UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	:	: :
naročnina : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro - Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K A50, mesečna K 1'50; za Nemčijo celoletno K 2L60; za '• :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30‘—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 8, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■...... —	Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	..........
Štev. 235.
V Ljubljani, v soboto dne 16. marca 1912.
Leto II.
Dež. konferenca za Kranjsko.
bo v nedeljo 24. marca popoldne ob 2. popoldne v hotelu »Ilirija«. Dnevni red: 1. Poročilo o organizaciji. Poroča sodr, dr. Tomšič. 2. Tisk. Poroča sodr. Anton Kristan. 3-Predlogi in nasveti. Pravico do udeležbe imajo a) po en zastopnik strokovne organizacije vsakega kraja; b) delegati podružnic kranj-ske delavske zveze Vzajemnosti; c) zaupniki ostalih političnih, izobraževalnih in mladinskih društev. Za zborovanje velja opravilnik, sprejet na VII. strankinem zboru leta 1909. Prijave za udeležbo je pošiljati na naslov: Dr. Jos._Tom-š'č v Ljubljani, Wolfova ulica 3.
Brambovci.
Državni zbor ima brambno reformo v delu. Intrige, ki se že dolgo pletejo okrog tega uačrta. se prenašajo polagoma za kulise parlamenta. Grof Stiirgkh se dela blaženega, da je Predloga prišla na zbornično mizo, domobranski minister govori o njeni nujnosti v tonu Prepričanja, da ne more parlament storiti nič druzega kakor hitro sprejeti načrt. Pa vendar le vladi še povsem nejasno, če ima sploh tisto Večino, ki jo potrebuje, če hoče spraviti svoje eedno delo pod streho. Zakaj češko-nemška JjPrava, ki je pogoj dvetretjinske večine v državnem zboru, še nikakor ni dognana, “rambna reforma je v prvem čitanju, ali nje-na usoda je še povsem negotova.
Najznačilnejše dejstvo pa je to, da se JSra z vso to reformo nekakšna čudna kome-djia zahrbtnosti in splektarstva in da se o ministrskih besedah sploh ne ve, kaj jim je ver-]e*i in kaj ne. Ali je grofu Stiirgkhu na nje-SPvi predlogi res toliko ležeče, kolikor pripoveduje? Ali se domobranskemu ministru Geniju res tako mudi, kakor trdi? Načrt rezime je zagrinjalo, in kaj se skriva za njim, se lahko sluti, natančno pa se ne more sedeti. _ Preosnova brambne sile v Avstriji in na Ogrskem je nedvomno potrebna. V tem se bo Uuibrže vjemalo vse v državi od najvišjega Generala do zadnjega rekruta, od ministrskega Predsednika do najmlajšega delavca. Ali refor-. a ie mogoča na različne načine, in vprašanje jf’ P s’ mislijo reformo oficielni krogi, ka-K° Pa široke mase prebivalstva.
Militarizem hoče seveda napredovati na *v°ji poti. Večji, silnejši, bogatejši, impozan-•Pejsi hoče postati. Vse drugo mu nič ne beli slave. In z egoističnega stališča ima popolno-P13 Prav. da se ne ozira na nobeno plat, zakaj drugače bi moral najprej vprašati, če je rni-‘durizem sploh potreben. Natančen študij, bi-rer prevdarek bi mu morala dati odgovor, katerega gotovo ne bi bil vesel, zakaj odgo-Vor bi se glasil: Militarizma ni treba!
Moloh torej rajši ne premišlja o tem vpra-Saniu, ker ga ne mika smrt. Navadil se je le-PeBa življenja, gospodovanja in uživanja, pa Pdče Še dalje živeti, gospodovati in uživati, v.' tudi nekateri drugi faktorji se boje odločnega sklepa, ker niso njihove misli dovolj P°gurnne, da bi si predstavile svet v druga-p* obliki nego ga gledajo vsak dan. Meščan-
skim strankam je militarizem večinoma nedotakljiva veličina, ki jo obdaja debela atmosfera svetega strahu. Ko so se porodili, je bil militarizem že na svetu, pa si zategadelj tudi ne morejo misliti, da bi se dalo izhajati brez njega. Dokler je še tak neopravičen strah v življenju, je treba temeljito reformo, ki napravi konec nepotrebnemu, prepustiti bodočnosti.
Ali tudi pred definitivno odslovitvijo militarizma je treba preosnov, da postanejo bremena, ki se vsled trme vladajočih in nezadostne zavesti potlačenih še ne dajo odpraviti, vsaj sposobna za prenašanje. Zakaj uničevalnost militarizma ni prazna beseda. Krvni in denarni davki zanj so tako ogromni, da pritiskajo množice ob tla in jih ovirajo kakor coklja v vsakem napredku. Militarizem tekmuje s samim kapitalizmom; kakor ta izkorišča ljudstvo, kakor kapitalizem je brezobziren in nenasiten, in kjer le zasluti vinar, ga hoče takoj dobiti. Da je naša ljudska izobrazba sramotno nizka, da je moglo vsako šolsko vprašanje v Avstriji postati politično vpra" šanje. da nimamo strokovnga šolstva, je zakrivil militarizem s svojo brezprimerno požrešnostjo. Moloh, ki venomer rožljaje s sabljo govori o obrambi domovine, izpodkopava njene temelje, ker ovira razvoj ljudstva, brez katerega je vsaka domovina prazna pena. Z obrambo države se bahajoči militarizem ru-inira državo, uklepajoč gospodarstvo njenega prebivalstva v jeklene oklepe in porajajoč vsak dan več nezadovoljnosti.
Politični brambovci, ki bi radi povečali moč militarizma, so na napačni poti, ker slabe brambno silo države. Če so puške, kanoni in sablje potrebne za obrambo, je še bolj treba žive sile, ki bo znala rabiti orožje z močjo in z uspehom. Najboljša brarnbna politika vsake dežele je politika ljudskega blagostanja. Sistem, ki goni mlade ljudi z dežele, kjer ostajajo le starci in žene; sistem, ki brani ljudstvu vsako duševno povzdigo, ki mu jemlje sposobnost zdravega mišljenja, ki dela iz ljudskih množic tope črede; sistem, ki demonstrira prebivalstvu, da nima v svoji državi nobenega upanja v boljše življenje in da v domovini ni nič njegovega, je največji sovražnik prave brambne sile. Ne pri žrtvah za militarizem. temveč pri gmotnem in duševnem okrepčanju ljudstva, ne v kasarni, temveč v ljudski šoli in v domu se pričenja pravo brambovsko delo.
Brarnbna reforma, ki hoče doseči svoj pravi namen, se mora v prvi vrsti ozirati na potrebe ljudstva in se ne sme izdelovati z militarističnega stališča. Zakaj militarizem je nujno enostranski. On hoče več rekrutov; kakšni bodo. je vprašanje, s katerim se ne ukvarja. On hoče več orožja; če bo v slučaju potrebe dovolj zdravih rok, ki ga bodo znale sukati, ni njegova briga. On hoče več formacij; če bodo glave v teh formacijah dorasle svojim nalogam, mu nič ni mar.
Dobro brambno reformo morejo izdelati le pravi ljudski zastopniki, ki natančno poznajo razmere, potrebe in težnje ljudstva. Če hoče parlament doseči preosnovo, ki bo kaj vredna, se mora docela oprostiti vsake militaristične sugestije, kajti profesionalni brambovci so največja zapreka zdravega državnega bram-bovstva.
Emile
ZOLA:
Rim.
(Dalje.)
P Ali ceremonija se je bližala kraju, baron de , °uras je predstavil Svetemu očetu člane od-°/a in nekatere druge odlične udeležence ro-Polagoma	so	korakali mimo njega,	tre-
j	taie pripogibali	kolena, željno poljubljali	šoln
Prstan. Potem	so	prinesli zastave, Pierru pa
.	Je skrčilo srce,	ko	je spoznal v najlepši in	naj-
aStocenejši lurdsko zastavo. Nedvomno so jo jJ1 Podarili očetje Brezmadežnega spočetja.
a beli, z zlatom izvezeni svili je bila na eni i ,[aili naslikana lurška Devica, na drugi pa je
1	Portret Leva XIII. Videl je, kako se je papež Za/afn° nasmehljal svoji sliki, in silno ga je to oolelo, kakor da se podirajo vse njegove sa-pr, 0 razanmern, evangelskem, vsakega nizkega aznoverja prostem papežu. Ta hip so njegove
zopet ujele pogled monsinjorja Nauija, ki je fZ(^ od začefka slavnosti ni pustil iz vida in Pajneznatnejše njegove kretnje študiral z ob-r'nient moža, ki se pripravlja, da izvede ekspe-
P/elat je stopil bliže in dejal:
SVp;>/astava krasna! In kako mora veseliti drn-iu^a oootm du ie tako krasno naslikan in v azbi te lepe svete Device.«
govn T *e mkidi duhovnik prebledel in ni od-Ka !, le dodal z izrazom pravega italijanske-’ Pobožnega veselja:
0	f »Rimljani zelo ljubimo Lourdes. Ta povest
Gmadeti je draženstna.« ča,	se je zdaj zgodilo, je bilo tako neobi-
V	t	da ie bil Pierre dolgo potem ves zmeden,
kovau*	videl uepozabljive prizore mali-
Rpne a’ scene Polne naivne vere, polne ob-zdai v,er?ke strasti, in ob spominu nanje je še žica I^tn‘r,.1° ’n bolestno vztrepetava!. Ali mno-raii ’v ,-SV *e za&nala v jamo, bolniki, ki so umi-v$e ‘mbezenski steklosti pred kipom Device, stv0 . nalezljivosti čudeža brezumno Ijud-*°«rak-im£’ nii ni b''0 Podobno blaznosti, ki je °na romarje in jih podirala pred noge pa-
peževe. Škofi, predstojniki redov, vsakovrstni odposlanci so stopali pred prestol, da polože na njegove stopnice darila vsega katoliškega sveta, ves svet obsegajočo zbirko Petrovega vinarja. Bil je davek, ki ga narod prostovoljno prinaša svojemu vladarju. Srebro, zlato, bankovci v listnicah, v mošnjah, v vrečicah. Potem so prihajale dame, ki so padale na kolena, prinašajoče svilnate žametste denarnice, ki so jih same izvezle. Druge so dale sestaviti ime Leva XIII. iz diamantov na listnicah. In trenotek se je vse razvnelo do take silne vzhičenosti, da so se ženske popolnoma oplenile, pa pometale denarnice z zadnjim vinarjem, ki so ga imele pri sebi, pred papeža. Krasna črnikasta, vitka in visoka gospa je potegnila uro izza ovratnika svoje obleke, snela prstane s prstov in vrgla vse na preprogo na estradi. Vsi bi si bili odrli meso s telesa, da bi si bili mogli izpuliti od ljubezni vzplamtelo srce in ga zaluči tja, in sami sebe bi bili vrgli od sebe. Bilo je deževje daril, popolno izročanje samega sebe, izbruh strasti, v kateri oropa človek samega sebe v prid ljubljenemu predmetu in smatra za svojo srečo, da nima ničesar, kar ni last obožavanega. To sc je vse odigralo v naraščajočem hrupu, ob ponovljenih vivat-klicih, ob kričavem češčenju, v tem ko se je množica sil-neje in silneje pehala, ker so vsi, moški in ženske podlegli neodoljivi potrebi, da bi poljubili malika.
Dalo se je znamenje. Lev XIII. je naglo zapustil prestol in stopil na svoj prostor v izpre-vodu, da se vrne v svoje sobe. Švicarska straža je energično zadržavala množico in se trudila za prosto pot skozi vse tri dvorane. Ko pa je množica videla, da se Njega svetlost oddaljuje, se je dvigalo obupno mrmranje, kakor da se zapirajo nebesa onim, ki se mu še niso mogli približati. Kakšno strašno razočaranje: Bog je bil viden in zdaj naj se izgubi, preden bi človek mogel doseči večno izveličanje s tem, da se ga Ie dotakne! Stiska je bila tako silna, da je nastala neverjetna zmeda,ki je odplavilašvicarsko gardo. Videti je bilo žene, ki so planile za papežem, pa se plazile po vseh štirih po marmor-
Občina v boju zoper draginjo.
Budimpešta, 14. marca.
Silna draginja, ki je v poslednjem desetletju obiskala ves svet, kar ga uživa dobrote kapitalističnega gospodarstva, se tudi Budimpešte ni izognila in mestna občina je bila dolgo brez moči proti neprijetnemu usiljivemu gostu. Poskušala je zaradi scenitve živil uravnati tržni promet z običajnimi policijskimi sredstvi:	Postavila	je	nove tržnice, strogo
nadzirala trg z živili itd. S temi sredstvi je res odpravila nekaj izrastkov in zlorab v preskr-bovanju mestnega prebivalstva z živili, ampak zlu ne sega do dna in cene niso prav nič upadle. Dosledno in strogo nadzorstvo je združeno zmerom s šikanami in posamezne nered-nosti in najočitnejši ekscesi oderuštva se za-tro. hkrati pa otrpne promet in z vsemi mazili namazani dragoletniki si hitro poiščejo stranska pota, po katerih se izmuzajo neprijetni kontroli. Poleg tega pa je zelo kočljivo večinoma iz dosluženih podčastnikov sestavljeni tržni policiji, ki ni za take eksperimente izšolana in ne razpolaga s potrebnim taktom, izročati tako oblast v roke.
Budimpeštanske izkušnje so potrdile, da tržna policija ne prežene draginje in so mestne občine nakazale na novo pot. na gospodarsko konkurenco z občinskimi podjetji. O-dlcčnejša in neprizanesljivejša od vsake policije je konkurenca, ki ima še to dobro stran, da ne greši z brezuspešno nagajivostjo. Najboljše odredbe in najvestnejšo upravo je lahko ukaniti; zoper konkurenco, ki dela z nizkimi cenami in z dobrim blagom pa različnim pijavkam ni odpomoči.
Najsijajnejši zgled nove metode, ki se je je oprijela budimpeštanska občina, je velika mestna pekarna, ki je bila ustanovljena z namenom, da se znižajo cene kruhu in da spravijo kartelirani peki cene kruhu v soglasje s ceno moke; hkrati pa je namen mestne pekarne, da z dobrim blagom prepreči pekovskim mojstrom poslabšanje kvalitete.
Pekarna je bila ustanovljena v avgustu 1909, opremljena z najmodernejšimi stroji za dnevno produkcijo 25.000 kg; ustanovni stroški so znašali 611.000 K. Finančni in gospodarski uspehi prvega leta pa so bili tako ugodni, da je občina pekarno razširila in preuredila za produkcijo 80.000 kg na dan. Cene, po katerih oddaja kruh, so režijske cene, pekarna dela z normalnim profitom in postavlja med proizvajalne stroške vse, kar obremenjuje v normalnih okoliščinah privatne pekarije, tako n. pr. tudi občinske davke. To leži že v namenu občine, ki ni napovedala boja normalnemu, temveč le roparskim ekscesom karte-liranih pekov.
Dokler ni bilo mestne konkurence, so peki višali cene kruhu, kedar se je moka dražila; kedar so pojemale cene moke, so vsled kartelov držali staro ceno. Zdaj je stvar druga in vsota, ki si jo mestno prebivalstvo vsled konkurence pri kruhu prihrani, znaša zmerno računana 7 do 9 milijonov kron.
Vsled nezmernih mesnih cen je mestna občina I. 1905. od vlade dobila dovoljenje, da prodaja konjsko meso, kar je bilo poprej sploh
prepovedano, in da je konjsko meso prosto užitnine. Ustanovila je konjsko klavnico, tovarno za klobase in odprla mesnice na 22 krajih mesta.
Konzum konjskega mesa je silno hitro naraščal: 1. 1906. je bilo zaklanih 3927 konj in je bilo prodanega 807.300 kg konjskega mesa;
1. 1910. je bilo zaklanih 9540 konj in prodanega 1,834.339 kg konjskega mesa. ^ Meso in mesne izdelke prodaja občina po režijski ceni in stane kg konjskega mesa za juho 64 vin. kg konjske pečenke 80 vin., kg salam 80 vim_
L. 1911. pa je občina v bližini tržnic odprla 15 mesnic, v katerih prodaja po lastni ceni brevetino, divjačino in klobase iz govedine. Prvi mesec je bilo prodanih 26.883 kg breve-tine. 11.116 zajcev, 300 divjih rac in 14.310 klobas. Mestno blago se je prodajalo razen tega še v osmih prodajalnah delavskega konzumnega društva.
*
Te naprave niso pregnale draginje, ampak ublažile so nje posledice. In še nekaj dobrega so storile: prebivalstvu pojasnjujejo dan za dnem, da tiči glavni vzrok draginje v nesrečni agrarni politiki države, ki se ga da odpraviti le z osvojitvijo državne oblasti.__________
Kako rastejo milijoni?
Komaj je izbruhnila stavka v ruhrskem okrožju na Nemškem, pa se razni meščanski mazači že trudijo v potu svojega obraza, da bi svetu dokazali, da rudniški gospodje ne morejo plačevati večjih mezd, ako nočejo oškodovati svojih podjetij. Zato ne bo odveč, ako našim čitatel.iem s številkami pokažemo, kako rastejo miljoni rudniških baronov.
Petnajstodstotno povišanje mezd zahtevajo rudarji minskega okrožja. Vsota plačanih mezd
v	ruduT ih tega omožja znaša v letu 1910. (za leto 1911 tozadevno ni še uradnih podatkov) o-kroglih 462 miiionov mark. 15 odstotkov te svo-te znaša 69.3 miiionov mark. Kakor znano, so rudniški podjetniki šele pred kratkim zvišali cene premoga. Povprečno je tona premoga dražja za 80 fenigov. Prodalo se ga bo v tem letu kakih 90 miiionov ton, tako da bodo podjetniki imeli kakih 72 miiionov več dohodkov. In ali ti končno bila res taka nesreča,^ če bi se profit nekoliko zmanjšal in bi kak večji del dobička pripadel delavcem? Sicer pa ni nobenega dvoma, profiti sploh niso padli pač pa so ogromno narasli.
Kako profiti rudniških baronov naraščajo,
o	tem nas pouče sledeče številke. Ako primerjamo leta med 1880. in 1884. in pa leta med 1906. in 1910., potem vidimo, da je n. pr. rudniško društvo v Kelmorajnu v prvi periodi razde-
lilo	26.5 odstotkov dividende, v drugi periodi, torej v letih med 1906. in 1910. pa 147.5 odstotkov; rudnik Phonix pri Ruhrortu v prvi periodi 24.5 odstotkov, v drugi 65 odstotkov; podjetje »Gute Hoffnung-Hiitte« v prvi periodi 25 odstotkov, v drugi periodi 100 odstotkov.
Ali pa poglejmo ogromna premoženja rudniških baronov. Po cenitvi vladnega svetnika Martina (v letopisu milionarjev) je znašalo premoženje Kruppovo, v kolikor se da oceniti po plačanem davku na premoženje, v letu 1885. okroglih 119 miiionov mark, v letu 1905. že o-
nem tlaku, da bi poljubile sledi njegovih korakov, da bi popile prah njegovih nog. Velika, črnikasta dama, ki se je bila zgrudila ob odru, je z glasnim krikom omedlela; dva odbornika sta jo držala, da se ne bi poškodovala v živčnem napadu, ki jo je zvijal. Druga dama, debela plavka, se je oklenila pozlačenega prestolnega ročaja, na katerem je počival slabotni komolec starca in ga je blazno poljubovala. Drugi so opazili to, pa so se sprli z njo, se polastili obeh ročajev, pritiskali usta na les, na žamet, v tem ko jim je glasno ihtenje pretresalo telo. Le šiloma so jih mogli odstranti.
Ko je bilo končano, je bilo Pierru, kakor da se je prebudil iz sanj, v katerih ga je tlačila mora; stresel se je, njegov razum se je upiral. In njegovo oko se je zopet sestalo s pogledom monsinjorja Nanija, ki se ni odmaknil od njega.
»Krasna ceremonija, kajneda?« je dejal prelat. »To je tolažba za mnogo hudodelstev.«
»Da, gotovo; ali kakšno malikovalstvo!« je mrmral duhovnik. Ni se mogel premagovati.
Monsinjor Nani se je le smehljal, ne da bi pograbil besedo, kakor da je ni slišal. Ta trenotek sta pristopili francoski dami, katerima je bil dal vstopnice, da se mu zahvalita. Pierre je bil presenečen, ko je spoznal obiskovalki katakomb, mater in hčer, ki sta bili tako vedri in zdravi. A dami sta se navduševali le za prizor. Dejali sta, da ji zelo veseli, da sta mogli videti to, češ da je prečudno in da ni na svetu nič enakega.
V	tem ko se je množica razhajala, je Pierre nenadoma začutil, da se je nekdo dotaknil njegove rame, ter je opazil Narcissa Huberta. Tudi ta je bil zelo navdušen.
»Dragi moj abbč, dal sem Vam znamenje, pa me niste opazili. Kaj ni res, ona črnikasta dama je bila čudovita, ko se je zgrudila odrevenela, s križema iztegnjenima rokama. Mojstrsko delo primitivnih! Cimabue, Giotto, Fra Angelico! In oni drugi, ki so hoteli s poljubi po-vžiti prestolove naslone — kakšna skupina miline, lepote in ljubezni! Ni je ceremonije, da bi se
je ne udeležil. Pri vsaki vidi človek duševne slike in drame.«
Velikanska povodenj romarjev se je počasi odtekala po stopnicah, še vedno drgetajoča v; grozi vročice. Monsinjor Nani in Narcisse, ki sta sledila Pierru, sta se začela razgovarjati, on pa je prevdarjal, v tem ko je razsajil vihar težkih misli v njegovih možganih. Gotovo, bilo je nekaj velikega in lepega s tern papežem, ki se je zazidal v svojem Vatikanu, ki se je dvigal više in više v oboževanju in svetem strahu ljudi, čimbolj je postajal čisti duh, povsem moralična, vsake posvetne skrbi oproščena sila. Bilo je v tem nekaj oduhovljenega, nekakšen polet v idealno, kar ga je globoko genilo; zakaj njegove sanje o pomlajenem krščanstvu so bile utemeljene na tej očiščeni, povsem duševni moči najvišjega glavarja. Pravkar je dognal, da pridobiva ta papež onega sveta s tem veličanstvo in moč — ta papež, ki mu ob nogah omedlevajo žene, opažajo Boga za njim. Ali tisto minuto je že čutil, kako vstaja vprašanje denarja in kazi njegovo veselje. Četudi je prisiljena opustitev svetovne sile povečala papeža, ker ga je oprostila težav neprenehoma ogroženega malega kralja, je vendar še vedno visela denarna potreba na njegovih nogah kakor svinec in ga je vlekla na zemljo. Ker ni mogel sprejeti podpore italijanskega kraljestva, bi bila morala resnično genljiva ideja Petrovega vinarja rešiti Sveto stolico vsake materialne skrbi, seveda pod pogojem, da bi bil Petrov vinar v resnici vinar katoličanov, darilce vsakega vernika, ki se prihrani od vsakdanjega kruha, pa. pošilja naravnost v Rim in prihaja iz nizke darovalčeve dlani naravnost v vzvišeno sprejemajočo roko. Ne glede na to bi moral tak davek, ki bi ga čreda prostovoljno dajala pastirju, zadostovati za cerkvene potrebe, če bi vsak od dvestopetdeset miljonov kristjanov plačevalo le po vinar na teden. Tako bi bil papež dolžnik vseh, vsakega posameznega svojih otrok in ne bi bil torej nikomur dolžan. Vinar je tako majhen, tako neznaten, pa take genljiv!
J:-.,:-..
S.'-A Vgj.T'.
kroglih 214 milionov. Premoženje drugega vestfalskega rudniškega magnata, gospoda Aug. Thyssena ceni Martin za leto 1897. na 18 milionov, v letu 1908. pa že na 55rnilionov mark. To premoženje se je torej tekom desetih let več nego potrojilo. Premoženje Hugo Stia-nes ceni imenovani vladni svetnik leta 1904. na
15	do 25 milionov, v letu 1908. na 25 do 30 milionov. K tej žlahti rudniških baronov spada tudi Franc Haniei. Njegovo premoženje je znašalo po davčni listi v Diisseldorfu leta 1899. približno 20 milionov. leta 1908. pa že 46 milionov mark. Nič manj pa ne narašča premoženje šlezijskih rudniških magnatov. Po Martinu izkazuje premoženje teh podjetnikov od leta 1895. do 1908. sledeče naraščanje: premoženje kneza Henkel-Doiuversmarcka je naraslo od 71 na 177 milionov, kneza Hohenlohea od 45 na 151, premoženje grofa Schaffgotscha od 21 na 79, grofa Tie-le-W5nklerja od 19 na 74 milionov mark. Toda ne samo lastnik ičrnega diamanta si ustvarjajo tako ogromna premoženja, tudi trgovci s premogom ne zaostajajo. Imenujmo samo eno ime: Fritz pl. Friedlauder-Fald je bil pred 40 leti notoričen nemanič, danes es ceni njegovo premoženje na več nego 40 milijonov, Pa tudi tisti ljudje, ki upravljajo rudniškim magnatom njihova ogromna premoženja, se valjajo takorekoč v zlatu. Ravno ob pravem času izvemo sledeče: Član nadzorstva Hohenlohenovih rudnikov o-čita generalnemu ravnatelju teh podjetij razsipnost in trdi, da je — Lob se zove ta mož — samo za opremo svojega službenega stanovanja zapravil 1,200.000 mark.
Odkod ti milioni, ki naraščajo v naravnost blaznem tempu? Vzrasli so iz krvi in potu izkoriščanih delavcev! In potem naj še verjamemo bajkam, da rudniški baroni pri najboljši volji ne morejo plačati boljše mezde?
NOVICE.
+ Strašen samomor dekleta. 19 letna perica Alojzija S. na Dunaju je imela z dvema fantcma istočasno ljubimsko razmerje. Ko sta fanta drug za drugega zaznala sta sklenila, da z dekletom skupno »obračunata«. Napovedala sta ji sestanek, na katerem sta jo oba-dva prav trdo obdelovala ter ji povedala, da niti eden niti drugi ne mara odsedaj naprej z njo nič več »opraviti imeti«. Razkritje te njene nezvestobe in posledice so dekle tako razburile. da je letela na železniško progo ter se vrgla, predno se je moglo to preprečiti, pod ravno prihajajoči vlak. Bila je na mestu mrtva. V nekaki temni slutnji se je že zadnji teden skušala zastrupiti kar so pa takrat še preprečili.
* Poskusen umor in samomor blaznika.
Na Dunaju je v sredo v nekem hotelu neki mož. ki se je izdajal za evangeličnega župnika, ki je pa očividno blazen, streljal iz samokresa na 27 letno natakarico Borner, z drugim strelom pa je hotel usmrtiti samega sebe, Samo dejstvu, da je bilo orožje pokvarjeno, se je zahvaliti, da sta obadva še pri življenju. Mož je čestokrat zahajal v omenjeni hotel, kjer se je zaljubil v imenovano natakarico, ki se pa ni posebno veselila njegove ljubezni. Njegovo obnašanje je bilo zmerom tako čudno, da se ga je nehote bala. Vse je kazalo, da mož ni pri pravi pameti. Nato je par mesecev izostal in natakarica se je že veselila, da se je za zmerom rešila neljubega oboževalca. Ob božiču lanskega leta pa se je zopet prikazal in začel dvorjaniti drugi natakarici. Po par tednih je ponovno izginil z Dunaja in niti prva niti druga natakarica niste od tega časa o njem nič slišali. V sredo pa se je nenkrat pokazal, pred
vi	a trni stanovanja, kjer je stanovala Borner, ter je vanjo, ko se je prikazala pred njega, ustrelil iz samokresa. Zadel jo je v roko na kar je Borner ušla. Drugi strel pa je nameril proti sebi. pa se je samo lahko ranil. Napadalca so prijeli ter ga odvedli na policijski komisariat, kjer je izpovedal, da se zove Daniel Balent, je star 35 let in po poklicu protestantski župnik. Zdravniki so takoj spoznali, da imajo opraviti z blaznikom.
* Železniške nezgode v Ameriki. V četrtek se je pri Dankertovu v državi Jowa na Great VVesteru železnici pripetila železniška nezgoda pri kateri je bilo ranjenih 25 oseb med njimi 13 težko ranjenih. To je sedaj že peta železniška nezgoda tekom enega tedna.
* Nezgoda najhitrejšega amerikanskega vlaka. Najhitrejši ekspresni vlak njujorške centralne železnice, ki nosi ime »Twentieth Century Limited« in vozi med Chicagom in New-Yorkom, je v bližini Ponghkeepsie ponesrečil. Po dosedanjih poročilih ni pri tem nihče smrtno ponesrečil, pač pa je precejšnje število oseb ranjenih. Štirje vozovi so se zva-
lili	preko železniškega okopa ter padli skozi led v reko.
LjliD*J«oh m> K
—	Gospod državni pravdnik nam je včeraj zopet pomagal redigirati »Zarjo« in je poskrbel našim čitateljem malo presenečenje s prireditvijo druge izdaje. Prvo je namreč konfi-sciral, ker se je menda zbal, da bi se ne prekinile vse vezi, ki jih je lani pletel med seboj in med nami. Ker je ta konfiskacija menda povzročila precej premišljevanja — nemara tudi te-lefoničnega — je preteklo nekaj časa, preden smo bili o njej obveščeni in tako je bilo v našo globoko in odkritosrčno žalost raznešen že precejšen del naklade, ko se je začela druga stran beliti. Naročniki, ki so dobili še prvo izdajo, bodo najbrže začudeni vprašali, kaj je bilo v včerajšnji številki državi tako nevarnega, in mikalo bi nas. da bi jim prepustili, naj ugibajo. Zakaj zdi se nam, da ne bi mogli uganiti, če bi desetkrat prečitali ves list. Mi, ki imamo navadno nekaj nosu za take kočljive reči, smo bili sami presenečeni in smo mislili, da zbija mož zakona. ki nam je prišel naznanit konfiskacijo, šale. Pa je govoril resno. Zaplenjen je bil člančič »Samomori vojakov«. In čitatelji, ki ne vedo, kako bi si v nedeljo pregnali čas. imajo ugodno zabavo, če poskušajo uganiti, s čem je ta člančič podražil rdeči svinčnik gospoda Luschana.
Za one. ki ga niso dobili v roke, smo pa že poskrbeli, da ga bodo prihodnji teden lahko čitali.
— Trgovci in odprava praznikov. Gremij ljubljanskih trgovcev se je posvetoval na zadnji odborovi seji o odpravi praznikov. Gremij je sklenil priporočati trgovcem, da toliko časa ostanejo pri običajnem delu na praznike, dokler se postavnim potom ne odpravijo prazniki.
Društvo »Klub slov. amater-fotografov« v
Ljubljani javlja vsem svojim članom da bo v soboto dne 30. marca t. 1. v posebni sobi restavracije »pri zlati ribi« (Stritarjeva ulica) redni občni zbor društva. Vsi p. n. člani društva se vljudno vabijo, da se istega zanesljivo udeleže. Odbor društva K. S. A. F.
— Škofja Loka. Sodrugom železničarjem naznanjamo, da bo na nedeljskem shodu poleg sodr. Mraka govorili tudi še železničarski tajnik sodrug Josip Kopač iz Trsta: O zadnjem železničarskem gibanju in o železničarskih zadevah sploh. — Zaradi važnosti dnevnega reda bi bilo želeti od strani železničarjev čim največje udeležbe.
— »Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrb« v Idriji vabi na letni društveni zbor. ki ga sklicuje na dan 25. marca 1912 dop. ob 10. uri v razpravno dvorano sodišča št. 1. Vabijo se ne le društveni udje in prijatelji mladine, ampak prav posebno oni činitelji, ki imajo že po svojem poklicu in vplivu v javnem življenju dolžnost, da v slogi s tem društvom in sodiščem kot varstveno in skrbstveno oblastjo skrbe za to, da se reši tista mladina, ki je v vzgoji zanemarjena ali je v nevarnosti, da se zanemari in v nravstvenem oziru tako propade, da je v nadlego in pohujšanje celi okolici. Na dnevnem redu je med drugim sprememba pravil in sicer § 13, ki se naj glasi. da se vrši, če sklicani društveni zbor ni sklepčen, pol ure pozneje drugi, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov in § 9, ki se naj glasi, da se naj društveni zbor skliče najmanj enkrat na leto.
— Premog je prodajal. V četrtek zvečer je prišel neznan moški k vdovi na Žabjak ter ji začel natvezati. da je premogar in da mu je ostalo pri prodaji še nekaj premoga, katerega ji je ponudil v nakup, češ da ima spravljenega v Florijanski ulici. Zenska mu je verjela in dala na račun nekaj predujema, nakar je »premogar« odšel. Ko se je šla pozneje prepričat v označeno hišo, ni tam vedela o premogu živa duša nič in se je ženska prepričala, da je nasedla zvitemu goljufu.
— Umrli so v Ljubljani: Ljudmila Mozetič, hči knjigoveškega pomočnika, kol leta. — Fran Camer, delavec, 60 let. — Viktor Stegnar, krojačev sin, 11 tednov. — Antonija Julijana Benedik, pomožna usmiljenka. 32 let. — Fran Schuster, delavčev sin, 2 meseca. — Jakob Bregant, ubožec, 65 let. — Josip Demšar, dijak 5. gimnazijskega razreda v Kranju
16	let.
— S trebuhom za kruhom. Predvčerajšnjem se je odpeljalo v Ameriko 120 Hrvatov, iz Amerike pa je prišlo 39 Hrvatov; 300 Italijanov se je peljalo v Budimpešto. 200 pa v Rumunijo.
— Izgubljena je bila v nedeljo na Gradu zlata granatna zapestnica. Pošten najditelj naj jo odda na Cojzovi cesti št. 9/11.
— EieksruK nematograt „lueal“. Spored za soboto 16, nedeljo 17. in pondtljek 18 marca 1912: 1. »Slepci". (Kras n posnetek. Sarno popoldne.) 2. .Uspehi pesnikov". (Komično) 3. „lgta usode". (Lepa drama. Simo p >po dne) 4 »M jric sluga“. (Velekomično Igra Prince.) 5. „Miruzov“. (Drama iz življenja. Dolgost filma 1000 m. S-imo zvečer) 6. „Dame iz Maksima". (Krasna veseloigra. — Nordiskfilm Co. Samo zvečer.) Prihodnjo soboto „Fric gre v Tripolis". (Komična učinkovitost) »Vampirska plesalka". (Učinkovitost Nordiskfilm Co.)
—	Našim gospodinjam prav toplo priporočamo Kolinsko kavno primes, ki je najboljši kavni pridatek. Kava dobi po njem izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo, in zato vsakemu prija in jo vsak rad pije. Kolinska kavna primes se je zaradi svojih dobrih lastnosti in zaradi svoje splošne pripoznane izvrstne kakovosti že povsod priljubila in skoro ni več družine, ki bi je ne poznale in rabile.
Mezdno gibanje slovenskih rudarjev.
Napovedani shodi rudarjev, ki so bili v četrtek dne 14. t. m. ob 10. in ob 4. na Hrastniku ter ob 6. zvečer v Trbovljah, so se vršili ob naravnosti ob velikanski udeležbi rudarjev obeh krajev.
V	Hrastniku, kjer je poročal na obeh shodih sodrug Sitter iz Trbovelj, menda ni rudarja, ki ne bi bil obiskal enega izmed shodov. Za Trbovlje pa smelo trdimo, da na dvorišču delavskega doma ni bila še nikoli zbrana taka masa ljudstva kakor topot. Nad dva tisoča glavseje tiščalo druga poleg druge. Shodu je predsedoval iz Hrastnika došli sodrug Sitter, poročala sta Cobal in 1 ukan. Omeniti moramo, da je shodom prisostvoval komisar celjskega okrajnega glavarstva, kar drugače ni v navadi. To dokazuje, da tudi oblast smatra sedanji položaj za resen. Vsem trem shodom je bil dnevni red-: 1. Nad en , p-J,:1 rudarjev v stavki na Angleškem. 2. Kak-
i	šno stališče zavzemajo rudarji drugih držav? 3. Plačilno razmerje rudarjev pri trboveljski ru-dokopui družbi. Sodrug Cobal je poročal o sklepih mednarodnega rudarskega komiteja in pa o sklepih zadnje delegacijske seje. Sodrug To-kan pa je v svojem govoru naslikal razvoj organizacije in razvoj rudarskega gibanja na Angleškem, sedanji boj za dosego minimalne plače in splošno gibanje rudarjev po vsej Evropi ter domače plačilne in življenjske razmere med ru-daijl.
Kdor ni slep, ta se je lahko prepričal, da vlada med rudarji velikansko razburjenje. To razburjenje ni trenutno ali umetno, med rudarji je že dalji časa splošna nezadovoljnost; vedno trganje na plačah, ob naraščajoči draginji in ne-
znosno šikaniranje od strani predpostavljenih je vzroK da že precej časa med rudarji vre.
Obupni klici o lakoti, ki so se slišali na shodih posebno v Trbovljah, dokazujejo, da dolgo potlačena jeza nad vladajočimi razmerami bruha z vso silo na dan. Trboveljski premogokopni družbi in njenim organom naj bodo ti shodi, ki so se drugače izvršili v vzornem redu, svarilen rnemento, da ne tiia stvari do skrajnosti! Trpinčeno dela' st\ o p • vsej pravici zahteva, da se ž njim ravia kakor se spodobi za ljudi; delavstvo koče dovolj kruha, brez katerega ne more delati.
Predložena spomenica, katere vsebina je našim čitateljem že znana, se je na vseh teh shodih soglasno in z velikanskim navdušenjem sprejela.
Besedo ima sedaj trboveljska premogokop-na družba!
Štajersko.
— Duhovniška brezobraznost. V četetek, dne 7. t. m. je^umrl v trboveljski rudniški bolnišnici lSletni Štefan Jeleš, ki je bil vposlen pri podjetniku Šuligaju osem mesecev. Mrtvega Je-leša, ki je bil rimsko-katoliškega veroizpove-danja, doma iz Bosne so spravili takoj v mrtvašnico na pokopališče. Rekli so, da bo pogreb v soboto dne 9. t. m. ob 5. popoldne. Da prisostvujejo pogrebu svojega tovariša se je zbrala ob napovedanem času cela vrsta pri Šuligaju u-poslenilt Bosancev, Srbov in Macedoncev. Ker pa je čas potekal in izmed »gospodov« iz župnišča nihče ni prihajal, so poslali vprašat v župnišče, kdaj se završi ceremonija, češ, da so ljudje že zbrani in čakajo. V župnišču so dejali, da bo takoj prišel duhovnik; ker pa je čas potekal naprej in izmed duhovnikov ni bilo nikogar blizu in se je polagoma nočilo, so poslali vnovič v župnišče vprašat. Sedaj šele je prišel definitivni odgovor, ki se je na veliko začudenje vseh navzočih glasil takole: »Nikogar ne bo, pokopljejo naj ga kamor hočejo!« In res ni pre-ostajalo nič drugega kakor da so Jeleša kratko-malo brez vseh cerkvenih ceremonij pokopali. Vsi, med katerimi je bilo tudi precejšnje število domačih delavcev, so se zgražali nad tem ne-krščanskim odgovorom krščanskih gospodov. Prepričani pa smo, da če bi bili trboveljski ku-tarji vedeli, da je zapustil Jeleš kaj denarja, ki bi ga utegnili dobiti, tedaj bi bili napravili tudi največji pomp. Tako pa »naj ga pokopljejo, kamor hočejo,« kaj briga farovške gospode delavec, ki nima nič denarja, pa če je prav rimsko katoliški kristjan. Potem pa pravijo, da vera peša! Sami pa dokazujejo, da so vse njihove ceremonije prazen nič, brez katerih se prav lahko izhaja. Zato bo delavstvo najboljše storilo, da gospodom v farovžih ne bo nič verjelo in kar je poglavitno, nič dajalo!
— Nesreča v rudniku. Predvčerajšnjem se je ponesrečil v trboveljskem rudniku rudar Anton Kerklic. Padel je bil tako nesrečno na dolg žebelj, da se mu je zasadil med rebra in mu prizadejal nevarno rano. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Koroško
—	Prijatelji šole na Koroškem, Koroška bo prav kmalu postala klasična dežela šolskih reformatorjev. Povsod drugod se trudijo na vse mogoče načine, kako bi šolstvo izpopolnili, da bi kar najboljše ustrezalo zahtevam in potrebam modernega časa. Povsod so svobodomiselni elementi na straži, da vsaj preprečijo vsakoršno poslabšanje šolstva, ki bi ga radi dosegli klerikalni reakcionarji. Samo koroški nemški nacionalci so doživeli to žalostno slavo, da se v protišolski gonji naravnost natezajo s samimi klerikalci. Razni Steinvven-derji in Poltniggi bi na vsak način hoteli biti bolj papeški od papeža samega, reakcionar-nejši od klerikalcev. Še je v živem spominu famozni reformn načrt ljudskega šolstva, ki sta ga zastopala v deželnem zboru dr. Stein-vvender in Poltnigg. 'Ta reakcionarni atentat na ljudsko šolo je tedaj povzročil pravcati vihar po celi deželi. Društvo »Svobodna šola« je tedaj po vsej deželi sklicevalo protestne shode, ki so se vsi najodločnejše izrekli proti Steinvvender-Poltniggovi reformi. Na tistih protestnih shodih je nastopal tudi deželni poslanec prof. dr. Angerer. Danes je mož zopet nemško-nacionalni državnozborski kandidat za beljaški okraj. Mož kandidira že tretjič. In ker mu je ljubi mandatek očividno dražji nego poštenost prepričanja, je hotel v deželnem zboru na vsak način doprinesti »dokaz sposobnosti« za poslanca, ki bi bil vreden tudi zaupanja — klerikalcev. Iz prejšnjega Savla je postal Pavel, iz prejšnjega gromovnika proti Steinvvender-Poltniggovi »šolski reformi« tak zabavljač čez šolstvo, da ga je celo krščan-sko-socialni poslanec javno pohvalit. In da pretrga vse vezi s svojo »uporniško« preteklostjo, je izstopil tudi iz društva »Svobodna šola«. — Taki so »svobomiselni« nemški nacionalci na Koroškem, ki drvi v žalostni zaslepljenosti za njimi ogromna večina koroškega učiteljstva! In tak vsestranski značaj, ki ga ponujajo združeni nemški nacionalci volileem beljaškega okraja! Toda ti volilci bodo 23. aprila z nedvoumno jasnostjo pokazali, kako sodijo o takih političnih kameleonih ...
Kako se bo rešila vodna zadeva s tovarno Leykam- Josefsthal v Podgori?
Pogoji, na podlagi katerih zgradi tovarna vodovod, nam niso natanko znani; če pa so taki, kakor se o njih sliši govorica, ne bode i-mcla občina nikake koristi, pač pa veliko škodo. Po nameravanem »kontraktu« bode imela občina v bodoče popolnoma vezane roke in ž njo tudi privatni posestniki. Tako bo, kakor smo že omenili, rešena tovarna sama. Ta zgradi vodovod, za trosek katerega bi rada, da prispeva tudi občina, in bodoče odklanja vsako odgovornost glede na okuženo vodo. Načrt za vodovod je že sestavljen in komisija je bila na licu mesta. Po tem načrtu bode vodovod
napejaii od tovarne, po gavni cesti do novega železnega mostu. Voda se bo lahko odjemala na štirih ali petih krajih. Voda pa je okužena še nižje od železnega mostu in od tu dalje ima skrbeti občina.
Vprašali smo že, ali bode voda, ki jo da tovarna, čista in zdrava kar je največjega pomena. To pa ni zagotovljeno. Voda bi se napeljala iz rezervoarjev, ki jih je zgradila tovarna lansko leto za lastno rabo. 2e pri zgradbi omenjenih rezervoarjev smo videli, da je voda naistem mestu okužena od ravno istega špirita kakor na južnem koncu vasi in tovarna je potrosila precejšnje vsote denarja, preden je našla čisto vodo, katera pa za pitje gotovo ni zdrava.
Popolnoma izključeno je toraj. da bode imela občina kakšno korist od nameravanega vodovoda. Pred vsem pa bodo trpeli škodo tisti zasebniki, ki imajo vodo okuženo in ki so jim pred meseci vodnjake uradno zapečatili. Tem je dosedaj plačevala tovarna nekaj kron na mesec kot oškodnino, če pa napravi vodovod, jim ne bode plačevala nič in oni bodo i' meli vodo oddaljeno.
Dotičnike so pustili občinski zastopniki popolnoma na cedilu, čeprav je ponosno rekel neki starešina, da — zasebniki nimajo kaj za-tevati od tovarne pri tem, da je njena krivica ampak od — občine naj zahtevajo. Moderni zastopniki Občinarjev Tone napravi škodot plača jo pa — Janez.
Pojasnili smo to zadevo v kolikor nam ie bilo mogoče na podlagi znanih nam podrobnosti. Kako sklepajo o tej zadevi naši obč. odborniki. nam ni znano, ker pri nas se navadno rešujejo občinske zadeve, kakor že omenjeno — in camera earitatis. K stvari se seveda povrnemo, ko bode o njej več luči. Za sedai priporočamo našim občinskim zastopnikom naj pazijo, da ne ustrele v tej zadevi kakšnega kozla, zaradi katere se jih bodo spominjali nehvaležno še prihodnji rodovi.
Gotish < >
— Pogreb nabrežinskega sodruga. Dne
S. marca ie umrl v Nabrežini vrli sodrug Fr* Pertot za proletarsko boleznijo jetiko. Bolan je bil dolgih devet mesecev. Pogreb je bil v soboto popoldne ob petih. Že ob štirih se ie nabrala velika množica, ob petih pa se je Prj' čela pomikati dolga povorka proti pokopališču. Spredaj so nosili venec strokovne orga-nizacije, za njim pa še štiri vence: enega S° dali sorodniki, enega knjižnica, enega mladeniči, enega dekleta. Na pokopališču je bilo zadnje slovo od vrlega bojevnika, nakar smo se razšli. Sodrugu — trpinu pa bodi zemlji03 lahka! — Netaktno pa se je vedel ob tej pri' liki nabrežinski duhovni pastir gospod Carg?; Nosilcu križa je namreč samolastno izpulil kriz iz rok, češ da je socialist! Tako se je tedaj za' grizlo sovraštvo do zavednega delavstva v duše tistih, ki pravijo, da so nasledniki veli; kega učenika splošne človečanske ljubezni-Sram naj Vas bo, gospod Čargo, da niti ob tako resnem trenutku ne morete brzdati svojega sovraštva!
— Politična organizacija soc. dem. strank® v Solkanu sklicuje za nedeljo 24. marca zaupen shod v prostore Delavskega izobraževalnega društva v Solkanu. Shod bo ob 10* uri predpoldne. Dnevni red je: Občinske volitve. — Ker je stvar važna ni za izostale so-druge nobene opravičbe.
— Nepoboljšljivi duhovni gospod. Gospod božji namestnik v Slivnem se nikakor nočfi poboljšati, dasi smo ga že zadnjič opozorili na razne njegove neprimernosti. Dne 12. t. i*1, je zopet zašel na nepravo pot in sicer — v šoli! Vpraševal je namreč otroke v šoli, ali ve-do, kaj so govorili govorniki na zadnjem shodu. In še z drugimi vprašanji, ki ne spada# v šolsko sobo, je nadlegoval plemeniti gospod Švara. Ali Vas ni sram, da vlačite v šolo stvari, ki nimajo z njo prav nič opraviti, najina™ pa še s Kristusovim naukom? Kar pa se tice nabiranja denarja za olepševanje oltarja. P°' vemo, da s to stvarjo pri nas v ŠernpolajU ,,e bo kupčije. Sicer pa gospodu Švari resno Prl' poročamo, da kroti svoje veliko sovraštv0 proti socialistom! Mimogrede priporočamo
di malo več skromnosti tistemu možakar)11' ki je izprva obljubil, da gre z vozom po so-druga Regenta na postajo, nenadno pa je iz' javil, da socialistov ne bo vozil!
— Predavanje na Trnovem. Dne 31. t. !l1' v nedeljo popoldne ob 3. uri predava sodru* dr. H. Tuma na Trnovem pri Gorici o prednje' tu: Kmet. delavec in socializem. Kmetje inde' lavci, pridite v velikem številu!
— Važen shod v Lokavcu. Shod, ki je
10. t. m. v Lokavcu, pomeni preobrat političn1" razmer v tem kraju. Delavstvo se je jelo vedati. Lokavec je obrtni centrum gorenje vl' pavske doline in je bil dosedaj v oblasti II3' prednjakov in klerikalcev. Zato sta hujska* proti shodu enako ljuto »Soča« za napreduj«1': in »Gorica« za nazadnjake. Kljub temu se r nabralo ob napovedanem času toliko občinstv^ da je bil ves prostor zaseden in se je shod
ral otvoriti še pred napovedano uro. Predse0' nikom shoda je bil izvoljen sodrug Stani?*® Suban, tajnikom 'Tomaž Istenič. Klerikalci s prišli na shod pod vodstvom jurista Vrtove ’ Ugovarjali so sicer socialno demokratične*-^ predsedstvu, a ker so dvieli, da jim ne bo • pomagalo, so se uklonili. Predaval je sodr^j dr. Henrik 'Tuma o predmetu: »Delavec,' ni in socializem«. Ker so ga pristaši S. L. S. P .jj vodstvom imenovanega jurista ves čas rn° ^
z medklici, je bilo težko miriti sodruge, da j
upravičeno ne reagirali. Poročevalec jeizva) da je bilo naše slovensko ljudstvo zasužnje graščinam in cerkvam. Živelo je pod njih Kr j to roko kot pastir in poljedelec, ki je pla^a ^ desetino in ni imel nikakih pravic pa tudi možnosti, da si izboljša gospodarski P0*0 prepuščen je bil sebi brez pouka. Srednjega s mi si Slovenci niso rnogl ustvariti, tako da velika masa slovenskega ljudstva delavec ^ eni strani, poljedelec po drugi strani. * .egj» se poljedelec še danes ne zaveda prav sv0}^ ! zapuščenega položaja, se je delavec po 1 mogočnih organizacij drugod jel tudi Prl
Svoje zdrave zac*°k‘te* s^kost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, kite postanejo močne. Vaše spanje zdravo, zopet se bost& dobro počutili, če boste rabili pravi Fellerjev fluid z *na _2_________________________»Elafluid*. Tucat za poskušnjo 5 kron franko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trgšt. 252 (Hrvaško).
organizirati in se čuti za del mogočne svetovne socialnodemokratične stranke. Delavstvo se vsled tega zaveda svoje moči in ve, da mora zmagati po lastni organizaciji. Zgodovina ga uci, da so se uprli delavski organizaciji vladarji, vlade, kapitalisti, a so morali odjenjati ter priznati razredno stališče delavstva, privoliti v organizacije, dati splošno volilno pravico ter Prve delavske zakone t. j. zavarovanje za slu-bolezni, nezgode in za starost. Cerkev, videč mogočni samostojni nastop organiziranega delavstva, je začela iskati med poljedelci politične zaslombe in zato ker te pomoči neob-hodno potrebuje, se danes predstavlja kot edina poklicana zastopnica in voditeljica kmečkih nias. Vendar pa je interes poljedelca isti kakor delavca. Oba sloja tvorita temelj človeški družba poljedelec s svojim ročnim delom proizvaja živež, delavec obleko in stanovanje. Poljedelec in delavec pokrivata torej vse neobhod-Ile človeške potrebe. Skupaj tvorita ogromno večin° prebivalstva povsod, tako da v kulturnih državah prevladuje delavstvo, v kulturno zaostalih pa poljedelstvo, kakor tudi pri nas olovencili. Ako se med nami poljedelci ne zavedajo in ako v naših deželah, ki je ustvarjena za industrijo ni večjih podjetij, kaže to le veliko zaostalost naših dežel v gospodarskem in umstvenem oziru. Dokler se v naših krajih polje-( delec ne zave, da je najbolj izkoriščan izmed Vseh stanov današnje družbe, toliko časa tudi ne sme pričakovati, da se njegove gospodarske razmere izboljšajo. V interesu duhovstva je, da Poljedelca drži nase, opiraje se na njegovo zapuščenost in nepoučenost. Poljedelec cel teden jezko dela, v nedeljo mu je edini oddih cerkev |n eduii pouk pridiga, čita malo ali nič, ali le to, Kar mu duhovnik priporoča, zaraditega ne mo-^ poznati gibanja po svetu k napredku, samostojnosti in izboljšanju gospodarskega položaja, ^ato pa je delavstvo, ki živi na deželi poklicano, siri ideje socializma, ki niso v jedru nič drugega nego zahteva po izboljšanju gospodarske-JaP°l°žaja onega razreda, ki tvori temelj člo-Cske družbe t. j. delavca in poljedelca. Zavira |a pri gospodarsko politični organizaciji vpra-Jjf1® Vere in narodnosti, ki se zanaša od kle-'5 ne in liberalne stranke med nje. Socializem "'Znava visok pomen vere in narodnih čuv-‘Veruh kompleksov a ravno zaraditega social-o.demokratična kot praktična stranka izklju->uJe oboje iz politične agitacije in organizacije. ~etudi se delavstvo zaveda, da mu danes polje-eiec stoji še sovražno nasproti, ve, da je z astno organizacijo dovolj močno, da v kultnih državah samo prodere do politične premoči in ve, da pride doba, da se bo moral tudi Poljedelec pridružiti skupni organizaciji proti KaPitalizrnu.
v Jurist Vrtovec, ki je dobil besedo za poro-?evalcem, je prav razburjen jel razkladati, da ^ socializem sicer jako lepa stvar, da pa social-prnokratična stranka ni dosledna, ni resnična *er ie jel navajati, kako zastopniki stranke go-X°re na tem shodu tako, na drugem drugače. *'dil je celo, da je bila klerikalna stranka vedno Proti vladi in edina pripomočnica poljedelca ter pa*o navedel kot zgled celo nemški centrum. rpdsednik &a je moral opominjati ponovno: aj se drži stvari, ker tudi poročevalec ni ome-11 ne z eno besedo oseb in dogodkov, oboje le raži občinstvo in na ta načirf ni možna resna POletnika. Ker je Vrtovec kljub temu nadaljeval Pričeti smeri in jel hujskati, so mu segli delav-J v besedo tako, da ni bilo mogoče pomiriti ob-:	nstvo, med katerim so pa najbolj razgrajali
'erikalci sami in je moral končati. Zakrivil je J5 Sam s svojini netaktnim nastopom. Ko je od-■e* s svojimi pristaši, je sodr. dr. Tuma na kratic zavrnil laži in zavijanja zastopnika krščan-: ^'h soc. po duhovstvu, ki mora iskati edino zaslombo pri kmetu. Raditega ravno duhovstvo javlja poljedelca proti delavcu in ju sku-,a razdružiti v dva sovražna taborja s tern, da Ujska poljedelca pod pretvezo vere in s trdi-|.v'io, da so gospodarski interesi delavca in po-^delea nezdružljivi in naravnost nasprotni. E-.° >e govoril sodr. Vrčon iz Dobravelj. Shod I ial J-e Inora* zaključiti že ob pol 6. ker je odha-je	v*ak;	imel pa je najlepšt uspeh ter se
sklenilo, da se priredi v kratkem drugi shod radi ustanovitve mladinske organizacije in ^ -sumnega društva. Ustanovitev politične va?)ne 0r£anizacije pa se je prepustilo izvrše-ski"^1111. °db°ru okrajne organizacije za ajdov-
T rst.
Pravovarstvenega železničarskega stro-ciii ?eKa društva podružnici Trst 1. in 111. skli-knlt'? ^ru^ven shod v sredo 20. marca t. 1. v ni r i lntynii*cional ul. Bocaccio št. 25. Dnev-Čas. . I-., Poročilo delavskega odbora. 2. Slu-(j^l železničarji, ako vam jc do tega, kaj skem° Za va^° ^Orist va^' zastopniki v delav-Svni °^boru- pridite vsi na shod, da pokažete Cje zanimanje.
Vem^ Sv. Križ. Člankar v klerikalnem »No-cjeil .casu« bi rad, da bi se tukajšnji socialni ^olvratje v sedanjem postnem času poko-
rili. Zdi se mu, da se delavstvo ne pokori preveč, pa pravi: ako prirejamo veselice v sedanjem postnem času. ne zaslužimo imena resne delavske stranke, marveč zapravljive plesalske družbe. No, od klerikalnih gospodov si že ne bomo dovoljevali, da bi nas učili zmernosti. Naj sami prej udomačijo zmernost v svojih vrstah in šele potem bodo imeli pravico komu kaj očitati. Zakaj n. pr. ne pove farizejski dopisnik kaj zanimivejšega raje o veselicah, ki jih prireja naš gospod župnik in pri katerih se po krščansko zabavajo mlada dekletca in mladi fantički pozno v noč? Zakaj ne pove, kam stavi desetake in stotake, ki jih dan za dnem izžema iz žepov nevednega ljudstva. Se zanimivejša bi pa bila povest o kinematografu. ki ga gospod župnik prireja v božjem hramu seveda z neobhodniin obrekovanjem socialnih demokratov. Ako bo kaznoval bog nas zaradi naših postnih veselic, kakšna kazen božja bo šele doletela Kristusovega namestnika v naši vasi. ki nam daje zgled veseličenja. Da pa se bo kriški pastir v nedeljo še bolj jezil, vabimo naše sodruge in delavce, da pridejo vsi na veselico, ki bo ob 4. popoldne v gostilniških prostorih Maganje. Naj pa med tem, ko se ho-mo veselili in prispevali našemu izobraževalnemu društvu gospod Furlan za nas boga moli.
UmetiiuHt la KiijtžtJVTlOoL
k pisarne slovenskega gledališča. Danes
zvečer prvič Etbina Kiistana socialna igra v 4 dejanjih „Tovarna“ (za par abonente). Drama je izvistiio pripravljena. Glavne uloge igrajo gospa Šetniova, ga. Bukšekova, g. Danilo, g. Skrbinšek m g Nučič. Jako važne in težke pa so uloge delavskih voditeljev, ki jih igrajo gg. Verovšetc, Molek, Peček, Štrukelj, Drenovec m Goran in ki vodijo zelo težke ensernble. — V nedeljo zvečer (.zven abonnementa; za luže nepar) opereta »Dijak prosjak*, v kateri poje g. operni basist Jos. Križaj prvič ulogo Odendorfovo. Predstava se začne 8. zvečer.
Slovensko gledališče. Snoči se je ponovil Millockerjev »Dijak prosjak« ob priliki častnega večera, ki ga je imela operetna subreta gdč. Thalerjeva. Njeni uspehi na slovenskem o-dru, kjer je začela svojo umetniško karijero pred sedmimi leti, so splošno znani. Od malih epizod, ki jih je dobivala takoj po izstopu iz dramatične šole, je kmalu prestopila do manjših vlog v govorjeni drami, potem je poizkusila manjše pevske partije, in v razmeroma kratkem času se usposobila za subreto, kjer se odlikuje s svežostjo, živahnostjo in okusno interpretacijo. Tudi v operah nastopa z dobrim uspehom. Bilo je torej umevno, da je bilo gledališče na njen častni večer razprodano, da jo je občinstvo odlikovalo z aplavzom in da ji je bilo izročenih več šopkov in daril v drugi obliki. Uprizoritev je bila sploh dobra in je ugajala.
Sattnerjev oratorij se je v četrtek večer ponovil. Dvorana je bila zopet razprodana in o-dobravanja je bilo mnogo. Koncertni vodja gospod Hubad pa je doživel zasluženo presenečenje. Pevski zbor ga je obsul s cvetlicami in mu izročil srebrn venec, sestavljen iz listkov, na katerih so bila gravirana imena zborovih članov. To je bil dar za dvajsetletno delovanje gospoda Hubada, zasluženo javno počaščenje za veliko delo, katero je izvršil v dveh desetletjih. Plodonosno je bilo za našo glasbeno umetnost tako, da bi gospod Hubad zaslužil tudi drugačno priznanje.
V estn i k organizacij.
Odbor skupine kovinarjev v Ljubljani sklicuje v nedeljo, 17. marca t. i. ob 10 dopoldne celoletni občni zbor v steklenem salonu restavracije pri .Perlesu". Dnevni red. 1 Poročilo funkcionarjev. ‘2. Poročilo nadzoistva. 3. Volitev odbora in nadzorstva 4. Predlogi in nasveti. Tovariši! Ker je ta občni zbor za slehernega kovinarja n.jvečja važnosti, razvite potrebno agitacijo za udeiežbo tako, da bo ob pravem času sleherni tovariš na svojem mestu. Nikogar naj ne manjka!
Trnovsko-krakovska podružnica »Vzajemnosti" ima
svoj ustanovni občni zbor v pondeijek dne 18. marca v gostilni g. Erbežnikove (prej Breskvar) v Veliki čolnarski ulici z običajnim sporedom.
Javen ljudski shod v Škofji Loki se vrši v nedeljo, dne 17. t m. ob 10. uopoldne v Šrmdovi pivovarni. Dnevni ed: Kako se bore delavci za svoje pravice? — Poročevalca sodrug Vek. Mrak in sodrug Josip Kopač.
Državni zbor.
Dunaj, 15. marca.
Današna seja je bila kratka, zato pa dolgočasna. Izza včerajšnjega velikega, tudi retorično silno učinkujočega govora sodruga Leuthnerja (Ta govor objavimo prihodnji teden po zapisniku Ur.), ki je napravil najglobokejši vtis, je danes zanimanje za brambne predloge popolnoma skopnelo. Velik del poslancev bi bil pred nedeljo rad čimprej doma, pa so jeli že opoldne odhajati, tako da bi bila zbornica kmalu postala nesklepčna. Ob dveh je že zijala praznota po dvorani, pa je predsednik zaključil sejo. Govorili so samo trije govorniki brez interesa. Za brambno reformo in za militarizem se je navduševal po fantovsko nemški radikalec dr. Sommer. ki hrepeni po časti, da bi postal poročevalec za brambne predloge. Nadaljevanje dolgovezne debate o Kdrnerjevem nujnem predlogu (zaradi sodnijskih imenovanj na Češkem) se je odgodilo do prihodnje seje.
Debata.
Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob 11. dopoldne. Nadaljuje se prvo čitanje brambne predloge.
Kršč. soc. Jerzabek.
pravi, da pozdravljajo tudi tisti, ki so si ohranili še precej lojalnosti, predloge z mešanimi občutki. Z dveletno službo se sicer izpolnjuje stara želja prebivalstva, ali omejitve so take, da se zlasti prva leta nič ne bo izpremenilo Eto* sedanjih razmerah. Prehod od triletne službe k dveletni se pri infanteriji ne izvrši v enaki meri.. kakor se povišuje rekrutni kontingent.
Hrvat Sesardlč
govori o položaju Hrvatov. Zdaj se zahteva od njih podpora za armado, ali Hrvatom je bila
vedno nehvaležnost plačilo. V vsaki vojni na zunaj in znotraj so Hrvatje pomagali (večinoma reakciji!), za plačo pa so bili vedno zatirani in izročeni Madjarom na milost in nemilost. Armada se izrablja na Hrvaškem pri volilnih bojih proti svobodnemu prepričanju ljudstva. Ce se Madjarom dovolijo koncesije, ki jih zahtevajo za brambno reformo, bodo račun po stari navadi plačali Hrvatje. Govornik protestira, da se protežirajo Madjari pri mornarici in zahteva’ da se tam Hrvatje bolje upoštevajo.
Nem. rad. dr. Sommer
pravi, da se mora brambna predloga po ogrskih izkušnjah rešiti brez obzira na Ogrsko. Boj Madjarov gre proti dinastiji, z namenom, da se ustanovi neodvisna Ogrska. Avstrijski parlament ne more slediti grofu Andrassvju, ki ga vabi, da naj sodeluje v boju za razširjenje ljudskih pravic. (Dr. Sommer je namreč »radikalec«.) Bolje bi bilo, če bi se normalni proračun in dovoljevanje normalnih rekrutov odtegnilo vsakdanjim prepirom parlamenta. (Temu radikalcu se nemara malo meša.) Simpatijam za armado dodajamo tudi spoštovanje do armade. V trenotku. ko gleda vsa Evropa na nas (kje neki?), mora iz te zbornice zadoneti širom po deželi klic: Živela armada! (Dr. Sommer si bo že prislužil kakšen orden.)
Predsednik zaključuje sejo.
Prihodnja seja v torek ob 11. uri dopoldne.
A A DINJE VE^tI
OGRSKA KRIZA.
Dunai. 16. marca. Grof Štefan Tisza je bil danes od Vali. do 3/412. pri cesarju na avdienci. Ob 12. je cesar sprejel barona Langa na avdienci.
Dolga kriza.
Dunaj, 16. marca. V krogih, ki imajo zveze z dvorom, sodijo, da se bo kriza dolgo vlekla in da ne ukrene cesar nič definitivnega pred štirinajstimi dnevi. Kdor bo homo regius ali pa pozvan, da sestavi kabinet, dobi nedvomno daljši termin, da se bo pogajal s strankami. Khuen.
Dunaj, 16. marca. Grof Khuen Hedervary pride prihodnji teden najbrže v petek na Dunaj in se^ udeleži slavnosti na čast nemškemu cesarju. Če bo tistega časa ne bo določen nov ministrski predsednik, bo Khuen pri obisku nemškega cesarja zastopal ogrsko vlado.
SRBI PROTI ČUVAJU.
Belgrad. 16. marca. Tukajšnji visokošolci so za nedeljo sklicali shod, na katerem hočejo potestirati proti Čuvajevemu režimu na Hrvaškem, in pričakujejo, da se udeleže tega shoda tudi hrvaški dijaki.
IZGNAN ITALIJANSKI SOCIALIST.
Trident, 16. marca. Socialnodemokratična organizacija je povabila poslanca sodruga Pod-recco, da bi tukaj dvakrat predaval. Včeraj se je pripeljal, ali tukaj mu je policija vročila dekret, da je izgnan iz vseh avstrijskih kronovin. (Da se v tujini utrdi mnenje o avstrijski svobodi!)
ATENTAT NA SOCALISTIČNEGA VODITELJA.
Sofija, 16. marca. Po shodu v Zagori je u-strelil neznan človek na znanega voditelja bolgarskih socialistov sodruga Petra Bakaiova in ga z več streli nevarno ranil. Atentator je pobegnil.
STAVKA NEMŠKIH RUDARJEV.
Iz predvčerajšnje debate v državnem zboru.
Berlin, 15. marca. Razprava o ruhrski stavki, ki je prišla včeraj na dnevni red, je bila*viharna. Centrumaški poslanec Schiffer je z besnim sovraštvom nastopil proti stavki, državni tajnik Delbriick pa se je trudil zagovarjati provokacijo z vojaštvom in policijo. Tajnikovim izvajanjem je konservativno klerikalni blok vneto pritrjeval, levica pa je hrupno ugovarjala. Konservativec Bieberstein in trgovski minister Sydov sta branila stavkokaške Judeže. Nacionalni liberalec Bottger je govoril sila kompromisarsko, priznati pa je moral, da so bile zahteve rudarjev opravičene in da krščanski so-cialci iz sebičnih namenov kaze stavko. Socialno demokratični poslanec Sachse je temeljito razpršil vse spletkarije kapitalističnih slug. V živih barvah je naslikal obupni položaj ruhr-skih rudarjev. Ogorčeno je kritiziral nasilno nastopanje vojaštva in policije, ki je naravnost iz-
zivalno in še hujše razburja stavkujoče. V prekipevajočim razburjenju nad policijsko-militari-stičnim izvajanjem je zaklical, da so nastopili policijski uradniki kakor krviželjni psi. (Velikanski hrup. Predsednik pokličegovornikakredu.) Nadalj je sodrug Sachse izjavil, da stavke niso povzročili kakšni politični nagibi, kakor se je slišalo predvčerajnem v pruski zbornici. (Klici: Norišnica!) Sachsov govor je napravil v zbornici velik vtisk.
Z vojaštvom preplavljeno mesto.
Berlin, 16. marca. Mesto Hamborn izgleda kakor v izjemnem stanju. Vsa okna morajo biti zaprta, drugače prete s streljanjem. Po vseh trgovinah so zapečatili strelivo.
Mir.
Essen, 16. marca. Nemiri se niso ponovili. V bližnjem kraju je ustrelil orožnik nekega delavca.
Stavka narašča.
Strasburg, 16. marca. Po rudarskih okrožjih Saare in Mozule se stavka širi.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Dva mrtva, šest težko ranjenih.
Berlin, 16. marca. Predsnočnjem je zadel na postaji VVittenberge iz Hamburga prihajajoči poštni vlak ob tovorni vlak, ki je stal na tiru, Dva uradnika sta bila mrtva, pet potnikov težko ranjenih. Kurjač se je tako hudo opekel, da se boje za njegovo zdravje. Trije vagoni poštnega vlaka so zgoreli. Ob nezgodi je bilo tudi 30 prašičev zmečkanih.
ATENTAT NA ITALIJANSKEGA KRALJA.
Nepotreben posel italijanskih socialistov.
Rim, 15 marca. Zborničnih manifestacij za kralja in sprejema v Kvirinalu so se udeležili tudi socialistični poslanci. Zlasti mnogo nepotrebne vneme sta razodevala poslanca B i s s o -1 a 11 i in T u r a t i.
Major Lang.
Rim, 16 marca. Majorja Langa so operirali. Krogljo so izločili. Operacija se je posrečila.
Atentator Dalba — duševno nenormalen.
Rim, 16 marca. Atentatorja označujejo za duševno zaostalega in prenapete* ga človeka. Njegova mati je izjavila o njem takole: ,Bil je vedno vase zaprt človek. Za otroških let je bil zelo bolan. Pretrpel je vnetje možganske mrene. Vsled njegove prenapetosti sem bila nekoč prisiljena policijo naprositi za pomoč."
Zaslišavanje.
Rim, 16. marca. Predvčerajšnjem je zaslišal policijski ravnatelj Dalbove starše. Zaslišavanje je trajalo štiri ure. Oče in mati sta bila zelo potrta. Ko je atentatorja vprašal, kateri stranki se prišteva, je odgovoril: .Nobeni. Dve leti sem že individualist.* Vprašali so pa, ali obžaluje atentat, nakar je odgovoril: „Žal mi je matere, ki sem jo pripravil v tako žalost." Ob teh besedah je vzdrhtel. Splošno prevladuje mnenje, da Dalba nima ničesar opraviti z anarhisti, ampk da je duševno zaostal človek, ki spadi v kriminalno blaznico. Snoči je Dalba ihtel v zaporu, ni hotel ničesar vživati in je dejal, da se kesa svojega dejanja.
Manifestacije in častitke.
Rim, 16. marca. Manifestacije za kralja se ponavljajo. Došle so od vseh strani častitke, med njirni dunajskega župana, kralja Petra in srbske vlade, ruske dume itd V Trstu je bila v Verdijevem gledališču manifestacija za Italijo in njenega kralja.
ITAL1JANSKO-TURŠKA VOJNA.
Hud poraz Italijanov?
Carigrad, 16 marca. Iz Derne poročajo z dne 12.t. m. o hudem porazu Italijanov pri Tobruku. Na italijanski strani je baje padlo 2000 mož, na arabski samo 35. (?).
Italijanski odgovor.
Rim, 16 marca. Vnanji minister je sprejel včeraj zaporedoma francoskega, angleškega, nemškega, avstro-ogrskega in ruskega poslanika ter jim izročil odgovor, ki jim daje na znanje pogoje, pod katerimi bi sklenila Italija mir s Turčijo.
VOLITVE NA TURŠKEM.
Carigrad, 15 marca. Volitve za parlament so se začele. V Tripolisu so izvoljeni vsi prejšnji poslanci.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Maja in ialsg» t&lcžba Zarie, Tiska UJiteljska tiskarna v Ljubljani.
SJliVE
kocke goveje juhe
I kocka za ’/4 litra najfinejše goveje juhe
samo prava
z imenom MAGGI in
varstveno mamko
zvezdo s krilcem
V Kludskyjevem velikem cirkusu
vsak dan ob 8. uri 30 min. velika predstava.
Ob nedeljah in|praznikih 2 predstavi ob 4. popoldne in ob 8. uri 15 min. zvečer. Nastopajo artisti in artistinje 1. vrste. Predstave s sloni, levi, tigri in konji itd.
Vstopnina: Numerirani sedeži 2 K, L prostor 1 K 50 vln„ II. prostor 1 K, stojišče 50 vin. Otroci izpod 10 let in vojaki do narednika plačajo ob delavnikih in v nedeljo popoldne polovico. .................   Kupujejo	se	konji	za	meso.	■  .—............
'U i	it.	fr	i	ii	ii	Miili M .i * I I.K.II n I j rU h/
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Konfekcija za dame in deklice.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
============ Ceniki zastonj in franko. ==========
m?
8 B. Gotzl, Ljubljana
Mestni trg št 19. - Stari trg št 8.
skladišče oblek Mt* domačega Izdelka *ti gospode in dečke. — Velika izbera to- la I   zemskega blaga za obleke po meri.
Solidna postrežba* - Vedno nizke
Nasveti za varčne gospodinje.
Če hočete fino in ceno kuhati, držite se sledečega jedilnega lista:
PrmAHAllAlr« Krompir z Vertesovim gu JL UUUUCljCIV« ljaževim pridatkom. Zelo okusno in slastno, poleg tega stane le par vinarjev.
• Goveii Su'iaž z Vertesovim gulja--l OI “Iv. ževim pridatkom. — Močna, redilna jed z dobrim okusom.
klobasice v omaki z Vertesovim “UU • guljaževim pridatkom. — Mnogo bolje in izdatneje kakor s hrenom ali z drugimi pridatki.
Piščanec v papriki z Verteso-It*K. vim guljaževim pridatkom. — Dobra, delikatna jed, priljubljena pri starih in mladih.
Fižol z Vertesovim guljaževim pri-1	datkom. — Okusna, zelo cena jed,
ravnotako redilna kakor meso.
z Vertesovim guljaževim OOUUIU« pridatkom. — Pikantna, izborna jed z največjo cenenostjo.
MaHpIIa* Telečji guljaž z Vertesovim gu-lUCtlC/IJU. ljaževim pridatkom. — Dobra, lahko prebavljiva jed, tudi najnežnejim osebam prija.
Pripravljanje vseh teh in še mnogo neštetih okusnih jedil je tako enostavno in lahko, da je ponesrečenje pri malenkostni pozornosti izključeno. Kjer se vseeno ponesreči kaka jed, je temu krivo le napačno kuhanje jedil. Na zahtevo daje Vertes & Co. natančna pojasnila. 1 košček zado-ščujoč za 1 kg mesa, 2 kg krompirja, zelja, fižola itd. in stane 20 vin. Garantirano najčistejše naravne masti in druge ingredijencije, brez vsake rastlinske masti. Od c. kr. preizkušališča na Dunaju preiskano. — Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Pravo edino „Vertes“.
V*irnllrkl Postavno varovano, se vporablja V ctlJlliOl} z velikim uspehom mesto Vanilije, je pa mnogo zdravejše, trdnejše, izdatnejše in cenejše Mal dodatek daje močnatim jedilom, sladoledu, čaju, likerjem, rumu itd. najlepši vanilin okus. Cena 10 vin. Dobiva se v vseh boljših trgovinah. Edini izdelovatelj Vertesovega gu-Ijaževega pridatka in Vanillola: Tvornica jedil Vertes & Co., Lugos št. 492 (Južna Ogrska.)
pošilja
na izbiro
L. PEVALEK, Ljubljana
Židovska ulica.
Tudi vse drugačne razglednice, pisalne potrebščine, tiskovine po jako nizkih cenah.
K,
$v.
odprto
eo
odprto
Jvaifoiaiwenjeo&
' /fvtcuH/ j/wvirvu nvauooy A AUtiO' GjjJn/roStaj J\jtuuhhCL/ kot /txxnot>a£my ajruzmho' jurvvj JLm&rumv DCatAnaiaen/.
%xtfwdrwyeixv
fMinu0 mažtt/vJdia.
Benisch
Ceno posteljno perje!
—— Najboljši češki nakupni vir. ............
1 kg sivega dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega
2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sivega 6 K, belega, finega 10 K; naj-finejSi prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zpiovljene pstelie	t:
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zgiav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50, 5 20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
Sladni čaj
tovarniška znamka
Sladin
1^1*1?	dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze,
XY.11.	sanatogen, redilnih	soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d.
pijo ,SLADIN“, to je dr. pl. Trnk6czyja sladni čaj Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju v gospodinjstvu. To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. „ Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri
KA<}|	nritlf*anlrn	I trSovcu’ Sladni Čaj se ne sme zamenjati z manj vredno
»JI/ |0	|lž II1I tl llHcl. sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn-
MilihiJicf	?	koczy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Vlil., Josefstad-
iiajUUlJSl /illjll K. terstrasse 25; III., Radeckyplatz 4; V., SchOnbrunner-
strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3.	-----------------------
Moč! Zdravje!
Zastopnike in potnike
za suknenino za gospode in dame, ki bodo obiskovali privatne naročnike sprejme proti visoki proviziji, eventualno pozneje proti stalni plači prva razpošiljalnica sukna. Ponudbe pod „WELTFIRMA 952“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj 1/1.
Restavracija
,Narodni dom4
........ v Ljubljani --------------------
sporoča, da ima vpeljano dobro domačo ter pristno češko, dunajsko in italijansko kuhinjo, ter se priporoča za prireditev skuonlh banketov, obedov in večerij.
Za večerje je poskrbljeno pred in po gledališki predstavi.
Sprejemajo se deklice za učenje v kuhanju.
Zajtrki od 20 vin. nadalje, kosilo od 60 vin. nadalje, večerjo od 40 vin. nadalje.
Dobra vina in vedno sveže pivo.
Veliki gostilniški prostori in arena so jako primerni za
občne zbore, shode in zborovanja.
Vsako nedeljo in praznik je ves dan in zvečer kegljišče na razpolago.
Na vrtu krasen prostor za balincanje.
Vljudno se priporoča
Marija Dražilova,
gostilničarka.
haLiKOTT iliQnwiB
Gramofoni -antomati!!
o t=3 □ tovarniška zaloga a o □
naiB'
— T)
Ji B O BI B.
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Atelij er
A. Rasfeerger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene autoinate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine Id vsakovrstno kolesje t zalogi.
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
■a*
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
n
n
Francosko žganje ,Diana4
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela
Piccoli in pri gosp.:
Franc Babič,
Berjak & Šober,
Viktor Cantoni,
B. Cvančara,
L. Češnovar,
Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,
Lod. Kotnik (Šiška),
J. Krivic,
Ant. Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, .Konsumnem društvu1 za
Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr
Ljubljano in okolico,
Če hočeš kaj zanimivega čitati, £"sno?I<
Doylovih detektivskih povesti
SHERLOCK HOLMESA
ter se naroči
na nadaljnje
tnimmummntin!timinuiu!um:u!:mmiiiiananng:nuKncmtiini;!inniamtimiim;nimmmmmiim!tn;;m!intuiiir.ii:n:t:ammiinuuu;u4mniiiiiiiiiiii!n:iigtnmx«unmtt
VSaO Px>1 tvrdki Kleinmayp & Bamberg ir Ljubljani r%.Jw « es bi ee3 ali pa -v vseh drugih knjigarnah b b ra
pa
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
m
z najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtlnicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
 -— Odhod parnikov :	■
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
  Kolodvorska ulica štev. 20.