TRGOVSKI UST časopis za trgovino, Industrijo In obrt. Karočnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 46 Din, Heaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 5M-Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.96S. LETO XII. Telefo* št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 23. marca 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 36. Zasedanje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo za Slovenilo. Važne razprave v odsekih. — Pereča gospodarska vprašanja v plenum«. V sredo in četrtek so se vršile v naši zbornici važno razprave o najbolj .perečih vprašanjih naše trgovine, obrti in industrije. V sredo so zborovali odseki, v četrtek pa zbornični plenum. ODSEKOVE SEJE so vodili načelniki odsekov dn zbornični podpredsedniki g. Ivan Ogrin, g. Dragotin Hribar in g. Leopold Bruderman. Razpravljalo se je: v trgovskem odseku o deerarizaciji pošt, o ekonomski službi naših konzulatov, o standardizaciji izvoza poljskih pridelkov, o pristopu k ženevskim arbitražnim konvencijam, o trgovini z vinom na drobno za uživanje izven lokalov, o dispenznih prošnjah, o načelnih obrtnopravnih vprašanjih, o obsegu obratovanja v konzumih, o ukinitvi zakona o pobijanju draginje in o krošnjarstvu. Obrtni odsek je razpravljal o številnih dispenznih in koncesijskih prošnjah ter obrtnopravnih izjavah, o prirejevanju strokovnih tečajev za izobrazbo obrtništva, o prizadevanju zbornice za ureditev vprašanja obrtno-pravnih pravic stavbnih obrtnikov ter o vprašanju obrtnega reda. Tako v trgovskem kakor v obrtnem odseku se je razpravljalo o odpiranju in zapiranju obratovališč in delovnem času v poslovalnicah. V industrijskem odseku se je razpravljalo o ureditvi trgovinskopolitičnih odnošajev Z Bolgarijo, Poljsko, Turčijo, Egiptom, Francijo in kolonijami, o reviziji pristojbin za industrijske tire in skladiščne prostore na železnicah. V vseh treh odsekih pa se je razpravljalo tudi še o sodelovanju gospodarskih organizacij in korporacij pri priredbi pridobnine za 1929 ter o načrtu zakona o nelojalni konkurenci. PLENARNA SEJA. V sredo ob 8'30 dopoldne se je začela plenarna seja, ki jo je otvor-il zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml. Seji je prisostvovalo 43 zborničnih članov, vladni komisar načelnik g. dr. R. Marn in sekcijski svetnik g. dr. F. Ratej v zastopstvu velikega župana mariborske oblasti. Po pozdravu in pred prehodom na dnevni red je predsednik odgovoril na dve interpelaciji, ki jih je stavil v zadnji plenarni seji zbornični član g. Josip Rebek o izjavah podpredsednika zbornice g. Ivana Ogrina glede osemurnega delavnika in ukinitve nedeljskega pouka na obrtnonadaljevalnih šolah. V svojem odgovoru je izjavil g. predsednik, da izjav, katerih se tiče interpelacija, podpredsednik g. Ogrin ni podal v imenu zbornice. Nato je g. predsednik podal obsežno poročilo o poslovanju zbornice in o njenih najvažnejših akcijah izza zadnje plenarne seje, ki se je vršila 5. decembra 1928. Dasi vsebuje to poročilo samo najvažnejše zbornične akcije, nudi vendar lepo sliko o velikem delu, ki ga je izvršila zbornica v tem razmeroma kratkem času za prospeh naše obrti, trgo-vine in industrije. Glede na važnost poročila ga priobčimo v prihodnjih številkah našega lista po možnosti v celoti. Ob koncu poslovnega poročila se je dotaknil g. predsednik tudi poročil nekaterih zagrebških listov, ki v zadnjem času upravičeno razburjajo slovenske gospodarske kroge. Pri tem je izjavil: >Zagrebški listi prinašajo redno novice o našem gospodarskem in vsakdanjem življenju. To je lepo in nam po godu, samo imamo vtis. da gre vendar preveč za senzacije. V poročilih o naših prilikah bi želeli ob- jektivnosti in resničnosti, ako že dobrohotna presoja ni mogoča. Objektivnost in stvarnost je pa brezdvoma potrebna za serijozne časopise. Svojo nezadovoljnost moramo izražati na-pram pisanju o naših davčnih prilikah in o vesti, da so davčne napovedi za pridobnino v Sloveniji bile slabe, pa da bo treba revizij od strani oblasti. Mislim, da smo v Sloveniji baš zadostno storili svojo dolžnost glede plačevanja davkov in prav lahko pogrešamo pouk v zagrebških listih. Danes je v naših listih nova senzacija glede zbornic za banke v naši državi. Informirali smo se v prizadetih krogih in je dejstvo, da se naši denarni zavodi kot taki niti v svo jem »Društvu denarnih zavodov« doslej niso pečali z vprašanjem ustanovitve zbornic za banke, pa se zategadelj tudi niso mogli izrekati za sedež take zbornice za celo državo v Zagrebu.« Poročilo predsednika g. Ivana Jelačina ml. je vzela zbornica z burnim, odobravanjem na znanje, nakar je v imenu pregledovalcev računov poročal zbornični član g. Jernej Ložar o reviziji zborničnih računov za leto 1928. Poročilo g. Ložarja je plenum soglasno odobril in se je dal zborničnemu generalnemu tajniku g. dr. Franu WI n -d i s c h e r j u kot računodajalcu abso-lutorij. Zbornični tajnik g. Ivan Mohorič je nato podal izčrpno in zanimivo poročilo o deerarizaciji pošt in o akcijah, ki jih je uvedla zbornica v tej zadevi. Od 207 pošt, ki bi se morale po ministrskem dekretu deerarizirati, pripada na področje poštne direkcije v Ljubljani 73 uradov, torej preko 'A. Od teh se nahaja pet poštnih uradov v mestih, 17 v trgih, od teh 10 v ljubljanski in 7 v mariborski oblasti. Od deerarizi-ranih pošt ima 19 poleg običajne poštne ‘tudi brzojavno službo, 9 telefonske centrale, 43 pa brzojavno in telefonsko službo skupaj. Poštno ministrstvo je zbornični predstavki in številnim direktnim protestom v toliko ugodilo, da ostane 32 pošt še nadalje državnih, do-čim se ostalih 41 ima deerarizirati. S tem je bilo za 44 % vseh prizadetih pošt vprašanje ugodno rešeno. Brarične naj ostanejo vse pošte, ki štejejo preko 28.000 delovnih enot. Poročilo tajnika g. Mohoriča, kojemu so sledili vsi z zanimanjem, je zbornica soglasno odobrila. Nato je sledilo poročilo o ureditvi odpiranja in zapiranja in o delovnem času v trgovinskih in obrtnih obratih. To poročilo je podal zbornični tajnik g. dr. Ivan P les s. Poročal je o zborničnih akcijah po uveljavljenju uredbe z dne 3. maja 1928, nadalje o poteku ankete, ki se je vršila v Zagrebu dne 2. t. m. v navzočnosti ministra za socijalno politiko g. dr. M. Drinkoviča, ter o stališču, ki so ga zavzeli na tej konferenci zastopniki gospodarskih zbornic. Sledilo je poročilo o načrtu zakona o nelojalni konkurenci. O načrtu je poročal tajnik zbornice g. dr. Josip Pretnar. Poročilo vsebuje historijat in zbornične predloge za spremembo nekaterih določil načrta. Poročilo, ki bo gotovo zanimalo vse naše interesente, priobčimo v prihodnji številki v celoti. Zbornični član g. Anton Stergar je poročal nato o zakonu o pobijanju draginje ter je po izčrpnem poročilu o tem predmetu stavil predlog, da uvede zbornica na kompetentnih mestih potrebno akcijo za to, da se ukine zakon o pobijanju draginje z dne 30. decembra 1921, ki ni dosegel nikakih pozitivnih uspehov, pač pa je, kakor dokazuje praksa, izpostavil radi kršitve golih formalnosti neupravičenim šikanam male ljudi, ne da bi imel vpošteven vpliv na regulacijo cen. V utemeljitvah te zahteve navaja, da je bilo v Sloveniji v letu 1928 radi kršitev določil tega zakona kaznovano 22 trgov-cov in obrtnikov, med njimi 13 samo radi opustitve označbe cen. Kaznovanih je tudi 8 gostilničarjev, vsi s stajališčem v manjših občinah. Vsi obsojeni so revnejši mali obrtniki, kaznovani za dejanja, glede katerih ne bi pač nikdo mogel trditi, da bi .mogla kakorkoli vplivati na gibanje cen ali na aprovizacijo trgov. Njegov predlog, da se ponovno uvede akcija za ukinitev tega zakona, kar so storile že vse države, kjer so tekom vojne ali neposredno po vojni uvedli take prisilne mere, je sprejela zbornica soglasno. Soglasno je odobrila zbornica tudi predloge, ki jih je stavil za pobijanje kroSnjarstva zbornični član g. Krištof Š p a n i č e k. Predlogi se tičejo v glavnem izpopolnitve naredbe, ki jo je izdalo ministrstvo trgovine in industrije dne 27. junija 1928 o krajih, v katerih je krošnjarjenje prepovedano ali omejeno kakor tudi o krajih, v katerih prebivalci uživajo glede krošnjarjenja posebne ugodnosti. Posebno zanimivo je bilo poročilo zborničnega podpredsednika g. Ivana Ogrina o delavskem zavarovanju. G. Rebek se izčrpnim izvajanjem podpredsednika g. Ogrina, ki jih na drugem mestu priobčujemo v celoti, priključi, ter izjavi, da je reorganizacija v interesu zavarovanja samega potrebna. Želimo izboljšanja in ne demontaže, kakor se je to napačno tolmačilo v javnosti. Samostojni predlogi zborničnih članov. Zbornični član g. A. Stergar je predlagal, da se opozori vsa oblastva na taksne predpise, po katerih so gremijal-ne organizacije glede svojih vlog, ki jih pošiljajo državnim oblaslvom v izzvrše-vanje svojih zakonitih dolžnosti, kolka proste. Zbornični član g. Maks Turnšek je predlagal, da se intervenira, da se zopet dovoli1 splavarjem popust na železnicah. Tudi je g. Turnšek predlagal, da se pri poštnih pristojbinah za paketni promet uvede zaračunavanje po conah. Predlog podpredsednika g. Ivana Ogrina se tiče reekspedieije lesa in zahteve, da se reekspedicija dovoli ne samo na postaji Brezovica, ampak na vseh naših postajah, ki pridejo v poštev za izvoz lesa v večjem obsegu. Zbornični član g. Josip Rebek je stavil tri predloge, in sicer glede prireditve tečaja za avtogensko varenje- v Ljubljani, glede obligatorne preiskave vajencev in glede podkovske šole v Ljubljani. Zbornični član g. A. Sušnik govori v svojem predlogu o težavah, ki jih povzroča poslovnemu svetu neenakost eksekucijskih predpisov ter prosi, da se uvede akcija za čimprejšnjo uzakonitev enotnega izvršilnega reda. Direktor g. A. K r e j č i iz Ruš je stavil dva predloga, od kojih se tiče prvi revizije predpisov o tlakarini in postavnim, drugi pa glede davčne prostosti dotiranja posebnih rezervnih fondov pri podjetjih, ki so vezana na javno polaganje računov. Gosp. M. H o h n j e c iz Maribora je predla- gal, da se napravi posebna akcija za zopetno uvedbo štiriodstotne davčne varščine ob izvozu. Zbornični član gosp. G o 1 č a r se je v svojem predlogu zavzel za prireditev tečajev za zadružne ffunkcijonarje. Njegov predlog je bil od-kazan obrtnemu odseku. Z oziram na vesti v dnevnem časopisju, da se morajo prevozi drv za kurjavo izvršiti do konca avgusta, je zbornični član g. dr. E. Rekai predlagal, da naj se intervenira pri ministrstvu, da se ta odlok razveljavi, ker bi sicer imel za interesente v zborničnem področju težke in usodne posledice, lzval bi tudi veliko podražitev drv za kurjavo v zim ski dobi, kar bi močno prizadelo vse konsumente. Nujni predlog je stavil tudi zbornični član g. S. F 1 o r j a n č i č, ki gre za tem, da se omogoči zbornici, da bo pri vseh pogajanjih za sklepanje trgovinskih pogodb zastopana po svojih referentih. Gosp. A. Oset iz Maribora je v svojem predlogu prosil, da se naj načrt novega obrtnega zakona dostavi vsem gospodarskim korporacijam v izjavo, čim ga bo ministrstvo poslalo zbornici. Zanimiva debata se je razvila o predlogu, ki ga je stavil zbornični član g. P 1 u t in ki se tiče neracijonaJne eksploatacije gozdov po inozemcih. Po izr crpni diskusiji in po predlogu zborničnega generalnega tajnika gosp. dr. Frana W i n d i s c h e r j a se je zadevo odka-zalo industrijskemu odseku, da razpravlja o njej na svoji prvi seji. Ker je bil dnevni red izčrpan, je zbornični predsednik g. Ivan Jelačin zaključil ob 13. uri javno plenarno sejo, nakar se je vršila še tajna seja. O zavarovanju delavcev. V plenarni seji Zbornice 101 dne 21. t. m. je podal zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin naslednje zanimivo poročilo o delavskem zavarovanju: Kot član nadzorstva Središnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu čutim dolžnost, da podam kratko poročilo o tej važni ustanovi. Dne 14. maja 1922 smo dobili nov enoten zakon o zavarovanju dclavcev. V zmislu določil tega zakona se je socialno zavarovanje v naši državi popolnoma unificiralo ter je začelo novo poslovanje po tem zakonu dne 1. julija 1922. Zakon o zavarovanju delavcev urejuje: 1. bolniško zavarovanje', 2. zavarovanje proti nezgodam in 3. zavarovanje za starost, onemoglost in smrt. Dočim sta se prvi dve panogi zavarovanja takoj uvedli, se ni še uvedlo zavarovanje za starost, onemoglost in smrt. Izvajanje zavarovanja nadzira ministrstvo za socijalno politiko. Kot vrhovno upravno mesto zavarovalnih institucij obstoji Središnji urad, katerega sedež je bil predviden za dobo 10 let, to je do leta 1982 v Zagrebu, nato pa se ima prenesti v Beograd. Kot prva instanca v zavarovanju poslujejo okrožni uradi. Teh je po številu 24. Poleg teh so še tri privatne društvene bolniške blagajne in sicer blagajna trgovske »Omladine« v Beogradu, Društvo Merkur v Zagrebu in Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. V celem imamo torej 27 edinic. Vseh zavarovanih članov je bilo po stanju meseca avgusta 1928 594.457, od teh pri okrožnih uradih 577.000 in pri društvenih blagajnah ca. 17.500. Da se more dobiti vsaj približno sliko o obsegu in veličini zavarovanja, naj navedem, da je znašal ob zaključku leta 1927 celotni promet panoge bolniškega zavarovanja okoli 239-5 milijona dinar- jev in koncem lanskega leta pa okoli 24-9-4 milijona dinarjev. Dohodki nezgodne panoge so znašali pa blizu 66 milijonov dinarjev, skupno torej okoli 305’5 milijona dinarjev, z obrestmi in drugim pa skupno približno 316 9 milijona dinarjev. Ako pogledamo podatke, ki se tičejo specijelno Okrožnega urada v Ljubljani, čegar delokrog obsega celo Slovenijo, vidimo, da ima ta urad po stanju meseca avgusta lanskega leta 93.600 članov. Vplačil pa je bilo leta 1927 v Ljubljani na prispevkih okoli 36-7, na zavarovanju pa okoli 8‘3 milijonov, skupno torej okoli 4j5 milijonov dinarjev. Po številu zavarovancev je ljubljanski okrožni urad med vsemi največji, nato pride Beograd s ca. 62.000 zavarovanci in Zagreb s ca. 59.000 zavarovanci. Nekateri okrožni uradi so zelo majhni. Taktih uradov, ki nimajo čez 20.000 zavarovancev, je okoli 15. Okrožni uradi imajo v posameznih večjih krajih svojega okoliša poslovalnice. Delokrog teh poslovalnic pa je zelo neznaten. Upravni sistem zavarovanja je, kakor sem že omenil, popolnoma centralističen; sloni sicer na principu vzajemnosti, Brestovcu«, kjer je investiranih 7 milijonov, pa so znašala pasiva 818.544 dinarjev. Tudi sanatorij >Krašeni dok v Bosni, kjer znašajo investicije ca. 7 milijonov, je pasiven za 905.008 Din. Ne bom govoril, s kakimi žrtvami in težavami mora Središnji urad in Okrožni urad zagrebški vzdrževati ogromno zgradbo v Zagrebu, kjer je investirano okrog 30 milijonov. To so vse posledice tega, ker se ni denar smotreno investiral in se še investira. Sedaj ko se bliža leto 1932 in ko se ima prenesti centrala v Beograd, je treba tudi tam pričeti z zgradbo nove palače. Zemljišče se je že kupilo za menda ca. 6 milijonov, stavba pa bode stala okrog 40 milijonov. Osnovni načrti so se že razpisali in samo stroški za honorarje ocenjevalni komisiji teh načrtov bodo znašali ca. 300.000 Din. Veliko plodonosneje bi se denar nalagal, ako bi se namesto investicij za lastne stavbe posojalo denar proti varnim hipotekam. Posebno poglavje tvorijo ogromne poneverbe, ki se vršijo v nekaterih delih države, kakor tudi zaostanki na prispevkih. Pri našem okrožnem uradu je v tem oziru boljše in so razmere urejene. 31. decembra 1927 je bilo pri Središnjem uradu za ca. 159 milijonov dinarjev zaostankov. Največji zaostanek ima Okrožni urad v Beogradu, skoro 53 milijonov, Skoplje 9 milijonov, Ljubljana ima 13-5 milijonov. V procentih prvi 143%, drugi 115'5%, tretji 29'5%. Naj pripomnim, da je normalni zastanek, kjer se račune ne more vsak dan sproti kasirati, za približno eno tretjino vseh prispevkov, to bi bilo za leto 1927 okrog 100 milijonov. Tudi je že dokazano, da se mali okrožni uradi ne morejo držati, ampak da je ustvariti večje urade tako, da bi se dalo vse državno področje deliti na štiri ali pet popolnoma samostojnih upravnih edinic. Po dosedanjih izkušnjah bi mogle take večje edinice uspešno vršiti svoje funkcije in to v prid zavarovanju samemu, pa tudi zavarovancem in gospodarstvu. Iz vsega tega poročila sledi, da je reorganizacija zakona za zavarovanje delavcev sila potrebna in da predstavlja to eno izmed najbolj perečih vprašanj. Visoki zbornici zato predlagam, da vzame moje poročilo na znanje ter sklene: Predsedstvu se naroča, da v zmislu poročila izdela spomenico na kompetentna ministrstva ter jih naproša, da se člmpreje reorganizira naše socijalno 'zavarovanje, pri čemer naj bi se osvojil princip, da je v tem pogledu porazdeliti celo državno področje na štiri do pet popolnoma samostojnih nosilcev zavarovanja. Ekonomska služba konzulatov. (Iz poročila tajnika Zboinice TOI g. Ivana Mohoriča na seji trgovskega odseka dne 20. marca.) Na podlagi rezultatov prejšnjelet-nih anket je izdalo ministrstvo zunanjih zadev pretekli mesec nove in-strukcije za konzularno službo. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so instrukcije sestavljene popolnoma v zmislu predlogov, ki jih je stavila naša zbornica v toku omenjene ankete. Nas zanimajo predvsem določbe, ki se tičejo dolžnosti konzulatov glede zaščite naših gospodarskih interesov v inozemstvu in so obsežene v drugem oddelku instrukcij. Ta oddelek obsega najprej splošne predpise glede skrbi konzulatov za gospodarske interese, naslednje posebno poglavje je posvečeno konzularnim poročilom, nato vsebuje v tretjem odseku navodila glede dajanja trgovskih informacij, a zaključni četrti del vsebuje predpise in navodila glede ekonomske propagande za naš izvoz in za naš tujski promet v inozemstvu. Uveljavljenje tega pravilnika pomeni velik korak napredka za našo konzularno službo, katerega pozitivne uspehe pričakujemo že v tekočem letu. Res je, da predpisi, izdani zaenkrat samo na papirju, izdani ljudem, ki dosedaj niso imeli zadostnih ali pa prav nikakih stikov z gospodarskimi krogi in ne poznajo dovolj praktičnih prilik in potreb našega gospodarstva, ljudem, katerim mnogokrat manjkajo celo osnovne informacije o naši gospodarski zakonodaji in ki tudi nimajo pripomočkov, ki so potrebni za vršenje informativne službe, ki so se dosedaj pretežno bavili z administrativnimi in policijskimi posli, še ne pomenijo vsega, ker je predpogoj za dolbro pojmovanje teh instrukcij in zadovoljivo poslovanje v interesu naše zunanje trgovine strokovno razumevanje problemov naše zunanje trgovine. Zato je izdanje pravilnika le en korak v tej smeri, da se naša konzularna služba reorganizira in spravi na višino moderne dobe in naših gospodarskih potreb. Vsekakor pa je zadovoljiv znak pričetka dela v željeni smeri, kakor so to zbornice predlagale že na svojem kongresu v Beogradu leta 1924. Pravilnik za konzularno službo predpisuje, da mora vsak konzulat ščititi interese naše zunanje trgovine, kjer se jih izigrava ali ogrožava in kjer se kršijo dobri odnošaji, odnosno določbe sklenjenih trgovinskih pogodb. Naloga vsakega konzula je, da zasleduje kretanje naše zunanje trgovine v svojem področju in da deluje na to, da naši proizvodi prodrejo na inozemska tržišča in si tam utrdijo svoje postojanke. Zato mora točno zasledovati konkurenčno ravnotežje, poslovne in kreditne prilike, trgovske običaje in vse pojave na svojih tržiščih ter delovati na to, da se naši proizvodi v inozemstvu dobro spoznajo in pričnejo plasirati. Ako pro- Kvalitef n a znamka Zahte- vajte fwvs«4! BREZPOSELNOST V JUGOSLAVIJI. Po uradni statistiki je iskalo v Jugoslaviji v lanskem letu dela 125.000 moških in 13.652 žensk. Ponujeno je bilo delo za 32.500 moških in za 4294 žensk. Posredovanja so se izvršila v 25.700 slučajih, med temi 3591 žensk. Brez posredovanja je dobilo delo 97.240 moških in 9521 žensk. Na koncu leta je znašalo število dela iskajočih 10.301, med njimi 1662 žensk. Razmerje med povpraševa- met v posameznem predmetu nazaduje, je naloga konzula, da razišče vzroke takih pojavov in o njih takoj poroča vladi. Kjer opazi možnost novih kupčijskih prilik za naš izvoz, je dolžan pravočasno opozoriti naše merodajne kroge. Glavno pažnjo mora posvetiti našemu izvozu. Intervencije v prilog inozemskih firm, da povečajo svoj uvoz v našo državo, niso njegova naloga, niti dolžnost, dasi opažamo — mimogrede povedano — da se to še vedno žal mnogokrat dogaja. Konzuli imajo pripravljati gradivo za nove trgovske pogodbe, opozoriti na vpliv in posledice, ki jih imajo pogodbe tretjih držav na našo trgovino in poročati, kadar postanejo posamezne določbe naših trgovskih pogodb obsoletne in preživele. Vsa svoja opažanja in zaključke iz svoje prakse ima predložiti konzul ministrstvu zunanjih zadev v svojih poročilih. Poročila so po svoji sestavi, vsebini in značaju raznih vrst. Razločujemo splošna in posebna, redna odnosno izredna ter z ozirom na vsebino administrativna odnosno zaupna. Določbe pravilnika glede sestave poročil so — to moramo javno priznati —• vseskozi na višini in poročila, ki se bodo po teh predpisih sestavljala, bodo nudila zbornicam in vsem poslovnim krogom zelo dobro in tporab-no gradivo in informacije za pravilno orijentacijo naše zunanje trgovine. Redna poročila se ima sestaviti o preteklem letu do 1. aprila prihodnjega leta. V njem se ima podati splošen pregled gospodarske politike dotične države v primeri s prejšnjimi leti in z ozirom na posebne interese našega izvoza v dotično državo. V poročilu morajo biti očrtani izgledi za bodoči razvoj kupčijskih odnošajev in navedeni viri, iz katerih so bili podatki za sestavo poročila črpani. V izrednih poročilih, pri katerih je glavno ekspeditivnost, se ima poročati o izrednih gospodarskih dogodkih in pojavih, o osnutkih novih zakonov, ki so važni za naš izvoz. Obenem je treba v njih obdelati vsa vprašanja iz praktične kupčijske tehnike in trgovske politike, ki vplivajo na naš izvoz, njegovo intenziteto in propagando. Tu prihajajo v poštev velike dobave, velika javna dela, snovanje novih industrijskih podjetij, veliki vzorčni sejmi in razstave, poročila o stanju žetve, nove prometne zveze in priredbe itd. y teh poročilih je treba posebno pažnjo posvetiti specijalnim prilikam in zahtevam tržišč dotičnega konzularnega področja, opozoriti naše interesente zaupno na nesolidne tvrdke, pojave nečedne tekme, na nove tarifne in carinske predpise ter ugodne prometne zveze. Načela, ki veljajo glede dajanja trgovskih informacij, so po odredbah pravilnika sledeča: Prošnjam za trgovske informacije je treba ugoditi neposredno z največjo ekspeditivnostjo in niti eno zaprosilo ne sme ostati brez odgovora. Informacije morajo biti nepristranske njem po delu in med ponudbo je 100:27. Število posredovanj znaša 18*4% povpraševanj. Tekom leta je bilo izdanih 1,482.000 Din rednih brezposelskih podpor in 157.000 Ddn izrednih. Potovalne podpore so znašale v denarju 206.000 dinarjev, in natura 51.000 Din. Voznih listkov so izdali za 5,058.000 Din. To poročilo je pa samo delno. * * * IZVOZ VINA IZ JUGOSLAVIJE. V jugoslovanskem trgovskem ministrstvu so na novo pričeli proučevati vprašanje izvoza naših vin. Pripravljajo se odredbe za zopetno osvojitev avstrijskega in češkoslovaškega trga, ki sta se nam odtujila. Od pomnoženega izvoza vina iz Jugoslavije bi se okoristilo vse naše narodno gospodarstvo. * * * ZA ENOTNOST PISAVE. Pod gornjim naslovom smo priobčili v zadnji številki prav zanimivo razpravo, ki je vzbudila živahen interes tudi v izven trgovskih krogih. Razpravo j je napisal g. Fran Stupica, veletržec z ! železnino v Ljubljani. Prlporolaite, prosim, svoiim odjemalcem priljubliene ,«u« , ... - , MAGOI izdelke za Juhe. Lahka prodaja! ran Ksav. LoKnik, Maribor, Cankarjava 6 DohOf ZaslUiGk! in je treba posebno pažnjo posvečati verodostojnosti vira, iz katerega se črpajo podatki. Pismene informacije se daje samo onim organizacijam, katerim bo ministrstvo zunanjih zadev dalo odobrenje za neposreden promet s konzulati. Posameznikom pa se dajejo informacije le, če se osebno obrnejo na konzulate. Informacijskim pisarnam, ki same le posredujejo trgovske stike, konzulati niso obvezni dajati informacij. Inozemskim trgovcem se lahko dajejo splošne informacije o uvoznih in izvoznih predpisih, carinskih odredbah v naši državi in naslovi domačih trgovcev, nadaljno posredovanje se jim ima vskratiti. Našim trgovcem, trgovskim potnikom in podjetjem se ima iti v vsakem oziru na roke in jim dati potrebne informacije, vendar to posredovanje ne sme iti tako daleč, da bi postal konzulat neke vrste komisijonar ali agent dotičnih tvrdk. Zato morajo imeti konzulati vse potrebne pripomočke, zakone in carinske predpise, naslovni materijal in drugo informativno gradivo. Za kolkovanje vlog na konzulate veljajo predpisi taksnega zakona. Ekonomski propagandi imajo konzulati posvečati največjo pažnjo, obenem pa jim pravilnik baš v tem oziru priporoča tudi največjo opreznost in nepristranost. Konzulati pri dajanju informacij ne smejo nikdar navajati interesentom samo ene tvrdke, ako obstoja več tvrdk iste stroke. Konzulati morajo skrbeti za udeležbo naših interesentov na inozemskih sejmih in razstavah, toda le na onih, od katerih lahko pričakuje naša izvozna trgovina pozitivnih koristi. Konzuli imajo zasledovati tudi delo pooblaščenih trgovskih agencij v inozemstvu in v primeru, da zaznajo za posle, ki bi lahko škodovali reputaciji in dobremu slovesu naše zunanje trgovine, takoj zaupno poročati ministrstvu. Istotako imajo tudi opozoriti na nesolidne in nereelne firme. Posebno pažnjo morajo posvečati razpravam v dnevnem političnem in strokovnem časopisju o naših gospodarskih razmerah in sami skrbeti za pravilno informacijo, izdajanja propagandnih brošur itd. Priznati moramo, da je z novimi predpisi inaugurirana nova doba in dana podlaga za trdno oporo naše zunanje trgovine v naših konzularnih uradih, ki je nam bila nujno potrebna. Ponudbe In povpraševanja. Antonio Ferrini, Anti-chita, Via Zamboni 40, Bolo g n a, želi stopiti v trgovske zveze s tukajšnjimi podjetji, ki bi mu mogla dobaviti oglje, pa tudi les. * * * Ra g. Gaetanodi Gregorio, perito commeroiale, Cata-nia, Via Pozzo Mulino No 22, želi stopiti v kupčijske stike s tukajšnjimi izvoznimi tvrdkami za les. * # * Gosalbes Freres les-lčgumes secs, Rue de Pariš, čijske stike s tukajšnjimi izvoznimi tvrdkami za fižol in grah v svrho nabave večje količine. * * * Informacijska družba: Auskun-ftei, Alpenlandische Information s - Gesel lschaft, Linz a. D. (Avstrija), se priporoča jugoslovanskim eksportnim tvrdkam z željo, da se obrnejo na njo v svrho informacij o kreditnih razmerah svojih avstrijskih odjemalcev. Redni letni občni zbor gre-mija trgovcev v Ljubljani. (Konec.) Poročilo k računskemu zaključku je podal gremijalni blagajnik trgovec g. Ivan Železnikar, katerega je občni zbor soglasno odobril. Proračun izkazuje Din 623.06250 potrebščin, med katerimi je najvažnejša postavka fond za zgradbo gremijalne trgovske šole v iznosu Din 500.000-—. Navzočim je bil podrobno obrazložen program zgradbe Trgovskega doma, v katerem bi dobila gremijalna trgovska šola svoje lastne prostore. Tudi ta postavka je bila izvzemši enega glasu soglasno sprejeta. Glede načina pobiranja tega prispevka bo v zmislu obrtnega reda in gremijalnih pravil sklepal gremijalni odbor na prvi seji. 0 ustanovitvi bolniške blagajne samostojnih trgovcev je poročal g. Jos. J. Kavčič in predlagal občnemu zboru, da se čimpreje ustanovi to društvo, ki naj ima zaenkrat značaj prostovoljnega vstopa. Če bi se pokazala potreba po ustanovitvi prisiljenega zavarovanja samostojnih trgovcev, bi se pristopilo na prihodnjem občnem zboru s takim predlogom. Občni zbor je poročilo g. Kavčiča vzel z odobra- i vanjem na znanje in soglasno priznal potrebo ustanovitve takega društva, j Nato so se vršile dopolnilne volitve, j pri katerih sta bila izvoljena v odbor j g. Jos. Bahovec in g. I. Medved. Pri slučajnostih sta bila stavljena ! dva predloga. V prvem se predlaga, da se v bodoče zahtevajo za vstop v gremijalno šolo trije razredi meščanske ali srednje šole. Po vsestranski debati je bilo sklenjeno, da se bo v bodoče sprejemalo v gremijalno šolo vajence, ki so dovršili dva razreda srednje ali meščanske šole ali 8 razredov osnovne šole. Nadalje je šolski odbor stavil občnemu zboru predlog, da se uvedejo vajenške preizkušnje. Predlog se glasi: »Med mere, ki naj omeje prevelik, i kakor tudi nezadostno usposobljen dotok v trgovino in izboljšajo trgovski naraščaj in stan, spada tudi zahteva po vajenski preizkušnji. To je zahteva trgovskih organizacij, pa tudi strokovnih udruženj trgovskih sotrudnikov. Za malo število prostih mest je vedno mnogo preveč slabo izšolanega in premalo uporabnega naraščaja na razpolago. Vkljub obilici ponudnikov ni izbere, težko je dobiti sposobnega so-trudniika. Temu nezdravemu razmerju naj skuša odpomoči tudi uvedba vajenške skušnje, ki bo do dobra prerešetala vajenške vrste in pustila v Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Ljubljani se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 9. aprila t. 1. pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo , v Ljubljani.) 1 Oddaja zakupa kolodvorske restavra-! cije na Jesenicah se bo vršila potoni , j ofertalne licitacije dne 10. aprila t. 1. pri v Ljubljani. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) RAZPIS NATEČAJA. Razpisujejo se službe pogodbenih po' ] štarjev pri teh-le poštah: Pogodbene pošte II. reda: Letni redni prejemki: plača 12.800 Din, doklada (50 % redne plače) 6400 Din. — Gornja Lendava. Izredni prejemki: za telegraf in telefon 300 Din in nagrada za selsko dostava 6708 Din. — Sv. Jurij ob Ščavnici. Izredni prejem- sotrudniški stan le dobro podkovane trgovske vajence. Na ta način se bodo razredčile vrste brezposelnih trgovskih pomočnikov, kar bo izboljšalo mezdne razmere in kvalifikacijo. Iz takih sotrudnikov bodo nastali izobraženi in smotreni trgovci. Špecijalna strokovna vprašanja naj pokažejo, je-li je vajenec v svoji stroki doma in kako reagira na predoče-mu najraznovrstnejše situacije, n. pr. kako zna prodati slično blago, če ni zahtevanega, kako se obnaša, ako v obče ne more postreči, ako stranka z grajo kako robo vrne. Če pride kupec, za katerega je znano, da je povsod dolžan in ga je treba lepo odpraviti, kako bi sprejel potnike ali druge zastopnike v gospodarjevi odsotnosti, kako se saldira račun, kam se izknjiži denar, kako se preračuni tovorni list, poštnina, carinska pri-znanica ali kaj sličnega. Obči del skušnje pa bi obsegal predvsem vprašanja, ki naj bi kazala stopnjo njegove izobrazbe in civilizacijo. Treba je ugotoviti, da-li ima vajenec lep nastop, dobre manere, prijazno obnašanje itd. Vse to spada v okvir vajenške skušnje, ki bo dovedla do lepih uspehov. Vsled tega predlaga gremijalni odbor v soglasju s šolskim odborom gremija trgovcev v zmislu § 18., točke f, ki določa, da spada pod delokrog gremijalnega zibora sklepati o ureditvi vajenskih preizkušenj, današnjemu občnemu zboru sklep, da se na gremijalni šoli koncem vsakega šolskega leta uvedejo vajenške skušnje, na podlagi katerih postane vajenec, ki je dovršil tri razrede gremijalne šole, usposobljen za trgovskega sotrudnika. Občni zbor pooblašča šolski odbor gremija trgovcev, da izdela in pripravi vse* tozadevne predpise glede vajenške skušnje.« Predlog je bil soglasno sprejet. Končno se je v zmislu odloka velikega župana in mestnega magistrata sklenilo vstaviti v gremijalna pravila določbo, da se mora vsak vajenec ob nastopu svoje učne dobe dati zdravniško preiskati predvsem od zdravnika okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Opozarjamo na gornje sklepe vse gg. trgovce učne gospodarje, da se teh navodil strogo drže, ker ne bo gremijalni oziroma šolski odbor v tem pogledu delal nikake izjeme. Poročilo gremijalnega tajnika bomo objavili v celoti v prihodnjih številkah, kakor tudi govor tajnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. I Mohoriča. Videm-Dobrepolje. Izredni prejemki: za telegraf in telefon 360 Din, za odpravo in sprejem pošte izven uradnih ur 182 dinarjev in nagrada za prenos pošte 2400 Din, za selsko dostavo 4914 Din. — Pogodbene pošte III. reda. Letni redni prejemki: redna plača 13.800 Din, doklada (50 % redne plače) 6900 Din. — Dobrovnik v Prekmurju. Izredni prejemki: nagrada za selsko dostavo 5528 dinarjev. — Kozje. Izredni prejemki: za telegraf 240 Din. — Križe na Gorenjskem. Izredni prejemki: za telegraf in telefon 360 Din, za odpravo in sprejem pošte izven uradnih ur 182 Din, za nadzor pomožne pošte 360 Din in nagrada za prenos pošte 2000 Din, za selsko dostavo 7176 Din. — Lukovica. Izredni prejemki: za telegraf in telefon 360 Din, za nadzor pomožne pošte 1080 Din, nagrada za selsko dostavo 3198 Din. — Službena jamčevina pri omenjenih poštah iznaša 1200 Din. Natančnejši pogoji so našteti v Okrožnicah XIII—1926. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami naj se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa do 26. marca 1929. Med prilogami mora biti potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto, kakor določa člen 16. Pravilnika o pogodbenih poštah. Iz naših organizacij. Trgovine v pondcljek dne 25. t. m. Grenvij trgovcev v Ljubljani obvešča, da smejo biti trgovine v pondeljek dne 25. t. m. odprte. Ljubljanska borza. Tečaj 22. marca 1929. Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. goid. . —•— 22-815 Berlin IM —•— 18-615 Bruselj 1 belga 7-9107 Budimpešta 1 pengfl . . —•— 9-931 Curih 100 fr 1094-40 1097-40 Dunaj 1 šiling 7-9932 8-0232 London 1 funt 276-13 276-93 Newyork 1 dolar —•— 66-85 Pariz 100 fr 221-40 223-46 Praga 100 kron 168-32 169-12 Trat 100 lir 297-20 299-20 Vrednote: Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 127 Din; Prva hrvatska šte-dioodca, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za ‘trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Zdrui. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 120 Din; »Stavbna družba« g. g., Ljubljana, denar 50 Din; »Sekir«, tovarna (klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvoraiea za dušik d. d., Ruše, denar 240, blago 250 dinarjev. Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 1 m3 Din 260—300; brzojavni drogovi 260 do 280; bordonali merkantilni 320—350; trami merkantilni 260—300; škorete, konične, od 16 cm naprej 600—650; škorete paralelne, od 16 cm naprej 660—700; škorete, podmer-ne, do 15 am 500—560; deeke-plohi, kon., od 16 cm naprej 550—600; deske-plohi, par., od 16 cmi naprej 580—630. Bukev: deeke-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deeke-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; deeke-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—900; deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; testeni 500 dt 550; tavolete 1200—1250, Hrast: hlodi I., II. 450—700; bordonali 1300—1500; deske-plohi, neobrobljeni, boules 1300—1600; deske-plohi, neobroblj. merkantil. 650—1150; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1360; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22—24; hrastova 20—28. Železniški pragovi: 2-60 m, 14X24: hrastovi 50—55. Oglje: ‘bukovo za 100 kg 85-90. Iščejo se: testoni, 20 mm, media 23, I., II., III., z do 20 % ozkih (4 in 5 col), ico vagon, prihod Sušak pristanišče; jesenovi plohi in sicer: 4'50 m3 od 40 do 50 mm in 4 50 m3 pa od 60 do 80 nun, od 4 m naprej, od 25 cm naprej; remeljni: doJž. 4 50 m, 70/70 3 m3, 5 m, 60/60 2 m3, 70, 70 9 m3, 80/80 4 m3, 6 m 60/60 2 m3. 70/70 7 m3, 80/80 3 m3; remeljni, 4 m dolgi: 3-5/7, 8; 4/4, 3; 5/5, 3; 6/6, 3; 7/7, 15, 8/8, 4, 9,9, 2; 10/10, 2; ca. 200 m3 hrastovih bou-les-ov od 35 eni prem. naprej, od 250 do 6 m dolž. in v debel. 70, 80, 100 in 120 mm, leo vag. Sušak pristanišče; ca. 200 m3 hrastovih plohov la, ostrorobih, paralelnih, obeljenih, v debelinah od 60 do 150 mm, od 20 cm širine naprej, s čim širšo medio, od 2—6 m dolžine, z toleranco 15 % od 1—1-90 metra, po možnosti suho blago, foo vagon Suša/k pristanišče. Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 305—307-50; bačka: 80 kg, 2 % primesi, mlevska voz., elov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, 310—312-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 315 do 817-50 Din. — Koruza: bačka: času primerno suha, promptna dobava, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 322-50 do 325 Din; bačka: času primerno suha, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, od 330 Din do 335 Din. — Ječmen: baranjski, pivovarski, 68/69 kg, 345-347-50; bački, ozimni, 67/68 kg, 330—332-50 Din. — Oves: bački, slovenska postaja, navadna voznina, 305—310. — Moka: /pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din. Tendenca: les: živahnejša; deželni pridelki : neizpremenjena. Zaključki: les: 0 vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. TRG JAJEC. Nakupovalne cene eksporterjev se gibljejo med Din 1TO—1*20. Na inozemskih trgih so cene padle; v Nemčiji je prodajna cena 150 do 155, v Švici 188 do 190 švic. frankov, po kvaliteti. Zboljšanje cen pričakujejo od Velike noči, a to 'bo le začasno; splošno prevladuje mnenje, da je absolutno pričakovati padanje cen in da bodo imeli eksporterji, ki na to ne mislijo, zgubo. V Švioi nam zelo konkurira Italija, kjer je produkcija že polno v teku. Dunajski velesejm izkazuje prav zadovoljive zaključke. Zlasti udeležba inozemstva je bila to pot številnejša kot pri prejšnjih sejmih. Kupčije so »klepale tako nasledstvene države kot dežele daljnjega inozemstva. j ki: nagrada za selsko dostavo 7-332 Din. | — Sv. Peter v Sav. dolini. Izredni pre-j jetnki za telegraf in telefon 360 Din, za | odpravo in sprejem pošte izven uradnih j ur 182 Din in nagrada za prenos pošte j 3600 Din, za selsko dostavo 2964 Din. — c e r e a -Oran, 6 želi stopiti v kup- direkciji drž. železnic RAZNO. Omejitev ameriške petrolejske produkcije od 1. aprila naprej. Na konferenci zastopnikov -vseh večjih ameriških petrolejskih družb so ugotovili, da bo vprašanje najboljšega varčevanja s petrolejskimi viri prej rešeno kot se splošno misli. Konferenca je imenovala generalni odbor za zaščito petrolejskih virov; ta odbor je prejel predlog, naj se vsem družbam, ki producirajo petrolej v Zedinjenih državah, v Mehiki in v severni Južni Ameriki, priporoči, da od 1. aprila naprej omejijo dnevno petrolejsko produkcijo na produkcijo leta 1928. Srednja dnevna produkcija tega leta naj ne bo prekoračena. To naj bi bil prvi korak v tem vprašanju. Drugo vprašanje je, če se bo napravljeni sklep tudi res izvrševal. Ameriška Glanzstofi in ameriška Bem-berg se že zelo ugodno razvijata. Prva producira na dan že 12.000 funtov umet-nosvilenega prediva. Obe družbi delata že z dobičkom. Fiat. Občni zbor Fiat d. d. se je vršil v Rimu. Bilanca izkazuje 61,252.000 lir čistega dobička, iz katerega bodo kot lani izplačali 12 Vi -odstotno dividende ali 25 lir za delnico. V poslovnem poročilu ugotavlja uprava, da so se posledice nad vrednotenja lire in stabilizacije kazale še v prvih mesecih leta 1928 v kvarljivi smeri, da so pa proti koncu leta polagoma izginile ter se komaj še občutile. Zanimivo je, kaj izvaja uprava v poslovnem poročilu glede produkoije in prodajne politike svojega podjetja. Podjetje se bo prelevilo, toda ne tako, da bi se produkcijski stroški znižali v svrho dosege velikega dobička, temveč naj se z redukoijo nabavnih stroškov cene znižajo in naj se na ta način omogoči uporaba avtomobila vedno širšemu občinstvu, zlasti domačemu. Eksport naj igra v bodoče samo dopolnilno vlogo in naj obsega samo one tipe, ki obetajo večji dobiček. Prudential Assurance C o. To je naj-večja angleška in obenem največja evropska zavarovalna družba. Sedaj priobčuje računski zaključek za leto 1928. Lanski prirastek znaša 17 4 mil. funtov, premijski dohodki 11'78. čisti dobiček v življenjskem zavarovanju je nesel 2-88 milijona funtov, v ljudskem zavarovanju 3-44. Vsa aktiva so narasla v lanskem letu za 10 milijonov funtov, na 219 milijonov funtov; od teh jih je doma in v inozemstvu investiranih 105-8 milijonov, od koje vsote pride nad 23 odstotkov na inozemske vrednostne papirje. — Pisali smo, da hoče ameriška Metropolitan Insurance C o. razširiti svoje delovanje na Evropo. O njenem razmerju do Prudential Assurance Co. še niso nič pisali. TRŽNA POROČILA. KOVINSKI TRG BAKRA ETC. Londonska kovinska borza doživlja dvige, kakor jih je v svoji 60-letni zgodovini še malo doživela. Bakru sta se pridružila še svinec in cink. Trg je vsled nenavadno velikih ameriških nakupov oči vidno desorganiziran. Za evropsko industrijo so posledice tega razvoja ne-dogledne. Sedaj ji ne manjka samo vsaka kalkulacijska podlaga za predelavo bakra, temveč tudi za svinec in cink. — Angleški vladi predlagajo, naj natančno zasleduje tako politiko cen kot politiko zalog. Sedaj zaenkrat pač še nimajo no- bene moči, da bi direktno posegli v pote^ razvoja. Poročila iz Amerike govorijo, da ni videti še nobenega znaka, da ,-i se razvoj čvrste tendence ustavil. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Laobračajno - komercijelno 'Jelenje direkcije drž. železnic v Ljub-„ani sprejema do 28. marca t. 1. ponud-■e glede dobave tiskovin. (Vzorci in pogodi so na vpogled pri istem odelenju.) Direkcija drž. rudnika Velenje spre-o a do 2(>. marca t. 1. ponudbe glede > a\ e 400 stotov portland-cementa; do arca t. I. pa glede dobave 5000 kg ■v a. - D?!avnica drž. železnic v Mariom ‘prejema do 28. marca t. 1. ponud-■e glode dobave gonilnih osi. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 4. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 250 kub. metrov jamskega lesa ter glede dobave bakrenega kabla. — Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1500 m tračnic. — Dne 13. aprila t. 1. se bo vršila pri direkciji drž. železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave gonilnih jermenov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podotki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaje. Dne 15. aprila t. 1. se bo vršila pri Auto-Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje starih avtomobilov in raznih avtomobilskih delov. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Dobave. Gradjevinska uprava morna- rice v Boki Kotorski sprejema ponudbe glede dobave nekaj kompletnih najmodernejših kopalnih naprav. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 4. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1 kompletne centrifugalne sesaljke. — Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1500 m jeklenih vrvi. — Direkcija drž. železarne Vareš-Majdan sprejema do 10. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 5 vagonov moke, 4000 kg masti in 3000 kilogramov mila za pranje. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. aprila t. 1. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave jelovih tramov in letev ter glede dobave hrastovega skretniškega materijala. — Dne 8. aprila t. 1. pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave jermen. — Dne 10. aprila t. 1. pri direkciji drž. železnic v Subotici glede naprave in montiranja instalacije za odvajanje dima v kurilnici na tovorni postaji v Novem Sadu. (Predmetni oglasi z natančnejšiim podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 2. aprila t. 1. se bo vršila pri Inten-danturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 37.500 kg petroleja; dne 10. aprila t. 1. pa pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.000 kg moke. (Pogoji so na vpogled pri navedenih komandah.) Prodaja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 10. aprila t. 1. ponudbe glede prodaje 13.000 kg bukovega oglja. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industorijo v Ljubljani.) Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, PreSernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju) * Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 * Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroCila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepositi itd. ViUtrsovIm , kolonialne In Ipocerijske rob« Ivan Jelačin Ljubljana Zaloga ■vele praženo kavo, mlatili diSav in rudninsko vodo Tabu ta i Saktevejte contk! • • Semena •• kakor: Zrno deteljo, lucerno, paso, trave, laiki oves, grahoro i. t. d. nudi najceneje Fran Pogainik, Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 Zahtevajte ceniki TRAJNO koristno darilo je samo 'GRITZNER* m ,ADLER* šivalni stroj ter pisalni stroj "URANIA". Znižane cene, najlepše opreme edino le pri JOSIP PETELINCU Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913. 1.1. d. nudi najceneje is velike zaloge Dl. UD VELETRGOVINA A. ŠARABON špecerijsko blago Žganje Raznovrstno >j\no cer W tovarna w vinskega kisa, d. z o. zM Ljubljana nudi najflnejii in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. TehniCno in higijenilno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarne: Ljubljana, Dunajska cesta la, Hnadstr. Zahtevajte ponudbo! VELETRGOVINA m VOLK LJUBLJANA ŽITA IN MOKE * RESLJEVA CESTA 24 tASTNl AVTOMATIČNI VALJČNI MLIN. Priporoča po najniljih cenah razne mievike proitvode in vse vrste žita, kakor tudi pSonično moko iz prvovrstnih banažkib mlinov. SPECIJALNA TRGOVINA KRMIL. Erzoj.: Volk Ljubljana. Zahtevajte cenilci Telefon štev. 2449* D. D. TRG.- IND Mg in Sirite JjMTSB UST!‘ MCDIfl ID UUBUANA rl C V\ l\w W\ GREGORČIČEVA 23 Ureja dr. IVAN PLBSS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja dn tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.