanju bencin-skih bonov, za kar je nujno potrebno najti rešitev, predvsem za oddaljene krajevne skupnosti.
SIS za teiesno kulturo problema z ne-sklepčnostjo skupščin nima, prbolemi so v nesklepčnosti posameznih zborov. Vsekakor pa bi vsi problemi in sugestije prišle veliko bolj do izraza, če bi zbori zasedali ločeno. Pri delu posameznih odborov je čutiti pre-majhno izkušenost, odbori so vse premalo samostjni, zato je pottebno pregledati nji-hovo aktivnost in pristopiti k izobraževanju članov odborov. Da pa bi akcija izboljšanja delegatskega sistema lahko stekla v mestu Ljubljani kot celoti - za to je predpogoj, da so vsaj mestne delegacije sklepčne.
SIS za sodalno vaistvo je specifična po tem, ker v njej deluje veliko žensk. Ker pa je naša občina specifična, je periferna in pretežno kmečka, ženske seveda nimajo obilo časa, da bi se ob vsakem času sestali. Problemi, s katerimi se ta SIS ukvarja, so izredno zanimivi in pereči ter prav zato lah-ko najdejo svoje mesto v vlogi četrtega zbo-ra skupščine. Na splošno pa je informiranje slabo, materiali za seje so dostavljeni pre-pozno, povratnih informacij ni.
SIS za zaposlovanje opaža problematičrfo delovanje temeljnih delegacij in konferenc delegacij. Skupščina te SIS je velikokrat na meji sklepčnosti. Razprave na seji so slabe ali pa jih sploh ni. Vodilni delavci v OZD bi morali biti zgled uveljavljanja delegatskega sistema. V celotno akcijo za izboljšanje de-legatskega sistetna moramo obvezno vpeti tudi mladino in jo aktivno vključiti v sodelo-vanje. Ugotavlja se tudi potreba po spre-membi sestave skupšcine SIS, v kateri bi morali največ delegatskih tnest zasesti dele-gati iz OZD, saj zaposlovanje prav gotovo bolj zadeva njih kot pa KS. Tudi problema-tika te SIS je primarna za četrti zbor, saj bi na splošno vprašanjem zaposlovanja morali posvetiti več pozornosti in jim dati večji pomen.
SIS za izobraževanje beleži veliko neak-tivnost članov posameznih odborov. Skup-ščina sama po sebi ni problematična, proble-matična je sklepčnost odborov. Dobro bi bilo opozoriti OZD, da imajo delegacijo za to SIS, posebno sedaj, ko se ukvarjamo s problemom vključevanja otrok v usmerjeno izobraževanje, ko bi OZD morale sodelova-ti s svojimi kadrovskimi potrebami. Samo udeležbo na sejah skupščine lahko izobljša-mo predvsem z osebnim kontaktom z dele-gati, razrešiti pa je potreno tudi vprašnje povrnitve potnih stroškov delegatom iz od-daljenih <3zD in KS. Sicer pa so najbolj pereči kadrovski problemi in nezaživeta svo-
bodna menjava dela, ki ne temelji na kvali-teti opravljenega dela.
SIS za raziskovanje je kadrovsko dobro zasedena, seje pa so spričo slabega material-nega položaja redke. Ta SIS je izredno defi-citarna, kar zadeva sredstva za njeno delo-vanje, solidarnostno združevanje pa ni uve-ljavljeno. S sredstvi za osnovno dejavnost SIS za raziskovanje v drugih ljubljanskih občinah se ne more niti primerjati, 80 stari-mi milijoni pa je nemogoče voditi široke akcije. S temi sredstvi se malodane ne da niti životariti. Brez solidarnosti Ljubljane na tem področju je nadaljnji obstoj te skupno-sti že vprašljiv.
ČIGAVO MNENJE ZASTOPAJO DELEGATI?
Delovanje delegatskega sistema oziroma delovanje delegacij v skupščinah SIS je v največji meri odvisno od vodij delegacij, pa tudi cxi zainteresiranosti vodilnih delavcev v OZD. Da bi delegati imeli veselje, do dela, morajo biti materiali kratki, čas sej pravilno izbran, teme zanimive, točk dnevnega reda čimamanj. Seje ne smejo trajati več kot tri ure, stroške prevoza pa bi morali povrniti vsaj delegatom iz oddaljenih KS oziroma OZD. Veliko pozomost je potrebno posve-titi evidentiranju in izobraževanju delega-tov. Delegati naj bi bili izvoljeni glede na njihov interes, strokovno usposobljenost, ne smemo pa pri tem prezreti aktivno vključe-vanje mladih.
Zamisel o četrtem zboru skupščine je po-trebno realizirati in že ob zasnovi letnih planov SIS izpostaviti tista vprašanja, ki so v širšem družbenem interesu in zato primerna za obravnavo na četrtem zboru skupščine.
Z obiski OK SZDL in OS ZSS po KS in OZD naj bi vzpodbudili k delu nedejavne delegacije in konference delegacij, ter tako preprečili, da bi delegati prihajali na seje s svojim mnenjetn, ne pa z mnenjem delegaci-je. Aktivno pa se mora pri pramagovanju teh težav vključiti tudi zveza komunistov tako v OZD kot tudi v krajevnih skupnostih. -*v-^^ej»«--.-!*5-f.-y-=T    NINA ČOŽ