TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrlfo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za v, leta 90 Din, za yK leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani* Uredništvo ir upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. nranilnici v Ljuoljara št. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 2. marca 1935. štev. 25. AtagtOf naldfte^a O&spodacdva Češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš je imel v praški zvezi industrialcev predavanje o bodočem razvoju gospodarstva. Njegovo predavanje je vzbudilo v vsej javnosti veliko pozornost, zlasti še, ker je gotovo, da bodo misli tega predavanja odločilne za bodoče delo novega češkoslovaškega parlamenta. Predvsem je dr. Beneš opozarjal na nujno potrebo načrtnega gospodarstva, ki pa mora pustiti zasebno podjetništvo nedotaknjeno. Načrtno gospodarstvo tudi ne pomeni nobene diktature, ker j© na Češkoslovaškem gospodarska diktatura še težje izvedljiva od politične. Načrtno gospodarstvo bo omejilo zasebno podjetništvo le v tem, da mora zasebni podjetnik spoznati, da se morajo tudi njegovi interesi ravnati po interesih celote. Načrtno gospodarstvo prodira danes povsod po svetu. Najbolj je danes razvito to gospodarstvo v Rusiji, za njo prid© Nemčija, v kateri danes kontrolira zunanjo trgovino že 25 uradov. Tudi v Italiji je državna kontrola nad gospodarstvom že močno razvita in celo v demokratični Ameriki je prodrla misel, da ima država pravico posegati v razvoj gospodarstva. V Franciji se tudi že uvaja načrtno gospodarstvo, kakor dokazuje zadnji Flandinov govor, in niti stari liberalec Lloyd George se ne protivi več uvedbi načrtnega gospodarstva, temveč ga celo zahteva. Podobna stremljenja po uvedbi načrtnega gospodarstva se opažajo tudi v drugih državah in tudi Češkoslovaška se ne more tem stremlje-njem odtegniti. Z vsem spoštovanjem sistema zasebnega gospodarstva bo zato treba na Češkoslovaškem uvesti načrtno gospodarstvo, čegar c*lj ne more in ne sme biti avtarkija v kmetijskih proizvodih. Napraviti bo treba podrobne načrte o dopustni količini industrijske proizvodnje, o pobijanju brezposelnosti z deli in o velikem investicijskem Programu. Ustvariti bo treba nov gospodarski sistem, ki bo seveda potreboval tudi svoje organe. Toda najprej je treba uveljaviti načelo načrtnega gospodarstva in potem se Sele določijo organi tega gospodarstva ter temu organu primerne metode in organizacija. Ne bo drugače, kakor da se tudi mi sprijaznimo z mislijo, da se ne more Jugoslavija kot edina država izogniti potrebi načrtnega gospodarstva. Če ves svet ureja svoje gospodarstvo po določenem načrtu, si tudi mi ne moremo dovoliti tega luksuza, da bi prepuščali gospodarstvu, da se razvija kakor si želi in hoče. Že nastala hiperprodukcija v tekstilni industriji nam jasno dokazuje, kam vodi takšen poljubni razvoj. Začeti bomo torej morali tudi mi z načrtnim gospodarstvom. Kakor hitro pa govorimo o organizaciji gospodarstva po določenem načrtu, se moramo tudi zavedati, da mora tu biti neki forum ali neki organ, ki bo skrbel za izdelavo tega načrta. Ustanovitev takšnega organa j© zato prvi in osnovni pogoj za načrtno gospodarstvo. Jasno je, da je čisto nemogoče napraviti tak načrt brez aktivnega in prav živahnega sodelovanja gospodarskih stanov. zato je tudi tako odločilne važnosti izjava 'lade, da hoče doseči to sodelovanje. Veljka napaka bi bila, če bi se pozabilo na koristnost tega sodelovanja sedaj v času skupščinskih volitev. Skupščina vendar odločuje o najvažnejših gospodarskih vprašajih, zato je bistvene važnosti, koliko gospodarskih strokovnjakov je med njeni-!, ^i Člani, Pa tudi že v volilnem boju bi se ^ralo misliti na vse te stvari in novi Poslanci bi morali v živem kontaktu s svojimi : voliici dognati, kakšna organizacija našega gospodarskega življenja najbolj odgovarja željam in potrebam njihovih vo-lilcev. Ne samo odločiti se je treba za načrtno gospodarstvo, temveč ga začeti tudi že V dneh od 13. do 25. februarja je bila v Beogradu izredna seja Centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj iz vse države. Seje, na kateri so bile zastopane skoraj vse zveze, se je udeležil za Zvezo trgovskih združenj v Ljubljani tudi njen predsednik Josip J. Kavčič. Na seji je Centralno predstavništvo obravnavalo vsa danes aktualna vprašanja zlasti z ozirom na težki položaj trgovstva ier na podlagi podatkov iz vse države. Po objektivni in vsestranski proučitvi teh vprašanj je Centralno predstavništvo sprejelo potrebne sklepe, ki jih bo tudi predložilo kralj, vladi. V prvi vrsti je Centralno predstavništvo sklepalo o davčnih vprašanjih in sklenilo: I. čl. 7. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih naj se takoj ukine. To je nujno potrebno, ker bi odmera pri-dobnine tudi za leto 1935. na osnovi najemnine za stanovanje in lokal ter po zunanjih znakih povzročila ne le velike tež-koče pri odmeri davkov ter pomenila tudi nadvse krivično obdačenje trgovstva, temveč bi zlasti manjše obrate naravnost prisilila k ustavitvi obratovanja. To pa ne bi pomenilo le težke škode za fiskalne interese države, temveč bi tudi silno oslabilo naredno gospodarstvo. Centralno predstavništvo je zato sklenilo, da bo na odločilnih mestih z vso odločnostjo interveniralo za takojšnje ukinjenje člena 7. II. Rok za plačilo pridobnine, odmerjene za I. 1934., je finančni minister podaljšal do konca marca 1935. Centralno predstavništvo se s tem podaljšanjem roka ne more zadovoljiti, temveč inora zahtevati, da se rok za plačilo za I. 1934. odmerjene pridobnine podaljša do 1. avgusta. To pa predvsem iz razloga, ker niso davčne uprave v zakonito določenem roku izvedle odmero pridobnine in ker je popolnoma gotovo, da ne bodo pritožbe proti odmeri pridobnine na reklamacijske odbore in upravna sodišča rešene pred 1. avgustom. Zato je podaljšanje roka za plačilo pridobnine do 1. avgusta popolnoma utemeljeno. Glede izdaje davčnih potrdil o plačanih davkih zahteva Centralno predstavništvo, da se izdajo ta potrdila vsem trgovcem, Pod tem naslovom so objavile »Trgo-vačke novine«, ki so glasilo Zveze trgovskih združenj v 5eogradiu, članek, ki podaja »tališče beograjskega trgovstva do sedanjih skupščinskih volitev. 2e iz tega razloga ponatiskujemo članek »Trgo-vačkih novin«, ki se glasi: »Priprave za poslanske volitve, ki bodo dne 5. maja, so že v polnem teku. Razpust prejšnje skupščine in razpis volitev le sprejela vsa javnost z velikim odobravanjem, zlasti pa gospodarstveniki, ki so iz dneva v dan padali v vedno večje tež-koče. Nikakor niso mogli biti zadovoljni z delom bivšega zakonodajnega telesa, ki je z najrazličnejšimi eksperimenti spravit naše gospodarstvo v takšno zagato, iz katere že m več bila vidna rešilna pot. Posebna nevarnost je grozila zaradi stanovskih nasprotij, ki so dobivala vedno večji obseg. S prihodom nove vlade so se razmere pripravljati in tudi pod temi vidiki bi se moral voditi volilni boj, in potem moremo z optimizmom pričakovati delo nove skupščine. A samo v tem primeru in s tem pogojem. ki so plačali za tekoče tromesečje pri-dobnino v višini za I. 1933. odmerjene, dokler niso definitivno rešene pritožbe pri reklamacijskih odborih in upravnih sodiščih proti previsoko odmerjeni pridobni-ni. Dokler niso pritožbe proti preveč odmerjeni pridobnini definitivno rešene, je popolnoma zadostil svoji davčni dolžnosti trgovec, ki je plačal pridobnino za tekoče tromesečje na podlagi prejšnje odmere. Zato se mora vsem tem trgovcem omogočiti neovirano trgovsko poslovanje in zato je gornja zahteva upravičena. III. Centralno predstavništvo zahteva, da se takoj ustavijo vsi izvršilni postopki, ki so se začeli izvajati proti trgovcem zlasti na zahtevo denarnih zavodov. Centralno predstavništvo ugotavlja, da se zlasti na Hrvatskem kar na debelo rubijo trgovci in prodaja njih imetje na dražbah v brezcenje. Uničujejo se s tem eksistence in poostruje se že itak nevarno ostra kriza. Zato je potrebno, da se do 1. septembra odlože prav vse eksekucije. To je še zlasti potrebno, ker so trgovci vsled zaščite denarnih zavodov ter kmetske zaščite močno oškodovani in ker je z najnovejšo uredbo tudi rok za plačilo kmečkih dolgov podaljšan do 1. septembra. Denarnim zavodom naj bo dovoljeno, da z vsemi sredstvi zavarujejo svoje terjatve, da morejo svojim dolžnikom tudi zarubiti premičnine, toda eksekucije morajo biti odložene, da more trgovec do 1. septembra, ko neha odlog kmečkih plačil, urediti svoje obveznosti. IV. V zvezi s tem mora zahtevati Centralno predstavništvo tudi zaščito za trgovca. Trgovstvo je sicer načelno vedno odklanjalo vsako zaščito. Ker pa se je uvedla zaščita za druge stanove in za denarne zavode, mora Centralno predstavništvo zahtevati, da se zaščitijo tudi oni trgovci, ki niso prišli po lastni krivdi v težkoče, temveč zaradi zaščite, ki se. je dovolila denarnim zavodom in kmetom. Absolutno mora obveljati pravno stališče, da so vsi stanovi enaki v svojih pravicah •n dolžnostih in da je nedopustno privilegirati en stan na škodo drugega. Zato zahteva trgovstvo tudi za sebe enako zaščito, kakor so jo bili deležni drugi sta-novi. znatno izpremenile. Začelo se je gledati resničnosti v oči. Na eni strani je nova vlada izdala vrsto ukrepov, ki so — če že nič drugega — vsaj napovedovali, da se hoče kreniti na novo pot, na drugi strani pa je pozvala narod, da izvoli novo zakonodajno telo, ki naj reši razna velika vprašanja težke sedanjosti. Kajti potrebno je, da se na vse zadnje že enkrat zavedamo, da so prišli široki narodni sloji že skoraj v brezizhoden položaj. Kmetje, trgovci, tobrtniki iin mali industrialci so vsi, razen redkih izjem, životarili, pritisnjeni od težav z vseh strani iz dneva v dan brez vsakega upa na zboljšanje. Državne dajatve so se stalno večale, posli pa so nazadovali. Prišlo je že tako daleč, kakor je dejal g. Jevtič v svojem govoru po radiu, da ni bilo vprašanje samo v tem, »koliko se je jemalo od naroda, temveč tudi, kako se je jemalo.« Zavedajoč se vsega tega in zlasti še, da je davčna obremenitev dosegla maksimum, je izdala nova vlada v gospodar-kem pogledu vrsto ukrepov, ki že sedaj kažejo — in prepričani smo, da bodo tudi v bodoče — dobre rezultate. Z izvajanjem novih in korenitih reform se namerava tudi nadaljevati. Zato vlada tudi želi, da ima za seboj novo, napredno in sposobno zakonodajno telo. Ne oziraje se na politično stran sedanjih volitev, ki bi morala biti po našem prepričanju drugovrstne važnosti, keT smatramo, da se s pravilno rešitvijo gospodarskih vprašanj odpravljajo tudi številne čisto politične motnje, hočemo samo opozoriti na činjenice, ki jih moramo imeti pred očmi pri presoji novih volitev, odnosno pri sestavljanju kandidatnih list. Vse dosedanje parlamentarno delo od osvobojenja pa do danes, je dalo zelo slabe rezultate. Moremo naravnost reči, da predvsem iz razloga, ker so se vsa važnejša vprašanja reševala s čisto političnega stališča. Zadostuje, če omenimo samo vrsto paliativnih ukrepov, ki so se izdajali iz čisto demagoških ciljev. Ti ukrepi so zelo dobro znani in jih ni treba posebej navajati. Zadnji čas je že, da se takšnemu stanju napravi konec in da se začne s pomembnimi reformami, ki bi neodvisno od svetovne krize zboljšale naše gospodarsko stanje. V tem pogledu je nova vlada pokazala svojo dobro voljo. S svojim dosedanjim delom je dokazala, da hoče krenili na novo pot. Za nas trgovce in gospodarstvenike nastaja sedaj vprašanje: kakšno stališče naj zavzamemo do sedanjih volitev? Ali so najvažnejši od vlade storjeni ukrepi za ublažitev gospodarske krize samo volilno geslo ali pa v resnici napovedujejo, da smo pred splošnimi velikimi reformami, ki naj zadovolje ves narodi? Po dosedanjem delu smo pripravljeni nadejati se, da se bo nova vlada tudi pri svojem nadaljnjem delu ravnala po načelu čim bolj tesnega sodelovanja z gospodarskimi organizacijami in da bo dosledno s tem načelom postopala tudi pri izberi kandidatov za sedanje volitve. To potrebo naglašamo kot javno glasilo trgovskega stanu, ki je v najbolj viharnih časih predvojne Srbije dokazal, da pravilno razume interese narodne zajednice. Sedanje razmere še bolj potrjujejo, da so gospodarstveniki in zlasti še trgovci glavni činitelj ustvarjanja nacionalnega in gospodarskega edinstva naše države. Poudarjajoč to činjenico se že naprej zavarujemo pred onimi »gospodarstveniki«, ki so se v službi svojih lastnih interesov zalezli pod kožo vsem režimom in vsem strankam. Skrajni čas je, da se tem patentiranim »gospodarstvenikom« onemogoči njih nadaljnja vloga, ki je povzročila veliko zla baš narodnemu gospodarstvu. Samo gospodarstveniki, osebno neoma-deževani in pošteni v vsakem oziru, ki uživajo ugled in spoštovanje v svoji sredini, morejo koristno zastopati njene interese. Pri izberi kandidatov za narodne po-, slance ne sme priti do izraza ona zabloda, žal v našem javnem življenju zelo razširjena zabloda, da so zastopniki gospodarskih stanov nesposobni za harmonično delo. To zablodo so demantirali vsi sestanki, vse skupščine in vsi skupni kon? greši vseh gospodarskih stanov, ker se na njih nikdar niso pojavili politikantski; vplivi. Zafo morajo vsi zavedni trgovci in gospodarstveniki pri sedanjih volitvah gledati na to, da pride čim večje število njihovih zastopnikov v parlament, in to brez ozira na njih bivšo strankarsko pripadnost. Trgovci morajo po svojih organizacijah izvoliti za poslanske kandidate svoje nafc- I/ažfta se-{a Centcatne-fra predstavništva Za takojšnjo odpravo § 7. — Izdajanje potrdil o plačanih davkih — Vse eksekucije je treba do 1. septembra ustaviti — Tudi trgovcem enako zaščito ko drugim pjced skupšUf*$UuHi volttvatni JjoJjjše, ^'sposobnejše in najbolj ugledne tovariše, ki bodo mogli s častjo zastopati njinov »lan in sploh gospodarstvenike. Od g. Jevtič^ pa moramo pričakovati, da ha usvojil naša opozorila in da ho gledal na io, da ima na svoji listi čim več od gospodarskih organizacij predlaganih kandidatov, ker bo s terr\ storil veliko in splošno koristno dejanje in ker bo s tem dokazal, da se sedaj po njegovih besedah v resnici nahajamo v dobi flovm stremljenj in drugačnega razumevanja nalog in da se je začela doba širših vidikov in pogledov.« pjc&^cun ttuMianskega župana Novi ljubljanski župan dr. Ravnihar je ob, svoji zaprisegi v daljšem govoru navedel smernice svojega bodočega dela kot župan Ljubljane ter med drugim dejal: Na svoj novi položaj prinašam vso ljubezen, ki je človeku vrojena do rojstnega kralja. Minuli so idilični časi, ko je bil ljubljanski župan več ali manj samo reprezentant svojega častnega mesta. Novi čas nam nalaga višje odgovornosti, ki je tem težja, ker živimo v gospodarskem in socialnem oziru v izredno težkih časih, ko je treba manj gledati na to, da iiftarao lope ravno ceste z ličnimi hišnimi faaatami, kakor pa n« to, kako se živi za tejgi fasadami ali pa za razdrapanimi stenami lesenih barak. Tu je danes težišče vseh naših skrbi. So tu neizbežne potrebe, ki jim popaBMft&nUi ni kos, ki jih pa more zmagati s^flialno občutena solidarnost občestva. Smo sredi reorganizacije obč. uprave po zahtevah zakona o mestnih občinah in smo pred vtelešenjem dela naše lepe okolice v mesto,. Vidimo že prod seboj voliko Ljubljano kot križišče varnih prometnih žil, po katerih naj se pretakajo tujski promet, r >ednarod»a trgovina in cvetoči obrt. Nastajajo, nove naloge, za katere še ne vemo, kako jih bomo linančno zmogli. Biti moramo previdni in oprezni in skrbno pretehtati vsak izdatek. Naše prizadevanje mora biti, da se nova bremena ne nalagajo prebivalstvu, temveč ' ' -v-omilijo in zmanjšajo. V zvezi s tem bo treba začeti tudi misliti na konverzijo dolgov z znosnejšo obrestno mero in dolgoročno amortizacijo. Svoj komunalni program moramo prilagoditi plačilni zmožnosti meščanstva, a vzlic temu ustvariti nekaj dobrega in koristnega. Z zdravo komunalno politiko pa bomo delali tudi za okrepitev in moč Ju-goslavijje. Ko je novi župan še apeliral na člane obč. sveta in na mestno uradništvo, da mu pomagajo pri izvajanju teh nalog, je končno apeliral tudi na meščanstvo, da mu zaupa ter da mu pove svoje želje in tudi pritožbe. Nikomur ne odreka pravice do kritike, ta pa naj bo stvarna in objektivna z namero, da koristi stvari in celoti. Z vzklikom kralju, kateremu vzkliku se je pridružila vsa dvorana, je zaključil novi župan svoj programatični govor, ki ga je z odobravanjem sprejela vsa Ljubljana, zlasti pa vsa gospodarska javnost, ki je našla v tem govoru besede, ki jih je vedno želela, pa dostikrat pogrešala. TcfausUa A&cttoišUa M#UšUa v Hlacitocu V nedeljo, dne 24. februarja je bil v Mariboru občni zbor Trgovske in obrtniško bolniške blagajne. Zborovanje j« vodil piid£edni m ostali dve tujini pa ip mora* »suiti sfrošfce prizadeti član. BihU ttga, i*t »Mtoi peprijeM apori ter je Ute iinoMm iwtop nek^ih članov-Ugotovilo se je pa ob takih prilikah, daj so ffcftlKi » sflftafafijOV da i4l ** ttito ;***•*« V «?ek>ti bwo-> rirati. Z zdravljenjem v sanatorijih je imela blagajna dvojno izgubo: velike stroške in še izstop člarov. Nekateri člani so se premalo zavedali, da je blagajna namenjena koristim splošnosti in ne samo posameznikom. Zahteve po najboljših specialistih v slučajih lahkih bolezni ter po najdražjih zdravilnih specialitetah so bile vsekakor pretirane. Uprava je bila zato prisiljena, da je z drastičnimi opomini predočevala takim članom, da je namen ustanove, da pomaga vsem članom v primeru resnih bolezni. Piri računih onih članov, ki so blagajno obremenili za več, kakor so vplačali na članarini, je skušala izplačilo zmanjšati, v kolikor so to dopuščali predpisi. V splošnem pa je uprava zastavljala vse sil3, da so imeli vsi člani kolikor mogoče enakei koristi, kakor so enake bile dajatve. Izčrpno poročilo o bilanci, stanju blagajne in o statističnih podrobnostih je podal agilni tajnik Žnideršič. Število članstva se je v minulem letu ze|p menjavalo. Dne 1. januarja 1934. je štela blagajna 486 zavarovancev, in sicer 272 članov in 214 svojcev. Tekom leta je bilo črtanih 21 članov, izstopilo jih je 51, umrlo je 5. Pristopilo pa je 82 članov s 30 svojci, tako da j 3 štela ustanova koncern decembra 1934. 277 članov in 202 svojca, skupaj tedaj 479 •zavarovancev. Izdatkov je iimela blagajna 219.735 dinarjev, od tega na upravnih stroških Din 33.410-—, zdravniških honorarjih 102.769, za zdravila 48.677'—, za bolnišnico 32.679-— in za pogrebne stroške Din 2.200-—. Iz rezervnega sklada so je porabilo za kritje primanjkljaja Din 22.065. Kljub temu znašajo Se aktiva blagajne Din 14^.472“—. Proračun upravnega sklada zp. 1. 1935. se je določil na Din 83.520-—. Po pravilih se morajo kriti upravni stroški z mesečnim članskih prispekom po Din 5-—. Ker pa bi znašal ta donos po članski statistiki le Din 16.680-—, nastane primanjkljaj z Din 16.480, ki naj bi se pokril s tem, da se pridobi v novem Letu vsaj 300 novih članov. To bi se dalo zlahka doseči, ker se je dolokr-og blagajne znatno povečal ,ter zavzema sedaj vse področje bivše mariborske oblasti ter se je razširil tudi na netrgov ske pridobitne sloje, predvsem, na obrtništvo in induatrijce. V nasprotnem primeru bo treba primanjkljaj kriti ia bolniškega »KMir Sedanja uprava je bila izvoljena lansko loto w» dobo 3 let. Zaradi tega na tem Občne®* #of}i ni b*)o volitev ter m j» &akMu* čii z raareš»i«o, k* jo j* $w»tvo vodstvu soglasno odobrilo. Ljubljanske davščine ne bodo zvišane Na sejah finančnega odbora ljubljanskega občinskega sveta se je ltovi ljubljanski proračun prav temeljito obravnaval n uspeh teh obravnav je vseskozi pozitiven, kakor je tudi že sporočil javnosti podžupan g. Jarc. Z redukcijo izdatkov se je doseglo, da ne bo treba zvišati občinskih doklad, niti gostaščine in vodarine. Izpolnjena pa bo tudi zahteva gospodarskih krogov, da se nameščencem ne reducirajo plače. Upamo, da bo tudi glede uvoznin in trošarin varovan interes ljubljanske trgovine in da bo novi proračun v celoti upošteval zahteve in želje ljubljanskega trgovstva. Preureditev gornjeradgonskega postajnega poslopja Med najnujnejše potrebe obmejne Gornje Radgone spada preureditev postajnega in skladiščnega poslopja. Ta upravičenost jj TELEFON 27-1g STROJNI TRANSPORTI Specialno podjetje za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij s« tovarne — Oskrba dovoljenj carine prosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno Razvoj naše tekstilne industrije V »Slovencu« je objavil g. Stanko Vizjak zanimiv članek o naši tekstilni industriji, iz katerega posnemamo: Leta 1918. so bile v Sloveniji 4 predilnice, 1. 1928. jih je bilo že 10, 1. 1932. pa 11. Tkalnic je bilo 1. 1918. 9, 1. 1921. 11, i. 1928. že 43 in 1. 1932. celo že 68. Vreten je bilo 1. 1918. 60.000, 1. 1928. 133.000 in 1. 1932. 136.000. število v tekstilni industriji zaposlenega delavstva se je v 1. 1934. dvignilo za 2254 na 12.682. Leta 1934. smo uvozili bombaža in bombažnih izdelkov za 800'9, volne in volnenih izdelkov za 324'3 in svile za 161-9 milijona dinarjev, torej skupno za 1287-1 milijona dinarjev. V mnogo večji meri ko doslej bi mogli gojiti pri nas bombaž, volno in svilo. S tem bi znatno izboljšali svojo trgovinsko bilanco. Še vedno uvažamo mnogo preveč izdelanega tekstilnega blaga in zato je zaščitna carina za tekstilno industrijo potrebna. Vendar pa bi morala ta prodajati svoje izdelke ceneje, ker so sedaj predragi, zlasti veled padle kupne moči prebivalstva. Tekstilnih tvornie je danes že preveč in zato je treba ustanavljanje novih preprečiti. Mezde so v nekaterih tvornieah prenizke, zlasti z ozirom na primeroma visoke cene izdelkov? »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 2. marca Objavlja mod drugim: Zakon Q konvenciji o odškodnini delavcem za nezgode pri delu med Jugoslavijo in Argentino. rr Tolmačenje k čl. 18. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. — Uredbo o izpremembi uredbo* s katero se ob}tri*e v veljavi predpisi 0 pobiranju na roči! in o pohiševanju (krošajap-jenju), fci." go veljali do:uveljavitve zak0W o obrtifo. t- Popravek v uredbi o olajšavi glede zet| liariqe za d*vča^ leto 1965. Razne razglase sodišč in uradov, tel rtpt druge objave. . r ;■:? 'Politične vesti Italijanska vlada je razpustila na Južnem Tirolskem vsa nemška društva katoliške veze trgovskih in obrtniških pomočnikov, ker tla je njih centrala v Nemčiji in ker so ovirala širjenje italijanščine in italijanske kulturo v Južni Tirolski. Angleški zunanji minister Simon je prišel \ Pariz, kjer je konferiral z Lavalom aradi vzhodnega pakta ter stališča Nem-ije do tega pakta. V Berlin bi odpotoval zun. minister Simon šele dne 5. marca. V Berlinu pa se ne bi pogajal, temveč, samo informiral o > tališču Nemčije k vsem aktualnim med- | a rodnim vprašanjem. Nato bi se vrnil v London in šele po posvetovanju s francosko vlado bi se odločilo, če odpotuje tudi Mo3kvo ali ne. Drž. podtajnik v angl. zim. ministrstvu Eden odpotuje v najkrajšem času na Dunaj, d,a vrne obisk avstrijskega kancelarja. Iz Dunaja odpotuje tudi v Budapešto, Beo-rad in Prago. Posarje so dne 1. marca zastopniki Društva narodov slovesno izročili Nemčiji. Pri tej priliki je govoril tudi Hitler, ki je med drugim dejal, da upa, da si sedaj podasta francoski in nemški narod roko in se skupno borita proti vsem težavam, ki tarejo in groze pokopati ves svet. Konferenca nasledstvenih držav bo koncem marca v Rimu, kakor poroča budim-peštanski »Pester Lloyd«. V nasprotju s številnimi miroljubnimi izjavami nemških državnikov piše glavno glasilo hitlerjevcev »Volkischer Beobach-ter«, da ima Poljska sedaj edinstveno priliko, da prežene Rusijo iz Evrope. V ta namen naj Poljska spravi Rumunijo na svojo stran in s tem razbije Malo antanto. Splošna vojaška dolžnost bo uvedena v Nemčiji. Veljala bo za vse Nomce v starosti od 18 do 35 let. Abesinski cesar je poslal italijanskemu kralju pismo, v katerem pravi, da ni Abe-sinija nikdar napadala italijanskih kolonij in da želi, da se spor mirno poravna. Ce pa Italija ne bi odnehala, potem se bo obrnila Abesinija na Društvo narodov, da ono intervenira. Abesinska prizadevanja, da bi se konflikt z Italijo mirno poravnal, so bila do-sedaj popolnoma brezuspešna. Italija odklanja vse predloge in pošilja kar naprej vedno nove čete v Afriko. Vse kaže, da bo Italija za vsako ceno podvzela vojno ekspedicijo v Abesinijo. V Londonu in Parizu so zaradi te italijanske namere zelo vznemirjeni. Odpravnik abesinskega poslanstva v Rimu, Jezus, je izjavil, da bodo Abesinci branili svojo čast do zadnjega in da se ne boje nobenih groženj. Danes je mobiliziranih 800.000 Abesincev, more pa Abesinija poklicati pod orožje še en milijon mož. Uradni italijanski kominike pravi, da starejši letniki rezervistov ne bodo vpoklicani. Kljub velikim vojaškim transportom, ki so bili poslani v Afriko, bo italijanska vojska pripravljena tudi na vsako eventualnost v Evropi, ker more Italija v primeri potrebe mobilizirati tudi 8 milijonov vojakov. Senator Coselschi je izjavil, da moreta koloniji Somalija in Eritreja služiti svojemu namenu šele takrat, ko bosta teritorialno združeni. Ta združitev je mogoča tudi čez sedanje abesinsko ozemlje. To je morda tudi minimalni program Mussolinija glede Abesinije za najbližjo bodočnost. Vse italijanske tvoruice orožja delajo noč in dan, da morejo zmagati vedno nova naročila italijanske vlade. Tudi vsa težka industrija je v Italiji zaradi vojnih priprav Italije polno zaposlena. Med Španijo in Vatikanom je dosežen sporazum. Španski škofje bodo sedaj izjavili svojo zvestobo španski republiki. Zakonski nažrt o ustanovitvi industrijskega kartela je francoski parlament sprejel. Belgijska vlada bo zahtevala od parlamenta izredna pooblastila za izvajanje svojega finančnega in gospodarskega načrta. Komisija za izpremembp sovjetske ustave je začela v Moskvi zasedati pod predsedstvom Stalina. Prvi sovjetski vojaški ataše v Pragi je nastopil svoje mesto. Japonski minister Hirota obišče Nanking, da se pogaja z generalom Čangkaj-šekom o popolnem sporazumu med Kitajsko in Japonsko. Država Panama h edkl blago. Pozneje se je pa ugotovilo, da a občna firma, v katere imenu se je telefo-lučno naročilo, ni ničesar naročila in tudi ničesar prejela nj. Kakor vidite, se telefo-mčna naročila ne smejo kar na slepo izvrševati, Manj previdnosti je treba, če naročnik prosi, da se mu blago dostavi in je naročnik znana firma. Neznanemu naročniku pa se naj ne dostavlja brez takojšnjega plačila ob prevzemu blaga. Kadar pa naročnik pošlje po naročeno blago, naj oseba prinese s seboj tudi pismeno dokazilo, oziroma naročilo in potrdilo telefoničnega naročila. Brez pismenega dokaza s štam-piljo in podpisom naj se ničesar ne izroča tudi takrat, če je oseba komu znana. Lahkovernost se večkrat hudo kaznuje. Preklic naročila Mnogi trgovci mislijo, da je preklic trgovskemu potniku danega naročil^ veljaven, «e naročilo prekličejo tekom 24 ur naravnost firmi po sklenitvi kupčije. To pa ni tako. Dano naročilp predstavjja sklenjeno kupno pogodbo, ki velja od trenutka, ko se je s potnikom sklenila in podpisala- Kakor hitro je kupna pogodba sklenjena, ne po-maga več kako drsanje semtertja, bodisi ^>d strani kupca bodisi od strani prodajalca. če misliš, da bi se kesneje skesal radi naročila, tedaj si pridrži pravico, da v določenem roku smeš izjaviti, ali kupčija drži ali ne. Taki pridržki so dopustni, samo napisani morajo biti v naročilnici pred podpisi. Že v 24 urah barva, plesira in k« mifno anali obleke, klobnke itd. ftkrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—G. Selenburgova ul. & Telefon IL 82 72. Gospodarstvo v Donavski banovini Po uradni statistiki je v Donavski banovini 2346 industrijskih, 21.83(6 trgovskih in 27.274 obrtniških podjetij. Stanovskih in ‘drokovnih organizacij je v banovini: 77 trgovskih združenj, 110 obrtniških združenj, l združenje industrialcev (v Novem Sadu), 2 zbornici za TOI (Novi Sad in Vel. Bečkerek), 2 produktni borzi (Novi Sad in Sonibor), 22 izpraševalpih komisij za mojstrske izpite, 46 izpraševatnih komisij 7-a pomočniške izpite. Nadalje je v bapo-vini 249 zasebnih denarnih zavodov, 12 samoupravnih hranilnic, 137 kreditnih zadrug ter 226 trgovskih in industrijskih ^lniških družb. Strokovnih šol je 163 s 497 oddelki, 14.301 učencem in 1078 uči-tolji. Avtobusnih podjetij je 64, ki opravljajo promet na 78 progah v skupni dolžini 1836 km. Turistov v kopališčih in letoviščih banovine je bilo v preteklem letu 77.559, od katerih je bilo 67.634 Jugoslovanov in 9925 tujcev. Zahteve gojiteljev sviloprejk V južni Srbiji j© danes v skladiščih' okoli 150.000 neprodanih sviloprejskih ub, ki kljub ogromnemu padcu cen predstavljajo vrednost okoli 6 milijonov dinarjev. Da rešijo t© zaloge in dosežejo pomoč za domačo gojitev sviloprejk, je prišla te dni v Bograd posebna delegacija svilarjev iz južne Srbije ter imela več konferenc z zastopniki trgovinskega, finančnega in kmetijskega ministrstva. Na’ teh konferencah je bilo sklenjeno, da ee usta-’x>vi poseben odbor iz zastopnikov goji-teljev sviloprejke, domače svilarske industrije in zastopnikov intereširanih ministrstev. Ta odbor naj določi vsem uvoznikom svile, odnosno vsem tvornicam naravne in umetne svile, da morajo del svojih potrebščin kriti z nakupi svile na domačem trgu. Državna tvornica svile pa naj Organizira nakup bub na domačem trgu ter določi ceno za domačo naravno svilo. ^ ta način bi bilo mogoče rešiti domačo 8vilarsko proizvodnjo pjrpd propadom. Devizno tržišče Tendenca izpremenljira; promet Din 2,590.064'26. Napram prejšnjemu tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom 3.011 tisoč dinarjev, pokazuje tekoči borzni teden ponovno nazadovanje za skoraj pol milijona dinarjev (vse v tisočih dinarjev): Devize: Amsterdam minuli teden (109), tekoči teden 64, Berlin (7) —, Din. deviza (320), 183 avstr. priv. klir., Dunaj (536) 1267, privatni kliring, Curih (402) 33, London (988) 633 inkl. priv. kliring, New-york (462) 228, Pariz (149) 74, Solun (9) -, Trst (23) 108, Stockholm (6) —. Najbolj je porasel promet y devizi Dunaj, katere je bilo v tem tednu nabavljeno potom avstrijskega privatnega kliringa za 731 tisoč dinarjev več nego v minulem tednu, dočim ne znaša porast prometa v devizi Trst niti celih sto tisoč dinarjev. Nasprotno pa je tokrat padel devizni promet v Curihu za 369 tisoč dinarjev, v Londonu za 355, v Newyorku za 234, v dinarski devizi za 137, v Parizu za 75 in v Amsterdamu za 45 tisoč dinarjev. Dnevni devizni promet se je gibal v tem tednu takole: 25. febr. 1035 Din 794.86876 Dunaj-London 26. febr. 1935 Din 185.758'12 London, 27. febr. 1935 Din 291.982 45 London-Dunaj 28. febr. 1935 Din 588.508'06 Dunaj-London, 1. marca 1935 Din 728.946‘87 Dunaj-Newyork. Narodna banka je posredovala v višini dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov in dala na razpolago Amsterdama za dinarjev 50.000’—, Curiha za Din 25.000’— in Pariza za Din 50.000’—. Celotni devizni promet v februarju znaša 13.330 tisoč dinarjev in je za ca pet milijonov dinarjev manjši nego v mesecu januarju t. 1., medtem ko se je v primeri z lanskim februarjem (8.345 tisoč dinarjev) skoraj za prav toliko dvignil. Notice privatnih kliringov so izostale razen avstrijskega šilinga, ki je beležil v ponedeljek 25. febr. od Din 8’20 do Din 8’30, od srede dalje pa bil trgovan na bazi dinarjev 8’25 do dinarjev 8’35. , S primo Narodne banke * s 25. febn l935 1. marca 1935 Deviie povpr. ponudba povpr. ponudba Din Din Din Din Amsterdam 2967’15 298175 2968 58 2983’17 Berlin 1756’08 1769’95 1756’08 1769’95 Bruselj 1024’56 1029’63 1025’98 1031’04 Curih 1421’01 1428’08 1421’01 1428’08’ London 212’07 214’13 21008 212’14 Newyork 4337 62 4373’93 4316’25 435256 Pariz 289’60 291'03 289’60 291’03 Praga 183’31 184’42 182’85 183’96 Trst 371'40 374’48 371’14 374’23 V razdobju tega tedna je bila po gornji tabeli dosežena ta-le tečajna razlika (vse v poenih): Amsterdam + 1'43, Berlin 0, Bruselj + 1’42, London — 1-99, Newyork — 21'37, Pariz 0, Praga — 0’46 in končno Trst — 0'26. — Curih je beležil dosledno brez izprememb. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca neizpremenjeno stalna. V tem tednu ni bilo perfektuirano nič zaključkov v državnih papirjih, ki sq na vseh borznih sestankih notirali skoraj povsem brez izprememb- Od ponedeljka na včeraj je Seligman popustil za dve točki v ponudbi, medtem ko je 7°/o investicijsko posojilo okrepilo svoj denarni tečaj tudi za dve točki; tečaj Vojne škode pa je porastel za pet poenov v povpraševanju in za šest . pqnudbi. V petek, dne 1. t. m. so bili doseženi naslednji najvišji, oziroma najnižji tečaji: 1% inv. pos. Din 75'— do Din 76— 8#/o Blair Din 77’— do Din 78'- 7% Blair Din 67 — do Din 68 - Seligm. obv. Din 71'— do Din 72'— Agr. obv. Din 45’— do Din 46'— Degl. obv. Din 65'— do Din 66— in Vojna škoda Din 883— do Din 386’— Industrijski in bančni papirji tudi v tek. borznem tednu niso beležili. Žitno tržišče Tendenca stalna. V tekočem borznem tednu sta bila zaključena dva vagona pšenice in en vagon koruze. Cene ovsa in otrobov so ostale ne-izprenaenjene, medtem ko se je mqka pocenila za približno Din 6'—, koruzafn pianina pa povprečno za Din •?’- pri 'smštaa Na včerajšnjem borznem terf^n ^ sežene te-le notice: 210 — 230 — 205'- 225'- 195'— 215- 175- 195- 105'- 110'- Žito: (Cena za 100 kg franko vagon nakladalna postaja.) Din Din Koruza: prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .... 72'— 75'— prekomerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . 68’— 70'— bela, prekomerno suha, za mletev sposobna, s kvalitetno garancijo, franko vagon bačka post., plačljivo proti duplikatu.............. 88'— 90 — Oves: zdrav, suh, rešetan, franko vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . 105'— 110 — Pšenica: zdrava, rešetana, suha, 79 kg, 2%, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ...................... 127,50 130 — zdrava, suha, rešetana, 78 kg, 2%, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu ........ 125'— 127'50 Mlcvski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . Otrobi: pšenični debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja ..... Lesne tržišče Tendenca še vedno mlačna. Glede našega izvoda v Italijo, ki je vsled zadnjih italijanskih odredb popolnoma prekinjen, se pričakujejo izpremembe. Saj pa je bila s temi ukrepi najobčutneje predeta predvsem naša lesna trgoviua, katera že po naravni legi Dravske banovine — kar se tiče izvoza — teži na Italijo. Kljub preferencam, ki jih uživa Nemška Avstrija, je tako našim izvoznikom, kakor tudi italijanskim uvoznikom še vedno konveniralo naše blago, zlasti za srednjo in dolenjo Italijo. Kakor izvemo, se bodo začela med našo državo in Italijo trgovinska pogajanja zaradi nove ureditve izvoza že tekom tega meseca. Težava je pač v tem, da smo doslej redno znatno več izvažali v Italijo kakor pa od nje kupovali, dočim skuša Italija baš s temi naredbami bolj uravnovesiti svoj izvoz napram tujemu uvozu, kar pa je z njenega gospodarsko-političnega vidika povsem razumljivo. A ker je ravno Dravska banovina predvsem navezana na izvoz v Italijo, se pač mora najti modus, ki bo — četudi z malimi žrtvami — reguliral to razmerje. To bo tem laže doseči, če s© na obeh straneh pokaže dobra volja za medsebojno izmenjavo blaga. Nad vse važno in neobhodno potrebno je, da bodo pri teh Pogajanjih zastopani zlasti izvozniki iz Slovenije, ki imajo prav gotovo največji in celo življenski interes na dqbrih medsebojnih trgovinskih odnoaajih. Na ljubljanski borzi jo&