uredništvo zarje je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Bi. S (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ='• : sprejemajo. NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom z; Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'S0. četrtletm: K 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K '>8,4n; zv ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. * a- Posamezne številke po 8 vin. ii H k. u o AR J A izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .• « ob pol 11. dopoldne. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6 II., in uraduje stranke >d 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati cnostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana reklame 40 vin. - Inserate sprejema upravnišlvo ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma so no sprejemajo. ....— Reklamacije lista so poštnine proste. ——• Štev. 336. V Ljubljani, v soboto dne 20. julija 1912 Leto II Enoletniki. Branibna reforma, ki je bila na povelje bana Jleinolda od poslušnih meščanskih strank -Prejeta do pike tako, kakor je zahtevala vinih V a’ ie sedaj zakon. Ves trud socialistič-„ 'Poslancev, da bi se odpravile vsaj najokrut-Intr d°l°čbe, je bil zaman; predlog za pred-sii''1 Je odklonjen, tako kakor da so po-j .nci rekruti, ki morajo ubogati, da jih ne zade-..J° drakonične kazni »vojnih člankov«. Stefan lsza bi bil imel največje veselje, če bi bil videl n, disciplinirani parlament, ki se je vedel kakor a raportu, ne da bi bilo treba metati prej po-^dnee s policijo iz zbornice in postavljati cele Pred vrata parlamenta. Vse, vse je bilo z! .°’ 'n militaristične stranke, pričakujoče s Sv°ie člane povodenj odlikovanj, so se zazdele 'arfie sebi blažene in zmagovite, ko je doino-u.pl?ski, minister z zadovoljnim in nemara ne-,,, 'ko ironičnim smeškom odnesel svoj plen iz zbornice. v Ali še cel mesec ni minil, pa se že javlja acek- Brambni zakon vendar ni idealen; če -e stančno preudari, niso bile nobenemu poslancu rrazven naših klerikalcev seveda — vse do-r° j ,vŠeČ. Vsakdo je imel kakšno željo, bi bil , ad videl kakšno zboljšanje, in da se je sprejel zakon neizpremenjen, je povzročila le »nciz-hi3 sda<<- Tak6£a prepričanja so bili go-'^dle takrat, ko je stal pred njimi baron Hei-d’ k’ ni trpel nobenega ugovora. I >anes je že nekoliko drugače. Novi brambni akon ima veliko določb, ki silno obremenju-*'roke sloje prebivalstva; med njimi pa je Ih m nSkal malega, kar se tiče privilegiranih v a1’ s‘n.°.v buržvazijc. Služiti mora pri vojakih Avstriji vsakdo, če je sposoben. Tako se se- tin‘1 n° Kod’ ved kakor nekdaj, ko so se boga-m lahko odkupili, pa so morali enostavno re-i^zi služiti namesto njih. Ali da bi moral mi-arjev sin vojačiti ravno tako kakor delav- jul vujacm ruviiu la^u ivimui uciav- *ev, to vendar ne gre. To je jasno, kajneda? J“e ne delavcem in njihovim fantom, pa vsaj tf^Pitalistom in njihovim mladim gospodkom. Razlike morajo biti, kaj, pa naj bi človek drugače imel od tega, da Je bogat? Razlika je torej ta, da mora zidarjev ali kaj-žarjev sin služiti tri leta, kapitalistov pa eno •eto. Prvi lahko postane korporal, drugi pa lajt-Jkmt. No, gospodje zakonodajci so bili previdni. Doita' s' ne da delajo izjeme za gen? mošnjo. Kar odločuje, je samo »inteli-“<»«■ Kdor hoče postati »epoleten prosto-lev •*’ mora *meti srednjo šolo. Tudi čevljar-na .?ln lahko uživa to dobroto, če zdela gim-kolii!° ab realko. Seveda je drugo vprašanje. Svn' ° delavcev je tako srečnih, da morejo dati - "le, otroke študirati, ko je znano; da je v dev 'dealni družbi tudi študiranje denarna za- ''a. ?Kodi se pa, da tudi sinček »dobre obitelji« mar' n-e Prikrevsa do mature, ker mu je dala ata Pr'r°da v glavi toliko premalo, kolikor ima ke V svojj blagajni preveč. Ponavljanje vsa-Šol^.^zreda je včasi krivo, da minejo leta na more k'opeh 'n Pride doba nabora, ko se ne tl o maturi še niti sanjati. Ali pa se pokaže, ‘ sPloh ne gre z latinščino, matematiko, ke-m>jo in takimi rečmi, pa se odvzame fantu preme študiranja, ker je za ugodno življenje !r u u-!-a drug način Preskrbljeno in ni treba, da bi bili vsi ljudje profesorji. Tedaj bi postala enakopravnost pred zakonom neprijetna, če ne m zakon sam poskrbel za ovinek, po katerem emile zola: Rim. »Oh, kako sem srečna!« je ponavljala Be-Redeta. »Zadušila bi se bila v svoji sobi, in morala sem dol, tako zelo mi je srce potrebovalo Prostora, zraka in svetlobe, da more utripati p° mili volji.« Sedela je poleg sarkofaga na prevrnjenem 1 i °mku stebra, ki je služil za klop, ter je že-la, da sede tudi duhovnik k njej. Se nikdar se ni!' •"! zdeja *ako lepa kakor zdaj, s svojimi črni lasmi, ki so ji obdajali čisto, na solncu po-em rožnato in kakor cvetlica nežno obličje. žriJ16) Ye*'ke, brezdanje oči so bile v luči enake ust» x-’ na kater‘ se toPi zlato, njena otroška se '^Vazummi usta so se smejala, kakor bortnne,Jie1dA'br0d^n^ ^itje’ ki sme zdaj .svo-Vsern crl^ ^ ‘V.’ B°ga ali »judi. Po- KoČnist"0 10 'ZdelavaIa načrte za - »O, zdaj je Čisto enostavno! Ker sem že ^jsegla ločitev od mize in postelje, dosežem civ i razveljavi cerkev moj zakon, lahko še Prih h razP°r°ko. In vzela bom Darija — da, dale°n 0 spomlad, morda še prej, Če se bodo se odtMi00^ formalnosti . . . Nocoj ob šestih zadevo f v Napolj. Urediti mora tam poslovno Prodni’ i*' sni0 tam Posest, ki jo je bilo treba je 2fta)’ ZakaJ to je bilo vse zelo drago. Ali kaj čase iAna *etn» ko se imava! . . . Kakšne lepe c a.k.malu Imela, ko se vrne — kako se khetro i kako veselo bova živela! Izza ^OvaioAt n.^sem pff* spala, toliko načrtov sem deli hnet krasnih načrtov! Videli boste, violine svatbe ^ ^ morate ostati v Rimu do 0n se ie začel smeiati' Ta izbruh mla-močnegBSre ga občarak m potreboval je napora, da ni začel govoriti o svoji se vendar lahko pride do privilegija. Tak fantič brez dovršene srednje šole bi moral služiti svoja tri leta in jesti komisno nienažo kakor vsak proletarski sin. Zakon pa je previdno mislil tudi na to eventualnost in je spravil zapreko nezadostnega študija iz sveta, rrivatni zavodi pripravljajo take mladeniče za enoletno prostovoljsko izkušnjo; čudoviti zavodi, ki vtepajo fantu v enem letu vso potrebno modrost v glavo. V vojaških krogih imajo ti inštituti značilno ime »Schwindelkurs«. Tukaj je kapitalistični privilegij najočitnejši. Zgodi se še, da napravi delavski sin tupatarn z največjimi očetovimi žrtvami in z lastnim stradanjem redne študije. Tudi to je izjema, ali vsaj kot izjema je mogoče. Nikakor pa ni mogoče, da bi proletarec žrtvoval one velike svote, ki so potrebne za absolviranje takega privatnega zavoda, iz katerega ne vodi pot do nikakršne eksistence, temveč edinole do enoletnega privilegija. Ta olajšava je bila torej popolnoma plutokratičnega značaja in je razveljavila vse lepe povesti o vpoštevanju inteligence. Tukaj se je enoletna služba z vsemi njenimi udobnostmi kupovala za denar. Novi brambni zakon je odpravil ta patent nevednosti. One pripravljalnice ne veljajo več; kdor hoče postati enoleten prostovoljec, mora imeti šolo, ki jo predpisuje zakon. Zaradi tega je sedaj v prizadetih krogih vihar in na Dunaju so celo pričeli akcijo, da bi vsaj za par let še veljala dosedanja veljava. Pravijo, da je osemsto mladih ljudi, ki izgube pravico do enoletne službe, če se jim ne dovoli izkušnja na podlagi opisanih pripravljalnic. Osemsto kapitalističnih sinčkov, ki bi morali služiti dve ali tri leta — to je seveda tako strašno, da morajo šmokovska peresa pisati brezkončne jeremijade, da se morajo sklicevati protestni shodi, da se zahteva od vojne uprave celo ukaz, ki naj nemudoma izide in reši ogroženi privilegij buržvaznih sinčkov. Osemsto lepo oblečenih, pornadiziranih fantov je v nevarnosti, da bodo morali spati v kasarni in nositi puško tako dolgo kakor vsi vojaki. Zaraditega se dviga hrupna akcija in se zahteva od vojne uprave izprememba zakona, ki je šele sprejet — po zaslugi zastopnikov buržvazije. Na tisoče in tisoče proletarskih sinov bo moralo služiti leto dni več nego znaša normalna služba; to pa ne vznemirja nc me-. Ščanskih krogov, ne njihovih poslancev, ne njihovega časopisja. Če bodo nežni fantki kapitalistov služili po dve leti namesto enega, ne bo razven njih živ krst na svetu občutil kakšnih posledic; če prebijejo eno leto svojega življenja v kasarni ali pa če ga ubijejo na kakršenkoli neploden način, je tako vseeno kakor krajcar ali pa dva vinarja. Tretje leto za človeka, ki mora v potu svojega obraza služiti vsakdanji kruh, je lahko prava katastrofa; na tisoče rok, ki so štete delu, pogreša narodno gospodarstvo kakor mašine. kakor dobro vreme, kakor seme in sad. Brambni zakon je potreben popravka; ali če ne bi bilo v njem nič hujšega, kakor da mora nekoliko finih gospodkov dovršiti šole, če hoče uživati enoletni privilegij, bi sc vse skupaj lahko pretrpelo. Z reformo je treba pričeti tam, kjer padajo bremena, težka na cente, najširšim, delavnim, koristnim slojen na pleča sem novega Praško mešetarstvo. Spravna pogajanja med Čehi in Nemci so resnično obtičala kakor kolesa, ki so se zarila v pregloboko blato. Časopisje, ki je cele mesece prorokovalo konec besnih nacionalnih bojev v »staroslavnem kraljestvu«, je naenkrat potrto in govori o težavah, o velikih težavah, o usodepolnih težavah. Mislili so že, da se bo ta teden vse tako zaključilo, kakor v onih osladnih komedijah, v katerih se v zadnjem dejanju izza vsakovrstnih zaprek »dobita«, če nc ugledamo kar tri srečne pare naenkrat; mislili so, da se snide še ta mesec češki deželni zbor, da blagoslovi »veliko delo« in razlije reke ginjenosti po vsej deželi. Zdaj se pa že prav resno vživljajo v novo misel, da pojdejo drugi teden narazen in se snidejo šele v jeseni, kadar bo hmelj požet in grozdje zrelo, pa srca mehkejša. Pogajanje, ki se vodi v treh skupinah, je tajno. Posameznosti torej niso znane javnosti. V glavnih potezah se pa vendar ve, v čem obstojajo najnovejše težave, ki dražijo nervoznost mešetarjev in delajo vladi skrbi. V dveh glavnih vprašanjih so baje dosegli sporazum; zapreke dela zdaj samo tretje. Prvi predmet pogajanja je načrt novega deželnega reda. Razuntega sc sučejo razprave okrog jezikovne rabe pri avtonomnih in pri de-želnoknežnih oblastnijah. Deželni odbor se ima razdeliti v sekcije po narodnosti in število deželnih odbornikov se pomnoži. S tem je v zvezi razdelitev agend, in pa ključ, po katerem se imajo oddajati službe Čehom in Nemcem. O teh rečeh, ki so včasi razburjale vse strasti, so se baje do dobrega pobotali. Drugo je vprašanje jezika pri avtonomnih uradih. Sejmarstvo o tej zadevi je bilo dolgotrajno, ali zakon, ki jo ima rešiti, baje ni delal takih težav, da bi se bilo bati neuspeha. Ustavila se je kupčija pri tretjem načrtu, ki ima obsegati določbe o uradnem jeziku pri deželnoknežjih oblastih. Za celo vrsto mest in krajev so se menda že pobotali; ko je prišla Praga na vrsto, se je pa zajezila reka sporazumljenja. In zdaj ugibajo, kaj je in kaj bo, pa ne uganejo ničesar. Kolikor je mogoče presoditi po onih vesteh. ki so prišle v javnost, so sprejeli za vso deželo neko načelo, po katerem veljajo eni kraji za čisto češke, drugi za čisto nemške, tretji pa za mešane. Menda mora biti v kraju trideset odstotkov pripadnikov druge narodnosti, da se smatra za mešanega. Po tem načelu bi bila tudi rešitev jezikovnega vprašanja zelo enostavna: V čeških krajih se uraduje češko, v nemških nemško, v mešanih pa v obeh jezikih. O tem vprašnju so nastale diference zaradi Prage. Čehi izjavljajo, da je v Pragi nemška manjšina premajhna, da bi mesto po sprejetem načelu veljalo za dvojezično; zato zahtevajo, da ima biti notranji uradni jezik pri deželnoknežjih oblastih v Pragi izključno češki. Ali temu se upirajo Nemci. Za Prago — pravijo —■ ne more veljati splošno načelo. Praga ni enaka kateremukoli pokrajinskemu mestu kakor Kolin, Heb in Pisek. Pragaje glavno mesto vse dežele, glavno mesto Čehov in Nemcev. Tukaj se torej ne more vprašati, koliko Nemcev živi v mestu, temveč se je treba ozirati na vse nemško prebivalstvo po Češkem. Razventega — pravijo — je treba vpoštevati tudi veliko davčno moč praških Nemcev. Glavno mesto mora torej veljati za dvojeznmo, uradna jezika morata biti nemški in češki z enakimi pravicami. Stališči sta tako nasprotni, da je res težko spoznati, kje naj se najde pot do kompromisa. Vpraševati, kdo ima prav, je praktično neplodno, ker pri takem barantanju ne odločuje idealna pravičnost. Teoretično pa imata, Kakorkoli se to zdi nezniiselno, obe stranki prav. Če velja eno načelo za vso deželo, mora veljati tudi za Prago. Zlasti sklicevanje aa dav9™ moč nemškega prebivalstva je nezmiseino, Ker uradi ne občujejo z denarnicami, temveč z ljudmi. Res je pa tudi, da je glavno mesto neKaj druzega kakor provincialno. Le ne bi bilo v Pragi 5 odstotkov Nemcev, bi se vendat glavno mesto, s katerim je vsa dežela v zvezi, ker se tam stekajo vse niti uprave, morala smatrati za centralo vsega deželnega prebivalstva, torej tudi Nemcev. In na to bi sc bilo treba ozirati tudi v jezikovni rabi. Ali nehote se vrine človeku tukaj drugo vprašanje: Kaj pa z Dunajem? — Dunaj je glavno mesto vse države, ne le nižjeavstrijske dežele, torej središče vseh narodov od I od-mokel do Kotora, od Podwoloczynske do Bre-genca. Na Dunaju so vse centralne oblasti; na Dunaju se upravljajo zadeve Nemcev 111 Hrvatov se sodi Slovencem in Italijanom, se računa ž davki Poljakov in Rusinov. Kljub temu je Dunaj izključno nemško mesto, ima izključno nemške urade, in ko se je imela ustanoviti italijanska fakulteta na Dunaju, so bili vsi na(;10-nalrii Nemci pokoncu, češ da je to nezaslišan atentat na nemški značaj Dunaja. Ljubljana je glavno mesto slovenske dežele; ali notranji uradni jezik pri deželnoknežjih uradih ni ne slovenski, ne slovenski poleg nemškega, temveč izključno nemški. Seveda, v Pragi se ne pogajajo za Dunaj in ne za Ljubljano. Ali pravzaprav je Praga prav tako v Avstriji kakor Dunaj, Ljubljana ali Gradec; in da velja v eni državi v vsakem kotu drugo načelo, to je precej breznacemo. Pravica v Pragi bi morala biti enaka pravici v Gorici in Celovcu, v Lvovu in v Pulju. A če sede v Pragi Čehi in Nemci s češkega za mizo, je naravno, da se ne pogajajo za Trst in za Cer-novice. Tako imamo eno državo, pa toliko pravic in pravičnosti, da jih živ krst ne razume. Konflikt zaradi Prage je prav dobra ilustracija za našo staro trditev, da je vse češko-nemško pogajanje krparija in da bi bilo bolje, če sploh ne bilo tega mešetarstva. Narodno vprašanje v Avstriji ni samo češko-nemško, ampak je vprašanje vseh avstrijskih narodov, in bi se imelo reševati tam, kjer so zastopani vsi torej v državnem zboru. Samo tedaj bi se moglo najti načelo, ki bi veljalo za vse in bi se dosegla sprava, ki bi bila vsem enako pr a-vična. Zakaj vsak narod biv moral tedaj skrbeti ne le za moč svojih večin, ampak tudi za varnost svojih manjšin, in bi moral koncedi-rati drugim, kar zahteva sam zase. Češko-nemška sprava je krparija; narodno vprašanje v Avstriji ostane slejkoprej nerešeno. Zlasti pa ne bodo imeli manjši narodi nobene koristi od nje. Prej še^ škodo. I o je pro-kletstvo zatelebanega »državnega prava« in prismojene »deželne avtonomije.« sreči, o upanju, s katerim ,ga je navdajal obljubljeni razgovor s papežem. Toda prisegel je, da ne bo z nikomer govoril o tem. V trepetajoči tišini ozkega, osojnega vrta se je v rednih presledkih oglašal klik ptiča. Be-nedeta je šaljivo dvignila glavo in pogledala kletko, ki je visela na oknu v prvem nadstropju. »Da, da, Tata, le kriči in bodi zadovoljen. Vse v hiši mora biti zadovoljno.« Potem se je zopet kakor razposajena učenka, ki ima počitnice, obrnila k Pierru: »Saj poznate Tato? . . . Kaj, Vi ne poznate Tate? To je papiga mojega strica, kardinala. Zadnje spomladi sem mu jo podarila. Obožuje jo in ji dovoljuje da mu krade grižijeje s krožnika. Neguje jo, odpira ji kletko, da jo zapušča in da se vrača, in ker se silno boji, da bi se ne prehladila, jo pušča v obednici, v edini sobi, v kateri je še nekoliko toplo.« Picrre je pogledal gor in opazoval papigo. Bil je čeden zelen ptič. kakor iz svile in gibčen. S kljunom se je obesil za palčico v kletki, se gugal in od veselja nad svetlim solnccm mahal s perutmi. »Ali govori?« je vprašal. »O ne, kriči!« je Benedeta odgovorila in se smejala. »Stric trdi, da sliši vse. kar pravi, in da se prav lahko razgovarja z njim.« Naenkrat je preskočila na drug predmet, kakor da jo je temna zveza idej odvedla k drugemu stricu, k onemu v Parizu, ki je vsled zakona postal njen stric. »Morali ste dobiti pismo od vikonta de la Choue . . . Včeraj mi je pisal, kako je v skrbeh, ker se Vam ne posreči, da bi Vas papež sprejel. Zanašal se je na Vas in upal v Vašo zmago, ki bi bila triumf njegovih idej.« Pierre je pač cesto od vikonta dobival pisma, v katerih se je ves obupan izražal o pomenu, ki ga je dosegel njegov nasprotnik, baron de Fouras izza velikega -uspeha z mednarodnim romanjem Petrovega vinarja. S tem se je budila stara, intrasigentna katoliška stranka, in vse liberalne osvojitve novega katoličanstva so bile ogrožene, če se ne doseže od Svetega očeta, da se izjavi za obligatorične korporacije in se s tem podkopljejo od konservativcev zahtevane proste korporacije. Nepotrpežljiv, da bi Pierra naposled že sprejeli v Vatikanu, ga je nadlegoval in mu pošiljal komplicirane načrte. »Da, da,« je Pierre končno zamrmral, »dobil sem v nedeljo pismo, in tudi snoči sem našel eno, ko sem se vrnil iz Frascatija. . . . Oh, bil bi srečen, tako srečen, ako bi mu mogel poslati ugodno vest!« Ob misli, da bo zvečer videl papeža, mu odprl svoje v ljubezni razplamčeno srce, dosegel od njega največjo vzpodbudo, se okrepčal za svojo nalogo socialne rešitve v bratskem imenu malih in revnih, je njegova radost zopet prekipela. Ni se več mogel premagovati, pa je izdal tajnost, ki mu je polnila srce. »Veste, zdaj je določeno: Nocoj bo moja avdienca.« Benedeta izprva ni razumela. »Kaj?« »Da, monsinjor Nani je bil tako dober in mi je zjutraj na plesu naznanil, da me želi videti Sveti oče, kateremu je bil izročil mojo knjigo — in nocoj ob devetih me sprejme.« Sreča mladega duhovnika, s katerim se je bila prisrčno sprijaznila, jo je tako veselila, da je vsa zardela. Ta uspeh njenega prijatelja, sočasen z njeno srečo, je dobil v njenih očeh posebno važnost, kakor da pomeni gotovo, popolno zrnasto vseh. Praznoverka je vzhičena in blažena zakričala. »Mj Bog, to nam prinese srečo! . . . Oh, kako sem srečna. Hubi prijatelj, kako sem srečna, da ste dosegli uspeh prav takrat kakor jaz! To je tudi zame sreča, ki si je ne morete niti misliti . . . Zdaj je gotovo, da pojde vse dobro, zakaj blagoslovljena je hiša, v kateri prebiva človek, ki je videl papeža. Vanjo ne zadene strela.« Smejala se je še glasneje in zaploskala s takim hrupnim veseljem, da se je vznemiril. »Tiho, til >! Zahtevali so od mene, da mora ostati tajno . . . Rotim Vas, da ne rečete nikomur besede — ne svoji teti, ne Njega eminenci . . . Monsinjor Nani bi se zelo jezil.« Obljubila mu je, da bo molčala. Njegove besede so jo genile, govorila je o monsinjoru Naniju kakor o dobrotniku. Ni li imela njemu I zahvaliti, da je navsezadnje vendar dosegla raz-, veljavljenje svojega zakona? Potem jo je zopet pograbila blazna radost. »Povejte, ljubi prijatelj — kajneda, sreča je vendar nekaj lepega? . . . Danes ne smete od mene zahtevati nobenih solza, tudi ne za reveže, ki trpe. prezebajo in stradajo . . . Oh, to prihaja odtod, ker je v živhenju res le sreča važna. Sreča ozdravi vse. Človek ne trpi, ne prezebal ne strada, če Je srečen!« Presenečen od te čudne rešitve strtišne^ci vprašanja bede jo je osupel pogledal. Naenkrat je občutil, da je vse njegovo apostelsko delo zaman pri tej hčerki lepega neba, ki Ima v sebf atavizem neštetih stoletij suverenske aristokracije. Hotel jo je poučevati krščanstva, vrniti ]1 krščansko ljubezen do preprostih in bednih, pridobiti jo za novo Italijo, o kateri Je sanjal, za Italijo, ki bi mislila na novo dobo In bi jo napolnjevala ljubezen do ljudi in stvari. Ali glej! četudi se je z njim Jokala nad trpljenjem nizkega ljudstva, kadar je sama trpela, ko so krvavele najbolestnejše rane njenega srca, Je slavila, dete žgočih poletij in pomladi enakih zim, takoj, Ko je okrevala, srečo sveta! Ljubljana in Kranjsko.^ — Zgodba o vrlem rodoljubu in narodnjaku. Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: Ko je začel Ivan Cankar pisati opravičene satire o rodoljubih, tedaj so se dvignili rodoljubni pravover-niki in zagnali velik krik o pohujšanju. Ogorčeno so kričali, da blati Cankar narodove ideale, da jemlje mladini vzore in bogve kaj še vse. listo kričanje pa je bila gola hinavščina nekaterih prizadetih ali pa Je bilo solzarjenje naivnih idealistov. Da se razkrinka hinavščina prjzadetih in da se pouče naivni idealisti, pripovedujemo naslednjo resnično, velepoučno zgodbo, katere glavni junak je vrl, rodoljuben zagorski narodnjak. Blizu zagorske postaje je več apnene, katerih lastniki so večinoma zasebni podjetniki. Nekaj apnene pa je last zloglasne izkoriščevalne trboveljske premogokopne družbe. Kakor rudarje, tako tudi delavce pri apnenicah družba naravnost nečloveško izkorišča. Robotati morajo čez dogovorjeni delovni čas, celo ob nedeljah jim kapitalistična samogoltnost ne privošči oddiha. Tisti dobiček pa, ki ga je imela družba od hudodelskega izkoriščanja svojih mezdnih sužnjev, je hotela uporabiti vsaj deloma za uničenje svojih konkurentov. Znižala je cene apnu za 40 K pri vagonu. Apnence pa ima tudi Franc Weinberger, bivši liberalni župan zagorski, bivši zaupnik narodno napredne stranke, član zagorskega Sokola, odbornik liberalne zagorske posojilnice in sedanji prvi svetovalec v občinskem svetu, v katerega je kandidiral na narodnjaškem programu. Mož je torej eden prvih stebrov zagorskega liberalizma, eden prvih vzorov zagorske narodnjakarije, zakaj drugače bi ga ne bili obsuli s takim bogastvom zaupnih In častnih mest. In ta z ozirom na svoje dušne In telesne vrline vzorni rodoljubni narodnjak se je skušal otresti konkurence trboveljske premo-okopne družbe na naslednji podli in gnusni na-in. Pisal je raznim odjemalcem nemške narodnosti, na] ga podpirajo, češ da je nemški na-cionalec, nemškega naclonalca Mihelčiča, ki ima tudi apnenice, jim je označil za slovenskega narodnjaka. Gospod Weinberger je pač storil natanko tako, kakor je vsa morala današnje ka-pitalistično-meščanske družbe: prvo načelo ji je dobiček. Zagorski Sokol, ki si tolikrat kričal v svet, kako vrl stražar zagorskega slovenstva si, kaj porečeš o tej nezaslišani neznačajnosti svojega člana? In kaj porečeš ti, slavna liberalna zagorska posojilnica, ki je Franc Wein-berger tvoj ugledni odbornik? In ti, za narodne ideale se pehajoča narodno-napredna večina občinskega sveta, ki si izvolila imenitnega narodnjaka Franceta Weinbergerja za prvega svetovalca? Nič odločnega ne bodo porekli, k večjemu zabavljali bodo po krčmah. Zakaj pro-pala in pokvarjena do kosti je zagorska liberalna klika, ki se skuša z demagogijo in s terorizmom obdržati nad vodo. Ampak sleherna gniloba privede do smrti. In tako se bo zgodilo tudi z zagorsko liberalno kliko; pogreznila se bo v lastnem močvirju politične dekadence in storila svoj klavern, sramoten in davno zaslužen konec. — Iz Sp. Šiške. V boju za volitve v Mostah opažamo isto kot zadnjič v šiški. Liberalci imajo povsod to metodo. Ko so v Šiški Nemci tri naše sodruge na svoji listi kandidirali, so znašli liberalci — »Zvezo z Nemci« ter so ž njo agitirali proti nam. V Mostah agitirajo zoper nas s tem, da vpijejo o zvezi »soc. demokratov z klerikalci«. — Pa še nekaj! V Mostah so največji kričači in agitatorji kramarji gg. Suhadolc, Pekle], Remžgar, Kamberger etc. — prav kakor pri nas v Šiški. Kramar (mal trgovčič), ki živi od delavca, stopi proti delavcu; saj je prav tako, bodo saj tisti lahko izpregledali, ki še ne verjamejo, da je res v vsakem oziru potrebna — organizacija konzumentov. Iz volilnega boja v Mostah naj se tudi sodrugi v Mostah prav veliko nauče, kakor smo se mi v Šiški! — Jesenice. Sporočamo vsem železničar-čarjem, ki pridejo na Jesenice, da se »Zarja« prodaja v tobakarni gospe Schwarz na kolodvoru. — Železničarji iz Trsta, Ljubljane, pa tudi Jeseniški — ki kupujete časopise — kupujte »Zarjo«, ki je naš delavski list. Meščanske liste prepustimo — meščanom, gospodi; mi pa se oklenimo naše »Zarje«. — Dom na Vršiču, ki ga je zgradila kranjskogorska podružnica Š. P. D. je od denašnjega dne dalje oskrbovan in so tudi sobe za prenočevanje že opravljene. Vsi planinci se opozarjajo na novo speljano pot na Prisojnik in na nenevarno pot iz Trente na vrh Prisojnika. — Delavska nezgoda v idrijskem rudniku. V sredo okrog 9. ure dopoldne sta rudniška paznika Lovro Brumen in Ferdinand Kos pregledovala takozvani »šaht« pri Inzaghijevem rovu. Vozila sta se na »šali«, ki služi za izvažanje rude in moštva. Ko sta na nekem mestu izvršila ogled, je rekel Rrumen proti svojemu tovarišu: Je že dobro, le pozvoni (zna- j s.^r0)n^u z& dviganje šale). Komaj se je šala dvignila, je že padel Brumen vznak pred prestrašenega tovariša s posredi preklano glavo. Domnevajo, da Brumen po danem znamenju ni pravočasno odmaknil glave, ki je tako prišla med šalo in železno traverzo. Polovica glave je padla do II. polja in so jo našli čez nekaj časa. Rudniški zdravnik jc konštatiral le smrt. Truplo so prenesli v mrtvašnico na mestno pokopališče. Ponesrečeni paznik Brumen je bil star 44 let, zapušča vdovo in sina, — Boji se dela. 301etni samski Vincenc Jurman, rojen v Nemški Loki pri Kočevju, Je dne 17. t. m. prosjačil po hišah ob cesti proti Kranju. Ljudje mu pa niso hoteli dajati miloščine, češ, da Je zncne javen ples na nalašč zato pripravljenem ki bo trajal v pozno noč. Vstopnina k veselici za moške 30 vin.; ženske in otroci v 2£5?Tvu so vstopnine prosti. Vstopnina k aaUcf* «VSa^ komad 10 v>n- dobiček ve-iZarip v namenlen »miljonskemu skladu« CpcJi slučaju slabega vremena se preloži ca na prihodnjo nedeljo, 4. avgusta t. 1. Veselični odbor. tor /stopnice k veselici, ki jo priredi okrajna t ®an'Zacija v Gorici, so v predprodaji: v Sol-iAnr' s°drugu Josipu Sreberniču; v St. nlfli! U pr‘ sociružu Petru Briško; v Sovod-"jan pri sodrugu Cjanu Andreju; v Mirnu pri e arugu Vinc. Stanta; v Vrtojbi pri sodrugu Iv. i b07nuj v Gorici pri sodrugu Al. Štolfa in v ^Qrj pri sodrugu Mihaelu Markiču. Trst. i t. ~~ Konferenca socialističnih organizacij In nistev, ki se je Imela vršiti v nedeljo 21. t. m. •e Prenesena na nedeljo 28. t. m. Kdor želi imeti S diferenci natančnejša poročila, naj se obrne . 0 Političnega odbora jugoslovanske socialno ni°kratične stranke. . Odbor pevskega odseka »Ljudskega od-»na v pondeljek zvečer ob 8. sejo. Vsi od-orniki naj se zanesljivo udeleže seje! ^ - Stavka kolarjev. Pred dvema mesecema ie 0l'Kanizacija kolarjev v Trstu predloZila delodajalcem spomenico, zahtevajočo znižanje de-|^vnega urnika in zvišanje mezd. Delovne in mezdne razmere kolarjev so bile tako klavrne, Oa se večina delodajalcev ni upala upreti opravičenim in skromnim zahtevam kolarjev. Sprejo*1 so brez ugovora vse zahteve delavcev, j Fga mnenja pa ni bilo pičlo število zagrizenih izkoriščevalcev. Uprli so se zahtevam In kratko-",la*o odklonili vsaka pogajanja. Da je tako postopanje pičlega števila nikdar sitih krvosesov uno razburilo prizadete delavce in da so tl po-po najostrejših sredstvih, je pač razumno lako imamo zdaj že en teden dni delno avko kolarjev. Stavkujoči vztrajajo v boju ,10zno in pogumno. Zahtevajo deveturno dobo, *cdens;kih 24 K minimalne plače, zvišanje plač najmanj 2 K na teden vsem kvalificiranim delavcem in za najmanj 1 K vsem vajencem *n končno mezdno ureditev izrednega dela. Organizacija kolarjev ni že nad deset let stavila tiikakih zahtev. Medtem ko so vse ostale stroke delavcev'v tem času mezdno in delovno napredovale, so kolarji ostali pri oni plači in pri onih E ^“ucrah- kot pred desetimi leti. Silno nara-tucl' |8 iVSC^ ž‘v'ienskih potrebščin je prisililo zhoi-g° • r^e’ se orSan>zirajo in prično boj za -htCvVn^e sv°i'h razmer. Da se drzne tem za-v0lisanM,govariati del gospodarjev, celo proti kak! Vec*t,e delodajalcev, je pač značilno. Toda kem°r VSe kaže, se bo stavka končala v krat-rdel',ln- z najpopolne]šim uspehom. Stavkujoči Cc <1Vci hočejo dati naspametnim izkoriščeval-j)0.1i zasluženo lekcijo. Podpirani so v svojem 0(i|! x°c' vse'' tovarišev in od vsega delavstva. Prc • 0 'n složno postopanje stavkujočih je že ukrotilo gospodarje, ki se že vedejo manj naj 1,10 j11 Predrzno. Svarimo slovenske kolarje, Szich, Ščejo c*c*a v Trstu, ker je trg zaprt. O Po,nnistavke bomo poročali. H koncu naj pri- Sinr/ 1,110 večina stavkajočih delavcev erie-ev. . — Tržaškim sodrugom! Pripravljalni od- Za lls,taT10viteTy, nove narodnjaške društ-Nuu gostilne za IV. volilni okraj trg Oiusse- in‘‘"C,ampo maržo je izjavil, da se na sodruge 'Kn *°0Kf T da,lim le l|ub5e' lli> "»i m-M ,,' i ?■!'“ vza"Kio naši sotirugi na Sto J; • 1 ne blh lepe^a dne vrženi na ce-bl P°motoma zašli v to novo narod-iV npvi Tržaški sodrugi ne bomo prišli lino. jnost' da bi nas nietali čez prag, ker ‘lino dovolj drugih lokalov v tem okraju, kjer as radi vidijo in kjer so naše kosti bolj varne Kakor pri teh delavskih prijateljih, ki že v za-gtku delajo tako reklamo, cfci je njim samim . 'rKlljiva. I o delajo iz samega narodnjaškega rod tiIZxtna’ ki ga zaieniai° »Edinosti«. Na-fla « * fai1at'izem gre tako bujno v cvetje, iVzimVocliteIji lahko Ponašajo s tem, da so si Zdr-M 1 -veVie Pr’staše. ki ne vedo več, kaj je lravo m kaj je škodljivo. na ti.Lr. Križa. ^°e 14. t. m. se je pripetila Čali „‘' !em, Postajališču, kakor smo že poro- motivn ;>.reca,! P\ Prišla nepričakovano. Loko- let stnrJcrn Hn z.večer skoro razmesarila . starega delavca iz Grete Tod« kmalu .m bi se bila pripetila §e večja netreča da ie k biiePnetiih' prldtl0s‘ž?‘f1niškega osobja. Vlak on natlačen in odšel ie no(xaei jetnikov, ki niso dobili prostora, pa soTe^na Zr T 5 "*x?fku in nekateri ce)o obtičali ^eč na stopnjiščih vozov. Toda ako se raz-kat l na Postajališču ne bodo izprcmenile, se bo Prepr^lu PriPetilo> kar se ie 14- ln- P° sreči uslužbe °' Postajališče je preskrbljeno z enim kov ki !lceni in enim prodajalcem voznih list-prostora111ai,Vs^ dan ^ ur s'už^e. V čakalnici je vstavi i e^eIriu za 15 oseb. Kjer se vlak biisijm’ Pa komaj za meter prostora. Ako po-Jiajo n na velike množice ljudstva, ki se ustav-®eistv^ P°sta^aIi^u na tesnem prostoru, in na Oinram SC ustav,iajo vlaki le po eno minuto, ldosle,?vi"’r. Pravzoprav čuditi, da nismo imeli ^Storčkl!' !inC|nn se stiska na malem Il0Verno a. ° i fllTer le pa dovolj ako ^tajali«*’ J* ltna Južna železnica od tega po- |( triJI'' dohodkov, in komaj e r°»kov. To je naravnost sramota. Upa- mo, da bo teh par vrstic zbistrilo možgane onim, ki imajo nalogo skrbeti za varnost po železnici se vozečega prebivalstva, in da bo dala železnica preurediti postajališče na način, da ne bodo več potniki in uslužbenci na postajališču v večni nevarnosti za svoje življenje. Toliko za danes! Zadnje vesti. KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 20. julija. Uradna »Wiener Zeltung« objavlja cesarski razpis, s katerim je kranjski deželni zbor sklican na torek, 23. t. m. BERCHTOLD V IŠLU. BI, 20. julija. O Berchtoldovi avdienci pri cesarju poročajo še sledeče: Berchtold je poročal cesarju o vnanjem položaju. Politična konstelacija je ugodna, čeprav bo trajala vojska še nekaj mesecev, vendar se lahko trdi z gotovostjo, da se konflikt ne bo razširil na evropske države. V Carigradu vedo, da je upliv Avstro-Ogrske na Balkanu velik in da Avstro-Ogrska ne bo dopuščala, da bi balkanske države pričele s kakršnokoli akcijo. Povsod se utrjuje mnenje, da morata Italija in TUrčita prej ko mogoče skleniti mir. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Praga, 20. julija. Češki socialistični listi ostro napadajo češke meščanske stranke, ker te niso pustile, da bi se zastopniki čeških socialistov udeleževali spravnih pogajanj. »Bohe-mia« upa, da se vendar v najkrajšem času ugodno rešijo sporne točke in da bo spravna pogajanja sankcioniral deželni zbor, ki bo naj-brŽe sklican od 12. do 17. avgusta k zasedanju. TRUPLO V ŽITNEM POLJU. Gradec, 20. julija. V bližini Reininghausove pivovarne ie našel včeraj zjutraj neki pivovarniški delavec v žitnem polju moško truplo. Obvestil je takoj policijo. Komisija, ki je prišla na lice mesta, je dognala, da je truplo že štiri ali pet dni ležalo med žitom. V mrtvecu so spoznali delavca Franca Kocbeka, ki je bil rojen 1. 1880. v Stainztalu pri Ljutomeru. Pred kratkim je podedoval Kocbek 800 K, zato menijo, da je bil izvršen roparski umor. Okolo vratu Je imel Kocbek rdečo ruto, na tilniku pa močan gumb, na telesu so opazili več prask. Kocbek je kazal po gostilnah denar in je imel še pred kratkim precejšnjo svoto dedščine. Pri njem pa niso našli nobenega vinarja. Najbrže ga je morilec zadavil z ruto in ga vlekel potem na polje. SAMOMOR LEKARNARJA. Zagreb, 20. julija. Včeraj se je tukaj pred očmi svoje mlade žene zastrupil lekarnar pl. Pe-čič s ciankalijem, in Je bil takoj mrtev. Njegova žena Je bila tako obupana, da si je hotela seči po življenju, kar so pa preprečili. Mislijo, da se Je Pečiču zmešalo. V Zagrebu je bil Pečičev brat znan zaradi raznih ljubezenskih afer, zlasti zaradi svojega razmerja z igralko Odilon. ZOPET EKSPLOZIJA V SMODNIŠNIGI. Dunajsko Novo mesto, 20. julija V kemičnem laboratoriju v objektu 31 na Kamnitnem polju se je vsled razgretja celuloze primerila eksplozija m se je vnel les ob oknu. Delavcev in delavk se je polastila tem večja razburjenost, ker so bil vrata zaprta. Na srečo se je ogenj’ pogasil, preden se je zgodilo kaj hujšega. NAPAD NA DARDANELE. Turške vesti poročajo o nenadnem italijanskem napadu na Dardanele, ki je bil od Turkov odbit. Iz turških virov prihajajo tudi razne posameznosti o boju, medtem ko Italijani v prvih vesteh zanikujejo vsak boj, v drugih pa demantirajo, da bi se bile kakšne italijanske ladje potopile. Zanesljivo sliko Je težko dobiti; treba je skrajne previdnosti, ker se v tej vojni na obeh straneh tako brez pomislekov lažejo da se od laži bolj kadi kakor od kanonov Umevno bi bilo, da bi si v Carigradu s kakšnim manevrom poskušali pomagati, da pridejo iz no-fra.nieR k.nz.e’ '? katere se ne kaže noben izhod. Baje je I evfik, ki se je ves čas branil z ozirom na nevarnost v Dardanelah izjavil ’da prevzame vezirat. Če bi bila turška vest o’napadu izmišljena, bi bila torej dosegla uspeh Ali kljub vsemu je težko verjeti, da bi bilo poročilo o takem boju, ki se navsezadnje ne tiče le I určije in Italije, meni nič tebi nič iz trte izvito. Okvir bo že resničen; le za to gre, kaj je od detajlov resnica, kaj pa fantazija. Poročila so sledeča: Prve vesti. Carigrad, 19. julija. Ob pol 2. ponoči je osem italijanskih torpedovk napadlo Dardanele Dri Bajkšu Tepe. Trdnjave so odgovorile iz topov Baje sta se pogreznili dve torpedovki, šest pa jih je poškodovanih. Carigrad, 19. julija. Ponoči je italijanska mornarica poskusila napad na dardanelskl trd- SdK !SUmkn,euin Sid el Bar- 0sem italijanskih odgovorili bombardma; iz forov so krepko Ministrski svet. DardaSle ^ » sprejel veliki vezirat. zunanjo krizo Italijanske vesti. Rim, 19. julija. O boju v Dardan^l^h « i™ lerera poročalo Turki, „j tukaj nič znanca (*£ brze je hotela Turčija dobiti le pretvezo rfn hi zaprla Dardanele. pretvezo, da bi Rim, 20. julija. Včeraj je razglasila »Aireu-zia Stefani«, da ni italijanski vladi nič znano o kakšni akciji italijanskih torpedovk pred Dardanelami. Poveljništvo mornarice je pač dobilo vest, da so turške torpedovke zapustile Dardanele, hoteče napasti naše ladje. Mogoče, da so jim šle italijanske torpedovke naproti. Bilo bi pa nezmiselno, da bi pet (Turki pravijo osem, ne pet!) torpedovk hotelo udreti v Dardanele (nezmiselnih reči so storili Italijani v tej vojni tudi že dovolj); streljanje iz turških forov je najbrže pripisati paniki, ki vlada sedaj v Turčiji. (Ampak turški fori so morali vendar streljati na nekaj, pa naj bo panika še tako velika. Po vsem je italijanski demanti bolj sumljiv od turških vesti.) Uganke. Rhn, 20. julija. »Agenzia Stefani« javlja o neki kanonadi s trdnjave Kumkale. Baje gre za upor turške armade ali mornarice, (čudno, kako je »Agenzia Stefani« včasi rada slabo poučena, pa ima same »baje«, »nemara«, »govorice«. Kadar poroča o italijanskih zmagah, ve prvo minuto vsako podrobnost, in vsaka beseda je sveta resnica.) Rim, 20. julija. Iz turškega vira prihajajoča vest, da sta dve italijanski torpedovki potopljeni in nekatere druge poškodovane, ni nikakor potrjena. (I seveda ne, če so Turki streljali sami nase! Ampak kaj je v Rimu doslej potrjeno? Saj imajo med mornarico in ministrstvom vendar brzojavno zvezo!) Poznejše turške vesti. Carigrad, 20. julija. V vojaških krogih trdijo, da se je ponočni boj pričel od turške strani. Za gotovo smatrajo, da je dal poveljnik trdnjave Čamakale v trenotku napada posuti morsko ožino z minami. Carigrad, 20. julija. Bombardma se je ob 4. zjutraj nadaljeval. Turki so se krepko bojevali. Dardanele niso zaprte. Carigrad, 20. julija. Vest, da je turška vlada sklenila zapreti Dardanele, ni resnična. Vlada še ni ničesar odločila. TURŠKA KRIZA. Tevflk-paša. London, 20. julija. Tevfik-paša ni direktno odklonil sestave nove vlade, temveč Je naznanil sultanu gotove pogoje, ki se tičejo notranje politike. O tem se še vodijo pogajanja, in sicer direktno med sultanom in Tevfikom. London, 20. julija. Od vplivne turške strani javljajo, da nima napad na Dardanele nobenega vpliva na turško politiko. Vsak poizkus Italijanov, da bi prodrli v Dardanele, bi se maščeval z izgubo njihovih ladij. Vsled tega nima taka akcija tudi nobenega vpliva na eventualna mirovna pogajanja. Mladoturki. Carigrad, 20. julija. Napram vestem, da bo nova vlada razpustila zbornico in razpisala nove vtTlitve za jesen, Izjavljajo voditelji mlado-turkov, da je tak korak popolnoma nedopusten in da se mu bodo mladoturki z vso odločnostjo uprli. ALBANIJA. Skoplje, 20. julija, čim več vojaštva pošilja vlada v Albanijo, tem slabši je nien položaj. Čete, ki prihajajo sem, da bi zadušile vstajo, se pridružujejo vstašem in stavljajo enake zahteve. Zadnji bataljoni, ki so bili poslani v severno Albanijo, žugajo, da napadejo Skoplje, cc sc ne izpolnijo njihove zahteve Solun, 20. julija. Med voditelji najvažnejših albanskih plemen se je dosegel sporazum Voditelji čakajo na komisijo, ki ima priti, da se pogaja z Albanci, če se ne posreči tedaj’sprava na podlagi albanskih pogojev, je pričakovati, da izbruhne organizirana vstaja po vsej Albaniji. Že sedaj je prebivalstvo nepotrpežljivo in voditelji ga komaj zadržujejo, da ne pograbi za orožje, preden pride komisija. Solun, 20. julija. Iz Prištine, Prizrena, Dja-kova. Skoplja, Mitroviče javljajo, da so Albanci popolnoma pripravljeni za boj. Vojaki izjavljajo, da ne bodo streljali nanje. NEZGODA TORPEDOVKE. Berlin, 20. julija. Torpedovka G 112 je trčila z bojno ladjo »Hessen«. Trije mornarji so mrtvi. Kolman NEZGODA V RUDNIKU. Halle, 20. julija. V premogovniku pri Ober-berm je nastala eksplozija. En delavec Je mrtev, devet težko ranjenih. IZKOPANO GROBIŠČE. Berlin, 20. julija. Pri vasi Grohn v Huns-rucku so razkrili veliko grobišče, ki je najbrže iz frankovske in alemanske dobe. Našli so 40 grobov, mnogo orožja, dragoceno žaro in veliko orodja. BELGIJSKA ZBORNICA. Bruselj, 19. julija. Veliko razburjenje je po-vzročilo v zbornici razkritje opozidonalnih strank o klerikalnem podkupovanju ob času zad-n ih volitev. Mežnarji in župniki so delili voli cem nakaznice od pet do dvajset frankov ako ostane klerikalna vlada na krmilu. Lemonier je pokazal v zbornici 20 takih nakaznic. Minister je odredil strogo preiskavo. Seja Je bila silno burna. GENERALNA STAVKA V CURIHU. Curlh, 20. julija. Vladni svet curiškega kantona je včeraj izgnal zaradi udeležbe pri generalni stavki 6 Nemcev, 1 Avstrijca in 1 Italijana iz Švice. ATENTAT NA ŠPANSKO PRINCESO. Barcelona, 19. julija. Ko je šla infantinja Izabela v glasbeno palačo, je nekdo vrgel va- njo bombo, ki pa ni napravila nobene škode. Napadalec je ušel. POROTNIKI NA ZATOŽNI KLOPI. Varšava, 20. julija. Senzacijo zbuja proces v Harkovu proti porotnikom iz Lubeja, pred katerimi sta bila v zadnjem porotniškem zasedanju dva roparska morilca oproščena. Preiskava je dognala, da so bili vsi porotniki podkupljeni od družin obeh morilcev. Sodišče je obsodilo vse porotnike na globo po 200 rubljev. Oprostilna sodba proti morilcema je razveljavljena in prideta še enkrat pred druge porotnike. NASILNE SUFRAŽETKE. London, 19. julija. Ko se je Asquith pripeljal v Dublin, so vrgle sufražetke v njegov voz sekiro, ki je ranila ministrskega predsednika blizu očesa. Pri večerni predstavi v gledališču so aretirali mlado damo, ko je ravno hotela užgati zastor v loži. — V Chaerleonu je neka sufražetka napadla ministra Mac Ken-nana. NEZGODE NA MANEVRIH FRANCOSKE MORNARICE. Pariz, 19. julija. Pri manevrih francoske mornarice se je zgodila težka nezgoda. Križarka je baje zadela ob torpedo in ga prerezala na dva dela. Vse moštvo torpeda jo utonilo. Neki drug torpedo se je pa potopil, ker je vanj zadela križarka. MAROKO. Pariz, 19. julija. »Agence Havas« poroča iz Rabata: V pokrajini Dukala pri Marekešu je izbruhnil splošen upor. Kdor se ni pridružil upornikom, je moral zbežati. Novice. * Lepota ln pranje. Za ohranitev lepote je dal amerikanski zdravnik dr. David Paul: on amerikanskim damam nenavaden recept. Pred nekaj dnevi Je predaval v Winons Lake in ostro grajal vsa sredstva za lepotičenje. Dejal pa ie: Kdor hoče ostati lep, naj pere sam svoje perilo. Pranje ima dr. Paulson za najboljšo telesno vajo, ker pospešuje kroženje krvi in jači mišice. Mnogo dam se ni vstrašilo dolge poti iz čikage v Winons Lake, samo da so lehko poslušale novi evangelij o ohranitvi lepote. Malo mesto je bilo kar poplavljeno z damami, ki nimajo druge skrbi na svetu kakor negovanje svojega telesa. V mestu se je pojavil naenkrat cel regiment peric in prebivalci mesteca so se jim grohotali. Kako dolgo bodo pač te dame zdržale pri nenavadnem delu, ako se ne bodo kmalu opazili uspehi? Prav koristno bi bilo za te dame, ako bi zamenjale vsaj za eno leto svoje »delo« z garanjem proletarskih žen. Vestnik organizacij. Seja pevske podružnice »Vzajemnosti” je danes, soboto ob 8. zvečer v društvenih prostorih Pevska podružnica „VzaJeninosti“ naznanja sledeče: Podružnice »Vzajemnosti* kakor vse organizacije, ki Žele sodelovanja pevskega zbora, naj se pismenim potoni obračajo na pevsko podružnico. Delavski pevski zbori, ki iele note v prepisovanje, naj se Istotako oglasijo pismeno. Vsa pisma je naslavljati na sodr. Šteta n Dražil, Sp. Stška 5 6. Na ustmena vprašanja se ^e bo več oziralo. — Vsa potrdila za denarna plačila, oziroma podporno članarino, dalje odgovori na vprašanja in društvena naznanila so le tedaj veljavna, ako nosijo pod podružničnim naslovom podpise načelnika ln blagajnika, oziroma tajnika pevske podružnice. Pevska podružnica „Vzajemnosti“ prosi vse one sodruge In prijatelje delavske pesmi, kateri uvidijo potrebo delavskega pevskega zbora v Ljubljani, da pristopijo v društven krog kot podporni člani. Pevska podružnica Ima mnogo izdatkov; zato upa, da store sodrugi svojo dolžnost ter pod-plrajo v moralnem Se bolj pa v gmotnem oziru podružnico, katere obstoj Je odvisen od požrtvovalnosti sodrugov. — Pristop se prijavlja na posebnih tiskovinah, ki jih daje na razpolago društveni odbor, oziroma posamezni člani zbora. Šolsko-poljanska podružnica „Vzq]emnostl“ ima važni mesečni sestanek v nedeljo dne 21. t. m. v gostilni g. Bončarja, Poljanska cesta 19. člane opozarjamo nn ta sestanek in jih prosimo, naj vsak pripelje s seboj vsaj po enega tovarlča ali eno tovarišico. Pri ustanovitvi podružnice so člani obljubili intenzivno delo za pridobivanje članov, na to obljubo so žal nekateri pozabili Politično društvo »Bodočnost" ima v pondeljek 22. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji .International" občni zbor. H kegljanju na dobitke v korist „Zarje“ vabi vse ljubljanske sodruge kolodvorska podružnica Vzajemnosti. Kegljanje se vrši ob vsakem času v restavraciji ..International", kjer se Izve tudi vse podrobnosti. Centralni odbor Vzajemnosti v Ljubljani bo odslej vodil natančno Statistiko o delovanju zveze in njenih posameznih delov; v ta namen je založil tiskovine, ki so bile te dni razposlane vsem odsekom in podružnicam. S tem se hoče doseči kolikor mogoče Jasno sliko o stanju organizacije, ki naj omogoči pomoč tam, kjer je najbolj potrebna Tiskovina Je razdeljena na 5 delov ip obsega • A Račun o dohodkih in izdatkih podružnice, B. Obračun potr-dilnih znamk, C. Pregled o gibanju števila članov, D. Pregled priredb in število obiska in splošne opazke. Kako je tiskovino uporabiti, je razvidno iz priloženega vzorca. Tabeli pod A ln B se Izpolni na podlagi blagajniške knjige; ono pod C na podlagi Imenika članov, pocf D in »Opazke" pa po zapisniku in drugih beležkah. Obračun mora biti do 20. v mesecu za pretekli mesec v rokah centrale. Podružnice, ki bodo to zanemarjale, se bo opominjalo v .Zarji" pod to rubriko. Od vsakega obračuna Je napraviti po 2 izvoda, enega obdrži podružnica. Vse obračune bo centralno nadzorstvo pregledalo in podružnici potrdilo, da so pravilni, v nasprotnem slučaju pa pismeno opozorilo, da se napako popravi. Na podlagi obračunov bo centralno nadzorstvo od časa do časa revidiralo podružnice oz. odseke. Obračun za julij 1912 bo vposlati do 20 avgusta Ker sega doba poslovanja sedanjega centralnega odbora do 1. aprila 1912, je obenem z obračunom za julij napraviti "v^aji tudi obračun za čas od l. aprila do 30. junija 1912. Podružnice, ki so bile ustanovljene po 1. aprilu, na- J.°^brafUn 0d ti,te«a dneva naprej, ko izkazuje njih blagajniška knjiga prve spise Obračun naj bo skupen, ne za vsak mesec posebej. Vsi dohodki in izdatki morajo biti vpisam natančno pod naslovom, pod katerim *o bili sprejeti ali izdani Ce število priredb ni mogoče navesU natančno, se naj vsaj približno. Kadar ne zadostuje prostor pri .Opazkah', se naj nadaljuje na posebni poli papirja. V bodoče je pristopne izjave, nabiralne pole In druga nenujnc stvari pošiljati le z obračunom. Članske Izkaznice In naročene potrdilne znamke, izvzemSI nujne slučaje, bo centrala razpošiljala obenem < potrdilom, da je obračun pravilen oziroma napačen. B. Gotzl, Ljubljana Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. . ISrez konkurence! Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Najnižfe cene. Pred zaključkom leta se bodo razposlale še posebne statistične pole v svrho li^ci|»,,n, kar bo odprlo nove vidike za novo delo. Zato je pa potrebno, da se vse knjige vodijo že med letom v redu, da bo omogočen hitet in točen lttni zaključek. Daljna pojasnila daje centrala. V Ljubljani, dne 12. julija 1912. I. Kocmur, Al. Sianovec, 1.1. predsednik. t. č. t-ijnik. Št. Lehpamer, Fr. KraSovec, 1.1. blagajnik. nač. nadz. Delavsko gibanje. = Internacionalni rudarski kongres. V Amsterdamu je zboroval od 7. do 12. julija 23. internacionalni rudarski kongres. Kongresu je predsedoval sodrug Smillie iz Angleškega. Njegovo poročilo o uspehih letošnje stavke angleških rudarjev je zbudilo splošno pozornost. Med zasedanjem je namreč dobil obvestilo, da so razsodišča v južnem Walesu določila minimalno mezdo. Določena minimalna mezda povišuje dnevno mezdo 50.000 rudarjev od 10 vin. do 2 K 93 vinarjev. Smillie je konštatiral, da znaša uspeh stavke pri mezdah 10.000 miljonov K na leto. To je jasen odgovor onim, ki so trdili, da ni prinesla stavka rudarjem nobenega uspeha. Pomen rudarskega boja je pa tudi v tem, da je bila vlada, ki nihotela prej ničesar slišati o minimalnih mezdah, prisiljena vsled solidarnosti rudarjev, da je uzakonila minimalno mezdo v rudnikih. Ali tudi čez angleške meje je uplivala stavka, zakaj dosegli so skoraj vsi oni rudarji, ki so stopili v času angleške stavke v mezdni boj, znatne uspehe. Delegat ameriških rudarjev je izjavil na kongresu, da so sklenili vsled stavke angleških tovarišev, ameriški rudarji zelo ugodno pogodbo z rudokopnimi posestniki. Tudi avstrijski, belgijski in holandski rudarji so v tem času skoraj brez boja dosegli zvišane mezde. Le boj nemških rudarjev je bil brezuspešen, ker so bile krščansko socialne organizacije izdajice. Izmed resolucij, ki jih je sprejel kongres, je posebno važna ona, ki so jo predlagali Angleži. V tej resoluciji se izreka kongres načelno za petdnevni delovni teden v vseh rudnikih. Za to zahtevo bodo Šli pri prihodnjih bojih a Angleškem v boj. V nekaterih angleških revirjih, tako v Lanacshire, ki je največji revir na bkodskem in v nekaterih revirjih v Lancashire in Yorkshire, je ta zahteva že uresničena. Kongres so zaključili z veliko slavnostjo, ki so jo priredile socialistične in strokovne organizacije amsterdamske. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Premogokovnik,Adria* (pri Divači) išče mladega preizkušenega kurjača Vprašali je pri ondotnem ravnateljstvu. H. Celo noč odprto n Ranjenja kakršnakoli je treba skrbno varovati pred vsakršno onesnaibo, ker utegne nesnaga povzročili, da postanejo najmanjše rane prav hude ln težko ozdravljive V 40 letih se je izkazalo omehčujoče in izvlenio mazilo, PraSko domače mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezilno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeč® in pospešuje zaraščanje in cele nje. —-■ ■ Po pošti se pošilja vsak dan. l cela pušica 70 h. Po pošti proti vpo§i!jatvi 3 K 16 h se pošljejo 4 pušice, proti 7 K 10 pušic frauko na vse postaje avstro-Ogrske monarhije. POZOR na ime zdravila, izdelovalca, ceno ln varstveno znamko. Pravo le 70 h. Glavna zaloga B. FRAG^ER, c. in Ur dvorni dobavitelji. Lekarna „PRI ČRNEM ORLU“ Praga, Malu stran, Nerudova ulica Itev. 203, V zalogi po avslro-ogrshlh lekarnah. r . Benisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenegu2 K; boljšega 2’40 K; prlran polbelega 2 80K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega Bnef.nobelega, puljenego, iijL 6'40 K, 8 K; puha sivega ■ 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko. polovljene postelje ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh ‘20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3 50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Labko se franko zamenja za neugajajoče so vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. 8. Benisch, Dešcnice štev. 758, Češko. Ana Goreč Ljubljana, Rimska cesta II. Podružnica: Marije Terezije cesta 14 (Pri Novem svetu). Trgovina s kolesi in delh Najboljše pnevmatike. Izposojevanje koles. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča ;a vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. Naznanilo in priporočilo. Slav. občinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam, da sem preselil svojo krojaško obrt iz Gosposke ulice na Glavni trg štev. 12 Potrudil se bodem kakor dosedaj tudi zana-prej cenjene odjemalce postreči vedno z dobrim blagom ter zmernimi cenami. — V zalogi imam vsakovrstne zgotovljene obleke za gospode in dečke. Izvršujem preproste in najfinejše obleke po meri v najkrajšem času. V nadi, da mi ostanejo vsi dosedanji odjemalci zvesti ter da si pridobim še mnogo novih beležim s spoštovanjem I pah krojaški mojster v Celju, Glavni trg štev. 12. Samo K 4 90 krasna Remont Anker srebrna ura za gospode s 3 močnimi krasno graviranimi pokrovi, skočnim pokrovom. Pino Anker kolesje na kamnih tekoče, natančno idoča, 3 letna garancija, proti povzetju za samo K 4-90. Eksportna tvrdka ur L. Sehaechter Wien XVl/2 Lerchenfeldergflrtel Nr. 5. — Neugajajoče sc vzame nazaj. — p aojuje zasebnik reelnim osebam 5 odstotno. Vrača se v obrokih v 5 letih. Kukarki I. posterestarte Berlin 47. :: Denar Gramofoni - automati!! o ca a tovarniška zaloga a ca n m m m m a------------ 8.1 lana S **! se o S x S > X 3 E ° h H 3 O o z *■ e x 8 S $ B Za vsak gramofon pismeno Jamstvo. Gramofon-Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam Specijelno samo gramofone, godbene automate In druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte :: sl mojo zalogo. :: Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zalogi Delavska hranilnica in posojilnica v Gorici registrovana zadruga z omejenim jamstvom vabi na II. redni občni zbor M ki se bo vršil 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. Sv? »M •2,3 " ■J e I jKj -'t Izdelki solidni. ti ^ o Zmerne cene «« mES*5SEC3BSES “•j*.1 ‘T&- —*Juana i dne 28. julija 1912 ob 9. dopoldne v prostorih zadruge v Gorici Via Tre Re 16 I. nadstr. s sledečim dnevnim redom: 4. Volitev načelstva in nadzorstv 5. Sklepanje o predlogih član s' K obilni udeležbi vabi OUL MOJA ZENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kubuuuga ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „IJnikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga Fr. Kapus, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 11. .*. Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednlce na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke Ud. ::: Sprejemajo se tudi opreme hotelov. □ ,^sssar Potniki v severno in južno AMELJKO ge vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro Amerikana Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio rte Janeiro z najnoiejšiml brzoparnlkl z dvema vrtlnlcania, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd. Odliod parnikov: i______I v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko v s»k i h 14 dni. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 20. —