PRIMORSKI DNEVNIK I® zaCol izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž n®d Cerknim, razmnožen ne ciklostil. Od 5. do 17. ^tembra 1944 se je ti-s*al v tiskarni «Doberdob» Govcu pri Gorenji Trebu-'• °d 18. septembra '944 do 1 maja 1945 v Pskarni «Slovenija» pod vO|skim pri Idriji, do 8. mal® 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-°nja Številka. Bil je edini nakani partizanski DNEV-* v zasužnjeni Evropi. primorski 1 PoStnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL št. 182 (11.905) Trst, sreda, 1. avgusta 1! o- o o o o Srečanje predsednika IS SRS Šinigoja s Comellijem Globalna zaščita, SSG in sodelovanje osrednje teme pogovorov v Ruttarsi! RUTTA.RS — Danes sta se v Ruttar-eri Dolenju sešla na delovnem po-n„r,01ru’ ki se ga je udeležil tudi ge-gy alni konzul SFRJ v Trstu Drago a,r^k'' predsednik izvršnega sveta S0] escine SR Slovenije Dušan Šini-aJ ln predsednik deželnega odbora km°inornne dežele Furlanije - Julijske Jme Antonio Comelli. Delovni o- bisk sodi v vrsto delovnih srečanj med vodilnimi predstavniki SR Slovenije in avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Pogovor je potekal v ozračju medsebojnega razumevanja in zajel vsa bistvena vprašanja s področja dolgoletnega vzajemno koristnega in u-spešnega sodelovanja med SR Slove- nijo in avtonomno deželo Furlanijo -Julijsko krajino. V pogovorih je bil obravnavan položaj in uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj se je zavzel za čimprejšnji sprejem ustreznega zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki naj bi enakopravno obravnaval slovensko narodnostno skupnost v vseh treh po krajinah, kjer živi. Sprejem zakona bi prispeval h krepitvi medsebojnega zaupanja in nadaljnjega razvoja do brih odnosov med SFR Jugoslavijo in republiko Italijo. V tem okviru je bil govor tudi o kritičnem položaju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki se že več J,et ubada s hudimi finančnimi problemi. Poudarjen je bil pomen vsestram skega gospodarskega in drugega sodelovanja med SR Slovenijo in avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, še posebej na obmejnih območjih, kar predstavlja pomemben prispevek h krepitvi odnosov med o-bemu državama. Predsednika sta ugotovila še širše neizkoriščene možnosti, ki obstajajo za razširitev medsebojnega že doslej uspešnega sodelovanja. Ugotovljeno je bilo, da je za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja in dobrososedskih odnosov velikega pomena tudi u-reditev in izboljšanje cestnih ter prometnih povezav med obmejnima območjema, k čemur bo veliko prispe vala tudi Sabotinska cesta.' V senatu odobrili ratifikacijski zakon dogovora o medsebojnem priznanju diplom RIM — Senat je predsinočnjim odobril ratifikacijske '-ikone o treh italijansko-jugoslovanskih dogovorih. Med f!,mi jc za nas nedvomno najpomembnejši zakon za rati-. acijo italijansko-jugoslovanskega sporazuma o prizna-,.u diplom in akademskih naslovov, ki sta ga zunanja ■lustra Emilio Colombo in Lazar Mojsov podpisala v ■mu Ig, februarja lanskega leta. Dogovor je, kot znamo, Pomemben še zlasti za pripadnike obeh manjšin, sloven-* v Italiji in italijanske v Jugoslaviji, ker dejansko nw!1-a'!a diplome, ki jih pripadniki manjšin prejmejo v dogovor že ratifi-bo do ratifikacije ni. «• “. rnplome, ki jih pripadniki m cir i °i domovini. Jugoslavija je ta ma, Italija pa se je obvezala, da prišlo pred koncem leta, kar se bo sedaj po glasovanju v senatu verjetno tudi zgodilo, saj bi v poslanski zbornici za dokončno odobritev zakona ne smeli potrebovati več kot nekaj mesecev. V senatu so tudi odobrili zakon za ratifikacijo novega sporazuma o maloobmejnem prometu oseb in blaga iz leta 1982 in konvencijo o vzdrževanju državne meje iz leta 1980, v senatni komisiji pa so odobrili osnutek zakona o odškodnini za zapuščena premoženja v bivši coni B. V razpravo o vseh teh predlogih jc posegla tudi sen. Jelka Gerbec; o njenih posegih bomo še poročali. Craxi Na 23. olimpijskih igrah v Los Angelesu poročal parlamentu Vlada odobrila nove davčne ukrepe Ministrski predsednik zbornjrraxi je včeraj v poslal Verja,.•* P°dal dolgo poročilo o Cray Programa vladne več riareieinC gov°ril 0 vsem, kar je *J'ebas Pa tudi o tistem, kai razil narediti, pri čemer je zicijo J°’ bi bili odnosi z Peti pbredvsem levico, manj °sr(JinXi Ì®. v bistvu ponovil, sanja nJ? c.']ii njegove vlade zm Pridan iui-'-ì6, skrčenje državr voj Dr,v.Jaja' zaščita plač in Pa še ,,lzv°dnih dejavnosti, obe Z?PoslitvaVČna Pravičnost, poveč; vice rjn L>riiC sb)Pnie in ureditev storitev o, ke na področju ja’ nekaj i' ^kratka, program, ki gi ^niki vi P°navljajo vsi p k*1 tri lot c ’n s katerim se že , Sedatnj a-nV,Si strinjajo, a žal Se5u se lakoj po Craxijovem $e bo ko^AZa^eta dolga razprava ° 2aUnnio-a*a danes z glasovar Opoy?.-1 vladi. rala z,cUa - — Rapine ‘'^‘nunistične parlami , ®tta staNapolitano kot tajni ne(infacenila Craxijevo | ki gatlVno; še zlasti Ni P°z°ril o-b^soSel v razpravo JPbe ter - številne neizpolnje d d°slei 'n- z asti na dejstvo, t9 ni J, n ' 'zpoinila svojih ot ^°če "frea jamstva, da I £>ju ka^na Politika, ki je nh bteti ^™.unistične partije SiceSp,XiteenUakemU razrCdu Znfftno «V** alikvot da iMal 2 0^ IVA, ki bo ali v' 38 odst. S,eva &C devct): drugi w'kitja, kat t ^clJO davka. loAt 780 rniiik.h letni Promet Pod^v °bdaJz|n0V ter pavša kon)v! Jlvc vsotc Z1 ■XanJa dohrvof'10 1)3 omejitev ja, bosarne^^0^ družinskih zlnost ie ° ? ane družine. 5 ten^jšanie zlasti por K11 tr(,;iJ,tk al‘kvot IVA, vei ne n?v°st voiiJ6, m ^nano, kc '““»■S« S, 2e.‘”““kc Edith Gufler priborila Italiji srebrno kolajno v streljanju LOS ANGELES — Nadaljujejo se 23. olimpijske igre v Los Angelesu. Po dveh dneh bridkih razočaranj je Italija le osvojila svojo prvo ko lajno (srebrno) na teh igrah. Pri služila ji jo je 22 letna Edith Gufler iz Merana v streljanju z zračno pu ško. Zmagala je Američanka Pat Spuring, tretja pa je bila Kitajka Ksjao Kuan. Glede Jugoslovanov naj omenimo tesno zmago nogometašev proti Ka merunu (2:1). V OLIMPIJSKI PRILOGI / i»,v./ i i #;>/ Zlato za strelca -Luciana Giovannettija LOS ANGELES — Luciano Giovannetti je priboril Italiji prvo zlato kolajno na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Giovannetti je osvojil zlato odličje v streljanju na glinastega goloba (jarek) in tako potrdil zelo dobro tradicijo Italije v tej športni disciplini. Giovannetti je namreč osvojil zlato kolajno tudi pred štirimi leti v Moskvi. Tekma je bila izredno izenačena, na koncu pa kar dramatična. Kar trije tekmovalci so dokonča1! tekmo z enakim številom točk: poleg Italijana še Američan Daniel Carlisle in Peruanec Francisco Boža. Izkušeni Giovannetti ni zamudil svoje edinstvene priložnosti v dodatni tekmi in zmagal s 24 točkami pred Božo (23 točk) in Carlisle jem. Po lepem uspehu Edith Guflerjeve, ki je prav tako v streljanju priborila Italiji srebrno kolajno, je tako Giovannetti z zato kolajno vnesel v italijanski tabor le nekaj optimizma, po prvih dveh dneh poprečnih dosežkov. Alberto Marcolin direktor Piccola TRST — Alberto Marcolin je novi odgovorni urednik tržaškega italijanskega dnevnika II Piccolo. Tako je včeraj na skupščini novinarjev časopisa sporočil sindikalni odbor časnikarjev, potem ko je za ime zvedel od novega lastništva Novi direktor, ki je po poreklu iz Vicenze in je bil vrsto let poddirektor dnevnika »La Nazione« iz Firenc, bo novinarjem tržaškega glasila jutri zjutraj predložil svoj program. Medtem pa so tovarniški svet in sindikalni predstavniki pokrajinskega tajništva FLSI izdali sporočilo, v katerem »z zadovoljstvom sprejemajo na znanje jamstva o bodočnosti zaposlitvene politike in načrte novega lastnika«. Sindikalna zveza o položaju SSG TRST — Predvčerajšnjim so se sestali pokrajinsko tajništvo sindikalne zveze CGIL - CISL in UlL in pokra j inska tajništva sindikatov za gleda lišča in informacijo FLSI, da bi skup no preučili položaj Slovenskega stal nega gledališča. V tiskovnem poročilu, ki so ga sindikati izdali, je med drugim rečeno, da v okviru splošne krize gledališč vzbuja še največjo zaskrbljenost položaj SSG, saj je zaradi težkega finančnega položaja, v katerem se u stanova nahaja, v dvomu sam začetek njene nove sezone. Prav zaradi tega so sindikalna tajništva prosila novo, nujno srečanje z deželnim odborom, da bi čimprej ukrepal, tudi v zvezi z že sprejetimi obvezami. Poleg kulturne škode tiskovno sporočilo omenja tudi nevarnost za izgubo delovnih mest na področju kulturnih dejavnosti v naši deželi. Preusmeritev francoskega letala ŽENEVA — Trije zračni gusarji so včeraj popoldne ugrabili letalo boeing 737 francoske letalske družbe Air France, ki je letelo na progi Frankfurt - Pariz. Pilota so prisilili, da je preusmeril letalo v Ženevo, kjer je pristalo v poznih popoldanskih urah. Tu so po nekajurnem pogajanju letališke oblasti pristale na zahtevo, da napolnijo rezervoarje z zadostno količino goriva, da bo letalo lahko doseglo Bejrut. Gusarji, ki med seboj govorijo arabsko, a obvladajo tudi angleščino, so izjavili, da nameravajo poleteti v Teheran, vendar so iranske oblasti takoj sporočile, da ne bodo izdale letalu dovoljenja za pristanek na ozemlju te države. Vendar pa je malo po polnoči letalo kljub vsemu pristalo v Bejrutu, ker je pilotu zmanjkalo goriva, da bi lahko nadaljeval polet. Na letalu je 58 potnikov in 6 članov posadke. Graunja cest v času recesije JOŽE PETROVČIČ Zdi se, da se Slovenija vendarle ne bo sprijaznila z dejstvom, da bo počasi zašla v hudo prometno osamitev. Na zadnjem zasedanju republiške skupščine je namreč ministrica za promet sporočila, da bo Slovenija skupaj z Avstrijo že prihodnje leto začela graditi predor pod Karavankami in da se slovenske banke že dogovarjajo z italijanskimi o posojilih, ki bi jih uporabili za gradnjo cest od Razdrtega, kjer se zdaj konča avtocesta iz Ljubljane, proti Gorici in proti Sežani. Poleg dograditve velikega skladišča in pristanišča v Kopru za razsute tovore in poleg obsežnega železniškega skladišča za zabojnike (kontejnerje) v Ljubljani je to nov, velik naložbeni zalogaj, katerega rezultati bodo vidni komaj čez slabo desetletje. Gradnja karavanškega predora bo namreč trajala vsaj pet let, ne dosti manj pa gradnja cest. Hkrati pa so že začeli posodabljati tudi cesto Jesenice - Ljubljana - Zagreb. Odsek med Naklim (mimo Kranja) do Ljubljane — gre za sodobno štiripasovno avtocesto — bodo verjetno zgradili že letos, nato pa bodo odpravili najožje grlo na cesti proti Zagrebu (Višnjegorski klanec) in zgradili južno obvozno cesto v Ljubljani Ob tem se takoj zastavi naslednje vprašanje: kako to, da Slovenija tako pospešuje gradnjo cest prav v času, ko je gospodarstvo v krizi? Kato to, da st odloča za naložbe, ki bodo pobrale veliko denarja prav zdaj, ko vsi ugotavljajo, da ni denarja niti za najnujnejše posodobitve slovenske industrije? Ali ni vse to nekoliko skregano z gospodarsko logiko? Bralcem gotovo ni treba pojasnjevati, kako odlično prometno lego ima Slovenija. Treba pa je povedati, kaj V zadnjih letih ugotavljajo prometni strokovnjaki. Ti so opazili, da so se prometni tokovi začeli usmerjati mimo Slovenije. Ugotovili so npr. da so tovore, namenjene iz Srednje Evrope na Bližnji vzhod, začeli prevažati čez Madžarsko in ne čez Jugoslavijo (to velja zlasti za železniški promet), da vozijo blago iz ČSSR, Avstrije, Madžarske in Bavarske raje v Hamburg kot pa v jadranska pristanišča, da se tovornjaki iz Srednje Evrope močno izogibajo Slovenije in iščejo druge poti do jadranskih pristanišč... Skratka: tako imenovani tranzitni promet v zadnjih letih ne narašča tako močno, kot prej oziroma tako močno kot na drugih prometnih žilah. Jasno jc, da je zaradi tega tudi zaslužek manjši. Vendar ne gre samo zato: kjer začnejo usihati prometni tokovi, tam navadno začne usihati tudi gospodarska rast. Takšna spoznanja niso nova. Poslušamo jih vsaj že deset let. Toda v tem času je bilo v Sloveniji storjenega kaj malo za boljše prometne povezave. Ostala Jugoslavija je hitreje napredovala. Vzrokov za to je veliko. Izredno pomemben se zdi političen moment, ki je nastal s tako imenovano cestno afero (povezan z odstopom Kavčiča, nekdanjega predsednika slovenske vlade), saj se je zaradi te afere začetek gradnje prve avtoceste v Sloveniji močno zavlekel in s tem tudi gradnja ostalih. Po drugi strani pa je Slovenija težje dobivala posojila tujih finančnih organizacij kot ostala Jugoslavija. Veliko denarja za gradnjo cest in železniškega omrežja je prihajalo iz raznih mednarodnih skladov za obnovo in razvoj. Ker je Slovenija najrazvitejša republika, so drugi v Jugoslaviji imeli prednost. Hkrati pa je Slovenija dajala večji poudarek razvoju industrije in drugim gradnjam. Omeniti pa je treba tudi, da zaradi predpisov ni mogla uresničiti nekaterih zanimivih projektov, ki bi jih financirali sami tujci. Samo za ponazoritev: švedska 1KEA je nameravala zgraditi velik zbirni center v koprskem pristanišču, pa so takšen projekt onemogočili predpisi. NADALJEVANJE NA 10. STRANI Najuspešnejši izvozniki SFRJ BEOGRAD — Šdpad in Uniš iz Sarajeva, Prva petletka iz Trstenika, Agro - Vojvodina iz Novega sada, Iskra in Združeni proizvajalci strojne opreme iz Ljubljane, Union iz Tuzle, Rade Končar iz Zagreba, Ivo Lola Ribar iz Beograda in Strojna indù strija Niš, to je deset jugoslovanskih najuspešnejših izvoznikov. Po podatkih inštituta za zunanjo trgovino so te organizacije v šestih mesecih letos dosegle najboljše rezultate v poslovanju s tujino. Skupno so v svet prodale blaga v vrednosti 573 milijonov dolarjev. V 6-mesečnem jugoslovanskem izvozu so sodelovale z 12 odstotki. Te organizacije so bile skromne tudi pri nakupih v tujini. Uvozile so samo za 197 milijonov dolarjev blaga, kar pomeni samo 3,5 odstotka vrednosti celotnega blaga, kupljenega zunaj jugoslovanskih meja. Razen novosadske Agro - Vojvodi ne, ki je zunanjetrgovinska hiša, so vse ostale delovne organizacije proizvodne. Od devetih jih kar 7 sodi v kovinsko industrijo. Krvav epilog v venezuelskem letalu V spopadu ubita oba preusmerjevalca CARACAS — Preusmeritev venezuelskega aviona DC-9 se je končala s smrtjo obeh preusmerjeval-cev. Letalo, ki povezuje Caracas in Curacao sta v nedeljo popoldne preusmerila dva oborožena moška, e-den haitski in drugi dominikanski državljan. Dvaindvajset ur po preusmeritvi je letalo pristalo na letališču otoka Curacao. Med pogajanjem s prvim ministrom Antil, do-nom Maritanom, sta napadalca vprašala 3 milijone dolarjev (dva manj kot prejšnji dan), vendar venezuelska vlada ni sprejela pogojev. Včeraj zjutraj pa je komandosu venezuelskih oboroženih sil uspelo odpreti zadnja vrata aviona, ko je eden izmed ugrabiteljev govoril po telefonu. Ko je ekipa oboroženih mož vstopila v letalo, se je vnel spopad, v katerem sta bila oba preusmerjevalca ustreljena; posadka in potniki, med katerimi je bilo največ Portugalcev, Američanov, Nizozemcev in Argentincev, pa so bili rešeni. Prve vesti so najprej sporočale, da je pri tej akciji sodelovala tudi ekipa ameriških oboroženih sil. Vendar pa je ameriško obrambno ministrstvo odločno zanikalo, da bi kakorkoli pomagalo pri osvobojenju potnikov in usmrtitvi preusmerje-valcev. Likud in laburisti snujejo vlado narodne enotnosti TEL AVIV — Izraelski premier Jicak Šamir in vodja laburistične o-pozicije Simon Perez sta včeraj dosegla okviren sporazum o začetku pogajanj za sestavo nove vlade narodne enotnosti, tako imenovane »velike koalicije« med Likudom in laburisti. Pritiski predsednika republike Hercoga so bili torej po vsem sodeč u-spešni. Reziftati volitev z uspehi manjših verskih strank so namreč do skrajnosti zožili manevrski prostor in dovedli izraelski parlamentarni sistem v pravo pat pozicijo. Likud bi lahko že res sestavil koalicijsko vlado, a bi bil praktično talec v rokah verskih strank. Prav tako mu ne bi uspelo izvesti prepotrebnih gospodarskih reform. Koalicijsko vlado bi lahko sestavih tudi laburisti, ki pa bi morali računati na stranke levice ob podpori sredinskih strank. Laburisti so že res na volitvah dosegli viden uspeh in postali relativno najmočnejša stranka, a imajo tako kot Likud vezane roke. Za predsednika Hercoga je bila torej »velika koalicija« edini izhod lZ slepe ulice. Resnici na ljubo pa b® sestava take vlade narodne enotnost1 skrajno zapletena zadeva. Razhajanja med obema strankama so velika predvsem glede vprašanja odnosov z a-rabskim svetom, glede umika iz južnega Libanona in glede zasedenih a; rabskih ozemelj. Politični opazovalci pa so prepričani, da bodo likudovci in laburisti našli skupni jezik glede težke gospodarske in politične krize, ki pretresa Izrael. Inflacija je po zadnjih podatkih dosegla 400 odstotkov, volilni uspeh skrajno desničarskih verskih strank pa dokazuje, da se rU' ši tudi politična stabilnost izraelskega parlamentarnega sistema. Zemljarič v pogovoru z novinarji Le večja proizvodnja krepi gospodarsko stabilizacijo BEOGRAD — Podpredsednik ZIS Janez Zemljarič je na včerajšnjem pogovoru z jugoslovanskimi novi narji dejal, da pomenita samo večja proizvodnja in boljši dohodek polno podporo dolgoročnemu programu gospodarske stabilizacije. Hkrati sta tudi pomemben temelj v prizadevanjih, da bi zavrnili inflacijo, ukrotili cene in podobno. Glede cen je podpredsednik ZIS dejal, da se zmanjšuje število zahtev za podražitve, kar pa ne pomeni, da bi lahko poštah neprevidni. Medtem ko so prvi teden j uh ja skupnosti za cene prejele 765 obvestil o višjih cenah, so jih minuli teden dobile samo 330. Je nekaj povsem vidnih znakov, da na posameznih območjih konjunktura omahuje in da so zaloge konfekcije, pohištva, obutve, usnjene galanterije, gospodinjskih strojev, suhomesnih in drugih proizvodov vse večje. Pri tem se bo treba prilagoditi zahtevam svetovnega tržišča in blago v večjih količinah pošiljati preko meje. Je pa tam konkurenca vse večja, tržišče je izbirčno in lahko jugoslovansko gospodarstvo nastopa v svetu samo z izdelki, ki odgovarjajo okusu in potrebam porabnikov. V nasprotnem primeru bo težko sodelovati na tujem tržišču. Prav zdaj poteka izdelava petletne izvozne strategije in določanja seznama izvoznih izdelkov, je dejal Janez Zemljarič. Med nje sodijo tudi nekateri kmetijsko - živilski izdelki, med drugim koruza in pšenica. Zato proučujejo tudi možnost, da bi prihodnje leto na jugoslovanskih poljih pridelali večje količine teh kultur, konkretno naj bi proizvodnjo povečali za pol milijona ton. (dd) Po obisku ministra Andreottija v Libiji Gadafi pokazal večjo odprtost do Evrope in zahodnega sveta Andreottija je na letališču sprejel libijski zunanji minister Triki (Telefoto AP) Oboroževalna tekma: SZ in ZDA »uspešno« preizkušajo novo vrsto medcelinskih raket Andrej Gromiko MOSKVA — Moskovska »Pravda« je včeraj objavila, da tudi Sovjetska zveza »preizkuša« novo vrsto raket na veliki (medcelinski) domet, ki so podobne ižstrelkom »cruise«. Take rakete, ki so doslej bile le na srednji domet, že dalj časa uspešno preizkušajo Združene države Amerike. Njihova osnovna značilnost je v tem, da lahko letijo zelo nizko in svoj let avtomatično prilagajajo konfiguraciji ozemlja. Zaradi tega jih radarji težko zapazijo, kar pomeni, da je obramba pred njimi silno otežkočena. Glasilo KP SZ piše, da so ZDA z izdelavo novih raket »ponovno skušale uničiti ravnotežje sil« med Vzhodom in Zahodom in »ogroziti varnost SZ«. Po pisanju »Pravde« pa se je ame- riška vlada pri tem spet uštela, kakor se je v preteklosti že večkrat z izdelavo balističnih raket in raket z več konicami. Oboroževalna tekma se torej nadaljuje in ni nikakih izgledov, da bi v doglednem času prišlo do kakega resnejšega poskusa za njeno omejitev. Vse namreč kaže, da je propadel sovjetski predlog o pogajanjih zoper vesoljsko oboroževanje, ki naj bi se pričela septembra na Dunaju. Washington ne pristaja na zamrznitev preizkušanja in nameščanja vesoljskega orožja, ki jo je Moskva postavila kot bistven pogoj, da sede za pogajalsko mizo. K vsemu temu je treba pristaviti še nov znak, ki vsaj posredno govori o sedanjih izredno slabih odnosih med velesilama. Organizacija združenih narodov je včeraj objavila, da na merava ameriški predsednik Ronald Reagan govoriti na otrovitri 39. generalne skupščine OZN, ki bo 24. septembra v New Yorku. Kmalu za tem pa se je razvedelo, da je sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko odpovedal svojo prisotnost na njej. Odkar je Gromiko leta 1957 postal šef sovjetske diplomacije, se samo dvakrat ni udeležil omenjene skupščine. Sovjetski viri ne navajajo razlogov za njegovo odsotnost, kljub temu pa je ni težko pripisati sedanji krizi "v odnosih med blokoma. TRIPOLI — Koristno srečanje tako na političnem kot tudi gosp™^ skem in trgovinskem področju. Tak je označil italijanski zunanji mini ste Andreotti svoje srečanje z libijska1 predsednikom Gadafijem. Kar zadeva politično plat j* Vjl drcotti v pogovoru z novinarji deJa ■ da vidi željo Libije, da bi imela Evropo in drugimi pomembnimi z hodnimi državami dobre odnose, . bilateralnem gospodarskem podrwJ pa ima Italija možnost za investicij v Libiji v višini 2 tisoč milijard m\ Najbrž pa je prav zmernost, ki J je Gadafi pokazal, glavni element m dreottijevega obiska v Libiji. y v. 0 kot dveumem pogovoru z italija11®. delegacijo je na libijski strani msa po odpiranju in možen je obrat y . dafijeve politične drže v primerj s tisto iz prejšnjih let. Gadafi je dreottiju zaupal, da stremi k dve ciljema : k enotnosti »arabske na je« in k vzpostavitvi odnosov z Lv po, z zahtevo, da se libijska 11 ^ bolje pojasni ostalemu svetu m . svet »filozofsko analizira libijsko e trino«. Ali naj to pomeni tudi bo J.. razmerje z ZDA? Italijanski zl?n minister je dejal, da je imel vtis. je na tej poti odprta špranja. . m Libijski predsednik je pokazal y večjo zmernost do odprtih računo > z naj bi jih imela njegova država ^ Italijo. Gre za namestitev jedi?1'^ izstrelkov cruise v Italiji, ki naj ^ predstavljali nevarnost za LibiJ za zahtevo po odškodnini, ki J6^. vezana z italijansko kolonialno ire- jta- pacijo te arabske države. , Poleg tega sta oba državnika V gledala tudi možnost uresničitve ^ lijanskega načrta za zgraditev v.c. bi ji specializiranega kardiokiru1” ga središča. □ BEOGRAD Jugoslovanske Jjjjg žarne so iz Kitajske dobile P°n naj bi investirale v izgradnjo r .nCi kov premoga v kitajski P1"0 ^e-Šanhsi. Rezerve na tem območju n ju jejo na okoli 10 milijard ton P ^ rnoga, jugoslovanske železarne Pdja_ lahko z izgradnjo enega ali dv® .,jaškov v rudniku dobile do 2,5 m^. na ton kakovostnega premoga za siranje. Rekordna žetev v Vojvodini NOVI SAD — Končni podatki o letošnji žetvi pšenice v Vojvodini, ki so jih včeraj sporočili v pokrajinskem. sekretariatu za kmetijstvo so samo potrdili, da je najboljša v zgodovini tega žitorodnega območja. V Vojvodini še nikoli, odkar tam sejejo pšenico, na hektar niso pridelali poprečno 5,36 tone pšeničnega zrna, kot letos. S tem so za več kot 200 kg pšenice na hektar presegli dosedanji vojvodinski rekord, dosežen pred sedmimi leti. Skoraj vse domače vrste pšenice so v Vojvodini izredno dobro rodile, najboljši rezultati pa so bili doseženi na tistih poljih, ki so jih zasejali z novosadsko zgodnjo vrsto in sorto ■»jugoslavija«. Obe sta iz tako imenovane vrste trde pšenice, kar pomeni visoko kakovost moke in kruha. Najbolj se je izkazala vrsta »jugo-slavija«, saj so na primer na enakem od 25 tektarov TOZD Zednik subotiškega agrokombinata pridelali 9,87 tone suhega zrna. (dd) Danska »morska deklica« Znana »morska deklica«, ki je imela v zadnjih časih nemirno življenje, bo v Kopenhagnu spet na razpolago očem radovednih turistov (Telefoto AP) Jugoslovanski vagoni za Irak NIŠ — Iračani bodo kmalu prevažali blago z jugoslovanskimi vag jjj, V to vojskujočo se državo so prispeli prvi iz serije 1960 zagonov, ki -^ pri jugoslovanskih proizvajalcih naročile iraške železnice. Celotno * ^v; žici jo« naj bi poslali v Irak do marca prihodnjega leta. Dobava že . ?(jaj naj narejenih vagonov se je zakasnila zaradi težav na fronti, toda tu pg-pot do Iraka ni enostavna. Vagoni potujejo po železnici do zadnje tur® ^je-staje, od tam pa s posebnimi tovornjaki - vlačilci do prve iraške P*V po Manjši del vagonov bo potoval do luk v Jordaniji z ladjami, nato P“ cestah do Iraka, (dd) Vojaški rok po novem CT0&' BEOGRAD — Ob 1. do 5. avgusta bo v enote JLA odšla PrV‘ pod° racija rekrutov, ki bodo vojaški rok služili 15 mesecev naenkrat. ^ V študentje izgubiti le eno šolsko leto, medtem ko so do zdaj sluzi . dveh delih — dvanajst mesecev in kasneje še tri mesece. Po novem po obstaja tudi možnost, da vojaki — člani državne reprezentance, zai ^ piU membnih tekmovanj prekinejo služenje vojaškega roka (te ugodn°® . e ti# že deležni nekateri jugoslovanski olimpijci). Avgusta odhaja v v°ias,:no. v° peta generacija vojakinj, za katere je seveda služenje roka prostovo J dosedaj bodo korakale 3 mesece, (dd) Pojasnilo odbomištva o prispevkih kulturnim organizacijam na Tržaškem V poročilu o seji Tržaškega pokra nnskega sveta, ki je bila 26. t.m. srn° poročali s posebnim poudarkom , razpravi o podelitvi sredstev kul-urnim društvom, ki delujejo v naši Pokrajini. V članku smo navedli, da Prišlo do polemik v sami večini ” da je moral zato predsednik Mar-bto odložiti glasovanje. Pisali smo tudi, da med predlo-emmi ustanovami, ki naj bi dobile Podporo,^ ni bilo Narodne in Studi j-k-e knjižnice, češ da mora zaprositi Prispevek Deželo, ki je za to pristojna. JX° sedaj smo glede vse zadeve o nT-°J.a*1 kulturnim organizacijam P ejeli pojasnilo pokrajinskega od-orništva za kulturno, oziroma od-Jnika Zorka Hareja (SSk). Pojas-0 v celoti objavljamo: *y zvezi z zadnjo sejo tržaškega J"Krajinskega sveta dne 26. julija, ,j , ^ateri se je začela razprava o aelitvi prispevkov kulturnim orga-I. 'a(JIJarn na podlagi deželnega za-»rJ13. St. 68 in o kateri je tudi po bni--° kraievno časopisje, bi zaradi Nadnje *n^ormac*je ze*el pojaniti na- .Prispevkov ne določa samo odbor- ništvo Dri lv8 kulturo, temveč sodelujejo funt ■^‘kovanju predlogov pristojni smi ?10n.ar' posvetovalna komisija v zast U ^ zakona 68 (v kateri so jta',..Pane vse kulturne komponente, voriiJans*-vKe, da bi jih lahko bile in e °rganizacije pravočasno do-je tež., m°?*e izdelati obračun, kar Podpor(0', st društvom odobrijo šele naslednje leto, kot se je doslej dogajalo. Kar zadeva pripravo in vlaganje prošenj, je pokrajinska uprava letos januarja obvestila po časopisju na roke za vlaganje prošenj in dala na razpolago pismena navodila, kako naj bodo prošnje sestavljene. Za vsa slovenska kulturna društva, ki so v redu z zahtevano do kumentacijo, je bil po predlogu od bomištva dodeljen primeren prispevek. Zaradi odložitve seje oziroma glasovanja o tem sklepu odbora na jesen, je nevarno, da bodo sedanji prispevki tem društvom znižani. Kar zadeva SNŠK, predlog odbomištva po prispevku za kulturne dejavnosti ni prodrl že na ravni omenjene posvetovalne komisije z utemeljitvijo, da knjižnice imajo pravico do obilnejših podpor, kakor jih predvideva zakon 68. Deželni zakon 60/76 namreč celo izrecno omenja posebno podporo SNŠK (čl. 11), čl. 12 istega zakona pa priznava prispevke knjižnicam tudi za kulturne dejavnosti. Zaradi tega predlog za podporo tej važni slovenski ustanovi zaradi omenjenih zakonskih predpisov na žalost ni prišel v poštev pri izvajanju zakona 68. To so objektivni razlogi formalne narave, pri katerih je pokrajinska uprava brez pravne moči. Končno naj pojasnim, da bo tržaška pokrajina po zakonu 68 porazdelila prispevke kulturnim organizacijam v višini 126 milijonov«. C Ob imenovanju glavnega urednika skupščina novinarjev Piccola Jutri se bo sestala skupščina novinarjev tržaškega dnevnika H Piccolo, ki bo preučil imenovanje Alberta Marcolina za glavnega urednika Kot je znano, je Piccolo za skoraj 14 milijard lir kupila založniška hiša Società poligrafici editoriale iz Bologne, ki je del delnic prodala tržaškemu industrijcu Raffaelu De Riu. Piccolo ima torej nov upravni svet (točneje družba OTE), ki mu pred seduje Oscar Maestro, podpredsednik pa je Raffaele De Riù. Predstavniki redakcije Piccola so se že sestali z novim vodstvom. Svet redakcije pa se o novi vodstveni strukturi ni še izrazil; svoje mnenje bo podal komaj potem, ko bo prejel nov založniški program. Na sestanku med predstavniki novinarjev in delavcev so novi lastniki potrdili, da ne bodo nikogar odpustili iz službe. Delavski svet je to izjavo sprejel na znanje z zadovoljstvom. S tem se je zaključilo tudi pripravno stanje, ki ga je napovedal delavski svet. Septembra bodo odprli center za obrtništvo Razmahu umetniške obrti v zadnjih letih je gotovo botrovala dokaj nizka možnost zaposlitve. Opažamo namreč, da število mladih, ki imajo »umetniško roko« in podjetniško žilico in ki se opredelijo za te dejavnosti, stalno narašča. Nekaj finančnih olajšav jim nudijo pristojni organi, vendar je za obrtnika precej tvegano odpreti aktivno in donosno obrtniško delavnico. Problemov s tem v zvezi je veliko, med njimi pa je najbolj pereč ta, da so posamezniki prepuščeni lastni pobudi in nimajo nobenega jamstva ali zavarovanja s strani kakšne ustanove. Vrh tega pa je v današnjih kritičnih gospodarskih razmerah izredno težko prodreti na trg z novimi, čeprav kvalitetnimi, predmeti. Prav ta prodor je eden izmed ciljev, ki si ga je zastavila skupina tržaških obrtnikov, ko so pred tremi leti razstavljali v Paulanu. Izkazalo se je, da je potrebna načrtna akcija glede stalnih razstavnih prostorov, osebja in praktičnih nasvetov, ki zadevajo upravljanje obratov. S takimi načrti so se naši obrtniki večkrat sestali z Državnim obrtniškim združenjem CNA, enoto za razvoj obrtništva ESA, tržaškim županom Richettijem in predsednikom letovišč arske ustanove Barisonom. Prišli so do sklepa, da je nujno potrebno ustanoviti zadrugo umetniških obrtnikov, v sklopu katere, naj bi posamezni obrtnik dobil konkretno in organizacijsko pomoč in strokovne nasvete. Drugi pomemben objektiv naj bi bil promocijskega značaja in sicer u-stanoviti stalen razstavni center. Zadruga naj bi skrbela tudi za sodelovanje z narodnimi in mednarodnimi tržišči, da bi se krajevna obrtniška dejavnost razmahnila zunaj ozkega tržaškega področja. Ta načrt nam je osvetlil predsednik Državnega obrtniškega združenja Roberto Cosolini, ki ščiti interese včlanjenih obrtnikov. Dejal nam je, da je težko uskladiti želje posameznih članov, kajti njihovi interesi in težnje so različni. Zadruga, ki bo predvidoma ustanovljena septembra, bo najprej odprla razstavni center na Trgu Barbacan v starem delu mesta. Stroške za opremo in ureditev prostorov bo krila Deželna ustanova ESA, ki bo poleg tega finančno podpirala tudi delovanje centra za naslednja tri leta. Organizatorji in obrtniki sami pa menijo, da je prostor na Trgu Barbacan preskromen in predaleč od mestnega središča, kar bo nedvomno negati vnoj vplivalo na število obiskovalcev in na prodajo izdelkov. Zaenkrat pa se bodo s tem sedežem zadovoljni in v njem uredili organizacijski in kulturni pa tudi razstavni sedež. Stališče CISL o ceni kosil v vrtcih Tržaško vodstvo sindikata CISL je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja, da Tržaška občina ne sme povišati cene kosil v otroških vrtcih za več kot 10%. To velja za družine odvisnih delavcev. Ob tem pa CISL negativno Ocenjuje ceno za posamezno kosilo, ki bo znašala za tekoče leto 2.000 lir. Sindikat nadalje pravi, da je potrebno ponovno pregledati lestvico zaslužkov posameznih . družin. Za neodvisne delavce pa bi morala veljati stroga davčna kontrola. Želimo, da bi cvetje še krasilo naše mesto -o kalu na Bazovici pa naj govorijo domačini Saj se še spominjate, kako lep je bil Trst v času mednarodne cvetlične razstave, ki je trajala kakih deset dni in se zaključila letos 6. maja. No, nekaj te lepote je ostalo, seveda pa ne vse, kot smo si vsi tedaj želeli. Toda želje so eno, stvarnost pa nekaj drugega. O tem smo se nekoliko pogovorili z dr. Vladimirjem Vremcem, odgovornim pri tržaški občinski upravi za urad, ki se bavi s problemi kmetijstva, gozdov, pa tudi vzdrževanja raznih nasadov in zelenic v mestu samem. »Nekaj tega, kar smo pripravili ob mednarodni cvetlični razstavi je res ostalo. Tako je o-stala še polovica cvetličnih nasadov na Trgu Unità, kjer se ljudje radi sprehajajo, otroci pa se raje igrajo. Ostala je cvetlična ureditev na Borznem trgu, ki jo je tedaj pripravilo mesto Graz. Skoraj nič ni ostalo nasadov na Trgu sv. Antona, pač pa so ostali vsi nasadi v Ul. delle Torri, ki so jih uredili cvetličarji iz Ljubljane (tu je bil odstranjen samo paviljon za informacije). Na Goldonijevem trgu so v glavnem še nasadi, ki so jih uredili cvetličarji iz Bočna, sicer z nekate- rimi spremembami, tisti del nasadov, ki so ga na istem trgu uredili cvetličarji iz Zagreba pa smo morali, žal odstraniti zaradi vsedržavnega srečanja alpincev v našem mestu. Na Garibaldijevem trgu so tudi nasadi skoraj v celoti ostali, ostalo je tudi otroško igrišče na Trgu De Ga-speri, ki bo tam, to je naš namen, tudi ostalo. Igrišče je opremila Ljubljana.« Pa vzdrževanje vseka tega cvetja in teh zelenic, je v tem poletnem času prav gotovo nič kaj lahek problem. »Tu ste zadeli prav v živo. Vzdrževanje vsega tega zelenja zahteva določeno število za to usposobljenih ljudi, ki jih pa mi, na žalost nimamo. In da bi le obdržali te lepe nasade, moramo zanemariti marsikaj drugega, kar bi bilo prav tako potrebno nege in rednega vzdrževanja. Naš glavni problem je pomanjkanje ustreznega osebja in "če tega ni, je težko uresničevati še tako lepe načrte in pobude.« Ker smo ga že zmotili pri delu, smo mu omenili tudi pismo, ki ga je tudi našemu uredništvu poslal občinski svetovalec Paolo Parovel v zvezi z ureditvijo kala pri Bazovici, in kjer očita dr. Vremcu, oziroma uradu, ki ga vodi, nekatere nepravilnosti pri ureditvi omenjenega kala. «Nočem se spuščati v polemiko, ker sem svetovalcu Parovelu na njegova izvajanja že odgovoril. Mi smo v Bazovici opravili očiščevalna dela omenjenega kala ter kot so ga sicer desetletja opravljali domačini sami. Zgradili smo ob kalu tudi zid, ker so hodili izletniki ob nedeljah tja trumoma prati svoje avtomobile, ker so otroci metali v kal razne smeti in drugo. Obložili smo kal z ilovico, ki res ni najboljše vrste, nismo pa imeli na r^ppolago druge. Glede kala pri Perče-dolu, ki ga Parovel tudi omenja, pa lahko povem samo to, da smo hoteli iz njega izvleči kakih 40 do 50 debel, ki so jih ljudje vrgli v ta kal, ali je-zerce. Ko pa so nas z urada za gozdarstvo opozorili, da na spomlad ni dobro opravljati tega čiščenja, ker se tedaj razmnožujejo žabe, smo delo ustavili in ga bomo, če bomo imeli na razpolago dovolj sredstev in ljudi, opravili, kot so nam svetovali strokovnjaki v zimskem času. Sicer pa mislim, da imajo pri tej zadevi kaj za povedati domačini in ne drugi.« Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji ^ol vasi pod Beneško republiko, pol pa pod Avstrijo ^menka Ì*“ÌT^STet ^n, občin prc*) fara Bolju-™ 9 ldravnik^a ,ln P°šta Dolina rnjo /7-Lakotišče - 0.5 km. ^ina 2 km; km, Trst 6 km. Nadmorska J. K!? na ..:iXX,dviga Koromačnik (110 nasov0^ P® se širijo Vale. .°dustrluaC,ni zaP°sleni v trža- & več oto? u°ni' v kraju Pa je Senika, pil^ deJavmc (klepar, ^ danes Pk lec košev). Ob Strugi Kolomha Uje Pusodobljen mlin Etilna ^barX? (Mahničev). Bivša >ka nle fedaj samo še bar. Kr- «t hn '"o tradir.f ZpoIaga z lastno dru-deWnlLC1JO' saj je bilo prosvet- le osredotočeno v Domju. Tu se vrši vsakoletna tradicionalna Sagra, ki jo prireja društvo F. Ven turini. Brez značilnejših pogostejših priimkov. Mačko vij e (prvi del) V Mačkovljah, mačkovijanski. Mačkovi jàni, narečno Mščkovlje, ital. Carestia, 1971: 422 preb., 1981 441 preb., občina, pošta Dolina - 2,4 km, Trst 8 - km. Nadmorska višina 100 m. Sklenjeno naselje na južnem pobočju flišnega Dolinskega hriba nad Osap-sko reko. Skozi kraj vodi pokrajinska cesta, ki povezuje Mačkovlje z Dolino in Ospom preko mejnega prehoda drugega reda. Od tod se odcepijo ceste za Žavlje, Prebeneg in Oreh. Glavna ulica je nekdaj razmejevala avstrijsko monarhijo in beneško republiko. Hiše pod njo so sodile h koprskemu okraju, torej pod Benetke, Ulica in vzhodni del vasi pa je bil avstrijski. Mačkovljam pripada zaselek Križpot, na Križpotu, ital. Crociata di Prebenico ob mejnem prehodu. Bližnja vzpetina je Trmun (160 m) na zahodu, ki se z Dolgo krono polagoma spusti k Miljskemu zalivu, medtem ko se na vzhodu svet dviguje na Socerb. Na jugu se pobočje spušča v Osapsko dolino oziroma Vale. Njive, travniki, pašniki, sadov- njaki in vinogradi so razmeščeni po pobočju, ker so bile v preteklosti Vale zamočvirjene in kmetijsko neproduktivne (ledina Močvare). Ravnina je bila poraščena s topoli, vrbami in bičevjem ter pogosto preplavljena. Končno je regulacijo Reke leta 1909 izposloval deželni poslanec v poreški deželni zbor, osapski žup nik Josip Kompare. Leta 1913 pa so vaščani osnovali Vodno zadrugo za vzdrževanje regulacijskih in gradbenih del ob vodotoku. Na Hribu je bila kmetijska zemlja na Prutah, Tu-lovem, Drakovcu, Vilovščah, Starcah in Bardali na beneškem zahodnem in na škonfitah, Podkosevcu, Delcah in Krževcu na avstrijskem vzhodnem delu. še posebno je bila v preteklosti razvita živinoreja. Upravno - politična delitev kraja je povzročila tudi družbeno razlikovanje. V Beneški republiki je bil uzakonjen kolonat, medtem ko je bil avstrijski sistem še izrazito fevdalen in je bistveno omejeval svobodo tukajšnjih kmetovalcev. Odprava fevdalizma je prišla šele leta 1848, zato pa se je beneški del vasi hitreje razvijal od avstrijskega, tako da so se Mačkovlje širile skoraj izključno zahodno od Ulice. Na ta način je bilo seveda med obema deloma močno razvito tihotapstvo. Spodnji Mačkovijani so nosili čez mejo razno blago, a še zlasti vino. Po pričevanjih so to počenjali kar v brentah. Kasneje se je v kraju uveljavilo sadjarstvo, po- sebno češnje, medtem ko je oljke in fige večkrat pestila zmrzal. Tu so se uveljavile češnje »zgodnjice«, ki si jih je neki domačin priskrbel na Vipavskem in so se nato razširile med vsa gospodarstva. Pridelke so nosile ženske prodajat v Trst in Milje, nekatere pa so se specializirale rV peki domačega kruha, ki je tudi romal v prodajo v bližnje mesto. Leta 1906 so ustanovili Gospodarsko društvo ter Gospodarsko zadrugo, ki se je ukvarjala z odkupom vina, ki so ga točili v vaški zadružni gostilni. še danes so češnje najbolj pogosto sadno drevje, ki jim slede hruške in jablane, a tudi oljčni nasadi. Torklja je delovala do leta 1963. Od tega leta se v Mačkovljah konec maja ali začetek junija vrši tradicionalni Praznik češenj, na katerem se. prodajajo domači pridelki. Dokaj razvito je vinogradništvo: 'sorte refošk, malvazija in merlot dajejo okrog 450 hi vina letno. Tu je bilo leta 1978 še 22 glav goveje živine. Gozd, predvsem hrastov, se širi na SV in JV pobočju. Vodovod so v Mačkovlje speljali leta 1950, pred tem so se domačini o-skrbovali s kapnico, vodo so zajemali iz bližnjih izvirov Senedovcu in Lenjavcu, medtem ko se je živina napajala v Kalu na slemenu Dolinskega hriba. Najstarejše hiše stoje seveda v starem središču in so več-črat neometane, čeprav je bil dobršen del kraja med drugo svetovno vojno požgan. Nova nadstropna bivališča se že bolj razloženo širijo ob glavni cesti na vrh Hriba in h Križpotu. V starejših zgradbah so ohranjene vinske kleti, hlevov in skednjev pa skorajda ni več. Aktivno prebivalstvo je v glavnem zaposleno v bližnji industrijski coni, ob delu se bavi tudi s kmetijstvom. Dve gostilni: sredi naselja ter na Križpotu ob mejnem prehodu. Šola deluje v kraju od 1924, pred tem so zahajali otroci v Dolino oziroma v Osp. Sprva je dobila svoje prostore v farovžu, novo šolsko poslopje pa so zgradili 1951. Mačkovlje razpolagajo z dvema prostoroma za kulturne prireditve: dvorano župnijskega doma od leta 1969 in 1980 obnovljeno srenjsko hišo, ki so si jo domačini postavili leta 1924 in kjer imata svpj sedež obe tukajšnji kulturni društvi. Farna cerkev sv. Jerneja je bila do nove razmejitve podružnica osapske, zgrajena pa sredi 17. stol. Pred tem naj bi na istem mestu stala kapelica sv. Hieronima, katere prve vesti segajo v leto 1337. Nad središčem naselja je pil, posvečen sv. Jožefu iz leta 1919-20. Ob njem je zanimiv razmejitveni kamen — triploskovna apnenčasta prizma — med tukajšnjimi srenjami z vklesanimi slovenskimi imeni: Dolina, Prebeneg in Mačkolje in z letnico 1819. V bližini naselja je pokopališče. (Se nadaljuje) Socialistična interpelacija v deželnem svetu Carbone o novem nogometnem stadionu Problem o načrtu gradnje novega stadiona na Krasu je zadnje čase v Trstu dvignil mnogo prahu. Izrečena so bi'a marsikatera mnenja, vendar pa se politiki o tem problemu v glavnem še niso izrekli. Tržaška pokrajinska uprava je ta načrt podprla, občinska, ki pa je za to najbolj pristojna, pa vztrajno molči. Včeraj pa je načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu Gianfranco Carbone predstavil dežel ni upravi interpelacijo o umestnosti deželnega finančnega posega za gradnjo novega stadiona na Tržaškem. Carbone se ne spušča na vprašanje lokacije objekta, temveč se zavzema predvsem za to, da se problem čim-prej razreši. V interpelaciji Carbone med drugim trdi, da je stadion »Pino Grezar« pri Sv. Soboti neprimeren in nezadosten za potrebe ekipe, ki igra v italijanski nogometni B ligi in se celo bori za na predovanje. Po trditvah Carboneja je gradnja novega stadiona nujna, tega pa ne smemo jemati kot potrato javnega denarja, saj ima nogometna ekipa, ki igra v A ligi, gospodarski in socialni pomen za vse mesto. Po drugi strani, nadaljuje Carbone, pa bi lahko nov stadion gostil tudi nekaj tekem svetovnega prvenstva, ki bo v Italiji. Glede na to, da se trenutno v Trstu razpravlja o dveh možnostih lokacije tega novega športnega objekta (grad nja na Krasu ter gradnja na terenu pri starem stadionu), in da mora svojo končno izbiro izreči tržaška občina, si je Carbone zaželel, da sc razprava o tem problemu čim prej zaključi z jasno in enoglasno izbiro. V tem okviru Carbone še sprašuje dežono upravo kako in koliko bo dežela finančno prispevala k temu načrtu, v trenutku ko bo krajevna javna uprava formalizirala svoj predlog. V tržaškem občinskem svetu pa sta socialistična svetovalca Seghene in D’Amore zahtevala, da se čim prej razreši ta pereči problem. Deželni svet dopolnil zakon za obnovo potresnih območij Ob nasprotovanju mi sovcev, Furlanskega gibanja, Proletarske demokra- cije in vzdržanju komunistov je deželni svet odobril včeraj zakonski osnutek, ki nekoliko spreminja in dopolnjuje dosedanjo zakonodajo v zvezi z obnovo potresnih območij. Zakon je bil potreben, da se pospeši in dokončno izpelje načrt za obnovo. Za komuniste je zakon pomanjkljiv, ker ne zaobjema celotne problematike obnove, predstavnika FG in PD pa sta poudarila, da sploh ne bo pri nesel nič novega za najbolj potrebne plasti prebivalstva, ki jih je potres prizadel. Socialisti so v razpravi poudarili predvsem potrebo po enotnosti v dežehem svetu, saj ima deželna u-prava, v okviru obnove, okrog sto milijard deficita in so za sanacijo položaja potrebni državni prispevki. OBVESTILO KMETOVALCEM Patronat Kmečke zveze INAC obvešča kmečke zavarovance, da je SCAU zaradi zakasnelega odpošiljanja poštnih položnic podaljšal rok za vplačilo prvega obroka zavarovalnih prispevkov do 10. septembra, ko bo treba poravnati tudi drugi obrok. Lubenice - sestavni delček poletja Cene lubenic, priljubljenega poletnega sadeža, so se znatno dvignile. To pa kljub dejstvu, da je bilo letos več pridelka kot lani. Po vseh stojnicah so cene precej enotne: 600 lir kg in 500 lir rezina. To pa je odvisno tudi od rajona, kjer jih prodajajo, in tako so lubenice v nekaterih mestnih predelih dražje-Tudi kmetje, tako nam je povedala neka prodajalka lubenic, imajo s pridelo vanjem tega sadeža bolj malo dobička, že zato, ker so semena precej draga-Prodajalci lubenic pa morajo plačati prevoz in so poleg tega podvrženi še raznim drugim obdavčitvam. Vsekakor pa bodo cene lubenic že po 15. avgustu zopet padle. Zaenkrat pa vsem — dober tek! Povratek skavtov z uspešnega zamejskega Jamboreeja na Koroškem V nedeljo se je z odhodom koroških skavtov uradno zaključil 3. zamejski skavtski Jamboree, ki so ga organizirali koroški, goriški in tržaški skavti v okolici koroške vasi Globasnice. Ob 10.30 se je pred jamborom zbralo približno 400 skavtov, ki so s petjem prisostvovali dviganju zastav prisotnih skavtskih organizacij. Sledil je pozdrav po vodih. Zaključna slovesnost se je začela z mašo, med kate ro so skavti ob spremljavi številnih kitaristov prepevali verske pesmi. Po končanem obredu so spregovorili načelniki podtaborov in sicer Tomaž Simčič za tržaška podtabora A in B, Mauro Leban za goriški in Maks Domel za koroški podtabor. Iz njihovih besed je izhajalo izrazito zadovoljstvo ob popolnem uspehu letošnjega Jamboreeja. Izrecno so poudarili pomen, ki ga ima tovrstno skupno taborjenje slovenskih zamejskih skavtov za koroške skavte, ki živijo v posebno težavnih narodnostnih razmerah. Goriški in tržaški skavti so svoje štirinajstdnevno taborjenje podaljšali , za dva dni. Tako so organizirali še vrsto krajših ekskurzij (»hajkov«), na katerih so si manjše skupinice zadale določen raziskovalni cilj in prenočevale pri dobrosrčnih kmetih, v zapuščenih senikih ali pa v spalni vreči pod milim nebom. Tako so se včeraj, po nepozabnem bivanju v na- ravnem okolju pod šotorskim platnom, tudi goriški in tržaški skavti vrnili domov utrujeni, toda neizmerno obogateni za vrsto novih poznanstev in prijateljstev. Umetnica Velikonja bo razstavljala v Bazovici Slikarka Mihaela Velikonja bo od danes do 30. avgusta razstavljala svoja dela v gostilni Pošta v Bazovici. Umetnica je po rodu iz goriške vasice Loka. Že vrsto let pa živi in dela v Trstu, kjer je razstavljala že po raznih galerijah. Ukvarja se z naivnim slikarstvom. Pred kratkim je o biskala Avstralijo in bila s svojimi razstavami v Melbournu in Sydneyu deležna laskavih priznanj. Pred kratkim je predstavila svoja dela v Kraški galeriji v Repnu in ob tej priliki je umetnostni kritik Milko Bambič zapisal v naš dnevnik: ». . . Danes lahko rečemo, da je Mi haela Velikonja obogatila tržaško sli karstvo, ker bi sicer ostalo mestu neznano . . .«. Otvoritev njene razstave v Bazovici bo danes ob 19. uri. pismo uredništvu - pismo uredništvu Se o maturah, učnih programih in znanju Potek zrelostnih izpitov na italijanskih višjih srednjih šolah je spet sprožil razprave v zvezi z umestnostjo ohranjanja takega sistema preverjanja znanja, oziroma »zrelosti« a-biturientov, ki je po mnenju večine profesorjev in maturantov samih po vsem neustrezen, če že ne popolno ma zastarela m odvečna formalnost. Matura naj bi bila pregled znanja, osveščenosti in informiranosti ter dokaz, da si je dijak v petletni študijski dobi pridobil tudi določene delovne navade. V našem času, ko se premnogo ljudi zgraža nad lenobo, neangaži-ranostjo in apatičnostjo današnje mladine, se pri tovrstnih obravnavah posveča premalo pozornosti šolski strukturi, ki je hočeš nočeš še vedno najmočnejši dejavnik pri oblikovanju in vzgajanju mladega človeka. Že nekaj let od vsepovsod slišimo in na vseh straneh beremo, da je italijanski šolski sistem zastarel, da je v krizi in da ne zadošča več potrebam človeka v današnjem svetu. Šolska reforma naj bi stopila v veljavo v prihodnjem šolskem letu. ampak bi bilo iluzorno pričakovati, da bo reforma odpravila vse obstoječe pomanjkljivosti. Mlad človek je v naši dobi stalno pod pritiskom medijev reklame, potrošniških proizvodov in modelov, ki mu na eni strani vsiljujejo določena mnenja in nekritične poglede na realnost ter mu posredujejo ogromno število različnih podatkov in informacij, na drugi strani pa ga navajajo na pasivnost, ki se nato odraža v sprejemanju, mišljenju, presojanju... Šola bi morala biti najmočnejša protiutež takemu načinu življenja, -morala bi prevzgajati mladega človeka potrošniškega sveta in ga siliti k ustvarjalnosti, ga navajati na ak tivnost, na kritičnost in na samostojnost. Pa ni tako. Na naših šolah je nocionizem še vedno najbolj ustaljena delovna navada in kljub vsem glasovom o boljših spremembah v odnosu dijakov do šolske institucije se večina višješolcev še vedno uči in zna samo za oceno in le izjemoma iz zanimanja za posamezni predmet. Resnično je, da so šolski programi zastareli in neustrezni za današnje razmere, z druge strani pa je prav tako res, da je v arhaični šolski strukturi mogoče marsikaj prilagoditi zahtevam današnje mladine. Zato pa -sta nedvomno potrebni večja iznajdljivost in sedanj® me® višja stopnja pripravljenosti pr°f^ sor je v. S tem sploh ne mislim zyra čati na profesorje celotne krivde z pomanjkljivo vlogo obstoječe šols* strukture. Profesorji pa so gl®v nosilci in izvajalci učnega program in od njihove metodike, od način posredovanja snovi sta odvisna ‘u učinek in uspeh pouka. Aktuahzan cija pouka, nazornost, primerjanje^ povezovanje zgodovine s stvarnostjo (na primer zveza starorimskim geslom Divide et 1IT^ pera in razmahom imperializma modemi dobi), iznajdljivost pri P\ sredovanju suhoparnih argumente (na primer slovnica), vse to lan privede do dejanskega izboljšanj. nivoja pouka, čeprav so učni nac to, kar so. Preko tovrstnega naci ^ posredovanja določene snovi, P® ^ lahko mnogo bolje vplivali na m rese in na voljo dijakov, za kam se že od nekdaj iščejo najrazlicn še stimulativne in nove oblike nw^ vacijskih procesov. Če že toliko r pravljamo o abuliji današnje m ao£j. ne je neobhodno, da to skušamo ^ praviti najprej v okviru šolske tanove, ki je kljub vsem slab°s^jj temeljni faktor dozorevanja in 0 kovanja mlade osebnosti. IGOR CANCIANI Literarni, likovni in fotografski natečaji ob 80 - letnici SPD Trst Slovensko planinsko društvo iz Trsta praznuje letos 80-letnico ustanovitve. V okviru proslave, ki jo bo namenilo temu jubileju, razpisuje tudi literarni, likovni in fotografski natečaj za izvirna dela na temo MED SKALO IN MORJEM ki naj bi obravnaval prijateljski odnos človeka do naravnega okolja. Natečaj je namenjen: — vsem ljubiteljem narave: — osnovnošolski mladini; -- dijakom nižjih srednjih šol. Vsaka zgoraj omenjena skupina bo posebej ocenjena in nagrajena. Literarni natečaj Prispevki na razpisano temo so lahko v prozi (do 10 tipkanih strani), v poeziji (do 5 pesmi ali ciklus), zbirka anekdot ali esej (do 10 tipkanih strani). Napisani so lahko v knjižni slovenščini ali v narečju. Vsi prispevki morajo biti napisani v 4 izvodih, označeni z geslom, kategorijo, v kateri avtor kandidira (ljubitelji narave, osnovnošolska mladina, nižja srednja šola). V priloženi zapečateni kuverti, označeni z geslom, naj bo avtorjevo ime, priimek, naslov in telefon. Literarne izdelke bosta ocenjevali dve ločeni komisiji: — literarno komisijo za šolsko mladino sestavljajo: prof. Zora Tavčar, pesnica Ljubka Šorli, časnikar Lojze Abram in prof. Marinka Pertot (SPDT) ; — literarno komisijo za ljubitelje narave sestavljajo: prof. Josip Tavčar, prof. Pavle Merku, prof. Marija Cenda in inž. Josip Rudež (SPDT). Likovni natečaj Risbe in izdelki na razpisano temo so lahko v katerikoli tehniki. Za osnovnošolsko mladino je priporočljiv format A3, za ostale je dovoljen katerikoli format, največji 100x70. Na hrbtni strani risbe ali slike naj bo označeno geslo in kategorija, v kateri avtor kandidira (ljubitelji narave, osnovna šola, nižja srednja šola). V priloženi zapečateni kuverti, označeni z geslom, naj bo avtorjevo ime in priimek, naslov in telefon. Vsak avtor lahko predloži največ tri dela. Risbe in izdelke bosta ocenjevali dve ločeni komisiji: — likovno komisijo za šolsko mladino sestavljajo: prof. Magda Tavčar (SPDT), Demetrij Gej in Zora Koren; — likovno komisijo za ljubitelje narave sestavljajo: Milko Bambič (SPDT), inž. Sergij Cesar in Deziderij Švara. Fotografski natečaj , Fotografski natečaj na razpisano temo ni namenjen osnovnošolski mladini. V obeh navedenih kategorijah se kandidat lahko udeleži natečaja v sledečih tehnikah: — čmo-bela fotografija (največ 3 slike ali serija petih, min. format 13x18, max. format 30x40 ali izpeljanke) ; — barvna fotografija (največ 3 slike ali serija petih, min. format 13x18, max. format 30x40 ali izpeljanke) ; — diapozitivi ne glede na format (največ 5 diapozitivov). Vse serije morajo biti označene kot take, slike pa oštevilčene. Udeleženec se lahko istočasno udeleži natečaja v več podkategorijah, vendar morajo biti slike neobjavljene. Vsi izdelki morajo biti označeni z geslom in s kategorijo, v kateri avtor kandidira (ljubitelji narave, nižja srednja šola). V priloženi zapečateni kuverti, označeni z geslom, naj bo avtorjevo ime, priimek, naslov in telefon. Izdelke bo ocenila posebna komisija. Komisijo sestavljajo: Janko Furlan (SPDT), Mario Magajna, Aljoša Žerjal in Duilio Vecchiet. Prispevke za vse tri natečaje zgoraj omenjenih treh kategorij morajo kandidati oddati na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20, tretje nadstropje ali na sedežu ZSŠDI (isti naslov, drugo nadstropje) do vključno 30. septembra 1984. Najboljša dela bodo nagrajena na slavnostni prireditvi ob 80-letnici našega društva. Prireditelj bo poskrbel za objavo oziroma za razstavo najljoljših del. Po razstavi bodo lahko udeleženci dvignili svoje prispevke na sedežu društva. Organizator ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe ali izgube prispevkov. Zaročenca sta zaplavala njuni torbi pa izginili Agenti letečega oddelka so prijavili sodstvu zaradi kraje v obtežilnih o-koliščinah 21-letno Emanuelo Zacchi-gna iz Ul. Pasteur 35 in njeno 20 letno prijateljico Eleno Pelosi iz Ul. S. Pasquale 133. Pred sodniki se bosta morali braniti zaradi dogodka, ki se je pripetil 24. julija, ko ju je zamikala tuja lastnina. Med sprehodom po barkovljanski o-bali, v višini bara California, sta namreč opazili dve torbi, ki po njuni oceni očitno »nista imeli lastnika«. Potem ko sta se ju polastili, sta se na vrat na nos odpeljali z vespo. Njuno dejanje pa je opazil neki kopalec, ki je lastnikoma torb — 20-letnemu Slrgiu Ubaldiju in njegovi zaročenki, ki sta se medtem kopala — opisal dekleti in obenem tudi naštel številke evidenčne tablice vespe. Policija nato ni imela veliko dela. Ugotovila je, da je Emanuela Zac-chigna lastnica vozila, in ko jo je naslednji dan obiskala na domu, je lahko ugotovila, da je bilo v prtljažni ku vespe še vedno skritih nekaj srajc in hlač. Dekleti sta tatvino priznali in povedali, da sta preostalo perilo odvrgli na Kontovelski rebri, denar, bilo ga je za 18 tisoč lir, pa sta si pošteno razdelili in ga — zapravili. • Danes ob 19. uri bo v starem Devinskem gradu predzadnja ponovitev predstave »Grški liriki« v prevodu Salvatoreja Quasimoda. KPI, ki delajo v podjetjih ACT -GA in ENEL. Zaključke bo P®*,;, tajnik tržaške federacije Ugo ■j" Po dolgi bolezni nas j® z pustil naš dragi Edvard Ota Pogreb pokojnika bo jutri, 2. sta, ob 13. uri iz mrtvašnice è bolnišnice v cerkev v Dolino. SVOJCI Dolina, 1. avgusta 1984 (Pogrebno podjetje, Ul Zonta 3) se ga z ljubeznijo spominja 2®*^^ Ob 6. obletnici smrti našega gega Viktorja Čuka • V Ljudskem domu pri Pončani bo danes ob 17. uri skupščina članov Trebče, 1. avgusta 1984 PRIMORSKI DNEVNIK — i. avgusta 1981 □ stran 5 Wl II. olimpijske igre LOS ANGEM.ES 1994 Končno kolajna tudi za Italijo LOS ANGELES — Tudi Italija Se ie dokončno dokopala do pr-kolajne. Italiji je namreč sre-j?r° priborila 22-letna Edith Gu-Ler iz Merana v streljanju z ?račno puško. V tej konkurenci zmagala Američanka Pat ^Purgin, bron pa je dobila Kisika Ksjao Kuanvu. Po dveh dneh bridkih razoča-Fani (predvsem v plavanju, kjer ,e med drugim Franceschi-od-Povedal na vsej črti) je torej ‘‘Zasijalo« tudi v italijanskem aboru in to v športni disciplini, 1 v Italiji gotovo ni najbolj po-Pularna. v Sarajevu (sankanje) Pa kaže, da so prav »revni Sporidi dajejo Italiji na več- h tekmovanjih nepričakovana. Pa tudi velika zadoščenja. , Jugoslavija pa je še vedno lj--Z kplajne. Te dni pa tudi od-*) ni pričakovala. Na teren a s° stopili tudi jugoslovanski nogometaši, ki jih v ZDA imajo o za favorite za eno zelo z rt ^n?“ kolajno. »Plavi« pa so „ ipkajšnjo mero sreče prema-gatl Kamerun. v Y središču pozornosti je še Mi h° Plavanje, v katerem je a k ael Gross na 100 m metulj-en Pripravil Američanom še čan bridk° razočaranje. Ameri-štn/ J?a 80 se nato opomogli v „ ,.eti 4x200 m prosto in zma-v g ,prec* Zahodnimi Nemci korcJSU novega svetovnega re- Američani pa iz dneva v dan polnijo svoj »koš kolajn« (že deset zlatih in štiri srebrne). V vseh disciplinah imajo namreč, ob odsotnosti držav vzhodnega bloka, odprto pot do zmage. Veliko pa je medtem zanimanje za gimnastiko. V središču pozornosti pa je v tem športu Romunija, ki je Američanom na teh igrah še kako »pri srcu«. Nadia Comaneci, ki prisostvuje igram kot gledalka, pa je bila deležna izrednega aplavza. Naj omenimo še zanesljivo zmago Jugoslovanskih košarkarjev proti Avstraliji (kar 30 točk razlike) in prav tako spodbudno zmago italijanskih odbojkarjev, ki so s 3:0 odpravili reprezentanco LR Kitajske. kolajne ZDA 10 6 0 Kanada 3 3 0 Kitajska 3 2 2 Zah. Nemčija 3 1 3 Avstralija 0 1 4 Francija 0 1 1 Brazilija 0 1 0 Italija 0 1 0 Švedska 0 1 0 Japonska 0 0 2 Nizozemska 0 0 2 V. Britanija 0 0 2 Belgija 0 0 1 Norveška 0 0 1 Ameriški plavala zbirajo kolajne Ameriški plavalci osvajajo kolajne kot na tekočem traku. Na sliki zmagovita štafeta 4X100 m prosto, ki je v času novega svetovnega rekorda osvojila prvo mesto pred ZRN (Telefoto AP) Plavanje: nadaljujejo se ogorčeni boji z odličnimi dosežki V italijanskem taboru pa razočaranje LOS ANGELES — Štirje svetovni rekordi (eden že v predtekmovanju), podvig in kiks Grossa ter veliko razočaranje za Italijo. To so bile značilnosti drugega plavalnega dne. kovani1 Gr°ss je najprej nepriča-novirjj osvojil sprint v delfinu in z tlačil 8ve(pynim rekordom močno po-bričakr. a^oušenje domačinov, ki so cu r>rr,>V<* * uspoh Moralesa. Ob kon-že na grama je bil nemški plavalec na tom, da fetn0" rn' da Privede do zlata šta-Pa m,. .P0- Prav v zadnjih metrih hi so hJ.f. zmanjkalo moči in domačd-trejšj ru! y-a same štiri stotinke hi-žirn sv«t ®Lipi sta plavali pod sve-hapor t0Vnim rekordom, štirikratni očitno n cnc?n samem dnevu je bil Itali:., revcliko tveganje za Grossa. mešan /J1 50 uPali celo na zlato v m plavanju. Njihov France- schi naj bi bil enakovreden Bauman-nu, izkazalo pa se je, da je bil Ka nadčan v primerjavi z izločilnimi tek mami kot prerojen in nov svetovni rekord je bil dovolj zgovoren. Povsem drugače kot v jutranjih urah je plaval tudi Brazilec Prado, domačini pa so celo ostali brez kolajne. Franceschi je bil v finalu samo osmi. Mučil ga je krč na nogi in v težavah se je znašel že v prvi polovici. Boljši od njega je bil drugi Italijan Divano. K neuspehu ZDA je prispevala tudi Kanadčanka Ottenbrite, ki je od ščipnila zlato v prsnem slogu. Domačinkam je šlo samo srebro. Še prav, da sta Waytova in Woodheadova na 200 m prosto osvojila prvi dve mesti in popravili dnevni izkupiček. Je nameraval Franceschi odstopiti, potem ko je videl, da je zanj tekma končana? »Ne! Doma bi starši mislili, da se je zgodilo kaj hudega,« je povedal vrli Milančan. V jutranjih kvalifikacijah tretjega plavalnega dne je Italijan Falchini postavil nov državni rekord na 200 m hrbtno s časom 2’04"51. 100 m prosto je najhitreje preplaval Avstralec Stockwell (50”27), kar je povzročilo nekaj skrbi v taboru ZDA. Izidi 200 m prosto moški 1. MARY WAYTE (ZDA) 1’59”23; 2. CYNTHIA WOODHEAD (ZDA) 1 minuto 59”50; 3. ANNEMAR1E VER-STAPPEN (Niz.) 1’59”69; 4. Peurson (Avstral.) 1’59”29; 5. Van Bcntum (Niz.) 2’00”59; 6. Croft (VB) 2W’64; 7. Beycrmann (ZRN) 2”01”89; 8. Mc Vann (Avstral.) 2’02”87. 400 m mešano moški L ALEX BAUMANN (Kan.) 4T7”41 (svet. rekord); 2. RICARDO PRADO (Braz.) 4T8”45; 3. ROBERT WOOD-HOUSE (Avstral.) 4’20”50; 4. Vassallo (ZDA) 4'21”46; 5. Divano (It.) 4 minute 22 ”76; 6. Kostoff (ZDA) 4 minute 23”28; 7. Poulter (VB) 4’25”80; 8. Franceschi (It.) 4’26”05. 200 m prsno žeaske 1. ANNE OTTENBRITE (Kan.) 2 minuti 30”38; 2. SUSAN RAPP (ZDA) 2.31 ”15; 3. INGRID LEMPERFUR (ZRN) 2’31”40; 4. Nagasaki (Jap.) 2’32”93; 5. Kellett (Avstral.) 2'33"60; 6. Hasse (ZRN) 2’33”82; 7. Brown-sdoon (VB) 2’35”07; 8. Rhodenraugh (ZDA) 2’35”51. 100 m delfin moški 1. MICHAEL GROSS (ZRN) 53”08 (svet. rekord) 2. PABLO MURALES (ZDA) 53”23; 3. GLENN BUCHANAN (Avstral.) 53”85; 4. Vidal Castro (Ve-nez.) 54”27; 5. Jameson (VB) 54"28; 6. Mosse (N. Zel.) 54”93; 7. Behrend (ZRN) 54”95; 8. Baron (Šved.) 55”14. štafeta 4x200 m prosto moški 1. ZDA (Heath, Larson, Float, Ha-yes) 7'15”69 (svet. rekord); 2. ZRN 7’15”73; 3. VEL. BRITANIJA 7 minut 24”78; 4. Avstralija 7’25”63; 5. Kanada 7’26”51; 6. Švedska 7'26”53; 7. Nizozemska 7’26”72; 8. Francija 7’30”16. ZA MIR V SVETU Apel županov Los Angelesa in Sarajeva LOS ANGELES — Predsednik skupščine mesta Sarajeva in župan Los Angelesa sta pozvala svetovne voditelje naj posnemajo stare Grke, ki so med olimpijskimi igrami razglasili premirje v vseh spolih. »V času resne krize mednarodnih odnosov bi bil tak sporazum dragocen prispevek za vrnitev miru na svetu«, je rečeno v skupnem poročilu Uglješe Uzelca in Toma Bradleya. Župana obeh olimpijskih mest 1984 sta posebej poudaiila, da so stari Grki razglašali splošno premirje med grškimi državami nekaj mesecev pred začetkom olimpijskih iger: danes, ko je človeštvo soočeno srtermonuklear-nim uničenjem, bi bil tak sklep pomembnejši kot kdajkoli poprej. Pesti vseeno trde kljub čelad” . •^™***F' ■ ''wmmmmmmm* wmmm ><■■■ °ksarjev faJJl’ ki so jih uvedli na teh OI in ki so nekoliko ubranile glave P "darci po telesu še kako bolijo. Na sliki; dvoboj med Italijanom nicianijem in Kamelo (Kamerun). Zmagal je Italijan Slovenska tovarna in vesoljske trenirke SAŠA RUDOLF posebej za Primorski dnevnik V bazenu USC kot za stavo padajo svetovni in o-limpijski rekordi, I-talijani pa še niso preboleli razočaranja zaradi izločitve štafete 4x200 m prosto ker je Dell’Uomo startal tf. stotink sekunde preden mu je Rampa.zzo predal izmeno. Razočaranje pa je še večje, zaradi slabega nastopa Franceschija. Za izgradnjo bazena je mreža Mc Donald potrošila 3 milijone dolarjev, nadaljnji milijon pa je stal bližnji ba zen za ogrevanje. Toda nova zgrad ba je povsem ločena od ostalih univerzitetnih objektov, zalo so servise namestili pod ogromno šotorišče, ki pa je seveda opremljeno s klimatski mi napravami. Tudi tu se za reporterje začenjajo težave: od skoraj 40 stopinj na prostem in pod 20 stopinj v notranjosti. Tako smo že postali pravi svetovni prvaki v »stripteasu«. Morda je prav v teh nenehnih spre membah temperature vzrok novih ve soljskih trenerk ameriške atletske re prezentance. Trenirke je izdelala neka slovenska tovarna, vendar na pod lagi proučevanja in načrtovanja ameriškega strokovnjaka Lorenca Laivren ca Kutzetza, ki je vrsto let sodeloval pri izdelovanju oblačil za vesoljce. Polnih 13 let je bil zaposlen pri a meriški vesoljski družbi NASA, kjer je izbiral med tkaninami, ki najdlje vzdržijo pri pretvarjanju toplote. Na stala je tkanina, ki ohranja človeško toploto nespremenjeno, čeprav zuna nja temperatura niha med stopinjo pod in 50 stopinjami nad ničlo. Ko so pri NASA pričeli odstavljati, je v New Yorku postavil na noge lastno podjetje. Nova trenirka se poleg tkanine razlikuje od običajnih z nalašč všivani mi rokavi in robovi na hlačah. Všite minižepe pred uporabo namestijo globoko zamrznjene kose želatine, ki prijetno hladijo atletovo telo. Seveda pa so tako nastale polemike, češ da gre za novo umetno po seganje v biološko ravnotežje, ki naj bi ga 65 gramov težki kosi želatine nasilno spreminjali. Obenem pa temnopolti atleti niso bili zadovoljni z izbrano barvo trenirk, ker srebrna barva najbolje absorbira sončno svetlobo. Takoj so nekateri protestirali češ, da v kombinaciji drugih barv trenir ka vse preveč spominja na zastavo južne konfederacije med ameriško secesijsko vojno. T j. sione, je šele 14., veteran. Chcc (ki je nastopil že v Tokiu) 15., Sem chettijeva je 30., Tota pa 4L V e e nem tekmovanju je Italija sedma-Lestvica individualnega tekmovanj* 1. Schmutz (Švi.) 39,80 točk pcn% zarije; 2. Davidson (ZDA) 49-Op, . Stives (ZDA) 49.20 ; 4. Todd (N- ff ' 51.60; 5. Morvillcrs (Fr.) 52.60 n Lestvica ekipnega tekmovanja: . u. 1. ZDA (Davidson, Stives, 1lcth z. mann) 155.80 točk penalizacije-Švedska (Petterson, Jonsson in D ner) 173.00 ; 3. Francija (MorvWe Duroy in Nion) 173.20 itd. Rokoborba Itali" V olimpnjski vasi v Los Angelesu prvikrat v zgodovini skupaj stanuje jo fantje in dekleta, kar je že povzročilo prve zaplete. Ingrid Dieterle, vodja zahodnonemške veslaške ekipe, se je hudo razburila, ker so nje ne punce vsako jutro zalotile v ženskih prhah »moška bitja azijskega rodu«, kotr se je izrazila. Najprej so dekleta posumila, da gre za Kitajce, ki da ne razumejo angleških napisov na vratih, toda Kitajci so sum ogorčeno zavrnili in prevalili so sum na Južne Korejce, ki so se zakleli, da od njihovih še nihče ni zašel v žen ske kabine, torej so bili lahko kvečjemu Japonci. Toda tudi nihče iz ja ponske ekipe se ni mogel ali ni hotel spomniti, da bi bil že kdaj zjutraj v olimpijski vasi v kopalnici videl kako golo Nemko. Potemtakem so morali biti vendarle Kitajci. . . Maenza v finalu V kategoriji do 48 kg se N ^ia. jan Vincenzo Maenza s tremi gami prebil do finala za PrV° vsflj sto in ima torej zagotovljeno srebrno kolajno. Po vrsti je P »p. gai Kitajca Haišenga, Šveda ^ derssena in Turka Boro ter ■ s^u-ko uvrstil na prvo mesto v svoj pini. ;ugo- V kategoriji do 90 kg pa "^Kopn5 slovanski tekmovalec Karolj jyat izločen. Izgubil je dvakrat, °.f,js0in s tesnim 5:4, z Grkom * ‘ajteran-(katerega je premagal na mtxlLneri' skih igrah v Casablanci) in čanom Freserjem. Veleposlanik čakal . pi Italijanski veleposlanik v , naldo Petrignani je obiskal „ flfl re«. Saro Simeoni je prese71 ,j pol golo. Ravnokar so jo rn9s uc Č<>' Kot vsi je moral veleposlo so kali dobrih deset minut P7"®. ga pustili v olimpijsko naseli olimpijske igre □ stran PRIMORSKI DNEVNIK — 1. avgusta 1981 V nadaljevanju nogometnega turnirja . Prva zmaga Jugoslavije JUGOSLAVIJA — KAMERUN 2:1 (1:1) STRELCI: Milla v 32’, Nikolič v 40’, Cvetkovič v 70’. JUGOSLAVIJA: Ivkovič, čapljič, Bajič, Radanovič, Katanec, Elsner, Smajič, Baždarevič, Djurovski, Cvetkovič, Nikolič. KAMERUN: Bell, Sinkot, Toube, Aodou, Bilame, Doumbc, M’Fede, Fleke, Abega, Ebongue. SODNIK: Kaizer (Nizozemska); Gledalcev: 15 tisoč. LOS ANGELES — V svojem prvem nastopu na olim pijskem nogometnem turnirju je jugoslovanska reprezentanca osvo-,. ji'a prvi dve toč- zaradi izključitve po dveh rume-pih kartonih pa je vsaj za eno tekmo •zgubila svojega kapetana Elsnerja, M je bil izključen pet minut pred koncem srečanja. Igralci iž Kameruna so se predsta-vm kot izredno čvrsta in neugodna °kipa z dobrimi posamezniki, ki so posebej v napadu delovali izredno ne varno in si v celem srečanju ustvarili cel kup izredno ugodnih priložnosti in bi na koncu lahko celo izenači, i, kar ne bi bilo nezasluženo. Jugoslovani so srečanje začeli precej živčno, tako da so bili Kamerunci skoraj ves prvi polčas v premoči. Povedli so z Millom in prejeti gol je pl ave še bolj spravil s tira. Opomogli so si šele po izrednem golu Nikoliča, ki je s 25 m s silovitim strelom premagal kamerunskega vratarja. Po izenačenju so jugoslovanski igralci končno prevzeli pobudo na igrišču in zaigrali bolje. V drugem polčasu so si plavi ustvarili številne priložnosti za zadetek, ki pa jih Cvetkovič, Nikolič in Dju rovski niso uspeli izkoristiti. Napori Jugoslovanov so bili končno kronani z golom v 70. minuti, ko je Cvetkovič dosegel končni rezultat tekme. Do konca so nato Kamerunci skušali stanje izenačiti, vendar niso izkoristili nobene izmed številnih ugodnih priložnosti, ki so jih imeli. V celoti je bila igra precej kvalitetna in pri Jugoslovanih je bil najboljši srednji napadalec Nikolič. Pia vi igrajo naslednjo tekmo v četrtek proti Kanadi. Rezultati nogometnega turnirja SKUPINA B Jugoslavija — Kamerun 2:1 (1:1); Irak —| Kanada 1:1 (0:0). SKUPINA € Brazilija — Saudska Arabija 3:1 (1:0); ZRN — Maroko 2:0 (1:0). Hude kritike sovjetskega tiska MOSKVA — Kot je bilo pričako-Va .• sovjetski mediji niso preveč »Prizanesljivi« z ameriškimi olimpi j sk“Pi igrami. Medtem ko televizija praktično še ni dala nikakršnega po-. a o igrah, pa je sovjetsko ča °Pisje zelo črno »obarvalo« igre Sovjetska agencija TASS med dru Sun poroča, da so dosežki na igrah ,~°s Angelesu, v odsotnosti držav hodnega bloka, pod vsakim popre-JWi. TASS tudi poroča o izredno ugodnih razmerah, v katerih de-Jo časnikarji v Los Angelesu in si s seboj v press-center ne mo-r I? Prinesti niti kruhka in da v nkc* Vr?ciji se lahko postrežejo le z Jcajnimi »hot dogs«. n ravda pa piše, da v zgodovini : , Penijo, da bi komercialno tako .-sčal, olimpijske igre in da je asin<*s« v Los Angelesu povsem »Pokvaril« šport. Nadja Comaneci pri frizerju Da bi z urejeno pričesko prisostvovala bojem v ženski gimnastiki je ena najboljših telovadb vseh časov Romunka Comanccijeva obiskala frizerski salon v olimpijskem naselju. naši bralci in los angeles '84 Olimpijske igre običajno prirejajo v poietnem času tudi zato, ker jim v tem obdobju lahko redne je sledi večje število ljudi, pri tem mislimo zlasti na dijake in študente, ki so v teh mesecih večinoma na počitnicah ali pa imajo mnogo manj obremenjujoč režim študija. To pa ne velja za vse, QQQ ne velja na primer za nekatere naše študente, ki obiskuje-j0 ljubljansko univerzo in ki se tudi v teh vročih dneh mudijo v slovenski prestolnici prav zaradi študijskih obvez. Zamejskim študentom v Ljubljani smo zastavili enotno vprašanje, na katerega so vsi rade volje odgovori i. Kako slediš olimpijskim igram iz Ljubljane? Katere športne panoge te najbolj zanimajo in kakšne uvrstitve predvidevaš za italijanske in jugoslovanske športnike? »Zanima me predvsem košarka« Robi Starc, 22 let, študent arhitekture: »Olimpiadi sledim le po časopisju ter po segmentih in še to v Trstu, saj tu v Ljubljani niti nimam TV sprejemnika, poleg tega pa opravljam delovno prakso v arhitektnem biroju, tako da mi ostane le malo časa za druge stvari. Po pravici povedano sem redno in vneto sledil zimskim olimpijskim igram v Sarajevu, ker sem tudi sam aktiven smučar, poleg tega pa ljubita’j motociklizma in avtomobilizma. Od športnih panog, ki so na olimpijskem programu me nekoliko več priteguje samo košarka. Sploh ne vem na kakšno uvrstitev merijo italijanski in jugoslovanski športniki, na dlani pa je, da jim odsotnost Sovjetske zveze in Nemške demokratične republike omogoča boljše rezultate.« »Jugoslavija in Italija v boju za košarkarske medalje« Paolo Starc, 20 let, študent arhitek i■ #”2» si!«* ; , - W in Od 16.00 n«na fiuMC&JUs •»^IJunte^PE v OKOLICI ki 209-1gabretina: tel. 200-121, S« dežurna SLU l^lPfazničn^Sf1do 8- ure te’ mali oglasi telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure n , ŠKRK BORIS je odprl osmico »Pod Upo« v Repnu 130. IŠČEM knjige za 1. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 040/55711. PRODAM Fiat 500 v odličnem stanju. Telefonirati po 20. uri na 040/200-877. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. V SAMATORCI sem 20. t.m. ob večernih urah izgubUa denarnico z dokumenti. Pošteni najditelj naj telefonira na 575-145. PRODAM kmečko hišo z zemljo v So-vodnjah. Informacije na upravi Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24. maja 1, tel. 83382. MATEMATIKO in fiziko inštruiram za popravne izpite. Informacije po telefonu (003865) 21972. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugod no zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44. Opčine - Trst. menjalnica 31. 7. 1984 Ameriški dolar . 1.770.- Kanadski dolar . • . 1.340.— švicarski frank . • • 718,— Danska krona . • 166.— Norveška krona . 219,— švedska krona . . 209.— Holandski fiorini . 541.50 Francoski frank . 189.50 Belgijski frank. . • • 27.50 Funt šterling . . • . 2.310. Irski šterling . . • • 1.865.— Nemška marka . • • 612.— Avstrijski šiling . 87.— Portugalski eskudo • • 11.— 6.— Španska pezeta . 10.— Avstralski dolar . • • 1.400,— Grška drahma . . 15.— Debeli dinar . . 10.75 Drobni dinar . . 11.— EsUD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TROT - UI.ICA F.’FlLgl 10 U.1-ri«10 CANALE S 8.30 In casa Lawrence - TV film 9.15 Alice - TV film 10.15 Phyllis - TV film 10.45 Nessuno mi può giudicare - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 In casa Lawrence - TV film 14.25 La baia di Napoli - filmska komedija Igrata Clark Gable in Sophia Loren 16.25 Mary Ty’.er Moore - TV film 17.00 Hazard - TV film 18.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 L’uomo dalle due ombre - film Igrata Charles Bronson in Liv Ullmann 22.25 Kojak - TV film 23.25 Canale 5 News 00.25 Fiesta d’amore e di morte - film RETEQUATTRO 8.30 Risanke 9.15 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Risanke 10.10 Magia - TV novela 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 Risanke 12.40 Star Iì azers - risanke 13.10 Pronto video 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Non lascerò mio figlio - film 17.00 Risanke 18.00 Truck driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.25 Chips - TV film 20.25 A-team - TV film 21.30 Gli amici di Eddie Coyle - film Igra Robert Mitchum 23.20 Quincy - TV film 00.20 I giorni del Padrino - nadaljevanka ITALIA 1 8.30 La grande valPata - TV film 9.30 Bandiera gialla - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim Bum Barn Risanke 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn Risanke 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung-fu - TV film 19.50 II mio amico Amo'd - TV film 20.25 Dove vai in vacanza? - film Igrata Alberto Sordi in Paolo. Villaggio 23.30 Napoli si ribella - film 01.15 Ironside - TV film TELEPADOVA 14.00 TV film 14.45 Gli emigranti nadaljevanka 15.30 Cara a cara - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Risanke 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono - TV film 22.00 II grande Gatsby - film 23.00 Lancer - TV film 23.30 I magliari - film TRIVENETA 14.30 Film 16.00 Filmski program 16.30 Side Streeet - TV film 17.30 Dr. Wedman - TV film 19.00 Robin Hood - TV firn 20.00 The Outsiders - TV film 21.30 Operazione su vasta scala - film 22.30 TV film 23.00 Omicidio - film TELEFRIULI 14.30 Cara a cara - TV film 15.45 Non aver paura delle tenebre -film 17.15 Risanke 18.15 Cara a cara - TV film 19.30 Dnevnik 20.00 L’ora di Hitchcock - TV film 21.00 Poročila 21.30 Aquile tonanti - film 23.00 Šport RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Ma che vuoi? La luna?; 12.10 Deželni program; 13.50 Olimpijske igre; 15.37 Glasbena oddaja; 19.50 Operna glasba; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.40 Radio 2 - jazz - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba ; 5.30 Prva jutranja kronika - Obvestila, promet; 5.50 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci, 7 35 Prometni informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.20 Pojte z nami; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 in Glasba; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci ; 19.45 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Koncert za besedo - Makedonija: 20.25 Minute s slovenskimi interpreti; 21.05 Giuseppe Verdi: odlomki iz operi; »Macbeth«; 22.15. Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno -Miranda Marcela : Pesmi ; 23.10 Jazz za vse. Zanimanje za letošnjo Mlado briezo ŽABNICE — Pokrajinski odbornik za javno vzgojo Erberto Rosenwirt je obiskal poletno počitniško kolonijo Mlada brieza, ki jo v Domu Mangart letos prireja študijski center Nediža in ki ima prvenstveno za cilj, da se okoli 60 otrok iz Nadiških dolin in iz Terske doline uči slovenščine. Odbornik Rosenwirt se je zanimal za didaktične, telesno -kulturne in zabavne dejavnosti (pouk slovenščine, petja, risanja in telesne vzgoje), zanimali pa so ga tudi nameni kolonije in njen način vodenja. Profesor Beppino Krize tič, voditelj počitniške kolonije, je odborniku omenil tudi finančne težave, ki izhajajo iz posameznih primerov. Omiliti bi jih mogli z večjim posluhom javnih ustanov za takšna vprašanja, vštevši Pokrajino iz Vidma. Odbornik Rosenwirt je pohvalil pobudo Netti že in obljubil svojo osebno zavzetost za to vprašanje. P. P. D clamarisova Riba bi morala kaj kmalu izplavati iz težav IZOLA — Letošnje leto bi moralo pomeniti novo prelomnico za slovensko morsko ribištvo. S septembrom bi morali začeti z gradnjo nove hale za predelavo drobne pia ve ribe, ki bi pomenila uvod v prenovo in modernizacijo stoletnega Delamarisa, z začasnimi ukrepi družbenega varstva v tozdu Riba, ki jih je pred nedavnim sprejela izolska občinska skupščina, pa bi moral ta tozd po treh letih izplaviti iz izgub. Uvedba začasnih ukrepov družbenega varstva v tozdu Riba ima svoje korenine v številnih objektivnih okoliščinah, kakor tudi v slabostih v samem tozdu. Riba je lansko poslovno leto zakSjučila z več kot 50 milijoni izgube, ki so jo solidarno pokrili drugi tozdi HP Droge, prvo letošnje četrtletje pa je ta ribiški tozd zaključil s 24 milijoni izgube. Po besedah člana začasnega KPO v tozdu Riba Borisa Debeljaka so takšne rdeče številke posledica posodobitve ribiške flote, ko so pretežno s posojili v štirih letih nabavili osem sodobnih ribiških ladij, za kar je morali lani tozd odšteti 49 milijonov dinarjev za obresti posojil, 37 milijonov dinarjev anuitet in 54 milijonov dinarjev za amortizacijo. Na izgubo pa je imel precejšen delež porast cen goriva. Lani je namreč liter pogonskega goriva stal v povprečju 25,78 dinarja, kar je za 57 odstotkov več kot leta 1982, v začetku letošnjega leta je liter goriva stal 34 dinarjev, od junija naprej pa že 44,60 dinarja. Svoj delež pri izgubi pa ima tudi nedosledno izvajanje sanacijskega programa in neuresničenje zastavljenega načrta ulova. Izolski ribiči so lani namesto načrtovanih 10.600 ton rib nalovili le 7.900, (kar je sicer največ v vsej zgo- dovini ribištva), izkoristili pa so le 83 odstotkov načrtovanih lovnih dni. Lani so v tozdu Riba tudi načrtovali, da bodo kar 26 odstotkov nalovljenih rib prodali v svežem stanju, drugih 74 pa naj bi jih predelali. Kljub temu so jih v svežem stanju uspeli prodati le 17 odstotkov, medtem ko je 83 odstotkov uova šlo v predelavo. Izhod iz izgub v tozdu Riba vidijo v racionalizaciji ulova, s tem da bi bile ladje na morju le tedaj, ko so ugodne razmere za ribolov, z gorivom pa bi lahko privarčevali z uporabo novih vrst mrež, ki so jih po vzorcu iz Norveške izdelali v svoji mrežami. Poskusi so pokazali, da je ulov z nizkoodpornimi mrežami precej boljši, hkrati pa je poraba goriva manjša. Že letos bi šest sta rih ribiških ladij, ki so že nekaj let privezane dali v najem kooperantom, ki bi namesto z dinarji najemnino »p ačevali« z nalovljeno kakovostno belo ribo. Z dograditvijo obalnega zidu ob tozdu Delamaris bi se rešili stroškov prevoza ulova s tovornjaki od carinskega pristanišča do Delamarisa, s čimer bi ohranili tudi večjo kakovost nalovljene ribe. K večji storilnosti naj bi prispeval tudi nov pravilnik o nagrajevanju, ki ga bodo na zborih delavcev sprejemali prihodnji teden. Po besedah v. d. direktorja Delamarisa Vinka Franetiča pa bi že septembra lahko začeli s prenovo te predelovane tovarne. Vlogo Delamarisa bo sredi tega meseca obravnavala še republiška komisija za investicije, nato pa bi morali dobiti še soglasje na ravni federacije za uvoz najnujnejše opreme. Prenova bo Drogo stala približno 600 milijonov dinarjev. 17TnK Jdzz musicdl v Križdnkdh V okviru Mednarodnega poletnega festivala bo od danes do vključno nedelje, 5. avgusta, nastopila v Poletnem gledališču v Ljubljani glasbena skupina »One mo’ time thè great New Orleans« jazz musical. Predstave se bodo vsak večer pričele ob 20.30. Vstopnice lahko nabavite v Ljubljani pri Glob-turu ali v Maximarketu Portoroška noč 18. avgusta PORTOROŽ — Tudi letos bo osrednja prireditev turistične sezone na slovenski Obali Portoroška noč. 18. avgusta ob 21. uri bodo v Avditoriju volitve »miss-mister« Portorož, po mestu bodo igrali številni manjši ansambli, ob zaključku pa bodo organizirali še veličastni ognjemet. Ob Portoroški noči pripravljajo na slovenski Obali v avgustu še nad 40 različnih prireditev, Naj omenimo samo nekaj najpomembnejših. Danes (ob 21.) bo nastopila v portoroškem Avditoriju Tereza Kesovija, 3. avgusta bo v Avditoriju tekmovanje predstavnikov evropskih držav v latinskoameriških in standardnih plesih (ob 21.), 5. avgusta pa bo prav tako v Avditoriju folklorni večer. Osmega avgusta (ob 21.) bo v Križnem hodniku v Piranu predstava Jelačinove komedije Piknik s tvojo ženo, 9. avgusta (ob 21.) pa bo v Avditoriju koncert italijanskega pevca zabavne glasbe Tota Cutugna. S to prireditvijo bodo proslavili dvajsetletnico delovanja portoroške igralnice. Med 12. in 14. avgustom bo v Portorožu več atraktivnih športnih prireditev (regata jadranja na deski, plavalni maraton in tekmovanje pedalinovi, 16. avgusta pa bo po ulicah Portoroža nočni tek. Poleg tega pripravljajo v avgustu več filmskih in gledaliških predstav, komediant-ske večere, večere resne glasbe, slikarski ex tempore, 31. avgusta pa bo plesno društvo Kazina iz Ljubljane priredilo v Avditoriju »Brodway show«. Od večjih prireditev naj omenimo še ribiški praznik v Izoli (25. in 26. avgusta) in pomorski krst v Piranu med 7. in 9. septembrom. L. O. V idrijski Iskri zadovoljni z gospodarjenjem IDRIJA —j Čeprav se tudi v spodnjeidrijski Iskri ukvarjajo z vrsto težav pri zagotavljanju repro-materiala, so z rezultati gospodarjenja zadovoljni. Tako so v letošnjih šestih mesecih izdelali nekaj manj kot milijon osemsto najrazličnejših motorjev. Največ seveda kompresorskih, ki jih dobavljajo tako domačim proizvajalcem hladilnih naprav kot tudi danskemu partnerju Danfossu in še nekaterim drugim kupcem. Kljub temu, da bo dobre rezultate vse težje izboljševati, so si v Iskri zastavili smele načrte. V svoje proizvodne načrte so zapisali, da bodo že naslednje leto izvozili za 15 milijonov dolarjev izdelkov, delovna organizacija pa naj bi štela že okrog 1100 zaposlenih. Veliko novozaposlenih bo štipendistov, saj vsako leto razpišejo precej štipendij, samo letos bodo zanje namenili okrog 10 milijonov dinarjev. Ker pa v idrijski občini že kar kronično primanjkuje delovne sile, v Iskri precej pozornosti posvečajo delu svojih obratov. Tako danes že delajo v obratih na Vrsniku ter v Hotedršici in Postojni, v vseh treh je zaposlenih okrog 150 delavcev, ki so na tak način našli zaposlitev bliže domu. Poleg tega pa že dalj časa uspešno sodelujejo s slovenskim konzorcijem Gometal iz Gorice. Uspešno sodelovanje so konec preteklega leta še okrepili, ko so podpisali pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji. To sodelovanje teče po programu, najprej so iz Spodnje Idrije v Gometal preselili montažo in del proizvodnje lužnih črpalk, ki jih Iskra izvaža v Italijo. Vzporedno s tem pa na obeh straneh z nestrpnostjo čakajo na registracijo pogodbe o dolgoročnem sodelovanju, ki bo še okrepila to sodelovanje. MOJCA ČIBEJ • Gradnja cest v času recesije NADALJEVANJE S 1. STRANI Zdaj skuša Slovenija zaradi vseh teh spoznanj vsaj nekoliko nadoknaditi zamujeno. Vendar skuša to storiti prav v času, ko je gospodarstvo v največji stiski. Na prvi pogled nekoliko nelogično. Še bolj nelogična pa se zdi trditev, da je prav zdajšen gospodarski položaj odločilno vplival na odločitev o posodabljanju in gradnji novih cest. Vendar se zdijo te odločitve nelogične samo na prvi pogled. Slovensko gospodarstvo se je znašlo v položaju, ko mora na vse možne načine krpati devizno bilanco. Za skupna jugoslovanska odplačila dolgov, za skupne jugoslovanske uvozne potrebe ter za poravnavo svojih deviznih obveznosti do tujine mora gospodarstvo dati precej več kot polovico svojega deviznega zaslužka. Zato s težavo uvaža surovine in reprodukcijski material, skorajda pa je zastala modernizacija industrije. Za tekoče potrebe in modernizacijo bi rabili več deviz, toda do posojil je zelo težko priti, če pa že, potem so posojilni pogoji zelo neugodni. Najugodneje je najeti posojilo za gradnjo cest ali posodobitev železnice. Posojilni pogoji Evropske investicijske banke so veliko bolj ugodni kot pa drugje (za karavanški predor bo npr. najetih 40 milijonov dolarjev P° 105-odstotnl obrestni meri} odplačilna doba je 20 let, vračati pa jib bo tieba začeti šele čez pet let). Slovenska gradbena industrija pa je tako opremljena, da za gradnjo cest in predorov skorajda ne rabi deviz-Vsa dela je torej možno plačati v dinarjih, devize pa porabiti za zamašitev največjih lukenj v deviznem čerbu. To je en vzrok, ki sili Slovenijo v posodabljanje prometnih poti prav v času najhujše gospodarske krize-Drugi vzrok pa izhaja prav tako •* gospodarske krize. Obseg novogradenj se je v Jugoslaviji močno zmanjšal-Gradbeniki tudi v tujini zelo težko dobijo delo, zaradi česar jim gro*1 brezposelnost. Zanje je torej treba najti delo. Pri gradnji teh cest bi lahko zaposlili vsaj del slovenske gradbene operative. Zaradi tega sc je tudi dogovor o gradnji predora pod Karavankami zavlekel, kajti po Pr( vi pogodbi je bilo določeno, da naj bi večino dela opravili avstrijski gradbinci (slovenski bi bili le P4®' izvajalci), zdaj pa so se dogovorih, da bo vsak opravil svoj del do oS' žavne meje. Spremenjen dogovor Pa je povzročil, da je treba najti drugačne finančne vire za gradnjo P1^' dora, kajti avstrijska stran ni P1’’' stala na to, da bi sama priskrbel® večino posojil. Pomanjkanje deviz in pomanjkanj® dela je že pred letom dni narekovaj bliskovit začetek gradnje avtocest med Ljubljano in Kranjem. Pred tejij so namreč nekaj let cincati, kdaj D začeli graditi. Zdi se, da bo do dokaj hitre odločitve prišlo tudi_ gradnjo cest proti Gorici in Sežan • Nejasno pa je, kaj bo s posodobi tv jo železnice. Tuja posojila je sic® možno dobiti, vendar je treba veh» opreme uvoziti, pri posodabljanju P ni možno zaposliti toliko dclavc® ’ kot pri gradnji cest. Huda želcznišK nesreča v Divači pa opozarja, da ®” treba ta dela na vsak način pospeši JOŽE PETROVČIČ TONE SVETINA Med nebom in peklom ________________208__________________ Vsa četa sovražnikov je polegla. Kriki ranjenih so napravili zmedo. Nesramnosti, da bi se nekdo, ki so ga že imel tako rekoč ujetega, še upiral, niso prenesli. Oficir, ki se je držal v varni razdalji, jih je gonil naprej in vpil: »Saj je samo eden, in še ta zadet! Se bo vsa četa pred njim podelala v hlače? Avanti, ragazzi!« Po eden so se začeli premetavati naprej in ga obkoljevati. Zabobnele so strojnice in okoli kamna, za katerim je bil Stanko skrit, se je prašila zemlja. Stanko je streljal in jih zadrževal. Ko mu je pošla municija, je položil puško k sebi in vzel v roke bombo, nasekano kragujevko. Italijani so ustavili ogenj. Nastala je tišina. Sredi livade se je mimo pasla krava, ko da se ne bi nič dogajalo. Stanko se ni zmenil ne za Italijane, ki so ga obkolili, in ne za tovariše, ki so ga pustili, ko so reševali lastne glave. Spomnil se je na brata Poldeta, ki je bil ujet na Nanosu in ustreljen v trdnjavi Bravet-ta. Zato njega ne bodo dobili živega! Bil je sam, kot izgubljena ptica s strto perutjo. Spomnil se je na mater, v duhu je uzrl njen obraz, kakršnega še ni videl. Strmela je vanj in solze so ji polzele iz oči. Razprla je roke, da bi ga objela. Bila je že vrsto let mrtva. Na njeni gomili ob cerkvi je bil skromen križ in zra- ven nekaj cvetja, ki ji ga je bil prinesel pred nekaj dnevi. Smrt je snidenje, je pomislil... Udaril je z bombo ob kamen. Prijel jo je z obema rokama, si jo položil na srce in legel nanjo. Še štiri sekunde... Zagledal se je med zlomljene bilke, kjer se je vlekla steza mravelj; nekaj se jih je mučilo z ranjeno mravljo, ki jo je morda on poležal. Čutil je njihov strah in bolečino v naglih in zbeganih gibih. Žal mu je bilo zanje. Zagrmelo je. Ognjena krogla ga je razpršila med sončne žarke in begotne oblake. »Kakšen junak!« je zamolklo dejal italijanski oficir v varnem zaklonu. Počakali so, da se je razkadil dim, potem so se š puškami na strel in nasajenimi bajoneti približali mrtvemu. Čeprav se ni zganil, so nekaj časa streljali v njegovo truplo. Zgrabili so ga za noge ih ga odvlekli po visoki travi proti vozilom. Vrgli so ga na kamion, vžgali motorje in se odpeljali. Ko je Lojze s tremi tovariši prišel v taborišče, je bil že ves bataljon Smelega na položajih. Že ko so se bližali, so slišali streljanje, ki je kmalu prenehalo. V nekaterih globelih so na jasah videli kolone in gruče vojakov, stoječih ob minometih. Skupino, s katero je Strela na njivah kopal krompir, da bi ga jedli kar surovega, je sovražnik kmalu napadel in pregnal v gozd. Tudi Karla in Smelega, ki sta odšla s štabno patruljo v bližnji zaselek k terencu, da bi priskrbela nekaj hrane, so napadli Italijani. Srečni okoliščini sta se imela zahvaliti, da jih niso vseh potolkli. Lojze je poročal, da je Stanko padel in da s hrano ni nič; pokazal je svojo roko, iz obvez je kapljala kri. »Smeli, moramo se sprijazniti s tem, da bo da nes post. Zdržati bo treba do noči, potem se boro pa prebijali tja, kamor boš ukazal,« je dejal Kan »Smo mar že obkoljeni?« * »Seveda smo, najbrže ne samo enkrat, marV® nekajkrat. Saj ti je Frane povedal, da je na tem P dročju tisoč petsto vojakov divizije Novara, da o * stih v postojankah in o karabinjerjih ne govorim Petnajst do dvajset vojakov na enega partizana!« »Lepa kaša. Šli bomo v past kot slon na iain°g je dejal Smeli z razočaranim glasom. Želodčni čir e je žrl vse močneje. Na srečo sta s Karlom, še prede so bili napadeni, dobila zanj čutarico mleka. Edvin in Strela sta branila štabni položaj z zbro jevkama. Frane pa je šel z namestnikom komandan razporejat skupine borcev po položajih. Držali nekaj grebenov, vendar jih je bilo premalo, da lahko zaprli vmesne prostore na spojih četnih P Jožajev. Borce je navdajala nestrpnost pred bojem. r sod so čutili Italijane, ki so se previdno približev in izbirali ugodne položaje. Z napadom še niso z čeli, ker so čakali na topniško pripravo. Smeli in Karlo sta ležala v kamniti groblji a poveljniškem položaju. Precej razčlenjeno zemlJ1 je bilo pregledno. Od tod bi se dal voditi preboj eIV[0. v smeri snežniških gozdov in dalje, nazaj na tranjsko. »Karlo, ti si imel malo žrtev in si bil zelo aSyS-šen, ker si deloval samostojno; tudi jaz sem žel . pehe, kadar sem delal s svojo glavo. Prvič in * j. njič sem se podredil tuji pameti. Sam ne bi šel koli takole mimogrede v past. Ne.« - »Ofenziva je,« ga je skušal tolažiti Karlo, k* t-je spet navdala neznanska tesnoba, podobna kom v bolnišnici. Govor o lem bo v občinskem svetu Gorica za enovitost občine v zdravstvenem pogledu Huda bolezen mora biti izkušnja za preventivno zdravstveno vzgojo Goriški občinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, 6. avgusta. To b° zadnja seja pred nekajtedenskimi Počitnicami. Na ponedeljkovi seji bo govora o političnem preverjanju, ki s» ga zahtevali socialdemokrati. O pa bo precej govora tudi upoštevajoč dve resoluciji, ki so ju predsta-vui. prvo liberalci in komunisti, dru-6o pa fašisti. V prvi se zahteva zamenjava socialdemokratskega odboroma Gentile ja, v drugi pa odstop celotnega odbora. V teh dneh so zastopniki petih strank večinske koalicije imeli nekaj Pogovorov. Zdi se, da nihče noče kri-Ze-. Zanjo se ogrevajo le nekateri v socialdemokratski stranki, ki bi že-da bi bila stranka v opoziciji v Poodvolilnem času. Občinske volitve oodo namreč prihodnjo pomlad. Na ponedeljkovi seji bodo govorili tudi o problemih zdravstva. Kot je znano, je vodstvo KZE izdeWo načrt 2a Porazdelitev pokrajine v zdravstve-ae ^-raje. Po tem načrtu naj bi bilo a Goriškem od 6 do 8 okrajev, vsak svojo osrednjo ambulanto. Nekateri e ogrevajo za to, da bi Gorico raz-eft'i v dva dela. K enemu okraju bi Pf1 družili Sovodnje, k drugemu pa teverjan in Moš. Nekateri se še o-"revajo za to, da bi bile slovenske občine in predmestja združene v enem okraju. Občinski odbor v Gorici, ki je stvar vzel v pretres na zadnji seji, pa se ogreva za to, da bi bila vsa goriška občina združena v enem samem zdravstvenem okraju. K temu naj bi pridružili še sosednje občine. Na zadnji seji občinskega odbora so tudi sprejeli predlog števerjanske občine, da bi ta lahko uporabljala go-riški upepeljevalnik za sežiganje smeti. Jutri v Števerjanu občinska seja V Števerjanu se bo tamkajšnji občinski svet sestal na izredno sejo jutri, v četrtek 2. avgusta. Pričela se bo ob 20. uri. Na dnevnem redu, ki so ga dobili v roke svetovalci, je napisano, da bo župan poročal o nekaterih občinskih vprašanjih. Ratificirali bodo nekatere sklepe ožjega občinskega odbora. Govorili bodo o spremembah v pravilniku pokrajinskega konzorcija za pomoč in rehabilitacijo, o sprejemu ' v službo postrežnika na števerjanski o-snovni šoli, o spremembah v letošnjem proračunu. Pisali smo o delovanju in namenih društva »Cuore amico«, ki združuje več kot 120 ljudi, povečini srčnih bolnikov, takih, ki so uspešno premostili težko preizkušnjo, kakršna je srčna kap. Dejstvo, da je društvo nastalo iz solidarnosti med srčnimi bolniki pa nikakor ne pomeni, da gre za zaprt krog ljudi, v katerega ima vstop samo kdor izpolnjuje svojevrsten in prav nič zavidljiv pogoj: to, da je vsaj enkrat doživel infarkt. »Društvo je odprčb navzven, namenjeno ni samo srčnim bolnikom, ampak vsem ljudem vseh starosti,« nam je v pogovoru povedal podpredsednik društva dr. Arduino Degano. »Osnovni namen zaradi katerega smo se združili je bil, da bi pomagali ljudem, ki so preživeli srčno kap, da spet zaživijo normalno življenje. Zavedali pa smo se, da tega ne bomo dosegli samo s terapevtskimi posegi po bolezni. Potrebno je predvsem informiranje, spoznavanje načina delo vanja našega organizma in predvsem delikatnega organa, kakršno je srce, da se lahko vnaprej obvarujemo pred boleznijo in da se znamo v vsakem primeru najbolje ravnati.« To je nekaj, kar zanima vsakogar, tudi tiste, ki so prepričani, da so po- polnoma zdravi, pravijo pri društvu »Cuore amico«. Kot primer navajajo visok krvni pritisk, ki je večkrat odgovoren za obolenja z nepopravljivimi posledicami. »Visoki pritisk je danes zelo razširjen, tudi med mladimi. Gre za problem današnjega ritma življenja, prehrambene razvade in druge vzroke, ki jih niti ne poznamo. Žal pa vse preveč ljudi ne pozna niti najosnovnejših stvari v zvezi s krvnim pritiskom, njegovih učinkov in možnih načinov zdravljenja. Gre namreč za bolezen, ki traja celo življenje, ki pa jo lahko, ob upoštevanju zdravniških nasvetov in določenih pravil, v veliki meri onesposobimo.« Potrebno je torej široko informiranje ljudi o teh problemih, o potrebi občasnih pregledov, o enostavnih a zaradi tega nič manj dragocenih pravilih zdravega življenja. Zato pri društvu polagajo veliko važnost prav na informiranje in zdravstveno vzgojo ljudi. Pri tem se opirajo na javne strukture Centra za boj proti boleznim srca in ožilja v goriški splošni bolnišnici, posebno pa na lastne izkušnje, ki so jih doživeli kot srčni bolniki. »Naše pričevanje, izmenjava mnenj in pomoči lahko več pomenita kot najboljša zdravniška razlaga. Naše geslo je »pomagajmo si pomagati«, kar pomeni, da z medsebojno solidarnostjo lahko pridobimo dovolj spoznanj, da potem posredujemo drugim dragocene, predvsem človeške — bolj kot zdravniške — nasvete. Tako načrtujemo za jesenski čas informativne pobude po šolah, da bi vsi, že od mladega dobili primernejšo zdravstveno vzgojo, s konferencami, predavanji iz neposrednimi srečanji oz. širjenjem našega delovanja pa želimo o-sveščati tudi odrasle«. Tako pravijo pri društvu o svojem hvalevrednem prizadevanju, ki zapolnjuje vrzel zdravstvenih in šolskih inštitucij. V isti sapi pa se tudi potožijo o pomanjkanju sredstev in premajhni občutljivosti s strani občanov. Nekaj pomoči dobivajo od KZE, v ostalem pa je njihovo delovanje odvisno od samoprispevkov članov in prijateljev. »Na žalost pa naletimo vse prevečkrat na gluha ušesa, tudi med ljudmi, od katerih bi pričakovali večjo občutljivost« so nam povedali, obenem pa izrazili upanje, da se bo s širjenjem njihove dejavnosti spremenil tudi odnos prebivalstva do teh problemov. Doživetja in vtisi treh maturantk ob povratku z izleta po Makedoniji Lud°\ ze vsakoletni običaj so se jjv l*os po opravljenem zrelostnem tur nekateri goriški in tržaški ma ta ant* ndeležili maturantskega izle-PeV°i Juo°slaviji. Pot jih je letos po--so 30na °&led Makedonije, kamor ' odpotovali prejšnjo sredo, vrnili ( so se v soboto. O vtisih z izle-slct,Srn-? P0VPrašali tri dekleta, od izletu 32 Soriških maturantov na jy°vor z Vido Gravner, ki je Gpr ,aia no trgovski šoli, Majdo UaPn1 (ačiteljišče) in Tanjo Hme-no ("rejj je stekel precej sprošče-«o** sonènikom neke goriške ka- &&*** ni bil najboljši,« je za-0 priP°vedovati Tanja, v r • tonusom smo bili namenjeni naih-no’ oz- na Brnik, odkoder Pa , 1 zleteli proti Skopju. Težave avtob na'}tale že navsezgodaj, ker arinai!'S ni smel čez mejo v Gorico, stran Sm° morali mi na drugo huje ’ *n v. Sežani se je zopet, še »lz ,aknilo,« je pristavila Vida. dim i °°u'sa se je pojavil črn gost nismo n.i v>.s?°R sm° na cesti, dokler Pa je r?.°hi novega avtobusa. Sicer činkovit0 pomoč Pravočasna in u Prispel 0, da smo na Brnik Za J. Pr°y°časno za polet.« ldo in Majdo je bila to prva vožnja z letalom. »Ni bilo hudo,« pravi Majda, »nekako tako kot na kakem modernejšem vrtiljaku v lu naparku. Morda je bil še najtežji občutek, ko se je letalo močno nagnilo zaradi zavoja, na splošno pa moram reči, da mi je bilo letenje kar všeč.« Po postanku v Sarajevu so še pred kosilom prileteli v Skopje, kjer so si ogledali nekatere mestne znamenitosti. Nato so sedli v avtobus in se po vijugastih cestah popeljali do Struge ob Ohridskem jezeru, kjer so se nastanili v hotelu. Tam v bližini so si ogledali samostan Sv. Jovana Bigorskega, ki je bil po mnenju naših sogovornic najzanimivejša točka izleta. »Res čudovit samostan, s krasnimi freskami, postavljen na vrh griča,« nam ga je opisala Majda, Vida pa je takoj posegla v pogovor, da bi opisala posebnost, zaradi katere je ta samostan nekaj edinstvenega. »V njem so skupaj prebivali menihi in nune, imeli skupno jedilnico in druge prostore, Nad tem sem bila res presenečena, saj sem vajena misliti na samostan, kot na kraj, kjer prebivajo samo menihi ali pa samo nune, strogo ločeni od vsakega predstavnika drugega spola « Kaj pa druge zanimivosti? »Zelo lepo je bilo Ohridsko jezero, všeč pa so mi biti tudi ostanki antičnega mesta Heraklea, pri meji z da našnjo Grčijo,« se je oglasila Tanja. Tudi proste ure so na maturantskem izletu prijetne in polne doživetij. »Škoda, da je bilo z nami malo fantov,« so se pošalile naše sogovornice. Čeprav je manjkalo ravnovesje za ples v parih, so se kar dobro znašle in izkoristile izlet, da so se naučile plesati pravo makedonsko kolo. Proste ure so izkoristile tudi za kopanje v jezeru in pa seveda za nakupe spominkov. Pot domov je bila nekoliko daljša, saj so se vrnili z vlakom. »Sicer pa je odlični hruškovec poskrbel za prijetno vzdušje^ v kupejih in nam olajšal neskončno pot,« so nam napol šaljivo zaupale. Ob zaključku pogovora seveda ni moglo izostati vprašanje o načrtih za naprej. Tanja bo že te dni odpotovala z vlakom po Evropi. »Priskrbela sem si karto Inter-rail, s katero bom lahko prepotovala Nemči jo in Dansko do Švedske, nato na meravam na Nizozemsko, v Pariz in po Ažurni obali domov.« Vida in Majda bosta šli na morje, prva verjetno v Istro, druga v Gradež. Kaj potem? Tanja na univerzo, ni pa še izbrala fakultete. Vida in Majda pa bi se radi takoj zaposlili, če dela ne bosta dobili pa pride tudi zanji v poštev univerza. Po več dneh raznih prireditev S tombolo se je v Doberdobu zaključil praznik Mladosti S tombolo se je v ponedeljek v Doberdobu zaključilo praznovanje ob 15-letnici ustanovitve športnega društva Mladost; Društvo je za to priložnost priredilo pester spored tekmovanj'in zabave, ki je trajal ca’ teden. Na sporedu je bil turnir v malem nogometu, katerega so se udeležile ekipe vseh okoliških vasi. V petek so se otroci do štirinajstega leta starosti pomerili v troboju,.ki je zavzemal tek na 60 metrov, skok v višino in met krogle. Jožef Gregoretti, Pepe Pice-rov po domače, je prvi pritekel na cilj na množičnem netekmovalnem pohodu okrog doberdobskega jezera in je pustil daleč za seboj mnoge mlajše tekače. Vendar je bil osrednji del praznovanja že tradicionalno nogometno srečanje med ženskimi reprezentancami iz Doberdoba in z Vrha. Kljub temu da so se domačinke na to vestno pripravljale, vsaj. tako so nam zatrjevale, niso utegnile ugnati hitrejših in fizično močnejših Vrhovk. Visok poraz je bila že dovolj huda moralna kazen za domačinke in zato ni bilo treba poraženkam prepeljati zmagovito enajsterico na vozu na občinski prireditveni prostor. Srečni dobitniki na ponedeljkovi tomboli so bili naslednji: čmkvina (150 tisoč lir) Federik Leghissa in Mi’an Gomišček; 1. tombola (350 tisoč lir) Adriano Del Bene, Ivan Cin- gerli, Darin Devetak in Milena For-nasari ; 2. tombola (100.000 lir) Lucijan Antonič, Mario Peric, Alfonso Vi-sintin, Valerij Radetič in Edoardo Camielli. Poslanec Marocco predsednik nadzornega odbora V goriškem pokrajinskem nadzornem odboru je poslanec Mario Marocco včeraj na predsedniškem mestu zamenjal odvetnika Aloalda Ginaldi-ja, ki je to funkcijo vršil pet let, od kar ni bil več izvoljen za deželnega svetovalca. Poslanec Marocco je demokristjan, bil je več let pokrajinski odbornik za finance, potem več časa poslanec v Rimu, kjer je tudi sodeloval z uspehom v delu nekaterih komisij, v zadnjih petih letih pa župan v Gradežu. Na predsedniško mesto pokrajinskega nadzornega odbora ga je imenoval predsednik deželne vlade Camelli. Mandatna doba je pet let. Slovenci upamo, da bo odslej pokrajinski nadzorni odbor g’edal z večjim razumevanjem na tiste občinske sklepe, kjer je govora o uporabi slovenskega jezika in ne bo odločal na ozki način, kot doslej. Obvezno cepljenje psov šča, fj..Vna zdravstvena enota obv Vezno n . v teh tednih v teku o CepijeJ; edinfckcijsko cepljenje pso bodo rJ° brezplačno za vse, U Pso Posameznih občinah pripelj času jnna za to določeno mesto CePljenii,nAjclan' ki so ga namen bornu, Vo ;rozno je tudi cepljenje i astniki adar bodo v tem prime k Kot opornuf11 Plačati PesetG ba, jg lrrninja zivinozdravniška sit n°st na_. vedno razširjena ne va SV So rJe, stekline. V zadnjem č h*, kar rJ- •' fPanj primerov bok Aventi v !pisujejo predvsem uspeš ŽiSi 'astniki SnŽbi- Zato je prav' 1 ?Jvali Kl Psov dajo cepiti sve Ztli. kj ;;fr bodo morali plačati k .bhrfkj- P^videva zakon. r'b občin-o kraj" cepljenja v nek al qq^ 1 na Goriškem so sledei ^Pedelk^" v ebčinski klavnici vs stu in i ’, sredo in soboto v avg ■ do ii k0 s°boto v septembru • UPe- v bivi: 8' avgusta, od 8. do 2h‘ut, o/8,1 °snovni šoli v Ul. Mi v bjvv*. do ure v Zdravš A?vember f* °sn°vni šoli v Ul. Martinščini vguAsta odR8Ed1PmGLIA: 25‘ „ soli v »j-8, do 10. ure v osne ?u$ta od 1 o fug'»! 25. in 28. i ■ do 12. ure in 4. 8011 vd Bojanu d° 10' urc v iTlžIČ; v občinski klavnici do 11. ure v dneh; 1., 2., 6., 7., 8., 9., 13., 14., 16., 17., 18., 20., 21., 22., 23., 24. in 25. avgusta. ROMKE: v občinski klavnici 2., 6., 7. in 9. avgusta od 17.30 do 19.30 ter 4: in 11. avgusta od 11. do 13. ure. ŠTARANCAN: v ambulanti v Ul. dell’infanzia 1. in 8. avgusta od 17.30 do 19.30 ter 4. in 11. avgusta od 8.30 do 11. ure. DOBERDOB : 3. avgusta od 9. do 12. ure na dvorišču osnovne šole v Doberdobu in od 12. do 13. ure na Palkišču; 10. avgusta od 8. do 10. ure na Poljanah in od 10. do 13. ure v Jamljah. KRMIN: 2., 3. in 4. avgusta v občinski klavnici v Krminu od 10.30 do 12.30; 2. avgusta od 8. do 10. ure v Borgnanu; 3. avgusta od 8. do 10. ure v Bračanu; 4. avgusta od 8. do 10. ure na Plešivem. DOLENJE: 9. avgusta od 8. do 10. ure pred gostilno Val del Iudno in od 10.30 do 12.30 v Merniku; 10. avgusta od 8. do 9. ure v Rutarjih in od 9.30 do 10.30 na Škrljevem. Za Sovodnje in Števerjan krajev m datum cepljenja doslej niso še sporočili, vendar bodo to predvidoma storili v kratkem. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349. Med bivšima zakoncema se spori ne poležejo Večletni spor med bivšima zakoncema je te dni privedel do obravnave zaradi obrekovanja na goriški pretu-ri. 56-letni B. S. in 34 letna I. B. sta se pred kakim letom ločila in dose gla razveljavitev poroke. Njun danes 8 letni sinček živi z materjo, ki se je medtem ponovno poročila. Težave so nastale glede očetove pravice do obiskovanja sina verjetno pa so tu bili še drugi nerazčiščeni nesporazumi in vzroki za prepir. Tako je oče pisal na več strani pismo, v katerem se je ne prav pohvalno izrazil o moralnih vrednotah bivše žene, ker naj bi ta z novim možem... živela svoje zakonsko življenje ob prisotnosti sinčka tudi med dopustom, v ne prav prostornem šotoru. Odtod prijava s strani žene zaradi obrekovanja. P retar Klammer je izrekel oprostilno razsodbo, vendar ne zato ker naj bi ne šlo za obrekovanje, ampak ker je upošteval nekatere druge okoliščine, ki jih bo obrazložil šele z objavo motivacije razsodbe. Upati je le, da se bo stvar pri tem zaključila, saj so prepiri med zakoncema tudi več let po ločitvi morda res neumestni. Nesreča kolesarja Na križišču med Ul. Blasema in Ul. Scuola agraria v Gorici se je včeraj dopoldne okrog 11.30 ponesrečil 76 let- ni Paolo Mazzoli. Upokojenec se je peljal s kolesom, ko ga je iz vzrokov, ki jih še raziskuje prometna policija, sunilo na t a manjše dostavno vozilo. Mazzolija so takoj prepeljali v bližnjo splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili pretres možganov in zlom desne ključnice. Zdraviti se bo moral 40 dni. Orožnika zavozila s ceste Na ostrem ovinku na državni cesti Gorica - Trst, nekaj stotin metrov pred Gabrijami, za kogar vozi proti Gorici, sta se v ponedeljek zvečer okrog 11. ure, ponesrečila mlada o-rožnika. Zaradi previsoke hitrosti je njun fiat 127 zaneslo v levo, kjer je uničeni avto obtičal med akacijami. Giuseppe Maio in Filippo Rizzo sta pri tem ima’a precejšnjo srečo, saj sta dobila le lažje poškodbe. Prvi se bo moral v bolnici zdraviti osem dni, drugemu pa so nudili samo prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v petih dneh. • Danes je ves dan prepovedano kroženje tovornjakov z več kot petdeset stoti nosilnosti na vseh italijanskih cestah. izleti SPD priredi v nedeljo, 5. avgusta, izlet z vlakom v Vintgar in na Bled. Zbirališče ob 6.30 na železniški postaji v Novi Gorici. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi člane in prijatelje na pohod v naravo po narodnem parku na Šanci. Zbirališče na parkirnem prostoru pred parkom vsak četrtek ob 18. uri. Avtobus iz mesta odpelje ob 17.30 iz bližine glavne pošte. Izstop na prvi postaji po pevmskem mostu. kino Gorica VITTORIA 17.45-22.00 »L’universo e-rotico di Gerard Damiano«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Danes zaprto. VERDI Zaprto zaradi počitnic. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Pohiti, zabava se pričenja«. SVOBODA Danes zaprto. DESKLE 19.30 »Zakaj se ne bi pobotala, ljubezen«. POGREBI: 10.00 Lucia Bufolin por. Mersecchi iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče. Naročnina Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. V SFRJ številka 20 00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00, letno 1 800 00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361* ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 : Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775 275, tl* 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski M dnevnik 1. avgusta 1981 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L J ZTT forfjj &en kalijanske tn tiska^~^ Trst IMIIm zveze Časopisnih I založnikov FIEG Huda železniška nesreča na Škotskem zahtevala 13 mrtvih in 44 ranjencev LONDON — V ponedeljek popoldne je na progi Edinburgh - Glasgow prišlo do hude železniške nesreče, ki je terjala 13 mrtvih in 44 ranjenih. Iz tiril je potniški vlak, na katerem se je peljalo okrog 300 ljudi, potem ko je trčil v kravo ali bika, ki je zasedel tir. Gre za najhujšo železniško nesrečo, ki se je pripetila v zadnjih 17 letih v Veliki Britaniji. Lahko pa bi bila še veliko hujša, če ne bi vlak, ki je tedaj prihajal iz nasprotne smeri, pravočasno zavrl in se ustavil le nekaj metrov od kraja nesreče. Ponesrečeni vlak je odpeljal z edinburške postaje ob 17.30 po krajevnem času, do nesreče pa je prišlo, ko se je približeval mestu Falkirk v srednji Škotski. Vozil je s hitrostjo 120 kilometrov na uro. Takoj po trčenju lokomotive v žival sta prva dva voza iztirila. Ostali štirje vozovi potniške kompozicije sta ju vlekla še nekaj sto metrov naprej, dokler nista trči la v nasip ob progi. Tedaj sta iztirila še tretji in četrti voz. Vse bolj srhljivo je bilo seveda prizorišče, ki ga je nudil iztirjeni vlak. Največ žrtev je bilo v prvih dveh vozovih. Od 44 ranjenih so jih 26 zadr žali v bolnišnicah. Nekateri so utrpeli zelo resne poškodbe, a zdravniki tipajo, da bodo vsem rešil življenje. Med smrtnimi žrtvami, katerih istovetnost so že ugotovili, ni tujih državljanov. Gore terjale tri življenja planincev RIM — Gore se zopet zahtevale nekaj smrtnih žrtev. Tako se je v Aosti ponesrečil 18-letni Enric Gattini, ki ga je pri plezanju smrtno zadel kamen. V Meranu pa je 51-letni nemški turist Horst Kochan, medtem ko se je s svojo ženo vzpenjal po ozki poti na Cimo -Fiammante, padel v dvajset metrov globok prepad. Tretja smrtna nesreča se je pripetila v gorah na fran-cosko-italijanski meji pri Turinu. Ponesrečil se je 27-letni učitelj Giuseppe Acomazzo iz Turina, ki je padel v ledeniško razpoko. Neumorno se nadaljuje preiskava o srhljivem zločinu v Toskani VICCHIO DI MUGELLO (Firence) — Štiriindvajset ur po odkritju srhljivega zločina dveh mladih zaročencev, Claudia Stefanaccia in Pic Rontini, karabinjerji in policija neumorno nadaljujejo s hišnimi preiskavami in prečesavanjem celotnega območja Mugella. Preiskovalci so iz ure v uro bolj prepričani, da je gnusen zločin zagrešila ena sama oseba, in po vsej verjetnosti ista, ki je v šestnajstih letih že dvanajstič morila. »Zver iz Firenc«, kot vsi imenujejo neznanega morilca, pa je pri umoru Claudia in Pie dokazala, da se njena morilska blaznost stopnjuje. Morilec se ni namreč znesel z nožem samo nad dekletovim truplom, temveč , je prvič isto počel tudi nad fantovim truplom. Kljub preiskovalni- tajnosti je vedno bolj jasno, da je vseh sedem dvojnih zločinov v teh šestnajstih letih zagrešila ista oseba. S tem pa praktično odpade obtož- nica proti upokojencu Giovanniju Meleju in njegovemu svaku Pieru Mucciariniju, ki ju dolžijo prvega dvojnega umora leta 1968. Preiskovalci pa ne izključujejo, da sta Mele in Mucciarini res zagrešila prvi umor, da pa je njuna pištola kalibra 22 po naključju prešla v roke blaznega morilca, ki je nadaljeval z verigo umorov. Iz bornih vesti, ki jih posredujejo agencije, je razvidno, da se je nad dekletovim in fantovim truplom znesla z nožem vešča oseba. Nič čudnčga torej, da preiskovalci in policija zaslišujejo predvsem tiste sumljive osebe, ki so zaradi svojega poklica navajeni brezhibno ravnati z noži. Preiskovalci pa so včeraj zasliševali tudi uslužbence na bencinskih črpalkah, saj domnevajo, da se mora morilec pomikati na kakem vozilu. Prav tako so preiskovalci prepričani, da je morilec doma z območja Mugella. Helikopter v helikopterja V mestu Akashi na Japonskem sta včeraj trčila dva helikopterja. Eden j® strmoglavil na teraso neke hiše, drugi pa na ulico, kjer so bili parkirani avtomobili (na sliki). Pri nesreči so 3 umrli, ranjeni pa so bili štirje. (Ar) Argentina ne bo vrnila dolgov za »ceno lakote« BUENOS AIRES — Argentina bo čez kak teden dosegla sporazum z mednarodnim denarnim skladom, je izjavil argentinski zunanji minister Dante Caputo. Pogajanja med Argentino in svetovno banko trajajo praktično odkar je na čelo države stopil Raul Alfonsin, a v osmih mesecih pogajanj niso dosegli niti minimalnih rezultatov. Argentina trdi, da ne bo svojih dolgov plačala za ceno »lakote svojih prebivalcev«, da bo vrnila la »pravični del« svojega dolga. Kaj to pomeni ni povsem jasno, vsekakor pa Buenos Aires noče nositi posledic visokih obrestnih mer. V Buenos Airesu so obenem sporočili, da je denarni sklad načelno podprl argentinske gospodarske načrte, a da še vedrih ostajajo razhajanja glede načina, kako zajeziti argentinsko inflacijo, ki bi lahko letos dosegla 500 odstotkov. V Italiji manjša poraba zdravil zaradi plačevanja višjega ticketa RIM — V Italiji se je v zadnjih časih znatno zmanjšala poraba zdravil. V drugem semestru lanskega leta so zabeležili 6,8-odstotni padec v primerjavi z istim obdobjem 1982. leta, v prvih letošnjih štirih mesecih pa je v riti primerjavi padec znašal kar 8,1 odstotka. Tako močnih premikov v porabi zdravi! niso v istem času zabeležili v nobeni drugi evropski državi. Te podatke je včeraj objavila zveza italijanskih farmacevtskih industrij »Farmitalia« na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi njen direktor Domenico Muscolo. Muscolo je izrazil prepričanje, da je treba pojav v največji meri pripisati uvedbi tako imenovanega »ticketa«, se pravi čedalje večjim omejitvam pri brezplačnem nudenju zdravil. Krčenje notranjega trga povzroča seveda težave lijanskim farmacevtskim industrijam, še zlasti ker JhP ni uspelo v tem času povečati izvoza na tuja tržišča. KiJ6 temu pa so lani bile naložbe v tem sektorju v Italiji P1^ cejšnje. Samo za raziskave so investirali 439 milijo lir, kar predstavlja 15,6 odstotka celotne investicij6 z raziskovalno dejavnost v italijanski industriji. , Po drugi strani pa pomeni zmanjšanje porabe vil precejšnji prihranek za državne blagajne. Lani j6 žava potrosila 4.514 milijard lir za zdravila, kar P°n?eih da so ti stroški od 15,7 padli na 15,1 odstotka ceto011 javnih sredstev za zdravstvo. Kr¥l muster: ]\a divjem zapadu (7.) Zvitorepec in Trdonja ZATO 5,1 AE Ml TOREJ REŽAL, UMAZANEC ’? NO,CAVAI, TO Tl PLACAMI ČE Tl NISEM MOGEL VZETI GHALPA, Tl VZAMEM i GLAVO! INDIJANEC TE IZRABIL NJIHOVO NEPAZLJIVOST, Sl SNEL LASO IN SICOCIL NA ZVITOREPČEVEGA VONJA » "»'--s .VELIVA NOGA!") <=>91X878 L- ZA NJIM ! O-/ ^ pgKfl^ SMRT ZANJ , _ PA - HI HI - Ml, Sl PREDSTAVLJA A? I» KOCINA IN TRDONJA STA ZAJAHALA) svojavonja in oddirjala za BEŽEČIM POGLAVARJEM... Neskončna bistroumnost sovjetske birokracije MOSKVA — Krajevna birokracija v domovini realnega socializme brezmejno fantazijo, ko se mora osmešiti ali pa zagreniti življenje soV.]k0 skim državljanom. V svojih fantastičnih pobudah pa gre zadnje čase daleč, da jo mora opomniti celo glasilo sovjetskih komunistov. nfi »Pravda« je namreč ocenila kot »bedasto in nezakonito« pobudo ra? u. krajevnih uprav, ki so svoje prebivalce obvezale, da izročijo določeno k j čina sena. Po pisanju glasila sovjetskih komunistov so tako pobudo ■s'Pr° ^ birokrati, ki niso razumeli poziva osrednjih oblasti prebivalstvu, mil zavzamejo za uspehe v kmetijstvu. . p0 V kavkaških toplicah Kislovodsk so meščanom ukazali, naj zbere]0 -200 kilogramov sena na osebo. Na Sahalinu pa so se domislili bistroumn ključa, kako bi določili količino sena. Kdor ima avtomobil mora izroča1 kilogramon, kdor pa ima motor le 100 kilogramov. V nobenem primeru niso birokrati navedli, kam naj gredo meščani po travo. Prepoved testiranja v šolah SYDNEY — Vlada Novega južnega Walesa bo ukinila inteligenčne^ ste za vstop v prve razrede srednjih šol, ker so taki teksti *"°r>rovicn .. kulturno diskriminantni«. Minister za šolstvo Rod Cavalier skovni konefcrenci navedel, kako so taki inteligenčni poskusi anglosaksonskem modelu, da ne dajejo prave slike inteligenči-„ . ^ V glavnem se z njim okoristijo le dijaki anglosaksonskih staršev, vsi 66 pa izpadejo manj inteligentni, kar seveda omogoča usmerjanje v vodih16 noge izobrazbe le potomcem anglosaksonskih priseljencev. Neobičajen podvig ■ j gti- LONDON — Petdesetletni Jim Kelly iz Southenda, ki so mu Pr