NO. 102
GUATEMALA NAS DOLŽI SOVRAŽNIH NAMER
Guatemalska vlada namerava obtožiti Združene države pred Združenimi narodi sovražnih namer, ker so ji prepovedale izvoz orožja in streliva iz svojega področja
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MAY 25, 1954
SLOV€NUN
MORNING N€WSPAP€R
Guatemala. — Guatemal-tska vlada razmišlja o tem, da bi tožila Združene države pred Varnostnim svetom Zedinjenih narodov, ker ji ne dovolijo nakupa ameriškega orožja in streliva.
Zunanji minister Guillermo Toriello je v tem smislu govoril z nekaterimi elani tukajšnjega diplomatskega zbora.
Zastopniki vseh držav, ki imajo svoja ^poslaništva v Gu-atemali z izjemo Združenih držav, so bili povabljeni v zu nanje ministrstvo, kjer jim je bilo pojasnjeno stališče vlade v sporu z Združenimi država-nd zaradi nakupa in uvoza o-rožja iz komunističnega sveta.
Nicaragua, ki je pred nekaj dnevi prekinila diplomatske odnose z Guatemalo, je stopi-ia v stike s predstavniki dru-kih držav Latinske Amerike v pogledu možnosti sklicanja Organizacije ameriških držav na razgovore o nevarnosti ko-niunizma v Guatemali. Tori ello je izjavil, da se bo Gua domala takega zborovanja u-deležila, če bo sklicano;
Toriello je omenili možnost Pritožbe na Varnostni svet ^druženih narodov v slučaju, oo bi države Latinske Amerike 2ačele proti Guatemali gospodarski bojkot ali če bi ji hote-jo škoditi na kak drug način, ^rav tako pojde pred Varnostmi svet tudi v slučaju, če “se J3°do napadi” na Guatema-0 nadaljevali, je dejal zuna-mji minister.
Vsem predstavni kom je iz m°čil pisano spomenico, v ka-veri se pritožuje, da so Zdru-ene države ponovno prepre-cdo guatemalski vladi nakup 0r°žja in streliva v svojih me-’iah, pa tudi drugod po svetu.
ak0 ji nj ostalo drugega, da j®’ kupila potrebno blago tam, J,er ga je pač dobila, v mnenju ministra so Zdru-Pe države preprečevale nje-^°vi vladi nakup orožja in Vpliva le za to, da bi olajšale ^Jenim sovražnikom doma in i-dlini nastop proti njej. To tako daleč, da niso mo-s 1 dobiti streliva niti za lov-. 6 Puške, je dodal minister J&Zno.
, poudaril je pravico svoje s ^ave do svobodne trgovine ‘‘G a^ero^°^ deželo na svetu. j,( Uatemala ni nobena koJoni-Združenih držav niti kate^ ijj ^ZrUeid njenih članic, da bi tj rala iskati dovoljenje od vi;ade za nakup stvari, sVq. ppobhodno potrebuje za •l0 varnost in obrambo,”
Guatemala ima vlado, ki je pod precejšnjim komunističnim vplivom. Po vesteh iz a-meriških virov so si izbrali Sovjeti deželo za svoje oporišče', iz katerega mislijo vznemirjati vso Srednjo in Južno Ameriko, komunisti imajo v svojih rokah tudi policijo, zato je razumljivo, da so ji Združene države odklonile nabavo streliva.
Protikomunistične sile so preslabo organizirane, da bi mogle nastopiti uspešno proti naraščajočemu vplivu komunistov na vodstvo države.
Vpliv guatemalskih komunistov je čutiti tudi že v sosednjih deželah. Tako obstojajo znaki, da so komunisti v ozadju stavke v Hondurasu in levičarskega gibanja v Brit. Hondurasu. Baje so imeli svoje prste zraven tudi pri pripravi napada na predsednika Ni-carague.
Novi grobovi
Rev. Alojzij Juranovič umrl
V nedeljo zvečer je v zdravilišču Sv. Klare v Denville, N. J., umrl slovenski duhovnik Alojzij Juranovič. Pred par leti je prišel kot begunec v Ameriko. Služboval je v brooklynski škofiji, že od decembra lanskega leta je bil v bolnišnici. Njegovo truplo bo j položeno na mrtvaški oder v cerkvi “Naše Gospe Tolažni-kjer je služboval zadnji
London sit zavlačevanja v Ženevi
dve leti. Tu bo brooklynski nadškof Thomas E. Molloy v
sredo dopoldne ob 10 opravili . .	"	* .
mašo in pogrebne molitve. Na-P™! U ne(^avno sklenjene po-
,	I OT»H nn r\ c Irn rvrvi /-v 1 \	V.-I
Združene države vozijo z letali orožje sosedam Guatemale
WASHINGTON. — Združene države s oposlale po zraku večjo količino lahkega o-rožja v Nicaraguo in Honduras,, sosedi levičarsko usmerjene Guatemale, ki je nedavno dobila večjo pošiljko orožja iz komunističnega sveta.
Obrambni oddelek sporoča, da je bilo orožje poslano
Vlada Velike Britanije je sklenila včeraj na posebni seji. da bo pristopila obrambni zvezi za Jugovzhodno Azijo, če bodo komunisti v Ženevi še nadalje zavlačevali sklenitev premirja v Indokini.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
to bo truplo rajnega duhovni-
| godbe o skupni obrambi Zvedelo se je, da je bilo met
ka prepeljano v Bridgeport,!	ua je oho mea
Conn.,, kjer bo v četrtek zve- ™« ^ga -Je Guatemala
dobila pretekli teden, tudi pet lovskih letal.
Ameriško pošiljanje orožja
čer položeno v slovenski cerkvi Sv. Križa. Od tukaj bo , Potem v petek dopoldne ob de-l
setih pogreb, ki ga bo vodil	vGua‘efale ie »ZM-
bridgeportski Škot Lawrence “ M°SkJa !<0t PmPrav0 "a-
J. Shehan. Truplo bo pokopa- ^ l'1 G“a al0' ..
no na bridgaportskem pokopa- . Ua	1 2llnanji mini-
lišču Sv. Mihaela, kjer bo po- ," M d'J,al'.da ne n.a sobivalo med sobrati-duhovnfki. hllj.an,U . 0roZJa K - Kajni Father JnranoviS j J ^ "J«™ a»a«laf bil duhovnik mariborske ško-P^!1^'	...
lije. čez eno leto M obhajal Nekat!ra poro<:!13 80vJora 0 svoj srebrni mašniški jubilej. TT8!1	”*? °."-
Pa je prezgodnja smrt upihni-1 atemal° m ”Jemmi '‘osedam«-. la luč njegovega življenja.
na-
StQ j ;
l]jc, ZaPisano v uradni spome-
Vremensh
prerok
pravi:
^ tam dež, hladnejše.
žvr,/ Večeru se utegne delno
širiti.
Abesinski cesar na obisku v Ameriki
Haile Selasije, ki ga je nekdaj Mussolini pognal iz njegove domovine, v katero pa se je v začetku druge svetovne vojne s pomočjo Angležev vrnil, je prišel obiskat Ameriko.
NEW YORK, N. Y. — V torek prid© sem Haile Selasije, cesar Etiopije (Abesinije) na uradni obisk. Od tod pojde v soboto v Washington, kjer bo gost predsednika Eisenhower ja.
Pri posebni slavnosti 2. junija namerava Columbia univerza podeliti cesarju, ki trdi, da izhaja njegov rod od Salomona in kraljice Sabe, naslov doktorja prava.
Afriški vladar si želi ogle-ve in naprave, ki naj bi jih kasneje izkoristil v svoji deželi. Obiskal bo tudi Mehiko in Kanado. Ameriko bo predvidoma zapustil 14. juilija, ko se bo ukrcal na ladjo, ki ga bo odpeljala nazaj proti staremu svetu.
Anton Dolinar |So(ial. zavarovalnine miLrr^riŠElto deležnih nadaljnih
splošno poznani Anton Doli-
h
nar, star 62 let, stanujoč na!^®®^® IjUtH 6164 Wilson Mills Rd., May- Washington. (AP) — Ta-field Village. Poprej je dolgo ko imenovani ‘ways and means’ živel na 17718 Grovewood odbor zbomice poslancev je v Ave. Tukaj zapušča sopro- torek odločil, da se raztegne so-go Katherine, rojeno Klinar, cialno zavarovanje na 500,000 doma iz Brezja na Gorenj- nadal;,nih 1;iudi’vkliužno na d°-skem, hčere Mrs. Valerie Hale mače posle’ svečenike m one Mns. Betty Jane Sebul, zeta vladne uslužbence> ki niso od Norman in Dr. Frank terl zavar0'va,nia izključeni, dva vnuka. Rojen je bil v . T<> ie biIa P™ kongresna ak-žabji vasi pri Poljanah nad '1Ja' odfvfM°fa daljnosežne-Skofjo Loko. V Ameriki je mU pre.dse‘1"‘kovem“ Programu b val 44 let po poktau ,e b.l ra]ni
barvar. Zadnjih 11 let je bil di	J
zaposlen pri Addressograph- Odbor je odložil predsedni-u tigraiph Go. Bil je med koy na£rt, da bi raztegnil to kri-ustanovitelji Slovenskega del. tje na 3,600.000 farmskih opera-doma na Waterloo Rd., dram. tor jev in 2,200,000 farmskih de-društva Verovšek in član Dru- lavcev. Odbor pravi, da mora ^ stva V Boj st. 53 SNPJ. Po- dobiti od administracije toza- vznemirila prebivalstvo snoči
Osemnajsta obletnica—
V sredo ob sedmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Alice Pinculic v spomin 18. obletnice njene smrti.
Britanski zu- vori ne bodo rodili nobenega ^eia—
sadu. Vse kaže, da so Angle- Norwood Community Coun-ži uvideli, da je edina druga cil ima v četrtek ob osmih zve-pot slediti politiki Združenih čer svojo redno sejo v St. Clair držav in se pripraviti za more-l ■^ecrea^on Center, bitni vojaški nastop.	Druga obletnica—
Eden bo po navodilu svoje V petek ob sedmih bo v cer-vlade skušal doseči v Ženevi kvi sv- Kristine sv. maša za neko rešitev, ki naj bi vsaj za pok- Mary Nada v spomin 2. silo zadovoljila obe strani v obletnice niene smrti, določeno omejenem času. čePeja
komunisti ne bodo hoteli po- Klub Ljubljana ima nocoj pustiti, bo krivda za posledice ob 7:3° svoj° redno (sejo v na-na njihovi strani.	vadnih prostorih. Vsi, ki so
Med tem je francoski zuna- v.zeli vstoPnice v prodajo, naj nji minister G. Bidault opozo-Hih danes vrnejo ali pa prine-ril ameriškega predstavnika v se^° denar-Ženevi, da je čas za rešitev In-	ob*s^u—
dokine in Jugovzhodne Azije Kaš urad je obiskal John zelo kratek. Pozival ga je, naj Komick iz Inglewood, Calif. V stori, kar je mogoče, za'slo- mesto je Priše'1 pretekli teden go med zavezniki. Bidaulto- na P°^reb svojega brata Jo-vo svarilo je prišlo po razgovo- sepha- 0stal bo do Petka zju-rih, ki jih je imel ta koncem traj pri Skolarjevi družini na tedna s predsednikom vlade	E. 169 St.
J. Lanielom.	— o-
WASHINGTON. — Vladni Nehru poklonil Izraelu krogi so angleško svarilo ko-	tigra
čiti nesrečo. Eden je že pred ™unističnim zastopnikom v Že- NEW DELHI, Indija—Pred-tednom opozoril sovjetskega' _eV1 Zf °, Ug0 no sPrejeb- C-1sednik vlade J. Nehru je skle-
LONDON nanji minister Anthony Eden, ki se je vrnil iz posvetovanj v Londonu, je obvestil Sovjete in kitajske komuniste v Ženevi, da je britanska potrpežljivost pri kraju.
Dobro poučeni viri poročajo, da je britanska vlada sklenila sprejeti ameriško stališče v pogledu Indokine, če razgovori v Ženevi ne bodo skoro pripeljali do kakih vidnih uspehov. Zunanji minister Eden je pri svojem odhodu iz Londona izjavil, da bosta “naslednji teden ali dva odločilna.”
Predstavniki Združenih držav na razgovorih v Ženevi so obvestile angleške in francoske zastopnike, da so pripravljeni konferenco vsak čas zapustiti, ker ne vidijo izgledov za njen uspeh. Zgleda, da so p r e d s tavniki komunističnega sveta odločeni izrabiti nesoglasje Zahoda do skrajne meje. Prav to pa utegne povzro-
tednom opozoril sovjetskega zunanjega ministra V. Molotova, naj vse stvari ne žene predaleč. Pred svojim odhodom v London je sporočil zastopniku komunistične Kitaj-ske, naj s svojo trdovratnostjo ne izziva Združenih držav, kajti v slučaju vojne bo Vel. Britanija stala ob njihovi strani.
Vse kaže, da Edenovo svarilo ni veliko zaleglo. Vlada Vel. Britanije je zato na svoji včerajšnji seji razpravljala, kaj storiti, če ženevski razgo- na konferenci.
pajo, da bo ta angleški korak nil pokloniti živalskemu vrtu pripravil Sovjete do tega, da v Tel Avivu enoletnega tigra bodo pntismh na kitajske in v znak prijateljskih odnosov vietmmhovske zastopnike, če (Indije do Izraela, ne pride v Indokini do premirju, je možna vojna, ki se jel	Turške volifve
tudi Sovjetija ne bo mogla iz-	KC VOlltVe
ogniti.	ANKARA, Turčija. — Justi-
AngleSška odklonitev sode- čno ministrstvo je naznanilo lovanjia v obrambni zvezi za uradni izid volitev 2. maja De-Jugovzhodno Azijo je povz- m0^raii 50 dobili 503 poslance, ročila spor z Združenimi drža- rePublikaiici 31, nacionalisti 5, vami, kakršnega ne poznamo |neodvisni
v povojnih letih, in pomagala	---- -
komunistom dosegati u:spehe|
Ogenj na smetišču vznemiril mesto
CLEVELAND. — Precej močna eksplozija in ogromen sij na mestnem smetišču sta
“Pravda” ima nado
MOSKVA. — Prvič, odkar so se pred enim mesecem začeli razgovori v Ženevi, so Sovjeti v skrbno sestavljenem poročilu izrazili upanje na uspeh razgovorov o Indokini. Sovjetsko časopisje ni izrazilo doslej nobenega mnenja o iz-glediih razgovorov. V sobotni številki “Pravde” pa je bil objavljen članek, kil pravi, da je ibil dosežen napredek, ki omogoča madaljne razgovore o vpralšanju Indokine.
greh se vrši v četrtek popol- devno več informacij, dne iz Jos. Žele in Sinovi po- Odbor tudi ni še dospel do- o-grebnega zavoda na 458 E. ne sekcije načrta, ki priporoča 152 St. Po njegovi želji se socialno zavarovanje za približ-prosi, da namesto vencev gre- no pol milijonu doktorjev, od-do darovi v dobrodelne na- vetnikov in ljudi drugih pokli-rnene-	cev in 3,500,000 državnih usluž-
Henry J. Starin	bencev ter uslužbencev lokalnih
Včeraj zjutraj je umrl v administracij.
Euclid Glenville bolnišnici Pod sedanjim zakonom so kri-Henry J. Starin s 6414 Varian ti samo oni hišni posli (domestic Ave. Imenovani se je 15. ma- workers), ki zaslužijo $50 pri e-ja v bližini Eddy Rd. na Lake nem samem delodajalcu, za ka-Shore Blvd. zaletel z motor-1 terega delajo v kateri koli tri-nim kolesom v pred njim vo- rocscčni periodi. Nova določba zeči avto in se težko ponesre- Pa odstranila zahtevo po steči1]. Na posledicah te nesre- vilu dni ter krije vse delavce, če je zdaj umrl. Bil je samski k* zasbj-zG0 $50 v četrtletju pri in je dočakal 37 let. Oče mu enem delodajalcu, je umrl pred 10 leti, mati Ce-I Kadaljna določba, ki je bila
malo po deveti uri. Eksplozija je nastala zaradi magnezijevih odpadkov, ki jih je pripeljala na smetišče neka tovarna, ne da bi o tem obvesti-
la upravo.
Mestni svet, ki je prav v času eksplozije zasedal,, je za nekaj minut prekinil sejo. župan Celebrezze si je v sprem-istvu varnostnega načelnika o-gledal ogenj in sporočil mestnemu svetu, da ni bil nihče ranjen.
diplomat postal
UPRAVITEU MAROKA
PARIS. — Francoska vlada je odpoklicala sedanjega generalnega predsednika Maroke gen. Augustin Guillaume in postavila na njegovo mesto 48-letnega poklicnega diplomata Francis Lacoste-a.
čilija, roj. Kačar, pa lani v avgustu. Zapustil je brata Stanley a in Elmerja ter sestro Cecilijo, dalje polbrata Ferdinanda in polsestro Anne Martin. Pokojni je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo v petek zjutraj iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda
zdaj sprejeta, krije duhovnike, kjer svečeniki in njihovi delodajalci žele priti pod ta sistem. (Pojem: delodajalci je tukaj nekam meglen in nejasen. Kdo so ti “delodajalci” duhovnikov, v poročilu ni navedeno).
Dalje pridejo pod sistem socialne zavarovalnine federalni uslužbenci v posojilnicah (home
T* Vj'tloan ba»ks)- “i PoštniTe!
da, kjer bo ob devetih pogreb na sv. maša, nato pa na Kalvarijo.
Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako aa nas samel
lavci ter drugi uslužbenci federalnih departmentov, ki jih doslej še ne krije ta zavarovalnina.
In končno pridejo pod ta sistem tudi oni Amerikanci, ki so zaposleni na ladjah, katere plovejo pod tujo zastavo.
Prava strokovnjaka
CLEVELAND. — Dva roparja sta vzela nekemu new-yorskemu trgovcu z dragulji raznih dragocenosti za 32,000 na prostoru za parkanje nasproti policijske postaje v sosednem Lakewoodu. Policija, ki je prišla na mesto, ko je billio že vse mimo, je dejala, da je bil rop prav mojstrsko izveden.
Na prostoru za parkanje je bilo najmanj 50 avtomobolov. Herman James je sedel v avtomobilu za krmilom, ko je eden izmed roparjev segel v avto in pokril njegova usta s svojo roko z besedami: “Roke dol in ne premakni se, sicer te ubijem!” V tem času je drugi ropar vzel z zadnjega sedeža vrečico z dragulji. Oba sta nato naglo skočila v avto in se odpeljala.
James je povedal policiji, da je bil rop storjen nekaj minut potem, ko sta se on in njegov poslodajalec Albert Stern, prodajalec Colonial Jewelry Go. iz New Yorka, pripeljala na omenjeni prostor.
Admiral A. Radford za odločen nastop
WASHINGTON. — Admiral Arthur Radford, načelnik skupnega glavnega stana, se zavzema za odločen nastop Združenih držav y borbi proti komunistični napadalnosti v Jugovzhodni Aziji. On je pripravljen, če ni drugega izhoda, poseči tja tudi s silo. Državni tajnik John F. Dulles pa je prepričan, da bi smela A-merika poseči v* tamkajšnjo vojno le, če bi videla, da prizadeti narodi to žele.
Bolivija bi rada letalsko oporišče Zdr. držav v svojih mejah
NEW YORK. _ Bolivijski vojaški ataše v Združenih državah je dejal, da bi mogle Združene države zgraditi v Boliviji letalsko oporišče, s katerega bi mogle priti na pomoč katerikoli deželi Južne Amerike, ki bi jo ogrožali komunisti.	{
GENEVA, Švica. — Vzhod in Zahod sta se končno lotila razpravljanja o sklenitvi premirja v Indokini. Sovjeti predlagajo neposredne razgovore
med bojujočima se strankama, med tem pa naj se zastopniki v Ženevi pogovarjajo o politični strani vprašanja. Ta misel pa Zahodu ni všeč. Izgledi za sporazum so po a-meriškem mnenju slabi, po angleškem nekaj boljši.
CLEVELAND, O. — A. F. of L. Blacksmith Union, ki je nedavno kazila stavko v Park Drop Forge Co., je umaknila svojo prošnjo pri National Labor Relation Board za zastopanje stavkokazov v ome-nženi tovarni. Do tega je prišlo na posredovanje glavnih zastopnikov C.I.O. in A.F. of L. Krožijo vesti, da bo v tovarni organizirana neodvisna delavska organizacija.
HANOI, Indokina. — Genevieve da Galaid, 29-letni “angel’ iz Dienbienphu, se je vrnila včeraj po sedmih tednih iz trdnjave, ki je med tem padla v komunistične roke. Komunisti so francosko strežnico, ki so jo branilci omenjene trdnjave imenovali kratko
“gospodično,” hoteli spustiti že pred več dnevi, ta pa ni marala oditi, dokler niso bili odpeljani najtežje ranjeni. Razne TV in filmske družbe ponujajo mladi Francozinji $100,000 in več za zgodbo o njenih doživljajih v ujetni-štvu.

Ameri$Kj% Ižmmmm
“	r a k f a ^Tjrsrrrsa TTTTTTgrfi^r.^.-*~r;*'

«!57 8*. Cl*lr A v«.
HEnderson 1-0628
Clevelaad S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA
Za Zf>d. države $10.00 ua leto; za pol leta $6.00; za četrt leta
$4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol.leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
_______M—— ___________________________l______________ ___
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for ■ months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1308 at the Post Office nt Clevelg.r.d, Ohio, under the act of March 3rd, 1870.

No. 102 Tues., May 25, 1954
Temeljne zmote
V londonskem “Catholic Herald” je bil 30. aprila 1954 priobčen dopis nekega Roberta Sencourta pod naslovom; Fundamental Errors — (Temeljne zmote), v katerem kritizira knjigo Ronalda Matthewsa, The Dead of the Fourth Republic — Smrt četrte republike. Sencourt piše sledeče:
“Vaše gledanje v oceni prej imenovane knjige in o njenem pisatelju je pravilno, kolikor poudarjate dejstvo, da je postal od vojne sem politični in gospodarski položaj Francije vedno bolj in bolj obžalovanja vreden. Toda je gotovo nesmiselno, če se, piše, da bi bilo za njo edino in nezmotljivo zdravilo to, kar je storil Mr. Matthews med vojno, da je namreč zaupal najprej rezistenci (odporu) in socializmu.
Prvo dejstvo, ki ga moramo jasno ugotoviti, je, da se je zelo malo Francozov resnično hotelo boriti proti Hitlerju. Največ Francozov je bilo zadovoljnih s Petainovim načinom rešitve položaja. Drugo, kar je treba pribiti, je, da je bila rezistenca (odpor proti okupatorju) tehnično nezakonito gibanje, kajti to je že dolgo priznano pravilo mednarodnega zakona, da naj se bore le armade, oziroma oborožene silo, drugače se vojna izprevrže v splošno pobijanje. Tretje, kar je treba imeti pred očmi, je, da po večini ljudje v rezistenci niso bili, taki kot je Mr. Matthews, dobro misleči socialisti. Vodilna sila v rezistenci so bili rdeči v najslabšem pomenu besede, odpor je bil namreč pomešan z brezvestnimi lopovi, ki so se urili že v Španiji. Cerkev kot celota je podpirala Petaina in to iz popolnoma tehtnih razlogov. Tako je bilo tudi zadržanje De Gaulea nepravilno in nezakonito, povsod je žel nezaupanje prej, kakor tudi še sedaj, posebno pri francoskih katolikih in tudi splošno pri Angležih in Amerikancih.
Jaz grem, še dalje in povdarjam, da so bili oni Francozi, ki niso hoteli vojne 1. 1938. in 1939., bolj modri kot pa Raynaud, ki je bil za vojno. Ekonomski problem Evrope se ni mogel rešiti z vojno, niti se ne more sedaj, ko je vojna neskončno vse še poslabšala. Kako prav je imel Neville Chamberlain 1. 1939, ko je rekel: “Vojska ne prinese nič, ne poravna nič in ničesar ne zaključi.” To je, kar je Francija razumela, in to je tudi načelo, po katerem se je francosko ljudstvo ravnalo napram rezistenci (francoskemu odporu proti okupatorju).
Vsi vemo, da nismo ničesar dosegli z vojno, ki nas je predvsem zapustila v razvalinah in nam je nato vsilila sovražnika, ki je močnejši in zlobnejši kot pa Hitler.
Tudi Hitler sam bi ne bil nikdar prišel do oblasti, če bi bila Francija ali Anglija našla načrt, s katerim bi bila združila premagano Nemčijo — po prvi svetovni vojni — v evropsko skupnost. V snovanju načrtov za to evropsko skupnost je bila rešitev prej in je še danes. Ta zahteva sodelovanje držav in razredov.”
Ta odkritosrčna ugotvitev Francoza mora slovenske protikomuniste veseliti. Veseli nas, da je bila velika večina francoskega naroda glede oboroženega odpora ljudstva proti okupatorju istega nazora, kakor ogiomna večina sloven-skega naroda. Voditelji protikomunističnih strank so hoteli rešiti tisočera življenja, ki so bila izgubljena brez potrebe z nesmise.no gonjo maloštevilnega in neoboroženega naroda proti ogromni vojaški sili obeh 'okupatorjev. Komunizem nima smisla za odgovornost in ne za dragocena narodna 1 jen ja, komunistov nič ne zadene in nič ne boli, če pogine večina naroda, da le zmaga komunizem, da le pridejo voditelji komunizma do oblasti.
Tudi ugotovitev glede Petaina nas iskreno veseli. Ka-k°r Petain, tako sta tudi general Rupnik v Sloveniji in Nedič v Srbiji v smislu mednarodnega prava prevzela od okupatorja oblast, da sta reševala življenje in premoženje naroda. Kakor.Petaim tako sta tudi Rupnik in Nedič bila krivično obsojena kot žrtvi plemenitega smisla za odgovornost. Ko ni ninče hotel prevzeti odgovornosti, sta se ta dva žrtvovala za svoj narod.
Lahko je prevzemati vodilne vloge ob času, ko žanjejo ,e čast in morda celo osebni dobiček, težko in vsega prizna-nja vredno pa je, če kdo prevzame odgovornost za svoj narod takrat, ko se zaveda, da ga za to čakajo vislice ali krogla.
Tudi ugotovitev, da bi se bila kaj lahko preprečila druga-svetovna vojna, če bi bila vodila Francija in Anglija drugačno politiko napram Nemčiji, drži. Ko je Vodil nemško državo katoličan Bruening, so mu Francozi in Angleži me-taii polena pod noge, da n; mogel doseči izboljšanja razmer v^dežen. Zato je morala pasti nemška demokratična in krščanska vlada ter je prišel do oblasti Hiller. Pa še več! Prej niso Francozi in Angleži v nobeni reči hoteli olajšati Nemčiji položaja, ko paje Hitler prevzel oblast, so mu pustili c.vstrijo, Čehoslovasko in bi mu bili najbrž vrgli v žrelo še več, ko bi ne bil tako naglo povzročil druge svetovne vojne.
Danes smo v približno istem položaju. Če bi bili Hitlerja pravočasno zavrli, bi ne bilo nikdar prišlo do druge svetovne vojne. Ko bi bili komunistično agresijo zavezniki
vni mir, tako pa stojimo pred nevarnostjo novega splošne-?	...	, v . T ,
ga spopada.	Ml	luc 12 Lurda
’ 1 V to našo prelepo slovansko
at 19 ri>»f 11 T"t> t* *	t	, •*‘*vr*>'koroško Marijinih cerkva je 12.
D rg O ET' r\ A V rr	J maja letos prišla Marijna luč iz
£5 Hrf o D A L Z* INI A iv U A J' Lurda. Preko Zilje, Roža in

^efcaj spominov na pok. vljudno vabimo naše bridgeport-
p. Johna Ferlina
Cleveland, O. — Nepričakovano poročilo v AD o smrti patra Johna Ferlina me je hudo uža-lostilo. Pray ta dan sem ga i-mel v mislih.
Ko sem bil lansko leto v Le-montu sva se s pok. p. Johnom dolgo menila pri njegovih čebelicah. Kmalu bomo spet romali v Lemont, toda dobrega čebelarja ne bo več, ne bom se več pogovarjal z njim.
Lani sva obujala spomine s Sv. Gore, kjer sem po prvi vojni delal dve leti in pol. Vse mi je bilo tako domače, kot da sem spet v domovini na Sv. Gori.
Veliko kamenja sva znosila za zidanje nove Sv. Gore. Zgodaj zjutraj je maševal, nato je pa prišel klicat delavce: “Alo fantje, krampe in lopate v roke! — Gremo delat!” Delavci so ga radi imeli. “Če je pater zraven,” so dejali, “nam gre kar boljše in hitrejše od rok.’
Pater je imel res pravo veselje do dela. Bil je tudi dosti spreten. Vse orodje je sam popravil. Če je bilo kaj težjega, sem mu jaz pomagal.
Zelo žalosten je pa bil, če je slišal kletev. “Ti- trobilo nesrečno”, je rekel, “pa ja ne boš klel in to celo tu na Sv. Gori”. Pri tem se je včasih tako vznemiril, da je udaril namesto po železu po svojem prstu. Kri je tekla od njega, pa je le ponavljal: “Ne kleti! Ne kleti!” Ko sva nekoč nosila kamenje, je našel na tleh listek. “Počakaj, Janez! Tole je nekdo izgubil iz mašnih bukvic!” Nato je bral, kar je bilo pisano: “Kdor očeta ali mater kolne, naj umrje!” — Koliko kletev je danes med nami. Ni čuda, da nas Bog tepe z vojsko in drugimi preskušnjami!
Bil pa je pokojni pater tudi dobre volje. Kadar smo imeli prav težko delo, je prinesel najboljšega vina.' Ko so bili fantje že malo boljše volje, je dejal: “Zdaj pa eno prav veselo zapojte, da ne bodo mislili v Solkanu in Goriči da smo na Sv. Gori sami zaspanci!” Posebno lepo je bilo, ko smo (kurili kres.
Kot jaz je tudi pokojni John težko zapustil Sv. Goro, toda je moralo biti.
Mirno počivaj tam v lepem Lemontu, dragi pater, Tvoja duša pa naj se veseli pri Bogu in Mariji, ki si ju vse življenje tako vneto častil in jima služil. Ne boš nam več dajal medu, kadar bomo prišli v Lemont, zato nam pa izprosi nebeškega medu, da bomo tudi mi našli večno sre-co!	Janez Mihelič.
ske znance, da pridejo na “Matičkovo ženitev.” Če bodo prišli, se bomo pa tudi mi Nevjorčani večkrat zglasili v bridgeportski farni dvorani. Vsak kdor pride na igro, bo imel še posebno priliko, da zadene kak “special door-prize” vendar bo pa tudi poskrbljeno za žejne in lačne in ples. Na svidenje 12. junija — začetek točno ob 7:00 p. m.!
I. F.
Slovenska Koroika
Podjune v 'koroška mesta in vasi skoro v sleherno hišo in bajto. Če je v nas še kaj tega, tako piše v tej zvezi celovški NT, po katerem posnemamo ves ta opis, še kaj tega, kar je bilo v naših prednikih, ki so postavili Marijine cerkve, potem jo bomo srečni in veseli sprejeli. Če ni, naj nam zopet prižge vere in duha prednikov. Brez te luči smo izgubljeni, obsojeni na smrt.
Marijin čas prihaja
Ko se sedaj v majniku tega Marijinega leta, tako zaključuje NT z dne 13. t.m. svoj uvodnik, tudi slovenski rod na Koroškem pripravlja za posvetitev Marijinemu Srcu, v katerem je gotovo skrb in ljubezen za narod, ki iji je postavil toliko cerkva, se
Dežela Marijinih cerkva
Morda na vsem svetu ni dežele, ki bi bila tako gosto posejana z Marijinimi božjimi potmi,
.	.	..	1	IJA	pwouavaji i/UAAivu uciivva, oa
cerkvami m znamenji kot je zavedajmo zgodovinske odgovo_
nosti: ali se tudi mi vključimo v svetovno, prenovitveno gibanje, ki hoče drugi, boljši svet, svet miru, svobode, ljubezni, aii pa se izključimo v svet, kjer
zemlja slovenska, in posebej še naša lepa Koroška. Koroška ni prekrasna le zaradi svojih jezer, dolin, polj in gora, marveč še bolj zato, ker je v tem koščku zemeljskega raja toliko cerkva posvezenih Najlepši iz rped vseh žena.
Gospa sveta
Že pred 1100 leti je bila prva; koroška cerkev, ki jo zgodovina omenja, posvečena “sanctae Ma-riae in sobo” — Gospej Sveti. Njej se je šel po svojem vme-ščenju na knežjem kamnu na Krnskem gradu poklonit novi eteželni vojvoda, ki je prisegel, da bo tudi častilec in varuh ve-
Pozor Newyorcani!
New York, N. Y. — Vsem, ki ljubijo slovensko igro in petje naznanjamo, da smo morali igro “VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI” preložiti na soboto 12. junija ob sedmih zvečer.
Že vse smo imeli pripravljeno pa nam je kar naenkrat Nežka,'„„„ ki ima glavno vlogo v tej igri,!vež časlilcev zbolela. Miss Marie Mauser, ki' castllcev-,1° poznamo tudi iz prejšnje igre “župnik v cvetočem vinogradu,” je morala kar na hitro v bolnico. Mandeljni so majhna.
■stvar a strašno bolijo, ko se vnamejo.^ Tako je naša Nežka morala še pred “poroko z Matičkom” v bolnico . in pod nož Vendar nam je obljubila, da bo do 12. junija že vse dobro. Torej še enkrat: Matiček se ne bo ženil 30. maja, ampak 12. junija ob 7. zvečer.
To be zadnja prireditev, pred-no se začne afrikansfca vročina
ne — - ^
Zilja
Če začnemo z božjimi potmi tam, kjer teče bistra Zilja, pridemo k Mariji v Grabnu pri Bla čah, kjer so se včasih ustavljali romarji na poti na Sv. Višarje. Ob izlivu Zilje v Dravo že nad 900 liet 'krejjuje Marija na Zilji —“beljaška Marija,” 'ki gleda na Beljak, Dravsko dolino in Do-brač. Vrbsko jezero varuje Marija na Otoku, kjer je na obrambnem zidu proti Turkom jiodoba, kako se zatekajo verniki pod Marijin plašč in iščejo pri Njej varstva.
Rož
Kraljica Roža ima prestol Podgorjah, ki ga ji je podarilo mesto Dunaj v zahvalo za zmago na Turki; zato ima pod nogami glave premaganih Turkov. Že sicer starodavna božja pot v Vetrinju ni nikoli imela toliko častilcev, poslušala toliko slovenskih molitev in petja in gledala toliko gorja kot ob koncu zadnje svetovne vojske. De~ settisoči so se tam poslavljali od Nje in življenja in šli nato v smrt. Živi pa so ji v zahvalo postavili spomenik in pomagali prenoviti Njen krasni oltar. Na sončnih Žihpoljah se bleščita dva stolpa in vabita romarje h Kraljici, ki ji Bog Oče pravkar polaga krono na glavo. Koroška svetnica Hema je v Krki pokopana v Marijini cerkvi, katero je postavila sama. Mati — grofica je romala tudi na slovenska božja pota in šla k Podgorski kapelici, kamor še dames matere tako rade romajo. V Dolini se ji je podrla cerkev in šele od preteklega leta dalje more sprejeti pod novo streho
Podjuna
vlada sovraštvo, maščevanje, laž, obrekovanje, uničevanje nasprotnika, koncentracijska taborišča, izseljevanje, vojske, teror.
Prihaja Marijin čas. Bije se zadnji, a strahotni boj med Njo in satanom, peklensko kačo. Ni dvoma, kdo bo zmagal. Toda za koga se bomo mi odločili? Od tega je odvisna tudi naša prihodnost: luč ali tema, zmaga ali poguba.
Župnik Picej Bolan
G. žpk Jožef Picej iz Šmihela nad Pliberkom je hudo zbolel. Že pred Veliko nočjo je bil skoro mesec dni v bolnici v Wolfs-bergu, pa mu niso mogli pomagati. Zato je za velikonočne praznike prišel domov, da je s svojimi farani obhajal te velike praznike. Nato se je podal na Dunaj na kliniko, kjer ga skušajo z najnoviejšimi zdravili pozdraviti. Leukemija Jje doslej veljala za neozdravljivo. Njgovi dobri farani zelo goreče molijo za svojega g. žpka, posebno pri šmarnicah. Tudi denar za injekcije zanj zbirajo. Samo ena velja nad 500 šil. Razumljivo, da gospod vsega tega ne zmore.
G. žpk Picej je izredno dober duhovnik, ves vnet za božjo slavo in Njegovo črpdo. šmihel-ska fara se je kot ena prvih po vojski duhovno in s tem tudi narodno opomogla, kar je v prvi vrsti župnikova zasluga. G. P. je bil, kot je bralcem AD znano, lani izvoljen za predsednika obnovljene Slovenske krščanske kulturne zveze v Celovcu. Duhovnim sobratom, prijateljem ter vsem dobrim ljudem priporočamo, da goreče molijo zanj.
Pernetov slučaj V Št. Vidu na Glini je bilo, kakor poroča NT z dne 13. t.m.’ zborovanje delavcev in nastav-Ijencev, 'ki je naslovilo na avstrijskega zunanjega ministra Figla pismo, v 'katerem zahtevajo, da Jugoslavija izroči obsojenega Perneta Avstriji,
Graška “Tagjespost” poroča o tiskovni konferenci v Belgradu. kjei je zastopnik jugoslovan. i-un. ministra izjavil, da Avstrija do sedaj ,še ni naredila nobe-
K sodobnim svetovnim problemom
ga Zahoda dajeta komunistom u panje, da bodo s trdovratnostjo dosegli, kar imajo v načrtu. Komunistična Kitajska hoče obdržati Severno Korejo in razširiti svoj vpliv preko vse Južnovzh. Azije. V Koreji na kako spremembo ni računati. Tam bo obdržal vsak, kar ima, drugače pa je v Indokini.
* * *
Komunistične čete, ki so osvojile Dienbieniphu, so se približale delti Rdeče reke, (kjer je na področju Hanoi-Haiphong zbran ostanek francosko - vietnamskih čet v Severni Indokini. Po poročilih, ki prihajajo od tam, je računati s skorajšnjim komunističnim napadom v tem predelu. Francozi in njihovi zavezniki so računali, da komunisti v času velikega monzumskega deževja, ki se je sedaj začelo in bo trajalo tja do začetka septembra, ne bodo začenjali večjih vojaških podjetij. Sedaj pa močno izgle-da, da so bili ti upi prazni.
Da bi rešili, kar se rešiti da, so poslali Francozi načelnika glavnega stana francoskih oboroženih sil v Idokino pregledat vojaški položaj. Od njegovega poročila bodo odvisni ukrepi francoske vlade, pa morda tudi odločitev Združenih držav ali naj posežejo v to vojno ali ne.
* * *
Načelnik glavnega stana obo-roženihn sil Združ. držav admiral Radford je bil baje pripravljen iti reševat Dienbienphu z atomskimi bombami, toda National Security Council je bil mnenja, da ni prave osnove za poseg Združenih držav v indo-kitajsko vojno. Ta bi bila dana šele, če bi Francozi priznali Vietnamu popolno neodvisnost in bi nato ta sam zaprosil Ameriko za vojaško pomoč v borbi proti komunističnemu ogrožanju svobode. Francozi se za kaj takega kar ne morejo odločiti. V posebnih razgovorih s predstavniki Vietnama so sicer pristali na to, da naj postane Vietnam neodvisna država, toda mora ostati v Francoski uniji. Washington je mnenja, da je to premalo. Pariz naj prizna Vietnamu popolno neodvisnost, če ta hoče nato ostati povezan s Francijo, je to njegova stvar.
Razgovori v Ženevi tečejo da- Eisenhower na zadnji tiskovni Ije, izgledi za uspeh pa so ko- konferenci izjavil, da upa, da bo maj kaj večji, kot so bili v za- mogoče ustvariti obrambno zve-četku.	zo tudi brez Anglije. London je
Padec Dienbienphua in neslo- zaradi francosko - amerišikih razgovorov precej nejevoljen, ne more pa se odločiti, da bi pri njih sodeloval.
• • *
Indonezija, ki smatra kolonializem za nevarnejši od komunizma, razmišlja o sklenitvi nenapadalne pogodbe s komunistično Kitajsko. V to zvezo vabi tudi Indijo in Burmo.
* * *
Ko je bilo pred tedni javljeno, da bodo Združene države sklenile vojaško zvezo s Pakistanom, sta Sovjetska zveza in Indija ostro protestirali. Temu protestu se je kasneje pridružil tudi Egipt, ki se smatra za nekakega voditelja islamskega sveta. Vsi protesti niso veliko zalegli. Pretekli teden sta Pakistan in Amerika dogovor o vojaškem sodelovanju podpisala.
* * *
V prestolnici Burme Rangu-nu se je zbralo 2,500 budističnih menihov na 6. zborovanje, ki bo predvidoma trajalo dvte leti in postavilo temelje budističnemu verskemu delovanju za prihodnja desetletja. Zadnje podobno zborovanje je bilo 1. 1871. Vseh budistov na svetu je nad pol milijarde.
* * *
Iz Beograda jje prišlo poročilo, da bo prišla prihodnjega oktobra pred sodišče nekdanja voditeljica romunskih komunistom Ana Pauker, ki je padla v nemi' lost Kremlja že pred leti.
da moreš stopiti na “side- jGrebinjski klošter, kjer je cer-ivciuviic vujuc. rvo m oni Komunistično agresijo zavezniki waJk, ’ če nočeš, da se Ti podpla-1kev kar prelepa in prevelka za ‘ak°j v -ačetku ustavi.i, bi imeli že davno zavarovan sveto-1 vnamejo. Tudi ob tej priliki pojemajoče romarje.
V Podjuni ima Marija ae vec tih koraki v
palač, kjer sprejema avdience prosilcev. V Tinjah ob Dravi, v Dobrli vasi, kjer ji strežeta prošta, Marija v Trnju pri železni Kapli, kjer so patrički našli Njieno podobo med trnjem in mimo katere je šlo v zadnji
as je zastopnik pritoži nad pisanjem avstrijskih in nemških listov v zvezi s Pernetovim pro-oesom. Posebej je omenil pisanje Tagespost, ki je med drugim zapisala: “če bi razvoj dogodkov zavzel drugo smer, bi
V Parizu in Wasbingtonu se razgovarjajo o obrambni zvezi držav, ki bi bile pripravljene nastopiti proti komunističnemu osvajanju Jugovzhodne Azije. Temelj bodoče zveze bodo tvorile, kot kaže sedaj, Združene države, Nova Zelandija, Avstralija, Vietnam, Laos, Kambodja, Siam Filipini in Francija. Angleži pravijo, da bodo počakali, kaj bo prinesla Ženeva.
Združene države so se zelo trudile, da bi pridobile Angleže za takojšnje soodelovanje. Ko jim to ni uspelo, je predsednik
Pol milijona Poljakov v britanskih deželah
vojsk, toliko vernih slovenskh Pome verjetno ne sedel kot „b-korosKih kmečkih drusm v i2- toženec na sodnijski -dopi mar seljenstvo. Mimo velike Mari- več bi bil v drugem položaju koi Jine cerkve v None, vasi poro- borec ra zahodno pojmovanje
mamo v Sveto mesto nad žva-bekom; in še preko Dravie tr
demokracije.”
— Plimovanje preprečuje za- -	-	-	„	______
mrznitev Hudsonovega zaliva Poltretji odstotek vsega tamoš-
pozimi.
“Rocznik Poloni,” nekakšen zbornik Poljakov, ki žive v begunstvu, navaja podatke o Poljakih, raztresenih po svetu. Iz teh številk je razvidno, da živi samo po deželah Britanske državne skupnosti danes nad pol milijona Poljakov. Na prvem mestu je Kanada, kjer je po vojni stalno nastanjenih preko 230,-000 Poljakov, kar je poldrugi odstotek vsega poljskega naroda. V Veliki Britaniji sami je okoli 170,000 Poljakov, od teh 40,000 samo v Londonu. Na tretjem mestu je Avstralija s 70,000 Poljakov, na četrtem potem Nova Zelandija, nato pa še po vrsti Južna Afrika, Kenija in Tanganjika, kjer je Polj alkov celo za
njega belega prebivalstva.
Tito je pretekli mesec obiskal Turčijo in sie tam razgovarjal ° sklenitvi vojaške pogodbe med članicami Balkanske zveze. Tuf' ki so predlog sprejeli. Zadnjj' teden se je javno izjavila zanj tudi Grčija. Združeno države so sklenitev take pogodbe za-drževale vse od letošnjega ja' nuarja. Svetovale so Ankari & Atenam, naj počakata, dokler ne bo Tito rešil z Italijo vpraša' nje Trsta. Italija je ponovno iz' razila, svojo nezadovoljstvo nad nameravano pogodbo. Italijan' ski zunanji minister je celo za' grozil, da bo Italija pri zaseda' nju NATO sil vsako tako zvez0 preprečila češ, da Grčija in Tul"' čija ne moreta skleniti nobeHe vojaške zveze, če no pristanej0 na to prej vse ostale članice NA' TO (Severnoatlantska obramb' na zveza).
Predsednik grške vlade je pretekli toden javno izjavil, d3, Italija te pravice nima. Po nje' govern mnenju sta Grčija & Turčija le dolžni o sklenitvi ta' ke zveze svoje zaveznice v SeJ vernoatlantski obrambni zvP21 obvestiti, ne jih pa prositi z£l dovoljenje. Pri tem je navede' kot primer ameriško-špansk0 vojaško pogodbo in turško-pa^" stansko. ‘
Balkansko vojaško zvezo, ^ naj bi združila Grčijo, Turčij0 in Jugoslavijo, nameravajo p0^ pisati ob Titovem obisku v A' tenah prihodnjega meseca. Nj|Z' na usoda zavisi v prvi vrsti 03 tega, kakšno stališče do nje b° ' zavzela Amerika
Evropska obrambna skupn°st bi morala priti te dni v obr3v' navo pred francoskim pari3 mentom, pa bo iz vsega teŽ^0 kaj. Francozi nasprotujejo rožitvi Nemcev prej kot Da bi zmanjšali francoski por, so Nemci popustili v vpr3 šanju Posarja. Poročila trdiR’ da je sporazum v tem vpr^9 nju že skoraj dosežen.
Pogajanja za rešitev sp md Angleži in Iranci v pog
ioN
Jed3'
petroleja so spet zastala, čep1 so menda glavnie težave P brodene.




/lMERi$Kyi Domovii\/i
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
Takole sameva grob 42 slovenskih domobrancev pod Sv. Lovrencem nad Škofjo Loko v Sloveniji. Te domobrance so pobili komunistični likvidatorji ponoči 30. maja l. 1945. Več let kasneje so neznani ljudje postavili žrtvam na kraju morišča ‘lbrezov križ s trnjevo krono na njem,” kakor pravi sporočilo in kakor gornja slika zgovorno dokazuje.
Tistih grobov ne bomo pozabili
f ^Čez nekaj dni bomo po Severni Ameriki praznovali dan ■ rašenja grobov. Stroji po tovarnah se bodo (ustavili, zaprli se bodo številni uradi in na farmah bodo utihnili traktorja Pobožen mir bo za en dan napolnil to širno deželo od jjceana do oceana, ljudje bodo hiteli na pokopališča in v cerkve, blizu in daleč, obiskali bodo svojce in prijatelje in z nji-jfii skupaj obiskali grobove, izkazujoč vreden spomin svo-hni rajnim dragim.
Pri vsej bridkosti spomina j'e lepo obiskati grobove. Le-Po je obiskati grobove svojcev, kajti pokopališče, kjer ti Srobovi navadno leže, je običajno polno miru in tiste po-Požne, spokojne vdanosti, ki človeka prevzame do dna srca Pavdihujoč mu tisto predpodobo enostranskega miru in sPrave, ki je v teh viharnih dneh tako vabljiva. Lepo je °biskari grobove naših svojcev zato, ker nas na nek način yežejo z zemljo, v kateri naši dragi pokojni, po katerih se je 2a živa pretakala naša kri, počivajo in jo oplajajo.
Bridkeje pa bo na vseh mrtvih dan pri duši tistim, ki ne aodo utegnili na grobove svojih rajnih. Kje leži Tvoj oče? ^je počiva Tvoja mati? Kje so Vaši otroci? Kod so pokopani Vaši bratje in sestre? Kje so njih grobovi in kdo jih bo °krasil? Kdo jim bo svečo prižgal? Kdo bo zanje zmolil en očenaš?
Mimo vseh tistih, ki zanje vemo, kje leže, se spomnijo na ta dan tudi vseh tistih tisoč in tisoč svojih dragih, ka-erih kosti trohne po slovenskih gozdovih. Trume slovenskih vojakov, ki so jih zavezniki 1. 1945 v svoji slepoti izro-jn komunističnim rabljem, leže pokopane po najbolj odroč-n!n krajih slovenske domovine.
Vsako leto se ob tem času in za Vse svete spominjamo jjen Kočevski Bog, Teharje, Škofja Loka, Hrastnik in Po-jJpe in še vseh številnih drugih krajev nesrečnega imena. Naša bridkost nas spominja nanje, kajti na vseh teh krajih je nila v potokih prelita nedolžna slovenska kri. V te kraje j v žico povezane prignali komunistični likvidatorji na stojte in stotine slovenskih fatnov in mož in jih v dneh, ko naj ,1 ves svet praznoval zmagoslavje svobode, na najbolj stra-°Peten m zahrbtni način pobili kakor živali. Naša dolžnost V in dolžnost slehernega Slovenca je, da se spominja teh Krajev in tistih časov.
Grobovi teh slovenskih mladeničev leže po gozdovih jih zadnji ostanki gnijo po kraških jamah in nekateri so jasli svoje zadnje počivališče v zapuščenih rudniških rovih. jrvavi pogrebniki teh žrtev so si prizadejali nič koliko, da j 'zbrisali sledove svojih zločincov. Danes, po devetih letih, (.aste na teh grobovih naše krvi divja trava. Zelišča in pra-er°t senčijo te množične gomile slovenskih junakov po Ko-jvskem Rogu. Vse je mirno in pokojno in kakor od vsega jeta pozabljeno. Le sem pa tja zaide na te grobove kak sa-joten človek, kaka upognjena stara mama, pomolit za du-j svojjh sinov in potožit svojo bridkost. Skrivoma pride, t;0c! mrak in skrivoma se vrne, ponoči, kajti svobode v Slo-eniji ni.
. Ne pozabimo teh krajev bridkega spomina. Prišel bo jjT ko bomo Slovenci romali na te postaje križevega pota.
bo napočil, ko bomo prekopali ostanke mučeniških :',Pel teh fantov in mož in jih vrnili v blagoslovljeno zem-
France Balantič:
ZASUTA USTA
Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami.
Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust.
Pri meni noč je in mi sveti.
Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!
--------------o---------
mo njihovo žrtve in kako cenimo njihovo žrtev in kaiko se v našem življenju po tej žrtvi ravnamo. Smo vredni njih veličine?
France Turk.
V
sl N? pozabimo tistih časov množičnega krvoprelitja nad venskim narodom! V poduk naj nam bo in v izročilo po-l ^ rodovom, ki Bog daj, da bi jim bilo življenje bolj sveto iUn 0.r našemu pokolenju. Naj nas prevzame duh teh padlih v’ ki 80 8 svojo mučeniško smrtjo postavili sebi spo--mk m odrešenje, nam pa opomin in vodilo v boljše čase. o-ava njihovemu spominu!
Žrtvam vepe in revolucije
Toronto, Ont. — Slovenska dobrodelna organizacija “Caritas” prireja letos že tretjič spominske- proslavo za vse padle žrtve slovenskega naroda v zadnji vojni, ki so dali svoja življenja na oltar domovine kot branilci svo-3 od e in krščanskih idealov ali pa so postali žrtev nasilj a — nacizma, fašizma in brezbožnega komunizma.
To spominsko proslavo za padlimi rojaki prireja “Caritas” v nedeljo 30. maja ob 7:30 zvečer cerkveni dvorani Sv. Helene v bližini križišča Dundas St. in Lansdowne Ave. Tako- se hočemo Slovenci v Torontu vsaj nekoliko oddolžiti neizmerni veličini žrtve, ki so jo pred devetimi leti ali več v tako velikem obsegu doprinesli deset in deset tisoči naših naj dražjih rojakov. V skromnem obsegu se hočemo pokloniti njim, ki so nam s svojo žrtvijo življenja pokazali pot po kateri naj stopamo, da bomo ohranili najdražje zaklade, ki jih posedujemo v svojih srcih — zaklad svete katoliške vere in zaklad ljubezni" do slovenskega naroda. Za ta dva zaklada so vsi ti darovali svoja cvetoča življenja, za ta dva zaklada so šli junaško v muke in smrt. Slava njihovemu spominu!
Slovenski rojaki v Torontu _
naša udeležba na tej spominski
Prosveta pa taka!
Toronto, Ont. — Pretekli mesec nekoč je namembno glasilo “Slovenske narodne podporne jednote,” prokomunistični časopis “Prosveta” iz Chicaga Združeni državah objavil pod naslovom “Domače vesti” dopis ne k ega tukajšnjega slovenskega progresivca, v ikaterem je bilo čitati o “dveh slučajih mnogoženstva med našimi razseljenci.” Ne da bi se kdo. vtikal v stvarne neprilike teh “mnogoženstveni-kov,” lahko zabeležimo, po kako nizkotnem okusu -progresivna bratovščina izrablja posamezne primere nerednosti takoimeno^-vanih beguncev po Torontu in Kanadi na sploh. Beguncev je po Kanadi več vrst. Zlasti jugoslovanskih. Lepo pa bi bilo, če bi “Prosveta” in njen torontski dopisnik kdaj poročal tudi o progresivnih mnogoženstvenikih, ko tako navdušeni razobešajo umazano perilo. Takih tičev ne-manjka ne okrog Toronta in n-e po tako imenovanem “nordu.”
Dva kanadska misijonarja izpuščena
Ho-ng Kong. — Pretekli teden sta prispela v to mesto dva katoliška misijonarja, ki so ju izpustile kitajske oblasti iz kitajskih komunističnih ječ. Eden je sedel v ječi devet mesecev, dru-
„ j.--------- gi pa eno leto. Ob prihodu z vla-
pr-o,slavi bo dokazala, kako ceni- ; kom v Hongkong sta bila videti
oba izčrpana; enemu je v ječi skoraj popolnoma opešal vid. Oba misijonarja sta doma iz pro-ivnce Quebec. Njeno osvoboditev je zahteval hongkongški cdpravnik poslov britanskega oblastva že lansko leto. — Isto-poročilo dodaja, naj bi se imela nahajati na Kitajskem v hišnem priporu še dva kanadska katoliška -misijonarja.
Povodnji v Britski Kolumbiji
Vancouver, B. C. — Zaradi obilice snega, ki je zapadel po planinah Britske Kolumbije preteklo zimo in pa zaradi odlašu-joče odjuge je doživela notranjščina te province velike poplave, ki jih označujejo za “največje” v zgodovini poikraiine ne bodo mogli najti v Kana- Obsedno stanje so razglasili v
Premalo inženirjev
Ottawa. — Dokončna odločitev poglobitve reke sv. Lovrenca med Montrealom in Ogdens-ourgom na kanadsko-ameriški meji je sprožila dvom, ali ima Kanada sama dovolj inženirjev, da bodo lahko izpeljali svoj del tega velikega načrta. Kanadska vlada je začela oglaševati po časopisih, da rabi raznovrstne inženirje,^ nad 30 po številu. Mnenja so, da toliko inženirjev, ki bi bili sposobni za tako veliko delo
di, ampak da bodo morali najeti primerne ljudi tega poklica bodisi v Združenih državah ali pa na Angleškem.
nekaterih krajih vzdolž reke Kooteny. Voda je zalila železniške proge in ceste. Več cest je bilo neprehodnih po več dni.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
DOMOVINA
Cleveland 3, Ohio
AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:
------------,
tatvina dragocene slike
°ro-nto, Ont. — Trideset ti-jgj. aciarjev vredno umetniško ki io pripisujejo slovitemu % a.r^u Rubensu, je nekdo ukra-'z torontske umetniške ga-
lerije. Po vsej priliki pa si je tat premislil in je sliko postavil o-b steno nekega poslopja, sredi mesta, kjer so jo našli naslednje jutro. Zdaj je na posebni razstavi. Manjka ji okvir.
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
Indijanci v Quebecu postajajo moderni
Montreal, P. Q, — Med Indi janci, ki žive po tej francosko govoreči kanadski provinci, je opažati vidno gibanje, ki ga lahko označimo “beg v civilizacijo.” Zapuščajo svoje tako imenovane “‘rezervate’ ’in se prilagajajo življenju med 4rugimi polnopravnimi ljudmi Kanade.
Današnje -stanje indijanskega prebivalstva v tej provinci je 13 tisoč. Med temi so francosko govoreči Indijanci plemen Huron, Abenaki in Algonquin, angleško govorseči Mikmaki, dalje oni plemena Iroquois, ki govore oboje, angleško in francosko, in pa Indijanci plemena Cree, ki govore le svoj indijanski jezik.
Indijanska mladina se v zadnjih letih trumoma odpravlja iz rezervatov, kjer živie njih rodi-tielji, in se šola na kanadskih pokrajinskih in poklicnih šolah. Indijanci imajo veliko prednost, da postanejo najboljši gradbeni delavci, posebno pri visokih zgradbah, kajti ti ljudje ne poznajo vrtoglavice.
Dva Indijanca iz Quebeca sta uslužbena kot učitelja organizacije Združenih narodov v Evropi:	poučujeta kanadsko
gradbeno tehniko. Pred nekaj leti je imela katoliška univerza Laval v Quebecu najboljšega medicinca v nekem mladem Indijancu. Mladenič je bil tako sijajen v svojem študiju in praktičnih uspehih, da mu je vlada ponujala dobro službo, a -se je rajši odločil za privatno prakso.
Na splošno prevladuje mnenje, da izkazuje današnja indijanska mladina po Quebecu mnogo samozavesti in ponosa in da y nobenem oziru ne zaostaja za mladino bele rase.
Ludve Potokar:
Zadnji pohod
Nenavadna najdba
Peterborough, Ont. — V okolici tega mesta so pred nedavnim po naključju odkrili na ap-nenastem sjkalovju nenavadne risbe, ki so se izkazale kot pomembna najdba redke indijanske umetnosti v -severni Ameriki. Risbe ali bolje: rezbe v kamen predstavljajo podobo čaplje v naravni velikosti in še nad petdeset drugih podob,' oblik in znamenj. Med temi se dado nedvomno razločiti kače, sonce, sledovi divjih živali, ptiči in jelen. Te podobe so skupaj z nepojasnjenimi znamenji postavljene tako, da skoraj brez dvoma predstavljajo neko neznano’ zgodbo. Starinoslovci se mislijo potruditi in raz vozi j ati pomen te neznane zgodbe. Te rezbe v kamen sc stare po približni cenitvi nad štiri sto let. Arheologi pravijo, da so delo neznanega Indijanca in da so nastale verjetno pred prihodom belega človeka v Ameriko.
Taka mladina
Toronto, Ont. — V tukajšnjem mestu so pred nedavnim aretirali 14 let starega fantička, ki je kriv dveh nasilnih vlomov. Pri teh roparskih vlomih mu je pomagalo več dvanajstletnikov. Pri zasliševanju je mladoletnik -dejal, da so ga za te reči navdušile smešne zgodbe o zločincih in žandarjih in pa filmi, katere je hodil gledat v bližnjo kino.
MARTIN VEDOMEC je doživel tisti- dan.
Planine so bile ostale za njimi, kajti tako dolgega pohoda niso naredili še nikoli. Zdaj sojih gledali s severa in domovina je bila onkraj tistih Ippih karavanških gora. Bila je za planinami v jutranjih meglah in ob majniških večerih, ko so na njih gorele zarje ko večno vrtovje zlatorogovih rož. Zdele so se kc- v nedosegljivi dalji, ko brezčuten, mrtvi zid v soju mesečnih noči, daleč daleč nad obrisi belih šotorsikih piramid. Kako lepe so bile tiste noči, s -koliko prelesti napojene!
Hladne, skrivnostne tenje starodavnega samostana v Vetri-nju, ki je o njem trdil poveljnik, da leži še vedno na ozemlju domovine, te tenje so bile samo še pravljici podobne in vse je bilo tako čudovito slovesno. Luna se je peljala po ogledalu jezera in vsa žejna so se nagibala drevesa,
Tam nekje v bivaku je umirala pozavna:
Tra . . . ra . . . Traaa . . . ra. . . Poskočila je z glasom kvišku v pokoj noči, ko da bi se rada slišala tja čez Karavanke, potem pa je klonila z basom nizko do srebrne rose okrog gluhih, zaspanih straž.
Nekoč na tak mehki, zamišljen večer je prišlo -povelje. Tisoč in tisoč povelj je bilo izdanih, toda takega še ne. Straže so bdele z golimi epasači, brez naboja, brez rakete.
Pohod.
Kam drugam ko nazaj čez planine?
Kam drugam ko v domovino?
V Ljubljano?
Samo tišina se je sprehajala po taborišču in -si pomežikovala stražami,. ki so bile ponosne, da so doživele ta zadnji veliki večer. Izpod šotorke odnekod je curjala- pesmica:
Pojdi spat, ljubica, pridi drugo noč . . .
Več tobaka
Ottawa. — Kanada je v prvem četrtletju letos proizvedla za 15% več cigaret kakor v zadnjih štirih mesecih preteklega leta. Vtis je, da gre ta povišana proizvodnja cigaret vštric z njihovo potrošnjo. Vse to najbrž ne pomeni, da ljudje bolj kade, ampak da je ljudi več.
----—o------
Torontsko brezposelno stanje
Toronto, On^ — V Torontu je bilo sredi tega meseca 28,784 ljudi brez dčla. Od tega je bilo 20,043 moških in 8,741 žensk.
Veliko palačo bodo zidali
Toronto-, Ont. — Velikomestni videz Toronta se bo še povečal, ko bodo v bližnji bodočnosti začeli graditi na slikoviti cesti sredi mesta na University Avenue no-vo palačo. Nova palača bo poslopje bančne organizacije ‘ The Bank of Canada.”
Tisoč volkov
Prince Albert, Sašk. — V tem (severnem albertskem mestu in njega okolici so preteklo zimo pobili tisoč volkov (lesnih vol-/# | kov), ki v tem predelu znatno ogrožajo črede jelenov.
Nebotičnik za poskušnjo
V neposredni bližini milanske katedrale bodo za “poskušnjo” zgradili 80 m visok nebotičnik, ki ga bodo potem, ko si ga bosta ogledali gradbena policija in posebna urbanistična ko-misija, spet podrli. Nebotičnik bo nabreč zgrajen iz jeklenih cevi — skupna dolžina cevi je 35 km, tehtajo pa 180 ton. To bo model v naravni velikosti velike trgovske hiše, ki j-o nameravajo zgraditi na istem prostoru. Ker se mestna uprava ni mogla odločiti, ali naj dovoli gradnjo nebotičnika v neposredni bližini katedrale, je lastnik gradbenega podjetja ponudil, da bo zgradil model v naravni velikosti, tako da se bodo mestni očetje prepričali na lastne oči, kako bi se nova stavba podajala k cerkvi. Gradnja modela bo trajala kake tri tedne, čeprav je jekleno ogrodje sorazmerno lahko, so -pripravili zanj težke betonske temelje.
Zjutraj je vstalo sonce tako veličastno, kakor vstaja samo za naj večje praznike. Po vsem širnem, ravnem vetrinjskem polju so stale vrste vojakov in na šaj-kačah so jim gorele kokarde. Peli so seznami, imena, imena. . . — Martin Vedomec! —
— Razumem! — je izgovoril, razumel pa ni več popolnoma, zakaj potihoma je prišla slutnja, prav podobno, kakor tat spodle-ze ograjo in . . .
. . in naslednjo noč je res padla tista velika zavesa domovine, enkrat za vselej. Prikazal se je bajonet, oster in svetal ko nebeška strela in brez usmiljenja razparal zastor, da se je odigralo zadnje dejanje. Domovina, Iki so o njej vsi pričakovali, da jih bo sprejela z vihravo zastavo vrh ljubljanskega gradu in z godbo, kakor je še ni slišalo uho, tista domovina je postavila gluhe, mrke straže. Znova so peli seznami.
— Martin Vedomec! —
— Tukaj! —
— Rojen? —
— Takrat in takrat ... —
— Častnik? —
— Redov! —
— Molči! —
— Razumem! —
— Kaj razumeš? Izdajalec! — — Razumem! —
Zgodilo se je, kakor zmerom. Spet ni bilo treba nič vedeti in nič spraševati in tudi razumeti ni bilo treba, le reči: “Razumem!” in potem je bilo vse samo po sebi umljivo. Izdajalec? Toda ne! je pomislil Martin Vedomec.
— Jaz nisem izdajalec! — je kriknil.
Tisti, ki je čital, se je ustavil z očmi, pogledal in pomignil stražarju. Ta je pristopil in odvedel Martina iz vrste v žičnato ograjen prostor, kjer je čakalo že sto in sto drugih. Bilo je morje mladih idealistov.
— Je vse to resnica ali so samo sanje? —
Izdajalec! — je ponovil Martin Vedomec in izmolil kesanje. Izmolil ga je namesto očeta in matere, zmolil ga je zato, ker se je bil rodil in doživel to zadnje dejanje, to bridko slovo.
In za to veliko slovo ni bilo ljubic, ki ,so jim soldatje že od nekdaj všeč, ni jih bilo, ki bi vse zasople prihajale na zbirališče, ki bi nosile rdeče naglje v naročjih in zeleni asparagus.
Tam v jekleni vrsti so stale nabite strojnice in prežale na zadnje oovelje ko lačne psice. Vse, kar se je zgodilo potem, naj pove zgodovina, ali so bile sanje, ali je bila resnica, Martin Vedomec leži v kraški jami na Ko-čevsikem rogu, v skupinskem grobu brez številke.
Na tistem grobu raste zimzeleni bršljan.
(Odlomek iz “Murnove
brigade”).
DIN 1000 za $2.20 n	bankovci
POŠILJANJE DENARJA v stari kraj po dnevnem tečaju
POŠILJANJE DENARJA v stari kraj brzojavno po službenem tečaju
PAKETI: zahtevajte naš veliki cenik
POTNE KARTE:
Ljubljana-Montreal z ladjo od $200 dalje
Zagreb-Montreal z letalom od $351.50 dalje
Naša organizacija za potovanje Vaših dragih iz kraja je solidna in točna.
Prevodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo
TRANSMUNDIAL
POTNIŠKA PISARNA
258 College St. Toronto, Ont. Telefon WA 3-4868
2089 St. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306
80 John St. So. Hamilton, Ont Telefon JA 8-2869
Caracas
Genova
Tako se stara nasprotnika spogledujeta čez gore in morje in čez diplomatske akte, nadzirata drug drugega in podoba je, kakor da bi bila vsa ta svetovna zadeva uprizorjena samo zato, da poživlja šahovsko igro teh, dveh mojstrov. Ali se morda spominjata ure nedolgo pred 18. Brumairjem: ko sta prebledala ob nočnem klopotanju 'kopit ter se prestrašila, da ju bo straža prijela?
Nedvomno je, da se je Talleyrand tudi v tej stvari pokazal poznavalca ljudi: njegov nasvet je bil, da je treba nevarnega moža in Murata pregnati na A-zore, 500 milj od vsake celine, — toda zmoti ga njegova strast, njegov stari pohlep po denarju. Tudi Murat je lisjak. Na kongresu ga imajo v precepu, da se mora boriti za svoje kraljestvo. Zato obljubi Talley-iandu sijajno kupčijo s svojo Beneventsko kneževino; tedaj opusti Talleyrand svoj načrt in skuje novega; cesarja je treba odvesti. To je mogoče samo, če se mu posreči pridobiti ene-
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
Charles Grajner
ki je umrl 25. maja 1952. leta.
Dve leti je že minilo, odkar si šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čas.
Truplo Tvoje zdaj počiva, v hladni zemlji mirno spi, duša pa že raj uživa, se pri Bogu veseli.
žalujoči ostali:
CHARLES, MARY in ANNA sin in hčere
Cleveland, 25. maja 1954.
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
Mary Noda
ki je umrla 25. maja 1952. leta
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče Ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni!
Žalujoči ostali:
SINOVI in HČI
Cleveland, Ohio, 25. maja 1954.
ga izmed štirih kapitanov, ki poveljujejo njegovim ladjam, pravijo njegovi mešetarji v Livornu.
Čim Napoleon izve za načrtie, mu zavre stara pustolovska kri' njegove otoške domovine. Popraviti da utrdbe, topničarji se morajo vežbati v metanju bomb: “Vojak sem, naj me u-strele, deportirali me nje bodo. Prej bodo morali oblegati mojo trdnjavo!” Ali nikogar ni na izpregled. Na Dunaju se zopet sporazumejo, upanje na razdor med zavezniki upade, ali nerazpoloženjte v Franciji narašča, vse vesti pospešujejo cesarjeve sklepe, zato si misli:
“Če se kpngres zaključi z mirovnimi proslavami in z dogovori, bo falanga zopet strnjena. Zdaj je zrahljana, raz-žjenem jo lahko z enim samim sunkom. Francija mrmra zoper Bourbone, Pariz jih zasmehuje in njihovi pokrovitelji, zavezniki so popolnoma osovraženi. Stara armada je za cesarja, o tem priča sto znamenj. Bour-boni so strahopetni in bodo pobegnili. Ko bo prestol zopet utrjen, se vrne k njemu tudi naslednik.
To je gola aritmetika, še nikoli ni računal bolj trezno. In vendar, naj še tako tehta svoje številke, nazadnje Be njegovi računi oslanjajo na duševne stvari: “Računam, pravi zaupno, na presenečenje. Drzno dejanje povzroči veliko zbeganost in velika novica osupne vsakogar.” In pristavi:	“Jaz
sem kriv francoske nesreče. Jaz jo moram popraviti.” Konec februarja pozove svojega zakladnika:	“Ali imate
mnogo denarja? Koliko tehta milijon zlata? Koliko tehta 109 frankov? Koliko tehta zaboj knjig? . . Vzemite kovčegov, dajte vanje vse zlato, na vrh zložite knjige, dal vam jih bo moj sluga. Odpustite služabni-ke-domačine, pripravite svoje stvari, plačajte, kar je treba. Vse ostani tajno?”
Prestrašen hiti ta človek k,
’ generalu Droutu: pogleda se srečata, nihče ne reče besede. Prihodnji dan pridrži njegovo povelje vse ladje v pristanišču. Vse je pripravil na skrivaj, celo ekspedicijo kakor egiptsko, le popolnoma v majhnem.
Predzadnji večer igra z damami svojo partijo ecarteja. Ali kmalu vstane od igre in se ne vrne več z vrta. Mati ga najde, kakor pripoveduje sama, ob smokvi. Po kratkem oklevanju ji položi roko na čelo in pravi razburjen:
“Povedal vam bom. Nihče ne sme nič izvedeti, tudi Paolina še ne.” Nato povzame svoj stari ton, kakor da govori Bertier-ju: “Obveščam vas, da ponoči odpotujem.’ ’
“Kam?”
“V Pariz.” Premor. “Prosim za vaš nasvet.”
Materi se stisne srce. Vse, kar ji je bilo tega pol leta v veselje, njegova družba, tišina, varnost, vse je pri kraju, ali Laetitia je ponosna in tudi umna in ve, da tega sina ni mogoče zadržati in da strašeče besede slabe trdnost; zato pravi: “Izpolnite svojo usodo. Ne more biti božja volja, da bi u-mrli zastrupljeni ali po brezdelni starosti, vam je umreti z mečem v roki. Zaupajmo v varstvo Matere božje!”
Zadnji večer so k deželnemu knezu pozvane vse bolasti, ki jih obvesti o svojem odhodu. “Bil
sem nenavadno zadovoljen. V znak zaupanja ostavljam pri vas svojo mater in sestro. Izročam jima to dieželo, ki ji pripisujem, velik pomen.’ Poveljnik in župan mu izrazita svoje živahno obžalovanje. Vse se vrši, kakor da bi z otoka odhajal mogočen gost, ki mora po kratkih mesecih oddiha žal zopet odtod.
Nato gre na krov in zjutraj odjadra z otoka sedem majhnih Legat, ki nosijo tisoč mož in nekaj topov. Smer je — francoska obala. On stoji na stolpu. Okrog njega se premikajo senčni obrisi Elbe, na kateri je živel varno in mirno, in Korzike, kjer je nekoč nemirno iskal prvega zagona navzgor. In ko se prične iz megle prvega marčnega jutra dvigati obala okrog Cannesa in Nizze, si cesar misli:
—Kaj je najmanj? Poraz in smrt. Kaj največ? Evropa? Ničesar ni pridobiti zanj ne milijon Francozov ne tujih narodov. Franciji je treba dati u-stavo in se prilagoditi zbornicam. Čas diktatur je minil. Sicer pa še nismo v Parizu. Kaj bo storila armada?
Take času prilagodene misli mu roje po glavi. To je človek kakih 45ih let — bolj preteklost nego bodočnost, ne več dovolj mlad za naskok in spet ne prestar za tveganje; tak se bliža Napoleon ge enkrat stari obali, mož na sredi med pogumom in odreko.
XVI
Kako mu gore vzklikajo! Kako odmevajo doline! Kako se v Alpah od vasi do vasi podalšuje sprevod, ki se je v Cannskem pristanišču priključil njegovemu tisoču! Navdušena truma pleše okrog stane garde, ki nosi svoje vestne obraze brez veselja in brez žalosti po potih zgodovine. To so kmetje, sinovi gora, ki so ga v svojih vaseh!
Zdaj so prišli z gora; za njimi žene in otroci, tu nastajajo' pesmi zoper kralja, v majhnih mestih prisili ciganska drhal mestne očete, da morajo prišlecu naproti; prvih 50 milj ne sreča drugega nego kmete.
S tem je računal. Kajti preko Aixa in Avignona, skozi monarhistične province:	nikoli!
Rajši ostavi svoje maloštevilne topove na zasneženih potih, da da bi čim prej dosegel Dauphi-nejo. Tam je prejel kmetovalec svojo zemljo večinoma iz narodne posesti, ki je bila nekoč last plemstva. Zdaj sovraži kralja, duhovščino in emigrante, ki mu po 25-ih letih posedovanja ospo-ravajo njegovo last. Ali ni bila Velika revolucija započteta v varstvo ubogih, ali je niso dvignili kmetje in proletarci? Konzul jim ni vzel ničesar in tudi cesar je klical samo njihove sinove pod orožje. S svojim počasnim, stanovitnim mišlje-njejem ga niso nikoli šteli drugače nega za svojiega, zdaj pa je nenadoma spet kralj tu in se trga z njimi za polje.
Ta novi obrat sreče jim je zamračil duše, nikogar ni bilo. ki bi jih poklical. Tako je bilo razpoloženje pred 15 leti, ko je egiptski zavojevalec pristal s ladjico in ko ga je vsa južna Francija proslavljala kot odrešenika. Kaj pa se je zgodilo v teh desetih mesecih, da sprejemajo prekletega in opljuvanega moža s takim veseljem? Takrat se je vozil po drugih provincah in narodna nesreča si je morala najti kakega krivca.
Toda njegova osovraže-nost med ljudstvom je bila kratka kakor njegov poraz, a
vera vanj je dolga kakor njegova slava.
Kaj bodo storile prve č|ete, na katere bo zadel? Pri slovesu jih je sam pozval, naj služijo domovini, to se pravi kralju. Njegove bele kokarde nosijo, jedo njegov kruh, od svojih plemiških častnikov so prevzeli novo, zlo podobo svojiega starega vojskovodje. Kdo mu jamči zanje? Vse je odvisno od; njegove sugestivne moči. Negotova čuvstva prevzemajo njegovo srce.
Ko se odpravlja v notranjo deželo in ko zapušča Canrues, vidi na levi Antibsko trdnjavo.
MALI OGLASI
MALI OGLASI
Dve
Sobe se odda
spalni sohi se odda v
... s„ v cvujin vclocI1j najem, opremljeni, ena ima nekoč videli še kot šibkega, ne-|!pr0(git vhod.
znanega generala. Takrat jim. je on preložil nadlogo divjih vojakov, ki jih je povedel preko. Alp. Ti ljudje, ki so prvi videli čudež, so se poslej zmeraj hvalili, da je cesar izšel izmed njih, — in zdaj je nenadoma zopet tu! Ali je kaj čudnega, da učinkuje sprevod njegovega tisoča kakor čarovnija, kakor da so preroki in odrešni-ki!
For your VACATION welcome to
(HRISTIAMA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop.
Rt 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
Garaža na razpolago. Kličite UT 1-3955. ____	(103)
Stanovanje iščejo
Šestčlanska družina, vsi odrasli, išče štiri ali petsobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, po možnosti v okolici St. Clair Ave. Kličite HE-1-1270 in vpralšajte za Ani Stergar.	—(104)
NAPRODAJ
na Fuller Ave., blizu E. 222. ceste, lepa 6-sobna Colonial hiša, karpetirana, zimska okna, plinska kurjava, dvorišče ograjeno, garaža in dovoz.— Cena $16,900.
| ZAMENJAVA MOŽNA.
Za podrobnosti vprašajte:
KOVAČ REALTY
960 E, 185 St. KE-1-5030
(105)
Iščejo stanovanje
Ameriška Slovenca z dvema deklicama, pet in sedem let, iščeta štirisobno stanovanje v fari sv. Vida. Bi sami popravili. Kličite MU 1-0396 po 5. uri ,	(105)
Hiša naprodaj
Hiša za 1 družino, 8 sob z. malim stanovanjem na podstrešju, dvojna garaža, plinska gor-kota, lot 45x180, sadnja drevesa, v prvovrstnem stanju. Superior in E. 82 St. Kličite GA 1-5108.	—(104)
Nujno
Dostojna poljska družina išče 6 sob in kopalnico z najemnino do $60.00. Kličite UT-1-3454.
(102)
Slaščičarna naprodaj
Proda se slaščičarna, kjer se dobi tudi (prigrizek. Dober prostor. Cena $2200 in zaloga. Kličite CE-1-9787.	(106)
Stanovanje se išče
Zakonca z eno hčerko, ki pa je v šoli izven mesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-1-5245.	(x)
Morebiti razloči celo zamreženi stolp, v katerega so ga zaprli po Robespierrovem padcu. V tak stolp ga bo zaprl Bourbo-nec, k takemu zidu ga bo postavila Evropa, če se jutri ponesreči njegovemu pogledu in njegovi besedi, kar se jma je posrečilo tolikokrat.
(Dalje prihodnjič)
UNION
INSURANCE AGENCY
3496 East 93 St.
MA 1-3786 VSEH VRST ZAVAROVALNINA
V uradih odvetnika Frank V. Opaskarja
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA
Ustanovljena 30. maja
1938
Clevelandu,
Ohio

“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROŽMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. III podpredsednik: JOHN TURK, 3473 E. 76 St.
Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 15312 Holmes Ave.
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
ITI. nadzornik: FRANK NAROBE, 15909 Pythias Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.

Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Iščejo stanovanje
Dve starejši osebi iščeta 3 do 4 sohe od E. 55 do E. 79 St. Kličite EN-1-2366. ________________^	—(103)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo v Eu-clidu, 414 sobni bungalow, garaža, dovoz, dogotovljena klet, beneški zastori, traverzne zavese. $15,000. Na 20330 Wil-more Ave. ali kličite IV-1-7495.
((106)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo
IVanlto« 1-4221 18115 jNEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
če hoče* dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši« pošteni In nadsolventnl podporni organizaciji
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruje# za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In ženske od 1®. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoi.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti ae obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, Dl.
•F44444444’4'4'4'4’44'44''}’4’4’4’-t''44’4’44’4’4’4'4'4'44’'l'4'4’44’4.h4’4..t,4.4.4.4-4'l'4''M ' ====?-.»

MED POTJO — Princ Charles in princesa Ana, otroka angleške kraljice Elizabete II. sta se na pot v Tobruk ustavila na otoku Malti, kjer ju vidimo broditi po vodi v družbi lorda Moimtbatten in njegove žene.
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628