Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertši (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, Pjzza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna štev. 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 433 TRST, ČETRTEK 17. JANUARJA 1963, GORICA LBlT. XII ZASEDANJE V BRUSLJU IN DE GAULLOVE IZJAVE Pripi ravljajo se odločilni dog odki Franciji grozi, da ostane osamljena - Ne gre samo za gospodarske koristi, temveč predvsem za politične razloge - Zakaj De Gaulle nasprotuje vstopa Velike Britanije v SET Kot je bilo napovedano, so se v ponedeljek v Bruslju obnovila pogajanja za vstop Velike Britanije V Skupno evropsko tržišče. Na izid teh pogajanj v mnogih zahodnih političnih krogih polagajo veliko važnost, saj. je eden vplivnih angleških politikov izjavil, da bi njihov morebitni neuspeh pomenil najVečji poraz zahodne demokracije v vsej povojni dobi. Po nekam zelo čudnem naključju pa je ponovni začetek razgovorov med predstavniki prizadetih držav sovpadal s tiskovno konferenco francoskega predsednika De Gaulla, na kateri je vprašanje priključitve Velike Britanije Skupnemu evropskemu tržišču predstavljalo eno glavnih točk njegovih izvajanj. ODKLONILNO STALIŠČE šest zahodnoevropskih držav — je dejal e Gaulle -— se je lahko sporazumelo in ustanovilo SET, ker so po svoji zgodovini, politiki in gospodarstvu sorodne in ker so druga od druge odvisne. Velika Britanija, ki sedaj trka na vrata SET-a, potem ko rau ie nasprotovala, pa je pomorska in otoška ^dežela ter ima trgovinske zveze z najrazličnejšimi in oddaljenimi deželami. Zato veljata zanjo poseben sistem uvoza 'n_ posebna politika v trgovini s kmetijskimi pridelki, kar ni v skladu s tem, za kar so se sporazumele države — članice SET-a. »Hoče in more Velika Britanija — je nadaljeval De Gaulle — pristati na obveznosti, ki izhajajo iz Rimskih pogodb? Na to vprašanje more le sama odgovoriti, če bi se zgodilo, da bi v SET vstopila Velika Britanija, bi njenemu zgledu nujno sledile tudi druge države. S tem bi se pa področje SET-a razširilo, s čimer bi nastala nekakšna velika Atlantska skupnost, ki bi bila povsem podrejena Ameriki.« »NIC DRAMATIČNEGA« Iz teh besed, izrečenih prav ob pričetku pogajanj v Bruslju, jasno izhaja, kako Francija čvrsto vztraja na stališču, da se sme Velika Britanija priključiti SET-u lc s pogojem, da v ceioti sprejme obveznosti, ki veljajo za ostalih šest držav. Z drugimi besedami je De Gaulle torej povedal, da so sedanja pogajanja v belgijski prestolnici pravzaprav brezpredmetna. Takšno stališče pa utegne imeti globlje posledice predvsem v bodočem političnem razvoju zahodne Evrope in zahodnega sveta. j Nekateri politični opazovavci menijo, da se bodo posledice De Gaullovih izvajanj pokazale že med razgovori v Bruslju, kjer J se zna zgoditi, da v pogajanjih z Veliko j Britanijo države — članice SET-a ne bodo nastopale enotno, tako da se bodo angleški predstavniki spremenili le v nekakšne opa-zovavce in ne predstavljali več druge pogodbene strani. De Gaulle je predvideval tudi možnost, da se pogajanja razbijejo. »V tem primeru — je pristavil — se ne bo zgodilo nič dramatičnega, ker bi se Velika Britanija še vedno lahko pridružila SET-u.« Da bi se Velika Britanija zadovoljila le s položajem SET-u pridružene države, je izključeno, kar je še pred nekaj dnevi potrdil sam ministrski predsednik Macmillan. Njegov glasnik pa je izjavil, da želi Velika Britanija postati polnopravna članica SET-a, ker bo le na ta način lahko izpolnjevala svojo politično nalogo v okviru združene Evrope, česar bi ji kot SET-u le pridruženi državi bilo onemogočeno. SPORAZUM NA BAHAMSKIH OTOKIH Pri celotni zadevi ne gre torej samo za gospodarske probleme in koristi, temveč stopajo v ospredje predvsem politični razlogi, kar pa gotovo presega pristojnosti in pooblastila predstavnikov, zbranih na zasedanju v Bruslju. De Gaulle je v ponedeljek, kot smo že omenili — iziavil, da bi z vstopom Velike Britanije v SET nastala nekakšna Atlantska skupnost, ki bi bila povsem podrejena Amerikancem. Temu pa se francoski pred- sednik upira, ker noče, da bi se ponovilo to, kar se je zgodilo že z Atlantsko zvezo, v kateri se Francija po De Gaullovem mnenju nahaja v položaju manjvredne članice. Prav zaradi tega je že prišel v spor z Ameriko in dogodki zadnjih tednov so njegovo nezadovoljstvo še povečali. De Gaulle na primer odločno odklanja sporazum, ki sta ga lanskega decembra sklenila na Bahamskih otokih Kennedy in Macmillan glede atomske oborožitve Velike Britanije in drugih držav — članic Atlantskega zavezništva. »Za Francijo — je dejal general — je ta sporazum povsem neaktualen.« Ne moremo sprejeti izstrelkov vrste »Polaris«, ker nimamo ne primernih podmornic ne atomskih konic. Zaradi tega je napovedal, da bo Francija nadaljevala z r.apori, da se oskrbi z lastnim atomskim orožjem, češ da le na ta način lahko učinkovito poskrbi za svojo obrambo. Kennedy in Macmillan sta se na Bahamskih otokih sporazumela, da bo Amerika izroči'a Veliki Britaniji določeno število izstrelkov vrste »Polaris« in ji hkrati pomagala pri gradnji podmornic, na katere bodo te izstrelke namestili. Enako pomoč je Kennedy sedaj pripravljen nuditi Franciji, a s pogojem, da se ta jedrska sila podredi skupnemu poveljstvu atlantskih sil. Po Kennedyjevem mnenju bi se Francija na ta način dejansko vključila v tako imenovani »atomski klub« (skupina držav, 'ki razpolagajo z jedrskim orožjem), kar De Gaulle že zdavnaj zahteva. Pogajanja v Bruslju se nadaljujejo Toda s tem načrtom Kennedy — vsaj kar zadeva Francijo — za sedaj ne bo prodrl, ker ga je francoski predsednik odločno odklonil. Položaj je kočljiv, ker postaja De Gaulle tem bolj nepopustljiv, čim bolj se v Ameriki uveljavlja težnja, da se veliki mednarodni problemi pričiio reševati z neposrednimi pogajanji med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Zadeva postaja ze- lo resna, iker se zna zgoditi, da bi Francija tudi v primeru sporazuma med velesilama o jedrskem razoroževanju na lastno pest nadaljevala z jedrskimi preizkusi, kar bi gotovo povzročilo v mednarodnem svetu takšne posledice, ki jih sedaj ni mogoče niti predvidevati. Če bodo v teh in v drugih mednarodnih vprašanjih prevladala De Gaullova stališča, ni seveda odvisno samo od Francije, temveč delno od njenih zaveznic v okviru Evropske gospodarske skupnosti. De Gaulle, kot znano, računa predvsem na pomoč in podporo zahodnonemškega kanclerja Adenauerja, ki bo v kratkem prišel v Pariz. Toda Adenauerjeva morebitna podpora je iz več razlogov zelo problematična. E-den glavnih razlogov obstoji v dejstvu, da se Adenauer nahaja tik ob zaključku svoje politične kariere in ni prav nič gotovo, ali bodo njegovi nasledniki hoteli nadaljevati politiko sedanjega kanclerja. (Nadaljevanje na 2. strani) RAOtO TRST A Kongres V torek zjutraj je vzhodnonemški komunistični voditelj Walter Ulbricht odprl 6. strankin kongres v Berlinu. Nikita Hruščov se je pripeljal v mesto že v ponedeljek, a z zamudo petih ur. Oba veljaka sta se na postaji poljubovala, nakar sta v svojih govorih nakazala smernice zborovanja. Hruščov je navdušeno napadal kapitalizem. »Hura bom kričal,« je dejal »ko bo kapitalizem pokopan. On je star in mora umreti, socializem je pa mlad in ga ne bo ustavila nobena sila.« Obrnjen proti zapad-nim časnikarjem jih je bodril: »Zapišite to!« Pohvalil je tudi zid in žično ograjo, ki deli Berlin na dvoje, češ da je to velika pridobitev Vzhodne Nemčije in komunizma sploh. Na torkovem zborovanju je govoril Ulbricht pet ur in pol. Med silovitim ploskanjem je izjavil: »Mi podpiramo osebo in politiko Nikite Hruščova v idejni borbi proti albanskim voditeljem.« Mislil je seveda tudi na Kitajce, ki so med ploskanjem stali kot kipi. Ulbrichtov dolgi govor je imel kot glavno vsebino željo, da se prizna Vzhodno nemška republika in da pride med obema nemškima državama do tesnejših kulturnih in eost>odarskih povezav. Nikita Hruščov je govoril tudi na kongresu. V svojem dolgem govoru, ki je trajal dve uri in pol, se je dotaknil vseh važnejših mednarodnih vprašanj. Vsebina njegovih izvajanj pa je mnogo bolj spravljiva, kot so bile besede, ki jih je izrekel ob prihodu v Berlin,.. .. 0 usodi nemške prestolnice je ponovil svoj predlog, naj se njegov zahodni del spremeni v svobodno mesto, velesile pa nai jamčijo njegovo neodvisnost in nev-mešavanje v njegove notranje zadeve. Problem razorožitve je po sovjetskem mnenju tesno povezan z ureditvijo berlinskega vprašanja in s podpisom nemške mirovne Pripravljajo se v Berlinu pogodbe. Ponovno je zatem poudaril pravilnost načela mirnega sožitja med obema taboroma in obsodil vojno, kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov. Povsem nov pa je predlog, naj se nesoglasja in spori med Moskvo in Pekingom skušajo odpraviti z medsebojnimi razgovori. Dokler do tega ne pride, pa naj preneha medsebojna polemika. DOLG CLANIC OZN Članice OZN dolgujejo svetovni organizaciji več kot 121 milijonov dolarjev, so sporočili na sedežu OZN. Približno 76 milijonov dolarjev dolguje 67 članic za financiranje operacij OZN v Kongu, medtem ko znašajo zahteve za vzdrževanje sil OZN v Gazi 27 milijonov dolarjev. Po podatkih za leto 1962 so znašali stroški za misijo OZN v Kongu povprečno 10 milijonov dolarjev mesečno. NEPOŠTEN GENERAL Uradno so objavili, da je disciplinska komisija avstrijskega obrambnega ministrstva odstavila generala Otta Mittlacherja s položaja šefa odseka za preskrbo ministrstva. Proti njemu bodo uvedli sodno preiskavo, ker ga sumijo, da je zloraibil uradno dolžnost. Te dni se njegovo ime omenja v vseh avstrijskih listih v zvezi z afero ob vojaških dobavah neke ameriške firme. KITAJCI KUPUJEJO LETALA V ANGLIJI Predstavnik britanske letalske družbe BOAC je sporočil, da se skupina Strokovnjakov za letalstvo LR Kitajske v Londonu pogaja za nakup 14 transportnih potniških letal vrste »Britania«. Britanska' letalska družba je ta letala uvedla v promet 1957. leta, lani pa jih je že zamenjala z novimi vrsti letal. > -J; odločilni dogodki m NEDELJA, 20. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Mlin na dnu morja«, pripovedka (Le-Ija Rehar), igrajo člani RO; 11.55 Koncert božičnih pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Vokalni duet Kos - Pertot ob spremljavi tipičnega tria, ki ga vodi Oskar Kjuder; 17.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 18.30 Obisk v naši diskoteki: »Bruna Pertot« (prof. H. Mamolo); 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«, (Niko Kuret). o PONEDELJEK, 21. januarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pratika« (Niko Kuret); 18.00 Sopranistka Ljuba Berce-Košuta. Na sporedu so samospevi Petra Konjoviča; 18.30 Folklorni motivi v simfonični glasbi (Gojmir Demšar); 19.00 Radijska univerza — Arnaldo Foschini: Spoznavajmo naša živila: »Nasladila«; 20.30 Ermanno Wolf Ferrari: »Štirje grobijani«, komična opera v 3 dejanjih. • TOREK, 22. januarja, ob; 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu (dr. Janko Jež); 18.30 Gian Francesco Dalipiero: Pantea, simfonična drama za zbor, bariton in orkester; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jevnikar); 22.00 Obletnica meseca — Aljoša Vesel: »Ob 150-letnici rojstva kemika Henryja Bessemerja«. • SREDA, 23. januarja, ob: 12.00 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Z zborovskih natečajev »Antonio Illersbere«; 18.30 Italiajnski sodobni skladatelji — Luigi Dallaniccola: Pesmi iz uietništva za zbor in orkester; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Bluf ali laž in resnica«, komedija v petih dej. (Eueene Scribe - Martin Jevnikar), igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu. • ČETRTEK, 24. januaria. ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jevnikar): 18.00 Italiianščina po radiu (dr. Janko Ježi: 18.30 Koncert godalnega kvarteta iz Zagreba — Franz Schubert: Kvartet v Es-duru, op. 125 št. 1. Izvaiavci: violinista Zlatko Balija in Jambro-žič Nikola violist Dušan Stanič violončelist Fr^d Kiefer; 19.00 Leno pisanje, pripravila Zora Tavčar; 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije. • PETEK, 25. januaria, ob; 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.30 Tržaški skladatelji: »TTbald Vrabec« (Dušan Pertot); 19.00 Radijska univerza — Widar Cesarini Sforza: »O pojmu pravice in njegovi zgodovini« — »Očarljiv pojem in dvoumna besrda«; 20.30 Gosnodarstvo in dplo; 21.00 Koncert operne glasbe: 22.00 Iz pesniških gajev: »Gaspara Stam-pa« (Boris Tomažič). • SOROTA 26. /januarja, ob: 12.00 Po širnem svetu: 14.40 Slovenske ritmične nopevke; 15.30 »Osam-liena duša«, radiiška drama (Oian Francesco Luži - Franc Jeza\ ic-rajo člani RO; 16.35 Mladi solisti: Pianist Nino Gardi — Maurice Ravel: Le tombeau de Couperin; 17.00 Znane melodije, v izvedbi orkestrov, ki ju vodita Alberto Casamassima in Franco Russo; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem Cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina; 19.00 Družinski obzornik; 20.40 Zbor iz Števerjana; 21.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 21.30 Vabilo na ples. Izdaja Konzorcij Novega list« • Odgovorni urednik Drago Legij« . Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29.477 (Nadaljevanje s 1. strani) Kar zadeva jedrsko orožje, pa Francija in Zahodna Nemčija že sedaj zagovarjata dve različni stališči. Bor.nska vlada je namreč prav te dni izjavila, da sprejema ameriško - britanski sporazum, sklenjen na Ba-hamskih otokih. Zahodna Nemčija se strinja z načrtom, po katerem naj se Atlantska zveza oskrbi z atomskim potencialom, pri katerem bi bile tako soudeležene vse države, članice te zveze, kot ustreza njenim sposobnostim in možnostim. »Izvedba tega načrta — je izjavil glasnik bonnske vlade — bi onemogočila diskriminacije na atomskem področju.« Za Italijo ni nobenega dvoma, da bo v tem vprašanju podprla ameriško stališče in da bo tudi v drugih mednarodnih problemih zagovarjala stališča, ki so bližja ameriškim kot francoskim. Prav v to zvezo je treba torej postaviti sedanji obisk predsednika Fanfanija v Washingtonu. Kar zadeva aktualno vprašanje, o katerem sedaj razpravljajo v Bruslju, je treba ugotoviti, da De Gaullove drzne besede niso doslej povzročile vidlnih posledic, tem- več le izzvale nekaj pojasnil s strani predstavnikov ostalih držav SET-a. Pomebna se nam zdi predvsem izjava, zahodnonemškega predstavnika, ki je med drugim dejal: »Zahodna Nemčija je za vstop Velike Britanije v SET. Postane naj njegova polnopravna članica in ne le pridružena država, kot predlaga De Gaulle, ker to ni nobena rešitev za takšnega partnerja, kot je Velika Britanija. Samo kot polnopravna članica more namreč Anglija sodelovati pri izvajanju političnih ciljev Evropske skupnosti.« Posebno pikre so bile besede italijanskega predstavnika, ministra Colomba, ki je dejal, da je De Gaullova izjava brez praktičnega pomena, ker mora do vprašanja, ki tvori predmet pogajanj, zavzeti stališče vseh šest* držav ir. ne ena sama. Ni treba seveda posebej omeniti, da so zastopniki Belgije in Nizozemske odločno odklonili De Gaullova izvajanja. Kot vidimo, se je leto 1963 začelo z živahnim diplomatskim in političnim delovanjem, tako da se lahko predvideva, da bomo letos prisostvovali pomembnim političnim dogodkom, ki bodo morda odločilni za bodočnost Evrope in vsega sveta. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi v soboto, 2. februarja, v hotelu »ExceIslor Palače« svoj tradicionalni »DOBRODELNI PLES« Pričetek ob 21. uri Vstop izključno z vabili, ki se dobijo na sedežu društva v Trstu, ulica Machiavelli 22, telefon 36-275, vsak delavnik od 10. do 12! in od 17. do 19. ure. Tu se lahko tudi rezervirajo mize. Nova katoliška stranka? Že pred nekaj meseci so nekateri italijanski dnevniki objavili poročilo, da se pripravlja ustanovitev nove italijanske katoliške stranke. Pobudo zanjo so dali skrajni desničarski krogi Krščanske demokracije, ki rovarijo proti Fanfaniju in njegovi skupini. Na delu so bili tudi nekateri člani mi-sinske stranke, velik del nekdanjega plemstva in tudi zastopniki nekaterih velikih gospodarskih družb. Poudarjali so, da je sedanja krščansko demokratska stranka premalo katoliška; namigovali so tudi, da imajo zveze z Vatikanom. V soboto je pa vatikanski dnevnik »Os-servatore Romano« v lepih diplomatskih besedah, a strogo obsodil poskus cepljenja katoliških vrst. List vprašuje, kdo daje pravico temu »političnemu gibanju italijanskih katoličanov«, da obiskuje župnike po Italiji in jih skuša pridobivati za svojo politično smer. Svarilo se končuje z besedami, da ustvarjajo take samovoljne pobude zgolj nezaželeno zmedo. EVROPSKI KANCLER Oton Habsburški, ki še vedno na tiho upa, da bo zasedel prestol Franca Jožefa, je imel prejšnji teden v Bruslju zanimivo predavanje. Zavzemal se je za politično skupnost Evrope, v kateri naj ne bi nobena država prevladovala. Gospod Habsburg predlaga tudi, naj bi zunanji ministri evropskih držav izvolili skupnega »kanclerja Evroje«. i pa povedal, ali kandidira on na to odlično mesto. NOVICE Smrt slavnega slovenskega pevca V ponedeljek je umrl v Ljubljani veliki s ovenski pevski umetnik in glasbeni peda- fe°t! S P?ett0’ R°dil 56 j£ V Ljubljani leta 1885. Petja se je izučil pri mojstru Hu- adu. 2e leta 1903 je nastopal kot basovski solist v ljubljanski Operi. Nato je dolgo let pel v dunajski dvorni Operi, kjer si je pridobil slavo enega izmed prvih evropskih umetnikov. Nastopal je tudi skupaj z moi-strom Carusom. Leta 1922 se je vrnil v Ljubljano. Pevsko umetnost je povzdignil na zavidljivo višino kot profesor konservatorija in kasneje kot rektor Akademije za glasbo. Za svoje kul-turno delovanje je prejel najvišja državna odlikovanja. Slovenska umetnost je zgubila z Betettom enega najmočnejših oblikovav-cev petja in glasbe. Revolucija v Togu V nedeljo zjutraj je padel pod streli za-rotnikov Silvan Olympio, predsednik zapad-noalriške republike Togo. Republika je bila pred vojno sestavni del istoimenske nemške kolonije. Dežela je precej bogata na poljedelskih in rudniških proizvodih. Olympio je bil eden najsposobnejših afriških državnikov. Imel je evropsko izobrazbo; njegova žena je hči nemškega pastorja. Vladal pa je precej samooblastno, oprt na svojo stranko »Unija Toga«, ki je pri zadnjih volitvah leta 1961 dobila 99% glasov. Z opozicionalno zvezo »Juvento« je precej neusmiljeno pometal. Uprli so se mu nižji častniki in podčastniki pod vodstvom narednika Botdjole. Oblast ima zdaj trdno v rokah vojaški odbor, ki ima podporo sosednje republike Gane in morda še kake evropske države. Večina afriških držav pa je obsodila umor, ki utegne imeti še velike posledice v mladih državah na Gvinejski obali. Na Himalaji Kakor kaže, se bo indijsko-kitajska meja na Himalaji kmalu na novo vnela. Kitajski minister Cu-En-Laj je namreč zavrnil predlog za daljše premirje, katerega je postavila konlerenca šestih azijskih držav v Co-lombu. o;u.\ . .,3, i Indija se že pripravlja na novo kitajsko ofenzivo. To pot pa ne bo stala nasproti sovražnikovi ofenzivi tako praznih rok kot lani. SZ je že začela pošiljati v Indijo reakcijska letala. Prav zaradi te sovjetske pomoči Kitajci še bolj napadajo Hruščova kot izdajavca komunizma.. Na dan so pa prišli tudi vzroki, čemu se je kitajski prodor v Assam tako naglo ustavil. Sovjetska zveza je namreč dobavljala nafto za kitajske tovornjake in letala. Zaradi spora s Pekingom je pa Hruščov nenadoma ustavil dovoz tega najvažnejšega pogonskega sredstva in ustavilo se je tudi 9.000 tovornih avtomobilov, ki so oskrbovali kitajske čete na Himalaji. Naravna posledica je potem bila, da je morala prenehati tudi kitajska ofenziva. Prav to ozadje je tudi vzrok poglobljenega nasprotovanja med Pekingom I in Mnclrirn Sovjetsko - ameriški razgovori Na obnovljenih sovjetsKo - amenšidn pogajanj in v razorožitvi, ki so se začeli na seuezu OZN, je šef amenšKe delegacije Fošt er vztrajat na tem, naj Sovjetska zveza c.okaže, kaico deluje priprava za odkrivanje jedrskih eksplozij. Sovjetska zveza namreč trdi, da ianko s pomočjo lakonne-novamh »črnih skrinjic« avtomatično registrirajo jedrske eksplozije ne glede na to, ali gre za poskuse nad ali pod zemljo. ZDA in Velika Britanija še vedno zahtevajo inšpekcijo na kraju samem, ko gre za sklenitev sporazuma o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Na sovjetsko - ameriškem sestanku, ki je trajal dve uri, so razpravljali o možnosti, da bi našli kom' promisno formulo dveh držav o sklenitvi sporazuma za prepovedi jedrskih poskusov. Povodni turizem Turizem po kopnem, po morju in v zraku je danes že nekaj vsakdanjega. K tein vrstam se bodo pridružili prinodnje leto še turistični izleti pod vodo. Zamisel se je poročala v klasični deželi turizma, v Švici. Jacques Piccard, sin znanega raziskovavca morskih globin Avgusta Piccarda, je že napravil načrte za turistično podmornico »ivie-soshaf«. Za enkrat še ne bo vozila izletnikov po oceanskem dnu, pač pa po globinah Ženevskega jezera. Podvodni čoln je dolg 25 metrov, sprejme lahko do 40 potnikov in se potopi do 300 metrov globoko. Izletniki bodo mogli občudovati skozi močna stekla čudovito življenje v vodnih globinah. Podjetniki računajo, da bo podvodni turizem donašal precejšnje dobičke. NAJDALJŠI MOST Ta mesec so odprli za promet najdaljši most na svetu. Veže povprek celotni zaliv Maracaibo v Venezueli. Dolg je 9 kilometrov, širok pa 18 metrov. Ker je visok 40 metrov, bodo mogle pluti pod njim tudi velike oceanske ladje. Gradili so ga tri leta in pol. Zgradba, ki je mojstrovina moderne tehnike, je stala 6,5 milijarde lir. Služil bo v prvi vrsti za prevažanje nafte, ki ima prav na dnu Maracaibskega zaliva najmočnejše vrelce. temu polet V znanstvenih krogih astronomov se že a J časa plete razgovor, ali je Jbolj važen P° et na Luno ali na Venero. Vse kaže, da So se sovjetski znanstveniki odločili, da najprej preiščejo naš sosečlni trabant’ Lu-1 J® oddaljena od Zemlje približno 384 _o , uometrov. Ameriški astronomi so se pa o ih za obisk Venere, ki je za Soncem in Limo naj svetlejša zvezda na nebu. S7ena'.1“jve6j* razdalJ'a od Zemlje znaša 57 milijonov kilometrov, najmanjša pa 42 jnilijonov. Amenkanci so z rtiča Canaveral Pr0ti zvezdi Veneri ali Večernici aketni izstrelek »Mariner II«. Več kot 10 bilijonov dolarjev so potrošili za njegovo na Venero? izdelavo in za stotine vanj vdelanih instrumentov. šeststo strokovnjakov na raznih področjih se je leta in leta ukvarjalo z načrti in izdelavo dragocenega raketnega izstrelka, ki se ne bo nikoli več vrnil na Zemljo. Cernu je torej treba potrošiti toli-' ko milijardi? Odgovor nam daje 40-letni elektroinže-nir Bob Parks. Ta mož je vodja »Planetnega načrta« na visoki tehnični šoli v Kali-j forniji. Na razpolago ima neomejene kre-jdite za uresničenje planetarnih poletov. | Pomaga mu skupina kakih dvesto znanstvenikov. Parksov znanstveni sloves je (Nadaljevanje na 8. strani) Italija v mrzlih kleščah Skoro teden dni je že, odkar je mrzlotni val zajel vso Evropo. Najbolj je pritisnil v švicarskih alpskih dolinah, kjer so imeli pravi mrzlotni tečaj. V vasi La Brevine v pogorju Jura je padel toplomer na 40 stopinj pod ničlo. V skandinavskih državah so zmrznili celo morski prelivi. Mraz je stisnil v svoje klešče tudi ves Apeninski polotok. V Južnem Tirolu imajo 20 do 25 stop. mraza. Po vsej Padski nižini 15; zamrznila je tudi beneška laguna. Na Siciliji in Sardiniji sneži. Zimski mraz je povzročil že tudi precejšnjo škodo; samo v Liguriji je na cvetličnih nasadih že 10 milijonov lir škode. Ob Gardskem jezeru so uničeni vrtovi limon in oranž; prizadeti so tudi na jugu. Na Sardiniji pa ne bo skoraj nič pridelka artičokov. V Gorici se najnižja temperatura suče že nekaj dni okoli 10 stopinj pod ničlo. V Trstu pa okoli 6 stopinj. Do tako nizke temperature, kot je bila leta 1929, pa še nismoi prišli. Sesljan: i ODLIČEN USPEH SG V TRSTU RAZDELITEV NAGRAD | Jugoslovanska televizija je prejšnji petek V hotelu pri »Sedmih palčkih« v Seslja-1 vključila v svoj spored Pirandellovo delo nu je bila v nedeljo krajša slovesnost, pri »čepico s kraguljčki« v izvedbi Slov. gleda-kateri so razdelili nagrade ustanovam in lišča v Trstu. Za naš ansambel je to prav posameznikom, ki so sodelovali pri raz-'gotovo pomemben dogodek, saj se je prvič stavi fotografskih posnetkov z motivi s Tržaškega ozemlja. Razstavo so najprej priredili v Miljah, nato v Sesljanu in sedaj jo bodo • prenesli v Zgonik, zgodilo, da je nastopilo pred tako široko publiko in pred televizijsko kamero. Reči moramo, da so vsi igravci odlično prestali preizkušnjo in tako pokazali vse svoje umetniške sposobnosti ne samo kot Za predsednika turističnega urada ^a posamezniki, temveč tudi kot dramska sku-Devin in Sesljan je bil z odlokom pristoj- pjna prj t-em jma seveda mnoge zasluge nega ministrstva imenovan Remigio Lenar- ‘t-ucjj režiser Adrijan Rustja, ki mu je treba duzzi, ki biva v begunskem naselju v Se- za nast0p §e posebej čestitati. šljanu in je občinski svetovavec devinsko-nabrežinske občine, izvoljen na listi Kršč. Menimo, da so bili s to oddajo zadovolj- „ ... , ... , ni tudi gledavci, saj so določeni prizori pri demokracije. Po poklicu pa je kmetijski:.,. ^ do večjega jzraza kot na odru y AvcJ._ izvedenec, v s uz i pn me ijs cm na toriju ali kaki drugi dvorani. Nastop so sne- zomištvu v Trstu.^ _ . Imali v prostorih Studia Ljubi jang. Doslej pa še niso znana imena ostalih j članov upravnega odbora. Odbornike bo Barkovlje: imenoval prefekt. katera zasebna podjetja so te zahteve že sprejela. Podjetje Salda je začasno odpustilo z dela 17 uslužbencev, med) katerimi so tudi vsi člani notranje komisije. Kot vzrok navaja, da ni dela. Proti temu ukrepu so sindikati odločno nastopili. V sredo so v Trstu stavkali brivci in damski frizerji. Gre za znak protesta, ker parlament ni sprejel zakona, ki bi uredil izdajanje dovolilnic za odpiranje novih brivnic in frizerskih salonov. VESEL DOGODEK Družini Pavleta Merkuja, profesorja na slovenski višji srednji šoli v Trstu, se je pred dnevi rodil sinček, ki so mu dali ime Andrej. Ob tem veselem dogodku srečnim staršem iskreno čestitamo. Kmetovavci: dvignite nakazila Kmetijsko nadzorništvo v Trstu sporoča, da je pričelo razdeljevati nakazilo kmetovavcem, ki so predložili prijavo o škodi, ki jim jo je. povzročila suša. Pomoč obstaja v prispevku 50% nakupne cene močnih krmil (za kmetovavce, ki jim je suša povzročila škodo na pridelku sena in ki imajo živino) in umetnih gnojilih za tista posestva, ki so imela škodo v vinogradih in pri drugih kulturah. Vsota, ki ustreza ostalim 50% cene močnega krmila ali umetnega gnojila, plačaš pri skladišču Kmetijskega konzorcija v silosu za železniško postajo, ko dvigneš krmila. Ce želiš odložiti plačilo te vsote, ti bo Kmetijski konzorcij nudil kredit na brezobrestno kmečko menico. V tem primeru mora dvigniti krmilo ali umetno gnojilo gospodar sam, ki bo tudi podpisal menico. Da bi razdeljevanje potekalo brez ovir, bo Kmetijsko nadzorništvo — soba štev. 3 — Ulica Ghega, štev. 6/1. izdajalo nakazila po sledečem vrstnem redu: 18.-19. januarja: Greta, Rojan, Rocol, Koštalunga, Campaneile, Sv. M. Magd. Spodnja, Sv. M. Magd. Zgornja, Katinara, Skedenj, Repentabor (vsa občina) ; 21.-22. januarja: Devin, Nabrežina (vsa občina); 23.-24. januarja: Zgonik (vsa občina); 25.-26. januarja: Dolina, Boršt, Zabrežec, Ricma-nje, Boljunec; 28.-29. januarja: Prebeneg, Mačkovl.je, Log, Pod-lonjer, Pesek, Gročana, Draga, Botač, Krojle, Do-mjo, Jezero; 30.-31. januarja: štramar, Milje (vsa občina). Ce kdo zamudi rok, bo lahko dvignil nakazila v naslednjih dneh, vedno po 12. uri ter po 30. januarju vsak dopoldne; razdeljevanje se bo zaključilo nepreklicno 9. februarja. RAZDELJEVANJE MOČNEGA KRMILA ZA KOKOŠI JAJCARICE PO ZNIŽANI CENI Kmetijsko nadzorništvo iz Trsta sporoča, da je pričelo izdajati nakazila za nakup močnega krmila za kokoši jajčarice. Prispevek znaša 50% nakupne cene; razdeljevanje pa bo trajalo, dokler ne bo izčrpana razpoložljiva vsota. Za vsakih 25 kokoši je nakazanih 5 kg krmila. Ko dvigneš nakazilo plačaš razliko v korist Kmetijskega konzorcija. O STANJU NAŠIH CEST V dopisu iz Sv. M. M. Spodnje, ki je bil objavljen v zadnjem N. L., smo brali, kako se tamkajšnji prebivavci pritožujejo nad slabim stanjem cest in pomanjkanjem javne razsvetljave. Enake in morda še hujše pritožbe pa bi lahko napisali Barkovljani, saj večina njihovih poti še zdaleč ne ustrezajo potrebam in nekatere so bolj podobne kozjim stezam kot predmestnim potem. Saj je bila še do pred kratkim v naravnost obupnem stanju celo pokrajinska cesta Trst-Prosek in so jo šele nedolgo tega delno popravili. Ta važna cesta pa bi morala biti tudi razširjena in šele potem bi lahko govorili, da je popolnoma urejena. Prav bi zato bilo, če bi si stanje cest v Barkovljah temeljito ogledal tudi kakšen občinski mož in nato poskrbel, da bi poti tudi popravili in uredili. NOVA ŽELEZNIŠKA POSTAJA NA OPČINAH V soboto bodo slovesno odprli novo že lezniško postajo na Opčinah. Obe dosedanji postaji bosta odpravljeni, tako da se bodo vlaki odslej vsi ustavljali na novi postaji, pa naj vozijo na progi Trst - Ljubljana ali na progi Trst - Jesenice. Dela so trajala več let. Stroški znašajo 1 milijardo in 600 milijonov lir. IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA V petek bo štiriurna stavka kovinarskih delavcev, uslužbenih pri zasebnih podjetjih. Delavci te stroke zahtevajo, naj tudi zasebna podjetja vključijo v delovno pogodbo enake pogoje, kot veljajo za delavce, ki so v službi pri državnih podjetjih. Ne- GLASBENA MATICA — TRST V soboto, 19. januarja, ob 21. url v dvorani na »Stadionu prvi maj« VEČER ZABAVNIH IN NARODNIH POPEVK sodelujejo: kvintet bratov AVSENIK ter duet Ema PRODNIK in Franc KOREN napoveduje: Svetozar GUČEK Vstopnice bodo na razpolago v petek in soboto v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane., PONOVITEV: v nedeljo, 20. januarja, ob 16. uri v dvorani »Ljudskega doma« v Sv. KRIŽU. Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V nedeljo, 20. jan. ob 17. url na Kontovelu Andre Roussin »KADAR SE ŠTORKLJA ZABAVA« komedija v. štirih dejanjih Dr. VRTOVEC J0/R [jun.) SPECIALIST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI Asistent na zobozdravniški Univerzitetni kliniki v. Padovi Sprejema v TRSTU: VIA CARDUCCI — VOGAL VIA MILANO Telefon: 68-349 TIPANA Danes pa vam ne bomo pravili o naših slabih cestah, revščini in zapuščenih hišah. Pač pa nekaj o naših izseljencih, ki se ubadajo po svetu za ljubi kruhek. Dosti jih je, ki v tujini kar utonejo in ne slišimo nič več o njih. Drugi se vračajo vsaj za praznike pogledat v rojstni kraj. So pa tudi taki, ki delajo s svojim poštenim delom čast sebi in tudi domačim. Prav pred kratkim je velik nemški dnevnik, imena ne znamo povedati (to je Esslingen Zei-tung — op. uredništva), pisal o našem rojaku Otelu Ronku in še o drugih, kako so to izvrstni in delavni ljudje. List hvali tudi njih strokovno sposobnost in discipliniranost. Razen že omenjenega rojaka so pohvaljeni tudi naši delavci iz Nem in čente. Zaposleni so pa pri železniški upra- vi v Stuttgartu kot motoristi in zidarji. ŠENT LENART V našem okraju imajo dosti načrtov za različna javna dela. Ustanova za gorsko gospodarstvo je že oddala v najem dela za uravnavo hudournikov in vodovodov. Uredi- li bodo strugo Kozice od Cemurja do Spodnjega Mersina. Stroški so preračunani na 8 milijonov lir. Voda je vedno nagajala, poplavljala in izpodjedala rodovitno zemljo. Prav tako je bila potrebna tudi napra- 17. januarja 19<3 NOVI LIST Stran 5 Glas staršev: NOVO ŠOLSKO POSLOPJE V GORICI Glede nameravane zgradbe skupnega poslopja za vse slovenske šole v Gorici smo prejeli že več pripomb in ugovorov. Med temi se nahaja tudi pismo, podp.-sano od skupine slovenskih staršev iz mesta. V izvlečku rade volje objavljamo vsebino teh pritožb. Starši pravijo, da jih veseli, da se oblasti brigajo za zidavo vsem pogojem sodobne pedagogike ustreznih poslopij. Tudi za naše šole. Ker pa šola v moderni državi ni zadeva samo šolskega ministra in šolskih oblasti, marveč še dosti bolj družin, ki imajo šoloobvezne otroke, imajo pač starši prvi besedo pri stvari. Saj šola ni samo zaradi šole, ampak zaradi otrok. Vsaj tako bi moralo biti v moderni državi, kjer državljan soodločuje o občekoristnih zadevah in ne kakšen paternalističen minister, župan ali občinski mož. Kot se je občinski odbor in menda tudi mestni svet odločil, naj bi stalo novo šolsko poslopje nekje na koncu Stražic Ob Soči. In to za vse slovenske vrtce, osnovne in srednje šole skupaj, že to dejstvo, da stlačijo pod eno streho male otroke in o-semnajst do dvajset let stare višješolce, ne ustreza pedagoškim načelom. Drugi, še važnejši vzrok, da niso starši zadovoljni s prostorom, kjer naj bi stalo novo šolsko poslopje, je pa prevelika oddaljenost za premnoge šolarje in dijake. Večina slovenskih družin prebiva v severnem delu mesta. Od tam do Stražic pa je tričetrt ure in za nekatere tudi cela tira hoda. Kako naj torej starši pošiljajo zlasti pozimi, v mrazu in dežju svojo deco v vrtec in otroke v ljudsko šolo tako daleč na drugi konec mesta? Avtobusnih zvez ni, lastnih avtomobilov pa tudi nima veči- * HnnulbUa rlrUina va vodovoda v vasi Ušivca in Zabrdo; • potrošili bodo za urejeno napeljavo pet milijonov in pol. Ta denar ne bo vržen proč, ker bo velikega pomena za naše hiše in tudi za živino. Ob suši je bilo potrebno no-.- iti vodo na glavi, v zimi pa razbijati led na studencih in potokih, če smo hoteli priti do kaplje vode. RAJBELJ Le redki stari ljudje se še spomnijo hudega potresa pred prvo svetovno vojno, ki je zasul precej rovov v rudniku in je tudi požrl rudniško bolnišnico. Te spomine so obujali stari očanci prejšnji torek. Zvečer proti deveti uri in pol so prebivavci v Rajblju občutili močan potresni sunek, nato so sledili še trije šibkejši. Ljudje so v strahu bežali iz hiš. še bolj v skrbeh so pa bili za svojce, ki so delali na nočni izmeni v rudniku. Kot so pozneje ugotovili, so bili' ti zemeljski sunki le krajevnega značaja. Bržkone se je v spodnjih rudnikovih etažah utrgal mogočen usad, ki je pretresel vso okolico. Geologi zdaj preiskujejo, ali so kaj prizadete svinčene in cinkove plasti v globinah rudnika. K sreči ni bdo nobenih žrtev. Le ena hiša v mestu je precei poškodovana in se bodo morali stanovavci izseliti. na slovenskih staršev! Ali naj matere puste otročiče brez spremstva v oddaljeno šolo po nevarnih prometnih ulicah? Čudimo se zatorej tistemu, ki je izbral tako odročen kraj za novo šolo, ne da b; zaslišal poprej glas najbolj prizaoetin. Nekateri so tudi mnenja, da se skrivajo pri izbiri prostora tudi kaki zahrbtni nameni. Ali nima kdo namena, da bi se okoristil pri prodaji stavbnega prostora? V pismu starši tudi dostavljajo, da bo mnogo slovenskih družin prisiljenih pošiljati otroke v bližje italijanske vrtce in osnovne šole, če bodo res postavili slovensko šolo preveč daleč. Morda je pa ta tisti kriti namen, ca bi se na lep način onemogočil dotok slovenskih otrok v njih šo- lo in bi se na tak način izpodrezale korenike vsem slovenskim šolam v Gorici sploh. Preden bo torej padla prav zadnja beseda glede lokalizacije novega poslopja, naj se upoštevajo tudi potrebe in želje staršev, razen če niso v ozadju skriti nameni in bo treba drugače udariti. Gornjim izvajanjem se pridružujemo tudi mi. Dodajamo pa še mnenje, ca tudi za . lovenske srednje šole zadostujejo sedanja štirišolska poslopja. Seveda — m to je v;;ž no — da se primerno preuredijo, izpopolnijo s kabineti, centralno kurjavo in potrebnimi pritiklinami, kar bi gotovo manj obremenilo občinski proračun, kot pa nameravana zidava izven mestnega središča. Dobro pa bi bilo, da bi v javnosti o zadevi malo več spregovorili. Ravnatelj goriških srednjih šol prof. Rožič je v nedeljo pojasnil po radiu svoje stališče, ki se v glavnem ujema z zgornjim. SOLKANSKO POLJE Nekaj časa je že minilo, odkar se nismo oglasili v javnosti in kaj potožili. Navajeni smo pač, da je naš mestni del, čeprav je še kmetski, menda najbolj zanemarjen od vseh v goriški občini. Tu mislimo najprej na naše ceste. Poleti se še vidi kak cestar, ki tu pa tam posiplje z gramozom luknje in jame. Pozimi in posebno v dežju, pa ne svetujemo, da nas pridete obiskat. Posebno cesta Brigata Etna je že taka, da je bolj podobna vodnemu jarku kot pravi cesti. Ob njej je vedno več novih hiš tja do ceste Scogli, a nesrečni stanovavci, ki so v resnici občinskim možem za hrbtom, morajo bresti vodo po cestnih luknjah ali pa požirati prah. Koliko časa ibo-mo še glas vpijočega — na Solkanskem polju? ŠTANDRE2 Počasi, počasi bo tudi naš Štandrež popolnoma spremenil svoje zunanje lice. Komaj dvajset let tega je bil še preprosta zelenjadarska vas, danes je že skoro moderno predmestje. V bližnji bodočnosti bo pa postal važno prometno križišče. Po načrtih, ki se bodo morali uresničiti, bo tekel ves tovorni promet iz Vidma in krmin-skega okraja proti Trstu prav skozi štandrež in se bo ognil mesta. Za sedaj pa so z novo prometno smerjo še težave. Od Rojc proti nekdanjemu središču vasi je le še preveč ovinkov in ozkih cest. Začetna dela za prehod s trga pred cerkvijo na Mirensko cesto bodo kmalu v leku. Razširiti in asfaltirati bo treba vso cesto preko železniškega prehoda. Do pokopališča je sicer že asfaltirana, manjkata pa še ostali dve tretjini. Nastale so tudi težave pri cenah za odkup zemljišč. Občina je dala v ta namen 5 milijonov lir in pol, kar pa je seveda premalo za odkup dobre štandreške zemlje. Najbolj' neroden bo pa seveda prehod čez progo. Zdi se, da so oblastva pri izdelavi načrtov premalo dalekovidna. Prejšnji teden smo kar -trikrat poslušali mrtvaški zvon. Umrli sta tudi naši sosedi-nji gospa Briško iz trgovine in še razmeroma mlada žena Nanut, poročena z orožniškim podčastnikom. Bog daj njim zasluženi pokoj, družinam pa tolažbo! TRŽIČ Tržiške ladjedelnice so se konec prejšnjega tedna pripravljale na splovitev moderne prekooceanske potniške ladje »Ocea-nic«. Krstno slavo parnika so pa spremljale že ob rojstvu vsakovrstne neugodnosti. Najprej je moral zaradi bolezni odpovedati svojo udeležbo državni predsednik Segni. V soboto je odpovedal svoj prihod tudi njegov namestnik minister Bo. V nedeljo pa so morali prenesti splovitev zarar-di nenadnega neugodnega vremena. Pritisnil je mraz do osem stopinj pod ničlo. Oko- li desete ure dopoldne je pa začela pihati burja z 80 do sto kilometrov na uro. Razbila je varovalna stekla na tribunah za goste, raznesla po ladjišču vse orodje in vrvi, velikanska ladja na gredlju se je pa začela tako močno majati, da je vodstvo ladjedelnice prepovedalo tudi delavcem stopiti v bližino ladje. Splovitev so morali iz vseh teh vzrokov prenesti na torek. SMUČARSKI IZLET V nedeljo je priredil športni odsek goriških slovenskih srednjih šol celodneven smučarski izlet v Žabnice. Udeležilo se ga je okoli trideset dijakov in dijakinj, ki so se dokaj pridno vrteli po snegu, čeprav ne moremo še govoriti o pravih smučarskih tekmah. Izlet je potekal v veselem razpoloženju, čeprav so se voditelji bali, da bodo imeli kako smolo po zamrznjenih cestah. Podoben izlet na snežne poljane pri Ra-vasclettu sta imela tudi italijanski planinski klub CAI in ENAL. Pri tekmah je zmagala Cotič Vera iz Sovodenj v ženski vrsti ; meč moškimi pa Aleksander Rolih sin umrlega in znanega goriškega trgovca. Veseli nas, da se naši ljudje uveljavljajo tudi pri italijanskih športnih organizacijah. RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo Slovenske strokovne šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo, 20. t. m., prvi letošnji roditeljski sestanek, in sicer v šolskih prostorih v ulici Croce 3, ob 10.30. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Razgovor s Spacalom po razstavi Tržaški umetnik o svojih izkušnjah z zadnjimi razstavami Kako ste bili zadovoljni z obiskom? Razstavo je obiskalo okrog 3.000 ljudi, kar je za tržaške razmere in za osebno razstavo že rekordno število. V primeri z mojo zadnjo razstavo v Mali galeriji v Ljubljani v mesecu aprilu lani Festival za tempelj Glasnik egiptovske vlade je izjavil, da bodo priredili prihodnji mesec v Egiptu festival, na katerega bodo med drugimi povabili ženo ameriškega predsednika, gospo Jacqueline Kennedy. Namen festivala je zbrati sredstva, da bi rešili staroegipčanska templja v kraju Abu Simbel pred Nilovimi vodami, ko bo zgrajen Assuanski jez. Točen datum festivala še. niso- določili. Nanj bodo povabili poleg gospe Kennedy še razne druge slavne osebnosti, kot na primer Pabla Picassoja, Charliea Chaplina, Johna Steinbecka in švedskega kralja Gustava VI. Te osebnosti naj bi seveda pritegnile čim več drugega občinstva. Kot znano, je nameravala organizacija UNESCO najeti posojilo v znesku 30,5 milijona dolariev za rešitev dveh templjev. Posojilo naj bi jamčile države članice organizacije UNESCO. Toda večina predstavnikov na konferenci UNESCO, ki je bila decembra v Parizu, je ta predlog odklonila. Templje nameravajo rešiti s tem, da bi jim zgradili podstavke, ki bi jih dvignili nad gladino Nilove vode. BRIGITTE BARDOT BO IGRALA V »PREZIRU« Brigitte Bardot je podpisala pogodbo, da bo igrala glavno žensko vlogo v filmu po romanu Alberta Moravie »Prezir« (II disprezzo). Roman je preveden tudi v slovenščino. V razgovoru s časnikarji je igravka povedala, da je pristala na ponudbo, da bi nastopila v tem filmu, potem ko je prebrala Moraviev roman, ki je nanjo napravil velik vtis. Film bo režiral Jean Luc Godard. Nova Palčičeva razstava v Trstu V tržaški galeriji »La Cavana«, ki se je specializirala na razstave mlajših in nadpovprečno nadarjenih umetnikov, razstavlja te dni mladi slovenski umetnik, Tržačan Klavdij Palčič. Palčič se je pojavil v javnosti šele pred nekaj leti, a je takoj vzbudil veliko zanimanje. pa to niti ni bilo mnogo, ker je. tam obiskalo mojo razstavo 32.000 ljudi. Kot zanimivost in posebnost tržaških razstav naj omenim, da je bila moja slika, ki je bila izžrebana v Občinski galeriji, plačana samo s prodanimi listki, kar se je zgodilo doslej samo trikrat: pri Stracci, ki zelo ugaja okusu določene konservativne publike, pri starejšem impresionistu Ber-gagni, ki ima tudi že doigo let svoje ljubitelje, in pri meni kot prvemu izrazito sodobno usmerjenemu umetniku. Tudi to lahko služi kot merilo zanimanja za mojo zadnjo tržaško razstavo. In kako je bilo s prodajo? Gmotni uspeh je bil zelo dober, z ozirom na tržaške razmere. Prodal sem 12 grafik in 2 plošči. Najbolj zanimivo pa je, da so jih kupili univerzitetni študentje obeh narodnosti in srednješolski profesorji ter učitelji. Niso pa pokazali nobenega zanimanja sloji, ki imajo največ denarja, n. pr. trgovci, ki služijo kupe milijonov. Študentje in profesorji pa kupujejo slike tudi na obroke. Kje boste razstavljali v bližnji bodočnosti? Spomladi bom razstavil te stvari v galeriji »Si-stina« v Milanu poleg akademije Brera. Pozneje pa imam v načrtu fe ciklično razstavo svojih del v palači Strozzi v Florenci. Umrl je veliki georgijski pisatelj Georgijci so izgubili svojega narodnega pesnika in pisatelja Grigola Robakidseja, ki je umrl v Ženevi, kamor se je izselil takoj po drugi svetovni vojni iz groze nad krutostimi svojega rojaka Stalina. Njegova žena, ki je. bila tudi pisateljica, čeprav ne tako pomembna, je umrla pred njim. Robakidse je študiral v Gottingenu filozofijo in je prva svoja dela pisal v nemškem jeziku. Vsebina in vzdušje teh del sta pa bila tako močno georgijska, da je postal po svoji vrnitvi ra Kavkaz prvi predstavnik georgijskega naroda v literaturi. Njegov prvi roman, »Kačja srajca«, izšel leta 1928, je še poln mistične dvoumnosti. V romanu »Georgij sko dekle« iz leta 1932 je prikazal dobro izgrajeno zgodbo, v katere središču je stala Megi s svojimi nadnaravnimi zdravilnimi močmi. Prav tako v letu 1932 objavljene »Kavka-ške novele« so bile. kmalu prevedene v razne evropske jezike. Slaven je pa postal Robakidse predvsem s pogumno temo v knjigi »Umorjena duša«, v kateri razpravlja o Stalinu in njegovem sistemu, ki je Georgijce kruto potlačil v dveh vstajah. Delo prikazuje mehanizem duševnega uničevanja. Poteze otožnosti in osamelosti so pa v taki meri zajele njega in njegovo delo, da je za njegovo sedanje duševno stanje pomenila smrt samo rešitev. Društvo slovenskih književnikov V ponedeljek zvečer je bil v Ljubljani redni občni zbor Društva slovenskih knjiženikov. Vodil ga je dosedanji predsednik Anton Ingolič. Na občnem zboru so izvolili nov odbor. Za predsednico je bila izvoljena Mira Mihelič, za podpredsednika so izvolili Toneta Seliškarja, za tajnika Dušana Moravca in za gospodarja Venceslava Wink-lerja. Društvo slovenskih književnikov ima zdaj 133 članov. V preteklem letu je dobilo društvo precej obiskov iz drugih držav, tako z vzhoda kot z zahoda, a prevladovali so književniki iz vzhodnih držav. Uradne delegacije so prispele iz Vzhodne Nemčije, Romunije, češkoslovaške, Poljske in Sovjetske. zveze, torej iz petih vzhodnih držav, medtem ko je prišla samo ena delegacija iz zahodne Evrope, in sicer iz Belgije. Pripomniti pa je treba, da so bile to uradne delegacije, ki jih je povabila v goste Osrednja zveza književnikov Jugoslavije s sedežem v Beogradu, medtem ko so slovenski književniki povabili preko svoje komisije za zvezo s tujino poleg književnikov iz Poljske in Češkoslovaške tudi posamezne pisatelje iz raznih zahodnih držav, kot na primer iz Anglije, Avstrije in od drugod. V preteklem letu je bila ustanovljena slo venska sekcija PEN-kluba. Z januarjem je začela veljati posebna pogodba, ki ureja razmerja in odnose med društvom in PEN-klubom. Člani društva slovenskih književnikov so objavili lani 11 pesniških zbirk, 22 pripovednih in esejističnih del in osem del za mladino. TISOČLETNICA DELA SV. CIRILA IN METODA Letos poteka 1000 let od začetka delovanja svetih bratov Cirila in Metoda med Slovani. Solunska brata sta Slovanom oblikovala staroslovenski jezik, osnovala staroslovansko književnost in postavila temelje slovanske cerkvene organizacije. Zato so sklenili slaviti v Jugoslaviji in drugih državah ta veliki in značilni jubilej nad vse svečano. V zadnji številki glasila zagrebškega Staroslovenskega instituta »Svetozar Ritting«, ki ima naslov »Slovo«, je objavil ljubljanski znanstvenik Fran Grivec rezultate svojega 40-letnega raziskovanja. Eden od teh zaključkov je, da obeh slovanskih prosvetiteljev ne moremo imenovati v toliki meri apostolov kot pa učitelja Slovanov. Slovani so bili namreč krščeni še pred prihodom solunskih bratov. Delovanje svetih Cirila in Metoda bodo proslavili zlasti na IV. kongresu jugoslovanskih slavistov, ki bo letos od 24. do 28. maja v Ohridu in na V. Mednarodnem kongresu slavistov v Sofiji, ki bo v septembru. Ohridski kongres bo imel z oziroma na 1000-letnico začetka delovanja solunskih bratov jubilejen značaj. Na kongresu bodo predavali o delu in življenju svetih bratov in prikazali pomen njunega dela ne samo za Južne Slovane, ampak tudi za vse slovanske narode. V septembru se bodo pa sestali v Sofiji slavisti iz vsega sveta. Organizacija kongresa je v rokah Mednarodnega slavističnega odbora, priprave jugoslovanskih slavistov so pa poverjene Jugoslovanskemu slavističnemu komiteju v Beogradu, katerega predsednik je dr. Bratko Kreft. V Sofiji bo na kongresu vrsta referatov o delovanju obeh bratov. „Ver a Ver k” v Ljubljani Stalno gledališče tržaškega mesta je napravilo odločilen in dolgo pričakovan korak za širše kulturno sodelovanje med Trstom in Ljubljano, v brk vsem šovinistom, ko se je odpravilo gostovat v Ljubljano, kjer je v torek zvečer prikazalo dramo Fulvia Tomizze »Vera Verk«. Vsebina drame je kot znano, vzeta iz življenja kmetov na istrskem Krasu, zato je bila slovenskemu občinstvu še posebno blizu. Tako je razumljivo, da je sprejelo »Vero Verk« zelo toplo. Med igravci in občinstvom je bil takoj vzpostavljen živ stik ,in prav zato je bila ljubljanska predstava te drame po mnenju samih tržaških umetnikov in avtorja najboljša izmed vseh. Igravci in avtor, ki je spremljal skupino Stalnega gledališča v Ljubljano, so bili deležni prisrčnih aplavzov publike, med katero je bilo veliko študentovske mladine. Tržaške igravce so pospremili v Ljubljano tudi razne ugledne tržaške osebnosti kulturnega življenja, med njimi mestni odbornik dr. Venier , in dr. Guido Botteri. Na obeh straneh je zapustilo gostovanje prav ugodne vtise, sodeč po izjavah udeležencev, in upanje, da se bodo taka medse- l bojna gostovanja nadaljevala. V sredo zvečer so nastopili tržaški igravci s Tomizzevo dramo tudi v Zagrebu. JUGOSLOVANSKI BALET NA ITALIJANSKI TELEVIZIJI Italijanska televizija je oddajala v sredo zvečer odlomke iz filma Alberta Lattuade »Stepa«, ki so ga isti večer prvič predvajali v rimski Operi. Televizija je oddajala med drugim nastop baletne skupine jugoslovanskega državnega gledališča v Beogradu, ki je sodelovala pri snemanju in je v ta namen nalašč prispela v Italijo, medtem ko so velik del filma posneli v Jugoslaviji. Oddaja je bila na nacionalnem programu. GOSPODARSTVO Boj proti lakoti na svetu Od okrog 3 milijard ljudi, kolikor jih danes živi na svetu, ima, po računih izvedencev, polovica ali poldruga milijarda ljudi premalo hrane, od teh jih je 500 milijonov skoraj stalno lačnih. Izvedenci nadalje trdijo, ca zaradi pomanjkanja hrane umre vsako leto najmanj 25 milijonov ljudi, več milijonov pa oslabi. Lakota razsaja predvsem v gospodarsko nerazvitih predelih Afrike, Azije in latinske Amerike (srednja in južna). Z dovažanjem hrane iz bogatejših predelov zemlje v kraje, kjer ljudje stradajo, se vprašanje lakote reši le za kratek čas in problem ostane odprt. Zato je FAO ali or? ganizacija za kmetijstvo in prehrano, ki deluje v okviru Združenih narodov, izcJelala načrt za odpravo pomanjkanja. Ta načrt predvideva: a) da se ugotovijo in precenijo viri in količine hranil; b) da se pridobijo na vsem svetu stotisoči kilometrov površin, kjer je obdelovanje mogoče z namakanjem ali drenažo — osušenjem, pogozdovanjem — in kjer je mogoča mehanizacija kmetijstva ter moderno gnojenje in uporaba dobrih semen; c) da se začne proizvajati rastlinska hrana in se začno reciti živali, kot ustreza podnebju, kakovosti zemljišč in značaju posameznih predelov; č) da se (bolje razvije ribolov v morskih in drugih vodah nerazvitih dežel in s pomočjo ribarske industrije omogči razdeljevanje te dragocene hrane v revnih predelih; d) da se poučijo vlade in ljudstva, kako se najbolje izrabijo lastni viri gospodarskih dobrin. Za popolno izvedbo tega načrta bodo potrebna številna desetletja, a glavno je, da je svetovna javnost prepričana, kako je potrebno načrt izvesti. Del tega načrta se že izvaja, delno tudi v naši neposredni bližini, v zadnjih 15 letih je FAO poslala v svet —* v 80 držav — že nad 2000 raznih odposlanstev in tudi posameznih strokovnjakov, ki so pomagali rešiti kakšno pereče vprašanje *n tako prispevali k izboljšanju življenjske rayni nekaterih ljudstev. Tako je Egipt v nekaj letih potrojil pridtelek riža s spremembo semena in z namakanjem tisočev hektarov puščave. V Sudan je poslala FAO } strokovnjake, in sicer enega ameriškega inženirja, nekega indijskega izvedenca za gojenje riža in enega angleškega drevesni-čarja. Inženir je spremenil desetine neukih domačinov v izborne traktoriste, ki uporabljajo vse mogoče stroje. Z buldožerji so v kratkem času 'na obrobju puščave Sahare spremenili 380.000 kv. kilometrov suhe in nerodovitne površine v sorazmerno ugodno bivališče za 2 milijona domačinov, ki.imajo dovolj vode za namakanje in za domače potrebe. Indijski izvedenec je v par letih dosegel, da pridelovanje riža sedaj zadostu Je za potrebe domačega prebivalstva, ki so bile prej letno potrebne za nakup inozemskega riža. Angleški drevesničar je Sudancem in njihovi vladi odkril, kakšne zaklade imajo v lesu. Nastale so in še nastajajo nove žage. in predelovalnice lesa, tako da je izvoz že znatno narastel. Samo trije, a zares sposobni posamezniki so znatno zboljšali življenjske razmere 10 milijonov ljudi. Ena sama velika družina Tako deluje FAO tudi drugod: Na Cey-lonu spreminjajo 31.000 kv. km nedonosne zemlje v rodovitna polja, v Kambodži so se zboljšale življenjske razmere, ker se je smotrno pričelo gojiti perutninarstvo, v Siriji in Grčiji so izvedenci FAO odkrili še neznane podzemeljske reke in so s pomočjo novih vodnjakov pridobili ogromne količine vode. V Braziliji — pa tudi v drugih suhih krajih — so z gojenjem posebnih rastlin popetorili pridelek živalske krme in s tem dosegli, da je živinoreja vzcvetela in da krave dajejo 4-krat več mleka kot prej. Preko Sirije, Iraka in Irana sejejo danes pšenico in ječmen na površinah, ki so prej veljale za nedonosne. Strokovnjaki FAO so pokazali, kako naj v Tukiaiji izrabijo bogate ribolove,- ki niso bili prej zaželeni, ker so ribe zaradi hude vročine kmalu začele kužiti zrak. Pod Himalajo so na višinah preko 4500 metrov zastopniki FAO dali prinesti posnemalnike in pinje, s katerimi delajo izborno himalajsko maslo. V našem listu smo že pisali o afriški slinavki in parkljevki, ki se je razširila že v Turčijo in so jo ugotovili tudi v Grčiji, torej na evropskih tleh. FAO je organizirala 30 km širok pas, ki naj Ipči že. okuženo ozemlje (Turčija) od še neokuženega (Bolgarija in Grčija). Za nadzorstvo tega pasu in cepljenje vse tamkajšnje slinavki podvržene živine, je predviden strošek 7,-5 milijona dolarjev, a evropske države nerade prispevajo v ta sklad. Jugoslavija in Avstrija šta obljubili oziroma že plačali nekoliko desetin tisočev dolarjev, Anglija je dala 300.000 doz, cepiva in ravnotoliko so kupili s prispevki Švice in Islandije. Končno bo morala levji del plačati FAO, oziroma v tem primeru ZDA, ki edine redno plačujejo, za kar so se obvezale. Tako poteka, boj proti lakoti. Kot smo omenili, bo ta boj trajal nekaj desetletij a bo končno uspel, ker bo tudi zmagale načelo, da tvorijo vsi ljudje na svetit eno samo veliko družino. —0— NOV RUDNIK BOKSITA V BIH Te dni je začel obratovati nov rudnik boksita »Boksit« v Vlasenici. Računajo, da bodo v rudniku že letos nakopali približno 170.000 ton rude, Ker pa so odkrili precejšnje rezerve, nameravajo v naslednjih; letih rudnik še razširiti. Lani so nakopali v BiH,približno 600.000 ton boksitne. rude, kar je za 50.000 ton več, kot so jo pridobili leta- 1961. Mostarski, boksitni rudniki so tudi letos večino svo- Takih in podobnih primerov bi lahko še navedli, a ozrimo se raje po naši bližini, j jc- proizvodnje namenili za izvoz, zlasti v Po zaslugi FAO se je v Italiji in v Jugosla-1 Zah. Nemčijo, Francijo in Italijo, medtem viji, kot tudi v ostali Evropi in drugod po ko bodo rudniki boksita iz Jajca in Bosan- svetu, začela širiti setev ameriške hibridne koruze, ki danes s svojimi visokimi pridelki dovoljuje primernejšo in večjo rejo živine. Preko FAO dobiva naše kmetijstvo tudi druga bolj donosna semena. Italijan ske Krupe tudi letos tako kot lani preskrbovali z rudo domačo' tovarr.o aluminija v Kidričevem. .„ , / Zaradi manjše možnosti za izvoz rude pa letos ne bodo docela izkoriščene kapa- dr. Bonfiglioli je kot zastopnik FAO v Ju- j citete boksitnih rudnikov v BiH. Trenutno goslaviji pokazal, kakšni pridelki pšenice si prizadevajo,- da,bi našli nove kupce in se dosežejo s pravilno kmetijsko tehniko in tako izrabili proizvodne možnosti boksit- s setvijo ustreznega semena. nih rudnikov. Razmišljanje ob članku: Ne morajo odločati same Vprašanje, o katerem jc pisala Ondina v prejšnjem N.L. pod naslovom »Ne morejo odločati sa; me«, je prav gotovo zelo zanimivo in važno. Vendar ko sem članek prebral, sem bil nekoliko razočaran, ker sem pač pričakoval, da bo Ondina- dala konkretnejši nasvet, kako naj dekle, ki se znajde v lakem položaju, iz njega reži. Problem je seveda resen, resnejši, kot si ga morda predstavljata mlado dekle ali fant, 'ki stojita pred poroko. Zato je jasno, da sc ne more obravnavati in še manj rešiti z nekaj svinčenimi vrsticami. ' »RešiteV«, 6e jo lahko tako imenujemo, je Ondina prepustila staršem ali pa kaki bolj izkušeni prijateljici. In tu imam pomisleke, da bi bila ta pot edino in resnično dobra ter uspešna. Zadevi je treba pogledati mnogo bolj do dna, kajti če bi bila tako enostavna bi bilo škoda tratiti čas in papir. Vsa stvar je obravnavana bolj z materialnega in sentimentalnega vidika, psihološka stran problema pa ni upoštevana. Kot sem že omenil, dvomim, da bi znala vsaka mati ali kaka bolj izkušena prijateljica pravilno svetovati dekletu, ki se nahaja pred odločitvijo med bogatim, a neljubljenim zaročencem, in mrd ljubljenim, a ne petičnim fantom. Izkušnje?! Kakšne izkušnje? Nekje sem slišal izrek modrega ■ moža: »Moje izkušnje niso tvoje izkušnje.« Rekli, bi lahko, da lastne izkušnje ne prepričajo nikogar in ne veljajo za druge. Mali takega dekleta ima pač iz- kušnje iz svojega zakonskega življenja in te pač ■ ne, more prenesti na »bodoče' zakonsko življenje« hčere, in sicer že zato ne, četudi pozna (ali vsaj misli) svojo hčer, prav gotova-ne pozna zaročen- ca (ne pozna ga v dno duše, in verjetne niti zaročenka ne). O zaročencu vesta (mati kot hči) dostikrat le, da je postaven, da izbrano gOvori in se vede, da ima donosen poklic in podobno. To so torej le zunanji znaki, in po teh je pač težko soditi človeka. Saj se celo prefinjeni falotje znajo lepo obnašati, lepo govoriti, biti pozorni na vsako željo zaročenke ali bodoče tašče, kot jim pač narekujejo trenutne ckolnosli in kocisti, dokler ne dosežejo zaželenega cilja. Toda. kakšni so V .resnici, kakšni so v svoji notranjosti — kakšen jc njihov značaj? In ; nasvet, ki bi ga' dobilo dekle, 1a ne zna' odločati samo, je tak, kakršen je pa čznačaj tiste dsebe, ki ji svetuje.. .. . ' Iz izkušnje ,ini. je znano, da: obstajajo tudi ne- , značajne matere. Vzemimo primer matere, katere : zakonsko življenje je bilo bolj slabo kot dobro, ker ji mož ni znal ali ni-mogel nuditi v skupnem živ- "' ljenju tega, kar si je želeja. V -mladi, lepi hčeri,1 'ki - • jc spoznala dobro stoječega mladeniča,- kateremu; niojsar ne manjka, ij gp ne ljwbi resnično,išče morda mati rešitev ' iz svojega 'mizernega žiylj<> nja; v tem ptinteru ji-bo gdffSvo' svetovhla, seVeda " v skrbi za lepo bodočnost hčere.(v resnici pa ži (Nadaljfevahjfe1 na f9:'straiil) K. K. »Potrebujem ga in, ker ti nisi Maier, ljubi moj, marveč odvetnik Kotni, kjer gre tega blaga na debelo skozi. Ce bi ne bil to, kar si, kako bi mogel imeti vilo ob morju?« »Torej dobro, dvatisoč in petdeset gramov.« Zločinec se je zmuznil v hotel skozi okno na dvorišču, ne da bi ga bil kdo opazil. Malenkost je bila, ipriti do sobe. Oni je mirno spal v postelji. Bodalo ven! Dvakrat pritisneš. Tako se je zgodilo. Niti glasu ni bilo slišati. Kakor je prišel, po isti poti je morilec tudi zginil. »Ali ste vedeli, koga ste zabodli?« je vprašal komisar. »Ne. Zvedel sem šele iz časnikov.« Ni bilo več dvoma, da je umor veljal doktorju Radiču. Ob življenje je pa prišel neznan Šved. Ko je padlo ime Komi, so bili takoj razposlani agenti, da ga zgrabijo. Našli ga pa niso niti v uradu niti v njegovi vili. Zginil je ... Maja je bila prisotna pri zasliševanju morilca. Ko se je pozneje razgovarjaia s policijskim nadzornikom, je ta izrazil mnenje, da ni treba pričakovati novega udarca, ker je Komi zbežal. »Čudovito, kako ste vi prepoznali ptička. Se še spominjate večera pri policijskem načelniku?« se je poklonil nadzornik Maji. »Celo jaz vam nisem verjel, zdaj pa vidim, da ste imeli prav.« Ko so naredili preiskavo v odvetnikovi pisarni, so odkrili v tajnem blagajniškem predalu zalogo mamil. Važnejša so bila odkritja v bogatinovi vili. Maja in policijski nadzornik sta se podala tja v spremstvu dveh uradnikov. Ko* so pozvonili, se je prikazal sluga: »Želite?« »Odprite, policija! Odrejena je hišna preiskava.« Sluga je prebledel in se je za korak u-maknil. Policisti so že stopili v sprejemno vežo. »Prosim, trenutek,« se je osvestil sluga. »Vas bom prijavil gospe.« »Podvizajte se,« je zagodrnjal nadzornik in se je pogreznil v udoben naslonjač pri kaminu. Z vljudno kretnjo je povabil tudi Majo, naj sede. Oba spremljevavca sta stan občudovala razkošje sprejemnice. »Kot v filmu,« je pripomnila Maja in opazovala vzorec perzijske preproge. »Da, s trgovino z mamili hitro obogatiš,« je dodal nadzornik. Odprla so se vrata. Sluga je povabil: »Gospa prosi, da vstopite.« Maja in nadzornik sta se dvignila. Policijska agenta sta na ukaz z očmi ostala spodaj. Salon, v katerega so stopili, je kar sijal v dragocenem razkošju, toda vse je bilo nametano brez umetniškega čuta. Vitka dama jim je prišla naproti s kratkimi in hitrimi koraki. Opazilo se je, da se le s silo zadržuje. Nekoč je morala biti lepotica, zdaj je pa kazala videz usahlega cveta. »Dober dan, gospodje — gospa. Prišli ste, da ...« »... izvršimo hišno preiskavo,« je dokončal nadzornik in dostavil svoj priimek: Jordan. »Prosim, tu so moja izkaziila. Gospodična tu je pa uradnica na kriminalnem oddelku.« »Ko je hišna gospodinja pogledala papirje, je nadaljeval: »Vaš mož se je spretno izmuznil aretaciji z begom.« »Ne, on je odpotoval,« je kriknila užaljeno. Nadzornik je komaj zadržal smeh: »Tako na naglo? Kam pa se je odpeljal?« «»Tega mi ni povedal. Kaj niu pa pravzaprav hočete? Cernu ste prišli?« Nadzornik Jordan je žensko nevoljno pogledal: »Nikar ne slepomišite, saj dobro veste, kam je šel. Vaš mož ni samo glavar tolpe z fnamili. Na vesti ima še dirug zločin.« »Še drug zločin?« je vprašaje zašepetala. »Da, nagovarjanje k umoru.« ženska se je sesedla na stol. »To ni res,« je jecljala, »ne, to ne more biti res.« Zdaj se je oglasila še Maja: »Na vsak način je tega obdolžen. Preiskava bo dor gnala, ali je morda nedolžen. Vaš sluga vam je gotovo povedal, da moramo preiskati hišo.« Gospa Komijeva je vstala: »Prosim, preglejte vse natančno. Prav gotovo ne boste našli nič obtežilnega.« »Ne bomo nič našli? Morda zato ne, ker ste že vse prej odstranili,« je sarkastično pripomnil komisar. Morda ste pa pozabili na kako malenkost. — Kje je bil postavljen tajni oddajnik?« Gospa je kar pobledela. »Tajni oddajnik? O čem pa govorite? Imeli smo pravilno prijavljeni radijski in televizijski aparat.« »No, prav. Cemu se pa tako prestrašite, če vas vprašam?« »Saj se nisem.« Komisar je odprl vrata in je poklical oba agenta. »Gospodje, pričnimo s preiskavo kar v tej sobi.« Agenta sta opravljala svoj posel prav natanko po vseh omarah in predalih. Šli so iz sobe v sobo, ki so bile vse razkošno opremljene. Tudi Maja in policijski nadzornik sta se udeleževala preiskave. Gospa Komi se je držala zelo napeto. V gospodarjevi pisarni so vse papirje zaplenili. Enako tudi v sobi gospodinje, čeprav je silno ugovarjala. Gospodična Maša je pa kar histerično vpila, ko sta agenta spravljala v torbo tudi njena pisma. O kakem zavojčku opija ali česa podobnega ni bilo niti sledu v še tako skritem kotičku. V kleti je obstal nadzornik pred zaprtimi vrati. »Tu hrani moj mož posebna vina,« je hitela zatrjevati gospodinja. »Ključe ima samo on.« Nadzornik je pomignil svojim ljudem, ki so kar s silo vdrli v prostor. Ob stenah so se vrstila stojala s steklenicami. Vsako posebej so pregledali. . Bolj ko so se preiskovavci bližali nasprotni steni, bolj je gospodinja postajala razburjena. Bistremu Majinemu in nad-zorniškemu pogledu tudi to ni ušlo. Nenadoma je Maja otipala za stojalom skrit gumb. Ko je pritisnila gumb, so se odprla vrata v nov prostor. Gospa Komi je preplašena vzkliknila. Pritekla je hči Maša, ki jo je komaj prestregla, da ni padla. Nadzornik je stopil v temen prostor. Ko je posvetil, je kar zažvižgal od začudenja. Ob steni je omara z vrsto predalčkov. V njih je nadzornik staknil z Majino pomočjo za tisoče in tisoče vrednosti vsakovrstnih mamil. Nadzornik Jordan se je obrnil k gospe: »Zal mi je, a spričo tega vas moram odpeljati na policijo.« (Dalje) * (Nadaljevanje s 3. strani) prodrl tudi v. Moskvo, kamor ga je predsednik znanstvene akademije povabil na vrsto predavanj. Bob Parks je izjavil svojim sodelavcem: »Za bodoče polete v osvetje je Venera neprimerno važnfejša kot Luna. To vedo Rusi prav tako dobro kot mi. Oni so že poslali tja svojo poizkusno raketo, toda po štirinajstih dneh so izgubili zveze z njo.« V čem obstoji ta večja važnost poletov proti Veneri, je Parks tudi povedal. Iz učbenikov o kozmografiji vemo, da ima Venera izredno svetilnost. Razlagamo si jo pa tako, da odbija velik del od Sonca sprejete svetlobe. Odboj je pa posledica goste atmosfere, ki obdaja Venero. Jedro vsega znanstvenega raziskovanja tega planeta je prav ugotovitev, kašne snovi sestavljajo njegov zunanji plašč. Ali ta plašč ne propu- "Čemu polet šča nobenih toplotnih žarkov in je zato na Veneri vsako življenje nemogoče in je torej tudi pristanek na njej povsem izključen? Drugi znanstveniki so pa mnenja, da vlada na tej zvezdi temperatura preko sto stopinj Celzija, tako da mora vsa voda iz-klapeti in je zatorej sleherno rastlinsko in živalsko življenje že v kali zatrto. Tretja skupina znanstvenikov, med te ! spada tudi Parks, so pa bolj prepričani, da 'obdaja Venero gosto elektronsko polje, ki obvaruje površje zvezde pred preveliko 1 vročino. Pod tistim gostim plaščem naj bi 1 bile na Veneri toplotne razmere, ki so slične onim v najbujnejšem rastlinjaku. Primerna vlaga in toplota razvijata po mnenju teh strokovnjakov tako raznovrstno or- gansko in morda tudi človeško življenje, kakršnega si ne more predstavljati niti najbolj bujna 'domišljija. Te skrivnosti našega sosednega planeta mikajo raziskovavce vesolja. Ce bodo našli tam kakšne ugodne pogoje za življenje, kot domnevajo, ne bodo vržene v prazno tiste milijarde. Utegnil bo kdo vprašati, kaj bo pa potem, ko bodo vse to odkrili? Odgovor je prav lahek: na naši zemeljski obli je komaj 100 milijonov kvadratnih kilometrov, ki nudijo trem milijardam ljudi možnost za preživljanje. Današnji znanstveniki skušajo za prihodnje rodove pripraviti nova bivališča — in ta so morda na sosednih planetih. š POR rT IV I PREGLE 13 PREGLED ITALIJANSKEGA ŠPORTA V LETU 1902 Nezadovoljstvo in pritožbe Italijanski časnikarji, športniki in strokovnjaki se stalno pritožujejo, da vlada preveč zanemarja šport. Trdijo, da se vlada sploh ne zaveda važnosti, ki jo ima šport v današnjem času. Strokovnjaki izjavljajo, da vlada ni izpolnila obljub, ki jih je dala ob olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu. Drugod — pravijo— vlade finančno podpirajo šport, s čimer omogočajo njegov razvoj. Današnji športni prvaki dosegajo tako raven, .da meji ta že na skrajnost, kar je mogoče doseči samo s sistematičnim delom. V Italiji je prešla doba, ko so razni vrhunski prvaki (Coppi, Bartali, Pietrangeli, Con-solini, DTnzeo, Straulino, Mangiarotti) mašili globoko vrzel, ki je v resnici zijala v raznih športnih panogah. Ko so ti prvaki prenehali z udejstvovanjem, so se uspehi »spremenili« v razočaranja in poraze. Zato je največja želja italijanskih špor-nikov, da vlada prične finančno podpirati šport in tako omogoči smotrno delo. Prvi cilj italijanskega športa je: olimpiada v Tokiu leta 1964. S športnim pregledom smo v resnici začeli že v prejšnji številki, in sicer s konjskimi športi. O-menili smo, da so lani gospodarili francoski konji (Nicias Grandchamp in Nevvstar). Zaman se je upiral Tornese (italijansko prvenstvo je osvojila Guiglia), najboljši italijanski konj, ki je pa letos zapustil dirkališče. Tudi Antclami in Bragozzo sta bila večkrat poražena. V jahalnih tekmah sta se branila brata DTnzeo. V zimskih športih so Italijani dosegli častne izide. V bobu je Italija osvojila dve svetovni prvenstvi (bob-2 in bob-4, ki sta ga vodila Ruatti in Zardini). V smučanju so Italijani osvojili dve svežnji: srebrno (Pia Riva — smuk) in bronasto (De Flortan — tek na 30 km), kar se zadnja štiri leta se ni zgodilo. Častno so se branili Alberti, Milian-ti, De Njcolo .in Senoner med moškimi, Riva in bchir med ženskami. V tekih napredujem Stella, ?niC* iln ^enu’n- V hokeju na ledu se Italija ni u e eztla tekem za svetovno prvenstvo (zmagala lav °u Znano’ ®vedska), v drugih mednarodnih e mah pa je dosegla zadovoljive izide: eno zmago, dva neodločena izida ter en poraz. Italijansko prvenstvo je osvojila ekipa Cortina Rex, ki je zmaga a tudi na tekmovanju za pokal Bonacossa (Dia-voli so bili prvi v tekmah za pokal Pedrolini). Velika razočaranja pa so Italijani doživeli v drsanju na ledu tako na svetovnem kot na evropskem prvenstvu. Najboljši Italijan' je bil Gios, čeprav je prvenstvo osvojil De Riva. Nezadovoljivi so bili tudi izidi v umetnem drsanju (Brugnera se je uvrstila 11. v Evropi in 18. v svetu, čeprav je italijanska nrvakinia. Abbondati, italijanski prvak, je šele 13. v Evropi). Neuspehe so Italijani doživeli tudi v veslanju, m sicer predvsem na 1. svetovnem prvenstvu. Lju-bitelji tega športa so neuspeh bolj občutili, ker so se bili italijanski čolni častno izkazali na zad-n.Hh olimpijskih igrah. Izjemo tvorita le dva čolna: Palčk (štiri brez krmarja) in Moto Guzzi (o-smerec). Italijani se zelo trudijo, da bi uveljavili kratke čolne. V kanujih so kot vedno doživljali Poraze. Najboljša sta bila Dezi (kanu) in Zilioli (kajak). Mladina se začenja zanimati za jadralne športe, kar razveseljuje strokovnjake. Uspehi bodo kmalu vidni. V disciplini 5,5 m S.I. je najboljše izide dosegla Volpina .(Canessa in Carcano). V di-*CIP ™ Dragoni se je izkazala Aretusa (Sorrenti-o), dobra je bila tudi Venilia (Porta). V disciplini ar Pa so bili izidi nezadovoljivi. Meropc (Caval- TEPEN8KI koledarček 20. januarja, nedelja: Fabijan, Živojin 21. januarja, ponedeljek: Neža, Janja 22. januarja, torek: Viktor, Vincencij 23. januarja, sreda: Rajko, Rajmund 24. januarja, četrtek: Felicijan, Miloslava 25. januarja, petek: Pavel, Trpimir 26. januarja, sobota: Pavla, Polikarp © lo) je bila samo tretja na evropskem prvenstvu, medtem ko je bil v disciplini F.D. najboljši Capio, evropski prvak in 6. na svetu. Porazi v disciplini finns (Pelaschier), uspehi v disciplini lightnigs (Se-gni je osvojil evropsko prvenstvo), porazi v disciplini snipes (Morin), zadovoljivi izidi v disciplini R.O.R.C. (Mait II in Corsaro II v tekmah Buenos Aires - Rio de Janeiro ter tekma pri otokih Ber-mude, ter Giraglia v tekmi po Sredozemskem morju). V smučanju na vodi se je. lani odlikoval Bruno Zaccardi. Italijani pa so dosegli zadovoljive izide tudi v drugih tekmah in prav tako tudi tek-movavke. Italija je dosegla velik uspeh v moto-navtlkl, kjer je osvojila' edino svetovno prvenstvo (Marchisio — 900 kg) in štiri evropska prvenstva (Guidotti, Libonori, Daimi in Persiano). Ko že govorimo o motonavtiki, moramo omeniti še avtomobilizem in motociklizem. V avtomobilizmu so prednjačili angleški vozači (Graham Hill je postal svetovni prvak), Baghetti ter Bandini pa nista bila med prvimi. Tovarna Ferrari ni dosegla v tekmovanju posameznikov niti ene zmage. Le Scarfiotti se je častno izkazal in osvojil evropsko prvenstvo za gorske, dirke. Svetovono prvenstvo tvornic se je letos odvijalo v treh delih: do 1C00 kem (1. Abarth), do 2000 kem (1. Porsche) in čez 2000 kem (1. Ferrari), Angleži so gospodarili v kategoriji junior. V motociklizmu so prevladovali motorji japonske proizvodnje vrste. Honda in vrste Suzuki (125 , 250 in 350 ter 50 kem). Italija je osvojila samo eno svetovno prvenstvo, in sicer po zaslugi tvomice M.V. Agusta 500 kem. Najboljši ita-liianski vozač je bil Taveri na 125 kem, ki je osvojil tudi svetovno prvenstvo. Ostali svetovni prvaki so: Degner, Redmann in Haihvood. Od Italijanov so se izkazali Venturi. Provini, Villa, GrasSetti. \ krosu je bil naiboliši Anvelini na 750 kem in Osfd-rero na 500 kem, v vzponih pa Damiani.- .. r i. i( Dalje ,prFhcd»vUe) J\e morejo odločiti same (Nadaljevanje s 7. strani) računa, kako se bo ob bodočem zetu revanžirala za vse tisto, česar ji ni nudil mož), naj se kar brž poroči in naj opusti neumne predsodke o ljubezni in podobnem, češ, tudi jaz sem bila zaljubljena v tvojega očeta in vidiš, kakšno življenje sem imela in ga še imam. Moralne vrednote in značajnost bodočega zeta nimajo za tako mater nobenega pomena. So pa seveda tudi značajne matere, toda kaj naj porečejo hčeri, če zaročenca lahko presodijo samo po njegovi zunanjosti. Kako naj pogodi pravega zaročenca za svojo neizkušeno hčer? In zakaj naj bi ne imelo takega problema že starejše dekle pri 40 letih? Zato ker je bolj zrelo, bolj izkušeno! V čem je. bol izkušeno? Morda je v letih čaikanja »na pravega« spoznalo mnogo mladeničev, toda o zakonskem življenju ravno tako ničesar ne ve. Res, mnogo je zakonov, ki se sicer srečno začno, pozneje postanejo neznosni, in naposled pride do ločitve ali še hujšega. V mnogih primerih slišimo o ločitvah zaradi »nezdružljivosti značaja«. Toda pod to besedo se skrivajo najrazličnejši vzroki, ki niso za javnost in za katere vesta le zakonca (dostikrat za te intimnosti ne vedo niti matere). To pa je v veliki meri resnično odvisno od značajev obeh zakoncev, kajti pravi problemi se prično že naslednje jutro, po končanem poročnem slavju, ko je treba vstati in skuhati kavo, pa se mlada žena zave, da ne zna skuhati niti kave, kaj šele kosila. Prve dni mladi mož z nasmehom grenko požre, čez nekaj dni pa se. že prikaže v vsem svojem značaju, ki pusti ubogo ženo s solznimi očmi. Da, značaj je tisto, česar Ondina ni omenila, in na to bi rad opozoril vse, ne samo mlada dekleta, ker sem prepričan, da bom s tem lahko nudil ne samo dokaj resnično sliko o posameznikih, temveč tudi nudil konkretnejši nasvet. Seveda tudi ta razprava ali nasveti ne bodo nič pomagali, če se dekleta ali mladeniči in tudi starejši, ki stoje pred problemom izbire svojega .življenjskega tovariša, ne vprašajo, kaj hočejo, kai pričakujeio, kai si žele od skupnega zakonskega življenja. Toda o tenu prihodnjič. Cozmoastro ZEMA M BOM MIRNO ŽIVLJENJE V LEPEM, DRAGEM DOMU Vsi ne posedujemo vile ali hiše, v kateri bi sami stanovali, ampak smo prisiljeni živeti v hiši, kjer so še druge družine poleg naše. Nehote zato pridemo včasih do tega, da začnemo deliti stano-vavce. v simpatične in antipatične, kar pa ni priporočljivo. V hiši bomo namreč lahko stanovali leta in leta in ako bomo svoje bližnje smatrali za slabe, jih bomo morali kot take prenašati vsa leta. To pa se res ne izplača. Kvečjemu lahko razdelimo svoje sostanovavce. v vljudne in nevljudne ter pazimo, da nas bodo tudi drugi prištevali med prve. To ni težko doseči. Dovolj je, da vljudno pozdravljamo sostanovavce, kadar jih srečujemo in se ne pogovarjamo na dolgo z njimi. Skrbimo, da ne motimo brez potrebe sostanovavcev, da ne odpiramo na ves glas radia ali televizije. Na drugi strani pa se ne smemo takoj jeziti, ako bližnji so-stanovavec zabija žeblje ob pozni uri (enkrat ali dvakrat to prenesemo). Ako imamo doma psa, mu ne smemo dovoliti, da maže stopnice, da se z vso močjo zakadi navzdol po hišnih stopnicah in podere na tla stare ženice in preskoči otroke. Velike stavbe, v katerih stanuje na desetine in desetine družin, se ne nahajajo samo v mestu, amnak tudi v okolici. Da živimo tudi v takih velikih stavbah mirno, je potrebno samo to, da se med stanovavci znamo prenašati. Mnogokrat na-staiajo razna nesoglasja ali celo prepiri prav zaradi malenkosti; zaradi otroka, kateremu pade na tla olupek pomaranče, ali starčka, ki prihaja domov ob pozni uri in tolče s palico ob tla. Človek si ne sme greniti življenja zaradi teh malenkosti. So nekateri ljudje, ki nimajo sploh nobenega obzira do drugih in so zmožni opolnoči uporabljati pralni stroj ali sesalnik za prah ali pa premikati razne omare. So pa tudi taki ljudje, ki po deseti | intimnih stvari, uri zvečer nategujejo ušesa, da slišijo morebitne šume in ako se jim to posreči, takoj naslednje jutro tečejo k vratarju in se mu pritožijo, da niso celo noč zatisnili oči. Vratar je nedvomno ena izmed glavnih oseb v veliki stavbi. Prva misel vsakega stanovavca mora biti ta, da mu ne da preveč dela, ker ga ima že dovolj. Nekateri mislijo, da lahko mažejo vežo in stopnice, ker niso njihove; treba je imeti zanje isto skrb kot za lastno stanovanje. Drugi mislijo, da je naloga vratarja ta, da sprejema razne pritožbe v škodo enega ali drugega stanovavca. Nekateri ljudje pa imajo že od začetka v antipatiji vratarja, ga ne pozdravljajo in mu venomer delajo opazke. Ce si nočemo greniti življenja, je treba z vratarjem živeti v slogi in miru. To pa dosežemo z vljudnostjo do njega in s tem, da mu ne damo odvečnega dela. Zelo lepo bi bilo, ako bi s ivsi stanovavci velike hiše bili prijatelji in ši med seboj pomagali. Ne smemo pa zahtevati preveč od življenja in se je treba zadovoljiti s tem, kar nam življenje nudi. V velikih stavbah se mnogokrat dogaja, da sta si za nekaj mesecev dva sostanovavca prav posebno prijatelja in vsakdo izmed njih preživi več ur dnevno v sosednem stanovanju kot pa v lastnem, potem pa nastajajo razna nesoglasja, odnosi med njimi se ohladijo, obiski postajajo vedno redkejši, dokler se omejijo le na bežen pozdrav. Redkejši je primer dveh sostanovavcev, ki se v začetku nista mogla videti, pozneje pa sta si postala po nekem srečnem naključju resnična prijatelja. Razumljivo je, da je prijateljstvo med dvema sosednima družinama priporočljivo, a mnogokrat postane vir slabih govoric. Da se temu izognemo, ne govorimo nikoli slabo o drugih stano-vavcih in ne pripovedujmo nikoli drugim svojih Ondina OJ >N rt o _ M ’§ •Si, S ra ra « .S p °--S! ■•=* ra •a c N 8-aS° rt oj £ £ a .2, a e ■ ra' S. •S2 cz) E “ ra s5 ^ 1 a le u . .E M ? - O ra o 6 cu x ^ o * iz: F . t/T D bo S! ~ g G E M’u si sla rt ^ ra 2 > rt rt rt y — o .2 £ 03 C^* r—I •—* - > ^ ^ .2 >N 71 N rt >o m « "» ~ .2. c c J5. * 'Čj • D Qj CX >CJ CZ) (L) TJ rt m' — rt S N O rt CQ C « rt -C rt Z ra ra bii ir f > j O •:, rt >(« lofnr^r. .■ .rt: .’S> .>» ■b B-v S .»isr. 5; f vi.-t if,J/ lil* jtltlS* ■ naj n P; W CZ) > 2 1—4 P, ■a s 2 ra * rt JZ) .§ 4is >C_) ra c/) rt ~ O a rt « TJ rt rt > OJ O > CZ) CZ) rt • »“H 2 ^ 'S O 5 & S rt rt N rt W) «« 2 rt rt rn c C ^ tl, O _ TJ ^ rt rt F—l >CZ) p •rt rt P< I ? E . *d ' ?y .rt 55 .rt c - 'c ,FH r? -S 50 c-\. u o s >CZ) ^ S S E:o rt o ■< CZ) S o s rt 'rt CZ) rt (h $3 .rt C rt ra r2 Lh bo N •M •F—, O 'S rt rt I-l 0 Ž O rt ’•—) GO S cj c F« >o rt bi « 2 rt d Š rt S 2 F^ a oj CZ) 'bi o rt >o 'o '■H rt rt S bo N o u Es" S.gji O ^ rt 2 O >o N . rt C rt ., bo ■ n oj O rt ra • ra 5! o a c , o. c rt rt rt O. ►" §< 2 a rt rt Z d OJ Z N • rt S" E: U T-, E S c 3“ i-S •Si “b> XI^-rt :fs rt 7* bw U T3 3 e 2 ra bo rt ,5 ra ra N ! 2 oj” M JZ .g-^ •*£!..-, 0^3 ra U 2 ggS “Is > c >0 S N bo rt Bi F O _o >rt rt g c ■S«*, >K rt .rt «•§ •S ra - a *&&§f ” ° M § 0 g 11 | 1 s«aN « a s J8 -a 0 u-g & c > E w •S o .S >g> •Si, y >0 T1 >N O rt . C ^ ^ CZ) »O $ ^