Poštnina oi»*ana v p©»evini Leto IVII. V Uubl^ni. v petek. dne 8 februafa 1929 Si 33 St. 2 oin Naročnina Dnevna izdajo za državo SHS mesečno U Din polletno 190 Din celoletno XO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nede |»kn izdaja cotole no v Jugo-slavllt 120 Din, za Inozemslvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kpplianenl ulici 11.0J1J SokopM »o -- pluno se telefon M/, ae vračalo, nelranklrana ne snre/ema/o - trRdnUlva f. 20S0. apravn" upravniitva »t. 232S sa __. . |> liprava ic vKopliari Poliiičen Ust aa slovenski narod SHS Cene oglasov . sio.p peiu-vrsia mali oglasi po 150 in 2 D.veCti oglasi nad O mm v . Sine po Oin Z-3U. veliki po 3 >n 4 Din. v uredn Skero delu vrstica po IO Din o Pr v/fiem a nftrO-iit. C.OPU91 Izide ot» < ziuuaJ razen pondellKa in dneva do orožniku ieu ui.ii.6 - čekovni iiei>. 10.6SO In IO.M9 me, Safafero41.7363, Zagreb 1, Praga la Dan al Št. 24.797 Si^tS! »Balkan balkanskim narodom!" Novo stanje v naši državi je pri marsikom vzbudilo napačno misel, da je prišla doba nove konjunkture. Tako so nekateri iz tako zvanih gospv^arskih krogov misliti, da je prišla doba črne reakcije, ko bo mogoče vreči vse socijalno-politične pridobitve pred in povojne dobe pod klop in ko bo tudi splošni volivni pravici za vedno odbilo. Zopet drugi konjunkturisti so mislili, da so se vrnili oni zlati časi, ko je obstojalo vse politično delo v tem, da je kdo uganjal prav divjo reklamo s svojim več ali manj pristnim nacionalizmom z edinim ciljem, da je na ta način tem bolj krepko zatožil svojega političnega nasprotnika. Zlasti ti drugi konjunkturisti so v zadnjem času pridno na delu in kamorkoli se prikaže kak odličnejši pristaš bivše SDS, že se tudi oglase stari denunciantski očitki, kako da so preganjani v Sloveniji »nacionalni elementi«, pa čeprav da morejo samo ti jamčiti za zmago nacionalne misli v Sloveniji. Z denunciranjem in klevetami se hoče delati reklama za lasten nacionalizem, ker pač gospoda te vrste ne more razumeti, da ima novo stanje tudi ta glavni cilj, da se z reklamnim nacionalizmom neha in da zavlada na njegovem mestu pravi in istiniti nacionalizem. Pravi nacionalizem pa je samo tisti, ki utrjuje in množi narodno premoženje, ki tako ustvarja možnost za čim višji duševni napredek naroda in ki z gospodarskim in kulturnim napredkom praktično dokazuje narodu, da mu more samo bivanje v narodni državi pomagati na zeleno vejico. Je to plodonosen in ustvarjajoč nacionalizem, ki sc priporoča s svojimi deli in ki zato ne potrebuje nobene besedne reklame, ker ga njegova dejanja dovolj krepko priporočajo. Naši reklamni nacionalisti pa žalibog takih priporočljivih dejanj ne morejo pokazati in zato so samo mojstri v besedni reklami ln zato mislijo, da je mogoče živeti od toiarjenja nasprotnika. » Ne »amo, da ne morejo nikjer pokazati priporočljivih del, so edini spomeniki njih delavnosti le obupno žalostni polomi in bankroti, uničenje vse nacionalizacije in pa neverjetna moralna dekadenca, ki je najbolj razkrita baš v denunciantstvu. Na široko govore o svojem nacionalizmu. Vprašamo pa, ali je sploh razumljivo, da slovenski nacionalist po krivem denuncira fašistični oblasti slovenski denarni zavod, kakršen je bila Jadranska banka? Pa bi si mogel sploh kdo misliti, da honorira Slovenec, ki pravi o sebi, da je vzor nacionalista, tako denunciacijo še s posebno nagrado? Pa morajo na taka dejanja pravi nacionalisti molčati? In kaj je bila posledica takega protinacio-nalnega dela? Po vojni je prišla cela vrsta tujih podjetij v slovenske roke in v katerih so danes? Močna banka v Prešernovi ulici je bila v slovenskih rokah, po nesreči Jadranske banke je zopet večina njenih delnic v tujih rokah. Ista je bila usoda največje pivovarne v Sloveniji, ista zamenjava slovenskih lastnikov s tujimi se je izvršila v celi vrsti drugih podjetij in ko so ti reklamni nacionalisti atakirali še Ljubljansko kreditno banko, da jo zvežejo z usodo Slaven-ske, je obstojala največja nevarnost, da bo sploh vsa večja industrija v Sloveniji padla v tuje reke. Samo na ta način je bila preprečena ta nevarnost, ker so se naši resnični gospodarski krogi znali obvarovati teh reklamnih nacionalistov in ker je vedno večja gospodarska kriza dokazala, da se s političnim žandarstvom ne da konsolidirati države. Kaj nam pomagajo vse visoko leteče besede o nacionalizmu, kaj naj pomeni vse to bahavo ponašanje z nacionalizmom, če pa je bil edini efekt te reklame in te nelepe samohvale samo ta, da je na meji države postal in ostal tujec gospodar največjih jugoslovanskih podjetij! — ... Kontrola našega gospodarstva je danes v tujih rokah in to je »zasluga« onih reklamnih nacionalistov, ki so dosedaj še vedno znali le to, da so živeli od nacionalizma, niso pa znali zanj delati. Zato niso nikdar iskali naroda, temveč so ga hoteli s palicami in nasilstvi prisiliti, da se izreče za njih politiko. Toda samoumor bi storil narod, če bi se udal tej politiki, ker bila je to politika bankrota. Takšna je bilanca tega reklamnega nacionalizma in slično bi doživeli zopet, če bi ti reklamni nacionalisti dobili besedo. Zakaj baš njih reklamno povdarjanje takšnega nacionalizma in klevetanie ljudi, ki so na vseh poljih ma-terielne in duhovne kulture lc ustvarjali in pozitivno delali, dokazuje, da so ostali takšni, kakršni so bili. Ljudje, ki še vedno niso pozabili na žandarsko politiko, ljudje, ki znajo samo Zbližanje med Bolgarijo In Jugoslavijo - Ugoden uiis v Sofiji - Naše uradno obvestilo Minister dr. Engliš Sofija, 7, febr. (Tel. »Slov.«) Vest o tem, da se sopet otvori jugoslovansko-bolgarska meja, je napravila v Sofiji odličen vtis in pozdravlja se kot začetek normaliziranja in obenem zboljšanja odnošajev med obema državama. Posebna važnost se pripisuje ustanovitvi mešane komisije, ki bo v primeru novih obmejnih sporov avtomatično nastopila za njihovo poravnavo Pričakuje se, da bo že sam obstoj te komisije pripomogel, da se ne bodo več ponavljali dogodki, M bi mogli povzročiti zopetno zatvoritev meje med obema državama. Najto-ptaje se pozdravlja tudi ob isti priliki izrečena misel, da se končno začno že dolgo nameravana pogajanja za trgovinsko pogodbo. V tem M vidi znak, da sedanji belgrajski režim resno misli aa to, da se uvedejo s Sofijo boljši od-no&aji. Bolgarski listi naglašajo, da je korak belgrajske vlade znak njene moči, ko je v nasprotja s prejšnjimi parlamentarnimi vladami spoznala, da so dobri sosedni odnošaji najnujnejši predpogoj za napredek in sporazum vseh balkanskih držav. Dogodek je velikega pomena tudi za notranjo bolgarsko politiko, ker se je z ukinjenjem mejne zapore ojačil položaj zunanjega ministra Borova, ki je vedno zastopal prijateljsko politiko nasproti Jugoslaviji in od- ločno odklanjal zahtevane represatije proti jugoslovanskemu sosedu. ; Belgrad, 7. !<$r. (Tele?. >Slov.«) Danes opoldne je zunanje ministrstvo izdalo nasledijo sporočilo: :>Naš poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešič je včeraj obiskal bolgarskega ministra za zunanje zadeve g. Burova in ga obvestil, da je vlada kraljevine SHS izdala obmejnim oblastem potrebna navodila o tem, da se z današnjim dnem ukinejo varnostni ukrepi na meji in se tako olajša redni promet potnikov, kakor tudi gibanje dvolastnikov. Še ta mesec se sestane v Pirotu mešana komisija, ki bo proučila in predložila obema vladama vse potrebne ukrepe za uvedbo normalnega prometa. Komisija bo nadalje proučila možnost postavitve stalnega mešanega organa, komisije ali komisarja, ki naj avtojnatično odloča v vseh. primerih morebitnih incidentov ali njegovih težkoč v pogledu obmejnega miru iu rednega prometa. V smislu že prej doseženega sporazuma obstoja na obeh straneh pripravljenost, da se v najkrajšem času sestane jo v Sofiji delegati, ki naj prično pogajanja za dosego trgovinske pogodbe.« Za aktivno zunanjo trgovinsko politiko Vlada pripravlja celo vrsto trgovinskih pogajanj Praga, 7. febr. (Tel. »Slov.«) »češke Slovo« piše, da je kralj Aleksander povabil bivšega češkoslovaškega finančnega ministra dr. Engliša v Jugoslavijo, najbrže zato, da bi kot strokovnjak sodeloval pri davčni reformi. Dr. Engliš je načelno sprejel vabilo in samo prosil za več informacij. Baje bo odpotoval že prihodnje dni. Belgrad, 7. febr. (Telef. >Slov <) Ko je padla beseda o neobhodnih potrebah našega gospodarstva, se je zahtevala posebna aktivnost od naše zunanje trgovine. Pomanjkanje zunanjih tržišč smo občutili tem bolj, ker je radi notranjepolitičnih sporov Zaostal naš gospodarski razvoj, dočim so druge države sklepale medtem trgovinske pogodbe. Tako smo se naenkrat znašli v izrednem položaju, da moramo pogodbe ponujati in čakati, kdaj bo druga stranka čutila potrebo po trgovinskih zvezah z nami. Mestoma pa so nastale za sklenitev pogodb skoraj nepremostljive težave. Napoved, da se bodo pričela trgovinska pogajanja x Bolgarijo, in da bo takoj imenovana komisija, je brez dvoma zuanilka lepše pomladi. — Nujno potrebno za dve sosedni državi v dobi vezanega gospodarstva je, da se medsebojno trgovinsko sporazumeta, pa naj si bosta to Češkoslovaška in Nemčija ali pa Češkoslovaška in Francija. Poleg trgovinskih zvez z Bolgarijo ima naša zunanja trgovina v vidiku še dru<*e pogodbe ali vsaj poskuse- Pogajanja s Španijo napredujejo. V marcu bo odpotoval načelnik dr. Štajnmec-Sorcdolski v Barcelono in Madrid. — Ce pridemo do trgovinske pogodbe s Španijo, bo mnogo pomagano izvozu lesa, cementa, živine, hmelja, jajc, pa tudi drugim Pomiloščenja Belgrad, 7. febr. (Tel. >Slov.«) 6. februarja, ko je končal prvi mesec novega stanja v Jugoslaviji, je kralj objavil amnestijo. S tem najvišjim aktom so odpuščene kazni vsem onim, ki so pregrešili proti splošnim določbam kazenskega zakonika in ki govorijo o žalitvi kralja kakor tudi pregreški po tiskovnem zakonu. Pomiloščeni so vsi, ki so ta dejanja storili, ne glede na to, če so že bili kaznovani, pred šestini januarjem 1929. Ta amnestija je doslej najširša v naši državi in bodo najvišje milosti deležni zelo mnogi. Hrvati pozdravljajo amnestijo Zagreb, Tš febr. (Tel. >Slov.«) V zagrebških krogih se je neobičajno prisrčno sprejela amnestija, ki jo je podpisal Nj. V. kralj. Vsi listi so to ugotovili s simpatijami. »Ob-zorc se s tem peča v uvodniku ter pravi, da se je s to amnestijo ovrglo nezaupanje v hrvatskih krajih. Odstranil se je strah, ki jc grozil s preganjanjem po strankarskih ljudeh, eno, kako bi živeli od politične moči drugih, ljudje, ki so mojstri le v ustenju in kleveti. »Predvsem pa se hočem iznebiti nevrednih elementov', pa je geslo nove vlade in med najbolj nevredne pa spadajo reklamni nacionalisti in klevelniki Inslnega naroda. predmetom, o katerih se bo govorilo v pogajanjih. Vprašanje je, ali bo dobra volja na španski strani, ker namerava španska vlada v kratkem zvišati svoje tarife, kar bi našo po-gcldbo nemalo otežkočilo. Nadaljnja pozornost bi se pokazala nasproti Turčiji, Romuniji in Poljski. Glede Turčije ni treba poudarjati pomena novotur-ške zmodernizirane sile na trgovinskem polju. Kako bodo trgovinska pogajanja s Turčijo potekala, še ni mogoče reči. Dosedaj so bili na stališču čakanja, izgovarjanja, oziroma pogojev, ki niso s trgovinskimi pogajanji v nobeui zvezi. Kolikor pride v poštev Romunija, se jc položaj precej spremenil, odkar je na vladi M a n i u o v a kmečka stranka, ki ima v programu popolno državno preobrazitev Ker je Maniu imel doslej le malo časa za izvršitev svojega programa in njegovi cilji v zunanji trgovini še niso tako natančno opredeljeni, bo treba opazovati tok dogodkov, ne da bi manjkalo z naše strani ponovne pobude. Ce bo prišlo do kakih novih pogajanj s Češkoslovaško, je splošno prepričanje, da je lc odvisno od češkoslovaške notranje politike. S Poljsko se pripravlja tarifna pogodba. Če bi pa bilo mogoče, tudi splošna trgovinska pogodba. ker se je videlo, da Nj. V. kralj računa z vsemi stvarmi. Težke so bile bolečine, ki so Hrvatsko pretresale v zadnjih desetih letih. Veliko in upravičeno je bilo upanje, da-Ii bomo kdaj dosegli v lastni državi ravnopravnost. Današnja amnestija opravičuje upanje v boljšo bodočnost. Zaščita naših delavcev v tujini Belgrad, 7. febr. (Tel. ^Slov.t) V zunanjem ministrstvu se je sestavila delegacija, ki bo šla v Romunijo, da prične pogajanja z romunsko vlado za pogodbo o zaščiti naših delavcev v Romuniji. Kar se tiče slične pogodbe s Francijo, za katero naj bi se takoj po podpisu trgovinske pogodbe začela pogajanja, pa smo zvedeli, da se čaka na povratek naše trgovinske delegacije, oziroma da ima trgovinski minister s seboj tudi navodila, da v toku svejega bivanja v Parizu pokrene tudi to vprašanje. Kralj je podpisal ukaz, s katerim so po-1 slavija zagrebški vseučiliški profesor na prav-i ni fakulteti dr. Milorad Stražnicki za našega poslanika v Buenos Airesu. Dosedanji poslanik Grisogono se poslavlja na razpolo- ' Belgrajska, trgovska zbornica je poslala notranjemu ministrstvu spomenico, v kateri ga opozarja, aa se je v zsiiujin uyo6i»a reiiD piv,-glasilo toliko vasi in trgov za meala, kakor se to ni zgodilo v -18 letih. Radi le.gn nuj se ime-' novnnin incsl revidirajo. Dr. Kari Engliš je bil rojen dne 17. avg. 1380 v Hrabinu v Sleziji kot sin rokodelca. Obiskoval je češko gimnazijo v Opavi in nato študiral pravo v Pragi in Miinchenu. Od 1. 19C4—1908 je bil konci pist v deželnem statist, uradu v Pragi, od 1 I90S do 1911 pa v trgovinskem ministrstvu na Dunaju. L. 1911 se je habilitiral za narodnp gospodarstvo na tehniki v Brnu, postal še isto leto izredni, 1. 1917 pa redni profesor. L. 1919 je postal redni profesor na novoustanovljeni juridični fakulteti Masarykove univerze v Brnu in tudi njen prvi rektor. Politično je zaslovel, ko je 1. 1913 predlagal v moravskem deželnem zboru elektrifikacijo Moravske. L. 1918 jc postal član revolucionarne narodne skupščine, 1. 1920 pa rednega parlamenta. V letih 1920—1922 je bil finančni minister in je bil za politiko vautne statil;~acije v nasprotju z Rašinom, ki je bil za deflacijsko politiko. Nato je bil finančni minister še v 2. in 3. Švehlovem kabinetu, dokler ni iz bolezenskih vzrokov zaprosil dne 5 junija za dopust. Kot finančni minister je konsekventno in neustrašeno izvaial svojo politiko ne glede na to, če je ta popularna ali ne. Njegova zasluga je, da so danes češkos'ovaške finance urejene in zato je bila njegova pozicija tudi izredno močna, pa čeprav je pripadal mali stranki »Narodnega dela« in ostal jc minister, čeprav ni na volitvah prodrl. Mnogo se ie Engliš udejstvoval iudi na književnem poliu. Niegovo najvažnejše delo je I. 1922 izišli »7iShlady hospedarškčho nupšteni«, Denar (1. 1923), Načrt narodno gospodarske politike (I. 1917) in še mnogo drugih del in razprav. Njegovo delo »Denar« je izšlo v Ogrizovem prevodu tudi v slovenščini v Splošni knjižnici. Predsed. „Hrv. Radiše" pri kralju Kot najbolj hrvatska društva veljata Hrvatski Sokol in Hrv. Radiša. Zastopniki obeh teh društev pa So bili ie dni sprejeti od kralja , v avdienci, kar hrvatski listi beležijo z velikim zadoščenjem. O svoji avdienci je dejal predsednik H. R. g. Holujevič med drugim: Kralj me je sprejel s posebno iskrenostjo in ljubeznivostjo. Kralju sem navedel potrebe H. R. in njegov cilj Videl sem, da je kralj nad vse točno informiran o razpoloženju na Hrvatskem. Opetovano je kralj pcvdaril, da hoče enakost vseh brez ozira na versko ali plemensko pripadnost. Nova uprava zagrebške železniške aprovizacije Belgrad, 7. febr. (Tel. >Slov.«) Železniško ministrstvo je spremenilo upravo zagrebške železniške aprovizacije. Tu so bile nekatere nepravilnosti, oziroma ni bilo tistegn uspeha in energije, ki bi bila potrebna. Zanimivo pa je, kako železničarji v Ljubljani sami vodijo zadrugo, v Zagrebu pa jo mora voditi ravnateljstvo. Ljubljanska železničarska au-druga pa nasproti temu lepo napreduje. Ob koncu poslovne dobe izplačuje doplačila odjemalcem v znesku, ki znaša 1 milijon Din. izkazuje pa tudi 1 milijon Din čistega dobič- k«« t«m«tnt«a {*% nnof nt>l jnnri fo. iv«. nuva cuonu upiavu jv ovo»«»»jv»m »«»- kole: ing. Božidar Ribič, Dragnlin Slrnženac, Janko Pitjevec, dr. Josip Gntpej, Julij Mei.v-;icr in Jerko Rnlknž. ir? ' VJ Sporazum med italijo in Vatikanom sklenjen Poročilo Casparrija diplomatom Milan, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Kardinal državni tajnik Gasparri je danes dopoldne ob 10.30 zbral pri sebi diplomate pri sv. stolici v Vatikanu in jih v kratkem nagovoru obvestil o doseženi spravi med italijansko vlado in papežem. Njegovo poročilo je trajalo samo okoii pet minut in se ni spuščalo v podrobnosti rešitve rimski ga vprašanja. ____________ .. --------- Dr. A. Gosar: Reforma uprave Vprašanje, kako izvesti uspešno reorganizacijo naše uprave, je silno pereče, dokaj zamotano. Zlasti je jasno, da se to vprašanje ne da kar eoz noč dobro rešiti. Zakaj uprava so v prvi vrsti ljudje. Vse drugo — tudi naš fr možni zakon o državnem računovodstvu — je manj. važno od ljudi, od uradnikov. T^h pa ni mogoče čez noč popolnoma pre-narediti, jih tako izobraziti ter izvežbali in — kar je Se najpomembnejše — jih tako vzgojiti, da bodo v vsakem pogledu kos načini novim upravnim nalogam in zalite vam. Zato bi Sli mnogo predaleč, ako b; ,->\ega režima zahtevali oziroma r: ' -kovali, . <■ < našo upravo že danes ali jutri, ..ii recimo v enem letu Izdatno teboljšal. Ne, za to ne gre. Uspehi se bodo mogli videti šele v toku daljšega tv.sa. Pač pa jc važno, da se že sedaj zamisli in pripravi, ter da »e prične st anjem« uvajati v našo upravo tak red, tak sistem, ki 1>4_ z mehanično nujnostjo iriočil ii nje, kar je koriiftnega. malomarnega in nezadovoljivega. Po mojem mnenju izvira velik del vseh težav Sn nezadovoljstva z državo in njeno ureditvijo iz slabe uprave. Ta pa se ne da izboljšati enostavno z redukcijo ministrstev in uradništva, marveč je treba zlasti njeno tehnično ureditev prav do temelja izpremeniti in izboljšati. Zaradi tega sem že (noj čas, ko smo v ministrskem svetu pretresali načrt zakona o vrhovni državni upravf, zastopal mnenje, da je treba hkrati s tem zakonom izdati tndi Še sak' ii oiirona uredbo o tehnični organizaciji drfavne oprave. Iz istega razloga se mi zdi tudi zdi j, ko je to vprašanje znova aktualno, važno poudariti par misli, ki bi jih bilo treba pri preureditvi naše državne uprave vpoštevati in kar najbolj dosledno uveljaviti. , Prvo, in po mojih mislih najvažnejše načelo dobre uprave, je: Vsak predmet, ki se da takoj rešiti, se praviloma tudi mora takoj rešiti. Izjeme, n- pr. če je dotični referent odsoten, bolan, ali kcj sličnega, so kajpak neizogibne. Vendar se da ^primernimi odredbam! za take Slučaje tako poskrbeti, da bo sleherno zastajanje spisov preko jfoločenega kratkega roka (n. pr. en teden) popol-notnif izključeno. Navada, ki je danes udomačena menda prav v vseh urrdih, da se mora vsak, tudi najpreprostejši predmet* predno se reSi, v pisarni uležati, je treba brezobzirno zlomiti. V tem pogledu se ne b: smeli strašiti nobenih, niti še tako strogih sredstev. Zadrževanje in zalaganje predmetov, ki bi se dali sproti rešiti, bi moralo veljati kot eden najhujših službenih pregreškov. če se nabere zlasti rednega dela toliko, da ga uradnik sproti ne zmaga, potem naj bi bila njegova prva dolžnost, da to javi predstojniku. Ta pa naj bo zx>pet dolžan delovne moči tako razvrstiti, da delo ne bo zastajalo. Drugih podrobnosti ne bom omenjaj. Pripominjam le Se, da slični predpisi po večini že danes obstojajo — seveda le na papirju. To pa v prvi vrsti radi tega, ker danes ni nikake prave kazenske sankcije za uradnika, ki pusti mirno, da se njemu in njegovim podrejenim organom gromadijo akti. Danes so namreč v državni službi glavno uradne ure. Te mora uradnik točno odsedeti v uradu, drugače se mu — vsaj tam, kjer je red — lahko kaj pripeti. Za to pa, kar bi moralo biti najvaž-ne!še in odločilno, koliko dela ima oziroma kako, ali in kako ga je dovrSil, za to se le razmeroma redkokdo zanima. Ta ali oni bo kajpak ugovarjal, oeč da gledam to .stvar enostransko ter da pretiravam. — Priznam, da sem to točko dokaj bolj nag.lasil, nego bi odgovarjalo važnosti, ki se ji običajno pripisuje. Do tega me je do vedlo dvoje: Prvo je misel, da mora javna uprava danes služiti v prvi vrsti ljudem. Ti pa največkrat ne morejo brez škode čakati, mesece in mesece ali morda celo leta, da se njihov predmet reši. Pred sto leti, v dobi policijske države je bilo to dfu-g: Je. Takrat je uprava služila predvsem državi. Ta je lahko čakala na rešitev, oziroma če jo je nujno potrebovala, jo je tudi vselej lahko takoj dobila. Ljudjo takrat državne uprave sploh niso potrebovali, oziroma sploh niso o nji tako rekoč nič vedeli. Danes je to bistveno drugače. Drugič pa mi je praktična izkušnja pokazala v jasni luči vprav bistveni pomen te točke. Recimo le. da smo gornje načelo naglega reševanja spisov zares uveljavili. Ali ne bo v kratkem izginilo iz naših uradov, zlrsti iz onih prve in druge instance najmanj polovica aktov? S tem pa odpadejo neSte-vilne zloglasne intorvoncijc in ž njimi združeno nepotrebno in zamudno iskanje aktov, s tem je odpravljen povod za mnogobrojne urgence, ki povzročajo vedno le še noyo delo, s tem odpad«' kenčno tudi glavni vzrok korupcije. N j navedem samo en zgled: Ko sem prevzel ministrstvo socialne politike, je bilo v nekem od--i. m r.crc;'?nlh spisov in sicer fateih, ki e) že po svojem predmetu tirjall nujno rešitev. Pf slrdic« tega so bile mnogobrojne Intervencije v oddelku in pri meni. Zastopniki tujih držav so Polde Kemperle oproščen Rim, 6. februarja 1929. Končno je zadeva urednika ustavljene »Goriške Straže« g. Poldeta Kemperleta prišla pred izredno državno sodišče. Po tednih trpljenja po raznih ječah je mogel Kemperle stopiti pred sodnike in objasniti zadevo »o tihotapstvu m uniči je in zbiranju orožja v prevratne namene«. Izredno državno sodišče je po preiskavi j in po zaslišanju prizadetih g. Poldeta Kem- j perla oprostilo vsake krivde. Š tem je tudi pred'najbolj kompetentnim faktorjem dokazano, da so bila« brez vsake podlage sumničenja voditeljev slovanskega . prebivalstva v Italiji. Ljudstvo v Primorju in ; njegovi voditelji so bili vedno lojalni in udani državljani Italije. Prepričani smo, da bo prebivalstvo z velikim zadoščenjem sprejelo, vest o oprostitvi g. Kemperla. Kriza nemške vlade Centrom proti sedanji koaliciji - Odstop ministra Guearda Berlin, J. fejjr. (Tel. »Slov.«) Državni ka- j bin^sg.je 7. febr. (Tel. »Slov.«) Sejm je včeraj z glasovi desnice in vladnega bloka Sprejel nacionalistični predlog, ki pozivlje j vlado, dii pri pogajanjih e izpraznitvi Porehja skuša dbseci itove varrfoafi poljskih hiej. Zii-<' nanji minister Zaleski je bil nekoliko časa prisoten pri razpravi* pred glasovanjem pa je zapustil sejo. - • : Znižana poštnina za Belgrad, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Po zakonu; o telefonskem, brzojavnem in poštnem pco- . metu ter po trgovinski konvenciji- med Italijo in Jugoslavijo je poštni minis'.er izdal odlok, da se znižajo poštne pristojbine za Italijo* s 1. februarjem tako-le; Za pisma do 20 gramov 2.50 Din, za dopisnice 1.25 Din, za tiskovine in knjige, če jih pošljejo knjigarne ali izdajatelji, do 50 gramov E.5 par, največ' do 3 kg. Belgrad ima zmisel za potrebe Zagreba Zagreb, 7. febr. (Tel. »Slov!«) Danes se je vrnil v Zagreb dr. Stjepan Srkulj. Časnikarjem je izjavil, da bo ge lanji občinski svet ostal' v dosedanji 'sestavi. S 'svojim bivanjem v Belgradu je zadovoljen. Prav tako je zadovoljen z razumevanjem zagrebških po !reb v Eel-gradu in s sprejemom v-ministrstvih. Dobil je vtis, da bo kralj z vso rodbino za dalje č..sa obiskal Zagreb. Ker pa prostori banskega dvora niso primerni za kraljevo bivanjev je Ar. Srkulj izjavil; da bo. vse potrebno ukrenil za ; kraljev sprejem- - Justifihacija Prpiča 15. februarja Zagreb, 7. febr. (Tel. »Slov-«) Stol sed-morice je vrnil, sodnemu stolu-akte glede ju-stifikacije Prpičevih tovarišev. Obešepi bodo štirje. Dan usmrtitve še ni. določen Najbrie l)n'!o nsmrčenj 15. februsvja. hodili pritiskal riame, naj se posamezni predmeti , rešijo v tem ali oneiri smislu Vrh vsega pa se je še Šepetalo o korupciji v dotičneni oddelku. Da napravim red, sem dal od omenjenih zastalih predmetov ca 800 poslali podrejenim organom s pocblastil&m in nalogom, da jih brez odlaganja rešijo v lastnem delokrogu. Ostanek pa' jc bil v kratkem počiščen iz ministrstva. Na lo smo uvedli red, da se je vsak predmet, ki je to. dopuščal, brezpogojno takoj rešil. In posledica? Delo. ki ga prej dve moči nista zmagovali, je odslej z lahkoto opravljal en sam uradnik kajti intervencije, ki so prej kkdle čas, so v kratkem popolnoma prenehale. Še bolj zanimivo pa je, da so j glasovi o korupciji v doticnem oddelku od takrat popolnoma utihnili. Imam še drage zanimivo zglede,, ki pa jih tu že zaradi prostora ne morem navajali, .'Konec prihodnjič.) Varšava, 7. >ebr. (Tel. »Slov.«) Poljski sejm danes ratificiral Keilogovo pogodbo. Zunanji minister Zaleski je imel kratek nagovor,;,v katerem je omenj;il skoro istočasni podpis posebnega protokoia v Moskvi. S sprejetjem ruskega predloga hoče poljska vlada podčrtati, da je vedno pripravljena podpirati vsafco mirovno akcijo. Upanje je, da bo protokol ugodno vplival na- nadaljnji razvoj odnošajev med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Moskva, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Na današnji dan določeni podpis Litvinovega protokola se jc cdgodil in se nov rok za podpis še -ni dolo-čil. To se je zgodilo, ker se je prihod romunskega poslanika iz Varšave zakasnil za en dan, v glavnem pa brez dvoma za to, ker še ni za$r no stališče Latvije in Estonske, katerih zunanja ministra se nahajata v Rigi, da končno razčistita vprašanje, ali naj se na vabilo Poljske podpiše protokol istočasno, ali pa se mu pridružita državi pozneje. Poljska ima seveda živahen interes na tem, da počaka na rezultat razgovorov v Rigi ter upa^' da bo vsai £stou-i ^a podpisala- protokot :obefiem s Poljskd in;Ro-1 munijo. * Protokol posrheni", vsekakor ublažitev [ nasprotstev med sovjetsko unijo in-Romunijo v besarabfkem vprašanju. To sledi iz tega, da se je Romunija navzlic temu; da nima z: Rusijo nobenih oficijelnih odnošajev, odločila, poslati v Moskvo posebnega poslanika na podpis pro-; tokola, na drugi strani- pa tudi iz tega, da je Litvinov pristal na poljski predlog, po katerem dobi protokol uvodno formulo, ki naj ojači ob- ' stoječe mirne odnošaje med podpisniki. Proti , romunskemu pričakovanju, da.se sovjetski uniji : s to formulo nalaga, da se odreče nada3jni diskusiji o beSarabskem vprašanju, nastopajo seveda v Moskvi z vso jasnostjo. Litvinov jeilah-•ko pristal na formulo, ker z Romunijo ni vdanega stanja, sicer pa 50 v Moskvi že •na.prej"levili, da ravno tako kakor s pristopom h 3Kello-govemu paktu zelo pozdravljajo tudi s tem protokolom, če se obe stranki odrečeta tudi voj- , ni za rešitev besarabskega vprašanja,,'.da pa se s tem nikakor nočejo odreči svojim zahtevam in vsakemu poskusu mirne Ureditve tega problema. •' *.\ 1 v; Čiščenje železniške proge Belgrad, 7. febr. (CPel; »Slov.«) V želez-' niškeni prometu je zaznamovati napredovanje v toliko, da so se pospesila *dela'"'ua Čiščenju prog. V vzhodni in južni'Srbiji, se: lahktf r^e,' da še "je" redni proiViet vzpostavil, 'čeprav so očiščevalna dela na progi Zaječar—-ParaČiri— Kavna reka zelo oteŽkočena. Snažnih viharjev tod ni več.'"'' ' Belgrajske vesii Belgrad, 7:' febr. .!•• ;>'j. V. kralju so bili danes v avdičnei' Vojiii minister, general Iladžič, pbstni minister dr.' Kumanudi, predsednik vlade 'general Te- • ter Zivkovič in gradbeni minister Savkovitv Radi smrti španske kraljiče je na našeiii dvoru odrejeno tridnevno žalovanje od 6. do 8. februarja. Imenovano uprave mest Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Novo imenovane upravej bodo razglašene jutri ali pojutrišnjeA. Finančno ministrstvo je odhbrllo sklep monopolske uprave, da se' prodaja živiri'ska sol po 1.40 Din. Namesto odpuščenih, hfeftpra&iiiih gimnazijskih učnih moči so ntinieš^fenh V Mariboru na realki A. KocjKnčič, in di*. Vladlmit-Kralj, na gimnaziji V Celju Ivan SfijdVi.č. Su-plenia Ciril Bernot in Srečkb" Bav«i?r strt "postala profesorja. Nnvo-ndska vremouaktu B»pw>»> ~!abl- severni vetrovi. Oster mraz. od .»evei.ii proti notranjosti. ob£imWega: . Maribor-, 7. februarja 1929. Župan je otvoril sejo. Veliki župan je imenoval Vurcingerja za člana oličinske uprave. Finančno ministrstvo je poslalo okrožnico glede občinskega proračuna, o kateri se je >v časopisju javno razpravljalo. Občinski prora^ čun mariborske občine je že sestavljen. V smislu te uredbe bi ga bilo treba znižati za •8-fhilijone. Verfdar pa je mariborski občinski proračun že produktiven in "gospodarski. Upati ■je, da bo potrjen tako, kot ga je občinski s Ve t .sprejel. ' ; ■ "• '<' Za I. odsek poroča dr. Veble. Stavbnemu.^ -uradu se naroči, da naj predloži'občinskemu 'švetu tiste točke- stavbnega: reda, ki se naj spremenijo. Hinterlecbnerju- se štejejo, leta auspeifzije -v napredovanje. Oblastna skupščina; je svoječasno sprejela uredbo, da'se okoliške občine lahko prisilijo k priključitvi in se bo glede priključitve krčevinske občine napravila vloga--na oblastni komisarijat. — Hiša v 'Gregorčičevi ulici se prepusti "ar-deset let Marijanišču, ki v duhu oporoke; Ane Fried-lcrve vrši oskrbo starilii, onemoglih služkinj. — Pogodbavz Dijaškim doniom sfl'podaljša za 'deset tet, *— Potrdi se zapisnik zadnje ankete o fizikalnem 'kopališču. '.Oblina prevzame v smislu svojih sklepov jamstvo za 1% obresto-vanje investiranega kapitala, ki. gd bo porabil za novo javno terapevtično in fizikalno kopa-^lišče. Dosedanje kopališče se podere. To jamstvo traja gotovo dogotvorjeno dobo. Kopališko upravo bo vodil poseben odbor, v katergm „bq. imela občina odločilen vpliv. Soglasno sprejelo, — No.ben načrt glede 'kopališča lia •Fel-berjevem otoku ni bil tak, da bi v celoti ustrezal., Zato se ui podelila licbena nagrada. Gradbenemu uradu se naroči, da iz vseli načrtov sestavi takega, ki bi bil najboljši. Ta načrt naj čimpreje predloži občinskemu svetu, da se letos kopališč e zgradi. — Čiščenje je to zimo stalo občino 1601000. Din. 50.000 Din pa bo še stroškov. Ta t:redit se dovoli, Kifmanova hiša se preuredi za nastanitev mestnega knjigovodstva! Dela se prično takoj; — V avtobusni čakalnici na Glavnem trgu se odda lokal Irafikantinji Slamičevl. Kolektivna pogodba. V odseku je bilo doslej osem sej. Besedilo se je sprejelo, kakor je bilo doslej., V veljavo stopi 1. marca razen določb finančnega značaja. Te slopijo v veljavo, ko 1k) proračun potrjen. Socialist Eržen je v dojgem govnrji se ceJo zavzel za kolektivno pogodbo. Nal({, pa je ob splošnem presenečenju vs.eh nft\y čih izjavil, da bodo socialisti glasovali proti. Nato je župan zaključil sejo. Vera in kultura Tyrieva vdova in sv. Vaclav Sokolstvo, ki sta ga utemeljila organiza-torno in idejno, Ceha Ftlgner in Tyrš, je bila telovadna organizacija s strogo narodnimi cilji. Tako sta jo ustanovitelja negovala in tako zapustila potomcem. Medtem je v teku desetletij sokols.vo, najprvo češko, za njim pa slovensko, privzelo tudi svobodomiselno idejo. Znano je, da se poljsko sokolstvo še vedno drži svojih prvotnih tradicij. V Pragi živi Se Tyrševa vdpva Renata Tyrševa, edina hčerka Fttgnerjeva. Ta deluje Se vedno v tradicijah svojega pokojnega moža. Je to ena naj-popularnepih čeških žena. V očigled postopanju češke sokolske organizacije, ki ji ona še vedno pripada, napram slavnostim sv. Vaclava, je Kenata Tyr-ševa že oktobra 1. 1. ob priliki 10 letnice osvoboditve češkega naroda napisala članek, v katerem brani duh sv. Vaclava. Sedaj pa poročajo listi, da je Renata Tyreova vstopila v odbor, ki prireja lelos v Pragi svečanosti, med temi tudi orlovske, v proslavo 1000 letnega jubileja sv. Vaclava. Tako je Renata Tyršova kot Sokolica v dejanju manifestirala tisto idejo, kateri .ta služila njen oče dr. Fiigner in njen mož dr. Tyrš, in ki ji je sama ostala zvesta do danes. Svobodomiselstvo in sv, Vaclav Medtem, ko se češki narod pripravlja na čim dostojnejšo proslavo 1000 letnice sv.. Vaclava, se svobodomiselstvo pri teb tudi izrecno narodnih svečanostih drži ob strani. Zato pa so napori na katoliški strani tem večji, da bodo slavnosti dostojno potekle. Ob priliki sv. vaclavskih dni se v Pragi ne bo vršil le vseorlovski slovanski zlet, ampak se bodo vršili kongresi katoliških zvez, delavcev, kmetov, zadrugarjev, dijakov, učiteljev, teologov, obrtnikov, kat. ženskih zvez. Ob tej priliki se bo vršil v Pragi tudi zbor za vzhodne nauke, ki se ga bo udeležil škof d'Her-bigny, dosedaj največji strokovnjak za zbli-žanje vzhodne in rimske cerkve. Tako bodo sv. vaclavske slovesnosti v Pragi imele značaj vseslovanskega versko obnovitvenega gibanja. Slovanstvo naj se okrepi in uveljavi v duhu življenja in delovanja velikega češkega kralja svetega Vaclava! Stališče katoličanov v Združenih državah »Church Extension Magazine«, vodilni katoliški mesečnik, glasilo največje katoliške organizacije v Združ. državah »The Church Extension Society« (Društvo za razširjenje cerkve), katere predsednik je kardinal Mun-delein, je priobčilo v svoji prvi letošnji številki zanimiv uvodnik pod naslovom »Kaše stališče danes«. Članek analizira zadnji sramotni poraz Smitha in ves volivni boj ter priznava odkrito, da je to poraz katoličanov, ne Smithov, da je Smith samo žrtev tega poraza. Dokaže pa, da sta se obe vladajoči stranki v državi izkazali kot odločni nasprotnici katoliške cerkve. Ena je sama sebe udarila raje, kakor bi bila volila katolika, druga pa je dovolila, da se je pod njenim okriljem in imenom vršil ves ta sramotni boj proti katoliški cerkvi I Kaj naj sedaj narede katoliki, da se zavarujejo proti enakim slučajem za prihodnjost? Svoje stranke ustanavljati nikakor ne kaže, ker bi mogli računati komaj na kakih 6 do 7 milijonov glasov, najbrže pa samo na kakih 5 do 6 gotovih. Zato člankar, očevidno pod vodstvom od zgoraj, nasvetuje večje zanimanje katolikov za politiko in organizacijo katoličanov v eno politično skupino brez lastne stranke. Pri volitvah bi se pa katoliki kot skupina pripojili tisti stranki, ki bi jim bila najbolj pravična in bi jim nudila največ koristi. Za skupino gotovih 5 do 6 milijonov glasov, poleg tega še za vpliv teh milijonov in morda vsaj par milijonov drugih nekatoliških glasov, bi se pa že vsaka stranka rada potegnila in jih skušala pridobiti za se. Tako bi postali katoliški volivci nekak jeziček na tehtnici, ki bi največkrat odločeval zmago. Na ta način bi prišli katoliki do politične veljave in moči v politiki, ne da bi imeli svojo posebno stranko. Vsi drugi katoliški časniki živahno odobravajo ta načrt. Sklenjena pa stvar menda še ni, treba je sicer priznati, da so ameriške razmere drugačne od evropskih. Ali pa je nasvetovani načiu edino primeren, o tem bodo ameriški katoličani še govorili. Odoadnišfvo na Dunaju Odpadništvo od katol. cerkve propagira kakor na Češkem tako tudi na Dunaju v prvi vrsti socialna demokracija. Statistika kaže, da je 1. 1919—1927 izstopilo na Dunaju iz katoliške cerkve 120000 oseb, od protestantizma 10.000, od judovstva 9000. Številka 120.000 sicer absolutno vzeta ne bi bila pretresljivo velika. Toda res je, da takega odpadniškega gibanja kot je sedaj na Dunaju in na Češkem ni bilo od reformacije, številka 120.000 odpadnikov pomeni dve Ljubljani. Pa tudi to gibanje bo na drugi strani roaiio dober sad, kakor je vsak tak pritisk v zgodovini katoliške cerkve rodil zelo povoljne uspehe za nadaljnji razvoj cerkve iu versko poglobitev ljudstva. / / aj/e novega Koledar Petek, 8. februarja. Janez od Mata, Emili-jan, Juvencij. — Jutri: Ciril Aleks., Apolonija. Pred črno tablo Dan za dnem in ob vsaki uri je v široki veži na univerzi vedno enako. Težka vrata se sunkoma odpirajo, mladi ljudje vstopajo, odhajajo, se morda še nasmehnejo drug drugemu in spregovore nekaj prijaznih besed, nato pa se razgube Mesto njih pa prihajajo drugi in vse pozno na večer tja do osmih, ko zaključi mis Copeland zadnje predavanje na univerzi in ko gospod Jeran, vratar in čuvar poslopja, ne potegne z mokro gobo preko velike črne table v veži. »Samo za pismal« je napis na tej tabli. Ne za naznanila dijaikih sestankov, ne za anonse, kje morejo dobiti »cenjeni gg. akademiki dobro meščansko hrano« ali »lepo sobico«. »Samo za pisma!« Premalo je to in ni res. Še za dosti, dosti upanja, za dovolj nad, za mnogo žalosti, dobrih in bridkih vesti je prostora na tej tabli. »Priporočena pisma.« Črna tabla je rubricirana in tej prvi rubriki veljajo prve misli mnogih mladih ljudi. »Bo prišel denar? Ga bo poslala mati? Vsaj tristo dinarjev bi potreboval, da potolažim gospodinjo.« Vsak dan osreči ta tabla nekaj študentov, katerih imena se zablešče na njej. Vratar izroči obvestilo od pošte, pošta pa izroči srečnežem denar. Komu ga izroči študent? Morda gospodinji, morda plača hrano v menzi, morda kolekovino na univerzi, mnogo potreb ima študent. In hvaležen je študent. če ni njegovo ime pod prvo rubriko, morda bo na drugem delu table. Prišlo je nemara pismo od domačih, od prijatelja, ki študira v Parizu, od ljubljenega dekleta, nemara je kako smrtno obvestilo, morda šc kaka ter- ZABAVA GRAFIKE PUSTNO SOBOTO ZVEČER V KAZINI * jatev ali časopis. Hvaležen je študent vam vsem, ki pišete v Ljubljano in ža naslov navedete: univerza. Poznam študenta. Sam je in živi od milosti dobrodelnih ustanov. Nikogar nima, ne v Ljubljani, ne drugje, nikogar, ki bi mu pisal eno samo pismo. Nič več kot pismo. Kaj bo i ta študent gledal pod rubriko »Priporočena pisma«. Tja ne gleda nikoli. Vsak dan pa strmi minuto v ostalo tablo in išče, kdaj bo prišlo še zanj pismo, samo navadno pismo. Kdo ti bo pisal, revež? Nimaš sorodnikov, ne prijateljev, niti nobeno dekle se ne zmeni zate, ki imaš podarjeno oguljeno suknjo in slabe čevlje. Pa je le prišlo. Pismo. Bogve kdo sc je hotel pošaliti z njim in mu je poslal vabilo na plesni venček. Ne tisti šaljivec, življenje, zakrinkano s predpustno šalo, se je pošalilo z njim. In še za to odurno šalo je bil študent hvaležen. Prvo pismo, ki ga je dobil po dolgih letih. Še vedno hodi študent, in z njim mnogi drugi, pred črno tablo na univerzo. Bo prišlo pismo? Bo kdo pisal? Vsaj vabilo na predpustno veselico naj pride, vkljub oguljeni obleki in nemogočim čevljem, vsaj to naj pride. Osebne ves« ir Novi zagrebški poštni ravnatelj nastopil mesto. Kakor znano, je bil dosedanji zagrebški poštni ravnatelj Rudolf Rupec premeščen v Novi Sad, na njegovo mesto pa je bil imenovan načelnik v poštnem ministrstvu Vojin Popovič. Popovič pa je bil še pred nastopom svojega mesta imenovan za glavnega poštnega ravnatelja, za poštnega ravnatelja v Zagrebu pa je bil imenovan načelnik prometnega oddelka v poštnem ministrstvu Josip T u t e k. Josip Tutek je doma iz Sinja na Hrvatskem in velja za prvovrstnega uradnika. ir V naše državljanstvo so sprejeti Jakob Jeram, posestnik iz Polul — okraj celjski; Julij Bajer, ključavničar iz Maribora in Franc Peternel iz Viča. Ostale vesli •k Javna varnost v državi vedno večja. Najnovejša številka Policije*; objavlja obsežne podatke o stanju javne varnosti v državi. Podatki so nad vse razveseljivi, ker dokazujejo, da je razbojništvo po južnih krajih skoraj docelo zatrto, a tudi kriminaliteta je znatno padla. Zače.kom 1. 1924. je bilo v južni Srbiji kačakov okoli 1200 in so ti na vse ogrožali javno varnost na vsej desni obali Vardara in v Sandžaku. Leta 1924. se jo pričelo energično preganjanje kačakov. Do leta 1927. je bilo 316 kačakov ubitih, 175 aretiranih, 626 od njih pa so se sami predali oblastem. Danes je kačaštvo čisto zatrto. Tudi od komitov je južna Srbija očiščena. Še leta 1922. je imel macedonski komitet v vsakem okraju po več komitskih band, v nekaterih kar po 5. L. 1923. je bilo pri nas na delu še 800 komitov. Po včasih zelo hudih bojih so orožniki uničili 19 band. V teh bojih so komite izgubili svoje voditelje in sedaj se omejuje vse delo macedonskega odbora, da pcšlje tu pa tam kakega atentatorja čez mejo v južno Srbijo. V Črni gori je bilo 1. 1923. še nad 200 odinetnikov. Vsi ti so danes ali pobiti, ali ujeti ali pa so se morali udati. V vsem je danes le 6 novih odmetnikov, ki so pobegnili po izvršitvi kakega zločina. Ti pa ne ogrožajo javne varnosti. Tudi hajduštvo je danes čisto zatrto. Samo dva ocenjena hajauka še živila in sicer v požarevaškem okraju Babejič, na Čegar glavo je razpisanih 100.000 dinarjev in Radovanovič, ki je ocenjen na 50.000 Din. — Pa tudi kriminaliteta je padla. L. 1919. je bilo v vsej državi izvršenih 1277 razbojništev, 1 1927. pa le 359. Tatvin je bilo 1. 1919. 2i\ 93, 1. 1927. pa 14.642. Ubojev je bilo največ 1, 1923. in sicer 1808, 1. 1927. pa 1080. Zanimivo je, da jo bilo največ zločinov izvršenih na Hrvatskem, najmanj pa v južni Srbiji in Črni gori. — V bojih s kačaki, od-metniki in ra-oojniki je padlo 8 orožnikov, 387 pa je bilo ranjenih. Vsled težkih naporov in slabih higienskih razmer v?dolž bolgarske in albanske meje pn je umrlo 716 orožnikov. Številka, ki pač jasno dokazuje, da so orožniki storili več ko svojo dolžnost. ir Narodno obrambni tečaj Slovenske straže. Zanimanje za naše narodno obrambno delo postaja od dne do dne večje. Zato je sklenilo vodstvo Slovenske straže, da priredi enodneven tečaj dne 21. februarja za zastopnike naših prosvetnih društev. Z gotovostjo pričakujemo, da se bodo naša društva zavedala svojih dolžnosti, ki jih imajo do svojih bratov preko meja ib da bodo poslala vsaj po enega zastopnika na tečaj. Za. hrano bo skrbela Slovenska straža in oddaljenim gostom preskrbimo tudi prenočišče. Prijave naj se pošljejo najkasneje do 15. februar-j a tajništvu Slovenske straže v Ljubljani, Poljanski nasip 10-1. — Vodstvo Slovenske straže. ir Nove velikonočne razglednice bo izdala v kratkem Slovenska straža. Opozarjamo že sedaj vse ne. še prija elje, posebno na-rodno-obrambno odbornike naših društev, naj širijo čimbolj te našo velepomembne razglednice mesto običajnega »šunda«, ki prepljavlja naše trgovine in uosi dobičke le tujim špekulacijskim podjetjem. — Nove razglednice bodo reproducirane po dveh umetniških osnutkih: prvi predstavlja kraško vas, drugi morsko obal v pomladanskem velikonočnem razpoloženju. Uporabljajte vsi le te razglednice in prispevajte tako k naši nujuo potrebni narodno obrambni akciji 1 •k Prihod amerišk h in angleških turistov v Dalmacijo. Od začetka meseca marca pa do septembra tega leta bo obiskalo Dalmacijo okrog 20 ogromnih prekooceanskih izletniških parniikov z nekoliko tisoči ameriških in angleških turistov. To bodo sami p&rniki največjih svetovnih paroplovnih družb, izlete pa so organizirale londonske in newyorške izletniške agencije. Razen tega je prijavljen šc prihod desetih luksuznih jaht iz Anglije. ir Volkovi nadlegujejo dalmatinske vasL Hud mraz je prisilil volkove v dalmatinskih gorah, da so se pričeli spuščati v vasi; najv^£ jih je v okolici Sinja. Tako so se v vas Ja-buko priklatili štirje volkovi ter pred očmi pastirja odnesli eno ovco, jo v minuti raztrgali in požrli. Kmetje vasi Sijaricc so prijavili oblastem, da se je blizu njihove vasi pojavilo krdelo desetih volkov. * Vabilo. Dne 17 februarja 1929 ob 10 dopoldne so bo vršil v dvorani št. 28 okrajnega sodišča v Ljubljani občni zbor »Društva sodno-pisar-niških uradnikov in oficijantov za Slivenijo v Ljubljani« z običajnim dnevnim redom. V interesu vseh je, da se zanesljivo udeležite v čini večjem številu tega zborovanja. — Odbor •k Pri pokvarjenem želodcu, vnetju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za že-ločne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. Richard Gerlach: Pikica Pikica je vojni otrok. Zaostala je v rasti in s svojimi enajstimi leti je majhna kot osemletna. Njen glasek je otročji. Prozorno nežna je vsa deklica. Pikico bolijo zobje, mati gre z njo k zobozdravniku. Doktor Kriiger ima navado, da sprejema otroke, ki pridejo k njemu, prav tako kot odrasle. »Prosim, gospodična, izvolite.« Prikloni se in ponudi prostor. Tako nagovorjena, važna osebica, se dostojanstveno pomakne proti nevarnemu operacijskemu stolu, ki se bliska in sveti v steklu in niklju, pljuvalnik je visoko pripravljen, neka sumljiva cevka visi tu, pincete, igle, klešče. Pikica pa sede kakor doma z dvignjeno glavo na usnjato blazino. Njene nožice vise v zraku, ne dosežejo tal. Ponosno, samozavestno čepi tu. Nekdo ji je rekel »Vi«... »Prosim, ali ste tako prijazni?« Doktor Kriiger jc rahlo in nežno prijel njeno brado. Pikica odpre usteca. »Tako,« je zamrmral doktor Kriiger, »zgornja čeljust je preozka, zato silijo vsi zobje na-, prej, se suvajo in prerivajo.' Potrebno je daljše zdravljenje. Pikica bo morala reči odslej tu vsak teden parkrat dober dan. nNo, saj to ni preveč hudo, ako vam stavim V usta iglice in obroček. Nekoliko seveda tišči in pritiska, brez dvoma, toda, kajne, gospodična, vi uvidite, tla je to za vas odločno potrebno...» Pikica ne ve, kako naj se obnaša. Mogoče stiska jok njeno grlo? O ne, kvečjemu, da se njene roke skrivaj zganejo. Niti ena solzica ne priteče po njenem licu. Punčka Špelca, ki je bila mnogo let njena neločljiva tovarišica, mora takoj izginiti v veliki zaboj na podstrešju. Premagani časi... »Kaj pa imate v mapi, gospodična Pikica? Vi slikate?« »Da.« »Smem pogledati?« Doktor Kriiger strmi v pastelne pole, Pikica globoko zardi. »Javor z ostrorobimi listi in nežnimi žilicami, maklen, torej vaša posebnost so drevesni listi? Tu je tudi bukov list, bršljan in hrast. Vi ste umetnica, gospodična Pikica, ali boste postali slikarica?« In Pikica prizna, da že sanja o umetnostni akademiji... Pikica resnično vzcvete. Kdo se spozna pri dekliških srcih? Kar zaljubljena jc v dobrega, starega gospoda, minute šteje, kdaj bo smela k njemu, k zobozdravniku. Cez kakega pol leta odpotuje doktor Kriiger. Pikica mora k njegovemu namestniku Plaho vstopi v tujo sobo. Debel, sopihajoč, široko sc smejoč mož ji pride nasproti. »No, otrok moj, pokaži mi malo svoje zobčke.« No. tako pazljiv kot doktor Kriiger ta zobozdravnik ni. »Koliko si pa stara, mala? »Enajst in pol.« •Pa še tak otrofiček, tako majhna in drob-i na Današnji ctroci so pn res slabotni « Pikica dvigne uporno ustnice. »No, ne tako občutljivo.« Zobozdravnik krepko zgrabi... solze .. »No, to je pa od sile. Kaj sc pa dereš?« Kaj sluti ta človek o Pikičini bolesti? V njei se jc nekaj zrušilo. . . . Doktor Kriiger me ni smatral resno Njegova vljudnost je bila le norčevanje... Pikica se komaj dotakne pri jedi krožnika, trudna in bleda čepi nad svojimi slikami. Oh, z vojnimi otroci je res križ... Ko se vrne čez štirinajst dni doktor Kriiger, najde svojo prijateljico razdvojeno in raztreseno. »Kaj pa je?« — Toda iz deklice nc more ničesar izvleči. Z vprašanji ne pridemo naprej. Doktor »e spravi na delo in vneto riše s svinčnikom sosednjo hišo. To je težka stvar, ako človek takega dela ni vajen... »No, gospodična Pikica, poglejte to sliko, poskusil sem, ali bi lahko tudi jaz postal slikar.« Toda Pikici ne ugaja preveč slika, pretemna se ji zdi... Korak za korakom si pribori doktor Kriiger zaupanje. Počasi in s premislekom. Zdi sc, aa ni niti malo nepotrpcžljiv. Ali morejo odrasli pridobiti otroke? Ali ni v njih še vse upogljive in polno veselega pričakovanja? Obzirnost tega prijatelja je poštena. Pola goma spozna Pikica, da ni tu nikakc prevare j In dogovori sc za sprebed, tja k topolom, c! i jezeru, k lepim, vitkim drevesom ob vodi. Pikica je od dne do dne bolj sveža j zdrava, j ---- Silen mraz sirom Slovenije V dolinah je hujši mraz ho v gorah V dolinah je ivje, po gorah pa ne! Sv. Gora pri Litiji, 6. febr. V hribih prt nas je kar toplo. Na dan najhujšega mraza v dolini smo imeli tukaj gori 3. t. m. takoj zjutraj samo —8° pod ničlo. Dne 5. t m. pa zjutraj samo 2° C pod ničlo. Po dnevi je pa na solncu že kar vroče. Silen mraz v Slov. Krajini Murska Sobota, 5. febr. Že v soboto je divjal silen veter, proti večeru se je pa zjasnilo, kar je povzročilo padec temperture. V Murski Soboti je v nedeljo toplomer kazal —27° C, v okolici pa celo —28° C pod ničlo. Nftfi očaki trdijo, da že 30 let ni bilo takega mraaa. Pri nekaterih hišah so zamrznili studenci, da morajo sedaj nositi vodo od sosedov. Ko pa bo nastopil južni veter in se bo začela taliti velika masa nakopičenega snega, se je bati povodnji, ki nastopi akoraj vsako leto. Mura je zamrznila. Ljudje skoraj ne pomnijo, da bi bila popolnoma zamrznila. Mline, ki so se nahajali na njej, je led večinoma razbil. Tem nevarnejše pa bo, ko se bo začela vsa ta ogromna masa ledu trgati in ko bo voda prestopila bregove in poplavila bližnjo oko-lioo. V nevarnosti so predvsem občine: Dokle-žovje, Melinci in tri Bistrice. Zavarovati bodo morali tudi lesen most pri Dokležovju, ki se kljub precejšnjim ledolomilcem ne bo mogel ustavljati. Mraz v kamn. okraju Vodice, 6. febr. Ko vse toži o mrazu in pripoveduje, da ga je bilo —20° do —25° C, smo bili tudi pri nas deležni mraza, le da še v malo večji meri. Burja 2. febr. je napravila naprej velike žamete, tako da je bil od Kamnika proti Kranju, Vodicam in odtod v Ljubljano tudi za sani promet onemogočen. Mlekarji so morali v nedeljo, 3. t m., kljub najboljši volji, da bi prišli v Ljubljano z mlekom, nazaj, ker so nedaleč od doma po večkrat zvrnili mleko. K sreči je bilo zmrznjeno v vrčih. Toplomer je kazal v nedeljo zjutraj ob 7 vsepovsod -28° do —31» C. Po —81* C je kazal v šoli na Skarufiini, v doli v Vodicah, v Zapo-gah, bolj v zatišju po —27° do 28° C. Enako v ponedeljek 5. t m. V torek Je odnehal na —25° do 27° C. Ljudje so izginili v hiše, ven gre le, kdor mora. Ako mraz ne bo ponehal, bc mnogih zmanjkalo drv še mladina je izginila z drsališč; nižji razredi so v Soli skoro prazni. Tudi stari ljudje pomnijo komaj tak oster mraz. — Pri potočnih vodah so se pojavile jate divjih gosi ln rac; jerebice žalostno čivkajo okrog oglov in poginjajo. Tudi srnam prede trda, ker je v gozdovih celo v goSči zasneženo vse prav do debla Že v nedeljo in ponedeljek so s cest odstranili žamete, da je promet proti Ljubljani, Kamniku in Cerkljam zopet omogočen. Zima v Beli Krajini Metlika, 6. febr. Zima, pravijo stari ljudje, ni bila že desetletja tako občutna, kakor letos. Najhujši mraz je bil v nedeljo in ponedeljek, ko je bilo v mestu mraza —26° C, pri Kulpi pa celo 2 do stopinje več. Tudi Kulpa je letos vsa zamrznila, le kjer je bolj deroča, ni premrznila. Seveda ni bilo sibirskega ledu, da bi bilo mogoče hoditi ali celo voziti čez njo. Mlini so vsi obstali in morali so led s koles sekati, ako so hoteli kaj mleti. Vsled mraza, a še bolj vsled pijanosti bi bil skoro v nedeljo zmrznil neki hlapec iz Črnomlja, rodom Dunajčan, ki je šel po krmo, pa se je že pijan, med potjo še do kraja z žganjem opil. Le s težavo so ga rešili. Komaj pa se je otalil, je bil prvi pozdrav in znak njegovega življenja bogoklet-stvo. Res lepa vzgoja takih ljudi. Kulpa zamrznila Banja Loka, 4 febr. Kulpa v gornj. teku proti fari pri Kostelu je popolnoma zmrznila, česar najstarejši ljudje niso doživeli. Veliki zameti. ir Pouk v zagrebških šolah začasno ukinjen. Ob zadnjem mrazu je vsem zagrebškim srednjim šolam zmanjkalo kuriva, novega pa niso mogle dobiti, ker je bil promet na železnicah radi žametov zelo oviran. Dijaki so sedeli v mrzlih sobah, oblečeni v zimske Suknje in v rokavice. Radi tega se je mnogo dijakov prehladilo in obolelo od influence. Ponekod je že polovica dijakov izostala od pndka. V torek dne 5. t m so zato ukinili pouk na vseh srednjih šolah v Zagrebu. Pouk je ukinjne do 21. t. m. Na učiteljišču kurijo z drvmi in pouk zaenkrat še traja. Zagrebški prosvetni šef dr. Košumovič je odredil, naj se začasno ukine pouk Še na onih ljudskih šolah, kjer je zmanjkalo kuriva. ir Oče je našel izgubljenega sina. Mala, tiha vasica Lug v Baranji je doživela te dni svojo »enzacijo. Pred štirimi meseci je kmetu Mihaelu Berpiču pobegnil 141etni sin Štefan. Zaman so ga iskali povsod Njegov oče pa je šel po sledi izgubljenega sina najprej za njim na Madjarsko. Sled ga je vodila od mesta do mesta in kamor je stari Mihael prišel, je sin že odšel dalje. Iz Madjarske je odšel oče za sinom v Nemčijo, ga tam iskal vsekrižem; iz Nemčije je odšel v Češkoslovaško, nakar se je vrnil zopet v Nemčijo. Kot blazen je Ber-pič iskal sina povsod in zdelo se mu je že, da se sin-norčuje iz njega. Večkrat je mislil, da ga že ima, pa mu je pred nosom ušel. Končno pa ga je po mesecih obupnega iskanja le našel v Monakovem Denar je seveda že davno obema pošel. Mladi pustolovec, ki ie poln nemirne želje, ogledati si svet, pobegnil iz doma, se je preživljal ves čas, kakor se pač preživljajo vsi mladi klativitezi, očetu pa je denarnica tudi že izplahnela. Jugoslovanski konzul v Monakovem pa je le pomagal očetu in njegovemu izgubljenemu sinu neko-niko na noge. S potrebnim denarjem v žepu j sta se vrnila oče in sin po tem čudovitem | beganju po Evropi v svojo malo tiho vasico. , Tu pa sta postala junaka dneva. Morda bodo še v poznih rodovih dedje za pečjo pripovedovali svojim vnukom o starem Berpiču in o njegovem izgubljenem sinu. ir Advokat umrl v ubožnici. Tudi to se včasih pripeti, da kak advokat umre na stara leta v revščini. Pa le redkokdaj. V Subotici je umrl pred kratkim bivši odvetnik dr. Dušan Petrovič, nekdanji voditelj Srbov v Vojvodini. Pred vojno je žrtvoval vse svoje znatno premoženje v srbske narodne namene. Umrl je popolnoma pozabljen v ubožnici. •k Stoje zmrznil. Na cesti od Varaždina do Ormoža so našli ljudje na brzojavni drog prislonjenega zmrznjenega človeka. Neznanec je bil najbrže zelo pijan, kajti ko je prišel do brzojavnega droga, ga Je objel z rokami in si izpraznil želodec. Tu je tudi ostal v stoječi pozi ter zmrznil, ves čas se držeč z rokami za drog. Dosedaj Se niso ugotovili kdo bi bil ta človek. * PROFESOR ZALOKAR odpotuje dne 9. t. m. i* te vrne dne 22. t. ro. Metod Golmajer: Stanarine v ljubljanskih mestnih hišah KAJ SE JE V TEM POGLEDU STORILO V BIVŠEM OBČINSKEM SVETU? Ponovnokrat so se posamezni najemniki v mestnih hišah obračali na člane stanovanjskega odseka s. prošnjami, naj se uredi njihova najemnina stanovanju primerno. Stanovanjski odsek je že poleti uvidel, da najemnine res niso pravilno razdeljene: v nekaterih hišah so bile pretirane, drugod zopet prenizke. Da se vidi razlika, naj navedem par primerov: V Krakovem stane trisobno stanovanje mesečno 250 Din, štirisobno 300 Din; v Tivoliju n. pr. plačujejo za tri- in štirisobna stanovanja po 335 Din mesečno, v Kresiji pa znaša najemnina šestsobnega stanovanja, 270 m5 velikega, 1000 Din, ne dosti manjša pet- in štirisobna stanovanja pa po 800 in 670 Din mesečno. Na drugi strani pa znaša najemnina 46 ms velikega stanovanja 500 Din mesečno! Radi takih razlik so se ljudje upravičeno pritoževali neglede tudi na socialni položaj pritožnikov in prošnjikov, ki visokih najemnin niso zmogli. Bivši klub občinskih svetnikov SLS je temu vprašanju posvetil vso pozornost. V klubu se je izvolila komisija, ki je tudi delala in prišla do konkretnih zaključkov, ki so: Stanovanjske hiše naj se vzamejo v pretres kot enota, ne glede na to, ali je ta hiša zidana s kratkoročnim, druga z dolgoročnim posojilom. Vpošteva naj se pri določitvi najemnine ohranjenost stavbe, obenem pa tudi lega. Na periferiji mesta ne morejo biti iste cene kot v središču. Ker se mi je s poučene strani zagotovilo, da so hiše za topničarsko vojašnico( izmed novih stavb edine, ki se same krijejo, smo vzeli za podlago ceno teh stanovanj, kar znese m2 8 dinarjev. Na podlagi tega računa je komisija pregledala imenik stanovanj in določila stanarine v posameznih stavbah: nekje več, drugod manj, kakršna je pač bila dosedanja najemnina. V tem pogledu se je po vojni veliko zamudilo ali opustilo, zato so rasla doplačila občine od leta do leta. Dalje je klubova komisija črtala razen hišnikom vsem drugim ugodnosti naturalnih stanovanj. Klubova komisija pa v celoti ni izdelala predloga za klub in klubovo delegacijo v stanovanjskem odseku, ker je rabila še raznih podatke/ iz knjigovodstva, ki pa niso prispeli, ker je bil občinski svet prej razrešen Izračunan je bil samo finančni efekt povišanj, ki je znašal okrog 350.000 Din letno. Medtem, ko je bila klubova komisija še pri delu, je bila za torek 8. januarja sklicana seja stanovanjskega odseka, na kateri naj bi se obravnavalo vprašanje najemnin. Pred to 3ejo se je pa vršila dne 5. januarja predkonferenca na magistratu, pri kateri sem bil navzoč Razložil sem stališče klubove komisije in povedal, da smo pri tej komisiji izvedli regulacijo, ki daje letni finančni efekt ca. 350.000 Din. Navzoča gospoda sta stališče klubove komisije odobra- vala, pri zopetnem pregledovanju najemnin smo pa prišli po moji cenitvi na finančni efekt okrog 500.000 Din. — Z vsoto 500.000 Din letno bi se delno kril primanjkljaj, obenem pa tudi znižale pretirane najemnine nekaterih stanovanj na Jegli&vi cesti. Izmed malih hišic naj bi se podražila samo stanovanja v Koleziji za 50 Din tako, da bi se cena zenačila z vsemi drugimi malimi stanovanji,- tako tudi z onimi na Vodovodni cesti, kjer naj bi znašala najemnina 200 Din mesečno, kar je še vedno občutno za sloje, ki prebivajo v teh stanovanjih. Ni pa bilo govora na tej konferenci o podražitvi stanovanj v hišah za topničarsko vojašnico. Predlog za sejo je bil pripravljen. Po tem predlogu so bile zmerno zvišane najemnine v starih in novih stavbah, kjer se je pokazala potreba za zvišanje, obenem so bile pa tudi omiljene dotedanje pretirane najemnine posameznih stanovanj. Ako bi bil ta predlog sprejet, bi ga moral vsak objektiven najemnik v mestnih hišah priznati kot pravičnega. Do seje stanovanjskega odseka, na kateri bi se ta predlog oživotvoril, pa ni prišlo, ker je bil občinski svet 6. januarja razrešen svoje funkcije. Ljubljana Nočna služba lekarn. Nocoj bosta opravljali nočno službo: 1. Ra-morjeva lekarna na Miklošičevi cesti in 2. Trn-koczyjeva lekarna na Mestnem trgu. Sličice iz ljubljanske zime V teh mrzlih dneh se umika družabno življenje Ljubljane med zidovje, stiska se v topla stanovanja meščanskih družin, vdano miruje za zamrznjenimi okni palač, potrpežljivo prezebuje v podstrešnih »luknjah« in mokrotnih kleteh, kjer prebivajo reveži. Kamorkoli prideš, kjerkoli vstopiš, povsod te sprejmejo z ohlajenim razpoloženjem in preden jih zanima namen tvojega prihoda, pogledajo, če si skrbno zaprl vrata za seboj, če ni zavelo preveč mrzlega zraka noter, ko si vstopil. Te dni so prišli zelo v modo napisi »Zapirajte vrata!«, ali še krajši »Zapiraj!!!« Ponekod srečaš ta povelja napisana kar s kredo. Drugod sem zopet opazil take napise v modri, rdeči, zeleni barvi. Vsem pa se pozna, da so bili napisani v naglici; krepke, energične poteze črk govore, da so nastale radi krute potrebe, iz neizprosnega kljubovanja mrazu, ki kraljuje na ulicah in vsiljivo pritiska v stanovanja. Radi hitrejšega in lažjega umevanja so ti napisi nameščeni navadno v neposredni bližini kljuk in opremljeni z najmanj enim klicajem. Jaz si to tolmačim tako: »Zapiraj« z enim klicajem je še dokaj vljuden poziv, -za spoznanje manj kot prošnja. Z dvema klicajema postaja stvar že resnejša in kaže vsekakor ustreči in zapreti vrata za seboj, zakaj utegne kdo skrivaj nadzorovati prihajajoče in se lahko zgodi, da potem dotičnega, ki ga iščeš, »ni doma«, ker nisi zaprl vrat. Trije klicaji, hm, se nli zde kakor trije policaji. Če ne zaprem, se mi utegne pripetiti v najboljšem slučaju, da bom nahruljen in vržen ven. Priporočam srednjo pot, torej dva klicaja. Zastran barve napisov naj odločuje okus, menim pa, da najbolj učinkuje zelena, saj se pravi: »tako ga zebe, da je kar zelen«. Toliko glede napisov. Mimo škofije grem in naletim na jato golobov, ki so se prekopicavali drug čez drugega, frfotali s perutnicami ter nekaj zo-bfdi. S čim jih je gostila ulica? Skopa, ledena, bedna ulica. V prvem nadstropju korar-ske hiše je bila odprta polovica okna, skozi katero je metala bela, uvela roka koruzna zrna. Pasanti so postajali in opazovali golobjo gostijo. Ozrl sem se navzgor, odkoder je padalo zrnje. Za motnimi šipami okna se je risala sivolasa glava in gladek, s srečnim smehljajem ožarjen obraz starca-duhovnika. Nad gradom so se pretrgale megle, solnce je ostro zažarelo preko zasneženih streh in se uprlo v pisane izložbe. Krenil sem na nasprotni pločnik, da bi moji preinraženi udje prestregli nekoliko blagodejnih žarkov. Sem od Starega trga je pripeljal premogar svoje | črno blago v vrečah, venomer priganjal rujavo , kljuse in ni javljal svojega obhoda z rezkim žvižganjem, kakor običajno. Za vozom je prihitela gospa s klobukom in krznom okoli vratu in se pridružila vozniku. »Tone, že dva dni vas čakam. Vsaj vrečico!« »Ne morem, gospa, vse naročeno, vse je naprej plačano.« »Tone, naj pa še drugi nekoliko počakajo. Vedno sem ga jemala od vas.« »Jutri morda, gospa; danes ne smem.« »Tono, ne bo zastonj. Izvrstno slivovko imam...« i »Gospa, pa jo natočite kak »štamperlček«, gospodom pri Trboveljski družbi, da nam bodo dali več blaga.« »Gospod Tone.. .1« »Sem prečrn za gospoda, gospa! »Plačam naprej, Tone.« »Z mojim gospodarjem se zmenite Hi!« Meščanka je obstala in žalostno gledala za vozom. Potem se je sklonila in pobrala košček rjavega, kočevskega premoga, k' se je bil izmuznil iz raztrgane vreče in padel na tU. Globoko je vzdihnila gospa in vzkliknila: »Toliko ponižanja in še za ta slab kočevski premog! Daleč smo prišli!« Brezupno je Ce glavobol vsled prehlad«, napora onemogočuje duševno postanejo v takih slučajih reSi-ielji. Prepode mučitelje, veselje do dela in življenja se povrne. — originalnem zavoja -0 Usoda za hripo bolnega otroka. Mestni magistrat je predvčerajšnjim zopet odkril žalosten slučaj zanemarjenosti mladine. Nekje v Mostah živi sluga M Možakar je malo omejen in sKop. Pri sebi je imel na reji 8 letnega otroka brez staršev. Otroka sicer ni pretepal, toda tudi lepo skopuh ni postopal z njim. Otrok je pred tremi tedni zbolel za hripo. Mrzlica ga je tresla ves čas in dočim bolniki za hripo navadno ozdrave v treh, štirih dneh, je otrok ležal tri tedne v premraženi sobici, sam, zapuščen in brez hrane. Skopuh mu je vsako jutro skuhal čašo mleka, jo položil na stol poleg postelje in odšel ter se ni vrnil do polnoči. Takrat je zopet skuhal čašo čaja in jo ponudil lačnemu otroku. Otrok niti poštene odeje ni imel na sebi. Za grozno zanemarjenost so sosedje sicer vedeli, vendar pa se je Sele v torek nekdo ojunačil iu šel zadevo prijavit mestnemu magisiratu. Ta je dal sobo odpreti, odvzel zapuščenega otroka skupuhu in ga izročil zanesljivi ženski v oskrbo. Otrok sicer ni pristojen v mestno občino in tudi ni sem pristojen, vendar pa se je magistrat le zavzel zanj. © Stanovanjske odpovedi. V februarskem odpovednem roku je bilo pri stanovanjskem oddelku sodišča odpovedanih zelo mnogo stanovanj. Večinoma so vsa stanovanja zaščitena. Do včeraj je bilo vloženih na sodišč« približno 520 stanovanjskih odpovedi. O Zabavni večer »Grafike« obeta biti eden najbolj zanimivih v letošnji sezoni. Zato opozarjamo vse ljubitelje prijetne zabave, da se vrši jutri, v soboto zvečer v »Kazini«. O Od strica izsiljeval denar. Vladimir B. iz Kranja je pa res »tič«. Zmanjkalo mu je denarja. Vladimir si ni dolgo belil glave, kje ga dobiti: pisal je stricu pismo v Kranj: »Če mi takoj ne pošlješ tavžent dinarjev, te ubijem, zaresi« Stric je pismo vrgel proč. Črez nekaj dni pa je zopet prejel črno obrobljeno dopisnico: »Mrtev boš, prec ko te srečam!« Stric se je ustrašil, ni pa poslal tisoč dinarjev, temveč ga je ovadil oblastem. Včeraj zju-tiaj je bil Vladimir na kolodvoru aretiran. Je že star znanec policije in je imel večkrat opraviti s sodiščem. © Dve nesreči ua cesti. Hodnik ob hiši št 2 na Starem trgu je izredno nevaren za pasaute. Sicer to ni krivda hišnega gospodarja ali hišnice, ki skrbita, da je hodnik vedno posut, vendar je tain pasaža zelo ozka, povrh vsega pa vozi po ulici še tramvaj. Ni čuda, da se je pripetilo na tem hodniku že več nesreč. V sredo zvečer si je tam\ zlomila desno nogo delavka Marija Štrukelj. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnico. — V Šelen-burgovi ulici je v sredo zvečer omedlel neki mlad delavec. Okrog njega se je naenkrat zbralo mnogo ljudi, ki so pa samo ugibali, če se je revež kaj poškodoval. Slučajno je prišel mimo neki medicinec, ki je ugotovil, da je delavec dobil epileptičen napad. Tudi tega delavca so prepeljali v bolnišnico. © Zanimiv bo gotovo XVI, prosvetni večer, ki bo danes ob 8. uri zvečer v beli dvorani Uniona. naud. 3. Le Retour du Marin 4. Chanson Proven-sale. 5. O! Paname .. Predavanje samo kater*) bo imel dr. Roman Tominc bo pa bogato ilustrovano s skioptičnimi slikami. Vstopnina: sedeži rezervirani 5 Din, navadni 3 Din, stojišče 2 Din. © Prometna zveza v Ljubljani priredi na pustno nedeljo dne 10. febr. predpustnlco v gostilni Keršlč v Sp. Šiški. Na sporedu so šaljivi nastopi, bogat srečolov in šaljiva pošta. Cisti dobiček je namenjen onemoglim železničarjem. Svi-ra tercet Šiška. Začetek ob 6. uri. © Pod voz jc padel. Ivan Grobelnik, hlapec pri tvrdki Heinrihar, je vozil v ponedeljek zvečer s parom konj voz drv po Celovški cesti Pred Jan-\ čigajevo vilo sta se konja radi spolzkih tal naen-| krat splašila in potegnila voz. V sunku je Grobelnik padel pod voz in so šla kolesa črezenj. Grobel-nlku so zlomila kol>>sn levo nogo. Pomagali so mu v prvi sili pasantje ceste, ki so tudi ustavili spla-, šene konje, nato pa ga je odpeljal rešilni avto v bolnišnico Maribor □ Zlatomašgiki jubilej papeža Pija XI. se bo praznoval v nedeljo, dne 17. t. m, s pontitikalno sveto mašo v tukajšnji stolnici □ Zlato poroko obhajata prihodnjo soboto ob 0 uri v stolnici Jernej Kočijaž, skladiščni delavec in njegova žena rojena Pehar. Jubilant je star 88 let, jubilantinja pa 77 let J zakonu sta imela sedem otrok, od katerih jih živi še šest. ki so vsi obrtniškega stanu. Jubilantoma naše čestitke. □ Cercle fraiifais. Gospod M a r c V e y. profesor za francoski jezik in literaturo na ljubljanski univerzi, predava v soboto, dne 9. t. m, v čitalnici Studijske knjižnice (mali kazinski dvorani) o di-ješkem življenju na francoskih srednjih in visokih šolah. Predavanje ponrzorujejo lepe slike. Prijitelji francoskega jezika se k prireditvi iskreno vabijo. Začetek ob ŽO. uri, vstop prost. □ Enodnevni tečaj za rez v vinogradu se vrši dne 28 februarja t. 1. na oblastni vinarski in ssd.rrski Soli v M-riboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Potrebni, ki izkažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano. □ Poziv hišnim posestnikom. Po novem zakonu o neposrednih davkih se mora vršiti vsi ko leto popis davčnih zavez-ncev Z"to*1 poziva mestni magistrat mariborski vse posestnike oziroma upravitelje hiš na ozemlju mestne občine mariborske, da točno popišejo na pod'agi posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od mestnega magistrata, v svojih hišah vse stranke, to je najemnike in podnajemnike po stanju z dne 31. januarja t. 1. Popisne pole, ki so opremljene z navodilom, kako se izpolnijo, ss morajo oddati najkasneje do vštevšega 12. februarja t. 1. od 8. do 12. ure na mestnem magistratu v mestni T>osvetovln:~i. □ Novi vlaki r mariborski okolici. Tukajšnja železniška uprava je dobila nove motorne stroje, ki bodo vozili osebne vlake v lokalnem prometu. Kakor izvemo, se bo uvedel promet s takimi motornimi stroji na teh progah: Maribor-Sv. Lovrenc na Pohoriu, Maribor—Št. Ilj, M-ribor—Ptuj ln Maribor—Poljč~ ne. V Maribor dobimo bojda Sest t"kiVi motor-nii, st,wiev in bedo t' vl->ki z 1 ali 2 vagonoma vozili vsako uro v označenih smereh. □ Iz tukafšnjcjra muzeja. Na muzejskem dvorišču v Cank-rjevi ulici so postavili zaprto lopo, kier st^ se n°mect'ti dv° st-rl keč:'i škof" Slomšek a; razen tega bo v lopi še prostora za lapidarij. Tudi sta se nakupila za tukajšnji muzej dva st-ra kipa iz nekd-hie cerkve Sv Bolfenka na Pohoriu. V last tukajšniecra Muzejskega Zrušiva je prešla tudi večja numizmatična zbirka pokojnega župnika šašla v Maruševcu pri Varazdinu. Tudi je dobil tuV"išnji muzej po posredovan iu g. župnika Fr. Go-mllšeka iz Sv." Benedikta v Slov. goricah ostanke neke predpotoone živali, ki so tih izkop»li delavci pri gradbi peste pri Sv. Benediktu. Numizmatično zbirko pa sta s strokovni i-ško spretnostjo uredila dr. T r a v n e r in inž. E. Baumgprtner. □ Iz tukajšnjega Narodnega eledališ^a Oper-no-koncertni večer prirediio v nedeljo, dne 17. t. m., zn«ni pevci gospa Z a m e j i č e v a ter £tg. N e r a 1 i č in Z i v k o. Tudi se pripravlja uprizoritev pretresljive Shakesoearejeve ljubavne žalo-fgre Romeo in Julija. □ Godba Kat. omlamine ima v soboto svojo predpustno prireditev v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pričetek ob 19. url. □ Melisko kat. prosvetno društvo ima prihodnjo nedt o ob pol 17. uri redni letni občni zbor v On iinskem domu. Nato se vrši poučno predavanje, ki ga pojasnjujejo krasne skioptične olike. □ Zanimiv pogreb. Med Mariborčani je vladalo veliko zanimanje za pogreb 61 letne goslarice Cecilije Gartner, ki se je vršil včeraj popoldne ob 17. uri na pobreškem pokopališču, in sicer posebno radi tega, ker so bili napovedani cigani-go-slarji iz najrazličnejših evropskih mest Že proti 16 uri se je navzlic ostremu mrazu valila proti pobre>škemu pokopališču pravcata kolona Mariborčanov, tako da je pobreško pokopališče nudilo sliko vrvenja na dan Vseh svetih in da se je občinstvo kar trlo V veliki gorečnosti bi bilo v par sjuč'jih skoro prišlo do nesreče. Le hladnokrvnosti posameznih šoferjev se je zahvaliti, da ni prišlo do večje nesreče. Računalo se je, da je pohitelo na Po-brežje 4—5000 ljudi, ki so prisostvovali z radovednostjo precej eksotičnemu pogrebu. Naval občinstva je bil tolik, da se je mor-1 avtobusni promet pojačiti še s tremi vozovi. Cecelijo Gartnerjevo so spremljale na poslednji poti ciganske enote iz Gradca, Dunaja, Tolmina, Požuna, Belgrada in Bukarešte ter Budimpešte. Celo njihov primas Šandor je bil navzoč. Okrog 20 ciganov je pred cerkvenim obredom in po njem odsviralo v pokojničino slovo dve ciganski skladbi »Junakinji« in »Materi«. Cigani so ob pokopu dvignili presunljiv jok. Da so nekateri izrabili za Mariborčane nenavaden pogreb za z bavo, je obsodbe vredno Sicer pa so ljudje odhajali od pogreba precej razočarani ne samo, ker so bila vrata pokopališča zaprta, tako da se je množica valila nad eno uro iz pokopališča, ampak tudi radi tega, ker so na podlagi tozadevnih notic, ki so izšle v nekaterih časopisih, pričakovali pestrejšega in bogatejšega nagrobnega sporeda. □ Senzacionalen poskus samomora. Že delj časa sem se je po Mariboru skrivnostno šušljalo, da pri glavni postajni blagajni ni nekaj v redu. Zadnje dni pa so se razširjale vesti, da so pri omenjeni blagajni že nekaj časa na delu kontrolni organi. Šlo je namreč za vprašanje kritja znatnega primanjkljaja, ki presega vsoto 300.000 Din Odgovornost je padla na glavnega postajnega blagajnika Vla-dimirja Premruja, ki mu je bil stavljen rok 8 dni, da spravi stanje blagajne v red. Včeraj ob 12. uri pa je na glavnem kolodvoru počil strel. Vladimir Premru, splošno znana osebnost v mariborskih družabnih in glasbenih krogih, je očividno v obupu segel po samokresu in si pognal kroglo v desno sence. Prepeljali so ga takoj v bolnico, rana pa je tako težke narave, da ji bo Premru najbrže podlegel. □ Loterija Prosvetne Zveze v Mariboru. Glavni dobitek: Radio, na dom postavljen in popolnoma urejen. (Kdor ga ne mara, mu ga takoj odkupimo za Din 4000.—.) Ostali dobitki: Moška in ženska obleka, vožnja na Orlovski zlet v Prago, 25 metrov finega platna itd. Vseh dobitkov je 500 srečka velja Din 5. Žrebanje bo 25. marca 1929. Srečke bomo začeli razpošiljati v začel ku prihodnjega tedna. Hitite z naročili, ker jih je malo. Kdor pridobi dva naročnika »Našega doma«, ki plačata naročnino po Din 12, dobi srečko zastonj! □ Obtrejni promet v Mariboru. Pripotovalo Je semkaj v mesecu januarju 8528 iz Avstrije. 794 iz Češkoslovaške, 821 iz Nemčije, 5606 pa iz drugih držav. Skupoo je torej pripotovalo v Maribor 10.246 oseb; odpotovalo pa jih je v celoti 9174 oseb in sicer v Avstrijo 8560 oseb, v Češkoslovaško 847, v Nemčijo pa 810 oseb, v ostale <^ržave 4427 oseb. Avstrija, Češkoslovaška in Nemčija torej prvačljo v pogledu mariborskega obmejnega prometa. □ Policijske zadevSčine. V zapor so vtaknili Nežiko Z. rsdi suma prostitucije. Prijavljeni pa so bili tile slučaji: radi cestnopolicijskega reda 6, za-pirane ure 2, prekoračenja policijske ure 1, tatvine 1, avtopredpisov 1, dane asistence 1 ter najdbe 1. □ Vlom. V trgoviuo s premogom v Kopitarjevi ulici 11 so se okoli polnoči vtihotapili nepovabljeni gostje, udrli v pisarno ter ukradli nekaj denarja. Z zadevo se bavi tukajšnja policija. □ Tri žrtve zledcr.olo costc. 45 letni železni strugar Josip Godec je na potu iz delavnice spodrsnil v Tvorniški ulici. Pri jiadcu si je zlomil desno nogo — Prav tako je čevljarski pomočnik Ivan Mezgec iz Jarenine na zledeneli ulici tako nesrečno padel, da si je zlomil- desno nogo. —-Žrtev zledenele ulice je postala zasebntca Geno-vefa Blatnik iz Račjega. Pri p-dcu si je zlomila desno roko. — Vse tri ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnico. gospodarstvo Celje VITI. prosvetni večer se vrši v ponedeljek dne 11. februarja ob 8 zvečer v telovadnici Orlovskega doma. Predava priljubljeni predavatelj g. Marjan Marolt o slovenski likovni umetnosti. Predavanje bo posebej še posvečeno 60 letnici mojstra Riharda Jakopiča. Predavatelj bo govoril s pomočjo izredno zanimivih skioptičnih slik. Na tem večeru nastopi poleg testa še revsko društvo .-Slavec« iz Teharja s šestimi moškimi zbori pod vodstvom agilnega pevovodje organista g. Luževiča. Vstopnice za ta zanimivi večer se dobe kot po navadi v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti 4. -©" ObSni zbor Kafol. prosvetnega društva v Celju, ki se je vršil prošli ponedePek v telovadnici Orlovskega doma, sicer ni bil tako posečen, kot bi važnost tega društva, ki je baš to sezono zopet stopilo na tla realne?« prosvetnega dela, zahtevala, vendar pa je potek zbora bil tak. da daje vse upanje na še marliivejše in korenitejše delo. Vodil je občni zbor dosedanji podpredsednik društva g. Alojzij Mihelčič, ki je v splošnih obrisih podal sliko živahnega društvenega dela v prošlem poslovnem letu. Pregledno poročilo o delovanju je podal društveni tajnik g. Zvonko Lenardon. enako tudi društveni blagajnik g. ravnatelj Jerič in društveni gospodar g. Mikeljn. Za novega predse i-nika društva je bil izvoljen gimnazijski prodor g Peter Kovačič, v novi odbor pa gg.- dr. Ogrizek, Marjan Marolt, Ivo Peršuh, Fr. Jerič. Jože Plahutnik. Mikeljn Fric in Debeliak Ciril. Pri slučajnostih je bilo sprejetih več sklepov, ki naj ure^ jajo bodoče življenje društva, katero naj s pomočjo novoustanovljenega prosvetnega tajništva v Celju postane vir živahnosti in inicl iativnosti tudi v bratskih društvih. & Čari predpusta naj vas ne motijo, da bi morda pozabili, da se vrši v ponedeljek dne 11 februarja v telovadnici Orlovskega doma VIII prosvetni večer z veleinteresantnim sporedom Predava umetnostni zgodovinar g. Marjan Marolt s pomočjo skioptičnih slik o slovenski likovni umetnosti. Na večeru nastopi z izbranim sporedom tudi moški zbor pevskega društva »Slavec« na Teharjih pod vodstvom g. Luževiča. .Je to prvi poskus pritegniti v območie miselnosti, iz katere naj vzide prava naša ljudska visoka šola, tudi bližjo celjsko okolico. Ves večer bomo posvetili 60 letnici mojstra Riharda Jakopiča. JSf Celjski mestni občinski svet ima sejo danes ob 6 zvečer v mestni posvetovalnici pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Goričana. Na dnevnem redu je konstituiranje nove mestne uprave in slučajnosti. Na zadnji seji, ki se je vršila 31. januarja t. 1., je namreč stavil dr. Kalan predlog, da se vsa uprava na novo konstituira, ket je p.avno povsem nova uprava. Predsedujoči podžupan si je to pravno mišljenje osvojil in takrat sejo zaključil. — Danes se bodo šli na magistratu zopet volitve v razne odseke itd. Kakšen smisel naj to -ma, tega noben pameten Celjan ne ve. Ali je tudi v sedanjih razmerah dovoljeno, da kak občinski svet s povsem formalnimi in brezpredmetnimi pred'ogi zavlačuje delo mestne uprave? Kaj drugega kot golo zavlačevanje je predlog dr. Kalana? Ce ni v sedanji občinski upravi nobene stranke, kaj ga potem skrbijo odseki, v katerih tudi ni strank. In če so bili izvoljeni odseki po strankarskem ključu, kako pa je bil izvoljen plenum občinskega sveta? In odseki so doslej tako dela i, da se delo občinskega sveta pozna na vseh koncih Celja. Nam se le zdi, da bi rad dr. Kalan vrinil v odseke nekaj svojih mož. No, se bo videlo. 0 Priprave za veliko pustno zabavo, ki se vrši v nedelo, dne 10. t. m. ob pol 9 zvečei v vseh gornjih prostorih Narodnega doma in ki 10 priredi Celjski družabni klub, so v polnem teku. Vabila so deloma že, deloma pa bodo še tekom današnjega dne razposlana. Ako bi kdo pomotoma vabila ne prejel, naj ga blagovoli reklamirati v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4 .©r Strokovni tečaj za avtogenično varjenje kovin. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je s sodelovanjem celjskega Slovenskega obrtniškega društva organiziral v Celju 14 dnevni strokovni tečaj za avtogenično varjenje kovin. — Otvoritev se je vršila dne 4 t. m. ob 8 zjutraj v avto-delavnici g. Ropasa v Mediogu. Otvoril ga je predstavnik zbornice g. dr. Pretner s kratkim nagovorom, za njim pa je spregovoril še podpredsednik Slov. obrt. društva v Celiu g Vinko Kukovec. Praktična predavanja in predvajanja, ki se vrše v delavnici g. Ropara, vodi mojster ruške tovarne za dušik g. Gjurakovič, teoretika predavanja pa ima v prostorih celjske meščan ke šole g. 'nž. šlajmer, tudi iz ruške tovarne. Tečaja se udeležuje 34 mojstrov, pomočnikov in vajencev. & Zadruga »Obrtni dom v Celju«. Dne 31. januarja ob 8 zvečer se je v čitalnični sobi Narodnega doma vršil ustanovni občni zbor obrtne zadruge »Obrtni dom v Ce ju«, za katero se je žc na večer ustanovitve priglasilo 84 deležev po 100 Din s petkratnim jamstvom. Za načelnika zadruge je bil izvoren g. Vinko Kukovec, za podnačelnika pa g. Miloš Hohnjec. 0 Goljufalo ga je. Oostllničarki Mariji Šeligo, ki ima v najemu gostilno Pallos — Pred grofijo, je 31. januarja neznanec odnesel iz gostilniške kuhinje cel zaboj steklenic, napolnjenih s kislo vodo. Zaboj je brez sledu izginil. Sedaj 5. februarja pa so ga našli nedotaknjenega za hišnimi vrati hiše št. 7 Pred grofijo Očividno je uzmovič menil, da nosi v zaboju vino ali rek) žganje, ko pa se je uveril, da je le voda tako težka, je zaboj odložil ob najbližji pri ild. Za pustne dni 1 Fino prekale m s>ln sko me- do 54 Bančni pap.: Hipo 55 -55.25 (55), Poljo 17 50-18, Hrv. 50-52 (50), Kred. 93 den., Jugo 90.50-91 (COJSO-91), Lj. Kr 125 -126 (126), Med-junarodna 57.50 den., Nar. 7400—7500. Praštediona 930—935 (930—935), Srpska 158—154. Zem. 185 do 140 Ind. pap.: Guttniann 199—200 (199), Sla-vonia 5.50—6. Slaveks 102—106, Danica 160—170, Drava 4^0 465, Šečerana 475—478, Osj. ljev. 18» do 190, Brod. vag. 865- 850, Union 805—320, IsLs 25 den , Ragusea 500 bi., Trbovlje 470—480 (480), Vevče 125 den.. Nar. šum. 30-40, Piv. Sar. 220 do 260. Belgrad. Narodna banka 7380, 7 odst. inv. posojilo 87, agrari 53—54, vojna škoda 480—481.50, 2. 431-431.50. 3. 488.50-434.50. Dunaj Don. sav. jadr. 87.26, Wiener Bank, verein 25.20, Bodencredit 109.40, Creditanstalt W-F.scomptege8. 28.20, Union 92.30, Jugo 6.70. Aus-siger Chemische 258.50, Mundus 191.25, Trboveljj-ska 50.50, Alpine 40.95, Kranj, industr. 86, Rima Murany 122.40. žifo Kakor je bilo pričakovati, je danes cena za pšenico zopet nekaj popustila, vendar je še mnogo trgovcev in producentov. ki cene niso Izpremenili. Razlog je ta. da so notacije v Budimpešti in Liver-poolu nekoliko čvrstejše v nasprotju s Chicagom. Kljub temu je promet še vedno neznaten. V Sloveniji se pojavljajo sporadično vprašanja in kon-zum se krije sproti. Tendenca je za vse proizvod.; neizpremenjena in večjih sprememb zaenkrat sploh ni pričakovati. Nekaj več prometa je beležiti v pšenični moki. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, s'ov. post., plač 30 dni, dobava promptna); pšenica 80 kg 2% 287.50— 290, febr. 292.50-295. marec 297.50—300, april 302.50—305. maj 307.50—310; moka Og vag. bi. fko Ljubljana plač po prejemu 420—425, soržica (50% rži, 50%pšenice) fko post. Domžale 277.50— 2°0, koruza laplatska 325 —330. času primerno suha 295 297:50. iečmen bar pol. 345—347 50. bč. 330 32.50. Zaključkov nI bilo. Tendenca čvrsta. 260—?W, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Novi Sad. Pšenica: bč.. gor. tč in pot. 242.5'> do 245, bn. par. Vršac 235-237.50. gor. bn. 235 do 237 50, sr. 242.50-245. Oves: bč. 245-250. bil. 240 245. sr. in slav. 245—250. Koruza: bč. 257 50 do 260, bč. 3. 4. 5. 280-282.50, sr. 257.50-20 ». Ječmen: bč. 252.50-257.50. pol. 270—280. Moka: 0 g 340-350, št. 2. 320-380, št. 5. 800—310. št. 0. 275--280, št. 7. 260-265. št. 8. 205-215. Otrobi: bč. 180-185. sr. 180—185. Budimpešta. Tendenca čvrstn. Pšenica: man 25.36-25 41, zaklj. 25.45—25 46 maj 26.22 - 26.2!), zakli 26.29-26.80, oktober ?6.86—26.46, zaključek 26.46—26.47. Rž: marec 28.80—28.27, zaklj. 28.28 do 23.29, maj 24.08-24.02, -zaklj. 24.01—24.02, okto-ber 24.04—24.06, zaklj. 24.06—24.07. Koruza- maj 28.61-28 50, z)-kij. 28.54—28.56, julij 28.86—28.4S. zaklj. 28.50-28.51. Les Na ljubiIsnukl borzi so bili zaključeni 3 vagoni smrekovih foderin. Tendenca mirna. • Kemikalije. V Ljubljani noHrajo (en gios za kg Din): ribje olje 12.50-18.50, turško rdečj olje 50% 12, 80% 15.50, karbidno olje 50% 15.5», 80% 18.50, I. degras v sodih 200 kg 11, I. hromili Moellon 12 80, I. 8 kronski Moellon 12, kostno oljo v kantah 30 kg 36, kvebračo ekstrakt 10.75, grozdni sladkor 10.75, mlečna kislina 80% 24.75, 50% 18.75, mravljinčna kislina 85% 29.75, hromni galun krlst. 15% 8.85, Ivepl. natrij konc. 80 62 520, kostanjev lesni ekstrakt 48% 6.90, hromkall 100% 15.20, antiklor 5.25, klorbarlj 4.90, magnezijev sulfat krlst. 1.70, Škrob I. bel 12.150. galun v kosili 4.50, boraks krlst. 9.85, meSan 10.50, iveplena kislina 66% 2.60, solna kislina 19—21 2.40, formaldehid 40% 17.50, oksalna kislina 90/100 v sodih okrog 400 kg 18.60, 100 kg 14.40, naftalin 625, krvni albumin I. srednjesvetel 48, hematln krlst 24, neoksid. 26.75, arzenik rdeč 24, železni vltrlol 8, glicerin 28.28, marseisko milo 15.60. natrijev blsulflt krlst. 60 62% 6.85-0.90, pepelIka 96 do 98% 11, talkum 1.45. kambir standard 24, kalijev permangannt krist. 18.50. amonij, soda 09—10058 2.R0, snlmiak 0.010 7.50, jajčni albumin iz kurjih jajc 148, iz gosjih 146 Din za kg. gemu oddelku, katerega je vodil geolog Rud-nev s svojim tovarišem Sosnovom, so se slednjič odločili, da Ruse napadejo. Storili so to iz zasede, zvezali presenečene Ruse in njihove spremljevalce Buhance ter vse skupaj odvedli pred poglavarja, nato pa na oddaljeno mesto v puščavi. Ko so se ustavili, so začeli kopati jame. Nesrečnim ujetnikom jc postalo jasno, kaj jih čaka. Ko so se ozirali na-okolu, so opazili v luninem svitu po tleh neke temne predmete, kakor okroglo kamenje. Toda kmalu so razpoznali človeške lobanje, katerih se je tod in tam še držala koža. V teku ene ure so bili do vratu zakopani v pesku vsi štirje buliarski spremljevalci iu vrsta je prišla na Sosnova in Rudneva. Sosnov — tako pripoveduje Rudnev — je v skrajnem obupu kričal in skušal strgati vezi. Meni je smrtna groza stiskala srce, udje so mi od-reveneli. V nekaj minutah me je oklepala peščena ječa. Nekdo mi je potisnil v usta kos lesa, ki sem ga izpljunil, nakar sem dobil tak udarec s peto, da sem se onesvestil. Ko sem se zavedel in odprl oči — smo bili sami na peščeni ravani. Na gorskem pobočju so se svetlikale lučke — taborski ognji tekinskih roparjev. Od zveri obžrte lobanje pred nami zakopanih ljudi so bile videti kakor prazni, preluknjani lonci. Sosnov je zbral vse sile, da bi z rameni razmajal pesek in se osvobodil; toda kmalu je omagal. Buhanci so imeli zaprte oči, kakor bi spali. Jaz sem mislil na ženo in na svoje otročiče; prevzemalo me je silno hrepenenje, da bi živel. V bližini je zalajala hijena... Tuljenje šakalov je postajalo močnejše, krajše, zlob-nejše. Čelo Sosnova je oblival mrzel pot, z njegovimi lasmi se je poigraval veter. Naenkrat se je zdelo, da ga je prešinila strašna misel; široko je razprl oči in zakričal: »Živali! Živali! Obžrle nam bodo glave!« Hijene so tulile, nabralo se jih je že več. Pri skalah, oddaljenih nekaj metrov od nas, sta se pokazali dve temni senci, vendar takoj zopet izginili. Potem so postajale sence številnejše; plazile so se, skakale, se bližale. Pomorska bitka med ruskim (levo) in japonskim (desno) vojnim brodovjem (po neki japonski sliki). _ 'fe dni poteka četrt stoletja, odkar se je vnela rusko-japonska vojna. — Sovražnosti so začeli Japonci dne 8. februarja 1904. z napadom na rusko vojno brodovje in na Port Arthur (9. februarja). Vojna je za Rusijo nesrečno izpadla. nih postav, ki so se vrgle v reko in se poganjale proti nasprotnemu bregu, je razumel. Nečloveško je zavpil, da je pretresalo mozeg: >Krasin! Krasin!« S puško v roki je prihitel docent. Jokali smo od veselja in sc smejali in kakor brez uma klicali: >Rešeni! Rešeni!« Znamenita operna pevka odšla v samostan Najnadarjenejša učenka pariške operne šole, ki jo je po soglasnem mnenju strokovnjakov čakala slavna bodočnost, je 3. t. mes. stopila v samostan. Je to 221etna Simone Su-prin, ki ji je bil že zagotovljen sprejem na veliko pariško opero. Opetovano je že nastopila na manjših koncertih in žela najlaskavejše ocene. Po zadnjem koncertu jo je povabil ravnatelj Velike opere v Parizu na pogovor samih izkušenih, žc večkrat kaznovanih lopovov, ki so pa vsi prišli na razpravo v smo-kingih in cilindrih. Zagovarjati se morajo zaradi poulične bitke, ki so jo uprizorili dne 29. decembra minolega leta v bližini Šlezkega kolodvora v Berlinu proti holandskim tesarjem, ki imajo istotam svoje društvene prostore. Pretep je nastal, ker je bil eden izmed tesarjev prerahljal kosti nekemu članu društva »Immertreu«. V pouličnem boju je bil neki tesar ubit. Razprava je zanimiva zato, ker kaže, kako silno, tajno moč ima berlinska sodrga, kako izborno je organizirana in kako daleč sega njen vpliv. Obtoženci so si najeli najslovitejšega berlinskega zagovornika. Njih izpovedbe so popolnoma soglasne in tako premišljene, da prihaja državni pravdnik v položaj, da se mora braniti, namesto da bi napadal. Priče so očividno oplašene in ne izpovedujejo nič obtežilnega. Predsednik društva »Immertreu«, bivši rokoborec Leib, je predložil društvena pravila in rekel, da je to športno in družabno društvo, ki svojim članom preskrbuje službe in jih podpira v bolezni, a če umrje, njihove svojce. Društvo je pravilno naznanjeno oblastem. Vse drugo, kar pisarijo listi o društvu, je plod domišljije. Pretep 29. decembra so povzročili tesarji; on se ga ni udeležil. Sploh je bila to običajna praska, kakor jih nikjer ne manjka. — Berlinčani se zabavajo ob tem procesu; na obtožence in priče čakajo časnikarji in fotografi, listi prinašajo obširna poročila in slike. Z eno besedo: Berlin ima zopet svojo senzacijo! V moderni umetnosti se ne spozna vsak. Neki pariški slikar, ki se drži še precej stare šole, ima ljubeznivo, živahno osemletno hčerko. Zadnjič se je punčka spravila nad platno, ga namazala z vsemi mogočimi barvami in pri tem seveda tudi sebe po nosu iu obleki. Dobila je za kazen po prstih, platno pa je oče zagnal v kot. Kmalu nato je obiskal slikarja najmodernejši pariški kritik in s slabo prikritim omalovaževanjem ogledoval njegove slike. Nenadoma pa je zastrmel, pobral platno, ki ga je namazala slikarjeva hčerka, ga držal daleč od sebe iu vzhičen rekel: »Poglejte, kaj pa imate tu? To je čudovito, prekrasno! Pri tem sle pa imeli enkrat srečne trenotke, ljubi prijatelj. To je umetnina prve vrste.« Slikar je v čudu zazijal, vendar se nato hitro znašel, »Vidite,« je rekel ponosno, »če hočem, znam tudi tako!« Povojni bogataš si je nabavil zbirko slik. Ko je nekega dne zopet kupil novo sliko, je povabil strokovnjaka, da bi mu svetoval pri namestitvi slik. — »Prosim, gospod profesor,« mu je rekel, »svetujte mi! Tu-le sem kupil modernega mojs.ra, a zdaj ne vem, če nisem slike morda obesil z glavo navzdol? Priznam, da se ne razumem veliko na te stvari...« Razumela se nista. V gledišču se med predstavo pogovarjata gospod in gospa. Njun sosed zašepeta uevoljno: »Oprostite, nobene besede ne morem razumeti.« — »Kaj pa vas i tudi briga, kar pripovedujem svoji ženi?c j Nekaj za vrat. Špelica: »Miro je uesra-• men človek; odslovila sem ga.« — Rezika: ' »Zakaj?<; — Špelica: Pomisli, zadnjič sva šla i mimo zlatarske izložbe in jaz mu pravim, j kako lepo bi bilo, če bi imela kaj za vrat... i Naslednji dan pa mi pošlje nesramnež uini-valno vrečico in kos mila!« Pa sta bot. »Janezek, ali uisi obljubil, da se ne pojdeš igrat, predno ne napraviš šolske j naloge?« — »Da, oče.« — »Jaz pa sem ti bil obljubil, da te nabijem, ako ne boš ubogal.« — : Da, oče; toda ker jaz nisem držal svoje i obljube, tudi tebi ni treba držati tvoje,« I zaradi angažtnana. Te dni so imeli na pro- ( gramu opero »Carmen«! v zadnjem hipu je primadona obolela za hripo in ravnatelj je naprosil gospodično Suprin, da bi prevzela J vlogo Carmen. Bil je zadnji dan. Popoldne naj bi se Suprinovi na ljubo vršila še ena skušnja. Suprinova je pristala. Skušnji so prisostvovali mnogoštevilni odlični kritiki in umetniki ter prijatelji mlade pevke. Tu pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko je Suprinova stopila na oder in hotela začeti peti, jc prebledela in začela drhteti Iz grla ni mogla spraviti nobenega glasu. Zgrudila sc je in omedlela. Skušnjo so prekinili in predstavo so odpovedali. Dva dni nato pa je prejelo ravnateljstvo velike opere od pevke naslednje pismo: »Sprva sem hotela izvršiti samomor. Kajti moj neuspeh pri prvem nastopu se mi jc zdel tako težak, da sem izgubila vsako veselje do življenja in vsak pogum za nove umetniške poizkuse. Toda hči sem pobqžnih katoliških staršev in vzgojena sem po verskih načelih. Vem, da verna kristjanka ne sme izvršiti samoumora. Izbrala sem si torej drugo ' pot. Ker sem morala svoje nade tako rano j pokopati, ne morem več živeti v svetu. Zato sem sklenila, da postanem redovnica.« Najprej temu pismu nihče ni hotel ver- i jeti, saj se je zdelo nemogoče, da bi se toliko obetajoča mlada umetnica zaradi neznatne nezgode odpovedala življenju in sijajni bo- j dočnosti. A gospodična Suprinova je že bila : zaprosila za sprejem pri dominikankah in mi-nolo nedeljo je sprejela v cerkvi ob navzočnosti najodličnejšega občinstva redovno dominikansko obleko. Sodrga v cilindrih Na moabitskem sodišču v Berlinu se je začela razprava, ki jc za velikomestne raz- j mere veleznačilna. Na zatožni klopi sedi devet članov društva »Immertreu«, organizacije Japonski general Nogi, osvojitelj Port Artliurja. popolnoma sestradani besneli in rjoveli. Br-zojavili so po poseben oddelek varnostnih čet v Marburg, ki je po hudem boju z zvermi dospel v hišo in našel cigane docela pijane, a domače zvezane v kleti. Cigani so bili po celi hiši vse razbili Odgnali so jih, uklenjene v verige. Letatčeva smrl no operacijski mizi Nemški letalec Hiinefeld, ki je v aprilu minolega leta s stotnikom Kohlom in Fitz-maurice-om preletel ocean in kasneje še Indijo, je v Berlinu te dni umrl na operacijski mizi. Hoteli so ga operirati na želodcu, a je umrl že med uspavanjem. Za razvedrilo ValMiria. pozoriSfo ilrugfga Vojalkegn uporu nn Spnnskeni. Meh iiv(hi / / ve/č murne id vrvenjeh^ Boj s cigani in medvedi Po Kurhessenski je v zadnjem času hodila mnogoštevilna ciganska tolpa, ki je prirejala predstave s svojimi medvedi. Ko je pritisnil zadnji silni mraz, cigani niso mogli prebiti po listnjakih in so silili v hiše. Dne 5. t. j m. so cigani prišli v vas Gombach in zahte- ; vali prenočišča v vaški gostilni. Tu pa so pred njimi zaklenili vrata. Cigani so nato napadli hišo, streljali iz revolverjev in vihteč j nože udrii vrata. Domači so se zabarikauirali v zgornje prostore in streljali iz pušk. Ko so prihiteli orožniki, niso mogli v hišo; pred vež-nimi vrati so bili privezani medvedi, ki so (iencrsl Sanjurjo, novotmenovani generalni nadzornik v Valenciji, Živi zakopani — plen šakalov in hijen »Smrt!« — je znova zakričal Sosnov; iz grla so mu prihajali hreščeči glasovi. Mimo je šinila hijena, se prihulila in odpirala gobec. »Molčil-t je drhtč zaklical eden Buhancev. »S lirikom le še privabiš živali.« A opomin je prišel prepozno. Zveri so postale pozorne in se splazile okolu nas v vedno ožjih krogih. Ena hijen se je približala obžrti lobanji in zasadila vanjo svoje ostre zobe. Kost je zaškrtala. Nenadoma se je dotaknil Sosnovega čela smrček.. . Hripavo je zarjul. Hijena je odskočila, se prihulila in se mu znova bližala z režečimi zobmi. Sosnov je znova zakričal... Eden Buhancev mu je hote! pomagati ter z žvižgi in kašljanjem privabiti zver k sebi. Toda zaman. Lačna žival ni hotela več izpustiti svojega plena. Obraz ; Sosnova se je strahotno skremžil, oči so iz- ! stopile iz vdolbin, usta so se odprla, ustnice so drhtele--iz ust se je cedila slina. Curek nerazumljivih besedi se je usul preko ustnic--nastopila je blaznost. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Skozi noč je zagrmel strel.. najprej eden, potem so sledili drugi, slednjič je udarila salva. Živali so šinile v stran in kakor strahovi izginile v gore. Levo od nas pa so | se neprestano bliskali ognji iz pušk. Boj z roparji je bil v polnem teku ... »Docent s svojim oddelkom!« sem zaklical Sosnovu. Toda gledal me je, ne da bi me razumel. Šele ko je opazil nekaj bežečih tem- Turkmenska plemena, živeča v gorovju Darvas, so s sovraštvom tajno zasledovala rusko ekspedicijo, ki je raziskavala te predele (glej tozadevni sestavek v včerajšnjem Slovencu«). Sumila so, da iščejo Rusi zlata. Roparski Tekinci, ki so od daleč sledili dru- Knski general iStossei, branilec Port Arthurja. UMVC2 Zagrebško pismo Druga Številka »Hrvatske revije«, ki jo izdaja Matica Hrvatska v redakciji g. Stjepana Ivšiča in g. R. Ltvadiča je prinesla nekoliko zelo interesant-uih prispevkov. Posebno zanimiv je članek predsednika Matice Hrvatske g. Filipa Lukasa »Naš narodni problem«, kjer je poskušal na temelju geopolitičnih zakonov in rezultatov iznesti hrvatski problem v nacionalno-kulturnem in političnem oziru. Ta članek je^napisan skrbno in z dobrim poznavanjem, četudi nekoliko preveč v magistralnem tonu ln z močnim osebnim vplivom na stvar. Posebno važnr so avtorjeva izvajanja o dveh sku-plnah hrvatskega ozemlja: o orii v podonavskem bazenu in v jadranskem področju. Ta razcepljenost hrvatskega ozemlja je rezultat''naših odnošajev do turške' države. Radi te razcepljenosti je hrvatska politika v preteklosti in sedanjosti imela več ali Uianj defenziven značaj. Avtor poskuša na temelju odnošajev posameznih jugoslovanskih narodov do zapada poditi karakteristiko njihove nacionalne psihologije in zgodrvinskega razvoja. Ta njegova izvajanja niso podprta z dokazi, zato tudi imajo več ali manj samo psihološki značaj, ki kaže, kako del naSe inteligence presoja naše nacionalne probleme: v tako zmetanem članku, brez prejšnjih ogromnih študij, ni mogoče podati jasnega obrisa karakteristike nekega naroda ali plemena, četudi samo z ozirom na geopolitične zakone, ki vladajo v življenju in razvoju naroda. Posebno bi se moralo podvreči kritiki njegovo mišljenje o bitnih karakteristikah slovenskega naroda. Kakor se zdi. je avtor sprejel banalno tezo nekaterih maših listov, da so Slovenci zgubili svojo slovansko naravo iu do so ohranili samo slovanski jezik, iz česar je prišel avtor do Se absurdnejše ideje, da se med Slovenci lahko naleti na veliko razliko med politično prakso in teorijo. Proučevanje plemenskih in nacionalnih izrazitosti, posebno pa »it;rodne psihologije n-ših posameznih narodov in plemen, ni prišlo do te stopnje, da bi se mogle tal o postaviti trditve, ki so najmanj presmele, če niso nekaj drugega. Mogoče bi se lahko tu ujoo-rabiln neka zelo ostra beseda. Znanstvenik ne sme kar tako razmetavati z apodiktičnimi trditvami, in tistega, čes r se navzame žurnalistika. se ne bi smola znanost, tem bolj, ker najčistejši produkti HlOvenskega duha — lirika in pripovedovalca — dnio 8'utiti, da je najgloblja osnovna črta slovenske, duše kateksohen s'ovanska. Matični predsednik bi moral predvsem paziti na take stvari, tem bolj, ker je tu no sredi tudi narodna občutljivost... V felitonu je posebno zanimivo pismo, ki ga j« uas'oviI g. Ivan Meštrovič na upravo Matice frvftske ob njeni n-meri. da izda umetnostno zgodovino. V njem. kakor tudi v svoji študiji o Mi-fchfi ngelu g. Meštrovič v naglavnejših potezah označuje značaj umetnosti. To pismo jasno kaže, s kako globino g. Meštrovič gleda na problem umetnosti. Tudi »S'ovenčeve« bravce bo zanimalo, če tu prenesem stavek, v katerem g. Meštrovič govori o odnošajih umetnosti in religije. »Posamezne periode umetnostne zgodovine so tretirane gotovo v Vs *h učenih knjigah kot samostojni pojavi ali kot ffc/olfante: teh ali drugih specialnih razmer. Toda m> for uif(iqWi poudarjena organska zveza, nikjer "Brsta Egffit jh Babilon preko Atfen in Rima z-doštno zvt-zarta z gotiko in Renesanso, nikjer s V ne vidi dovolj j*sno, da je okostje, ki vse to veže, ravno relieija. ki odloča tudi višino v umetnosti, in se stalno čista umetniška vred nos4 lahko meri z globino religioznega čustvovania posameznih dob«... To je napisal Meštrovič .. O Spominih g. Gials^efa na Evgena Kvter-Uil.a izpregovorimo prihodnjič. Diskjr. Poziv na javne, kulturne, znanstvene delavce naie države. »Udruženje univerzitetsko obrazova-nih žena« v Belgradu poživlja potom »Vremena« naše politike, kulturne delavce, znanstvenike in po-dol no, naj javijo svoje misli in nasvete, katerih 10 kniig o našem narodu oziroma državi naj bi se joo-slak> »Federaciji univerzitetsko izobraženih žena« v Londonu. To važno udruženje ima namreč v znamenitem Crosby Hallu veliko knjižnico, kjer je vsaka država zastopana po 10 knjigah, ki nudijo vpo- fled v politično, kulturno, gospodarsko življenje ržave, oziroma naroda. Jugoslavija v tej lepi zbirki še ni zastopana. Seveda bi bilo želeti, da bi vsaj ena ali druga teh knjig bila v kakšnem svetovnem jeziku, da bi se Anglež, Francoz, Nemec itd., ki pride v to knužnico, lahko hitro informiral o naši državi in njenih narodih, običajih, folkkoru, zgodo- i' vin', pesništvu, likovnih umetnostih, gospodarskih in socialnih razmerah itd. Kdor more z nasvetom ali drugače kaj pripomoči k izpolnitvi te naloge, naj sporoči svoje misli uredništvu »Vremena« v Belgradu v zaprtem pismu pod naslovom »Deset knjiga o našoj zemlji«. Jugoslovenski turizam, organ za propagando turizma v Jugoslaviji, 1 (februarska) številka, je izšel v običajni skoro razkošni opremi. Obravnava med drugim važnost ameriških turistov za Jugoslavijo, prinaša francoski čanek o Dalmaciji ter dva nemška: o Cesarju Dioklecijanu iu njegovi hčeri Valeriji v jugoslovanskem narodnem. pesništvu ter o Dalmatinskih narodnih šegah. Med številnimi ilustracijami nahajamo umotvore Meštroviča v Rači-čevem mavzoleju v Cavtatu ter 21 lepih fotografij iz Splita. Drobiž Pri Plonu v Parizu so izšli koncem 1. 1928. zanimivi spomini francoskega diplom"ta Avgusta Gčrarda — Memoiros d^ugusto Gerard — s predgovorom Gabrijela Hanotauxa. Gčrard je kot diplomat prepotoval v letih 1880/90 velik del sveta in 'bival med drugim tudi v Črni gori ter poselil celč Istro in vojvodino Kranjsko, čeprav slednjo čisto mimogrede. Na Cetinju je bil prilično dolgo in dobil tu globok vpogled v kulturo in politično gibanje Jugoslovanov. Raznad avstriiske monarhije se je mogel lahko videti naprej Kot dušo vsega jugoslovanskega pokreta označuje francoski diplomat škofa S t rossmay e r j a . ki ]e bil tudi pomrgal skleniti konkordat med Črno goro in Vatikanom Zanimiva je trditev Gčrard.a, da je stal Vatikan v borbi S!rossmayerja z avstrijsko vlado na strani genijalnega diakovskega škofa. — Artbur Rubinstein bo 18. t m. dal koncert v Zagrebu v Evropa-Palace. — G Lukovič Niko, svečenik, je napisal »Život bi. Ozane Kotor-ske (kiijizara Narodne Prosvjete, Zagreb, Kaptot 29). Graf Polzer-Heditz: Kaiser Kari, Aus der Geheimmape seines Kabinettchefs, Amalthea-Vcrlag, Wien. — Bivši šef kabineta cesarja Karla je s temi svojimi spomini dal pobudo za zelo živahne diskusije. Niegove navedbe in sodbe so veekakor velike važnosti, ker ie Po'zer namce zadnjega avstrijskega cesarja najboljše poznal. Polzer v svoji kn igi marsikaj brezobzirno odkriva. Izvemo, da sta bila cesar ,in cesarica huda nasprotnika Nemčije, Polzer s svoje strani pa tudi Madžarov ne more trpeti, v čemen se-okizkusih cesarja in cesarice skleniti z veliko antanto separatni mir. Kier Polrer, Id še danes veruie v misio pomal-ti!eni v pravo Iufc v komsem 1928 izisli knii.gi Antona Meatix: Augustln Co-chin et ia genese de Ia Revolutlon, Pariš, Plon. Kakor znano, črpamo mi svoje znanje francoske revo' ud je večnoma iz Thiersa in Micheleta. Meni znano pa je pri nas delo Hipolita Taine: Origines de la France coulemporaire, kier se vzroki in potek francoske revolucije slika;o čisto drugače. Proti Taine-u se je obrni) z vso silo ravno Aulard, češ da je Tainovo delo čisto neznanstveno in pobarvano po njegovi reakcionarni miselnosti. Res je Taiue zelo pristranski, je pa marsikaj zadel z intuitivno močjo globlje in pravilneje nego apologeti francoske revolucije. Aulard nasprotno ie zbral veliko nepobitnega arhivskega niaterijala, ki govori v prilog njegovega revolucijo brezpogojno priznava-jočega stališča, je pa tudi hudo subjektiven, ker je popoln svobodomislec, pobija vsako religijo in je naravnost agitator za latrizem. Mladi Cochin ie razkril koliko grobih napak ie zagrešil Au'ard. V glavnem ie rezultat Cochinovih izsledkov, da revolucija ni bila toliko v masah, kakor v skrivnih družbah, ki so delale zanjo (Socičtes de peneče et la demo-eratie). — Seveda popolnoma objektivno se tak dogodek kot bancoska revolucija, ki je in še ločuje duhove v niihove zadnje globine, spioh ne da gledati. Župnijska kronika. V letu 1928. se je rodilo v mestui fari 106 otrok, poročilo 29 parov, umrlo pa 79 ljudi Prirastek znaša 27 novorojenčkov. KrSko. Knjižničarski tečaj za dekanijo Lesko-vee v Krškem, določen zi 10. t. m., se n« vrši. — Prosvetna zveza. BOH. BISTRICA. Kat. prosvetno društvo v Boh. Bistrici vprizori v nedeljo, dne 10. t. m. ob 3 popoldne veseloigro »Charlijeva teta«. CRM0SNJICB. Izredna slovesnost se je vršila v naši vasici B'atniku pri Crmošnjicah v nedeljo 3. t m. Poročena sta bila gna. Alojzija Bukovic in g. Janez Krische iz Stare žage. Nevestini starši iz Blatnika g. Martin Bukovic in ga. Jožela pa sta isti dan obhajala 40 letni jubilej poroke. Martin Bukovic, vesten krščanski mož in vedno naš. Novoporočence-ma kličemo: Obilo sreče in božjega blagoslova, staršema jubilantoma pa: še tfa mnoga leta! Spori Dopisi Trbovlje gs Letovišnji sanatorij na Omišlju. Par let sem je bilo na morje odposlano večje število slabotnih otrok, da se okrepijo. To je stalo Rdeči križ, Bratovsko skladnico, občino itd. veliko denarja. Lansko leto se je g- Sušniku, ki je vodil skupino otrok na morje, nudila prilika, da je pod zelo ugodnimi pogoji kupil 5000 m5 stavbnega prostora ob morju in tudi zainteresiral gornje institucije, za zidanje sanatorija. Zadevo je prevzel Rdeč ikriž pod vodstvom g. Omerza, ki hoče skupno z drugimi zidavo udejstviti. Načrti se že izvršujejo, in se bode nato po najprimernejšem zidalo. Glavna stvar je seveda finanoiranje zidave. Gotovo je, da bode Rdeči križ, Bratovska skladnica in občina, ki imajo največji interes za sanatorij, vložile zdatne svote v to svrho. treba bo pa še druge činitelje za stvar zainteresirat; — Za Omišalj, ki leži nedaleč od Sušaka, se zanimajo tudi drugi. Čehi so kupili 20.000 m- zemlje, kjer hočejo graditi sanatorij za okrog 20 miljonov Kč. Mesto Novi Sad je kupilo 100X 1000 m= stavbišča, na katerem hoče 100 no-vosadskih meščanov zidati vsak svojo vilo. Ob morju bo vodila ob vzdolžju široka cesta, ob tej bodo parki, v njih se bodo šopirile te projektirane stavbe. Nagrada delavcem pri Dukiču. Enkratno nagrado dobijo tudi delavci, ki so bili premeščeni od rudnika k Dukiču, v istem znesku kot pri rudniku. Naše mnenje je, da bi bilo prav. nagrado izplačati delavcem že ob času kot pri'rudniku. yy Aiitnpromet k vsem vlakom. Okrajno glavarstvo je odredilo, da se autopromet otvori tudi k nočnim vlakom in se morajo vsa tri autopodjetja tedensko za te vožnje menjati. Razlika bo samo v ceni, ker bode ponoči dvojna. jte Družba sv. Mohorja. Vpisovanje v »Družbo sv= Mohorja« izvršite lahko vsak dan pri čast. gosp. Gorogi-.anču, ki je poverjenik družbe Na razpolago Je še kakib šost popolnih izvodov knjig lanskega leta. Kdor jih hoče Imeti in je porabil lansko leto se vpisati v družbo, jih lahko dobi. Slovenska Krajina Murska Sobota. V tukajšnji bolnici je bil dne 4. t. m. operiran na vnetju slepiča g. Franc Baj'ec, urednik »Novin«. Operacija je bila zelo nevarna, ker je z njo predolgo odlašal. Upajo pa vendar, da bo kmalu okreval. Začasno ga nadomeshije g. Ivan Jerič, bivši nar. poslanec in sedanji soboški kaplan. Ljutomer« Prosvetno društvo v Ljutomeru vj)rizOri v dneh 17., 24. februarja in 3. marca zgodovinsko igro »V znamenju križne iz časa Nerono-vega preganjanja kristjanov v 8. dej. Nastopi 52 oseb. Začetek ob pol 4 pop. Ribnica Mesto poroke — požar. V sredo, dlie 6. t. m. so se pri Kozinu, gostilničarju v Žlebiču »Pri roki«, pripravljali, da spremijo domačo hčerko k poroki, ko je naenkrat izbruhnil v Supi za steljo ogenj, ki je v kratkem objel vso hišo. ker je bilo tudi v podstrešju polno stelje. Gasilna društva niso mogla uspešno gasiti, ker je voda povsod zamrznjena. Za nevesto pripravljeno balo so znesli na sneg Ko je prišel ženin po nevesto, pa je našel le razdejanje. Poroko so morali seveda za nekaj časa odložiti. Pogorelo je vse ostrešje do zidovja. Vzrok požara še ni natanko pojasnjen, škoda je velika. Pač usoden slučaj! Gripa tudi po ribniški dolini zelo razsaja, tako da so morali šolo za nekaj dni zapreti. Saj smo imeli v nedeljo in ponedeljek —29« C mraza. Žrtev bolezni je postala Marija Klun. 34 let stara žena posestnika v Hrovačl. Prehladih se je, ko je pripravljala za previden.je svojega očeta V torek so ji pokopali očeta, za kar v veliki vročini niti vedela ni. a isti d-n ob 11. uri zvečer je bila že tudi sama mrtva. S hudo prizadeto družino vse sočustvuje. Kočevje Tud( kočevska »Rauernpartei« raipnHena. Ker sq razpuščene vse stranke, zato tudi kočevski »BaueVnpartel« ni bilo prlzjinešeno. Bivši predsednik stranke g. Alojzij Kresse je prejel tozadeven dekret o razpustu stranke, nakar se je izvršila likvidacija iste. Sestanek drsalne Pok'»:a SK Tlirije. Člani in Članice, ki se želijo udeležiti 10. t. čardaška kneglnjaf, 8 J. Fučik op. 233: Donavske pripovedke, 4. J. Fučik op. 226: Baletke, 5. J. Fučik op. 69: Ideali sanj, 6. Lanner op. 180: Večerne zvezde, 7. O. Nedbal: Valček po motivih iz opte: »Poljska kri«, 8. Fr. Lehar: Valček po mo- j tivih iz opte: »Tangova kraljica«, 9. Leo FalI: Val- j ček iz opte: Štambulska roža, 10. J. Lanner: Dvorni plesi, 11. Fr. Lehar op. 79: Zlato in srebro, 12. Zieh-rer op. 382: Pustne šeme, 18. Waldteufel op 151: Moj sen, 14. Waldteufel op. 183: Na drsališču, j 15. Sidney Jones: Mimosa-valček in opte: »Gejša.;. j 22 Poročila in Časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi. Sobote, 9. febr.: 12^0 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13JO Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Delavska ura — 19 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19JO Psihoanaliza in umetnost, predava g. Bartol. — 20 Radio-orkester. 21 t rnovski zbor pod vodstvom g. Mamila poje: 1. Dev: Oj tam za goro; 2. Dev: Pojdem u rute; 3. Pavčič: Slovo; 4. Adamič: Sem si vzela; 5. Pre-lovec: škrjančku; 6. Prelovec: Hišca pri cest' stoii; 7. Prelovec: Zapoj mi pesem dekle; 8. Dev: Po Savci, po Dravci; 0. Prekmurska: Pojdem na Hrvatsko; 10. Hubad: Jedro uštno poldt; 11. Hubad: Oor čez izaro: 12. Pimat: Na Gorenjskem ie fletno. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi. Drugi programit Petek 8. lebruarja. Zagreb: 13.15 Plošče. — 1".15 Kavarniška glasba. — 20.35 Ruska erotična lirika. — 21 " nka Koščevič poje. — 22.10 Inozemske postaje. Praga: 11.15 Plošče. — 16.05 Srce — 16.25 Popoldanski 'toncert. — 19.10 Narodne pesmi. — 21 Lutkovno gledališče. — 21 Koncert — Stuttgart: 16.15 Popoldanski koncert. — 20 Karneval, — 21-30 Po-stopaške pesmi. — Bern: 12.50 Plesna glasba. — 16 Popoldanski koncert. 21.30 Koncert. — 20 Karneval. — Katoviee: 16 Plošče. — 17 Iz poljske zgodovine. — 17.55 Prenos iz Varšave. - 20.15 Simfonični koncert. r Šport. — 18.30 O mendelizmu. — 21 Komedija. — Nato večerni koncert. Milan: 12.30 Kvartet. — 16.30 Jazz. — 17.20 Decn poie. 20.30 Simfonični koncert. — Budapest: 9.15 Ciganska godba. — 12 Zvonenie. — '6 Pripovedke. - 17.40 Lahka glasba. 20.20 Salonski trio. - 21.20 Violina in klavir. -Varšava: 12.10 Plošče. - 1755 Orkester. — 20.15 Koncert varšavske lilhamionije. Naznanita Ljubljansko gledališče DRAMA; Začetek ob 20. Potek, 8 febr.: UTOPLJENCA. Red A. Sobota, 9. febr.: DANES BOMO TIČI. Izven. Znižane dramske cene OPERA: Začetek ob pol 20. Petek. 8. febr.: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Red C. Sobota. 9. febr.. Ob 16 popoldne PRI TREH MLADENKAH, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Petek. 8. februarja: Zaprto. Sobota, 9. februarja ob 20: »LUMPACIJ-VAGA-BUND . Ab. B. Kuponi. Nedelja v marib. gledališču. V nedeljo, dne 10. t m. se vršita dve predstavi: popoldne ob 15 se vprizori zabavna in dobro uspela opereta »N;i cesaričino povelje« pri znižanih cenah, ob 20 pa komična veseloigra s petjem in godbo ./Lumpaciji-vagabuud« pri znižanih cenah. »v Prireditve in društvene vesti Rokodelski dom. V nedeljo 10. februarja bo običajna uredjmstua prireditev. Na sporedu so p«v-ski zbori iu dve veseloigri. Pričetek ob 7. uri zvečer. Poizvedovanja Našla »c je vsota denarja. - Več se izve v upravi .Slovenca-.:. Izgubljeno. Ubožna tovarniška delavka je izgubila dne 7. t. m. od 7 do pol 8 zjutraj od Opekarske ceste j>o Jeranovi, Karu novi ulici, čez Trnovski most ob Gradaščici čez Mirje do tob. tovarne v časopisni pai>ir zavitih 800 Din. Pošten najditelj se naproša, da vrne znesek proti odškodnini na policijsko direkcijo. /AERI/AA 183S Umrla nam je naša zlata mamica, stara mama, sestra, taiža, teta, gospa FrontlSka Novak pocestnica po kratki mnkepolni bolezni", previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokoinice bo v sredo, dne 9. t. m. ob 4 nri popoldne iz hiše žalosti Sp. Šiška, Aleševčeva cesta ti na pokopa- V Ljubljani, dne 7. februarja 1929. Žalujoče rodbine: Novakova, notar SvetHJeva, ing Uartmanova, Bučarjeva Tonetova. Sluzbodobe Zakonca uli brat in sestra kateri razumejo vsa poljedelska dela posebno pa v vinogradih in sadonosnikih «e sprejmejo takoj proti dobri plači in humanem ravnanju ž njimi. Vprašati Maribor, Badlova ul. 16. Žagarja izurjenega vestnega k be-nečanskemu jarmeniku, oženjenega, na stalno mesto, prosto stanovanje 2 sob, kurjava in razsvetljava, sprejme lesna industrija Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjski dolini. Mesarskega vajenca poštenih staršev rabim. -Naslov dobite v oglasnem oddelku »Slov.c pod 1215. Strojnik perfekten, ki je Jelal v strojnih livarnah in tovarnah, se sprejme na parno žago. Prosto stanovanje in kurjava. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod ^Strojnike na poštni predal 74 Celje. Uienka za trgovino mešanega blaga, z lepo pisavo in če mogoče z znanjem cirilice, se sprejme. Prednost ima hčerka železničarja stanujoča v Šiški. Lastnoročno 'pisane ponudbe na upravo -Slovenca« pod značko »Marljiva št. 1163.« Strojnik k lokomobili z daljšo prakso in vešč vseh strojnih popravil, se išče. Nastop službe 1. marca. V ponudbi je navesti dosedanje službe iu zahtevek , mesečno plače. — Parna žaga i Zora« d. z o. z. Črnomelj. Stanovanja Opremljena soba se takoj odda. . Več pove upravništvo pod štev. 1213. Sobo s kuhinjo ove-nt. le za eno četrtletje iščem v mestu, ne na periferiji. Plačam vsako ceno. Ponudbe na upravo Odda se soba s Štedilnikom osebi, ki je ves dan odsotna. — Ponudbe pod >Soba«. Prašna soba v pritličju ev. v I. nadstropju, lo v sredini mesta, se išče za takoj. Ponudbe ua upravo lista pod :Soba«-1205. Kupimo Kmisarna in antikvariat Herman Hrovat Ljubllana, Pražakova ulica 15 kupuje iu prodaja antikvar.kn ige Krompirja prvovrstnega iz Slovenije, rabim več vagonov. - Ponudbo s ceno na naslov: Čedoinir 2ivkov, Ilandia, Banal. Vsakovrstno zlato fenotfe po naiviSiib cenah. CERNE lovelif Ljubljana. VCollova ulica St 3. lista pod »Takojšnja vselitev« 1178. Kupim motor rabljen na sirovo olje ali plin od 8 do 15 konjskih sil, stabilni ali prevozni. I Prodam pa dvojnočistilno Imlatilnico z motorjem na bencin 6 konjskih sil, ki jo kompletna in v dobrem stanju. Točne ponudbe in vprašanja čimprej poslati upravi r»Slov.« pod šifro 1 Plinski motor št. 1158.* PHILIPS RADIO VAŠ PREJEM BO LE TEDAJ BREZHIBEN AKO UPORABLJATE „PHIL1PS ANODNE APARATE" STROŠKI UPORABE MINIMALNI_ ZASTOPA: NORIŠ K. D. ZAGREB, GUNDULIČEVA štev. telefon 56-10 in 56-1 i 26 Objave Opozarjam vsakogar, da naš bivši potnik, fotografski pomočnik, g. Franc Roth, rodom iz Celja, ni upravičen na moje ime jemati predplačila niti ne sklepati nobenih kupčij. Vsakogar opozarjam tudi pred nakupom fotografskega aparata s pritiklinami. — Vso do sedaj prizadete prosim točnih podatkov, kaj so naročili in koliko so dali predplačila. V. Bavec, Jotoijraf, Rajhcnbura. Prodamo Puhasto perje kg 38 Oin. razpošiljam po povzetiu najmani S kg Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli p:h Ufl J00 Din L Brozovlč, kem čistio na perta Zagreb, (lica 82 Ajdova moka 5 Din tJaratirano pristna, od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sedef, umetni mlin, Ja-vornik, Gorenjsko. Lanene tropine In druga krmila nudi najceneje A. voik i mm JANA Rcitjeva cesta Zf. velctrgovinu lita in mlev *klb Izdelkov Drua bukove in hrastove odpadke od park rtov do stavita pn oizki ceni os dom Dama žaga V. SCAGNETTI v Liobliani. ta goremskitu kolodvorom nserira;te v „ Slovencu Pouk Reven visokošolec bi rad instruiral realne predmete proti nizkemu honorarju ali delni hrani. Ponudbe na upravo pod »Akademik«. Objava, Z odlokom upravnega odbora samostojne mono-polske uprave M. br. 595 z dne 10 januarja 1929, katerega je odobril tudi gospod finančni minister pod br. 11 z dne 24. januarja 1929. bo prodajala uprava državnih monopolov interesentom saharin, ki se nahaja v skladišču monopolskega stovarišča petroleja v Belgradu, pod sledečimi pogoji: 1. Prodajna cena: 1 kg saharina, ki ima 550 sladkornih stopinj po Din 1910-—, 440 „ „ ,, „ 1532*—, 330 „ „ „ „ 1154--, 220 „ ., „ „ 776—, 110 „ „ „ „ 398--. 2 Najmanjša količina, ki se more naročiti, je 10 kg. 3. Detajlna prodajna cena konsunientom bo po (5) pet dinarjev za kilogram in sladkorno stooinjo v smislu rešenja gospoda fin. ministra br. 7599 od 17. marca 1923. 4. Da se kupljeni saharin pred izročitvijo v prodajo konsumentom predela in zavije v pakete v teži po 5, 10, 25, 50, 100, 250 in 500 gramov neto-teže in mora vskka.škatlja aji paket imeti etiketo tvrdke s točnim oinačenjem: neto teže, sladkorne stopinje, odgovarjajoče količine sladkorja in cene, ki ne sme biti večja kot (5) pet dinarjev za eno sladkorno stopinjo. Vrhutega morajo biti škatlje ali paketi žigosani z vlažnim žigom uprave državnih monopolov oziroma pristojnega oblastnega monopolskega inšpektorata, potrjeni s oodpisom enega člana komisije ter prodajalca in oviti s trakom za cigaretni papir brez vrednosti posebej in skupaj. 5. Da vse delo ob predelavi, prepakovanju, žigosanju in bandaliranju izvršuje komisija, ld sestoji iz enega kemika, enega uradnika monopolske uprave oziroma pristojnega monopolskega inšpektorata in enega organa finančne kontrole onega kraja, kjer se vrši to poslovanje. Podrobna pojasnila se morejo dobiti v odseku za sol, petrolej in saharin Uprave drž. monopolov. O tem se obveščajo interesenti. Iz pisarne uprave dri. monopolov, oddelek prodaje, M. Pr. br. 3591 z dne 26. januarja 1929. 61 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The losi icorld.) Roman. »No, in kaj so počele potem?« napeto sem poslušal čudno povest, ki mi jo je šepetal na uho moj tovariš s puško v roki pripravljeno za strel, ne da bi nehal ves čas pazno gledati naokrog. :MisIil sera, da nam je odbila zadnja ura, a stvar se je nenadno zasukala drugače. Opice so vse skupaj neprenehoma brbrale in mrmrale. Potem pa se je postavila ena od njih poleg Challengerja. Vi se boste" temu nemara smejali, mladenič moj, a pri raoji veri, bi si lahko bila oba v sorodu! Saj tudi jaz temu ne bi nikoli verjel, če ne bi videl na lastne oči. Ta, stara opica — bila je njih glavar — je izgledala kakor z rdečimi kocinami porastel Challenger, je kazala vse one lepe poteze, ki odlikujejo našega prijatelja, samo da so bile za spoznanje bolj izražene. Imela je isto čokato telo, mogočna ramena, izbočena prsa, vratu tudi ni bilo videti, imela je dolgo rdečkasto kodrasto brado, košate obrvi, v očeh ji je bilo zapisano: »Kaj pa v i hočete od mene, da bi vas vragi« in tako dalje, ponoviti bi pač moral ves osebni popis. Ko se je raz-koračila opica poleg Challengerja in mu spustila na pleče šapo, je postala sličnost popolna. Summerlee, ki je dobil živčni napad, se je smejal, dokler ni pričel vpiti. Opice so se tudi smejale — če zasluži io ime njih vražje meketanje — potem pa so nas pograbile in odvlekle v gozd. Pušk in streljiva niso pobrale — menda se iim ie zdela stvar nekam nevarna — zato pa so odnesle vso našo odprto hrano. Summerlee in jaz sva morala med potjo marsikatero neprlliko prestati — Ie poglejte, kako sem raztrgan Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel reč. — ker so nas vlekle naravnost skozi bodičevje, saj jim ne more do živega, ker iniajo kožo kakor podplate debelo. Zato se je Challengerju dobro godilo. Štiri opice so ga nosile na rokah, in je potoval kakor rimski cesar. Kaj pa je to?« Začula sva bolj daleč čudno lclopotanje, slično je bilo ponekod kastanjetam. >Tam gredo!« — je rekel moj tovariš in pričel polniti naboje še v drugo ekspresno dvocevko. — Nabijmo vse, kar imamo, dragi moj mladenič;, ker se ne pustiva ujeti, dokler sva, živa! Saj ste tudi vi tega mnenja? Vedno dvignejo te glasove, če so razdražene. Pri svetem Jurju, bodo že imele vzrok postati razdražene, če na naju naletijo! Tiste jim že ne bova zapela: ,Sinoči junak krepak je bil vsak — zdaj bo pokopan.' Rajši ono staro, kljubovalno: ,Krčevito so stiskali puške — v otrplih rokah — in, o, Bog — kdor je videl junake — prevzel ga je strah — ker le mrtvi so ležali tam naokrog.' Poznate to pesem? Ali jih še vedno slišite?« Zelo daleč odtod. Ta peščica za naju ni bogvekako nevarna, a mislim, da so razposlale slične izvidniške oddelke po vsem gozdu. No, bom pa nadaljeval našo žalostno povest. Kmalu so nas torej privlekle v svoje gradišče — šteje do tisoč iz vej in listja zgrajenih koč sredi velikega gaja tik ob robu planote. Nahaja se tri ali štiri milje daleč odtod. Umazane zverine so me otipale po vsem životu; dozdeva se mi, da si nikoli ne bom mogel oprati sledov teh zoprnih prstov. Zvezali so naju — zoprna opica, ki me jc dobila v roke, je prav čvrsto razumela zategniti vozle — pa sva potem morala ležati drug poleg drugega na hrbtu poti drevesom in orjaška zverina z gorjačo v šapi je stala poleg naju na straži, če pravim ,mi dva', mislim na Summerleeia in nase. Stari Challenger jo namreč čepel gori na drevesu, jedel ananas in so sploh gibal ZAHVALA. Za mnoge izraze sočutja ob smrti naše nepozabne, srčnoljubljene soproge, predobre mamice, ki je darovala svoje mlado življenje kot žrtev materinstva, in hčerko Marije Tu*ekOerin učiteljice se naj iskrene jo zahvaljujemo. Predvsem se zahvaljujemo okrož. zdravniku g. dr. Jttgru v Podčetrtku, primariju g. dr. Benčanu v Mariboru ter č. sestram, ki so z vsem požrtvovanjem skrbele zanjo. Prisrčno so zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev, ter vsakomur in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Bog plačaj I Podčetrtek-Ljabljana, 8. februarja 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Sol dsednik šolskega odbora Potrti g'oboke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ltubljena mama, stara roauia, tašča, sestra, teta in svakiaja, gospa Narlta Serjah posestnica v četrtek dne 7. t. m. po kratkem, mučnem trpjenju, previ-dena s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokoinice se vrši v soboto, dne 9. februarta t. L. ob 2 uri po{mldue izpred doma žx|osti, Sp. Šiška, Žibertova ulica št. 194, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7 februarja 1^29. Žalujoče rodbine Šerjak, Metelko in Podbevšek V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je na§ predobri oče. stari oče praded, tast in stric, gospod Ifarol Dianzani dne 6. t. m., ob 10 uri zvečer previden s tolažili sv. vere v 91 leiu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v pelek. dne 8. teb m »rja 1.1., ob > ' -OtA^-"! —11— Ul. a n CSc »j. s^« i = •=< ts- ^ ™ - s C,CCCo 5 = 5 ° » M (O 3 — -t. [ 3 '£. O »C • - c "» rn ■< « 's s" CA N I " s-I N gf s < S n £ f , *r = - nm fsj • 1 ^ ?! . s ... B2- o. T. r- n ■ n £ u 15 2 2 ~ SC S = O« r, S« « .Ni N ■ rno. n • izdajatelj: dr. Fr. Ktilovec. Urednik: Franc Tersoglav. sr.'