---.....(-"<-"-«' >a (ju po»U 4240 Radovljica (cPr GlASlDOeČIME LUKOVICA Oktober 2002, letnik 4, številka 9 Hise n;i Trojanah zaradi predora pokajo po šivih Prebivalci živijo v strahu Dela v predoru pod Trojanami so začasno ustavljena zaradi znanih težav. Trojančanc pa v teh dneh obiskujejo komisije v občinski sestavi in v sestavi izvajalcev avtocestnih del. Ogledujejo in ocenjujejo nastalo Škodo na hišah zaradi tresenja tal ob vrtanju predora. Po prvih podatkih je večjo ali manjšo škodo menda utrpelo kar dvajset hiš na Trojanah. Obiskali smo nekaj hiš in povprašali stanovalce, ki so bili dosegljivi, o nastali situaciji. Ana Gorišek nam je povedala, da je njena hiša že starejša, da je hila sicer na zunanji strani prej že manjša razpoka, sedaj pa se je poglobila. Tudi v liiši je po stenah opaziti manjše razpoke. Gospa, ki ni več ravno mladih let, živi v hiši sama, razumljivo, da je še bolj prestrašena, kajti oh vrtanju predora je bilo ponoči slišali oddaljeno bobnenje, rahlo tresenje in v tišini noči je to res strašljivo. Marija Gorišek, snaha gospe Ane, ki :. možem živi v bližini, vendar niže v bregu in katere hiša je stara komaj dvaindvajset let, je vidno pretresena, kajti njihov dom je nad drugim cevnih predorom. Pokazala je razpoke v kamniti meji, na zunanjih kamnitih stopnicah in ob hiši, kjer je med zunanjo steno hiše in Karlu Kralju se pred očmi seseda hiša. opečnatimi tlemi vidna vzdolž celega zidu za dober prst široka razpoka. Tudi pri njih si je komisija ogledala nastalo škodo, vendar so menda menili, da to ni kakšna hujša katastrofa. Nadaljevanje na 3. sirani Zveza kulturnih or»aniz Domžale 1230 Domžale Vprašanj uredb o AC Šentjakob Blagovica Poslancu v OZ iz poslanske skupine SOS g. Francu Sušniku sem že pred poletnimi počitnicami predlagal, da hi povprašal Vlado RS o kršitvah uredb lokacijskega načrta izgradnje AC odseka Šentjakob -Blagovica. Poslanec je moji prošnji ugodil in sedaj vam predstavljam izvleček zvočnega zapisa snemanega v O/ RS in predvajanega slikovno na TV Slovenija prvi program. Franc Sušnik: Hvala lepa, gospod predsednik. Moje vprašanje je namenjeno gospodu ministru za promet, Jakobu Presečniku, in se nanaša na izvajanje oziroma neizvajanje lokacijskih uredb pri gradnji avtocestnih odsekov, točno na kršenje uredbe v lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Blagovica - Šentjakob, kjer sprašujem, zakaj je kršeno oziroma ni spoštovano določilo 7. člena citirane uredbe, ki izrecno določa število in kraje postavitve cestninskih postaj. Dejstvo je, da dodatna cestninska postaja v naselju Lukovica ni predvidena. Tukaj naj hi bil prost izvoz in uvoz, vendar ugotavljamo, da v tem trenutku ni ne enega, ne drugega, tako da občina Lukovica oziroma Lukovica kot sedež občine Lukovica nima vstopa in izstopa na avtocesto. Nadaljevanje na .L strani DREVORED NA BRDU. Ortmteneio m odpadno listje nas spominja, daje tu jesen. Narava se vsako pomlad obnavlja, človeško življenje pa je minljivo. Btifajo se nam dnevi, ko se bomo bolj poglobljeno spominjali naših dragih jmkojnih, jim prižigali svečke in na grobove polnili cvetje. IZ VSEBINE Podjetje Burja iz Krašnje 5 Ali pijemo zdravo vodo? 8 Častni občan Franc Capuder 11 Volitve 2002 15-24 Svetovni dan pošte 26 9. pohod za krof 32 Intervju: Barbara Brezigar 36-37 AKTUALNO Rq t Spoštovani bralci! Jesen, poln,i dobrot, se kaže v svojih toplih barvali. Vsakdo se po svojih močeh prizadeva, da hi do hitro bližajoče sv zime postoril čimveč. Tudi v naši občini smo na mnogih področjih popestrili naše vsakdanje življenje. Čutiti je, da smo bili zelo odmevni s kulturnimi in športnimi dogodki ter prireditvami. Tako smo prvič gostili 68. Glasovo prejo. Janka Kersnika smo spoznavali kar iz omizja treh sogovornikov. Ob tem smo spoznali publicista Miha Naglica, ki ho v Rokovnjaču odslej razkrival manj znano por domačega pisatelja. V tem času pa se je naših krajev dotaknila tudi Mednarodna konferenca, ki jo je organizirala Zveza društev za biomaso Slovenije. Turistično društvo Lukovica in OS Janka Kersnika Brdo sta s svojim programom zadovoljila radovedne goste. Vse izkušnje nam bodo gotovo koristile v prihodnjem letu, ko bo pri nas svetovni shod čebelarjev. Tudi o pripravah nanj boste lahko prebrali. Ob vsem tem pa nas pestijo tudi težave, kjer smo včasih tako nemočni in skoraj obupani. Obdajajo nas problemi v zvezi z gradnjo avtoceste, saj je prav neverjetno, kaj doživljajo ljudje na vrhu Trojan. V Dnevniku smo lahko brali o nezadovoljnih Pod-miljčanih, ki si prej kor vse drugo želijo varno križišče. Zaradi gradbišča in neprestanega poseganja v naravo smo imeli tudi hudo onesnaženo in klorirano vodo. Tudi na to vprašanje boste našli odgovor. Kako je s pokojninskimi boni in še kaj vas bo gotovo posebej pritegnilo k branju. V vse to pa so posegle volitve. Oh izidu tega glasila ho volilna kampanja ravno na vrhuncu. Tudi naš Rokovnjač nam predstavlja programe političnih stfank in kandidatov za župane naše občine. V zvezi s predstavitvami smo sedemnajstega oktobra v okviru uredniškega odbora opravili žreb o vrstnem redu objav predstavitev kandidatov posameznih predlagateljev. Pri žrebu so sodelovali tudi nekateri predstavniki predlagateljev. Kmalu se bomo znašli v volilnih kabinah pred množico imen kandidatov. Marsikdo se ho zopet vprašal, koga obkrožiti, komu dati svoj glas? Da hi se odločili pravilno, se moramo najprej dobro seznaniti s posameznimi programi kandidatov za župane in občinske svetnike. Ker pa so si posamezni programi strank oziroma kandidatov mnogokrat precej podobni, je odločitev samo na tej osnovi težka. Zato je dobro, če presojamo in primerjamo posamezne kandidate na osnovi dosedanjega dela, prizadevnosti, strokovnosti, pokončnosti in poštenosti. Vsekakor imamo še dovolj časa za presojo. Pomembno je, da smo kot zreli občani ponotranjili tiste vrednote, ki kličejo po uresničitvi. V bližajočih se dneh bomo obiskovali grobove naših dragih pokojnih, jim prižigali svečke in darovali cvetje. Spomnili sc homo žrtev 2. svetovne vojne ter vojne za osamosvojitev Slovenije in tistih, ki so jim spomeniki še vedno samo gozdovi. Spomnimo se tudi bolnih; ohiščimo jih, saj nas potrebujejo kot tudi mi njih. £» Marta Lairič, glavna in odgovorna urednica OBVESTILO o javnem razpisu Občina Lukovica bo na podlagi Zakona o kmetijstvu (Ur. list RS, št. 54/00) izvedla javni razpis za zbiranje ponudb za opravljanje zimske službe v sezoni 2002/2003. Zato obvešča vse zainteresirane občane, ki bi v zimski sezoni 2002/2003 želeli opravljati zimsko službo, in sicer kot dopolnilno dejavnost na kmetiji s kmetijsko mehanizacijo (traktor in plug), naj se javijo na telefonsko številko 01/72-35-1 19 najkasneje do 4. novembra 2002. VABILO Občina Lukovica vabi vse občanke in občane na otvoritev in blagoslov obnovljene dvorane in ostalih prostorov Kulturnega doma v Šentvidu., v sredo, 6. novembra 2002, ob 19.00 uri v Šentvidu. Obenem bo odprta tudi razstava "Obnova cerkve sv. Luke v Sp. Praprečah". V programu bodo sodelovali: Godba Lukovica, MePZ Šentviški zvon in otroci iz vrtca Medo. Dvorano ho blagoslovil prelat in arhidakon g. Andrej Svete o pomenu obnove Kulturnega doma pa ho spregovoril župan Anastazij Zivko Burja. Razstava, ki jo je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, ho v prenovljeni dvorani na ogled še od 7. do 10. novembra 2002 od 17. do 20. ure. Vljudno vabljeni! TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE od 19. do 28. novembra 2002 Občina Lukovica v okviru Podjetne regije - turizem organizira 40-urni tečaj za pridobitev licence lokalnega turističnega vodnika. Tečaj bo potekal v popoldanskem času. Po končanem tečaju bodo udeleženci opravljali teoretični in praktični preizkus znanja. POGOJI ZA PRIJAVO: Najmanj srednješolska izobrazba in znanje tujega jezika za stopnjo srednješolske izobrazbe. Od kandidatov pričakujemo široko razgledanost, urejenost, prijaznost in sposobnost prilagajanja. CENA TEČAJA: 36.000,00 SIT. Polovico stroškov, t.j. 18.000,00 SIT bo krila Občina Lukovica. Vsem, ki bodo uspešno opravili strokovni preizkus znanja, napisali seminarsko nalogo o dogovorjeni vsebinski temi in opravili dvajset ur vodenja, bomo v roku enega leta povrnili stroške. DODATNE INFORMACIJE: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica KONTAKTNA OSEBA: Vinko Pirnat, direktor Občinske uprave (01/72-35-119) PRIJAVE ZBIRAMO do ponedeljka, 11.11. 2002. Število prijav je omejeno. Občinska uprava Hiše na Trojanah zaradi predor;i pokaj o po SIVI h - nadaljevanje s 1. strani Prebivalci nad predorom živijo v strahu Nihče, pravi, pa ne more oceniti njenega strahu, ki ga skupaj z družino doživlja ob vrtanju predora. Kajti bobnenja in tresenja, ki jim uničuje nočni počitek, se ne da pokazati in opisati. Nihče jim tudi ne more zagotoviti, da potem, ko bo predor dokončan in bo po njem stekel promet, ne bodo slišali tudi tega prometa. Najbolj prizadeta je zagotovo hiša Karla Kralja, ta ljubka hišica, na kalen se zaradi njene slikovitosti mora ustaviti oko. Ciospodu Kralju, ki mu že bolezen ne prizanaša, v tej hiši ni več živeti, četudi jo je vsa leta z veliko ljubeznijo dograjeval in opremljal in v kateri ima tudi pravi pravcati muzej. Njegova hiša pa resnično poka po vseh šivih in se že nagiba na spodnjo stran. Razpoke med stenami so tako široke, da vidiš ven. Celo v času mojega obiska je s/ Matej Kotnik neodvisni kandidat za župana Občine Lukovica zopet nastala nova razpoka. Pravi, da je izmeril razpoke v hiši in jih naštel za dobrih petintrideset metrov. Temu je kriva desna cev trojanskega predora. Tudi komisija, ki si je ogledala hišo, je dejala, da ho hišo treba porušiti, kajti geološka struktura tal pod hišo je taka, da se bo hiša slej ko prej sescdla. Vzrok je seveda trojanski predor. Kakšna živa rana je ta avtocesta za našo dolino, kaj vse morajo ljudje prestajati zaradi nje! Trojanski predor je res velika napaka, pa naj porečejo modre glave, kar hočejo in iščejo izgovore. Starejši ljudje okolice Trojan vedo povedati, da je pod Trojanami bila voda. Tako pa živijo prebivalci Trojan v strahu, tako preži nevarnost delavcem, ki delajo v predoru. Vse sv dela za širši javni blagor, posamezniki ne štejejo. in /uto Milena Bradač Tudi pri Goriikovih rtapoke na hiši. vidne Vprašanje vladi RS o kršenju uredh o lokacijskem načrtu AC Šentjakob) Blagovica - nadaljevanje s 1. strani Cestninska postaja v Lukovici ni predvidena Kršeno je prav tako določilo I I. člena te iste uredbe, ki odreja oziroma predvideva izgradnjo nadvoza v naselju Kompolje in pa kršeno in povsem nespoš-tovano je tudi določilo M. člena uredbe, ki odpravlja črne točke, saj je še vedno ostalo 10 Perečih odprtih črnih točk. Sprašujem ministra, zakaj je tlo teh kršitev prišlo in kdaj bodo določila iz uredbe urejena. Hvala lepa. Minister Jakob Presečnik: Hvala lepa za vprašanje, gospod poslanec, gospod Sušnik. Gospodu Sušniku je gotovo poznano, da ta dva avtocestna odseka, ki sta med drugim najbolj zahtevna ah pa med najbolj zahtevni« mi pri izgradnji avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji, mogoče se kosa s tema dvema samo ta primorski odsek od Črnega kala proti morju, da ta dva odseka še nista niti dokončana. Vsem nam je poznano, kakšno je Stanje na teh dveh odsekih, tako odsek Šent- jakob - Blagovica kot Blagovica - Vransko. In dejstvo je tudi to, da je uredba za ta dva odseka bila sprejeta že kar nekaj časa in da so ml takrat nastala nekatera manjša dejstva, ki jih je potrebno pri sami izgradnji in dokončanju teh avtocestnih odsekov tudi upoštevati. Med drugim, prvič to, da je državni zbor potrdil način, ta kratkoročni program za naslednja leta, glede samega cestninjenja posameznih avtocestnih odsekov in sprejel določen program, kako se ho to cestninjenje izvajalo. Drugič se je pokazalo zaradi nekaterih sprememb, konkretno pri vašem vprašanju, za nadvoz v Kompoljah, kjer je potem v jazi izvajanja tega odseka, bila ena kmetija, ki je prej bila povezana s tem nadvozom, torej edina kmetija, ki je biki povezana s tem nadvozom. To mislim, da je, mislim, da je to Kompolje št. I, da je bilo potem naknadno dogovorjeno, da se ta kmetija oziroma gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša odkupi in poruši in da je vzpostavljena, sicer malo daljša prometna oziroma cestna povezava do preostalih kme-tijskih in gozdnih zemljišč, ki so na tem območju. Občani lahko le upamo, da se bodo uredbe o lokacijskem načrtu uresničile. Da bomo imeli prost dostop na AC in da bodo odpravljene kritične točke na magistralni cesti Gl. in foio Danilo Kaslelie Izvoz i: avtoceste v Lukovici. 4 MNENJA Rokounjač 68. Glasova preja o lanku Kersniku s Francem Kersnikom in dr. Miranom Hladnikom Naj "Kersnikovina" ostane skupaj v enem kosu Dvorano Čebelarskega centra Slovenije na Brdu so 26. septembra na 68. Glasovi preji napolnili številni obiskovalci. Publicist in sodelavec Gorenjskega glasa Miha Naglic se je o življenju in delu ter zapuščini Janka Kersnika, ki smo ga septembra v naši občini posebej približali našim občanom na slovesen način, pogovarjal v živo z rednim profesorjem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom in pisateljevim vnukom Francem Kersnikom, posestnikom na današnji "Kersnikovim". V uvodu je direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak dejala, da se Glasova preja prvič pojavlja na tem delu Gorenjske. Viktor Zakelj, prvi voditelj Glasovih prej, ki so se začele pred trinajstimi leti, je bil tokrat gost tega zanimivega večera o Kersniku, njegovem življenju, posestvu, njegovi ljubezni in njegovih potomcih. Na prejo je prišlo kar pet od šestih še živečih vnukov Janka Kersnika. Nastopil je rudi Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice. Prva vprašanja so bila namenjena Francu Kersniku, ki starega očeta seveda ni poznal, Saj je ta prezgodaj umrl. Pa vendar je družina zelo spoštljivo obujala spomine nanj kor na starega očeta in v tistem času manj kot na pisatelja. Rodbinske vezi SO zelo spoštovali. Dobro se spominja slovesnosti pred drugo sv. vojno, ko so na grad vzidali spominsko ploščo pisatelju Janku Kersniku. Takrat je govoril Fran Šaleški Finžgar o Kersniku kot pisatelju. Tudi vsa ostala pripoved je bila zanimiva, saj je Tac, kot mu po domače pravimo v našem kraju, na zanimiv način poudaril vsa zgodovinsko pomembna dejstva, ki so se dogajala na posestvu Kersnikovih na Brdu. Po drugi svetovni vojni se O Janku Kersniku kor pisatelju ni veliko govorilo. Stalno so poudar- Omizje Glasove preje ■ z leve: Franc Kersnik, Miha Naglic in dr. Miran Hladnik. jali, da je bil graščak in kor tak ni bil po volji takratne družbe. Sreča je bila, je poudaril Tac, da so jih Nemci izselili v Srbijo, medtem ko so grad požgali, sicer hi jih zaradi takšnega statusa gotovo pobili. Razumevanje z okolico je bilo vedno dobro. To občina občuti še danes in mnogi se tega zavedajo. Naj kersnikovina ostane skupaj, v enem kosu, po vsem kar je doživela skozi krute čase naše polpretekle zgodovine, je Tacova največja želja. Vprašanja so se nato osredotočila na drugega sogovornika, tir. Mirana Hladnika, ki kot literarni zgodovinar pozna literarna dela in avtohiografijo pisatelja Janka Kersnika. Vprašanje, ki mu je hilo zastavljeno, ali lahko mlajša generacija literatov sploh še odkrije kaj posebnega pri pisatelju, kar še ni hilo razkrito. Nanj je dr. Hladnik našel odgovor o kontinuiteti odkrivanja različnih vidikov vseh, ki so družbi dali nekaj posebnega. Znano je, tla ena generacija literarnih zgodovinarjev bolj poudarja biografska dejstva, anekdote in njihovo literaturo, druga pa morda odkriva pogled iz drugega zornega kota. Pri vsem tem je pomemhen tudi čas, v katerem živimo. Zanimivo je, da za generacijo preti njim, denimo njegove učitelje, ni hilo toliko zanimivo Kersnikovo življenje, ampak literarna tlela in njihova interpretacija. Danes pa se po njegovem mnenju literarna zgotlovina posveča raziskovanju "z drugega zornega kota". Dr. Hladnik je rudi osvetlil razmerje meti pisateljem Kersnikom in mlatio učiteljico Marico Nadlišek, kasneje poročeno Bartol, kar pa seveda ni pri pisatelju povod za zgodbo iz Jare gospode. Zgodbe, ki jih je pisal Kersnik, so izmisleki. Vsem je nato obudil spomin na zgodbo jara gospoda in "izprašal vesr", kolikokrat posežemo kot domačini po literarnih delih pisatelja Kersnika. Zelo duhovita izpoved obeh sogovornikov nam je zapustila nepozaben spomin. Niko Urbanija, predsednik KUD Janko Kersnik, je oh koncu predstavil aktivnosl društva in s tem potrdil resnico, da naš kraj ceni kulturo in spoštuje kulturno dediščino. Preti javnostjo je podžupan občine Lukovica Janko Hrovat opravičil odsotnost župana, saj se prireditve ni uspel udeležiti. Pohvalil je dobro sodelovanje Občine s Francem Kersnikom. Njegova beseda vedno velja, je dejal. Povedal je javnosti, tla je Franc Kersnik prav zaradi posebno dobrega čuta in posluha do Občine Lukovice prejel v septembru posebno županovo priznanje. Čebelarsko središče sroji na otlvzeti Kersnikovi zemlji in pozneje podarjeni s strani našega Taca. Tudi ostala plemenita dejanja, ki jih Občina izvaja, je podžupan korektno poudaril. Z veliko gostoljubnostjo se je v čebelarskem centru na Brdu zaključila zanimiva prireditev - tokrat gostovanje Glasove preje tudi v našem kraju. A in foto Marta Lavrič NSi Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Ne izbirajte jih po njihovih trnkih obljubah, zakaj kdor preveliko obeta, malo izpolni. Izberite si može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami dosedaj nosili in dobrega storili. Se enkrat vam rečem: Volite modro, izvolite dobro! Kakor si boste postlali, tako boste ležali. Anton Martin Slomšek Odkar človeštvo pozna demokracijo, so si tisti, ki so hoteli hiti izvoljeni, svoje poslanstvo in svttjo izvolitev različno razlagali. Nekateri si od ljudi zaupana pooblastila, tla odločajo o zadevah, ki so pomembne za vse, predstavljajo predvsem kot moč in oblast, drugi kot čast, tretji iščejo možnost uveljavitve osebnih interesov... So pa tudi taki, ki jim izvolitev pomeni odgovornost, ki imajo vizijo skupnega dobrega in se trudijo, tla bi jo uresničili. Volivci smo tisti, ki med takimi in drugačnimi kandidati izbiramo svoje zastopnike, jim zaupamo prihodnje odločitve, jim položimo v roke tudi del svoje usode. Zato je modro in prav, tla kandidate temeljito presodimo, tla se vprašamo, kakšen je njihov namen, kako si razlagajo pooblastila, ki jim jih dajemo v roke. Kot pravi Slomšek - besede tu niso odločilne, presodimo tlela, s katerimi so se kandidati že pokazali, presodimo stvarnost, resnost in zmožnost uresničitve obljub. In predvsem - pojdimo na volišča in podprimo tiste, ki jim zaupamo. Ne izpustimo možnosti odločanja o svoji prihodnosti. Ne prepuščajmo tega drugim. Volimo modro, izvolimo dobro! ()() N.St Lukovica, Franci Avhelj Rokounjač TURIZEM in podjetništvo Družinsko podjetje M&P Burja iz Krašnje Vlaganje v razvoj prinaša največ Sredi naše občine v Krašnji se nahaja uspešno družinsko podjetje M&P Burja; v njem se namreč ukvarjajo z najzahtevnejšimi tehnološkimi postopki obdelave kovin in plastike. Boštjan in Simon Burja, s slednjim sem se tudi pogovarjala, že dobrih deset let uspešno vodita domače podjetje, seveda ob veliki opori očeta Zivka in mame Pavle. Boštjan je prevzel kovinsko dejavnost, Simon pa plastiko. Oba sta študirala v Ljubljani, prvi strojništvo, slednji pa elektrotehniko. Obrtniško pot je zasnoval njun oče Zivko, ki je v začetku sedemdesetih let skupaj z ženo in ob podpori svojih bratov začel z obdelovanjem kovinske in plastične proizvodnje. Dolga leta je obrt rasla in se razvijala v majhni delavnici poleg domače hiše, kjer so že zelo zgodaj z delom priložnostno zaslužili tudi drugi. Tik pred osamosvojitvijo Slovenije je bilo pri njih redno zaposlenih deset delavcev, pozneje, ko so proizvodno dejavnost intenzivno razširili in se preselili v nove delovne prostore, pa je številka zaposlenih v nekaj letih narasla sprva na trideset, danes pa kar na petinštirideset vseh zaposlenih, ki imajo vsaj poklicno izobrazbo. Vsaj eno tretjino med zaposlenimi je naših občanov, ostali pa so iz sosednjih občin, največ iz Tuhinjske doline. I.eto 1990 je bilo v njihovi družini odločilno, pravi mejnik, saj sta sinova prevzela vodenje Podjetja, ki danes vključuje predelavo plas-tičnih mas, obdelavo kovin in orodjarsko dejavnost v Krašnji ter izdelavo izdelkov za potrebe papirne industrije v obratu Papirnice Koltčevo. Vodenje podjetja kol tudi konici Cialna dejavnost ter finančno-račiinovodska "pravila so skoraj v celoti delo domačih, saj pravi Simon, da veliko gradijo na zaupanju in izkušnjah, ki so pri uspešnem podjetništvu zelo pomembne. Uspešnost je rezultat dobrega razumevanja in tudi odpovedovanja lagodnemu življenju in prostemu času, po drugi plati pa nenehnega vlaganja zaslužka v razvoj Podjetja, v znanje in v tehnološko opremo ter IK' nazadnje tudi v usposabljanje kadrov. Potrebno je slediti in spremljati razvoj tehnologije, od tod tudi toliko vlaganja v Osnovna sredstva. "Kadar pri nas kupinu> nov 'ttOj, se vedno poslužujemo tudi izobraževanja pri proizvajalcu stroja," je pojasnil Simon. Obisk v njihovi tovarni me je zelo razveselil. Rilo je sicer naključje, da je imelo nekaj delavcev odmor - presenetila sem jih ob pri- jetnem druženju ob kavi v sodobno opremljeni orodjarni. Po kratkem pogovoru z njimi so mi takoj dali vedeti, da gre resnično za kratko "pavzo" in ne "stavko"! Zaenkrat ni bojazni, da hi zmanjkalo dela, so mi povedali! Simon si je vzel čas in mi razkazal dve moderno opremljeni delavnici, orodjarno in prostor za obdelavo kovin s postopki CNC tehnologije. Pojasnil pa mi je tudi drugo, ekonomsko plat poslovanja, na katero se preveč dobro ne spoznam. Pa vendar me je s trditvami prepričal, da so na dobri poti. Njihova proizvodnja je usmerjena v polizdelke iz kovine in plastike, ki se jih plasira predvsem na tuja zahodna tržišča. Proizvodnja plastičnih izdelkov je namenjena potrebam avtomobilske industrije. Njihove izdelke vgrajujejo v tipe vozil, kot so Mercedes, Lancia itd. Neposrednega izvoza v tujino letno dosežejo cca IS %, posrednega pa več kot 80 %. V razvoj m osnovna sredstva vlagajo kar 15 % letne realizacije, medtem ko imajo v zadnjih petih letih letno 10 % porasta realizacije. Sodelujejo tudi S tujimi, predvsem zahodnimi partnerji, kjer je ta panoga v Evropi dosegla najvišjo kakovostno raven. Sodelujejo pa tudi z uglednimi podjetji v Sloveniji, kot so Julon, Saturrtus Hela in Papirnica. Zelo pomembna je tudi stalna kvaliteta storitev, ki jo v podjetju znajo nagraditi. "Zelo pomembno je, da so naši delavci pošteno plačani, brez dneva zamude, prav tako morajo biti plačane vse dajatve vsak mesec sproti brez izjeme," je zatrdil podjetnik. Pri nagrajevanju SO v primerjavi s kolektivno pogodbo njihove stroke celo nad povprečjem. O težavah vsakdo nerad govori, je pa res, da jih je nekaj povezanih z organizacijo podjetja Rado I Iribar v orodjarni. tudi pri njih. Se kar nekaj ho treba postoriti, da bi dosegli evropski standard ISO 9000, ki bo zahteval kar nekaj sprememb v administraciji in organizaciji dela. Sicer pa je najboljši nadzor konkurenca na tržišču in kupci, ki povedo, kaj je potrebno izboljšati. Pomembno je stalno slediti razvojnim trendom pri nas in v svetu, je zaključil sogovornik Simon, mladi podjetnik iz Krašnje, ki ima pred seboj zagotovo še veliko ciljev. Rado Hribar je po poklicu orodjar. Letos je dopolnil prvi jubilej - deset let skupnega dela v podjetju M čk P Burja v Krašnji. Na delo se vozi vsak dan iz Tuhinjske doline. Delo v orodjarni pa doživlja takole: "Z delom sem zelo zadovoljen. I tobro se razumem s sodelavci pa rudi zaslužek je dober. Vedno se kaj novega dogaja. Opravljam zelo raznolika orodjarska dela, kar me ne utruja. Orodjarni ne manjka ničesar in tudi delovne pogoje imamo dobre, tako da mi je delo v veselje. Pred tem sem bil zaposlen v Alpremu in Utoku v Kamniku, pa sta obe tovarni pro-padli. (V bomo tako nadaljevali, ni bojazni, da bi ostal še kdaj brez dela". A in foto Miina Lavru Sodobna oprema CNC tehnologije v proizvodnem obratu Burja v Krašnji TURIZEMIN PODJETNIŠTVO prm ^^Mwm Priprave na Apimondio so se pričele zelo resno Sodelovanje podjetnikov in čebelarjev Enajstega oktobra je potekalo srečanje članic podjetne regije v okviru Api-mondie 2003 v prostorih Čebelarskega centra Slovenije (ČCS) na Brdu. Sestanek sta vodila Miran Jereb, direktor Agencije za turizem in podjetništvo iz Kamnika in Anton Tomec, direktor ČCS. Srečanja so se udeležili organizatorji Api-mondie in številni predstavniki turističnih in čebelarskih društev iz Kamnika, Trzina, Komende, Mengša, Moravč in Lukovice. .Srečanje' članov podjetne regije v CCS na Brdu. Anton Tomec in Miran Jereb sta obrazložila pomen čebelarskega shoda s celega sveta, pomen čebelarske dejavnosti v Sloveniji in povezovanje čebelarstva s podjetno regijo in turizmom. Poudarila sta, da je zelo pomemb- no tesno sodelovanje med podjetniki in čebelarji, kajti priprave na Apimondio se resno približujejo. Ni več daleč avgust v prihodnjem letu, ko bo pri nas v Sloveniji svetovni kongres čebelarjev s celega sveta. Osrednji del bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani, vsekakor pa bo veliko ogledov tedaj tudi po celi Sloveniji. Poudarek je bil na sodelovanju pri pripravi programov, ki bo prinesel vsem več dobička, tako čebelarjem kot tudi podjetnikom. Miran Jereb je dejal: "Ce bomo delali skupaj, homo lahko zbrali več denarja in tudi več ponudili. V okviru agencije pa želimo upoštevati želje pt »ameznikov". Anton Tomec je pojasnil, da se že nekaj časa oblikuje turistični del kongresa (različni izleti po Sloveniji, predstavitve čebelarjev v sodelovanju s turističnimi društvi). CCS in Brdo z okolico bo v tem času najbrž zelo obiskovana turistična točka. Njegov predlog je tudi bil, da bi programe čimprej pripravili. Za turističnega organizatorja je izbrano podjetje Kompas iz Ljubljane, ki bo organiziralo prevoze in vodenje izletov. Dogovori so bili zelo uspešni in konstrukrivni, saj se bodo organizatorji ponovno srečali že v mesecu decembru inpredstavili programe. /i Marta Lavrič Velika množica ljudi na ploščadi pred Vele je dala slutiti, da se lam nekaj dogaja. In tam, kjer je kaj zanimivega, smo tudi mi, pa če nas povabijo ali ne. Znana negovalka prostorov Fata in pa Vili Kesntk .sta predstavljala novo vozilo blagovne znamke H^undat GETZ, ki ga pri nas zastopa servis Subel). Prikupno malce manjše vozilo, vendar vseeno dovolj prostorno in udobno, bo verjetno našlo kupce tudi pri nas. Kar nekaj adutov je na .strani tega avta: najprej servis Subelj, potem znamka Ihundai s jrrikupnim avtom ter Fata in Vili. Ob obilici zabave smo si lahko ogledali še celotno paleto vozil in se z. nekaterimi tudi popeljali. D/d, HEP Mednarodne konferenca o biomasi na Brdu V Ljubljani je bila od 30. 9. do 1.10. mednarodna konferenca o biomasi in obnovljivih virih energije. Organizator, Zveza društev za biomaso Slovenije (SLOBIOM), se je odločil, da udeležencem pri-pravi družabni večer na Brdu pri Lukovici. Gostitelji SO z obžalovanjem sprejeli opravičilo organizatorja za zamudo, saj so gostje zamudili sončni zahod, ko je Brilo najlepše. Zal se je oh njihovem prihodu prelep jesensko obarvan grajski ribnik že pogreznil v temo, od Kamniških planin pa je hladen večerni veter prinašal prvi vonj po snegu. Goste so po kostanjevem drevoredu s kočijami v spremstvu konjenikov pripeljali do gradu, kjer sta jih pozdravila Godba Lukovica in župan Anastazij Zivko Burja. V imenu občanov je udeležence iz srednje in jugovzhodne Evrope pozdravila še Helena Urbanija. Orisala jim je zgodovinski pomen Brda z okolico, (dani turističnega krožka OS Janka Kersnika so goste v manjših skupinah popeljan po Kersnikovem posestvu, kjer so jih iznenada "napadli" rokovnjači. Zahtevali so odkupnino v zlatu ali evrih. Preplašeni obrazi udeležencev konference pa so jih omehčali, da so jim za povrnitev poguma ponudili "glažek" medice in jih spustili naprej. Nato pa jim je predsednik TOD Lukovica gospod Pavšek predstavil vlogo tokovnjačev v zgodovini Onega grabna. Zato pa je bilo toliko prijetneje v toplih prostorih šole, kjer je sledil ogled stalne razstave o Janku Kersniku in prijazen pozdrav ravnateljice Zdenke Pengal v slovenščini in angleščini. Učenci, člani turističnega krožka, so v angleškem jeziku gostom predstavili rokovnjače, Janka Kersnika ter grad in cerkev na Brdu. Priložnost za nastop in komunikacijo v angleščini so učenci pod vodstvom mentorice Marijane Flis-Lcderer samozavestno izkoristili, za kar nedvomno zaslužijo pohvalo. Sledila sta sprejem in konferenčna večerja v čebelarskem centru. Brez dvoma smo z medsebojnim sodelovanjem občine, šole in društev v Lukovici sposobni pripraviti zanimiva doživetja tudi udeležencem kakega večjega kongresa. Tak ho naslednje leto svetovni čebelarski kongres Apimondia, ki se v letu 2005 uvršča med najpomembnejše prireditve v celotnem slovenskem prostoru. A Zinka Meden KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA DISKONT ŠENTVID pri LUKOVICI; AKCIJA od 25.10. do 5.11.2002 O SOK JUHU GRENIVKA 1,51PVC 154,90 SIT □ SIRJOŠT1 kg/kos 1049,90 SIT □ NAPOLITANKE 1 kg KRAŠ 699,90 SIT □ KEKSI MARKIZY1 kg TAGO 499,90 SIT □ BONBONI GUMUEVI100 g TUŠ 84,90 SIT □ KOMPOT JAGODA 820 ml KEW1N 333,00 SIT Q DET. JAR LEMON + APPLE 500 ml GRATIS KRPA 319,90 SIT G OSVEŽILEC BREF WC GEL 200 ml SORT 299,90 SIT Q TOAL. PAPIR ZEVVA PLUS 8+2 gratis bel in roza 369,90 SIT J OLJE RASTLINSKO 51 PVC TUŠ 1099,90 SIT KUP Fran Maselj Podlimharski v Centru Breza Pod spretnimi prsti Pod spretnimi prsti žena iz KUD Fran Maselj Podlimbarski so v Centru Breza v Domžalah nastajale zanimive stvaritve iz slame. Pa niso bik samo one gostje na praznovanju šeste obletnice centra. Poskusili smo lahko še odlična vina iz Vipave in si ogledali ročno polnitev le-teb, poskusili slaščice Zmajčkovega butika, kavo Tropic, JafJa piškote, pro- izvode pekarne Vrhnika in pivovarne l Jnion ter še bi lahko naštevali. Prijetno je bilo ob rojstnem dnevu v Brezi. Svoje je dodal duel, ki je z veselimi in poskočnimi poskrbel, da so mnoge zasrheli podplati. Sledilo je žrebanje praktičnih nagrad. Ce ho vedno tako veselo in zanimivo, bomo raje hodili v nakupovalni center Breza tudi po nakupih. & m jotu djd Kljub letom vedno nasmejane. Obvestilo za podporo izvedbe Referenduma Obveščamo vse državljane in vlagatelje v javno telekomunikacijsko omrežje RS, da smo pričeli zbirati 40.000 podpisov za izvedbo referenduma. Podpise zbiramo na upravnih enoti od 21 oktobra do 6. decembra 2002, ker boste dobili potreben obrazec in ga podpisali. Za vašo podporo se vam že v naprej zahvaljujemo. A za Vseslovensko združenje vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Danilo Kastelic Opjied sadovnjaka na Brdu pri Lukovici Različne sorte jabolk, hrušk in ostali nasadi Tudi Moravčani in okoličani so si Ogledovali Poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije 6. in 7. septembra preko celega dneva. Ugotavljamo, da je bila udeležba večja od lanske. Kot zapisano v lokalnih časopisih, je bila prireditev na široko odprta vsem obiskovalcem, ki so se v dveh dneh pripeljali na Brdo z osebnimi vozili, avtobusi, prišli peš in se pripeljali na svojih konjičkih od blizu in daleč. Med obiskovalci je bila skupina moravskih upokojencev, ki so prireditev z ogledom sadovnjaka obiskali že drugič. Tudi v bodoče bodo to storili, so obljubili ob našem skupnem srečanju še v gostilni pri BEVC-U v Lukovici oh dobrem kosilu in domačem vinu z dodatkom radenske. V soboto, 7. septembra, dopoldne so se tudi moravski obiskovalci priključili obiskovalcem od drugod pod strokovnim vodstvom. Ogledali so si velik sadovnjak z različnimi sortami jabolk, hrušk in ostalimi nasadi. Imeli smo kaj videti in tudi vprašati strokovnjake v skupinah. To ogledu smo si ogledali obložene stojnice, na katerih je aktiv podeželskih žena Lukovica poskrbel za domač kruli, špehovko in pecivo. Poskusili smo tudi sladek sok in si zaželeli letošnje krhljc. Seveda nas je mikal lep duh po rokovnjaškem golažu, katerega so prodajali rokovnjači, oblečeni v rokovnjaških oblačilih iz Turistično olepševalnega društva Lukovica. Kot spomin na srečanje z njimi je nastala skupinska fotografija. Zadovoljni smo se poslovili od prijaznih domačinov in rekli enotno "na svidenje pri- hodnje leto", že na tretjem srečanju "DNEVU ODPRTIH VRAT" na Brdu pri Lukovici. Naj omenimo, da se bodo Moravčani tudi letos udeležili Lukovega sejma v mesecu oktobru V Lukovici. &)ofe Novak Narava ni vsako jesen tako darežljiva. Pri Dolinarjcvih iz Prevoj je zelje obrodilo kar dve glavi. Foto: Danilo Kastelic 8 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA RofcOUIlJQČ Ali pijemo zdravo pitno vodo? Ni bojazni za okužbo pitne vode Občani smo različni v pogledih na našo bližnjo okolico, v kateri živimo. Že več občanov me je spraševalo, kako to, da prevozniki pitne vode (gasilci) in tovornjaki, ki opravljajo čiščenje kanalizacijskih vodov (kolektorjev) lahko vodo črpajo iz istih hidrantov. Problem je namreč v tem, da eni (čistilci kanalizacije) po vsej verjetnosti in brez posebnega truda lahko onesnažujejo vodo, ki jo nato uporabljamo kot pitno! Drug problem pa je, da se pri gradnji AC, lahko dvakrat na mesec, poškoduje vodovod ali pa se pri izvajanju zamenjave starih cevi v vodovodu pokaže blatna voda iz naših pip. Po večkratnih klicih, da spet točijo vodo i: hidranta izvajalci, ki čistijo kanalizacijske vode, sem se sam prepričal in fotografiral tO dejanje. (kJpravil sem se na Občino Lukovica in povprašal odgovornega za komunalne dejavnosti Tomaža Cerarja, ali občina kaj ve za to izvajanje, oziroma ali ima nad tem kakšno kontrolo, koliko vode se iztoči na ta način. Odgovoril mi je: "Ce kradejo vodo, pojdi v Šentvid in zahtevaj od predstavnikov DDC naročilnico in jo prinesi na občino." Odločil sem se, da prvo povprašam nosilca koncesije pitne vode v občini Lukovica podjetje Prodnik d.o.o. Na telefonski klic se je odzval odgovorni za urejanje S hidranti g. Bergant. Povprašal sem ga, ali lahko po njegovem mnenju iz vodovoda črpajo vodo izvajalci, ki čistijo kanalizacijo in ali ni tO v nasprotju z zakonskimi akri ter ali imajo nad tem kakšno kontrolo. Od njega sem dobil odgovor: "Da je to povsem običajna zadeva, saj ne more |iriti do okužbe vode, da se tako dela povsod in da je to ustaljena praksa tudi drugod; z zakonom ali predpisom pa ni prepovedan takšen način uporabe hidrantov; sicer pa imamo z omenjenim izvajalcem podpisano medsebojno pogodbo o količini vode". Vsi ri odgovori me niso zadovoljili, zato stan obiskal Ministrstvo za okolje in prostor RS v Domžalah. Kot prvo so mi pojasnili, tla po fizikalnih zakonih ni možno, da hi voda iz cisterne vdrla nazaj v vodovod ter ga tako onesnažila. Povprašal sem tudi zdravstvenega inšpektorja Janeza Pogačarja, ki se je odpravljal na teren; ali je takšen način odvoza vode z vozilom komunalne službe morda sporen in nezdružljiv z zakoni ali predpisi. Odgovoril mi je, da ni v ničemer sporno, je pa škoda, da tako zdravo pitno vodo uporabljajo za čiščenje kanalizacije. Po vsakem takem odvozu pa hi morali votlo klorirati (razkužiti)!.' Spoštovani bralci Rokovnjača, kot je razvidno iz odgovorov strokovnjakov, ni bojazni za okužbo pitne votle. Poraja pa se moralno vprašanje izkoriščanje pitne vode z namenom čiščenja kanalizacije. Menim, da tlo okužbe lahko pride na samem hidrantu, saj oba primera odvoza uporabljata isti način - s cevjo se preklopita na hidrant. Na tem mestu pa lahko pride tlo onesnaženja, javno podjetje Prodnik d.o.o. pa sprašujemo: (1) uporabniki votle smo po onesnaženju vodovoda z blatom prisiljeni iztočiri velike količine votle, dokler ne priteče čista votla, seveda to votlo plačamo uporabniki ne pa Prodnik d.o.o.; (2) ko onesnažena votla priteče, pride tudi do okvar na hišnih vodovodnih napeljavah (pri kotličkih za WC se zaradi zamašitve votla ne zaustavi, ampak teče v WC školjko neprestano, zato izteče mnogo votle preden pride vodovodni instalater in nam napako odpravi; zamašijo se mrežice na pipah in tudi tu je potrebno popravilo mojstra), ponovno plačamo popravilo in votlo uporabniki vodovoda, ki pa za to nismo nič krivi. Se bolj pa nas bode v oči, da ste leros podražili komunalne usluge za 120 %, tako tla tlelate z dobičkom na naš račun. I )a ne omenjam, tla v času defektov na vodovodu nismo preskrbljeni z vodo po cele dneve. Menim, tla si zaslužimo pojasnila, saj vaše storitve plačamo zelo drago, in malo več razumevanja za uporabnike. Konec koncev plačujemo vam votlo iz vodovoda, katerega smo v večjem delu sami zgradili in financirali, vi pa s pirno vodo samo tržite in jo razmetavate, na koncu leta pa dobimo obračun tudi za izgube votle, za katere nismo krivi uporabniki, Protlnik ti.o.o. pa nič ne ve o tem. Števec se vrti samo uporabnikom vodovoda!? /i in lotu Danilo Kastelic (trpanje vode [ni gostilni Škarja. Kaj se dogaja z našo vodo? Vsi smo se spraševali, kaj se je zgodilo z našo votlo, tla je kar naenkrat tako klorirana, /aro smo prosili direktorja lavnega komunalnega podjetja Prodnik, tla nam je poslal izčrpno poročilo o dogodkih na vodovodnem omrežju, ki ga v tem članku tudi povzemam. Drugega oktobra je podjetje Protlnik v dog< tvoru z DDC in izvajalcem Plimo izvedel planirano prevezavo novega vodovoda Zirovše - Krašnja na star obstoječi vodovod iz azbestnega cementa. Prevezava je hita radijsko sporočena vsem uporabnikom. Po zaključku dela se je pričelo izpiranje vodovoda in popoldne oh 16.00 so vodo začeli spuščati v uporabo. Težave so nastopile še ta dan zvečer, ko je v VH Brdo pritekla močno kalna votla. Na Prodniku so takoj ukrepali in zaprli sistem vode. Prcvojam pa je bila dana možnost oskrbe iz domžalskega vodovodnega sistema. Očistili so vse stranske veje in rezervoarje. Očistili so tudi čistilni tlel v jašku regulacijskega ventila, ki je zaviral polnjenje VII Bulo. Naslednji dan je bila votla zopet čista in so jo ponovno spustili v uporabo. Na Protl-nikovo pobudo se je odzval tudi Zavod za zdravstveno varstvo iz Kranja, ki je predpisal preventivne ukrepe. Odvzeti so bili tudi vzorci vode v VI1 Brdo in VH Zirovše, preventivno pa je bila opravljena dezinfekcija s klorovim preparatom. Četrtega oktobra se je sranje normaliziralo, vsi rezervoarji so bili polni, votla je bila še rahlo motna, motena pa je bila oskrba z votlo v Rafolčah in Vrhovljah, ki sta vezana na VII Brdo. Tudi tu se je stanje normaliziralo. Preventivno pa je Protlnik namestil dozirno črpalko za klor, ki je bila aktivna približno en teden, zato je bil v votli tudi priokus klora. Zaradi gradnje avtocest skozi dolino je bilo samo na glavnih - primarnih cevovodih v letu 2002 že sedem defektov, ki so vlivali na oskrbo z votlo v naši občini. Bolj so probleme občutili višje ležeči kraji, ki prvi ostanejo brez vode in jo zadnji dobijo. Protlnik se je potrudil, tla je kljub temu zagotovil vodo iz rezervih rezervoarjev objektom javnega pomena (šole, vrtci), zato so bila aktivirana gasilska društva. Oskrba z votlo na Prevojah je bila motena tudi zaradi dveh defektov na vodovodu pri gostilni Rus, potem pa se je še dodatno pričela opisana kalvarija zaradi navedene preveza ve. , „, , n Marta Lavne ŠOLSTVO Andrej Ovca iz Blagovice Zlati maturant tudi v naši občini Nekateri zlobni jeziki v naši ljubi domovini znajo reči, da tisti učenci, ki prestopijo prag šolskih klopi nekje na podeželju, težko napredujejo v srednjih in višjih šolah, češ, da nimajo tako dobre podlage. Pričujoči prispevek zopet enkrat negira to trditev. Letos je v Sloveniji prvič potekala poklicna matura, ki jo je opravljalo 10.000 kandidatov. 196 jih je opravilo maturo s čisto petico in so si tako prislužili naziv zlati maturant, to je spričevalo s pohvalo - dosegli so vseh 20 možnih točk. Eden izmed teh zlatih maturantov je tudi Andrej Ovca iz Blagovice. Andrej je maturiral v Štednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani in si pridobil naziv gostinski tehnik. Tega skromnega in pridnega fanta sem obiskala na njegovem domu, da hi izvedeli!, kako si je prislužil ta laskavi naziv. Ze v šestem razredu osnovne šole se je odločil, tla bo postal natakar, ker ga je ta poklic izredno privlačil. Po končani osnovni šoli, ki jo je opravil z otlliko in hi lahko nadaljeval šolanje na gimnaziji, je to še vedno hotel in se je vpisal v gostinsko šolo v Ljubljani. Glede na to, tla ga je učna snov v šoli zanimala, je šolanje z lahkoto opravah Druga polovica šolanja je bila že povezana s prakso in to je opravljal najprej v gostilni Benkovič v Blagovici, nato v gostilni Furman v Lukovici in nazadnje v gostilni Rus v Šentvidu. Povsod so ga lepo sprejeli in v gostilni Rus še vedno pomaga oh prostih vikendih ter si tako prisluži dodatni tolar oh nadaljnjem šolanju. Zopet sva se povrnila na podelitev priznanj oh koncu šolanja in povedal je, tla so se razni sprejemi vrstili že prej. Najprej so že lani prejeli otl (iZS Združenja za turizem in gostinstvo priznanje z medaljo na tekmovanju v Moravskih Toplicah v flambiranju breskev kot kompletna šola in ekipno v strežbi. Obakrat so bili drugi. Junija letos so imeli v pivovarni Union v Ljubljani srečanje vseh dijakov srednjih gostinskih šol v Sloveniji, ki so opravili maturo z otlliko in prejeli simbolična darila. Julija meseca je bila pogostitev v vili Podrožnik v Ljubljani, kjer jim je Kolinska Ljubljana podarila ličen pakel svojih izdelkov. Andreju pa ho ostal v lepem spominu slavnostni sprejem 21. septembra v Galusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, kamor je vse diamantne in zlate maturante povabilo Ministrstvo za šolstvo, Andrej (hxa z medalju gostinskega turističnega zbora Slovenije, ki jo je prejel v Mmmkih toplicah. znanost in šport in kjer jim je spregovoril predsednik RS Milan Kučan. Toda zlati maturam Andrej m pospravil šolske torbe v kot. Sedaj v mesecu oktobru je pričel študij na Visoki šoli za zdravstvo, smer sanitarno inženirstvo, kjer ho po končanem štiriletnem šolanju pridobil naziv diplomirani sanitarni inšpektor. Tako pravi, bo imel dva poklica in ho opravljal tlelo, ki ga ho najbolj veselilo, kajti tudi natakarje prav rad. Zaradi njegove skromnosti mi je morala njegova mati povedati, kako priden je tudi drugače. Vsa štiri leta je pomagal doma očetu na kmetiji, pomagal njej v poslovnih prostorih DDC-ja v Blagovati pri pospravljanju, oh koncu tetina "kelnaril", dopoldne pa bil priden dijak v šoli. Iz tako pridnega fanta bo še kaj, boste videli. Srečno Andrej, v šoli in v življenju. A m joto Milena Ihailač Lickanje koruze - poučno in zabavno Učenci petega razreda iz ()S Trzin so se pozabavali ob lickanju koruze pri Lavričevih v Kompoljah sredi meseca septembra. Vse to so jim omogočili prijazni učitelji in učiteljice, ki so navezali stik z Lavnčevimi in vedo, da je poučno in zabavno, če otroci kdaj poprimejo tudi za delo. Vsekakor je bilo druženje poučno. V pogovoru so otroci zvedeli o koristni Uporabi ličkanja in s seboj tudi odnesli lickanje, s luitcrim si bodo urili jnste pri ročnem delu v šoli. Pok'g sjrremstva jih je v delo vpeljala tudi Jožefu hmič, ki jim je postregla s sveže pečenim domačim kruhom. Tako prijetno druženje ostane človeku vedno v spominu. A in fotoMarta Lavrič "Tisoče ljudi nam da ljubezen, pog^m, tisoče ljudi to res skrbi, tisoče ljudi si zvezd tako zaželi, po tem srčno hrejieni." ZAHVALA Vsem športnikom, vodjem ekip, trenerjem in spremljevalcem, ki ste se v soboto, 12. oktobra 1002, udeležili 4. državnega turnirja v namiznem Icnisu Specialne olimpijade Slovenije v naši šoli, prisrčna hvala za lep dan. Pozabili smo, tla je dan deževen in siv, saj je kilo naše druženje veselo in prežeto s toplino, prijateljstvom in športnim duhom. Čestitara vsem za dosežene rezultate. / vami smo se veselili uspehov vaših tekmovalcev. /a nas ste bili ta dan vsi zmagovalci. Hvala vam za prijaznost in za prijetno druženje. V imenu kolektiva šole Roje in v imenu vseh tekmovalcev in prisotnih pa se prav prisrčno zahvaljujem vsem sponzorjem in donatorjem :a vaš prispevek. Ker sle imeli posluh za naše prošnje, ste nam omogočili, da bodo la športni lunin, naša šola in naš kraj I lomžale ostali tekmovalcem in gostom v lepem spominu. Se enkrat vsem skupaj hvala in upam, da se ponovno snidemo na naslednjem turnirju. A Marjan* a Bogataj, ravnateljica 10 ŠOLSTVO R0kl Krašenjski osnovnošolci "Moram med otroke, ker so tako pošteni in dobri" Zvedavost je lastnost, ki človeka pripelje do novih spoznanj. Radi jo pripisujemo otrokom in pri njih se v resniei pojavlja v tisti prvinski obliki, ki vodi k spoznanjem in vodi njihov ustvarjalni zagon. Obiskal sem osnovno šolo, da bi izvedel, zakaj nekateri mislijo, da jo bo potrebno zapreti. Vstopil sem malo pred glavnim odmorom. Iz razredov so se slišali umirjeni glasovi učiteljic. Nekako tatinsko sem se splazil proti kuhinji. V jedilnici SO hili pripravljeni namazani kruhki za malico. Zraven je gospodinja Dragica polnila skodelice s čajem. "Pa bodo vsi otroci jedli ta namaz.'" jo vprašam po pozdravu. "Večina že, a vedno se najde kdo, ki mu malica ne ugaja. Takim ponudimo sam kruh in čaj. No, danes bodo lahko izbrali tudi krof," mi prijazno odgovori. Cas malice je tu. Pričakoval sem, da ho bruhnil živ žav iz vseh razredov naravnost k mi- zam, pa ni hilo tako. Prihajali so počasi razred za razredom v spremstvu učiteljic. Nobenega prerivanja, nič vpitja. Čudno, si mislim! Nekateri so mnenja, da to ni dobra šola, vendar takega reda že dolgo nisem videl v nobeni šoli, ki sem jo obiskal. Gotovo bodo vsi hoteli krofe, sem pomislil, pa ni bilo tako. Le štirim so bili krofi holj všeč, ostali pa so z užitkom pomalicali pripravljen namaz. Pospravili so za seboj in nato odšli proti razredom. Sedaj se je končno oglasil pričakovani zbor razigranih otroških glasov. Pogledal sem za njimi. Nekateri, mislim, da kar večina, so se lovili v avli, drugi so klepetali v razredih. Skupinica se je zbrala ob računalniku, dve deklici sta plesali. Osamljenih nisem videl. "So vedno tako prijetni?" sem vprašal gospo Božo Požar, vodjo šole. "Vedno ravno ne, a za takrat, ko se zdijo neukrotljivi, imamo pripravljen poseben ukrep." "To bi pa res rad videl!" "Otroci!" se je oglasila s povsem normalnim glasom in glej direndaj je potihnil, da je lahko nadaljevala. "Ohujte se, gremo malo na plezalno steno." Kar hitro so se vsi izgubili v garderobo, se obuli in že so stali v vrsti pred steno. Drug za drugim so poizkušali, kdo zmore več. Učiteljice so pazljivo spremljale njihovo početje. Pa se je našel deček, ki mu ni bilo do plezanja. "Raje hi tekel na igrišču!" je rekel učiteljici in njegovi želji je bilo ugodeno. Na steni pa se je nadaljevala tiha tekma. "Koliko je otrok v vaši šoli?" "Letos samo triintrideset. Štirje v prvem in osem v drugem razredu imajo kombiniran pouk. V tretjem je deset in v četrtem enajst učencev. V mali šoli pa jih je tudi enajst, Vendar bomo te prišteli drugo leto. Za šolarje skrbimo Karla Šinkovec, Marija Demšar in jaz. Za male šolarje pa skrbi Mateja Orehck. Prav danes so šli na kratek izlet v gozd," je povedala Roža Požar. Povprašal stan otroke, kateri predmeti so jim najljubši. Pa niso odgovarjali nič drugače, kot smo nekdaj mi, ko smo še gulili šolske klopi. Telovadba in risanje, le Franci je hil mnenja, tla je matematika čez vse. Še spominsko fotografijo bomo naredili, smo se odločili. Ravno smo se pripravili, ko so prišli mali šolarji z izleta, pa smo jih povabili zraven. Odmora je hilo konec in otroci so se, glej ga zlomka, brez prerivanja in vpitja preohtili in odšli v razrede. Mali šolarji pa k malici, ki jim jo je v pospravljeni jedilnici pripravila gospodinja Dragica. "Kako pa to, tla še vedno vodite malo šolo?" sem vprašal Matejo Orehek, vodjo vrtca Metlo. "Brez otrok ne morem! Pisarniško tlelo me utruja, otroci pa me sproščajo. Enostavno moram med otroke, ker so tako pošteni in dobri, ker jih imam rada. Verjamem! Verjamem pa tudi, da so krašenjski otroci srečni, ker imajo svojo šolo in svoje učiteljice. Srečni pa so lahko tudi njihovi starši, saj se njihovi otroci tukaj navadijo na red, pa kljub temu jim je dopuščeno, da so še vedno otroci. A in joto Vili (rokih V šoli Roje smo spet gostili športnike Specialne olimpijade Četrti državni turnir v namiznem tenisu Vnaši šoli so športniki oddelkov vzgoje in izobraževanja že nekaj let člani svetovno znanega gibanja Specialne olimpijade, ki se je začelo v 60-letih v ZDA. Pobudniki gibanja, ki vključuje v šport in združuje ljudi, ki so drugačni, so bili iz družine Kennedv. Tako v Sloveniji že več kot deset let organizirajo v okviru Specialne olimpijade Slovenije različna športna tekmovanja in tO v skoraj vseh športih, kjer sodeluje preko 2000 športnikov. Med organizatorje so pritegnili tudi našo šolo. Letos smo imeli priložnost, da smo gostili že tretjič tekmovalce in tekmovalke na 4- državnem turnirju v namiznem tenisu. 12. oktobra smo nestrpno čakali na naše goste. Prišlo je 69 tekmovalcev in 27 njihovih spremljevalcev iz vse Slovenije, sprejele pa so jih naše učiteljice in druge tlelavke naše šole. Sodelovali so rudi učenci višjih razredov, ko so nosili table sedemnajstih ekip. Otvoritev je bila svečana, prisrčno dobrodošlico so jim izkazali naši najmlajši s plesno točko Žabice, spremljal pa jih je naš mladinski pevski zbor, ki je dobil že številna visoka priznanja. Himno SOS smo tokrat zapeli kar vsi skupaj, otroci in učiteljice ter ostale tlelavke. Olimpijsko zaprisego: "Dovolite mi zmagati, a če ne uspem, naj bom pogumen v svojem poskusu," je ponavljalo vseh 69 tekmovalcev za našim Tomažem. S to prisego se je začelo tekmovanje. Borbe za zelenimi mizami so sotlili mladi fantje in dekleta, ki so se prostovoljno vključili v to prireditev. Tekmovanje je potekalo v OŠ Roje in OŠ Rodica, kjer so pripravile kuharice zelo okusno kosilo. Po kosilu je prišel trenutek, ko so nekateri presrečni prejemali medalje iz rok znanega slovenskega smučarskega skakalca Robija Kranjca, drugi pa so se morali sprijazniti s priznanji. Nato je sledilo družabno srečanje vseh sodelujočih in tO je tisti del, ki združuje in povezuje mlatio in staro, takšno in drugačno. Vsi so se veselo zavrteli oh glasbi Tria Zvonček in vzdušje v mali telovadnici je bilo nepopisno. A Bronka Mulec, specialni pedagog Franc Capuder, častni občan Občine Lukovica Mnogim je še vedno za zgled Kot smo že poročali, je drugi častni občan občine Lukovica poleg Nika Kralja postal, žal, že pokojni Franc Capuder. O njem so vsi njegovi sodelavci in sorodniki, s katerimi sem se pogovarjala, govorili z velikim spoštovanjem. Rojen je bil 8. 10. 1924. Izšel je iz verne, skromne in ugledne kmečke družine "pri Sajčevih" v Kosezah, kjer je bilo petnajst otrok. Knjiga ( ani graben omenja njegovega očeta kot tajnika telovadnega društva Orel. Franc je v OS hodil na Brdo. Bil je živahen mladinec. V njegovo mladost pa je posegla vojna. Najprej so ga Nemci kot vojaka poslali v Francijo. Ko je prišel na dopust, so ga partizani mobilizirali v Slandrovo brigado. Po razpadu le-te leta 1945 so ga zajeli domobranci in ga odpeljali na Koroško. Pozneje je bil zaprt v Skofji Loki, od koder je bil preseljen v Škofove zavode. Iz ujetništva se je vrnil zelo shujšan, da so ga domači komaj prepoznali. Prizadeven in vztrajen kot je bil, se je kmalu lotil svoje obrti. Čevljarstva se je učil pri mojstru Jemcu iz Lukovice. Po mojstrskem izpittt je začel na svoje in že leta 1958 pod okriljem Občine Domžale ustanovil čevljarsko delavnico Lukovica kot samostojno podjetje. Poleg popravil in izdelovanja obutve po meri so začeli izdelovati tudi čevlje za trgovine. Delavnica je kmalu postala premajhna, zato so se preselili v pritlične prostore pri Smrkolju (danes gostilna Furman), kjer je stekel industrijski način proizvodnje otroške obutve. Tako je nastalo čevljarsko podjetje Mojca, ki se je kljub težavam ob neprestanem prizadevanju direktorja Franca Capudra širilo. V sedemdesetih letih je bilo v novo zgrajeni tovarni, za katero so sredstva poleg kreditov in tovarne Planika prispevali tudi delavci sami, zaposlenih že 165 delavcev iz Onega grabna. V osemdesetih letih se je podjetje oh združitvi s tovarno Planika Kranj ponovno razširilo. Franc Capuder se je zavedal pomena podjetja za lokalno okolje in je tudi osebno spodbujal sokrajane za delo v domačem kraju. Kljub temu, da poznejše gospodiirske razmere tovarni Mojca niso bile naklonjene, je bilo to podjetje dolga leta pomemben vir zaslužka mnogim prebivalcem Črnega grabna. Poleg izjemne gospodarske uspešnosti je bil Franc Capuder aktiven tudi na mnogih drugih področjih. Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Janko Kersnik. Za sodelovanje v pevskem zboru je angažiral tudi svoje sinove. Bil je eden od ustanoviteljev TVD Partizan Lukovica-Prevoje. Aktivno je sodeloval v Prostovoljnem gasilskem društvu Lukovica. Čebelarskemu društvu je pomagal pri gradnji čebelarskega doma, sedanjega Čebelarskega centra Slovenije. Kot igralec je nastopal v gledaliških igrah. Prizadeval si je obuditi in razširiti rokovnjaško prireditev v Lukovici. Bil je predsednik Odbora za izdajo Stražarjeve knjige o ('rnem grabnu. Za izjemen prispevek na kulturnem področju mu je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila Odličje svobode z zlatim lipovim listom. Bil je skrben oče šestih otrok, ki pa zaradi njegovega direktorskega položaja niso imeli nobenih privilegijev. Z dirckiorstvom se tudi sam ni nikoli postavljal. Vedno je vozil avtomobile spodnjega srednjega razreda. Bil je eden redkih ljudi na visokih položajih, če ne edini v domžalski občini, ki ni bil član Partije. Redno je hodil k maši in pel v cerkvenem zboru. Zaradi slabih medvojnih in povojnih izkušenj je otrokom večkrat rekel, naj se izogibajo strankarskega življenja. Sam si svojih sodelavcev in prijateljev ni nikoli izbiral po verski ali politični pripadnosti. Do vseh je bil zelo korekten in prijazen. Nekdanji sodelavci in sorodniki o njem govorijo z občudovanjem. S svojim prispevkom gospodarskemu in kulturnemu razvoju kraja je Franc ()apuder eden tistih, ki so lahko naši vzorniki. Kakor je lepo zapisala naša glavna urednica Marta Lavrič v prejšnjem Rokov-njaču, "plod njegovega dela živi v kraju in nikoli ne utone v pozabo". A Zinka Meden, fotO: družina Capuder Franc Capuder (1924- J 99 D »7 MM ISCG DOMŽALE A V T OJS O L A LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale D 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 TEČAJ CPP 18.11. ob 18. uri (Hvoritev tovarne Mojca (Franc (lapuder je prvi Z desne). Evropska noč netopirjev v Krasni i Privoščijo si tudi kakšno gosenico ali pajka Sedmega septembra, smo bili priče prijetnemu in poučnemu dogodku. Udeležili smo se predavanja "Vraže in resnice o netopirjih". Predavanje je bilo organizirano v okviru vseevropske aktivnosti s skupnim imenom Evropska noč netopirjev, ki je organizirana vsako leto (v Sloveniji že petič) v začetku septembra in poteka v podobnem času po vsej Evropi. Pri organizaciji Evropske noči je sodelovalo KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja in Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev. Primož Presetnik, diplomirani biolog, je svoje predavanje o netopirjih popestril še z zanimivimi diapozitivi in zvočnimi posnetki oglašanja netopirjev. O netopirjih nas je večina vedela bolj malo in še to bolj iz Strašljivih pripovedovanj v naši mladosti, zato smo predavanju pozorno sledili. Izvedeli smo, da je v Sloveniji znanih 29 vrst netopirjev, v svetu pa več kot 1000 vrst. Netopirji so sesalci, toplokrvni, edini ki letajo. Pokriti so z dlako in kotijo na leto enega živega mladiča. Življenjska doba netopirjev je 10 do 15 let, nekatere večje vrste pa žive tudi 30 let. /a letanje uporabljajo kožnato opno, ki je razpeta med sprednjimi in zadnjimi nogami ter repom. Uhati netopirji lahko lete- na mestu, dolgokrili pa se za plenom podijo tudi s hitrostjo 70 km na uro. Sliko okolja si ustvarijo z odbojem ultrazvočnih klicev, ki jim omogočajo, da zaznajo celo 0,05 milimetra ranke Oh dnevu spomina Luč pokojnika, Spomin iz ranega otroštva govori o dnevu, ko so starejši ljudje urejali sicer precej pozabljene grobove, sadili cvetje in posipali njihovo okolico z belim peskom. Nekakšen čuden, otroku nerazumljiv praznik je bil to. Ob spomenikih so se zbirali pevci in godbe na pihala, govorniki so govorili o ljudeh, ki jih niso niti poznali. Popoldne smo šli na grobove svojcev. Nekateri ljudje so zamišljeno stali ob gomilah, okrašenih s svečami in cvetjem, spet drugi so se burno pozdravljali, se spominjali svojih mlajših let, se smejali takratnim prigodam. Moja mama pa je hila na ta dan vedno nekako slovesno otožna. Rada mi je pripove- niti, kar jim tudi omogoča, da lovijo v popolni temi in sredi goščavja. Prehranjujejo se z veščami, hrošči, komarji in podobnimi žuželkami, privoščijo pa si tudi kakšno gosenico ali pajka. V eni sezoni lahko na primer 20 obvodnih netopirjev poje okrog milijon žuželk. Netopirji ne gradijo gnezd. Izkoriščajo prostore, ki jim jih nudi okolje. Naselijo se v neohljudene dele človeških bivališč. Ze stoletja se naseljujejo v podstrešjih gradov, v zvonikih cerkva in za zunanjimi opaži hiš. Pozimi se pred mrazom zatečejo v kleti in podzemne jame ter v njih prezimijo v zimskem spanju. Z zamreževanjem zvonikov in vgrajevanjem polken jim zapiramo vhod v njihov nekdanji dom. Pri ohranjanju kulturne dediščine ne hi smeli pozabiti na naravno dediščino. Po predavanju smo se odpravili pred cerkveni zvonik in nestrpno pričakovali vzlet netopirjev. Malo so nas presenetili, saj je iz zvonika izletel le eden, nad našimi glavami pa so skozi razbira okna starega doma neustrašno izletavali in nobeden se nam ni zapletel v lase. Vsak izlet so navdušeno pozdravili krašnjanski šolarji, ki so se udeležili predavanja in ogleda v lepem številu. Pohvaliti pa je potrebno tudi njihovo prizadevnost, saj so večnamenski prostor v šoli opremili in okrasili s slikami netopirjev, ki so jih izdelali sami. Pripovedi o netopirjih so v nas pustile nelagodje in smo se zato srečanju z njimi raje izogibali. Ttidi gospa Punika se jih je hotela znebiti. Naselili so se za zunanjim opažem njene hiše in njihovi iztrebki ji niso bili prav nič všeč. Svoje mnenje pa je spremenila, ko je spoznala člane Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Celo njihova Sodelavka je postala in je skozi vse leto vestno spremljala in beležila gibanje netopirjev, ki so si domovanje izbrali prav pri njej. Prav njeno sodelovanje z društvom je botrovalo, da smo imeli Krašnjani srečo in smo bili letos izbrani za sodelovanje v Evropski noči netopirjev. Druženje na Evropski noči netopirjev je bilo poučno in prijetno. Spoznali smo, da so netopirji prav ljubki s svojimi velikimi ali malimi prhuti (krili), z velikimi ali majhnimi ušesci in hvaležni smo jim lahko, da pospravijo marsikaterega nadležnega komarja. Srečanja so se udeležili rudi slikarji iz Krašnjc in slikarke Društva Senožeti iz Radomelj in tudi snemalec TV Slovenije je neutrudno spremljal dogajanje. Posnetki in slike slikarjev, ki jih bodo izdelali na temo "netopirji naši", bodo potovali po evropskih mestih, kjer so društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Razstavljene bodo na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, v živalskem vrtu v Ljubljani in tudi na sedežu Evropskega d rušiva za proučevanje in varstvo netopirjev. Več o netopirjih s slikami pa ho prikazano na internem na spletni strani slovenskega društva. Bolj ko bomo živalco spoznali, raje jo bomo imeli in jo sprejeli za svojega soseda. A Magda Kreft ki sveti in greje tudi nas dovala o ljudeh, ki so počivali na našem pokopališču. Govorila je O njihovem trpljenju pa o tem, kaj so dobrega storili drugim ali naši družini. Nikoli nisem slišal iz njenih ust, da hi kdo kaj slabega storil. Kadar je o tem spregovoril kilo drug, pa je vedno imela opravičilo za pokojnika. Kadar je prižgala svečo, je rada povedala, da to ni spomin, ampak luč pokojnika, ki sveti in greje tudi nas zaradi njegove ljubezni, ki smo je hili deležni. Verjela je, da toplina ljubezni ne pozna smrti. Sedaj, štirideset let po njeni smrti, to verjamem tudi sam. Kar preveč sveč gori na grobovih na ta dan in premalo druge dni v letu. Je to morda zato, ker se rajnkih spominjamo bolj zaradi drugih ali zato, ker naša ljubezen še ni sposobna dojeti ljubezni, ki smo jo prejemali. Cas v našem življenju je odmerjen različno in polnost doživetega prav rako, vendar ima vsaka knjiga življenja svoj začetek in konec ne glede na čas trajanja. Odprimo knjigo tistega, katerega spomin želimo počastiti in ljubezen, ki smo jo od njega prejemali, darujmo drugim, ki lačni ljubezni čakajo preti pragom našega srca. V njem naj vedno gori luč tistih, ki so otišli, saj bomo le tako tlovolj močni, tla bomo lahko delili ljubezen. Drobna lučka gori na gomili. Gori v spomin na nekaj lepega - dobrega. Njen trepetajoči soj nas spominja na minljivost teles in večnost ljubezni. Prižgimo luči za vse ljudi. A Vili Golob Po ljudeh jjor, po ljudeh dol Kersnik je bil človek podeželja Vzačetku 1872 je Kersnik napisal podlistek Corpus juris, svoj prvi poskus fcljtonističncga leposlovja (objavljen je bil v Narodu, vendar šele 1874). V njem je portretiral tudi samega sebe. "Corpus juris je bil čuden, jako originalen človek; vsak, kdor ga je poznal, je trdil, da je pravzaprav 'pokrita ribta', pri vsem tem pa jako dobra duša. Norčeval se je rad iz vsakega, iz samega sebe pa najrajši; to pa, kadar je bil sam, ali pa le v majhni družbi izvoljenih prijateljev. Tedaj je mnogokrat pripovedoval, da je svoj poklic izgrešil, in da je še manj jurista v njem, nego pri nas Slovencih liberalnosti; in to je res malo... V urah, ko je nosil v srcu 'vsega sveta gorje', je tudi pesmaril. Seveda le o nesrečni ljubezni; in zatorej naš slovenski svet njegove umotvore še malo pozna. Zaljubil se je jako hitro, in tedaj je pel o 'rožici, ki cvete v dobravi, in za katero njemu v višavi nosi srce grozno gorje' itd. itd.; je bil dobre volje, je pa sam priznal, da ga 'luna trka'." V tej črtici nato opiše, kako naj bi se na plesu v graškem društvu Slovanska beseda zaljubil v neko "devojko", po imenu Slaviko (seveda ne Nemiko). Pa je bilo naslednje jutro v njegovem srcu spet "vsega sveta gorje". Ko ga je žalil, ga je obsedla še "slutnja smrti", misel, da je na smrt bolan. Mlademu Kersniku se je tedaj dejansko dogajalo nekaj podobnega. V pismu se je izpovedal materi in nekaj njenih besed ga je pozdravilo. Za zdravilo se ji je zahvalil, spet v pismu, 26. februarja 1872. "Ne veš, kako sta me obe tvoji zadnji pismi pomirili, lahko rečem, pozdravili. Mislim, da bilje srca ni bilo nič drugega kot posledica živčne vznemirjenosti. Ttidi sam ne vem, kako sem prišel na misel, da bi imel srčno napako. Nenadoma mi je prišlo v glavo in potem se misli nisem mogel otresti. Hvala Rogu, tla si mi ti pisala tako pomirjajoči pismi. Zadnji čas sem bil že čisto obupan, kajti bitje srca sem slišal vsak večer, ko sem se ulegel v posteljo. Nekajkrat sem posegel celo po sredstvu obu-pancev, namreč po vinu, samo tla hi pozabil na svojo žalost. Totla kaj je pomagalo, naslednji dan je bilo še slabše. Odkar pa si mi ti pisala prvo pismo in me pomirila, nisem spil kaplje vina in tudi počutim se prav dobro. Spim trdno, gibljem se in vse gre bolje. Se enkrat se ti zahvaljujem za veliko skrb in ljubezen in za tolažilno pismo. Morila sem neumen in hi zaslužil, da se mi smejete, ven- dar ne morem drugače, kol tla sem tak, kakor sem ustvarjen." Ko hi te besede takrat ali danes brali ljudje iz nižjih družbenih slojev, bi rekli, tla je bil naš Janko, "sertan". Po drugi strani pa je res, tla ima v teh letih vsak Čustveno razgiban človek - ne glede na slan -kako "srčno napako". In takrat poseže po "sredstvu obupancev" - da hi naslednje jutro sam spoznal, kako ni nič pomagalo. Pomagata le delo in prava beseda. O veliki noči se je zapeljal domov po pirhe. Poleti pa na dolge počitnice. Na začetku šolskega leta 1873/74 se je Janku v Gradcu pridružil brat Pepi (Jože). Skupaj jima je bilo lažje. "Na Gradec sva se oba navadila; tudi se tukaj ni mnogo spremenilo, na Grabnu srečujeva iste obraze, iste filistrske postave kol nekdaj; najbolj neprijetno mi je, ko moram gledal i stare, dotrajane f i list re, kako iz dneva v dan delajo isto pot, iste korake ob istem času in zijajo v nebo, da hi ja ne deževalo, in v ženske, če jih bodo pogledale. Moj Rog, jaz hi že zato ne bil rad v mestu, tla ne hi živel meti takimi kamelami, in papa hi tudi najbolje storil, ko se ne bi bil pustil zapeljati - totla raje molčim, sicer bi dal naposled sam adut, tki sem jaz kriv za 'ticanje na Brdu'. In če gre papa zdaj celo na pozne kljunače, kako more pri tem še misliti na Ljubljano in na predsednikov učni zavod. Skoda za divjega petelina, to hi bila malopridna surovost, če hi ga kilo ustrelil." (Pismo materi Rerti Kersnikovi, 20.oktobra 1873.) Dr. Ivan Prijatelj je le Kersnikove besede komentiral takole: "Ril je človek dežele, kini imel smisla za mesto." Vrhunski smisel za podeželske nravi in naravo pa je izkazal tudi pozneje v svojih najboljših leposlovnih delih. zaporno kazen, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje sedem dni pred glasovanjem, to je do 5. 1 L 2002. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zjjlasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo Občinski volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja, to je do 7. 11.2002. Občinska vdAna komisija Občine Lukovica (Izjava za glasovanje na domu) „stanujem . vpisan v volilni imenik za volišče Zelini v skladu z 81. členom Zakona o lokalnih volitvah zaradi bolezni glasovati na svojem domu. Poslati najkasneje do 7. novembra 2002 na naslov: OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE LUKOVICA, Lukovica 46, 1225 Lukovica RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ZUPANA OBČINE LUKOVICA NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 Na podlagi 4- člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93 , 7/94 , 53/94, 61/95, 70/95 , 20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je občinska volilna komisija Občine Lukovica sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve župana Občine Lukovica 1. ANASTAZIJ Ž1VKO BURJA, roj. 11412.1931, stan. Občina Lukovka. Krašnja 39, Lukovica pri Domžalah STROJNI TEHNIK; UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 2. MATEJ KOTNIK, roj. 19. 8. 1970, stan. Občina Lukovica, Imovica 8, Lukovica pri Domžalah ABS. ARHITEKTURE; ARHITEKTURA PREDLA* IATELJ; MARJETKA KATIOREHEK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE I (EN) KANDIDAT. OBČINA LUKOV/CA Občinska volilna komisija Številka: 44/02 - OVK Datum: 2L 10. 2002 Predsednik ()bčinske volilne komisije Mojca Stoschitrk}, unic. dipl. iur., L r. Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/95, 7/94, 35/94 61/95, 70/95, 20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92 in 60/95, 67/97, 70/00) je občinska volilna komisija Občine Lukovica določila naslednji seznam kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Lukovica RAZGLAS SEZNAMA LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LUKOVICAV VOLILNI ENOTI ŠT. 1 NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 I. NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1. ANASTAZIJ ŽIVKO BURJA, POJ, 11.02. 1931, Katk Občina Lukovici, Krašnja >9, Lukovica pri Domžalah STROJNI TEHNIK; UPOKOJENEC 2. JANEZ BERNOT, roj. 19. 12. 1947, Man. Občina Lukovica, Ratolčc 14, Lukovica pri I tomlalah GRADBENI DELOVODJA; VODJA SPLOŠNEGA VZDRŽEVANJA X FRANC AVBELJ, roj. 14. 10. 19«, stan. Občina Lukovica, Spodnje Prapreče 24, Lukovica pri Domžalah PEČAR; SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. MARIJA JUTERŠEK, roj. 20. 12. 1959, stan. Občina Lukovica, Tmjava (4, Lukovica pri I tomialah VZGOJITELJICA; REF. ZA DEVIZNO POSLOVANJE 5. VINKO DOLINŠEK, roj. 29. 07. 1958, Kan, Občina Lukovica, Vthovlj« 18, Lukovica pil I lom al.lil STROJNI KLJUČAVNIČAR; OPTIK 6. MARTA LAVRIČ, raj. 02. 06. 1962, amObOna Lukovica, ICoaapocje J, Lukovica pri Domžalah DIPLOMIRANA SOCIOLOGINJA; SOC. PEDAGOGINJA 7. KAMIL DOMITROVIČ, rop 13. 01. 1951, Man. Občina Lukovica, Pfevoje pri Šentvidu 140, Lukovica pri Domžalah STROJNI TEHNIK; UČITELJ 8. FRANČIŠEK KERSNIK, roj. 23. 02. 1918. stan. Občina Lukovaa, Brdo prf Lukovici 1, Lukovica pri Domžalah KMETOVALEC; UPOKOJENEC 9. MARKO LONČAR, rop 29, 04. 1965, Man. Občana Lukovica, Šcnivul pri Lukovici 11, Lukovica pri Domžalah ELEKTROTEHNIK; DIR. ISCG AVTO ŠOLA LONČAR 10. JOŽE RAZPOTN1K, roj. 15. 03. 1966, Man. Občina Lukovici, Lo| 4, Blagovica AVTOMEHANIK; AVTOMEHAN1K 11. VENČESLAV URANKAR, roj. 10. 01. 1935, Man. Občina Lukovica, Lipa J, Blagovna KMETOVALEC; UPOKOJENEC 12. ANTON PRAZNIK, roj. 21. 04. 1960, stan. Občina Lukovica, Ptevoje pri Šentvidu 7, Lukovica pri Domžalah DELAVEC; RECEPTOR 13. ROMAN KLOPĆIČ, roj. 15. 11 1970, Man. Občina Lukovica, Trnovčc 1, Lukovica pri Domžalah KMETIJSKI TEHNIK; KMETIJSKI TEHNIK 14. ANTON ZALOŽNIK, roj. 28. 12. 1938, Man. Občina Lukovica, V :idch I, Trojane ELEKTR1KAR; UPOKOJENEC II. ZLSD - ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1. DUŠAN KOSMATIN, roj. 09. 08. 1947, stan. Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici 107, Lukovica pri Domžalah PAP1RNIČAR; VODJA POSLOVNE ENOTE 2. JUREDINIC.ro,. [9.03. 1946, stan. Občina Lukovica, Vrha 21, Lukovica pri Domžalah STROJNIK ŠOFER; SAMOSTOJNI PODJETNIK 3. JANEZ BON, roj. 14. 01. 1956, stan. Občina Lukovica, Ratolčc 49, Lukovica pri Domžalah USNJAR; DELAVEC III. MARINA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 1. MARIJA URBANIJA, roj. 20. 01. 1943, stan. Občina Lukovica, Lukovica pri Domžalah 61, Lukovica pri Domžalah RLAGAJNIK; UPOKOJENKA 2. ALBIN ZAJC, roj. 01. 01. 1954, stan. Občina Lukovica, Spodnje Prapreče 9, Lukovica pri Domžalah STROJNI KLJUČAVNIČAR; STROJNI KLJUČAVNIČAR 3. BLAŽ JUDEŽ, roj. 18. 02. 1962, Man. Občina Lukovica, Zgornje Loke 16, Blagovica MONTER OGREVALNIH NAPRAV; SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. ROMAN CERAR, roj. 13. 07. 1972, Kan. Občina Lukovica, Preserie pri Lukovici 1/c, Lukovica pri Domžalah ELEKTROTEHNIK - ELEKTRON1K; ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK 3. ANICA MRVA, roj. 25. 06. 1964, stan. Občina Lukovica, Zavrh pri Trojanah 5, Trojane GIM. MATURANT; UPRAVNICA POŠTE 6. MAKS URANKAR, roj. 11. 01. 1962, Kan. Občina Lukovica, Vrb nad Krašnjo 4, Lukovica pri Domžalah DELAVEC; DELAVEC 7. MOJCA KOTNIK, roj. 16. 09. 1973, Man. Ohčma Lukovica, Lukovica pri Domžalah 9, Lukovica pri Domžalah ŠTUDENTKA; ŠTUDENTKA 8. SILVESTER CERAR, roj. 10. 12. 1944, stan. Občina Lukovica, Zgornje Prapreče 6, Lukovica pri Domžalah NIANSER; NIANSER 9. JOŽE URANKAR, roj. 17. 01. 1956, Man. Občina Lukovica, Vrh nad Krašiijo 4, Lukovica pri Domžalah DELAVEC; DELAVEC 10. ŠTEFAN VOLF, roj. 09. 12. 1947, Man. Občina Lukovica, Preserje pri Lukovici 11, Lukovica pri Domžalah ŠOFER; ŠOFER IV. NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN" 1. LADO GORIĆAN, roj. 27. 06. 1930, Man. Ohčma Lukovica, Trojane 11, Trojane VIŠJI UPRAVNI DELAVEC; DIR. ZAVODA 2. JANA STREHAR, ro|. 12. 01. 1951, Man. Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici 46, Lukovica pri Domžalah UNIV. Din.. EKONOMISTKA; VODJA SLUŽBE ZA PLAN. STATISTIKO IN ANALIZE 3. TOMAŽ ANDREJKA, roj. 22. 11. 1957, stan. Občina Lukovica, Ratolčc 51, Lukovica pri Domžalah UNIV. DIPL. EKONOMIST; VODJA ODDELKA ZA KONTROLO 4. MATIJA BOGDAN CERAR, roj. IS. 01. 1942, Man. Občina Lukovica, (Iradišče pri Lukovici 45, Lukovica pri Domžalah UNIV. DIPL. INŽENIR KEMIJE; UPOKOJENEC 5. BRANE MOČNIK, roj. 21. 01. 1941, Man. Občina Lukovica, Krašnja 10, Lukovica pri Domžalah TArETNIK, KOMERCIALIST 6. MATJAŽ MARKOVŠEK, roj. 14. 09. 1966. Man. Ohčma Lukovica, Zgornje Loke 20, Blagovica ELEKTROTEHNIK; VZDRŽEVALEC AVTOMATIKE 7. DAVORIN STUPICA, roj. 25. 09. 1952, stan. Ohčma Lukovica, Šentvid pri Lukovici I 2, Luki ivu a pri I lolic'.alali MIZARSKI MOJSTER; SAMOSTOJNI PODJETNIK -MIZARSTVO 8. VIKTOR MATJAN, roj. 29. 10. 1966, Man. Občina Likovna, Pbdmilj 12, Blagovica MONTER OGREVALNIH NAPRAV; KMETOVALEC 9. NIKO URBANIJA, roj, 18, 08, 1931, Man. Občina Lukovica, Lukovica pri Domžalah 26/a. Lukovica pri Domžalah AVTOELEKTRIČAR; AVTOELEKTRIČAR 10. MARJETKA KATI OREHEK, ro). 10. 04. 1946, Man. Občina Lukovica, Lukovica pri Domžalah 5, Lukovica pri Domžalah KOMERCIALISTKA; DIREKTORU :A 11. mag. MARINKA KUŠAR ŠTRUKELJ, roj. 27. 01. 1959, Kan. Občina Lukovi,.,, Učak 17, Trojane MAC. INFORMACIJSKIH UPRAVLJALSKIH VED; VIŠJA SVET. ZA INFORMATIKO 12. VERA BEGUŠ, m,. 16, 09. 1941, stan. Občina Lukovica, Krašnja 57, Lukovica pri Domžalah UČITELJICA; UPOKOJENKA I 3. MARTA KERŽAN, roj. 29. 06. 1958, Man. Občina Lukovica, Prevoj« pri Šentvidu 89, Lukovica pri Domžalah UNIV. PROF. PRIM. KNJIŽEVNOSTI IN SLOV. JEZIKA; UČITELJICA SLOV. JEZIKA 14. ANTON ŽUREJ, rop 11.01. 1947, Man. Občina Lukovica, Prcvaljc 6/a, Lukovica pri Domžalah VIŠJI UPRAVNI DELAVEC; DAVČNI KONTROLOR V. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1. STANISLAVA STOPAR, ro). II. II. 1941, Man. Občina Lukovica, Lukovica pri Domžalah H/a, Lukovica pri Domžalah UČITELJICA; POSLANKA DZ. REPUBLIKE SLOVENIJE 2. FRANCI BERNOT, rop 10. 10. 1968, Man. Občina Lukovica, Sp. Prapreče 21, Lukovica pri Domžalah EKONOMSKI TEHNIK; SAMOSTOJNI PODJETNIK 3. GREGOR ZDOVC, to). 06. 05. 1974, Man. Občina Lukovica, Ralolče (6/a, Lukovica pri Domžalah NARAV. MATEMATIČNI TEHNIK, SAM. PODJETNIK 4. IZTOK OBREZA, roj. 01. 09. 1967, Man. Občina Lukovica, Sp. PtapiSCe 18, Lukovica |>ri I )omžalab UNIV. DIPL. ING. STROJNIŠTVA; PREDSTOJNIK ODD. ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 5. JANEZ MIKLAVC, rop 29. OS. 1927, Man. Občina Lukovica, Lukovica pri Domžalah 26/h, Lukovica pri Domžalah UNIV. DIPL. ING. AGRONOMIJE; UPOKOJENEC 6. MOJCA VESEL, roj. 01. 01. 1972, stan.Ohčina Lukovica, Sp. Koseze II, Lukovica pri Domžalah UPRAVNI TEHNIK; REFERENT ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ 7. FRANC BLATNIK, roj. 03. 05. 1929, Man. Občina Lukovica, Lukovica pri Domžalah 49, Lukovica pri I lomžalah UNIV. DIPL. INŽENIR; UPOKOJENEC H. JOŽE KAJBIČ, roj. 29. 04. 1957, Man. Občina Lukovica, Trojane 22, Trojane SOBOSLIKAR; SAM. PODJETNIK 9. ROBERT DOLENC, roj. 02. 04. 1969, Man. Občina Lukovica, Imovica 7, Lukovica pri Domžalah STROJNI KLUČAVNIČAR; KEMIJSKI PROCESNIČAR 10. DANICA AVBELJ, roj. 01.01. 1966, Man. Ohčma Lukovica, Lukovica pri Domžalah 70, Lukovica pri Domžalah EKONOMSKI TEHNIK; TAJNICA 11. BOŠTJAN PRIMOŽIČ,roj. 20.01. 1974,stan.Občina Luk, ivii.,, Prevalje L Luk, ivii a pri Domžalah MIZAR - TAPETNIK; INTERVENT 12. IRENA VODUŠEK, mi. 21. 10. 1969, stan. Občina Lukovica, Spodnje Prapreče S, Lukovica pri Domžalah EKONOMSKI TEHNIK; SAM, PODJETNICA 13. TOMAŽ RAK, roj, 21.12.1972, Man. Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici 17, Lukovica pri Domžalah AVTOKLEPAR; AVTOKLErAR 14. JANEZ OMAHNA, roj. 27. 09. 1971, Man. Ohčma Lukovica, Lukovica pri Domžalah 57, Lukovica pri Domžalah PAPIRNIČAR; VODJA STROJA VI. SDS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE I. ANDREJ KRŽAN,n,|. Is. II. 1942, Kan. Občina Lukovica, hrvoje pri Šentvidu 124. Lukovica pri l )< imžalah EKONOMIST; UPOKOJENEC 2. JANEZ BURKELJCA, roj. IS, 04. I »SO, Man. Občina Lukovica, Prilcsjc J, Blagovica LESNOIND. TEHNIK; TEHNIK 3. FRANCI OSTROŽNIK, rop 18. 03. 1937, Man. Občina Lukovica, Trojane 7, Trojane AVTOMEHANIK; AVTOMEHANIK 4. FRANC BARLIČ, rop 27. 09. 1952, Man. Občina Lukovica, Blagovna 1, Blagovna NATAKAR; GOSTILNIČAR 5. ANDREJ IGLIC, roj. 28, II. 1963, Man. OK'ina Lukovica, Rafotče 18, Lukovica pri Domžalah MIZAR; KMETOVALEC 6. JERNEJ ŠKARJA, rop 07. 04. 1969, Man. Občina Lukovica, Prcvojc pri Šentvidu 67, Lukovica pri Domžalah KUHAR, KUHAR 7. ANDREJ URANKAR, roj. 17. 10. 1940, Man. Občina Lukovica, Prcvojc pn Šentvidu 74, Lukovica pri Domžalah ELEKTROMONTER; U POKOJ EN E() H. FRANC CERAR, rop IS. 04. 1955, Man. Občina Lukovica,Gradliče pn Lukovici 41, Lukovica pri Domžalah ELEKTROINŽENIR; DISPEČER VII. SMS . STRANKA MLADIH SLOVENIJE I. JERNEJ ŽUREJ, rop 08. II. 1974, Man. Občina Lukovica, Prcvalje 6/a, Likovna pri Domžalah TRG. POSLOVODJA - EKONOM; ZAVAROVALNI AGENT 2. TOMAŽ SKUBI, roj. 27. 02. 1972, Man. Občina Lukovica, linovica 17, Lukovica pri Domžalah PROMETNI TEHNIK; SKLADIŠČNI MANIPULANT 3. STANISLAV PER, roj. 18. 01. 1971, Man. Občina Lukovica, Spodnji Pclclinjck 4/b, Blagovica EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK; KOMERCIALIST 4. MATEJKA PER, rop 19.06. 1975, itan. Občina Lukovica, Sp. Petelinjek 4/b, Blagovna DIPL. EKONOMIST; VODJA ZA STIKE Z JAVNOSTJO VIII. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STKANKA 1. TOMAŽ URBANIJA, rop 07. 01. 1961, Man. Občina Lukovica, Žirovšc 11, Lukovica pri Domžalah STROJNI TEHNIK; SAMOSTOJNI PODJETNIK 2. STANISLAV SMRKOL, rop 22. 10. 1961, Man. Občina I.ul oca, Lukovica pn Domžalah KOVINOSTRUGAR; SAM. PODJETNIK 3. TOMAŽ MOČNIK, rop OS. 01. 1964, Ran.ObČilH Lukovica, Koi, no 14, Lukov na pri Domžalah UNIV. DIPL. ING. AGRONOMIJE; KMETIJSKI SVETOVALEC 4. ANTON CERAR. rop 10. 01. 1940, Man. Občina Lukovica, Prcserjc pri Lukovici l/c, Lukovica pri 1 lomžalah ELEKTRIČAR; UPOKOJENEC 5. MATIJA KVEDER, rop 26. 12. 1964, Man. Občina Lukovica, Povoje pn Šentvidu 10, Lukovica pri Domžalah KV MESAR; KMETOVALEC 6. FRANC CAPUDER, roj. 24. 01. 1950, Man. Občina Lukovica, Spodnje Popaca 1. Lukovica pri Domžalah MEHANIK; USLUŽBENEC 7. SREĆKO GERČAR, lop 09, 06. 1958, Man. Občina Lukovica, Dupclpic 1, Lukovica pri Domžalah KMETOVALEC; KMETOVALEC H. MARJAN PUSTOTNIK, rop 18. 07, 1949, Man. Občini Lukovica, favorit pri Blagovici 4, Blagovica KMET; PODJETNIK - KMETOVALEC 9. LEOPOLD ŠINKOVEC, rop 30. 07. 1941, Man. Občina Likovna, Čcšnjicc 6, Blagovica KMET; KMETOVALEC 10. JANEZ CERAR, roj. 16. 06. 1952, Man. Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici 10/a, Lukovica pn I totnialah DIPL. ING. ELEKTRONIK; USLUŽBENEC 11. MIROSLAV KLOPČ1Č, roj. 04. OS, 1946, Man. Občina Likovna, Mala Lasna 4. Lukovica pri Domžalah KV. PAP1RNIČAR; USLUŽBENEC 12. ANTON ČEŠKA, rop 20. OS. 1919, Man. Občina Lukovica, Prcvojc pri Šentvidu 8, Lukovica pri Domžalah USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENK: 1 1. JANEZ HROVAT, roj. 13. OS. 1919, Man. Občina Lukovica, Cradišče pri Lukovici IS, Lukovica pri Domžalah KOLAR; UPOKOJENEC 14. CIRIL SMRKOLJ, rop 22. 09. 1949, Man, Občina Lukovica, Šentožboli I,Trajane STROJNI TEHNIK; NAM. DIR. AGENCIJE ZA KMET. TRGE IN RAZVOJ PODEŽELJA V volilni enoti se voli 14 članov občinskega sveta. Glasuje se ta eno (I) listo kandidatov. Volivec lahko da en prelerenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, :a katero ho glasoval. (1BČ7NA LUKOV/CA (Jbčmsfca volilna komisij« Številka; 45/02 - OVK Datum; 21. 10. 2002 Predsednik C Ibčinskc volilne komisije Mojca Sioschitzkv, univ. dipl, iht, , I. r. Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. dona Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/95, 7/94, 53/94, 61/95, 70/95, 20/gs j„ 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni lisi RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 m 70/00) je občinska volilna komisija Občine Lukovica sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve v Svet krajevne skupnosti Blagovica RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI BLAGOVICA NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 1. ALOJZIJ CERAR, roj. 28. 09. 1966 lan. Ptevoje I, Blagovica KMET; KMET PREDLAGATELJ: TONE RESNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 2. FRANC BERGANT, roj. 14. 06. 1956, slan. Vošce 5, Blagovica MIZAR; SKLADIŠČNIK PREDLAGATELJ: KONFERENCA OO SDS LUKOVICA - člani iz KS Blagovica 1. GREGOR LEVEČ, rop 14. 01. 1961, stan. Prcvojc 4, Blagovica II I KTROTEHNIK; ELEKTROTEHNIK PREDLAGATELJ: TONE RESNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 4. PRIMOŽ DEŽMAN, roj. 05, 07. 1980, •tan.Gabrje pod Spffltotn 2, Blagovica ŠTU11ENT; ŠTUDENT PREDLAGATELJ: TONE RESNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 5. ANTON POGAČAR, roj. 12.01. 1961, Kan. Mali Jelnik 14, Blagovica GRADBINEC; ŠOFER Predsednik Občinske volilne komisije PREDLAGATELJ: TONE RESNIK IN SKUPINA VOLIVCEV Mojca Ntosctarta'. univ. l. iur.. I. r. 6. FRANC BARLIČ, roj. 27. 09. 1952, Man. Blagovna 1, Blagovica GOSTINEC; GOSTILNIČAR PREDLAGATELJ: KONFERENCA 00 SDS LUKOVICA - člani i: KS Blagovica 7. CIRIL URANKAR, roj. 24. 05. 1967, Man. Gahrjc pod Špilkoin 5, Blagovna VILIČAR1ST; VILIČARIST - SKLADIŠČNIK PREDLAGATELJ: KONFERENCA OO SDS LUKOVICA - člani i: KS Blagovica 8. JANEZ BURKELJCA. rop 15. 04. 1950, stan. Prilcsjc 1, Blagovna LESNO INDUSTRIJSKI TEIINIK; LESNO INDUSTRIJSKI TE1IN1K PREDLAGATELJ: KONFERENCA OO SDS LUKOVICA - člani iz KS Blagovica VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA LUKOV/CA (nBnska vomna komisija Številka; 49/02 - OVK Datum: 21. 10. 2002 Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je občinska volilna komisija Občine Lukovica sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve v Svet krajevne skupnosti Cešnjice RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ČEŠNJICE NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 1. MARJAN ZAVB1, roj. 18. 07. 1966, stan. Lipa 6, Blagovica DELAVEC; DELAVEC PREDLAGATELJ: PAVLA ŠINKOVEC IN SKUPINA VOLIVCEV 2. LEOPOLD ŠINKOVEC, rop 10. 07. 1941, stan. Češnjicc 6, Blagovica KMET; KMET PREDLAGATELJ: PAVLA ŠINKOVEC IN SKUPINA VOLIVCEV 3. JANEZ ŠINKOVEC, roj. 05. 03.1975, stan. Češnjicc 6, Blagovici AVTOKLEPAR; AVTOKLEPAR PREDLAGATELJ: PAVLA ŠINKOVEC IN SKUPINA VOLIVCEV 4. JANKO BURKELJCA, rop 15. 06. 1959, Kan. Selce 5, Blagovica DELAVEC; DELAVEC PREDLAGATELJ: STANKO ŽORDANI IN SKUPINA VOLIVCEV 5. PETER ĆEBULJ, roj. 09. 04. 1956, Man. ( iešnjice 1, Blagovica POKLICNI ŠOFER; SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: PAVLA ŠINKOVEC IN SKUPINA VOLIVCEV 6. JANEZ MATJAN, roj. 17. 02. 1971, Man. Selce 1, Blagovica PRAVNIK; PRAVNIK PREDLAGATELJ: STANKO ŽORDANI IN SKUriNA VOLIVCEV VOLI SE 5 (PET) KANDIDATOV. OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 47/02 - OVK Datum: 21. 10. 2002 Predsednik (Ibčinskc volilne komisije Mojca Stmchitiky, univ. di|)l. iur., I. r. Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je občinska volilna ja Občine Lukovica sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve v Svet krajevne skupnosti Krašnja RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRAŠNJA NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 I. VOLILNA ENOTA obsega območje naselij: Krajno Brdo, Vrh nad Krašnjo 1. V1NCENC URBANIJA, roj. 22. 04. 1958, stan. Krajno Brdo 3/a, Lukovica pri Domžalah DELAVEC; DELAVEC PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 2. FRANC NOVAK, roj. 18.02.1955, stan. Krajno Brdo 11, Lukovica pri Domžalah TEKSTILEC; VODJA ODDELKA PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 3. MAKS URANKAR, roj. 11.01.1962, stan. Vrh nad Krasni,, 4, Lukovica pri Domžalah DELAVEC; VOZNIK PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. II. VOLILNA ENOTA obsega območje naselij: Krašnja 1. ANDREJ NOVAK, roj. 27. 01. 1965, stan. Krašnja 4l/a, Lukovica pri Domžalah INŽENIR STROJNIŠTVA; INŽENIR STROJNIŠTVA PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 2. VINKO CERAR, roj. 26. 08. 1964, stan. Krašnja 52, Lukovica pri Domžalah ZIDAR; IZDELOVALEC BARV PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 3. BRANE MOČNIK, roj. 23. 01. 1943, stan. Krašnja 10, Lukovica pri Domžalah TAPETNIK; TAPETNIK PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. III. VOLILNA ENOTA obsega območje naselij: Spodnje Loke, Žirovše 1. EMIL NOVAK, roj. 23. 09. 1956, stan. Sp. Loke 26, Lukovica pri Domžalah KLJUČAVNIČAR; KLJUČAVNIČAR PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ALBIN PEVEC, roj. 28. 02.1951, stan. Sp. Loke 29, Lukovica pri Domžalah KOVINAR - VZDRŽEVALEC; KOVINAR VZDRŽEVALEC PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 3. TOMAŽ URBANIJA, roj. 07. 03.1961, stan. Žirovše 1 ], Lukovica pri Domžalah STROJNI TEHNIK; SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. IV. VOLILNA ENOTA ohsega območje naselij: Kompolje, Korenu 1. VLADIMIR LAVRIĆ, roj. 21. 06. 1975, Man. Kompot)« 1, Lukovica pri Domžalah STROJNI TEHNIK; VOZNIK PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVC :EV 2. PETER PESTOTNIK, roj. 20. 05. 1962, Man. Koreno 2, Lukovica pri Domžalah VOZNIK; VOZNIK PREDLAGATELJ: TOMAŽ MOČNIK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 2 (DVA) KANDIDATA. OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 53/02 - OVK Datum: 21. 10. 2002 Predsednik Občinske volilne komisije Mojca Stoseliilzkv, univ. dipl. iur.. I. r. Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 61/95, 70/95, 20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v Državni zhor (Ur. list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je občinska volilna komisija Občine Lukovica določila naslednji seznam kandidatov za volitve v Svet krajevne skupnosti Lukovica RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI LUKOVICA NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 I. VOLILNA ENOTA obsega območje naselij: Lukovica pri Domžalah, Brdo pri Lukovici 1. MARTA URANKAR, roj. 18. 07. 1941, Man. Lukovica pri Domžalah 15, Lukovica pri Domžalah UPOKOJENKA; UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ROBERT MASELJ, roj. 25. 09. 1967, Man. Lukovica pri Domžalah 71, Lukovica pri Domžalah ELKTROTEHNIK; SAMOSTOJNI KOMERCIALIST PREDLAGATELJ: ZDRAVKO TKALEC; IN SKUPINA VOLIVCEV 3. STANISLAV SMRKOL, roj. 22. 10. 1961, Man. Lukovica pri Domžalah 41, Lukovica pri Domžalah KOVINOSTRUGAR; GOSTINEC PREDLAGATELJ: STANISLAV SMRKOL IN SKUPINA VOLIVCEV 4. JOŽE MRGOLE, tO), 04. 12. 1919, Man. Lukovica pri Domžalah 24/». Lukovi, a pri Domžalah Rokounjač volitve 2002 19 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije Spoštovani občani! Predstavljamo vam prave KANDIDATE letošnjih volitev. Poznate jih in veste, da vas bodo kot občinski svetniki dobro predstavljali in skrbno uresničevali vaše želje. So tisti, ki - tako kot dr. Drnovšek, naš predsedniški kandidat - spoštujejo voljo ljudi, imajo prave izkušnje in s svojo kandidaturo odgovarjajo na prihodnost: Stanislava Stopar Franci Bernot Gregor Zdovc Iztok Obreza Janez Miklavc* Mojca Vesel Franci Blatnik* Jože Kajbič Robert Dolenc Danica Avbelj* Boštjan Primožič Irena Vodušek* 13. Tomaž Rak* 14. Janez Omahna * ni član/'ica LDS Drnovšek Odgovor na prihodnost Dr. Janez Kušar Vam predstavlja program in nestrankarsko listo kandidatov za člane občinskega sveta Občine Lukovica, ki želi zagotoviti vsem občankam in občanom boljše možnosti razvoja naše občine. NEODVISNA LISTA "ZA ČRNI GRABEN" PROGRAM V okviru pristojnosti in možnosti bomo zagotavljali pogoje za ustrezno blaginjo ljudi v občini, da bodo v prijaznem okolju znali in zmogli zadovoljevati svoje potrebe in strpno odstranjevati morebitne ovire. Občina mora postati jedro aktivnosti za ustvarjanje ciljev, ki jih bomo določili glede na potrebe občanov. 1. LASO GORIČAN Trojane 2. JANA STREHAH Šentvid pri Lukovici 3. TOMAŽ ANDREJKA Rafolče 4. MATIJA BOGDAN CERAR Gradišče pri Lukovici 5. BRANE MOČNIK Krašioj a 6. MATJAŽ MARKOVŠEK Zgornje Loke 7. DAVORIN STUPICA Šentvid pri Lukovici 8. VIKTOR MAT JAN Podmilj 9. NIKO URBANI JA Lukovica 10. MAR JETKA KATIOREHEK Lukovica 11. MARINKA KUŠAR ŠTRUKELJ Učak 12. VEHA BEGUŠ Krašnja 13. MARTA KERŽAN Prevoje pri Šentvidu 14. ANTON ŽUREJ Prevale Zupan in Občinski svet morata omogočati, da bodo občani seznanjeni s programskimi cilji občine in da bodo mogli te cilje tudi sooblikovati. To bo mogoče doseči z uveljavljanjem oblik neposredne demokracije, kot so zbori občanov. (nadaljevanje s prejšnje strani) Občinska uprava mora postati strokoven in nepolitični servis občanom, na katerega se ljudje ne bodo obračali samo zaradi pridobitve določenih dokumentov. Občina mora biti odprta skupnost. Njen razvoj bo zagotavljalo ustrezno sodelovanje tudi zunaj občine. Vertikalno sodelovanje se mora izkazovati z utemeljenimi zahtevami do države pri vključevanju lokalnih v državne programe, na drugi strani pa zagotavljati pogoje za sodelovanje čim širšega kroga občanov ob učinkovitejši vlogi krajevnih skupnosti. Horizontalno sodelovanje je pomembno razvijati zaradi skupnega reševanja vprašanj s sosednjimi in drugimi občinami. Podpirali bomo prizadevanja za uveljavljanje pokrajin, ki bi postale temelj državne decentralizacije. Pri razvoju pokrajin si bomo prizadevali za dekoncentracijo njihovih organov po občinah. Podpirali bomo vse tiste dejavnosti in organizacijske oblike, ki bodo zagotavljale interesno združevanje občanov vseh starosti. Društveno življenje v občini mora biti deležno večje podpore. Da bi mogli mladi uspešno in zdravo premostiti težave odraščanja, bomo podpirali programe za razvoj tistih dejavnosti mladih, ki bodo zagotavljali zdravo in srečno prihodnost. Za to je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo za šolske in izven šolske dejavnosti (pogoji za 9 letno osnovno šolo, informacijska središča, knjižnica, športna igrišča, prostori za druženje,...). Zavzemali se bomo, da bo zdravstvena oskrba občanov strokovna, prijazna in kontinuirana. Glede na znane projekcije demografskih gibanj bomo podpirali programe skrbi za starejše predvsem v svojem domačem okolju. Predlagali bomo podelitev koncesij za različne vrste dejavnosti in priložnostne aktivnosti, ki bodo izpolnjevale potrebe občanov. Za starejše pri tem mislimo na oblike samopomoči in pomoči na domu. Podpirali bomo razvoj obrti in podjetništva s poudarkom na mladih nosilcih ter učinkovitejšim oblikam pomoči, ki bistveno presegajo obliko subvencioniranja obresti. Cilja bosta povečanje števila gospodarskih subjektov in večje možnosti zaposlovanja. S tem je povezana tudi nova stanovanjska gradnja. Omogočali bomo razmah obrti in podjetništva v vseh delih občine. Terjali bomo izdelavo strategije razvoja kmetijstva v občini in podpirali ukrepe za lažji postopni prehod na čisto tržno dejavnost predvsem s pospeševanjem spremljajočih dejavnosti (kmetije odprtih vrat, kmečki turizem, bio pridelava, vaške klavnice,...). Podpirali bomo zdravstveno preventivo živali. Komunalna in cestna infrastruktura bosta vključeni v program izgradnje glede na dejanske potrebe posameznega okolja in bosta temeljili na enakomernem razvoju vseh delov naše občine. Zagotovili bomo ustreznejšo povezanost med občino ter investitorjem, upravhalcem in izvajalci gradnje avtoceste po črnem grabnu. Reševanje spornih vprašanj bomo omogočili s korektnim dialogom med občani in graditelji, sicer pa bomo pomagali občanom pri uresničevanju njihovih utemeljenih zahtev (strokovna, tehnična, pravna, organizacijska in druga pomoč). Posebna pozornost bo namenjena sanaciji objektov med in po izgradnji avtoceste, dovoznim potem, ponovnemu vzpostavljanju katastrskih mej in zemljiško knjižnim vpisom dejanskega starga. Terjali bomo tudi sanacijo obstoječe ceste preko naše občine. Glede na odgovornost občine pri požarni varnosti je sprejete programe treba uresničevati. Bogata tradicija in neprecenljiv prispevek gasilstva v naši občini se morata kazati v večji podpori tej organizaciji, ki bi bila v spremenjenih razmerah zaradi svoje organiziranosti in usposobljenosti temelj civilne zaščite. Podpirali bomo ureditev naselja Lukovica kot občinskega središča in drugih naseli). Zavzemali se bomo za varovanje naravne in kulturne dediščine, ki sta v naši občini zelo bogati. Za sredstva občinskega proračuna in druge občinske javne finance bomo terjali gospodarno in pregledno upravljanje, njihovo porabo pa načrtovali in izvajali na način, ki bo zagotavljal enakomernejši razvoj dejavnosti in vseh delov naše občine. "ZNANJE IN SPOSOBNOST PRIHODNOST NASE OBČINE!" NEODVISNA LISTA MARINE URBANIJA IN SKUPINE VOLILCEV SE PREDSTAVI: PREPRIČANI SMO, DA SKUPAJ ZMOREMO VSE! Nsšg €jgsIo j&* SLUŽITI, SKRBETI IN POMAGATI VSEM LJUDEM MARINA URBANIJA IN SKUPINA VOLILCEV KDO SMO? Smo skupina neodvisnih kandidatov za občinski svet Občine Lukovica. Dovolj nam je neizpolnjenih obljub - napočil je čas za dejanja. Dovolite, da se Vam predstavimo: 1. Marija Urbanija, Lukovica 61 2. Albin Zaje, Spodnje Prapreče 9 3. Blaž Judež, Zgornje Loke 16 4. Roman Cerar, Preserje 1c 5. Anica Mrva, Zavrh 5 6. Maks Urankar, Vrh nad Krašnjo 4 7. Mojca Kotnik, Lukovica 9 8. Silvester Cerar, Zg. Prapreče 6 9. Jože Urankar, Vrh nad Krašnjo 4 10. Štefan Volf, Preserje 13 ZA KAJ SE ZAVZEMAMO? ❖ Kot člani občinskega sveta Občine Lukovica bomo pomagali udejanjati program neodvisnega kandidata za župana g. Mateja Kotnika ❖ Zavzemali se bomo za transparentno porabo proračunskih sredstev, saj želimo, da vsi občani vedo, v kakšni višini in za kakšne namene se troši njihov davkoplačevalski denar ❖ Poskrbeti želimo tudi za varnost naših otrok na poti v šolo, skušali pa jim bomo omogočiti tudi kakovostno preživljanje prostega časa ❖ Vsem občanom želimo zagotoviti zdrav življenjski prostor, zato bomo poseben poudarek namenili varovanju narave, zraka, vodnih virov in skušali preprečiti take posege v prostor, ki bi škodljivo vplivali na zdravje in počutje ljudi ter onesnaževali naravo ❖ Pripravljeni bomo prisluhniti vsakemu Vašemu mnenju, saj ima vsak človek pravico biti slišan ZAKAJ BOSTE VI VOLILI NAŠO LISTO? ❖ Ker želimo, da se v prihajajočem mandatu občinskega sveta v naši občini obravnava in piše beseda ČLOVEK z veliko začetnico. ❖ Ker lahko samo skupaj z Vašo pomočjo uresničimo zastavljene cilje ❖ Ker Vam obljubljamo, da bomo uresničili naše geslo: SLUŽITI, POMAGATI IN SKRBETI ZA VSE LJUDI! Rokounjač volitve 2002 21 NSi Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Glasujte za iz zdravih temeljev zgrajeno močno in cvetočo občino! v Anastazij Zivko Burja ponovno kandidira za župana "S podporo SDS" Delali smo in bomo POŠTENO. Spoštovani občani, pod vodstvom župana Anastazija Živka Burje in s pomočjo Nove Slovenije, krščanske ljudske stranke, vodilne stranke v Občini Lukovica je naša občina dosegla veliko uspehov. Med njimi so: Najpomembnejša investicija je bila izgradnja vrtca na Prevojah. Rekonstruiranih in /. asfaltno prevleko zaščitenih je bilo okrog 20 km občinskih cest Odpravljena je bila več kol polovica črnih točk na cesti Gl-10, Obnovljenih je bilo 7 km vodovodnega omrežja, [zdelani so bili približno 4 km fekalne kanalizacije. Obnovljenih je veliko kulturnih spomenikov. Obnovljena je bila dvorana Kulturnega doma v Lukovici. Obnovljen je bil zdravstveni dom v Lukovici. Občina je sodelovala pri ureditvi športnih objektov. Ustanovljena je bila Godba Lukovica. Trajno je bilo saniranih sedem zemeljskih plazov, I. Kandidati za občinske svetnike 1. Anastazij Živko Burja, Krašnja 39 2. Janez Bernot, Rafolče 34 .3. Franei Avbelj, Spodnje Prapreče 24 4. Marija Juteršek, Trnjava 34 5. Vinko Dolinšek, Vrhovljc IS 6. Marta Lavrič, Kompoljc 3 7. Kamilo Domitrovič, Prevoje 140 X. Frane Kersnik, Brdo pri Lukovici I 9. Marko Lončar, Šentvid 31 K). Jože Kazpotnik, Log 4 11. Vinko Urankar, Lipa 5 12. Anton Praznik, Prevoje 7 13. Roman Klopčič, Trnovče 3 14. Anton Založnik, V Ziden I Kaj je lepšega kot zadovoljstvo, zdravje in veselje vseh občanov. Nekaterih zadev v zadnjem mandatu še nismo dokončali, zato pričakujemo, da nam boste kol stranki NSi in županu Anastaziju Živku Burji še naprej zaupali. Ce nas boste izvolili, bomo delali predvsem na naslednjih področjih: 1. V naši občini bo še naprej poseben poudarek na kvalitetnem izobraževanju, vključno s štipendijami. 2. Poskrbeli bomo za dodatne kapacitete vrtca. 3. Skrbeli bomo za še boljšo socialno varnost posameznikov. 4. Dokončali bomo laboratorije in fi/ioterapevtsko ambulanto V zdravstvenem domu v Lukovici. 5. Odprli bomo banko z bankomalom v Lukovici. 6. Zgradili bomo v prostorskem planu predvideno vsaj eno poslovno-obrtniško cono. 7. Prevzeli bomo čim večji nadzor nad komunalnimi deli. S. Poskrbeli bomo. da bodo še zadnje domačije v občini dobile zdravo pitno vodo. 9. Zagotovili bomo asfaltiranje vseh pomembnih cest občini in večine vaških cest, 10. Gradili bomo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje v občini in ga priključili na čistilno napravo. I I. Sodelovali bomo pri urbanistični ureditvi jezera. 12. Obstoječo turistično ponudbo čebelarskega centra / gradom in okolico bomo obogatili / odprtjem novih turističnih kmetij. 13. Vzpodbujali in podpirali bomo pridelavo ekološke hrane. 14. V obnovljenem gradu na Brdu naj bi z našim sodelovanjem zaživelo letno gledališče. \5. V Šentvidu bomo v kratkem odprli še eno sodobno prenovljeno kulturno dvorano v občini. Vsa omenjena pa tudi druga dela. ki tu niso navedena, bomo izvajali v skladu z evropskimi standardi, željami občanov in gospodarsko zmožnostjo. Korak, ki J|f Si Nova Slovenija Krštamka UutUka itrmka mhkomi* www.nsl.sl Matej Kotni visni kandi ■ Zavzemal se bom pravičnost Občino, ki bn prijazna ljudem občino brez smetiSč večjo vlogo Krajevnih skupnosti neposredno demokracijo in odločanje krajanov razvoj obrti in kmetijstva boljšo komunalno infrastrukturo banko in bankomate čim bliže uporabnikom povrnitev telefonskih subvencij Športna igriSča pomoč pomoči potrebnim ZA M aleja Kotnika Človek z mislimi, polnimi novi ej, ne more narediti koraka nazaj. ^^maa i-m-1 VSAK ČLOVEK JE NAJPOMEMBNEJŠI! Socialdemokratska stranka Slovenije SDS KO VOLlS ZASE 00 SDS Lukovica www.sds.sl UPOKOJENEC; UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: STANISLAV SMRKOL IN SKUPINA VOLIVCEV 5. MARIJA URBANIJA, roj. 20. 01. 1943, Kan Lukovica pri Domžalah 61, Lukovica pri Domžalah BLAGAJNIK; UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 6. STANKA MAV, roj. 07. II. 1952, Man. Lukovica pri Domžalah 11, Lukovica pri Domžalah PRODAJALKA; VODJA ODDELKA PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 7. JASMINKA RUS KERSNIK, na. II. 04. 1956, Man. Lukovica pri Domžalah 4, Lukovica pri Domžalah DR. VET. MEDICINE; DR. VET MEDICINE PREDLAGATELJ: STANISLAV SMRKOL IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 1 (TRI) KANDIDATE. II. VOLILNA ENOTA oblega območje naselij: Zg. Prapreče, Gradišče pri Lukovici, Preaerje pri Lukovici 1. ANTON CERAR, roj. 2S.07.IWil, Man. Gradišće pri Lukovici 50, Lukovica pri Domžalah VOZNIK; SKLADIŠČNIK PREDLAGATELJ: RUPERT KURN1K IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ALEŠ BURJA, roj. 20. 07. 1967, Man. Gradišče pri Lukovici 48, Lukovica pri Domžalah SERVISER; SERVISER PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 3. STANISLAV CERAR, raj. 06. 03. 1971, Man. IVscrjc pri Lukovici 5, Lukovica pri Domžalah LESARSKI TEHNIK; LESARSKI TEHNIK PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUriNA VOLIVCEV 4. FRANC CERAR, roj. 15. 4. 1955, Man. Gradišče pri Lukovici 41, Lukovica pri Domžalah ELKTROINŽENIR; DISPEČAR PREDLAGATELJ: KONFERENCA BČINSKEGA ODBORA SDS - člani iz KS Lukovica 5. ROMAN CERAR, roj. 13. 07. I»72, Man. Preaerje pri Lukovici l/c, Lukovica pri I 'omžalah ELEKTROTEHNIK; ELEKTROTEHNIK - ELEKTRONIK PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. III. VOLILNA ENOTA obsega območje naselij: Sp. Koseze, Videm pri Lukovici, Sp. Prapreče 1. FRANC ZORE, roj. 12. 03. 1916, stan Sp. Prapreče H, Lukovica pri Domžalah UPOKOJENEC; UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: STANISLAV SMRKOL IN SKUPINA VOLIVCEV 2. FRANC VESEL, roj. 25.11, 1939, Itan. Sp. Koseze 17, Lukovica pri Domžalah VOZNIK; UPOKOJENEC PREDLA( iATELJ: STANISLAV SMRKOL IN SKUPINA VOLIVCEV 3. ROBERT CAPUDER, roj. 08. 08. 1976, stan. Sp. Koseze 12, Lukovica pri Domžalah MESAR; MESAR PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 4. UROŠ KRIZMAN, roj. 12. 04. 1981, stan. Sp. Prapreče 25, Lukovica pri Domžalah KOMERCIALIST, KOMERCIALIST PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 5. ALBIN ZAJC, roj. 01.03. 1954, stan. Sp. Prapreče 9, Lukovica pri Domžalah STROJNI KLJUČAVNIČAR, STROJNI KLJUČAVNIČAR PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 6. JOŽE AVBELJ, toj. 05. 02. 1959, slan. Videm pri Lukovici 5, Lukovica pri Domžalah KMET; KMET PREDLAGATELJ: STANISLAV SMRKOL IN SKUriNA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. IV. VOLILNA ENOTA obsega območje naselja Cepi je 1. RADO NOVAK, roj. 25. 02. 1964, stan. Caplje 19, Luhovka pri Domžalah ELEKTRIČAR; ELEKTRIČAR PREDLAGATELJ: MARIJA URBANIJA IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ANTON GOST1NČAR, roj. 24. 5. 1916, sta. Čeplje 11, Lukovica pri Domžalah KMET; UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: STANISLAV SMRKOL IN SKUriNA VOLIVCEV VOLI SE 1 (EN) KANDIDAT. V. VOLILNA ENOTA obsega območje naselja Trnjava 1. DARKO TRATNIK, rop 01. 12. 1964, stan. Trnjava >, Lukovica pri Domžalah KEMIJSKI PROCESNIčAR; KEMIJSKI PROCESNIČAR PREDLAGATELJ: STANISLAV SMRKOL IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 1 (EN) KANDIDAT. OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 54102 ■ OVK Datum: 21. 10.2002 Predsednik (Jbčinske volilne komisije Mojca StoschiRlcv, unn. dipl. iur., I. r. Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je občinska volilna komisija Občine Lukovica sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve v Svet krajevne skupnosti Prevoje RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI PREVOJE NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 1. JANEZ KOTNIK, roj. 16.7. 1944, Man. Prevoje pri Šenvidu73, Lukovica pri Domžalah KLJUČAVNIČAR; VODJA KLJUČ. DEL PREDLAGATELJ: MARTA KERŽAN IN SKUPINA VOLIVCEV 2. ANDREJ URANKAR, roj. 17. 10, 1940, stan. Prevoje pri Šentvidu 74, Lukovica pri Domžalah ELEKTROMONTER; UPOKOJENEC'. PREDLAGATELJ: KONFERRENCA 00 SDS LUKOVK1A - člani iz KS Prevoje 3. MIRAN STREHAR, roj. 10. 01. 1967, Man. Šentvid pri Lukovici 2/a, Lukovica pri Domžalah ELEKTROTEHNIK; VODJA ODDELKA ZA IZGRADNJO PREDLAGATELJ: MARTA KERŽAN IN SKUPINA VOLIVCEV 4. TAMARA KOSMATIN, roj. 03. 04. 1972, Man. Šentvid pri Lukovici 107, Lukovica pri Domžalah GRADBENI TEHNIK; VODENJE PROJEKTOV PREDLAGATELJ: MARTA KERŽAN IN SKUPINA VOLIVCEV 5. BERTA KRŽAN, toj. 11. 02. 1943, sum. Ptevoje pri Šentvidu 124, Lukovica pri Domžalah ADMINISTRATOR; UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: KONFERRENCA 00 SDS LUKOVICA - člani iz KS Prevoje 6. RUDI OVEN, roj. 08. 01. 1951, slan. Prevoje pri Šentvidu 101/a, Lukovim pri Domialah UNIV. DIPL. ARHITEKT; ARHITEKT PREDLAGATELJ: MARTA KERŽAN IN SKUPINA VOLIVCEV 7. MARJAN KOTNIK, toj. 24. 05. 1943, stan. Prevoje pri Šentvidu 126, Lukovica pri Domžalah ELEKTRIČAR; UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: MARTA KERŽAN IN SKUPINA VOLIVCEV 8. FRANC DOLINAR, roj.. 22. 04. 1919, stan. Šenvid pri Lukovici I K, Lukovica pri Domžalah UPOKOJENEC; UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: MARTA KERŽAN IN SKUPINA VOLIVCEV 9. ANTON AVBELJ, raj. I L 01. 1951, stan. Imovica 5, Lukovica pri Domžalah MESAR; DELAVEC PREDLAGATELJ: MARTA KERŽAN IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA LUKOVICA Občinska volilna komisija Številka: 51/02 -OVK Datum: 21. 10. 2002 Predsednik C občinske volilne komisije Mojca Suischitzkv, univ. dipl iur.. 1. r. Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93 , 7/94, 53/94, 61/95 , 70/95,20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je občinska volilna komisija Ohćine Lukovica sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve v Svet krajevne skupnosti Rafolče RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI RAFOLČE NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 1. KLAVDIJA DERMOTA, roj. 27. 06. 1971 Ran. Straža S, Lukovica pri Domžalah DELAVKA; DELAVKA PREDLAGATELJ: MARIJA KVEDER IN SKUPINA VOLIVCEV 2. VINKO DOLINŠEK, roj.29. 07. 1958, Man. Vrhovtj« IS, Lukovica pri Domžalah STROJNI KLJUČAVNIČAR; OPTIK PREDLAGATELJ: MARIJA KVEDER IN SKUPINA VOLIVCEV L MARJAN KVEDER, rop 22. 06. 1962, Man. Rafofo II, Lukovica pri Domžalah AVTOMEHANIK; SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: MARIJA KVEDER IN SKUPINA VOLIVCEV 4. STANISLAV BREZNIK, roj. 19. 02. 1962, Man. Rafolče 55, Lukovica pri Domžalah ELEKTROTEHNIK; TEHNOLOG PREDLAGATELJ: MARIJA KVEDER IN SKUPINA VOLIVCEV 5. JANEZ BERNOT, rop 19. 12. 1947, Man. Rafolče 14, Lukovica pri Domžalah ZIDAR; DELOVODJA PREDLAGATELJ: MARIJA KVEDER IN SKUPINA VOLIVCEV 6. JANEZ JERETINA, rop 17. 07. 1964, Man. Vrhovljc 5, Lukovica pri Domžalah STROJNIK; KMETOVALEC PREDLAGATELJ: MARIJA KVEDER IN SKUriNA VOLIVCEV 7. SREČKO GERĆAR, roj. 09. 06. 1958, stan. Dupeljne 1, Lukovica pri Domžalah, KMETOVALEC; KMETOVALEC PREDLAGATELJ: MARIJA KVEDER IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA LUKOVICA, Občinska volilna komisija Številka: 46/02 ■ OVK, Datum: 21. 10. 2002 Predsednik l Ibčinske volilne komisije, Mojca Sloschitrk), univ. dipl. iur.. I. r Na podlagi 4. člena m drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 35/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je občinska volilna komisija Občine Lukovica sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve v Svet krajevne skupnosti Trojane RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TROJANE NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 L VOLILNA ENOTA - obsega območje naselij: Hrilii, Trojane, V Zideb, Zavrli pri Trojanah 1. JOŽE KAJBIČ, roj. 29. 04. 1957, stan. Trojane 22, Tropine PLESKAR; SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: LAIX0 GORIČAN IN SKUPINA VOLIVCEV 2. RAJKO LIPOVŠEK, rop 02. 01. 1974. Man. I [ribi 11, Trojane PAPIRNIČAR; PAPIRNICAH PREDLAGATELJ: JOŽE RAZPOTNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 3. MONIKA GORIŠEK, roj. 02. 03. 1971, stan. Zavrli pri Trojanah 1/c Trojane VZGOJITELJICA; VZGOJITELJICA PREDLAGATELJ: JOŽE RAZPOTNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 4. MARTIN GORIČAN, roj. 14.01. 1982, stan.Trojane 11, Trojane ŠTUDENT; ŠTUDENT PREDLAGATELJ: LADO GORIČAN IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 3 (TRI) KANDIDATE. II. VOLILNA ENOTA - obsega območje naselij: Dršlcnovica, Podmilj, Prvine, Scnrožbolt, Učak 1. MARJAN SMRKOLJ, roj. 29.01. 1961, Man. Šentožholt 7, Tropine STRUGAR; STRUGAR PREDLAGATELJ: JOŽE RAZPOTNIK IN SKUPINA VOLIVCEV 2. VIKTOR MATJAN, roj. 29. 10. 1966, slan. Podmilj 12, Blagovica KMET; KMET PREDLAGATELJ: JOŽE RAZrOTNIK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE 2 (DVA) KANDIDATA. III. VOLILNA ENOTA - obsega območje naselij: Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Suša 1. JOŽE RAZPOTNIK, rop 15.01. 1966, stan. Log 4, Blagovica AVTOMEHANIK; AVTOMEHANIK PREDLAGATELJ: JOŽE RAZPOTNIK IN SKUPINA VOLIVCEV VOLI SE I (EN) KANDIDAT. OBČINA LUKOVICA, Občinska volilna komisija .Številka: 52/02 - OVK, Datum; 21. 10. 2002 Predsednik (Ibčinske volilne komisije, Mojca .Siosc/ia:k"y, univ. dipl. iur.. I. r Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 51/02) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/00) je občinska volilna komisija Občine Lukovica sestavila naslednji seznam kandidatov za volitve v Svet krajevne skupnosti Zlato Polje RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ZLATO POLJE NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 1. JANEZ POGAČAR, roj. 18. 09. 1958, stan. Trnovče 8, Luk ovica pri Domžalah DELAVEC; DELAVEC PREDLAGATELJ: MILOŠ ŠINKOVEC IN SKUPINA VOLIVCEV 2. VIKTOR POGAČAR, roj. 24. 07. 1965, stan. Podgora pri Zlatem Polju 5, Lukovica pri Domžalah DELAVEC;DELAVEC PREDLAGATELJ: BRIGITA POGAČAR IN SKUPINA VOLIVCEV 3. ŠTEFAN PAVLIC, roj. 11.12. 1966, stan. Mala Lasna 1, Lukovica pri Domžalah ELEKTROINŽENIR; ELEKTROINŽENIR PREDLAGATELJ: MILOŠ ŠINKOVEC IN SKUriNA VOLIVCEV 4. FRANC GRADIŠEK, roj. 12. 12. 1954. stan. Podgora pri Zlatem Polju 4, Lukovica pri Domžalah MIZAR; MIZAR PREDLAGATELJ: BRIGITA POGAČAR IN SKUPINA VOLIVCEV 5. STANISLAV POGAČAR, rop 26. 08. 1968, stan. ProerjC pri Zlatem Poliu 5, Lukovica pri Domžalah STAVBNI KLEPAR; STAVBNI KLEPAR PREDLAGATELJ: BRIGITA POGAČAR IN SKUPINA VOLIVCEV A. ROBERT SUSTAR, roj. 11. 02. 1971, stan. Zlato Polje 12, Lukovica pri Domžalah DELAVEC; DELAVEC PREDLAGATELJ: BRIGITA POGAčAR IN SKUPINA VOLIVCEV 7. FRANC MOČNIK, roj, 14. 01. 1949, Man. Mala Lasna 2, Lukovica pri Domžalah DELAVEC; VODJA LINIJE PREDLAGATELJ: BRIGITA POGAČAR IN SKUPINA VOLIVCEV H. MARJETA STRAŽAR, rop 16. 09. 1966, stan. Preserje pri Zlatem Petju 7, Lukovica pri Domžalah GOSTINSKI POSLOVODJA; GOSTINSKI POSLOVO] SJA PREDLAGATELJ: BRIGITA POGAČAR IN SKUPINA VOLIVCEV 9. SAŠO KOROŠEC, roj. 01. 02. 1967, stan. Obrit 6, Lukovica pri Domžalah KLJUČAVNIČAR; KLJUČAVNIČAR PREDLAGATELJ: BRIGITA PCXiAČAR IN SKUPINA VOLIVl :EV VOLI SE 7 (SEDEM) KANDIDATOV. OBČINA LUKOVICA, Občinska volilna komisija .Številka: 48/02 - OVK, Datum; 21. 10. 2002 Predsednik ()bčinske volilne komisije, Mojca NtoscIiitrH, univ. dipl. iur.. I. r Deseti pohod OZVVS Domžale Spominski pohod po poteh vojne za Slovenijo VMostah pri Komendi je bil L3. oktobra, stari tradicionalnega pohoda po poteh vojne za Slovenijo. Območno združenje vojnih veteranov Slovenije Domžale je letos organiziralo že 10. jubilejni pohod po spominski poti vojne za Slovenijo. To pohod je prispevek k ohranjanju spomina in opomina na vojne dogodke v letu 1991. Ob tem jubileju smo na pohod povabili tudi druga območna združenja ZVVS. Na 23 km dolgo pot se nn.s je odpravilo 93 pohodnikov iz Most, kjer smo pred startom popili jutranji čaj. Del poti smo šli skozi vas, nato pa naprej, po poljski poti. Ustavili smo se na cesti komunikacij Moste -Brnik in si ogledali mesto, na katerem so enote TO RS dne 27. junija 1991 uničile tank M84 iz sestave oklepno mehaniziranih sil JA, ki so prodirale iz vojašnice Vrhnika preko Ljuhljanc.Trzina, Most do letališča Brnik. Pohodnikom srn dogodke predstavila Janez Gregorič in Dominik Grmek. Po pripovedovanju so zapuščeni tank domačini polili bencinom in ga zažgali, vendar jim je to uspelo šele v tretjem poizkusu. Ko je tank zagorel, so bile v tanku še skrile granate in prišlo je do eksplozije. Kupolo tanka (zgornji vrtljivi del z cevjo), ki tehta preko 20 ton, je odneslo kakšnih 50 m od tanka. Po vojni pa je tam lastnik njive z plugom zaoral v granato, vendar na srečo ni prišlo do eksplozije. Po podrobnih raziskavah so našli na njivi še deset granat meter pod površjem. Por smo nadaljevali proti Zcjam, Debelem vrhu, Kosezam in se ustavili pri hajerju v Sinkovem Turnu. Preti nami je bil najzahtevnejši tlel poti, vzpon na Rašico 64lm.n.v. Na vrhu Staneta Kosca, kot ga mnogi imenujejo, je razgledni stolp, s katerega se vitli na vse strani tlo Ljubljane, Triglava, letališča Brnik, Domžal, Limbarske gore in do Kamniških Alp. Spust tlo Dobena je prikazal lep pogled na novi Trzin (obrtno cono) in pravo osvežitev za težke noge. Daljši postanek, topel čaj in trojanski krof pri Ručigaju nam je vlil novih moči na poti do cilja. Naslednji postanek je bil tik po prihodu iz gozda, kjer se je v vsej svoji lepoti razkazoval grad Jabie. Pred gradom sta nas pričakala Martin Planko in predstavnica zavoda za spomeniško varstvo, ki je tudi vodja obnove gradu Jable. Restavratorka nas je popeljala v grad in nam podrobno opisala načine sanacij, rešitev ter zgodovinske najdbe in nova odkritja. Vsekakor je zelo pomembno povedati, da so pod prvotnim baročnim stropom, ki so ga hoteli restavrtrati, našli ročno izdelan in obranjen lesen renesančni strop. Posebnost arhitekture stropa je ohranjen nosilec stropa iz domačega avtohtonega lesa dtiglazija z merami 4*5x30 cm in dolžine 28 metrov, stesan na rob. Da les izhaja iz okolice gradu, sem se spomnil, ko smo ob poti videli osamljeno duglazijo, ki je merila v višino preko 45 m. Se bolj pa razveseljuje dejstvo, tla bo po končani sanaciji gradu ta grad služil za protokolarne dejavnosti v kmetijstvu, za razne seminarje in za razvoj novih znanj v južni Evropi, potreb občine Trzin ter za turistično dejavnost .Sonce je posijalo izza oblakov, ko smo prišli iz gradu. Pot smo nadaljevali pot oh vznožju hriba Onger do prizorišča bitke v Trzinu dne 27. junija 1991. Tam so se enote 55. območnega štaba TO Domžale in posebne enote milice spopadle z delom oklepno mehanizirane kolone JA, ki je prodirala iz smeri Vrhnika - Trzin - Brnik. Ob barikadi na mostu reke Pšate v Trzinu pa je J A doživela svoj prvi največji polom in zajetje. Na dogodke tistega časa nas je spomnil poveljnik zaščitne čete 55. Ohm. STO iz Domžal Janez Gregorič. Takratno bitko je opisal zelo emocionalno in doživeto. Na tem mestu je padel vojak Edvard Peperko. Njegovemu spominu smo se poklonili z enotninutnem molkom in položili spominski venec pri spominski plošči. Tudi trzinski sprehajalci so radi postali in prisluhnili takratnem dogajanju in položitvi spominskega venca. Pohoti smo nadaljevali preko Depale vasi in naprej po poljski poti do oddajnika RTV Slovenija v Domžalah. Do tja nas je vodil motorizirani Martin Planko na kolesu. Ob prihodu na cilj fes ni igrala godba, nas sla pa pričakala dober golaž in osvežilni čaj. Po jedi nam je Janez Gregorič pripovedoval o napatiti na od- dajnik in kako je doživljal liste dni, ko mu je bil oddajnik njegov drugi tlom. Obujanju spominov so se pridružili ludi takratni delavci na oddajniku. Najmočnejši srcdnjevalovni radijski oddajnik RTV Sl.t > je bil zaradi svoje pomembnosti oziroma slišnosti Sirom drŽave in Evrope tarča raketnega napada letalskih sil JA dne 2. julija 1991. V času napada na oddajnik je bilo nanj izstreljenih 32. kumulativnih projcktilov iz dveh letal JA MIG-21, kar ga je močno poškodovalo. Med delavci oddajnika in enotami I (), ki so izvajale zračno obrambo in varovanje, k sreči ni prišlo tlo žrtev ob dejstvu, da so bili vsi izven zaklonišča, saj je sovražnik dobro poznal načrte in uničil zaklonišče. Moramo pohvalili tudi takratni parlament Avstrije, saj smo z njihovo pomočjo dobili nov oddajnik, ki dela še danes. Po letalskem napatili je takratna ekipa delavcev sestavila pomožni oddajnik in oddajala nemoteno še naprej, kar so sigurno zasluge manevrske strukture TO , ki se je v tajnosti pripravljala na morebitni napati že leto pred tem, vendar JA o tem ni vedela ničesar. Po končanem pogovoru smo si ogledali notranjost objekta na oddajniku. Danes je moderno opremljen in služi poleg radijskega tudi za satelitsko sprejemanje TV Slovenija. Nekateri so bili utrujeni od naporne poti, vendar so še vzdržali, saj je predsednik Dominik Grmek podelil vsem pohodnikom pismeno zahvalo. Posebne pozornosti pa je bila deležna šesterica pohodnikov, ki se je udeležila vseh deset pohodov po spominski poti vojne Za Slovenijo na območju OZVVS Domžale. I Igotavljamo, da se i: leta v leto udeležuje vse več pohodnikov, kar pa je bridko spoznanje članov, da se v Sloveniji o vojni za Slovenijo 1991 govori ali objavi zelo malo. Znano pa je, da se še po desetih letih samostojne Slovenije v osnovnih šolali pri urah Zgodovine nič ne učijo o vojni za Slovenijo 1991. Mladi glede znanja Zgodovine menijo, tla je svobodna in samostojna Slovenija poslala leta 1945. /a to je kriva šolska politika, ki to področje obvladuje sedaj in ga je že v prejšnjem režimu. Rezultati pa se kažejo, ko mladi pridejo služit vojsko pa še svoje zastave ne poznajo. Takšno ravnanje je desetletno zavajanje in poneumljanje naših otrok. Vse skupaj pa je skregano z resnico, zgodovinskimi dejstva in zdravim razumom, ki ščiti in varuje samo kontinuiteto revolucije NOB in njihovih nadprivilegijev bivšega režima. Medtem, ko se pripadnikom ZVVS kratijo pravice. Predvsem pa država m poskrbela za Otroke staršev, ki so dali svoje življenje za svobodno in samostojno Slovenijo. Zato si moramo vsi člani prizadevati na vseli ravneh v naši družbi, tla bo tudi mladim omogočeno spoznavanje naše novejše Zgodovine in vojne za Slovenijo 1991. Nekateri V Sloveniji so bili v vojni za Slovenijo na sirani okupatorja. Tisti še danes trdijo, kaj bi bilo, če bi oni itn. Partija je enotno delovala z |A, zato še danes nekateri v medijih tolčejo po pripadnikih TO in njihovih somišljenikih zaradi osebne nostalgije po bivšem režimu. Bratstva in enotnosti je bilo konec, ko so nas napadli tako imenovani južni bratje iz JA leta 1991. -A / '(Dnin (Castelic Pohoiniki veterani pred RTV oatiajrakorn Domžale. OD VSEPOVSOD -'J 9. oktober - svetovni dan pošte S konkurenco do nižjih cen in boljših storitev Devetega oktobra 2002 praznuje svetovna poštna skupnost 128. obletnico ustanovitve Svetovne poštne zveze. Ta dan je posvečen vsem poštnim organizacijam, ki prenašajo sporočila tvojih uporabnikov neodvisno od geografskih in državnih meja širom po svetu. Svetovna poštna zveza je bila ustanovljena leta 1874, da bi spodbujala sodelovanje med poštnimi organizacijami in pospeševala razvoj poštne dejavnosti. Danes omenjena organizacija povezuje 189 držav s temeljnim poslanstvom -opravljati kakovost-ne poštne storitve, kar spodbuja gospodarsko in kulturno izmenjavo po vsem svetu. Slovenija se je tej svetovni organizaciji pridružila leta 1992. Pa poglejmo še poštne usluge v naši občini Lukovica. Že dalj časa me krajani KS Prevoje ustavljajo in naprošajo, da naj kaj napišem o rednih poštnih pošiljkah, ki jih pošta Lukovica ne dostavlja ob sobotah, temveč jih dobimo šele v ponedeljek popoldne. Zakaj je temu tako.' Pošta ima svoja pravila, zalo redno pošlo ob sobotah raznaša samo v ožjem središču, v katerem leži pošta. Pa smo tam, hi rekel vsak uporabnik ali pošiljatelj poštnih pošiljk, ki omenjene usluge plača, pa jih žal ob sobotah ne dobi pod enakimi pogoji, čeprav vsi plačamo isto tarifo za storitev. Ne grajam pismonoš, temveč Pošto Slovenije. Ta s svojimi notranjimi pravih postavlja uporabnike, ki stanujejo v bližini pošte, v privilegiran položaj, medtem ko uporabniki izven naselja s pošto nimajo za enako plačano storitev - enake storitve, torej ob sobotah dostavljene pošte. Menim, da so uporabnikom izven kraja pošte kratene pravice, saj plačamo prav toliko kakor tisti, ki prebivajo v kraju pošte. Ker oboji plačamo isto za to ceno, pa eni dobimo manj, dtugi pa več. Zdi se, da drži vsaj ena od naslednjih možnosti. Prvič: prikrajšani plačujemo storitve tudi za tiste, ki so privilegirani; drugič: naše presežno plačilo gre v žep Pošti Slovenije (■> prikrajšani plačamo za več, kakor pa dobimo); tretjič: tako ne gte več naprej ... saj smo očitno upravičeni ali (I) do polne storitve ali (2) do cenejše storitve in (!) predvsem do enakopravne storitve!!! Poglejmo, kako ljudje gledamo na ta problem V številkah - torej realno življenjsko. Za primer poglejmo, koliko prebivalcev in gospodinjstev imata kraja Lukovica pri Domžalah, v kateri je poštna izpostava, in koliko Prevoje pri Scnt-vidu, ki ga mora tudi kriti ta poštna izpostava. Lukovica pri Domžalah šteje 429 prebivalcev in 130 gospodinjstev, Prevoje pri Šentvidu pa štejejo 691 prebivalcev in 230 gospodinjstev. Človek bi pomislil, da se ho pošta zavzela vsaj za kraj z večjim številom prebivalstva in svoje "privilegirane" usluge servisirala tudi ob sobotah. Eno izmed osnovnih načel prodaje storitev je namreč, da imajo stranke vedno prav ... Ce se torej ne more (ali noče) ustreči vsem strankam, naj se ustreže vsaj čim večjemu številu strank (plačnikov). Ne pa nasprotno (kot se prakticira sedaj), namreč da se ustreže željam prodajalca (to je pošte) in se dela tako, tla prodajalec opravi čim manj (že plačanega) dela - seveda tam, kjer to "prodajalcu" najbolj ustreza. Ne glede na vsa navedena dejstva ta problem ostaja netesen. Čeprav bi vsak dober gospodar rekel, da stranka ima vedno prav. Se posebej taka, ki plača vnaprej! Vse pa je seveda odvisno od dobre volje poštne uprave, ona namreč odloča, ali bomo (enakopravno!) vsi uporabniki deležni iste storitve za enako plačilo tudi oh sobotah. Pošta Slovenije je, kot veste, še vedno monopolist na svojem področju. Zato lahko dela svojim uporabnikom nepopravljive krivice in od njih vleče monopolne dobičke, ki so še toliko večji, ker gre za državni monopol! Neprejete poštne pošiljke ob sobotah pa imajo lahko materialne ali druge nevšečne negativne posledice za uporabnike. Pošta Slovenije bi morala pogledati malo čez plot, da bi videla, kako se borijo za uporabnike poštnih storitev v drugih državah. Upam, da prihajajo časi, ko bo zdrava konkurenca pometla s takšnim delom in razmišljanjem ter nam prinesla nižje cene ter boljše storitve. Za svetovni dan pošte želim Pošti Slovenije: "Pričnite izpolnjevati temeljno poslanstvo pošte 'opravljati kakovostne poštne storitve,' saj se je Slovenija včlanila v svetovno poštno zvezo že pred 10 leti. / / )aru'Io Kastelic Jesenski izlet društev diabetikov Domžale Prek Vršiča, Kobarida do Mosta na Soči Štirinajstega septembra nas je zbudilo izjemno lepo, pozno poletno ali, morda bolje rečeno, zgodnje jesensko jutro. Bilo je lepa popotnica dnevu, ki smo ga kar nekaj časa čakali, dnevu, ki smo ga v okviru svojih številnih dejavnosti v minule pol leta namenili izletu v severozahodni del Slovenije. Zadovoljni izlciniki komaj čakajo novih, podob' nih prijetnih dogodivščin. Zgodaj zjutraj se nas je na domžalski avtobusni postaji zbralo za poln avtobus in polni vznemirjenja smo se odpeljali proti Gorenjski. Po čudoviti Zgornjesavski dolini nas je pot mimo Kranjske Gore najprej vodila do našega najvišjega prelaza Vršiča, od koder smo se po 15-ininiitnetn postanku odpravili do izvira Soče. Nekateri smo prvič videli, kje izvira verjetno najčistejša slovenska reka. Pot nas je nato vodila skozi Trento in Bovec do Kobarida, kjer je hila ena izmed naših osrednjih postaj. Kar nekaj časa smo namenili Ogledu vojaškega muzeja, kjer so nam prikazali tudi 20-minutni film. Logično nadaljevanje obiska muzeja je bil ogled Kostnice, kjer je pokopanih približno sedem tisoč italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne. Se enkrat smo se lahko prepričali, kako krut je lahko spopad zaradi interesov in idej posameznikov. Posebno pozornost nam je oh tej zelo lepi poti vzbudilo vseh 14 postaj križevega pota. Sončno jutro se je razvilo v čudovit dan, sonce je še dodatno vplivalo na odlično razpoloženje in dobre volje smo se nato odpravili na zasluženo okrepčilo v Most na Soči. "Pri Štefanu" so nam postregli s svojimi dobrotami, posebej prirejenimi za diabetike. Kot vedno, tudi tokrat ni manjkala harmonika, oh kateri smo zidane volje zaplesali in zapeli. Obogateni z novimi izkušnjami in prijetnimi vtisi smo se pozno popoldne kar težko odpravili domov. Zavedamo se namreč, tla kar dobrega delamo in kar koristnega počnemo, je dobro za dušo, telo, srce in oko. Vsi skupaj komaj čakamo novih, podobnih prijetnih dog( idivščin. in joto Maks (irošelj Mlinarjev Tone Živeti ob vodi ni lahko P ri Skarjevcu je še vse po starem. Namesto asfalta se po majhnem dvorišču hohoti trava. Ozek kolovoz vodi do gospodarskega poslopja, naprej do hiše pa le steza. Bilo je lepo jesensko popoldne. Toneta sem našel, kje drugje kot pri čebelah. Po hladnem obdobju prejšnjih dni je moral očistili pitalna korita, preden ho Čebelam nali] nove sveže sladkorne raztopine. Od obilne zimske zaloge hrane v panju lahko pričakujemo zdrave in dejavne čebele v prihodnji sezoni. "Pri leni delu moram biti previden, da ne privabim čebel roparie", komentira Tone. Vesel obiska me povabi v hišo, kjer prijetno diši po čebeljih pridelkih. Ozrem se na vrh peči, kjer se greje med, za pečjo se sušijo orehi, pod pečjo, ki je votla, so na toplem čevlji. Nasproti peči je postavljen "verh.štal", na njem se pozimi kakšno orodje poprava. Secleva za mizo in Tone natoči medenega, ki se kar vleče, kar pomeni, da je dovolj medu v žganju. Oe spregovoriš s Tonetom, pogovor kaj kmalu nanese na Jernejev mlin, kjer je preživljal mlada leta. Jcmcjevega mlina in njegove rojstne hiše ni več, poplavila ga je voda Gradiškoga jezera. Ostal je samo še mlinarjev studenec, katerega vzdržuje Tone, in ostali so spomini, ki so lepi in manj lepi. Živeti ob vodi kot mlinar ni zmeraj lahko. Oh nalivih se moraš boriti z naravo. Ce je jez nad mlinom popustil, ni bilo vode na mlin in so slabo mleli. Najhuje pa je hilo med drugo svetovno vojno. Tone je bil takrat šolarček in na poti v šolo je moral kot kurirček nositi pošto k Pstarju v Gradišče, kjer je bila javka. "K nam so hodili ta rdeči, ta beli, Nemci in še kdo. Preživeli smo samo zato, ker je znal naš oče vsem dobro lagati. Nikoli ni nikogar izdal, naš oče ni imel krvavih rok", pove Tone. "Kdaj boš snel Tita s stene," ga podražim. "Broz naj kar ostane na svojem mestu, on mi je "penzion zrihtal". Križanomu v kotu se moram zahvaliti, da ga že nekaj let prejemam in ljubi Bog daj mi zdravje, da ho tako še mnogo let". Ko odhajam, me dohiti S harmoniko ter zaigra SVOJO himno, Ob bistrem potočku je mlin.... (h Marko Ccrar Na Čemšeniško planino skozi tri občine Mesec oktober vsako leto prinese poleg trgatev, piknikov, peke kostanja m pričetka šok- za študente tudi veliko zabavnih in športno obarvanih dogodivščin. Ena takih je hil tudi pohod na Čemšeniško planino, ki sta ga organizirala SI") Trojane in TD Sentgotard. Pohod - ne preveč naporen, pa vendar rahlo utrujajoč - je svoje pohodnikc popeljal skozi tri občine - Lukovico, Zagorje oh Savi ter Vransko. Naše druženje se je pnčelo pred gasilskim domom na Trojanah, od koder smo krenili proti Sentgotardu, kjer se nam je priključila skupina pobudnikov TD Sentgotard. Naša pot se je nato nadaljevala proti Zaplanini, mimo Presodi na Čemšeniško planino, kjer nas je pričakala topla malica. Cemšeniška planina (1206 m) velja za tek) priljubljeno izletniško točko v Zasavju in okolici, saj oh lepem in jasnem vremenu prelep razgled seže vse do Triglava in Snežnika in odtehta ves napor, ki ga pohodniki vložijo v "sopihanje" proti vrhu. Sicer pa smo se celo pot prijetno zabavali in kramljali ter se naužili svežega zraka, ki nam je dal energije še za cel prihodnji teden. Takšna druženja med mladimi in mladimi po srcu pomagajo prenašati izkušnje starejših, mi pa jih s svojo mladostjo in radoživostjo popeljemo k obujanju spominov iz mladih dni. •/l /Viru I Ucbcc Prisluhnimo gluhim Kako težko je človeku, ko pride v kakšno drugo deželo, pa se ne more sporazumeti, ker ne obvlada jezika. Kako je šele tistemu, ki ne sliši. V našem okolju znata brala Jerman in kljub tišini, ki jo obdaja, sledita vsem dogajanjem v občini. Lahko bi dejal, da sta celo bolje obveščena kakor mi, ki slišimo. Vseeno pa bi rad na tem mestu predstavil glasilo mestnega društva gluhih Odmev tišine, ki ga prejemajo njihovi člani. Poleg zanimivih prispevkov najdemo v njem tudi celoten pregled akcij za naslednji mesec. Ogledamo si lahko zapis o prejemu priznanj gluhim likovnikom, s pomočjo uredniškega odbora Rokovnjača pa najdemo v njem tudi za|iis o podelitvi občinskega priznanja slikarju Dragu Jermanu. Se več, le nekaj dni po otvoritvi razstave v Modri galeriji se na spletni strani www.drustvo-gluhih-ljuhljana.si pojavi članek o otvoritvi razstave. Po zaslugi prijateljev v društvu gluhih tako na spletno stran najde pot tudi članek o sadovnjaku na Brdu. Zato je prav, da drugačnim od nas damo priložnost, da se nam predstavijo m svoje težave vsaj za minuto dve položijo nam v naročje. Mi pa jim poskusimo po svojih močeh pomagati. Lahko že s tem, da si ogledamo njihovo spletno stran in si preberemo zanimive komentarje tudi o tem, kako se delijo gluhi. C) problematiki gluhih nam ho v naslednji številki Rokovnjača napisala Petra, urednica Odmeva tišine. ^>djd Drago Jerman in Janez Jarc v Modri galeriji Z uvodnim pozdravom in predstavitvijo umetnikov Draga Jermana in Janeza Jarca je lastnik Modre galerije iz Domžal g. Pevec povabil oba umetnika, da odpreta razstavo in obiskovalcem pokažeta, kaj sta ustvarila. Veliko število obiskovalcev na otvoritvi pove, da sta umetnika cenjena in spoštovana ne samo kot umetnika, ampak tudi kol občana. Zal jima razen občasnih predstavitev v avli šole v ožji center občine še ni uspelo priti. Letos, ko je eden od umetnikov dobil priznanje občine za svojo ustvarjalnost, se lahko nadejamo, da ho že zaradi tega možna predstavitev njunih del tudi v samem centru kraja, iz katerega izhajala in v katerem dobivata tudi navdihe za svoje ustvarjalno delo. Dela slikarja in oblikovalca gline pa sistematsko dopolnujcta in prikazujeta listo česar naše oko nič več ne zazna ali pa noče zaznati. Stare duri, za nas popolnoma nezanimive, dobijo novo podobo, zanimivo tudi za nas. Prav tako pastir z ovcami ali vaške klepetulje. Razstava je vredna ogleda, pa se žal počasi izteka. No, počakajte, mogoče pa bosta razstavljala rudi pri nas, tla pogledamo dela domaČih umetnikov in nam ne bo potrebno hoditi ravno v Domžale. ■/n\\a' Matej Kotnik neodvisni kandidat za župana Občine Lukovica 28 NAŠE ŽUPNIJE Obnova okolice cerkve sv. Marjete na Gradišču Verjetno nikoli ne bo prešteto, koliko ur Jelu je bilo potrebno in koliko denarja je zahtevala postavitev opornega zidu in ureditev okolice in pokopališča ter postavitev križa ob cerkvi sv. Marjete na Gradišču. Brez izredne zagnanosti vaščanov, ki so le enkrat potrdili, da se s skupnimi močmi da marsikaj storiti. Ob podpori brdskega župnika in ključarjev ter s kar zajetnim finančnim prispevkom Občine Lukovica in pa turističnega društva so postavili nov podporni zid, uredili okolico in pokopališče ter obiskovalcem, ki jih por zanese k sv. Marjeti dokazali, da se tudi na vasi da marsikaj narediti. S sveto mašo so se zahvalili Bogu za varstvo med delom in se mu priporočili tudi za v prihodnje, saj jim dela takšnim, kakršni so, ne ho kaj kmalu zmanjkalo. Po svečani masi pa je g. Andrej Svete ob pomoči Petra Kvaternika blagoslovil pokopališče in okolico in resnično lep križ na pokopališču. Za vse, ki pa jih pot ne zanese ravno pogosto na prijeten hrib, s katerega je prav lep razgled na bližnjo in daljno okolico, pa so vrli Gradišani pripravili list z značilnostmi cerkve in okolice, ki ga je pripravila Andreja Kos. Ideja je vredna posnemanja. Pokojni župnik Vrolih je vedno dejal: "Odraz kulture nekega naroda se kaže v urejenosti gostišč, avtobusnih postajališč in pokopališč." In iz tega stavka se lahko naučimo, kakšni ljudje živijo ob cerkvi sv. Marjete in pod njo. A in fnto djd Lepo urejena cerkev in okolica je v ponos vseh. Cerkev svetega Mohorja in Fortunata v Poilzidu Obnovljena in blagoslovljena Na najstarejši cerkvi v naši občini, zgrajeni v obdobju baroka leta 1499 in ki nosi imeni svetnikov Mohorja in Fortunata, je bil lani požgan zvonik. Storilca še vedno iščejo, toda župnik gospod Marko Pajek in župljani niso stali križem rok in so s pomočjo številnih dobrotnikov, uspeli cerkev in zvonik obnoviti. Ze pred požigom pa je z obnovitvenimi deli pričel nekdanji župnik gospod Anton Humar, kije z vezmi in injektiranjem utrdil zidove in zvonik ter naredil drenažo okrog cerkve. Na deževno nedeljsko popoldne, 22. septembra, se je zbralo v tej lepi cerkvici veliko število ljudi, da bi prisluhnili sveti maši in božji besedi, ki jo je vodil dekan zagorske dekanije gospod Slavko Kalan, sicer župnik v Radečah. Poleg domačega župnika so niuše-vali še arhidiakon Andrej Svete župnik na Brdu, Janez Miklič župnik iz Izlak, Marko Avsenik župnik iz Kolovrata tet Anton Potokar župnik iz Krašnje. Sveta maša je hila posvečena vsem žrtvam vojnega nasilja za vse grozljive dogodke v preteklosti. Globoko v srce so se navzočim vtisnile besede iz svetega evangelija o dobrotniku, ki je dal kruha vsem, ki so hoteli delati in besede: zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji. Te besede so imele še globlji pomen, kajti tO je hila tudi zahvala vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da so se ta dan lahko zbrali v obnovljeni cerkvi. Po končanem verskem ohredu se je domači župnik zahvalil vsem darovalcem, kajti že lani so zbrali preko deset milijonov tolarjev za obnovo cerkve. Posebne zasluge pri tem je imela ljubljanska nadškofija, ki je pomagala, da je cerkev dobila od zavarovalnice pet milijonov tolarjev (škoda je hila ocenjena na sedem milijonov). Prisrčno se je zahvalil Občini Lukovica, županu in svetnikom, ki so prispevali znatna sredstva za obnovo cerkve in kupili ter postavili spominsko ploščo zamolčanim žrtvam revolucije in povojnim žrtvam, že lani pa so pomagali pri asfaltiranju ceste, ki vodi do cerkve. Zahvalil se je tudi Gostinskemu podjetju Trojane za denarni prispevek in pogostitev, gostilni Potrhin za denarna sredstva, družini Založnik, Lovrcn-Čevim, ki so postavili stopnice v zvonik ter vsem ostalim, ki so denarno in osebno pomagali, še posebej pa tistim svojcem, katerih imena so hila nekdaj zamolčana. Toda dela pri cerkvi še niso končana. Pri požaru je bil poškodovan zvon, ki je star že dvesto let. Nekdaj je Cerkev imela tri zvonove. Radi hi zbrali denar zanje in jih tudi elektrificirali, fina stran cerkve tudi še nima drenaže. Za vse to so potrebna denarna sredstva in gospod župnik Marko Pajek je prosil navzoče, da pomagajo po svojih močeh. Vesel bo vsakega prispevka. Zatem je dekan blagoslovil cerkev in spominsko ploščo zamolčanim žrtvam revolucije ter povojnim žrtvam. Zupan občine Lukovica Anastazij Zivko Burja je nagovoril navzoče: "Obudimo spomin na žrtve, katerih imen se nekdaj ni smelo govoriti, imela pa so imena. Ta molk izpričuje težo tega grozodejstva. Nekdaj so smeli samo reči - vzela ga je noč..." Na spominski plošči je pet imen zamolčanih, bilo pa je v naši občini do zdaj ugotovljenih stodevetindevet-deset zamolčanih oseh kot je dejal župan. Stanislav Strbenk, predstavnik Nove slovenske zaveze, ki je zatem povzel besedo, je hil še bolj goreč zagovornik sprave oziroma je dejal, da sprava na ravni države še dolgo ne ho mogoča glede na današnjo politično miselnost. Nadaljeval je: "Žrtve povojnih pobojev, katerih ne bremeni niti trohica krivde in nad katere je prihrumela krvoločna združba ter jih pobila brez kančka usmiljenja, ne bodo pozabljene, kajti to so bili očetje številnih sinov in hčera, ki še živijo." (ilede na to, da cerkev svetega Mohorja in Fortunata v Podzidii nosi tako visoko letnico obstoja, je njena obnova potekala pod strogim nadzorom Zavoda za varstvo naravne m kulturne dediščine iz Kranja in vodstvom gospe Damjane Pečnik. Gradbeni nadzor je vodil gospod Jože Sitar, kateremu gre tudi posebna zahvala za njegov izreden trud. Po končani sveti maši in govorih so domačinke iz Trojan pogostile navzoče z domačimi dobrotami, pijačo pa je prispevalo Gostinsko podjetje Trojane. (b m loto Milena Bradač NASE ŽUPNIJE 29 Blagoslovitev farne spominske plošče zamolčanim žrtvam na Cešniicah Deležni dostojnega spomina Trinajstega oktobra v nedeljo dopoldne se je nad vasjo Cešnjiee zgrnila žalostna resnica, znana dolga desetletja, a zamolčana vse do slovenske samostojnosti. Občina Lukovica je zamolčanim žrtvam v času druge svetovne vojne postavila spominsko obeležje, podobno kot v Krašnji in v Zideh v zadnjih letih. Mašo v ta namen je daroval prelat dr. Ivan Merlak, ki je tudi blagoslovil farno spominsko ploščo. Somaševala sta župnika Anton Pptokar iz Krašnje in Mihael Trdin, upokojeni župnik iz Češnjic. Na spominskem obeležju je navedenih devet domačinov - žrtev vojne revolucije. Podružnica krašenjske župnije Cešnjiee zajema dve krajevni skupnosti, Cešnjiee in Pšajnovico. Slednja spada v občino Kamnik, tako je v tem primeru kar sedem žrtev iz sosednje kamniške občine, dve pa i: občini' Lukovica. Blagoslovitev spominskega obeležja je potekala takoj po maši na pokopališču poleg cerkve na Cc.šnjicah. V kratkem kulturnem programu je o dogodku zgodovinsko zelo izčrpno spregovoril predstavnik Nove zaveze dr. Tine Vclikonja. 0 ugotavljanju in zbiranju podatkov' komisije za ugotavljanje teh pobojev je spregovoril tudi župan Anastazij Zivko Burja, ki je pripomnil, da še vedno podatki niso natančni, sa| je sled za določenimi pogrešanimi še vedno nejasna. Na kraju samem pa smo lahko prisluhnili tet ita-torki Pavli Pirnat in'Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru iz Krašnje. Cešnjiee so ena najvišje ležečih vasi v Sloveniji (na višini 735 metrov). Pred prvo svetovno vojno je štela fara 600 prebivalcev. Njihovo število se je pred drugo svetovno vojno skrčilo na 400. V njej je izgubilo življenje 30 ljudi. Danes se je število prepolovilo na cca 200. Vključuje pa Cešnjiee in Pšajnovico. Zaskrbljujoč je podatek, ki kaže, da so mnogi od njih zapustili hribe in odšli za boljšim kruhom v dolino. Revolucionarni prevrat pa je odstranil ljudi, ki bi lahko sooblikovali naše bivanje. Se danes se kažejo posledice, saj del te družbe manjka. Se bolj so presunljivi podatki, da so bili med temi devetimi žrtvami starši z majhnimi otroki, mati v Bktgoslovitev spominskega obeležja. šestem mesecu nosečnosti, mlad fant - invalid in drugi. Skratka, ker so bili po presoji drugih na nepravi strani, so bili odstranjeni in obsojeni rta pozabo. A danes, ko imamo lastno državo in parlamentarno demokracijo, je pravica, da izvemo, kakšna je bila njihova ust »da. Sele sedaj sem izvedela, da so bile Cešnjiee rojstna vas zdravnika, po katerem nosi ime bolnica v Šiški - dr. Petra Držaja, ki je zaradi usodne pomote padel ravno na božični dan leta 1944. Stvar kulture in etike je, da so mrtvi deležni dostojnega spomina in spoštovanju, zalo je odveč parola "Nikar ne obremenjevati mladih!", kol |e v govoru tudi poudaril dr. Tine Vclikonja. S-j iti joto Marta Lavrič Dekanijsko romanje v Gornji tirati "Sedaj pa z bogom preljubi, ne bodete me več videli" Venem izmed župnijskih listov je poleg ostalih obvestil pisalo tudi O pokopu župnije, ki ga je opravil na novo prispeli župnik na neki fari. In ko SO farani pogledali v krsto, so v ogledalu videli samega sebe in iz tega se lahko naučimo, da ni mrtve župnije ali dekanije, ampak da smo mrtvi mi, ki življenje v njej sooblikujemo. V naši dekaniji še zdaleč nismo mrtvi, to smo dokazali tudi na nedavnem dekanijskem romanju v Cornji grad. Tu, kjer je edini benediktinski samostan na ozemlju današnje Slovenije, je bila prva postaja našega roman ja. Samostan je bil ustanovljen leta 1140. Leta 1461 SO ga priključili takrat ustanovljeni ljubljanski škofiji. Cerkev sv. Mohorja in lorliinata pa je bila razen zvonika pozidana leta 1209, vendar so jo kasneje porušili in v letih 1752-56 postavili na isto mesto mogočno baročno stavbo vredno ogleda. Zvonik, ki je spodaj romanski, pa so dozidali leta 1671. Svetišče ima največji notranji cerkveni prostor v Sloveniji in romarji Iz domžalske dekanije smo ga dodobra napolnili. Sveto mašo so darovali vsi župniki, ki so bili z romarji prisotni, pridigal pa je Peni Kvaternik, nedeljski pomočnik na Brdu. V svoji pridigi je poudaril, da je romanje zaman, če na romanju nismo slekli oblačil in oblekli novega človeka. Za vse tiste, ki jim izražanje Jezusa ni najbolj poznano in ne vedo, da se je on izražal v prilikah, tega stavka žal ne bodo popolnoma dojeli, saj je tudi pridigar uporabil Jezusov način izražanja. Po končanem bogoslužju pa je 0 zgodovini cerkve in samostana spregovoril Jože Belak, letošnji srebrnomašnik, Se malce pogledov po cerkvi in okolici in pot nas je vodila naprej proti Svetemu Križu nad Belimi Vodami, kjer smo skupaj z verniki župnije Krašnja prisluhnili razlagi 0 nastanku cerkve. Pa tudi zanimivi razlagi o nastanku imena hriba, na katerem cerkev stoji. Posvetitev cerkve pa je opravil škof Anton Martin Slomšek in se od tega svetega kraja poslovil z besedami: "Sedaj pa z Bogom preljubi, ne bodete me več videli," in le šest tednov zatem umrl. Mi pa se nismo poslovili, kajti vrnili se bomo na ta kraj in si ob malce lepšem vremenu ogledali tudi okolico. Ze zvok zvona, ki ima 2700 kg, nas je prepričal, da se bomo še vrnili, ko nam je s svojim lepim glasom pel v slovo. iSs in /oto djd Romarsko cerkev je tokrat predstavil Andrej Svete. 30 NAŠE ŽUPNIJE - KRONIKA Rofo Slovesnost zakonskih jubilejev V farni cerkvi na Brdu smo se v nedeljo, 15. oktobra, zbrali zakonski jubilanti in se s sveto mašo, ki jo je daroval župnik Andrej Svete, zahvalili Bogu, ker nam je pokazal pot medsebojnega zbliževanja in spoštovanja, pot, ki je iz leta v leto rasla, se razvijala in dopolnjevala Z veliko medsebojne požrtvovalnosti, potrpljenja, sporazumevanja in seveda ljubezni. To je pot, ki jo bomo z božjo pomočjo ohranjali, negovali in bogatili še naprej. Slovesnosti v cerkvi je sledilo jmjatcljsko srečanje v župnijski dvorani, kjer smo si ob dobri postrežbi zaželeli, da se spet zdravi in zadovoljni srečamo ob naslednjem jubileju. Of) tem bi se radi iskreno zahvalili g. župniku Andreju Svetetu za pozornost, ki nam jo je izkazal, za iskrenost in nesebičnost in za vse lepe, vzpodbudne besede. "Bog vam povrni" naj bodo tudi naše besede v zahvalo njemu, kijih sam tuko spoitljtvo izreče. ' Marta (Jostič v imenu jubilantov Slavljenci v župnijski cerkvi na Brdu Res lahko bi bila drug drugemu pa tudi nam kakor stara knjiga, dragocena, lepa notranje bogata. To in še mthOgO drugih izrečenih misli je bilo slišati na tokratni obnovitvi zakonskih jubilejev v župnijski cerkvi na Brdu. Tako so se tisti, ki so letos dopolnili 10, 20, 25, 30, 40 ali celo 50 let skupnega življenja, skupaj z. otroki, sorodniki in znanci zahvalili za prehojeno pot, ki pa ni bila vedno ravna, ampak tudi strma in polna pasti. ( dovek brez prijateljev je ubog ali j>a celo izgubljen in tokrat so ob polni cerkvi sLivljenci videli, da niso niti ubogi niti izgubljeni. Ramo zato so se na koncu svete daritve Botru z zahvalno pesmijo zahvalili za vse prejeto v svojem življenju ter za vse, kar jim je na skupni življenjski poti še namenil. Naj končam z lepimi mislimi g. župnika: "Tudi v prihodnje ob jutrih, ko zarja zlati nam gore, opoldnevih, ko je sonce najvišje in ob večerih, ko luč že za goro beži, naj bo vajina prošnja materi Mariji, Marija prosi za naju, Marija podpiraj naju, dokler ne Zatisneva oči." Prijetno srečanje pa se je s klepetom in pogostitvijo nadaljevalo v prostorih župnišča, saj je smeh pol zdravja. in /oto Tone Habjanič 17. tek in 9. pohod za krof 2002 Navdušeno zaploskali plavalcu Martinu Strelu Iz zvonika krašenjske cerkve Sv. Tomaža je še pred nekaj urami odmevala pesem poročnih zvonov, ki je pospremila Brigito in Gregorja na skupno življenjsko pot. Slavnostno vzdušje pa se je na prvo oktohrsko nedeljsko jutro že počasi spreminjalo v delovno. Kajti dežurni redarji in organizatorji so že pripravljali vse potrehno za tradicionalno prireditev 17. tek in 9. pohod za krof. Glavni pokrovitelj prireditve je hilo tudi letos Gostinsko podjetje Trojane. Ne le za medalje in pokale, tudi za trojanske krofe se hodo atletinje in atleti -rekreativci z veseljem potrudili. Pi ihi idniki so se na pot odpravili med osmo in deveto uro. Letos je hila presenetljivo velika udeležbi) iz našega Športnega društva Krašnja. Izjemno množična je bila udeležba mladih. Udeležila se je vsa osnovna šola Krašnja in mala šola skupaj s rovarišicami. Tudi iz Blagovice je hila velika udeležba mladih. To pomeni, da Blagovčani dobro delajo, ko dajejo poudarek na mlade in tU se že vidijo prva rezultati. Na pot so nas pospremili Jernejev kartonček, Mojčin nasmeh in Evgenova kavica. Pohod-niška proga je vodila na Krajno hrdo, Vrh nad Krašnjo in mimo Golovca nazaj v Krašnjo. Osem kilometrov in pol dolga je pol je bila dobro označena in primerna za vsakogar. Vreme je bilo tako za hojo kot za tek idealno. Ravno prav sveže in ne obremenjujoče. Pohodniki smo morali mimo dveh kontrolnih mest, kjer so nam žigosali kontrolne kartončke. Pervinškov Gustelj in Dragarjev Peter sta vestno opravila svoje naloge. Na Vrhu nad Krašnjo smo se prijetno odpočili m se okrepčali v sadno čajni okrepčevalnici pri Jasmini. Damjana nam je nalila vročega čaja in njena prijazna beseda nam je vlila vzpodbudo za nadaljevanje pori. Ob enajstih so startali tudi že tekači. Tekaška proga je hila po mnenju tekačev dobro označena, na srečo tudi suha, da je hilo takoj manj možnosti za poškodbe. Seveda je v takih primerih vselej navzoč tudi dežurni zdravnik. Sedemnajstič zapored se je našemu vabilu odzval dr. Marko Pipp. Pohodniki in atleti so zaokrožili sliko prizorišča v Krašnji, kjer je že dišalo po kostanju, izpod okrašene ročne stiskalnice je že tekel sladek mošt. Za glasbo, ki je prihajala iz zvočnikov, pa je rudi tokrat skrbel Martin. Vrhunec prireditve pa je hila podelitev medalj in pokalov najboljšim športnikom. Navdušen aplavz je bil namenjen podeljevalcu športnih odličij, našemu gostu slovenskemu športniku plavalcu - Martinu Strelu. Pred samo podelitvijo je z veseljem odgovoril na vprašanja, ki mu jih je zastavil predsednik Športnega društva Krašnja, potem ko in je Še enkrat iskreno čestital ob njegovem najnovejšem podvigu - zmagi nad Mississi-pijem. Mi navadni zemljani si podviga takih dimenzij sploh ne moremo predstavljati. Tudi številka dva milijona plavalnih zamahov nam ne pomaga dosti, Iz njegovih izjav pa je bilo še vedno čutiti skromnost: "Vsa Amerika se je veselila z menoj, da je Mississipi preplavan. Plaval sem za promocijo Slovenije v svetu, pa tudi za žrtve terorističnih napadov II. septembra lani. Na srečo mi je bilo naklonjeno tudi vreme, kajti če hi se že takrat razdivjal ta vihar, ki sedaj tam podira hiše in drevesa, bi moral takoj končati s plavanjem. Res so me sprejemali župani, ambasadorji, senatorji, če pa pride kakšno mlado slovensko dekle z žganjem in cvičkom, pa je tako najlepše." Na vprašanje, kako je z regeneracijo telesa po takšnih naporih, pa je Martin Strel odgovoril takole: "Regeneracija telesa traja šest do osem mesecev. Roke še niso taprave. Kmalu ho izšla knjiga medicinskih strokovnjakov, ki ho opisovala prav dogajanje s telesom pri takih naporih in potek regeneracije." Tudi navzoči smo mu z veseljem segli v roke in mu čestitali. Sledila je svečana podelitev medalj za najboljše športnike v vseh kategorijah. Pri podelitvi pokalov pa smo prejemnikom zastavili tudi vprašanja. Najstarejša udeleženka teka za krof je štiri-inseclemdesetletna gospa Helena oh prejemu pokala menila v šali: "Vse lepo in prav, samo ne vem, zakaj nočete malo znižati vzpona." Najstarejši udeleženec, ki ho 22.decembra letos dopolnil sedemdeset let, Slavko Šalamun pa takole: "Organizacija je na nivoju, če ne hi hilo tako, se ne bi vsako leto vračal." Absolutna zmagovalka Darja Kokalj, od S. julija letos tudi članica Športnega društva Krašnja, nam je zaupala: "Letos se tretjič udeležujem Teka za krof. Ce povem po pravici, sem se na startu glede na konkurenco pravzaprav sprijaznila s tretjim mestom. Ta rezultat pa me je sedaj tako opogumil, da sem si zastavila za cilj, da v prihodnosti podrem rekord proge." Absolutni zmagovalec Marjan Zupančič je povedal, da je tekel letos bolje kot lani, o progi pa, da ni ne cestna ne gorska. Ker je on gorski tekač, hi hila lahko zaradi njega proga še bolj strma. V imenu Športnega društva Kušnju je kot najštevilčnejši udeleženec prejel pokal Franci Zakrajšek. Te dni je beležil 400-ti vzpon na Limbarsko. (čestitamo! Pri teku pa je svoj lanski rezultat izboljšal za 5 minut. Tudi čestita- - IN mol Ob koncu uradne podelitve odličij smo še enkrat povprašali našega gosta Martina Strela, kaj misli o naši prireditvi. "Tudi sam imam svoj Martins (duh, kjer imamo pohodništvo, planinarjenje, plavanje in potapljanje. Predvsem želimo vzpodbuditi zanimanje mladih. Čestitam vsem, ki si prizadevate, da vam uspe organizirati tako prireditev, kot je tek za krof." Marjan se je za konec našemu gostu prisrčno zahvalil za obisk. Še enkrat velja zahvala generalnemu pokrovitelju Gostinskemu pod« jetju Trojane, dežurnemu zdravniku dr. Marku Pip, Martinu za glasbo in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji teka za krof. Prav tako kot lani je tudi letos oh zaključku prireditve posijalo sonce, kot bi hotelo reči: "Na svidenje prihodnje leto!" S> Sonja Pcrdan BODICA. Lastnik je zajmstil ubogo katrai ob mostu za (hadišče jni Railomlji. Foto: / tonilo Kastclic t Motokrosist Klemen Gcrčar Z doseženimi rezultati dokazal, da je iz pravega testa Lukovica z okolico je že dolgo znana po odličnih motokrosistih. Po slovesu zlatega rodu tradicijo uspešno nadaljuje mladi up II-letni Klemen Gcrčar. Po nekoliko slahši lanski sezoni je letos že tretjič postal državni viee prvak med pionirji. V letošnji sezoni je član AMD Sitar Dunlop Racing iz Kamnika na Yamahi YZ 85 letnik 2002, ki mu je bila psiana na kožo, na dirkah za državno prvenstvo pionirjev v razredu do 85 cem pokazal odlične vožnje. Zmagal je na petih dirkah od sedmih in sicer v Lenartu, na Brniku, Semiču, Šentvidu pri Stični in Orehovi vasi. V Slovenskih Konjicah je bil drugi, v Radencih pa je bil zaradi lažje poškodhe četrti, kar ga je bržkone stalo naslova državnega prvaka. Za prvim mestom je v skupnem seštevku celotne sezone zaostal le za 4 točke. V vseh štirih sezonah je pokazal veliko znanja ter z doseženimi rezultati dokazal, da je iz pravega testa. Pri vsem naštetem pa je najvažnajse, da ni bilo resnejših poškodb. Po štirih sezonah med pionirji (uradno ime pri AMZS je podmladek), dve sezoni v razredu do 65 CCm in dve v razredu do 85 cem, ho zaradi starostne omejitve 12 let v naslednji sezoni vozil v članskem razredu (kje drugje bi mu rekli mladinski) do 85 cem, kjer bo konkurenca še močnejša. Vendar je Klemen Gcrčar, doma iz Prevoj, že dokazal, da je enakovreden tekmec najboljšim tudi v članskem razredu do 85 cem. Na nedavni mednarodni dirki v Servisno prodajni center ŠKODA ŠKERJANEC Krumperška 21,1230 Domžale Tel.:01 721 03 40, 01 724 40 85, fax: 01 724 40 84 E—mail:skoda.skerjanec@siol.net, http://www.spc-skerjanec.si Skoda Škoda OCTAVIA 200T 5335» - SKUPINA NIODVISNIH KANDIDATOV ZA &ANI SVITA KRAJIVNI SKUPNOSTI LUKOVICA I. volilna enota: Stanka Mav, Marta Urankar, Marija Urbanija II. volilna enota: Aleš Burja, Roman Cerar, Stanko Cerar III. volilna enota: Robert Capuder, Uroš Križman, Albin Zaje IV. volilna enota: Rado Novak NE BOMO ZAPRAULJALI DENARJA ZA VOLILNO PROPAGANDO! UIDimO SE NA UOLITUAH 10.11. 2002 Enajstletni Klemen (lerčar je leu pionirji. avm vicv um Lembergu pri Rogaški Slatini je namreč v konkurenci tekmovalcev iz I Irvaške, Avstrije, Italije, Nemčije, Poljske, Oeške, Slovaške in Slovenije, stari do 16 let, osvojil sijajo drugo mesto. Pokazal je odlično fizično pripravljenost, saj je prvič v karieri nastopil na dirki, dolgi 20 minut (med pionirji na skrajšanih progah 12 minul) in na celotni dirkaški stezi. MotokrOS je drag šport, tako da je čedalje težje zbrati tolikšen kup denarja, ki omogoča dobro pri- pravljenost, zato je še toliko več vredna pomoč glavnega sponzorja Sitar Dunlop pneumatic Centra d.o.o. iz Kamnika, brez katere ( ierčarjevi ne bi mogli več vztrajati v tem atraktivnem moto športu. Drugi sponzorji so še: Kovinska galanterija Reden Tomaž in njegova firma SIMTEK d.o.o., Vamaha Pižem - Mala Loka, Honda Ambrož - Radomlje, Marecom d.o.o. (olja MATUL), Blok d.o.o. ■A m foto Miran Kukal) HUBAT HPCO liUklLKLiG/i nost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon; 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si 34 NA OBISKU Moški pevski zbor |anko Kersnik iz Lukovice Rokovnjači na Festivalu pesmi in vina Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice je bil letos povabljen na znameniti Festival pesmi in vina, osmi po vrsti, v mestu Pecs na jugu Madžarske. Zbor je predstavljal Slovenijo v druščini moških pevskih zborov in zasedb iz Italije, Nemčije, Finske, Hrvaške, Turčije ter seveda iz Madžarske. Doslej je na tem festivalu iz Slovenije sodeloval le Akademski moški pevski zbor Vinko Vodopivec. Sprva je bilo razpoloženje v zboru precej nezaupljivo, saj je udeležba pomenila tudi naštudi-ranje obveznega programa s skladbami v italijanščini, angleščini, latinščini in celo dve v madžarščini, ki zboru nekako niso najbolj domači jeziki. Slovenske pesmi - to bi še šlo, pa že tako imamo enega pevca v vojski, dvema pa je bilo nemogoče uiti iz primeža službenih obveznosti za cele štiri dni. Po poletnih počitnicah smo najprej konec avgusta zapeli na Veliki planini, takoj zatem pa začeli z resnimi in rednimi vajami. Vsakemu zboru resno in v cilj orienterano delo pripomore boljši ubranosti v petju, pa tudi v razumevanju med seboj. V petek smo se zarana odpravili - zbor in nekaj žena pevcev - s šoterjem Cirilom na pot skozi Dolenjsko in mimo Zagreba ter skozi Kutino na Madžarsko. Ustavili smo se v ljubkem mestu Virovitica in prispeli v Pecs, kjer so nas organizatorji takoj peljali na kosilo. Po tem prvem srečanju z (kot se je še kasneje izkazalo) zelo okusno madžarsko hrano smo se že peljali v kraj vinskih kleti Villany. Tam je bila otvoritvena slovesnost z nastopi madžarskih ljudskih zasedb in plesi, s povorko somelierjev (vinskih vitezov) v uniformah, izvedbo nekaterih skupnih pesmi, nagovori lokalnih m državnih velmož in prvim nastopom vsakega od zborov. Mi smo zapeli kar našo najlepšo - Prešernovo - Zdravi j ico. Med plapoiajočimi zastavami je bila tudi slovenska, ki so jo kar sami sešili, kar smo še posebej cenili! Človek si težko predstavlja, tla imajo na Madžarskem toliko, predvsem pa tako dobrega vina. Postali smo navdušeni že oh prvi sistematični pokušini, ki smo jo imeli v tej slikoviti, od UNF.SCA zaščiteni vasici vinskih kleti. Po dva zhora sta bila povabljena v neke vrste razkošne zidanice med domačine. V eni od njih je bilo dobre volje, petja, plesa in navdušenja, da je kar pokalo. Tam je bil naš zbor vkup s hrvaško klapo Kastav Podajali smo si pesmi, jih nekaj družno zapeli (Hrvati so znali znamenite "Zahe" tako dobro, da smo sprva presenečeni obnemeli, potem pa skupaj navdušili ostale obiskovalce), ko pa smo se le malce bolj posvetili dobrotam na mizi, sta se oglasila harmonika in kitara, oh njih pa petje dolgega nizu slovenskih ljudskih pesmi. Dan je bil dolg, lep, zanimiv in naporen, a izkazalo se je, da je skupna večerja šele pred nami. Tam smo imeli prvo pravo priliko za stike z vsemi zbori, neformalno smo peli svoje in skupne pesmi, deležni smo bili prvih odzivov (nek doktor muzikologije, ki je prišel iz Bruslja na otvoritev festivala, me je izčrpno spraševal o vsebini in zgodovini naše Zdraviji-ce, ki jim je bila nadvse všeč...). Domačini so pripravili originalen in navdušujoč kulturni program... To je bil edini dan, da smo dali v našem nastanitvenem domu ponoči mir in takoj po vrnitvi zaspali. V soboto smo po zajtrku imeli opevanje in vaje v krasnem "Domu Dominikanccv", neke vrste lokalnem kulturnem centru. Vaja je bila zelo potrebna, da smo osrali v formi in se pripravili za svečani večerni nastop. Po njej smo imeli končno priložnost za ogled tega presenetljivo očarljivega mesta Pecs z močnim pridihom rajnke Avstroogrske, pa tudi s slutnjo orientalske zapeljivosti. Vsaj žene so lahko dlje uživale v njega lepotah in zanimivostih, saj smo mi imeli po (zopet nesramno obilnem) kosilu cel niz skupnih vaj na različnih prizoriščih in z orkestrom. Za večerjo in preoblačenje je bilo le malo časa, pred nami pa je bil naš najbolj glamurozen koncert v razprodani dvorani Narodnega gledališča, ki funkcionira tudi kot opera. Izvrstna organizacija, domišljen program, dober scenarij in navdušeno občinstvo so pripomogli, tla smo bili lahko zelo zadovoljni s svojim samostojnim nastopom s slovenskimi napitniškimi pesmimi. Še posebej sta se odrezala oba solista. Povsem hrez treme seveda v tako mogočni dvorani ne gre, smo pa uspeli tako predstaviti našo pesem, da smo zopet bili deležni čestitk in pohval. Na koncu smo celotni triurni spored zaokrožili s skupnim nastopom združenih zborov, opernega solista in orkestra. Je kar grmelo! In še enkrat smo morali ponoviti napitnico iz Verdijevega Trubadurja... Potem se je pelo po celem mestu, za predstavnike zborov in organizatorje pa je bil .še gala sprejem pri županu. Tudi slovenski pesem (in madžarska v slovenski izvedbi).se je v mestu slišala še dolgo v noč, v hotelu pa na stopnišču skoraj do ranih jutranjih ur. Takoj po zgodnjem nedeljskem zajtrku smo v najbolj opazni in živahni sobi št. 102, kjer so bili nastanjeni naši solisti ter harmonikar in kitarist, jutranje upevalne vaje začeli z besedilom: "tnijau, miauuu, miau". Potrudili smo se priti na kolikor le mogoče dober glas, saj smo imeli pred seboj najbolj intimen - in meni najlepši koncert - v vaški cerkvi pol ure vožnje iz Pecsa. Sprejeli so nas lokalni župan, šolski ravnatelj in evangeličanski pastor, ki nas je tudi povodci v cerkev. Tam je bil naš več kot polurni nastop s sakralnimi in domoljubnimi pesmimi (pospremljen s komentarji k skladbam) na naše presenečenje centralni del nedeljskega masnega obreda. Mogočnost tet svetost te nenavadne gotske ( erkve nas je st ela umirila in nagovorila. To obredu so nas domačini povabili na kosilo, ki je bilo zopet izvrstno in pospremljeno : izbornimi vini. Tudi ob tej priliki smo si vsi skupaj naredili nepozabno zabavo s petjem in plesom, klepetom, šalami, izmenjavo daril... Poslovili smo se z obetom ponovnega snidenja, si na poti nazaj za pol hipa ogledali še džamijo, v kateri smo občudovali predvsem njeno zgodovino, akustiko in jako nenavaden strop. V Pecs smo se pripeljali direktno v svečano povorko. Tokrat smo se odeli v nove rokovnjaške obleke, za katere se je zelo (in uspešno) trudil naš Henrik. Vedeli smo, da znajo biti zanimive, ne pa, da bodo sprožile tako navdušenje med gledalci. Sami smo se zelo dobro počutili v njih, pa tudi naš spremljevalec Antuš, ki je vseskozi skrbel za nas, se je navdušeno oblekel v eno od njih in jo ponosno nosil do poznega večera. "Janko Kersnik terfikor (kar pomeni moški zbor) Lukovica" je bil z oblekami, Anžetovo harmoniko, Nikovo kitaro in navdušenim petjem najbolj opazen del povorke, ki se je vila po glavni ulici in se zaključila na glavnem mestnem trgu pred večtisočglavo množico meščanov in obiskovalcev. Po skupni pesmi smo mi prvi imeli svoj dvajsetminutni program, ki ga je deloma tudi neposredno prenašala nacionalna televizija. Končali smo veseli in zadovoljni, da nam je tudi to uspelo. Potem nas je Antuš popeljal med stojnice, kjer je navada, tla zbor ob eni njih zapoje, vsak pevec dobi v zahvalo kozarček vinca, potem se zbor preseli do naslednje stojnice... Predstavljajte si, tla sprva to izgleda navdušujoče in obetavno, lahko se pa kaj neslavno konča. Zatorej smo si raje izbrali nevtralen prostor, kjer smo se z oblegajočimi obiskovali i veselili s pesmijo ter plesom (in rujno kapljico). Ob šestih zvečer smo imeli še sklepni skupni nastop prav tako na trgu z orkestrom in s še več preše mosti in dobre volje. Sledila mu je svečana večerja v slavnostni dvorani Grand hotela za vse udeležence, ki je bila zopet prava kombinacija estetskih, gurmanskih, pevskih in družabnih užitkov. Ko je precej pozno zvečer pevska vnema le nekako začela pojemati, pa sta nov ogenj petja in plesa zopet razplamtela Anže in Niko z "(iolito" ter kasneje s celim nizom družabnih pesmi. Večer je izzveneval še na ulicah in v najkasneje zapira-jočih se lokalih, pa še po sobah... Ponedeljkov dan vračanja domov smo zastavili s krulim pohodom pred zajtrkom na bližnji vrh, z zajtrkom, nakupom razglednic in darilc ter prisrčnim, a težkim slovesom od gostiteljev. Se posebej smo se poslovili tudi od Hrvatov, s katerimi smo se odlično razumeli Na k, Foto: Saša Pušnik in upamo, tla bodo uspeli kdaj zapeti tudi v našem Kulturnem domu! Na mejah, kot že poprej, ni bilo nobenih težav. I 'stavili smo se še na kavi v Zagrebu, kjer smo v katedrali, tako neformalno, zapeli dve pesmi, tudi v zahvalo, tla imamo za seboj tako prelepo dogodivščino in krasno izkušnjo. Seveda smo se ustavili tudi "na svoji zemlji" - ob gradu OtOČec - in tam zapeli pesem "Slovenec sem". In prav to je bilo tudi eno temeljnih doživetij! Ne le petja, veselja, druženja, zanimanja, popotovanja... ampak tudi slovenstva. Brskamo in iščemo "nacionalni interes", pozabljamo pa, da ga, vkup z malce zaprašenim ponosom, nosimo v sehi. Po tem je tlišal tudi pogovor pri županu Anastaziju /ivku Burji, kateremu smo se šli po našem gostovanju na Madžarskem zahvalit za naklonjenost in podporo, saj hi nam brez njegove pomoči in spodbude oh lanski štiri-tlesetletnit i delovanja zbora ta podvig pač ne uspel. Mnogim bi se morali zahvaliti, predvsem družinam pevcev, sponzorjem (Štefanova Farma Ihan...), šoferju Cirilu in doma naklonjenemu občinstvu. £» Igtrr Vclepič Mali nogomet Antimon Bistro 91 razveseljuje z odlično igro Vlanski tekmovalni sezoni so nas igralci ekipe Antimon Bistro 9\ prijetno presenetili in razveselili z odlično igro v Zasavski ligi in z napredkom v drugo ligo. Spoznajmo podrobnosti! Nogometni klub Antimon, ki je svoje ime dobil po rudniku, bo naslednje leto praznoval 20 let obstoja in delovanja. V teh 20 letih je za klub zaigralo veliko različnih igralcev, ki so igrali na številnih turnirjih in ligah. V zadnjih letih pa v klubu Antimon Bistro ()l igrajo predvsem trojanski fantje, ki so ekipo poživili tet si zastavili nove cilje. Ekipa je, predvsem v Zasavski ligi (velja za eno najmočnejših regijskih lig v malem nogometu, kjer so ekipe razdeljene v štiri kakovostne skupine oz. lige, v prihodnjem letu pa naj bi se razširila na pet lig), že dodobra uveljavljena in znana. Z napredkom v drugo ligo pa so si fantje prich>-bili še veliko novih občudovalcev, ki sledijo svojim prijateljem (tako se je za nastop v Zasavski ligi odločila tudi ekipa Scntgotartla), hkrati pa so s tekme v tekmo močnejši ter tako nevarnejši za nasprotnike. Njihovo moč in odličnost potrjuje tudi dejstvo, tla so bih pol leta neporažena ekipa in hkrati proglašeni in s pokalom nagrajeni za najboljšo obrambo. Vse te vadine in vidika ljubezen do igre tvorijo celoto in s tem odlično moštvo. Vendar pa so predvsem pri treningih zelo omejeni, saj igrišče na Trojanah ni primerne velikosti, prav tako pa potrebno prenovitve in širitve. Na trojanskem igrišču poleg ekipe Antimon l)| trenirata še ekipi Sentgotard in Amater. Kljub omejenim možnostim za trening pa ekipa blesti tudi na turnirjih, ki jih organizirajo okoliški kraji. Tako so se fantje z zadnjih turnirjev vrnili z desetimi pokali ter na štirih (Blagovica, Hrastnik, Zgornji Tuhinj in Polšina) premagali vso konkurenco in Stopili na najvišjo stopničko. Fantje pa, tako pravijo, ne spijo na lovorikah in se z novimi cilji in načrti želijo morila že v letošnji tekmovalni sezoni povzeti v l. ligo Zasavske lige in zaigrati z najboljšimi moštvi, ki odlično igrajo tudi v najboljši slovenski ligi v malem nogometu. Prav tako pa je v igralcih Antimona Bistro °d dolgo tlela želja, da hi zaigrali v močni Ljubljanski zimski ligi in kot kaže, se jim bo ta želja tudi uresničila. Trojanski ekipi v nadaljevanju sezone in v vseh naslednjih želim veliko uspešnih tekem, "zabitih" golov m dobrih obramb. in joto Jože Primožič Družabne igre 2002 Tretjo septembrsko nedeljo je bilo igrišče v Zlatem polju preplavljeno s kolesarji. Pravi kolesarski ZIV-ZAV mladih in starejših kolesarjev je bil d( ikaz, da smo se v Športnem I )nišlvii Zlato polje pravilno odloČili, letošnje DRUZABNh K JRh v celoto posvetiti vožnji na kolesu. Poudarek programa športno družabnih iger je v celoti temeljil na varni, počasni in spretnostni vožnji kolesarja. Zc predhodno smo si zadali smernice, kako izpeljati vsako igro, tla bodo sodelujoči tekmovalci pokazali, kar se da največ kolesarskih spretnosti in veščin. Preko petdeset nastopajočih smo razvrstili v pet starostnih skupin. Vsak nastopajoči je moral na štiri zahtevne različne proge, na karerih je bilo potrebno izvesti iznajdljivo, zahtevno, hitro in tudi zelo počasno polževo vožnjo. Končne uvrstitve najboljših - tlo 10 let: 1. mesto Uroš Klopčič, Trnovče; 2. mesto Tina Hribar, Trnovče; 3. mesto Anjn Hribar, Trnovče; od 10-15 let: I. mesto Mitja Klopčič, Trnovče; 2. mesto Primož Pogačar, Trnovče; 3. mesto Jože Pavlic, Potlgora; od 1 5 -25 let: 1. mesto Jani Pogačar, Trnovče; 2. mesto Katja Pogačar, Trnovče; otl 25 - 40 let: 1. mesto Janez Hrihar, Trnovče; 2. mesto Igor Stražar, Prcscrje; 3. mesto Marinka Hribar, Trnovče; nad 40 let: I. mesto Tone I labjanič, Prevoje; 2. mesto Janez Pogačar, Trnovče; }. mesto Marjan Korošec, Ohrše. < i končanem šolskem letu uspelo priti do njega. Kako prazna, tiha in mrzla, se mora sedaj zdeli hiša njenima fantoma. Spcrmme na našo sosedo zapisalo Milena Bradač ROKOVNJAt' |e glasilo Občine Lukovica. Prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Marta Lnvrič; člani uredniškega odbora: Marko Cenir, Milena Bradač, Grega Zdovc, Danilo Kastclic, Drago Jutcršck, Zink;i Meden; ustanovitelj: Obilna Lukovica, Lukovicu 46, 1225 Lukovica, tel. 01/72 15 119, spletna stran: www.liikovka.si, e-mail: občina.lukovicnHiikovicasi, rokovnj:ic(",lukovien..si; izdajatelj: Spccom, To.o. Radovljica, p.p. W, 4240 Radovljica (Bojan Rauh); trženje oglasnega prostom: tel. (M/53 18 636; naklada: 1.700 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva ta kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva ta kulturo RS pod zaporedno številk i '80. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. 40 ZADNJA STRAN RokOltfljCIČ GOSTINSKO PODJETJE Tfe^ ANE di Kestavracija LukovlCfl na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici tel.: 01/7296 350 - odprto 24 ur na dan odprto vsak dan od 05.00 do 23.00 ure tel.: 01/7236 846