VESTNIK
Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov
P. b. b.
t-ETNiK XXXViii
CELOVEC, PETEK, 30. SEPTEMBER 1983
ŠTEV. 39 (2142)
OB OTVORiTVi NOViH POSLOVNiH PROSTOROV:
Posojilnica Ločilo -90 let samostojnega dela
Obnovitev posiovnih prostorov Posojiinice v Ločiiu, to je v teh težkih časih res pomemben dogodek, ki zasiuži svojo pozornost, še psebej ob 90-ietnici ustanovitve tega krajevno pomembnega denarnega zavoda. Posojiinica Ločiio je najstarejša taka ustanova biižnje okoiice. Predvsem v zadnjem desetietju je poživita svojo dejavnost in se razviia v sodobno denarno podjetje. Na nedeijski siavnostni otvoritvi novih posiovnih prostorov so tamkajšnjim podjetnim odbornikom ob najiepšem vremenu čestitati in jim žeieii še več uspehov števiini gratuianti.
vanju odbornikov, ki tako zasigu-rajo kvalificirana delovna mesta, krepijo domače gospodarstvo ter z upoštevanjem obeh deželnih jezikov krepijo razumevanje med obema narodoma. Tudi podžupan Mil-lonig je Posojilnici čestital k precejšnjim investicijam in ji želel nadaljnje uspehe pri delu v korist vseh občanov.
Predstavniki Slovencev danes pri Kirchschlagerju
Zvezni predsednik dr. Rudotf Kirchschiager bo danes na Dunaju sprejet predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev, ki ga bodo seznaniti s trenutnim poiožajem sioven-ske narodnostne skupnosti na Koroškem.
in ta poiožaj je vse prej kot zadovoijiv. To sta Zveza sioven-skih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev poudarita tudi v skupnem pismu, s katerim sta se predsedniku Kirchschiagerju zahvatiia, da jima je v tako kratkem času omogočit razgovor. Opozorita sta ga na nevarnost, da se bo poiožaj siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ponovno zaostri), ziasti na področju šoistva, kjer so biii bistveni prediogi manjšine povsem neupravičeno zavrnjeni.
40-)etnica kočevskega zbora
ki je položil temelje slovenske državnosti
PREBERITE
Haider predsednik Koroške FPO
str. 2
Januševe pesmi bodo izšle v nemščini
str. 3
Sele: srečanje z rojaki iz Slovenije
str. 4
Slovenska šola v Trstu
str. 5
Gvatemala v boju Za svobodo
str. 6
Ivan Cankar na Dunaju
str. 7
^—_ __________________________
V 7f/) Jnf/? SC	/zrcJrro
JogoJ^r v zgoJof/n/ Jovcns^cgg ?MroJ%.' prcJ ir/r/Je$cr/w/ /ff/ — or? 7. Jo 3. o^ro/?r% 7943 — je f /(očefjK zdseJa/ z/mr oJposT:?:-cev s/ovens^ega fMroJg.
To je M v s/ovens^; rMroJn/ zgo-Jcw/nZ JerMO^MfrČMo /zvo/jen/, /z /jMJs^/7? preJstaffM^o^ obstoječ; z/mr. ^e wč.' M je eJZrr$rwrr pojrtv f reJdwje?M	saj se pr/ no^enerM
Jnsgern naroJK sreJr zgsKŽMjene Tf-rope ni zTrg/o fo/rLsno stefJo Hrt sp/osrriA rr: rreposreJrr;/; vo/Zrvrr/r Je-rrro^r^fZ&o Zz^o/jcrrZ/r /j^Js^Jp zr:-stoprr ^ov. V	rr^rčZrrM Zz/^oM
oJpoJarrccv ;r: wnož7er:osr7 z^orrr se ^aže Jcwo^ralZčr:^ zavzetost Osvo-/-oJZ/rrc /rorzte, ^7 sr' je ves eas prtza-Jeva/a, Ja sprot/ ave/jav/ja — A'oJ-^or so to pač Jovo/jeva/e teJaaje vojae razbere — pristno /jaJs^o Je-mo^racijo, Ja sTJepi njeni/p organov JoTrijo najširšo /iaJs^o potrJitev.
Ta^o je prej štiriJesetitni /eti v Tčočevja pre^ svojih oJpos/ancev pr-v7c v svoji zgoJovint spregovori/ resnično s/ovens^7 naroj sani. Prej so o njegov/ asoJi' oj/oča/i' Jragi, OsvoT-o-
Ji/na /ronta pa je JejansLo zače/a aresničevati zgoJov/ns^e /reseJe /va-na Cankarja, ^7 je napove Ja/, Ja s/ /?o naroj p/sa/ soJ/?o sam.
Cankarjeve keseJe so kje taJ/ ges/o zkora, k/ je po pr/stnem Jeniokrat/č-nem postopka pretrese/ vsa ponienik-na vprašanja naroJnoosvokoJJnega koja na ^/ovenskeni. Prograin OP /n njegovo JoteJanje aresn/čevanje sta na zkora Joki/a najširšo /n sog/asno potrj/tev, kar je to/iko ko/j poniemk-no, če pom/s/inio, Ja pr/ nokenem Jragem zasažnjenem naroJa v Jragi svetovni vojni niso sk/epi voJstva oJ-porniškega gikanja že n?eJ samo vojno Joki/i tako široke, množične potr-Jitve, kakor ravno pri s/ovenskem na kočevskem zkora.
TrvZ<rv$t;o;ZzgoJofZr:ZJ;cJo-venski naroj takrat na Jemokratičen način izvo/i/ svoje po/itično voJstvo in Jemokratično preJstavništvo. $ tem je Jo/oči/ teme/je svoji Jržavnosti in končnove/javno stopi/ v krog save-renik naroJov, ki sami oj/očajo o svoji asoJi. /a keseJe, ki jik vsekaje prog/as kočevskega zkora, so ki/e po-
memkne za teJanji čas in so važna izpovej taJ/ za Janes/
„7Vapo/njeni z neizmerno vero v pravi/nost JoseJanjega in koJočega razvoja izražamo prej svojimi naroJ-njaki in preJ vsem svetom, Ja je s/o-venski naroj prvič v svoji Jo/gi zgoJovini vze/ krmi/o svoje asoJe v /ast-ne roke. 7(ot prvi svokoJno izvo/jeni oJpos/anci, izkrani sreJi najkajšega koja za naroJni okstanek, izpoveJa-jemo v imena vsega korečega se /jaJ-stva, Ja je s/ovenski naroj Janes končnove/javno stopi/ v krog savere-nik naroJov. /7gotav/jamo, Ja s/ovenski naroJ v tem ave/jav/janja svojik živ/jenjskik pravic ravna v po-po/nem sk/aJa z vsemi zgoJovinskimi in naravnimi izrazi svojega naravnega Jaka, z resnično vsekino Jemo-kratičnik nače/ in z osvokoJi/nimi težnjami č/oveštva."
Tema zgoJcuZ/r^^crrrM JogoJka ve-/jajo razne svečanosti, ki koJo te Jni v $/oveniji, z/asti v /Kočevja in Tjak-/jani, kjer ko govora o s/ovenski Jržavnosti, ki so ji ki/i teme/ji po/oženi na zkora oJpos/ancev s/ovenskega naroJa prej štiriJesetimi /eti.
Kljub slabemu vremenu (v jutranjih urah je še močno deževalo in tudi pozneje med potjo je dež še večkrat nagajal) se je minulo nedeljo zbralo lepo število pretežno mladih udeležencev prvega spominskega pohoda po poteh Lenarta in Gašperja. Pri Wd!flnu v Lobniku, kjer je bil doma prvoborec Karel Prušnik-Gaš-per, jim je izrekel dobrodošlico sedanji gospodar Vladimir, ki je v kratkih besedah orisal pot svojega očeta v partizane. Na težka leta trpljenja in boja je spomnil podpredsednik
Po poteh spominov na leta trpljenja in boja t/
Zveze koroških partizanov Peter Kuhar, ki je posebej naglasil, da bo pot pohoda vodila po krajih, kjer je bila v mejah nacističnega raj ha prižgana iskra upora in oboroženega boja proti nacizmu. In besedo pozdrava v imenu prirediteljev je izrekel še dr. Avgust Brumnik, nato pa so pohodniki krenili v strmino, ki vodi proti Tavčmanovi domačiji, domu narodnega heroja Franca Pasterka-Lenar-ta, prvega komandanta 1. koroškega partizanskega bataljona.
Prvim pohodnikom, med katerimi je bila tudi skupina ljubljanskih mladincev, so se med potjo pridružili še novi udeleženci. Na vsaki domačiji, kjer so se ustavili, so jih gostoljubno sprejeli, kot so med vojno odpirali vrata partizanskim borcem.
Po poteh Lenarta in Gašperja so udeleženci na svojem večurnem pohodu prehodili kraje, ki bodo v zgodovini našega ljudstva ostali zapisani na častnem mestu: po teh poteh so hodili partizanski borci in aktivisti OF, ki so prižigati baklo upora in bodrili ljudi, da vztrajajo v svojem odporu proti nasilju; v teh krajih skoroda ni bilo hiše, ki ne bi prispevala krvavega davka za zmago pravice — vsaka družina je imela svojce v vrstah protifašističnih borcev ali pa v zaporu, pregnanstvu in koncentracijskem taborišču. In tega velikega doprinosa so se pohodniki spominjali, ko so se med potjo ustavljali na posameznih domovih, kot med drugim pri Sabodinu, Peruču, Mikeju, Ježepu, Brezniku, Veglu in Brčku vse do Peršmana, kjer se je pohod končal s kratko zaključno prireditvijo.
Pred Peršmanovim spominskim domom, kamor je prišla tudi skupina članov Kluba koroških Siovencev iz Ljubljane, ki je imela dopoldne srečanje v Selah, sta spregovorila podpredsednik ZKP Peter Kuhar in predsednik Zveze slovenske mladine Marjan Pečnik, s pesmijo pa je kratko svečanost olepšal Koroški akademski oktet. Besede obeh govornikov o tradicijah narodnoosvobodilne borbe in o današnjem boju za mir in sožitje med narodi naj bi bile tudi povod, da bi pohod postal vsakoletna prireditev, ki bi po začetnih težavah prerasla lokalni okvir.
Otvoritev novih posiovnih prostorov je pozdraviio mnogo domačinov.
V zadovoljstvo posojilniških odbornikov se je na dvojezično vabilo odzvalo precej ljudi iz okolice, pri-^i niso samo iz Ločila in šentle-Oarta pri sedmih studencih, temveč *0di iz Ričkarje vasi, Radnje vasi, ^rpič, Brnce in Podturja. Med častnimi gosti pa je predsednik Poso-iiinice Ločilo, Tomej Gallob pozdravi med drugim predsednika Zve-slovenskih zadrug inž. Fridla Kapuna, predstavnike kmečkih za-brug in posojilnic, zastopnika Ljub-^ianske banke in podžupana občine
Poaklošter Herberta Milloniga. Osrednji organizaciji koroških Slovencev pa sta zastopala predsednik ZSO Feliks VVieser in podpredsednik NSKS Filip VVarasch.
Videti je treba, da so se ustanovitelji posojilnice v Ločilu postaviti na lastne noge, v času ko to ni bilo tako samoumevno, je dejal predsednik ZSZ Kapun in nadaljeval, da je to izročilo ustanoviteljev posojilnice v spodnji ziljski dolini danes bolj aktualno kot kdaj prej. Zato se je pohvalno izrazil o delo-
Poslovodja Štefan Hudi, ki ima precejšnje zasluge za razvoj posojilnice, je v razgovoru povedal, da je zaradi uspešnega delovanja zadnjih let, kljub obširnim investicijam, stanje izravnano; Prepričan je, da bo tudi bližnja bodočnost prinesla podobne rezultate. Največjega pomena za posojilnico je brez dvoma maloobmejni promet z Jugoslavijo, ki po izjavah Hudla kljub dinarskega pologa Posojilnice skoraj ni prizadel. Prepričan je tudi, da izgradnja avtoceste do avstrijsko-italijan-ske državne meje, ne bo bistveno prizadela poslovanji ločilske posojilnice, saj temelji poslovanje na prometu z domačimi in potniki preko Korena.
Prostore Posojilnice je blagoslovil agilni župnik Avguštin Čebul iz Šentlenarta pri sedmih Studencih, ki je tesno povezan z zgodovino posojilnice, saj je ta desetletja delovala prav v Šentlenarskem župnišču. To povezanost izpričujejo tudi zanimive slike z domačimi motivi župnika Čebula, ki so razstavljene v prostorih Posojilnice Ločilo. Kulturni spored slavnosti pa je v obeh deželnih jezikih oblikovat mnogoštevilni cerkveni pevski zbor iz Šentlenarta pod vodstvom Lojzija Hochkoflerja.
„Žaganje" Ferarija uradno končano:
OBISK DELEGACIJE SZDL BOSNE tN HERCEGOVINE:
Haider predsednik koroške FPO
Vse repubiike se zanimajo za potožaj manjšine
Koroški svobodnjaki so minulo soboto v Treibach-AIthofnu na de-žeinem strankinem kongresu posta-
začrtane linije, torej od borbe pro- tih namestnikov Haiderja. Bržkone
ti „hudemu zapostavljanju nemško-koroških šolarjev", je moral občutiti vili personalne kretnice za deželno- tudi že svobodnjaški državni posla- znano afero okoli krznenega plašča zborske volitve prihodnje leto. Predsedniške volitve so bile le še formalna zadeva, saj je bilo od spo- šolam, torej proti centralnim šolam,
kakor jih zahteva KHD. Že dva dni
mladi, ko je Jorg Haider zapustil parlament in se preselil na Koroško, medtem ko je dosedanji predsednik stranke Ferrari-Brunnenfeld zesedel mesto državnega sekretarja in se tako poslovil od koroške deželne politike, jasno in dogovorjeno, da bo Haider nasledil Ferra-rija. V soboto je Haider dobil 324 od 350 možnih glasov. S tem je ..žaganje" Ferrarija tudi uradno končano. Pikanterija ob robu. na strankinem deželnem kongresu niso izvolili sekretarja stranke. Do pred nedavnim je sekretar bil Haider sam. Hudobni glasovi vedo povedati, da bo Haider že vedel, zakaj noče sekretarja ...
Personalne kretnice so take, da ne bodo dopuščale nobenih eksperimentov. FPO na Koroškem v nasprotju z zvezno stranko hoče ohraniti svoj „nacionalno-svobodnjaški" profil. To pa je mogoče seveda samo tedaj, če FP še naprej ostaja politični izvrševalec heimatdien-stovskih protimanjšinskih ambicij, saj je pomemben rezervoar svobodnjaških volilcev najti ravno v hei-matdienstovskih in podobnih krogih. ..Nacionalno" torej v tej zvezi lahko pomeni samo „protis!oven-ski". Ali pa v formulaciji svobodnjakov: „FPO je edino legitimno zastopstvo nemških Korošcev."
Da posebno v tem vprašanju ne bodo možne nobene stranpoti od
22. OKTOBRA NA DUNAJU:
samo zato, ker je njegov neposredni konkurent Steiner, ki je sprožil
ga plašča
nec mag. Peter Ortner, ki se je pred Ferrarijeve žene, v stranki še bolj nedavnim jasno izrekel proti geto- osovražen.
Da bo ob tem Haider kot novi predsednik samo ponovil stereotipno zahtevo, da brez vstopa Slovencev v manjšinski sosvet ne sme priti do nobenih ..vnaprejšnjih uslug", ni nič več čudno. FPO na manjšinskem področju ne bo razvila nobenih lastnih pobud. Čemu tudi, saj lahko prevzema politiko trostrankarskega pakta in zahteve Heimatdiensta.
ZSO o Haiderju
Ob izvolitvi Jorga Haiderja za novega predsednika koroške FPO je izdaia ZSO posebno izjavo za tisk, v kateri poudarja, da so koroški svobodnjaki s tem ojačiti proti-siovensko in nemškonacionaino po-titično iinijo.
Medtem ko skuša zvezna FPO s Stegerjem na čeiu iskati nove voiitce in se zavzemati za poiitično nove vsebine, je rečeno v izjavi ZSO, deia koroška FPO vedno boij nemškonacionaino in protisioven-sko poiitiko. „Zveza siovenskih organizacij je ob tem razvoju zeio zaskrbijena. Taka potitika ni v prid koroškemu prebivatstvu, predvsem pa škoduje siovenski manjšini in sožitju obeh narodov na Koroškem."
navrh je deželno vodstvo stranke pribilo, da ostaja FPO na liniji KHD. Ortner, o katerem KTZ ve povedati, da v svoji stranki skorajda nima simpatij in da znotraj stranke agira nadvse naivno, je v soboto kljub temu bil izvoljen za enega od pe-
Personalne rošade v deželni FPO pa imajo seveda tudi svoje zvezne dimenzije. Sicer se je Haider v soboto priznal k mali kaliciji in podprl vladno udeležbo svobodnjakov, vse pa kaže, da zdaj, ko je izma-nevriran Ferrari na deželni ravni, pride na vrsto Steger na zvezni. Koroški svobodnjaki se ne sklicujejo kar tako na to, da so najmočnejša deželna skupina.
Nasprotstvo proti Stegerju in njegovemu poskusu bolj liberalne usmeritve stranke je prišlo na kongresu jasno do izraza — tja do zahteve nekega funkcionarja, da naj Steger prepusti zvezno predsedstvo stranke Korošcem. Haider seveda preklicuje, da bi imel ambicije na Stegerjevo mesto, tako kot je še spomladi demantiral, da hoče izpodriniti Ferrarija.
Vsekakor so v Treibachu jasno nastopili proti dunajski liniji Ste-gerjeve skupine: napadali so obrambnega ministra Frischenschla-gerja, ker je ta zaukazal slavnost-

Zanimanja za položaj slovenske manjšine na Koroškem nimajo samo Slovenci, temveč tudi ljudje v ostalih republikah SFR Jugoslavije, je na svojem dvodnevnem obisku na južnem Koroškem naglasil predsednik socialistične zveze Bosne in Hercegovine Rade Galeb, ki sta ga spremljala člana predsedstva Živko Babič in Behaudin Krajinic. Po obisku pri koroških Slovencih se je delegacija napotila še na obisk k slovenski narodni skupnosti v deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Delegacijo so na sedežu ZSO sprejeli predstavniki obeh osrednjih organizacij s predsednikom Feliksom Wieserjem [ZSO) in članom predsedstva Karlom Smolletom [NSKS) na čelu. V svojem prikazu trenutne narodno politične situacije je Feliks Wieser poudaril težaven položaj zaradi neupoštevanja želj manjšine na šolskem področju [npr. preziranje v zadevi šolskega nadzornika) ter zaradi stremljenj nemškonacionalnih sil po središčnih šolah. Poudaril pa je tudi pomen akcijske enotnosti med koroškimi Slovenci ter povezovanja z avstrijskimi demokrati. Prav tako je naglasil tudi važno vlogo vsestranskih stikov z vsemi jugoslovanskimi republikami, ki bodo tem bolj uspešni, čim bolj odprta bo meja.
Delegacija iz Bosne in Hercegovine si je na dvodnevnem obisku na Koroškem ogledala vrsto vzgojnih in gospodarskih ustanov in si ustvarila obširen vtis o potrebah in željah slovenske manjšine. Vodja predstavništva gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu, Slavko Beznik, pa je delegaciji tolmači obojestranske prednosti tesnega gospodarskega sodelovanja in ji predstavi! tudi sodelovanje mešanih podjetij na Koroškem. Predsednik Rade Galeb ja med drugim izrazil občudovanje za stoletja dolgo borbo za narodnostni obstoj ter poudaril pripravljenost za čim boljši razvoj stikov z vsemi dejavniki družbenega življenja slovenske narodnostne skupnosti.
Braunau noče biti
prizorišče nacističnega kulta
Zgornjeavstrijsko mestece Braunau
Vseavstrijski mirovni pohod
Poseben vlak tudi iz Koroške
Hans Haas v tamkajšnji delavski zbornici predava) o pojavih neonacizma v Avstriji.	^
Svoje protifašistično in demokratično nastrojenje pa je izpričala tub*
Čeprav je iz desnega kota avstrijske politične arene v zadnjem času slišati številne glasove, ki jih je mogoče oceniti le kot poskus, da bi zabili klin v vseavstrijsko mirovno gibanje, gredo priprave za oktobrske mirovne manifestacije in zlasti za zaključni mirovni pohod na Dunaju naprej. OVP je s svojim prizadevanjem, da bi mirovno gibanje in predvsem organizatorje predvidenih prireditev ožigosala za komuniste in njihove pomagače, ostala osamljena: celo katoliška mladina je nedvoumno izjavila, da noče biti poslušna OVP-jevskim sekretarjem. Tako bodo sodelovale vse številne organizacije in skupine, ki podpirajo skupni mirovni poziv — le OVP bo stala ob strani, pa še njene organizacije v posameznih zveznih deželah nočejo slepo slediti dunajski centrali, ker jim je pač mir vreden več kot demagogija strankarskih funkcionarjev.
Kot priprava na mirovni pohod na Dunaju se bodo v „tednu miru" od 15. do 22. oktobra vrstite različne prireditve po zveznih deželah, v soboto 22. oktobra pa bo — kot že povedano — na Dunaju vseavstrijski mirovni pohod, na katerem pričakujejo podobno kot lani okoli 70.000 udeležencev iz cele Avstrije. Na tej zaključni manifestaciji bodo spregovorili predstavniki različnih struj - od komunistov preko socialistov do katolikov, ki vsi bodo izpovedali protest proti blazni oboroževalni tekmi ter odgovorne državnike, predvsem pa obe velesili pozvali, da končno resno začnejo z razoroževanjem in utrjevanjem miru. Za koroško mirovno iniciativo bo v tem krogu spregovori) Franci Merkač v obeh deželnih jezikih.
Med organizacijami, ki podpirajo skupni mirovni poziv in akcije „ted-na miru", je tudi Slovenska prosvetna zveza, pri kateri se je zato tudi možno prijaviti in dobiti vozovnico za posebni vlak, ki bo vozil iz Koroške na zaključno mirovno manifestacijo na Dunaju 22. oktobra. Ta vlak bo peljal ob 7.10 uri iz Beljaka in ob 7.33 uri iz Celovca ter se bo še istega dne spet vračal nazaj na Koroško. Vožnja s posebnim vlakom na Dunaj in nazaj bo znašala samo 250 šilingov na osebo.
no zaprisego vojakov v nekdanjem hoče napraviti konec kultu, kr ga do-koncentracijskem taborišču Maut- ločeni krogi že vsa povojna leta uga-hausen. Napadajo pa tudi Steger- njajo s tamkajšnjo rojstno hišo Adol-
ja zaradi sporazuma o reduciranju fa Hitlerja, kamor organizirano do-	,	.	.
tako imenovanih ..privilegijev", ki važajo ..turiste", da bi se poklonili skupina srednješolcev iz Braunau-a. da ne ustreza predlogu Korošcev spominu ..velikega fuhrerja" m pozi- ki je pred tedn. bivala na Koroškem.
Če ne bo prišlo do spremembe te- vili miselnost zločinskega nacizma.
....	.	.Po dolgotrajnih pobudah m prizade-
ga sporazuma, Haider grozi z uved-	^ ^ mir in anti-
hn r^rrnirh.ms nrnt, In^tn, ctr.nk,	^ mestni ^ .finski
namreč izglasovala sklep, da bodo na omenjeni hiši odkrili spominsko ploščo
bo referenduma proti lastni stranki. In takih stvari je še več.
Zaključek je lahko samo tak: če Haider že res noče postati predsednik namesto Stegerja, kakor zatrjuje, pa mu vsekakor gre za to,
da bi koroški svobodnjaki, torej vesno odkrili ploščo z napisom: Nik-Haider, kot ..najmočnejša deželna dar več fašizem — milijoni mrtvih stranka" temeljito preokreniti svo- opominjajo za mir, svobodo in de-
Takrat je — kakor smo poročali našem listu — pokazala veliko zanimanje tudi za položaj koroških Slovencev ter izpričala razumevanje za
naše težnje in zahteve. In to niso bn le prazne besede: na Koroškem roj', toda ne za Hitlerja in njegov ko osporavani film „Vas ob meji
so posneli na videofilm in ga boja uporabljali pri pouku zgodovine, kjjr nameravajo problematiko koroški Slovencev sploh uvrstiti kot statn temo (na Koroškem pa so zagnali vi in krik, ker se je neka učiteljica ,.P^
„	r-]	.. raZ'
nacizem, temveč za žrtve fašizma.
V soboto 8. oktobra bodo torej slo
- nazaj k Scrinzijem, Gotzem in drugim rjavogvantnikom, za kate-
čer v mestnem gledališču Brechtov večer, na katerem bo sodelovala tudi hčerka znanega protifašističnega knji-
rimi Haider tudi po zunanjosti, po ževnika Bertolda Brechta Hanne Hiob
koroškem gvantu, noče zaostajati.
P
-Brecht. Že pa predvečer odkritja spominske plošče pa bo univ. docent
„Povest o dobrih ljudeh'
Ni ?MŠ ngmen, rgzprgv/jgti o tem, Ldgj Ldo Lgj prgzngje,- to je vsgLomgr sgmemg prepuščeno in si zgto tgdi nismo de/g/i sLrZn, g/t' je Ngš tednih pred nedgv-nim oZ)/?gjg/ Jž Zetnico iz/igjgnjg g/i' vstop v 3Ž. /ero iz/igjgnjg. NeLgj drggegg je, Lgr ngs je o Z? rej priZož-nosri neprijerno prtzgde/o — g/i ošgZmg g/i nepremiš-/jeno zgpisgng trditev, dg je ZnZ ro ,,prgzmL vse/? doL-ri/? /jgdi". Logični zgL/jiičeL tgLc priredile ngmreč pomeni, dg so vsi drugi Zjgdje pgč nedoZ?ri, rorej s/g/n.
Že vemo, dg ngm Z?o Ldo očirg/, dg cepimo d/gLo, dg se izživZjgmo v Lesedni/? igrg/?. Tg žg/ rem« ni tgLo. Tgdi v jg/nZejn: števiZL: NT so ngpisgne ggotovitve, Li gredo v isro smer.* v /očirev ng do/<re in s/g/?e, Lgr ngj-no si/i L vprgšgnjg, Lomg ngj Z?i ro Lorisri/o?
Vzemimo ng primer o/?gjgnje spominov ng dogodke o LgfcriZ? smo mis/i/i, dg so že zdgvngj /e še zgodo-ving in rorej odmgšmjem mg/en^osrnim ose/mim izpg-dom in podtiLgvgnjem. Tg /e sper beremo srvgri, L; znovg odpirgjo Lomgj zgsgre prepgde,- LgLo so mendg Lomgnisticni Lomisgrji in nestrpni ,,/inijgši" posiZje-vg/i ngše /jgdi in ji/? si/i/i v Z?rezizgZedne po/itične gvgn-tgre. /n ro je priLgzgno ng ngčin, dg nepoučeni Z?rg/ec doZd vtis, LgLor dg Zd Zd/i ti Zjgdje ngjvečji ngrodni šLodZjivci, rešite/ji ngrodg pg verjetno tisti, Li so pod vp/ivom in s pomočjo Z<c/oggrdisr:čmZi, domoZ*rgnsLi7i in sorodni/) priZieg/ic zgZd/i LZin v med NOR s^ovgno enotnost LorošLi/? SZovencev.
Mis/imo, dg tgLšno /očevgnje ng „doZ)re" in ,,s/gZie" SZovence ngši ngrodnostni sLgpnosti in njenemg Z?ojg zg obstoj prgv nič ne koristi. Pg ngj gre potem zg tgLšne „spodrt/j%je" ng nosrg/gičniZ) iz/etiZ) v deset/etjg stgro
bodnjaško politiko bolj na desno	drznila" o tem filmu govoriti v raz
OVP-jevski poraz
na volitvah v Innsbrucku
Občinske volitve v tirolski de želni prestolnici so prinesle ljuds stranki občuten poraz: od dose danjih 20 mandatov je morala k^ štiri odstopiti drugim volilnim sk pinam. Pa tudi FPO je od dve^ mandatov zgubila enega. Sociabs so napredovali od 13 na 14 man tov, delavska zveza od 4 na 5 ma datov in lista srednjega sloja o" na 2 mandata, med tem ko sta bs^. seniorjev in alternativna lista P prvem nastopu osvojili po 1 dat.
Vzroki za OVP-jevski poraz vo niso samo v dejstvu, da ^ ^ ni več kandidiral ugledni ^P Lugger. V odločitvah volilcev
pač zrcali tudi verodostojnost.
jo uživa posamezna stranka skupina s svojo politiko — ^ .g. politika, ki jo zdaj že vrsto let " la" OVP, pa očitno le ni taka. bi volilca prepričala in	g.
Sicer pa je minulo nedeljo P dobno usodo doživela tudi so^o g,
CDU v dveh zahodnonemških ^ želah, ki je prav tako utrpela h udarce.
g/Z zg j)o</b^gTignjg pr/ occnjcrignjg nowjš/Z) i/ogoi/Lov, Zrni .so ng primer Jn/iTue, </g je ZSO ngspro-foug/g jormirgnjg sgmosIojmZ) Zist pri o/?čiMs^i/i vo/if-vgZ). Tri lem je resmcg ngmreč sgmo eno: ZSO je Zh/g rn je Ini/i i/gnes proti' monopo/izgciji ngroi/no-slrgn-ZigrsZifgg oprei/e/jerignjg, se prgni proti posLusom, i/g Zn ngroi/no zg-oei/nost omejengZi ng pripgi/nost i/o/o-čeni strgn^i. Ngjrgz/ičnejše oZ?/iLe sgmostojnegg gve/jgu-/jgnjg, Lot so jiZ) ngreLovg/e ZoLg/ne potreLe, pg je ŽSO poč/pirg/g že i/os/ej in ji/? Z?o poi/pirg/g tm/i v Z?o<čoče.
To/iLo se ngm je zJe/o potreZmo pouei/gti v zvezi s tri/itcgmi, Li smo ji/? s/išg/i in Zvg/i oZ? neJgvnem prgznovgnjg NT — i/g postgvimo stvgri spet ng tri/ng t/g, to je ng t/g zi/rgve ngroi/nostne po/itiLe, Ljer mo-rgjo ozLi strgnLgrsLi, svefovnongzorsLi m poi/oZ)ni interesi Znti poi/rejeni' sLnpnim ngro<žnostnim Loristim. č/resničevgnje tgLšne po/itiLe pg' sevei/g ni možno z izrgZ?/jgnjem tgLo imenovgne „svoZ?oi/e norcev", Lot to počnejo neLgten, mgrveč /e z odgovornim prgLticirg-njem enotnosti, Lot jo je ng omenjenem s/gvjg oprede/// podpredsedniL ZSO Trgnc NgLovicg, Li je dejg/, dg si Z?omo Z?o/jše pozicije zg oZ*stoj m rgzvoj ngše ngrod-nostne sLiipnosti izLojevg/i Ze v dos/ednem m sLnpnem ngstopg zg ngše prgvice, z odZočnim priLgzom ngše žtv-ZjenjsLe voZje, s premiš/jenimi gLcijgmi :'n enotnostjo ng tereng, Lot je Z?iZo to v ngjtežji/? ZetiL od /942 do /94Ž.
No tg enotnost ne Z?o omejeng ng verZ?g/ne izjgve g/i ceZo ng LgriLirgno siZjenje pod sLgpno Lgpo, mgrveč Z?o postg/g sLgpng zgdevg ngs vse/?, tedgj Z?omo res /g/?Lo govoriZi o prgzniLi/? vse/? doZ?ri/? /jgdi.
V A B ! L O na
SEMINAR Slovenske prosvetne zveze
ki bo v soboto 1. in nedeijo 2. oktobra 1983 v bivši kmetijski šoti vPodravijah.
Prvotno je bit predviden seminar o giasbeni in pevski dejavnosti, vendar je morata SPZ iz tehničnih raziogov temo spremeniti, tako da bo seminar posvečen
VPRAŠANJEM ORGANtZATORtČNEGA DELA to je vprašanjem sodetovanja, povezovanja, načrtovanja, izobraževanja, skratka osnovnim organizatoričnim natogam društvenega deta.
Spored:
# Sobota 1. 10. ob 19. uri: tZHODtŠČA ZA KULTURNO iN USPOSABLJANJE ZA ORGANtZATORtČNO DELO (referat in diskusija);
$ Nedeija 2. 10. ob 9. uri: PRAKTiČNi PRiJEMi PRi ORGA-NtZACtJSKEM DELU (uvodne misti, razprave v krožkih, zakijučna diskusija).
Ker se bodo razprave na seminarju koncentrirate na praktične izkušnje v naših društvih pri načrtovanju kutturnega deta, je zažeteno, da bi se seminarja udetežito čim več zastopnikov krajevnih prosvetnih društev. Za prenočitev in prehrano v Po-dravtjah je poskrbtjeno.
Stovenska prosvetna zveza
„Video '83"
v Cankarjevem domu
Od 1. do 9. oktobra bo v Cankarjevem domu v Ljubljani obsežna mednarodna prireditev „Video 83", na kateri sodelujejo poleg številnih jugoslovanskih avtorjev udeleženci iz 18 dežel sveta. Gre za prvo prireditev te vrste na področju videa v svetovnem merilu: video kot komunikacijsko in ustvarjalno sredstvo bo s pomočjo najsodobnejše tehnike v prostorih Cankarjevega doma predmet obravnave ustvarjalcev, raziskovalcev in obiskovalcev hkrati — skupno bodo oblikovali projekte, ki segajo od video umetnosti do video medijev.
Med prijavljenimi udeleženci prireditve „Vic'eo 83" — gre za 60 svetovno znanih umetnikov, raziskovalcev, kritikov — sta ameriška umetnika Woody in Stein Vasulka, ki besta predstavila svoje izkušnje z delom na elektronski sliki. Poleg vsakodnevnih multidisciplinarnih predstav se bodo vsak dan zvrstile okrogle mize na posamezne teme.
Handke o Januševi zbirki
ki bo izšla v nemškem prevodu
V kratkem bo v frankfurtski zatožbi Suhrkamp izšla pesniška zbirka našega pesnika Gustava Januša, in sicer v prevodu Petra Handkeja, ki je pred dvema letoma oskrbel tudi nemški prevod Lipuševega romana Zmote dijaka Tjaža. Za Januševo zbirko pesmi je Handke napisal tudi uvodno besedo, ki jo je v prevodu objavil v Naših razgledih. Takole pravi:
Dotgo obdobje je bila Koroška središčna dežela slovenske narodne Ravesti in slovenske kulture. V drugi polovici 19. stoletja, ko je v obeh velikih slovenskih mestih, Ljubljani ih Mariboru, naraščalo nezanimanje Ra vse, kar je bilo samobitno, je bilo koroško glavno mesto Celovec celo središče slovenskega jezika in je s , i"m spodbudilo novo samozavest na jugu, onkraj Karavank, v današnji Jugoslaviji. Po prvi svetovni vojni Je bila velika večina slovensko govoreče Koroške priključena k Avstriji, kar je bila posledica plebiscita v letu 1920. Med vojnama je koroško slovensko ,,pismenstvo" malone ugasnilo: večina izobražensitva je emi-Srirala. tistih nekaj, ki so ostali v deželi, pa se ;a bolj ali manj prostovoljno prilagodilo nemškim gospodarjem. Slovenska kultura na Koroškem je tri desetletja obstajala (halone samo v ustnem izročilu, omejena je bila na kmečko podeželje; Celovec je poslal skoraj izključno nemško mesto. Iz obdobja nacističnega despotizma, ko so številne slovenske družine izselili ali poslali v Koncentracijska taborišča, ni praktično nobenih književniških sporočil
o tej narodnostni skupini; najdemo kvečjemu nekaj verzov, ki jih je vaščanka napisala na predvečer smrti v koncentracijskem taborišču Ra-vensbriick: „Tam pred hišo — moj ljubi vrt. Ampak tu, ampak tu — sama smrt" (Katarina Miklav).
Slovensko govoreča manjšina na južnem Koroškem je po drugi svetovni vojni poleg presenetljivo velikega števila umetnikov rodila dva eksemplarična pisatelja: pripovednika Florjana Lipuša, čigar roman „Zmots dijaka Tjaža" je bil leta 1981 objavljen tudi v nemščini, in lirika Gustava Januša. Januš je tako kot Lipuš star 44 let in živi kot učitelj v Podrožčioi ob vhodu v karavanški prsdor, ki pelje proti jugu v jugoslovansko republiko Slovenijo.
V tej knjigi je Gustav Januš zbral svoje pesmi iz dveh desetletij, od 1962 do 1982. S tem je nemški bralec dobil širok pristop — ne samo za pokušnjo — k lirskemu območju, kije bilo doslej le bolj pozabljena in spregledana enklava svetovne literature. (Večina v zadnjih letih ustvarjenih besedil ni bila doslej objavljena ni-Iti v slovenščini.) Pesmi Gustava Ja-
nuša so eksemplarične, to pa zategadelj, ker so natančen odsev, dostikrat pa tudi napoved zgodovine slovenske narodne skupine v Avstriji, ne v obliki traktatov ali poročil, pač pa kot docela preproste podobe iz vsakdanjega življenja, kakršne bi v drugi evropski literaturi komaj našli.
Knjiga izpričuje dosedanja tri obdobja v življenju in pisanju poeta Gustava Januša. V prvem je ton preprost kakor pri narodni pesmi, ne da bi bil seveda naiven. V drugem je rahlo porogljiv obrat k satiričnemu, poskus poseči v politiko, ki bi rada dosegla, da bi v državi Avstriji obstajal samo še en in enojezični državni narod. Tretje obdobje, ki je doslej poslednje in ki je v tej zbirki najmočnejše dokumentirano, izpričuje, da se izpovedovalke postopoma spreminja v posameznika, ki pa postaja izpovedovalec svojega od izginotja ogroženega naroda: poeme postajajo pogovori s samim seboj, dvogovori med zašifrirano govorico sanj in čedalje revnejšimi floskulami vsakdanjosti, kot celota pa vendar vsakokrat razumevajo jezikovne vzgone, ki s svojo obliko takorekoč samoumevno na novo ustvarja pravice, ki so jih koroškim Slovencem tolikokrat odrekli. S tem dobiva beseda, kakršna i'9 ..svetovna literatura", nemara spet svoj smisel.
VALENTIN POLANŠEK
Pišem za ...
V zadnjih števiikah smo na tem "testu objaviti dvoje predavanj z Mošnjega 5. srečanja pisateijev "erodnostnih skupin na Obirskem, "sjprej referat iužiškosrbskega pi-^tetja Jurija Kocha, ki je nanizai "listi ob branju Sartra, nato pa še "fispevek romunskega pesnika iz Vojvodine Petra Korduja, ki je go-^ori[ o romunski poeziji v Vojvo-.1' Za zakijuček pa podajamo še Rajanja domačina Vaientina Poviška, ki je govorit o temi ietošnje-srečanja „Pišem za ...".
Uredništvo
, "Pišem za ...". Ti dve besedi bi ^hko ko
pojmovali kot vprašanje, lah-
' Pa tudi kot trditev o nekem po-Pa tudi kot odkrivanje nekega "tihmega početja.
^ i š e m za...
i 'o početje privede pisca do ne-: ^9ibne preizkušnje, ker se sub-. ktivno izpovedovanje pomešava z J naprej predpostavljenim zaže-t "'ni učinkom v obliki, da bo pisa-p isvo aij pesnikovo delo vzbudilo ."lornost pri vrsti drugih jazov, ki
reagirali subjektivno in ob-Jivno na to delo. ki bodo brali !'iateljevo ali pesnikovo delo, ki
lekti
bodo kot občinstvo, kot javnost vzeli to delo na znanje, ga pretresli, ocenili, zanikali ali odobrili.
Pišem za... je lahko tudi neko nesebično iskanje.
Še in še razlag bi bito mogoče navesti. Naj ostanem pri svojem kratkovidnem subjektivnem mnenju, da sta ti dve besedici zame vprašalnici. Vseeno, da jasnega odgovora ne bom iskal, ker že v naprej vem, da ga ne bi naše).
To vprašanje polarizira stalno v meni različne strani, statne premike, nova spoznanja, nenehne dvome, ponovno iskanje, piškave izgovore, privzgojene bojazljivosti, prevzete ošabnosti, samokritične selekcije in neizčrpno zmes neizrek-ijivosti.
Naj se razbesedičim še tako gosto in naširoko, vendar bo vse le poskus opisa tega, kar bi imenoval .problematičnost: pišem za'. To kompleksnost bi se dalo zajeti ie daleč naokrog z različnih strani, z osvetljevanjem emocionalnih in ra-cionatnih plasti, pri čemer zadevo le še otežkoči specifičnost posameznega avtorja pisca. Mislim na pisanje kot ustvarjanje (primerjaj naslov knjige Berte Go-
lob „Srce ustvarja, roka piše")
Vsa opisovanja okolnosti takih ali drugačnih piasti retrospektivnega produciranja vtisov do fantastično sanjskih, miselnih ali čustvenih izlivov bi le približno nakazala večdimenzionalno duhovno-duševno področje, zaokrožila človekovo bistvo, zajela skrivnostnost ustvarjalčevega jaza - in v središčni sferi vsega tega bi se dalo spet le samo slutiti stvariteljsko vrelišče, koder prihajajo čudesi zamisli, se porajajo iskrice navdihov, se pojavi ideja kot vzgon kreativnosti homo sapiensa.
Ta razmišljanja se nanašajo samo na zoženo gledanje dveh kategorij besednega ustvarjanja: to je pisatelja in pesnika! Pisatelj,
M! KULTURA — M) tN KULTURA — M! tN KULTURA — Ml !M KULTURA —
V kulturi nič novega
Sicer re že pogovarjamo neho/iho pogosteje o weh.'rnhem vret/nole-njw hM/larnega r/e/a, tor/a ta hasija ograja /c preče) omejena na JnnbcZonaMhZ Zn ahaa/em^hZ $/oj rra^ega prebZvabstva. Nekatere odgovore na nove ha/tKrne zasnove sicer Zmamo v nače/nZ ob/ZbZ, manj-ha jZm pa preZzhnsnZ bamen prakse. Zato vprašanja, bo/Zbo je naša Anitama srvamosr sposobna Kst-varja/no oM^ovari vse rZsto, bar pri/raja vanjo od zanaj in bo/Zbo sama vp/Zva na svei zanaj od sebe, s/ej bo prej ostajajo odprta. Čeprav so se v nebalerZh naši/) c/raštvZb v zadnjem /ela pojavi/i sm se/ni bonJ/ZbrZ vsebinskega značaja, se ti niso dos/edno iznaša/i, večinoma so ostaja/i na površja stvarne kritike a/i pa so se pre-asmerZ/Z v nekonstruktivno obračunavanje posameznika s posameznikom. Pogovor se je zače/ o tem, a/i našo ba/faro po/eg negovanja s/ovenske pesmi /abko obogatimo t%di še z neposredno rej/ebsZjo naših svoboc/o/jabnZh narodnih hotenj, toda pri začetnih težavah smo tadi že obtiča/i. /novacije in nova razmiš/janja naj ne bi rašZ/a dosedanje harmonije v naših društvih. V večini primerov pa ta diskusija še niti ni zažive/a.
A/jah močni razvejanosti naših ba/tarn;b storitev v bZsfva nismo aspc/Z ba/lare načrtovati, večina posbasov je ohtiča/a v ozkem prostora ba/tarnZh dejavnosti, ki jih v naših razmerah ho/j a/i manj merimo po njenem amaterskem ar/ejstvovanja v Zgra/sbZ a/i /o/-k/orni skapini a/i v pevskem zbora. S takim omejevanjem ka/tare stojimo na straži /astne asode, ki se do/goročno /ahko sprevrže v kapita/acijo pred dosedanjo zgodovino. Padi ko postajajo ti prob/e-mi vsaj za nekatere popo/noma jasni in bi se jib bi bi/o treba po-g/ob/jeno /otiti, se pogostokrat ne naredi prav nič; de/amo bo/j po starib šab/onah, saj se z nj/mi rešimo neprijetnih zadev in pastimo stvari teči, kakor so pač tek/e, tiste pa, ki so si kaj prizadeva/i, da bi se kaj bt-c/ZrarZvno novega astvari/o, pa pa.timo kratko in ma/o na cedi/a.
Nekatera razmiš/janja, ki sba-šajo zastaviti ka/tarno vprašanje na nov način, razmiš/janja, ki po-vezajejo ka/tarne dejavnosti s po-/itično asodo manjšine, ostajajo brez aspeha v g/avnem zato, ker se teh vprašanj /otevamo preveč akademsko, ker ne apoštevamo povprečne zavesti naših ka/tarnih de-/avcev, ker manjka vo/je in pri-prav/jenosti ( dozore/osti j za nenehno sprejemanje, razvijanje, proizvajanje in spreminjanje ka/tare v samih teme/jih dražbe, konec koncev manjka tadi stvarnega spopada z ased/inami idejne zanikrnosti ter ma/omeščanskega ravnodašja in samozadovo/jstva. Ti prob/emi nas obdajajo tadi v organizatorični in kadrovski po/itiki; vajeni smo se zapirati v /oka/ne meje, tako da nam zmanjkaje snovi za astvar-ja/no komanikacijo navzven in navznoter. Ma/o je novih idej, ve-
M) (M KULTURA — M) KULTURA —
/ ko pa hesed, s katerimi se po-nav/jamo, ne moremo in ne znamo pa povedati nič novega, ker se gib/jemo v začaranem kroga stagnacije —- ponav/janja in posnemanja v ka/tarnem živ/jenja. Da m: ne bo nekdo zameri/; koncertov in odrskih nastopov imamo ogromno, toda eden se od dragega skorajda ne raz/ikaje, ne pridobivajo na kva/iteti, na izpovedni moči, ne nagovarjajo nove pab/i-ke . . . Nabor je razvese/jivo, da ogromno de/amo v ka/tari, tako pa je tadi zaskrb/jivo, da se že deset/etja ponav/jamo.
Zavedam se, da je to precej trdo povedano, toda že/im stvarne po-/emike, že/im, da se preizkasijo mise/ni dvomi o naši ka/tari v vsakdanji praksi. Morda bo potemtakem tadi manj osebnega ob-
75 let Slovenske prosvetne zveze
račanavanja in ideo/oškega obmetavanja. Trav zaradi tega ne morem mimo tega, da se tadi v naših osrednjih organizacijah pojav-/ja brezbrižna birokratska mZse/-nost, ki že zaradi sorazmerno nizke inte/ektaa/ne, po/itične in ka/-tarne ravni ka/tarno po/itiko vidi samo v servisnem prib/iževanja /jadstva ka/tari. Torej se bo/j a/i manj izživ/jamo v administriranja, v aprav/janja ka/tarnih dejavnosti. Vrha tega pa smo predani ce/o dvema osrednjima ka/tarnima organizacijama. V eni sami mise/-nega prepiha najbrž ne bi prenes-/i, v dveb se ga pa — kot kaže praksa — /ažje izogibamo. To je naša rea/nost, ki rojeva resignacijo in se institaciona/no ščiti proti kritičnema miš/jenja.
rlbsar(/nZ Primeri, da de/ata obe osrednji ka/tarni organizaciji na dveh /inijah to, kar bi /ahko opravi/a z večjo ačinkovitosfjo ena sama, se množijo. Tazvese/jZvo pa je, da se med dragim tadi zaradi tega množijo g/asovi s strani ba/-tarnik de/avcev na podeže/ja po organizatoričnem (ne pa dahov-nemj poenotenja s/ovenskih ba/-tarnik organizacij. Vendar ti g/asovi tako do/go ne kodo naš/i odziva, dok/er se kodo z institaciona-/izirano mise/nostjo v ka/tari ohranja/e in razvija/e razne ideo/oške ob/ike ka/tarne dominacije.
Nekaj izhodišč za razpravo na seminarja STZ v Todrav/jak je s tem namenoma radiha/no izpo-stav/jenih, morda se homo na ta način prej otres/i moreče ka/far-ne g/ahote in se sčasoma reši/i mač-nega mora/iziranja s trenatno asodo našga narodnega po/ožaja.
Janko Malte
M) )M KULTURA — M) )W KULTURA —
ki pisateljuje, ki piše prozo, odr- kaj kdo piše. ska dela, radijske in TV igre in	1.) Pišem iz notranje potrebe,
filmske scenarije. Pesnik,	ki	pesni-	2.)	Pišem	za miznico.
kuje, ki ne piše pesmi,	ki	pesni	3.)	Pišem	po naročilu.
Pesmi.	4.) pjgem za zabavo in hobi.
......	,	.5.) Pišem, ker nisem kulturni
Ko izpuščam vse druge zvrsti	analfabet
pisanja, ne pomeni to nikakršne- g.) Pišem iz protesta za ... ga opredeljevanja ali diskvalifika- ?,	^ enakopravnost ma-
terinščine.
Skušal bom ostati pri	prozi in	8.)	Pišem,	ker sem umetnik,
poeziji, najbrž pa bo ostalo	veliko	9.)	Pišem	za honorarje,	ker se s
samo načetega, nedorečenega, ne-	tem preživljam,
rešenega, samo navrženega, odpr- 10.) Pišem, ker imam tebi, vam, tega ... Subjektivne neizogibnosti	svetu in človeštvu toliko povedati
me zavajajo na stranpotja, a deta!	'td. itd. itd., najbrž se da nada-
bi najraje vtis, da je vse načrtno,	ijevati tale lestvica tako dolgo,
dasi je v resnici le veliko izgovar-	kakor dolga je vrsta tistih, ki se
janja, zagovarjanja sanjskih podob,	ukvarjajo s pisanjem
in staino niham med utopičnim iz-	O vseh raziičicah naj bi se pogo-
mikavanjem in realistično danostjo, varjali književniki narodnostnih sku-Gotovo mi bo rečeno, da se mo- Pin na letošnjem V. srečanju na tim, ko skušam navesti odgovore Obirskem.
ali trditve v takem zapovrstju: Za- (Nat/a/jevanje v prZhoc/njZ števZ/bZ)
Sele - Srečanje s koroškimi rojaki
iz Ljubljane
Minuto nedetjo so v Setah gostovati čtani Ktuba koroških Sioven-cev iz Ljubijane. Povabiti sta jih Katoiiško prosvetno društvo „Ptanina" v Seiah-Cerkev in Stovensko prosvetno društvo „Herman Vetik" v Se-tah-Kotu.
V nabito polni farni dvorani sta zbrano publiko, med njimi Selškega župana Tonija Hribernika, tajnika NSKS Franca VVedeniga, tajnika KKZ Nužija Tolmajerja, zastopnika ZSO in SPZ Janka Malleja, zastopnika staršev na slovenski gimnaziji v Celovcu Janka Uranka, častnega predsednika odbora koroških partizanov Pavla Zaucerja-Matjaža in zastopnike javnega življenja, pozdravila predsednik KPD ..Planina", Marjan Olip in tajnica SPD ..Herman Velik", Eda Velik.
Nato je prevzel besedo predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, Bogo Grafenauer. Naglasil je, kako potrebni so tovrstni prijateljski stiki med Slovenci tostran in onstran meje. Poudaril je, da ima za vse podobne stike največ zaslug duša društva Stanko Uršič, ki je bil rojen pri nas na Koroškem in bo prav te dni obhajal svojo 60-letnico življenja. Ob tej priložnosti mu je Bogo Grafenauer čestital k temu življenjskemu jubileju in mu predal skromno darilo. Gospod Uršič je bil zelo presenečen in obenem ponosen, da so mu to pozornost izkazali prav v njegovi rojstni domovini na Koroškem.
Na nedeljski prireditvi so nastopili odlični ansambli, kot so Koroški akademski oktet iz Ljubljane, ansambel Staneta Žagarja iz Ljubljane in selški dekliški zbor. Med posameznimi izvajanji je spregovoril tudi dolgoletni prijatelj Selanov, Marjan Stare, ki je v imenu gostov iz Ljubljane naglasil, da jih obdajajo občutki tesnobe, da v Selah še vedno kot nekoč zadoni pesem, ki prihaja iz slovenskih grl. Zaključno pa je dejal, da naj bi to srečanje bila vzpodbuda za nadaljnje medsebojne stike in obljubili, da na podobno srečanje ne bomo več dolgo čakali. Ob tej priložnosti naj še povemo, da smo imeli med nami vdovo Jaka Špicarja — drama-tizatorja Miklove Zale, ki kljub letom (naložila si ježe 10 križna rame) rada hodi na izlete, še posebno pa med nas na Koroško, kjer ji je nekoč tekla zibelka.
Naj še omenimo, da je Bogo Grafenauer pred prireditvijo gostom iz Slovenije obrazložit aprilsko tragedijo leta 1943 — obglavitev 13 sel-skih žrtev na Dunaju. Po prireditvi so gostje iz Ljubljane obiskali tudi partizanski muzej pri Peršmanu v Lepeni in si na povratku domov
Planinske novice
V soboto 24. septembra, je odpotovala v državico Nepal v Himalaji 8-članska koroška alpinistična odprava, da osvoji 6689 m visoki vrh Chobuje. Ta vrh je še deviški in še nepoznan. Šele pred dvema letoma so ga Nepalci odprli tudi za inozemce. Edino kar je znano o tej gori, je, da je ekstremno težavna.
Alpinistično odpravo vodi 39-letni Ernst Gritzner iz Celovca in je sestavljena iz šestih Korošcev in dveh alpinistov iz Zgornje Avstrije. Vsi so člani avstrijske planinske organizacije „Naturfreunde". Odprava se bo odvijala pod častnim pokroviteljstvom ministra za znanost dr. Heinza Fischerja. Vsi člani odprave so izkušeni alpinisti, ki so se intenzivno pripravili za ta podvig. Želimo jim mnogo sreče.
13. septembra je v Nepal v Himalaji odpotovala slovenska alpinistična odprava, ki jo vodi znani in izkušeni Himalajec Marko Štremfelj iz Kranja. V načrtu imajo novo smer na osemtisočaku Anapurna I. Prvotno so
imeli dovoljenje za ta vrh alpinisti Bosne in Hercegovine, ker pa niso bili zadostno pripravljeni za ta podvig, so možnost odprave prepustili drugim republikam. Slovenski alpinisti so izkoristili to priložnost in sestavili odpravo sedmih alpinistov, ki se bodo spoprijeli z novo smerjo v južni steni Anapurne. V tej steni so že tri smeri — angleška, poljska in francoska, Jugoslovani pa naj bi v tej steni preplezali novo smer.
Istega dne je odpotovala v Nepal tudi celjska alpinistična odprava, ki pa ima za cilj Gaurishankar, goro, ki je zaradi svoje lepote med tamkajšnjim ljudstvom dolgo veljala za sveto in je bila zato za alpiniste nedosegljiva. To odpravo sestavlja 11 alpinistov, katerih vodja je Slavko Cankar. Med temi alpinisti ie tudi dekle.
*
V nedeljo 18. septembra so imeli Naturfreunde (Prijatelji narave) iz Koroške svoje srečanje na Dobraču. Zbralo se jih je 1000. Prireditelj je bila Krajevna skupina Beljak, ki je ob tej priložnosti obhajala 90-letnico svojega obstoja. Jubileja so se udele-
ogledali še novi dijaški dom v Celovcu.
Bilo je lepo srečanje in vroča želja Selanov je, da bi se kmalu spet srečali in tako okrepili stike s koroškimi rojaki v Sloveniji.
Sodobna elektronika '83
Letos je svetovno leto komunikacij in prav v to leto soupada jubilejna 30. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, automatizacije, računalništva in nukleonike pod skupnim imenom — Sodobna elektronika 83. Prireditelj te mednarodne razstave je Gospodarsko razstavišče v dnevih od 3. do 7. oktobra 1983 v prostorih Gospodarskega rastavišča v Ljubljani.
Generalni direktor Ljubljanskega sejma inž. Florijan Regovec je v svojih izvajanjih na celovški tiskovni konferenci med drugim naglasil, da ima Ljubljana nad 300-letno sejemsko tradicijo in da je malo takšnih primerov skupnega sodelovanja, kot obstoja na tem področju med Ljubljano in Celovcem. Prav tako je direktor celovškega sejma dr. Kieindienst izrekel zahvalo predstavniku Gospodarske zbornice SFRJ v Celovcu tovarišu Slavku Bezniku za dobro medsebojno sodelovanje na gospodarskem oz. sejemskem področju in čestital k 30-letnemu jubileju mednarodne razstave ..Sodobna elektronika 83".
Na tej letošnji mednarodni razstavi razstavlja 132 domačih in 364 inozemskih razstavljalcev. Razstavna površina znaša 20.000 m-.
V 30. letih obstoja te zanimive mednarodne razstave je že sodelovalo 7244 razstavljalcev, od tega 1546 domačih in 5695 tujih. Skupno so do sedaj že zabeležili 1,781.074 obiskovalcev. Jubilejno mednarodno razstavo .Sodobna elektronika 83" bo v ponedeljek 3. oktobra ob 10. uri v Festivalni dvorani svečano otvorila predsednica Zveznega izvršnega sveta tov. Milka Planinc.
Obisk te nadvse zanimive mednarodne razstave toplo priporočamo.
žili naj višji predstavniki organizacije in številni zastopniki javnega življenja.
*
Prav tako obhaja letos Avstrijski turistični klub, sekcija „Sudkamten" (dsterreichischer Touristenklub, Sek-tion „Sudkarnten") 25-letnico svojega obstoja. Z ustanovitvijo sekcije „Siid-karnten" soupada tudi postavitev plartmske postojanke Eisenkappler Hiitte (Kapelska koča) na Jezerski planini pod Obirjem. Pred desetimi leti so člani Avstrijskega turističnega kluba, katerega sedež je v Železni Kapli, postavili križ na Ojstri. V zvezi s tem 10-letnim jubilejem bo v nedeljo 2. oktobra na Ojstri gorska sv. maša.
PRtREDtTVE
REBERCA
ŠOLANJE ZA VODITELJE OTROŠKIH SKUPIN
od 1. do 2. in od 15. do 16. oktobra 1983, začetek vsakokrat ob 14.30 uri. Prijave sprejema Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
KOTMARA VAS Slovensko prosvetno društvo ,,Gorjanci" vabi na
.VESELICO GORJANCEV
ki bo v soboto 1. oktobra 1983, s pričetkom ob 20. uri pri Puschnigu v Sentkandolfu. Za ples bodo igrali „Fantje iz Podjune".	Srečolov
IZLET V SLOVENIJO
v nedeljo 2. oktobra 1983 Prijave: pri odbornikih društva in v Posojilnici Šentjakob.
Prireditelj:	Slovensko prosvetno
društvo ,,Rož" v Šentjakobu v Rožu.
ŽELEZNA KAPLA
4 PLES ŠPORTNIKOV
v soboto 1. oktobra 1983, ob 20. uri pri Podobniku v Beli.
Za ples igra Planinski sekstet Prireditelj: Slovenski športni klub
PRIMORSKI DNEVI
na Koroškem od 9. do 16. okt. 1983
Nedelja, 9. 10. 1983, ob 14.30 uri v farni dvorani v Kotmari vasi. So-prireditelj: Katoliška prosveta v Kotmari vasi
Torek, 11. 10. 1983, razstava primorskega tiska v dvorani Slomškovega doma v Celovcu. Soprireditelj: Družba sv. Mohorja v Celovcu
Četrtek, 13. 10. 1983, ob 19.30 uri po-dijska diskusija ..Samostojno politično nastopanje" v dvorani Slomškovega doma. Soprireditelj: NSKS
Sobota, 15. 10. 1983, ob 19.30 uri Mo-literova komedija ,,Namišljeni bolnik" v farni dvorani v Šmihelu. Soprireditelj: KPD v Šmihelu
Nedelja, 16. 10. 1983, ob 14.30 uri koncert mladinskega zbora „Vesela pomlad" v kulturnem domu v Šent-primožu. Soprireditelj a : SPD ..Danica" v Šentvidu in otroška skupina v Skocijanu
AULA SLOVENICA
vabi na otvoritev kiparske razstave JANEZA PIRNATA v petek 7. oktobra 1983 ob 19. uri.
Slovensko kulturno društvo v Celovcu in Katoliška prosveta vabita na
KULTURNO ZGODOVINSKI OBISK IN OGLED KRNSKEGA GRADU IN GOSPE SVETE
v soboto 1. oktobra 1983 Zbirališče: ob 15. uri pred cerkvijo Krnskega gradu.
Vodstvo: dr. M. Zadnikar________
PLIBERK
SKIOPTlCNO PREDAVANJE O GOBAH
v četrtek 6. oktobra 1983, ob 20. uri v prostorih Posojilnice Pliberk. Predavatelj: Rajko Stropnik Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku
KRIVA VRBA
RAZSTAVA BARVASTIH ŽGANIH SLIK OSWALDA HAFNERJA
iz Vidre vasi in
KERAMIKE ANE MAGNET
iz Velikovca
v petek 30. septembra 1983, ob 20. uri v mestni hiši v Krivi Vrbi. Prireditelj: Mednarodni evropski invalidski klub. Casto pokroviteljstvo ima župan inž. Pirker.
Razstav bo odprta do 14. oktobra med 17. in 19. uro.
Pisma bratcev
V fiovc??s^cm	z J??e
76. 9. #3 št. 37 (2740) ^em Trai 7??3mo Traica go^oJa A7?'ia??a Pis^crm^a, ^?' je ostro ^rifizirai vzgojo v Afo^orje-v?7? JomoviT?. TrJičuc, ^? f?7? je on v fcm čia??^?? 7?os7avi;ai, Ja A7o7?or;et6 Jomov? vzgajajo svoje gojetzce samo versko ??? prcmaio v ??aroJ??o zavcJ-He 5iovcf?cc so mc moč??o 7?r?zaJcic. Tča^o TTtore to /6saf? čiovek, ^? sam ???^oi? m 761 Jcieže?? te vzgoje? 7% človek najbrž s7?io7? ne ve, <7% so 76i? Mohorjevi kontov;' tisti, ^?' so spioT? omogočii? slovenski miaJim, 6% je imeia s7?jo7? možnost oTJs^ovat? slovensko gimnazijo. 7?rez tek Jomov 76 Jancs t??J? slovenska gimnaziji? ne o7?st%j%7% več. /z tek A7o7?orjcv?'7? kontov so t??J? vzrns7i s^orajJa vsi slovenski koroški politiki in knitnrni Jc-iavci. Kako pa je to mogoče g. Piskernik, če v tek JomoviT?, po vašem mnenj?? ne znajo vzgajati? V tek JomoviT? se je ??stanov?7 t??J? f^4N, k%r Janes pogosto neknteri raJ? pozaT??'-jo. T??J? Noroš^a Jijaš&a zveza se je ??sfanov?'7a v A7o7?orjev?7? ;7ontovik in ta je s^r7?e7a, Ja je 767% mTaJina Je-Težna še ko7j intenzivne poiitične vzgoje. Sam 7%kko rečem, ker sen? 767 osem 7et JeTežen vzgoje v A7o-7?orjevem Jon???, <7% sen? postaT še ko7j ntrjen v veri in n%rot7nosfi. Najt? vera in narodnost sta tako tesno povezana, Ja če vera propaJe propaJe t??J? naroJnost. kritiziraj je t??Jt, Ja v A7o7?orjev?7? JomoviT? vzgajajo skoraj sam? J??7?ovn?^j iz J??gos7av?'je, ki ne poznajo raznter na Tčorošketn, kar spiok ne Jrži. Prež tek 7jnJi, ki iz samega iJejaTizma pri Jejo na koroško in vzgajajo ntiitJino, kar ni 7akko, ki kiia koroška ko7j revna, kes si ne morem preJsfavijati 7jnJi iz našik vrst, razen J??7?ovn?^ov, ki ki 73 in še več nr na Jan Je7a7i za 7?og p7a-čaj.
y4mpa^ še zJaj ne ven? zakaj je ta čiovek napisai ta čianek, ki je neka totaino napačna informacija. Afogoče je s ten? kotei Joseči san?o to, Ja ki starši svojik otrok ne koteii več zaspati A7o7?orjev?m Jomovom. zlmpa^ jaz kot mat??rant siovenske gin?nazije in gojenec A7o7?orjevega Jon?a, ki vsen? staršen? priporočaj, Ja zanpajo otroke A7o7?orjevin? Jomovom, ker san? ven?, Ja je ta njikova vzgoja nan? koroškin? 57ovence?n najkojj koristna, kajti njik gesio je Afati — Domovina — kog/
Gojenec AfoTtorjevcga Joma in
mat??rant siovenske gimnazije
Pranz Jožef Smrtnih iz kort
Vsiijttje se mi, Ja se z keseJami Franca Jožefa Smrtnika (v pismr? krajca v NT, z Jne 22. septemkra 79#3) sprašnjem — „3e seJaj ne vem, zakaj je ta čiovek napisai ta čianek".
AToje pismo krajca ne raznmem v prvi vrsti kot ostro kritiko na rač??n vzgoje v A7o7?orjev?7? Jomovik, pač
ŽABNIC A —TRBIŽ
OTVORITEV PLANINSKEGA DOMA ..MANGART
v nedeljo 2. oktobra 1983, s pričetkom ob 11. uri v Zabnicah.
Vabi: Slovensko planinsko društvo Celovec.
Prosvetno društvo v Velikovcu in Katoliška prosveta vabita na
KULTURNO ZGODOVINSKI OBISK IN OGLED DJEKŠ IN KNEŽE
v nedeljo 2. oktobra 1983 Zbirališče: ob 15. uri pred cerkvijo na Djekšah.
VRBA
SPD ..Drabosnjak" na Kostanjah vabi na
SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB 80 LETNICI USTANOVITVE DRUŠTVA
v nedeljo 16. oktobra 1983, ob 19.30 uri v slavnostni dvorani v občanski hiši v Vrbi.
Sodelujejo: MePZ „Mojcej" iz Šentilja, MotPZ iz Borovelj, Drabosnja-kovi komedijanti (kabaret, pantomime)
pa opažam, Ja se čianek v NeJeij? it? Smrtnikovo pismo krajca v NT ??jemata. Omenii pa ki v tej zvezi taji, Ja naroJno zavest ne Jokiš samo v Afokorjevik Jomovik, če je-te a? prineseš že sam oJ Joma. 7n prav iz tako zaveJnega in ??gieJnega Jon?a prikaja Jragi franc Jožef Smrtnik iz Tčort.
Ne osporavam pravice Afokorjevik Jijaškik Jomov (A7DD), Ja vzgajajo Jijaško miaJino v verskem Jak??. To je vsakogar svokoJna pravica. Ve%-Jar toiiko Jemokratične zreiosti ie preJpostavijam, Ja ko vsakJo iz-meJ nas smei vzgojo v A7DD tako oceniti, kot se njem?? zJ? prav. f. 7* Smrtnik mi je to Jeio znatno oiaj-šai, ko je v pisma krajca v NT iz* poveJai, kakšne vzgoje je kii Jeiezet? v A7DD. No poaJarja tesno povezanost meJ vero in naroJnostjo, gff ceio tako Jaieč, Ja naroJnost sprav-ija v tesno oJvisnost oJ vere, kar po tej iogiki pomeni, Ja gojenec A7DD naroJnost? ne pripitaje nokene samostojnosti. To pa je ta Ji najkoijši ?7o-kaz, Ja se je f. J. Smrtnik takega mišijenja morai nekje priačiti. Zagovorniki takšnega mnenja torej ospo-ravajo naroJno zaveJnost tistim, k? nimajo verskega prepričanja. Taksno ozko iJeoioško postavijanje naroJae-ga vprašanja iakko Joigoročno postane pogakno za koroške Siovence, saj ven Ja r ne komo naš?7? ijaJi i^ iJeoioškik raziogov iziočevaii iz sio-venskiT? vrst. 77oij vesei in pomirjen 76 kij, če ki mi gojenec A7DD poveJai; Ja ima sicer svoje svetovno nazorsko gieJanje in prepričanje, venJar p4 ga to prav nič ne moti, kaJar iščemo Siovenci skapno pot v naroJnik vpr%' šanjik. Tri tem pa seveJa tistik, ki y cerkev ne koJijo, nikoii ne komo ožigosaj?' z naroJnimi oJpaJniki.. če j^ f. J. Smrtnik to iJejno napotnico z4 živijenje Jokii v A7DD, potem se p<*f ne morem otresti vtisa, Ja ki v t^ Joma kij Jeiežen tako iJejno jnsn^< kot taji Jemokratične in na načeim meJsekojnega spoštovanja sionecf vzgoje v naroJnem Jaka.
Ner smo koroški Siovenci rojen? Jemokrati, se zeio zaveJamo zasi%% in traja, ki so jik imeii Jomači sio** venski koroški Jakovniki pri ??st4-navijanja in razvoja Afokorjeve Jr??z* ke in njenik vzgojnik Jomov. Ne komo pa kvaiiii tistik, ki jik je si<*k4 vest pregnaia čez mejo in so svojo iJeoioško razJiraino viogo vnašai? ^ siovensko naroJno skapnost na 7^' roškem.
Milan Piskernik
Reberca
V mladinskem centru na Rebrci bil v času od 4. do 10. septembra minar za odrsko in lutkovno dej"'!, nost Koroške dijaške zveze in šmihe skih lutkarjev. Na tem seminarju s^ L mladina pod strokovnim vodstvom oc< in izpopolnjevala za nadaljnjo pl. 'L dejavnost na tem vsekakor privlačno področju. Tudi kabaretu, ki jo ^ našim ijudstvom še bolj malo poznaj so tokrat posvetili posebno pozorno Mladi kabaretisti iz Šmihela s° .^j pomoči prizadevnih mentorjev k?°t . tekste, ki bodo v bližnji pdh°df"jo razveseljevali naše ljudi. Letos °° ]g lutke Koroške dijaške zveze prazno^ ^ deseto leto svojega obstoja in P' ^ nega delovanja. V zvezi s tem P^ pravljajo dve igrici — ..Zvezdica spanka" in .lobija". Odrski . h jalci pa pripravljajo igrico .Mali s Bav Bav" in .Trdoglavček" — pripravljajo Smihelčani.
Seminar na Reberci je dal spe' vega elana za uspešno nadaljnjo javnost.
Menjava denarja
1983
Stanje v četrtek 29. septembra
Za 100 din dobite	14 ^ ^
Za 100 din plačate	1?-^ §ji.
Za 100Hr dobite	Hoši!-
Za 100 tir plačate	1 jL $jl.
Za 100 mark dobite ^ 5 gji. Za 100 mark plačate 709 8
GROSSKIRCHHEIM
Prijatetjsko srečanje planincev treh dežel
Avstrijsko ptaninsko društvo (Osterreichischer Atpenverein) je v soboto vabiio na 19. srečanje pianincev treh dežet — Furianije-Juiijske krajine, Siovenije in Koroške v GroBkirchheim (Doiiach im Moiitai). Prihodnje srečanje bo drugo teto v itatiji. Namen teh srečanj pianincev treh deže! je, na tem območju ustvariti pristne in prisrčne prijateijske stike ter tesno medsebojno sodeiovanje na vseh področjih ptaninstva. Ob vsakem takšnem srečanju pa se naredi tudi pregied storjenega oziroma zadanega deia in se načrtujejo nadatjnje akcije.
Obvestilo Slovenskega šolskega društva o novem domu
(MIKSCHALLEE-HINDENBERGSTRASSE, CELOVEC)
# Novi dom nudi tudi študentom vse možnosti sodobnega bi vanja.
O Dvopostetjne sobe so primerno in sodobno urejene s prho, straniščem in prostorom za učenje.
(& Majhna kuhinja, kjer si bodo študentje sami iahko pripraviti jedi, je namenjena predvsem za čas, ko samopostrežna kuhinja ne bo obratovaia.
#	Prometne zveze med univerzo oz. učiteijiščem in novim domom so ugodne.
#	Vzdrževainina znaša za študente 1.600 šii. Študentje pa imajo tudi možnost z boni koristiti ponudbo domske kuhinje.
$ Prosimo interesente, da se čimprej javijo, ker je prostor omejen. Prijave poštjite na nasiov: Dijaški dom, Mikschaiiee, 9020 Ceiovec (tet. 33 2 87).
PRiSPEVAJMO ZA GRADNJO DOMA DiJAŠKE, ŠTUDENTSKE iN VAJENiŠKE MLADiNE
Za gradnjo doma so prispevali: Vinko VVieser, Slov. Plajberk, 500 šil.; Toni Karničar, Obirsko, 100 šil.; Johan Sadolšek, Lobnik, 40 šil.; Josef Urh, Remšenik, 20 šil.; Elisabeth Wolcher, Bela, 20 šil.; dr. Gustl Malle, Celovec, 100 šil.; Martina Traunik, Remšenik, 20 šil.; Kristjan Korotej, Železna Kapla, 20 šil.; Franc Lenko, Železna Kapla, 20 šil.; Kurt Zvvetti, Železna Kapla, 20 šil.; Teodor Domej, Celovec, 100 šil.; Vili Maloveršnik, Bela, 20 šil.; Manfred Maloveršnik, Bela, 20 šil.; SPD „Zarja", Železna Kapla, 500 šil.; Anica Stopar, Mežica, 100 šil.; Anita Olip, Sele, 200 šil.; neim. gojenec, 120 šil.; Flori Knez, Lobnik, 50 šil.; Anna Urh, Železna Kapla, 50 šil.; Marija Traunik, Remšenik, 100 šil.; Hotel „Obir", Železna Kapla, 100 šil.; Esso - Franc Štern, Železna Kapla, 100 šil.; Breda Sadolšek, Železna Kapla, 200 šil.; Mira Haderlap, Obirsko, 620 šil.; neim. delavec, Celovec, 60 šil.
Nazadovanje tujskega prometa
Kakor znano, je bil letos na Koroškem sklenjen zakon o nacionalnem parku „Visoke Ture", za katerega ima mnogo zaslug Avstrijsko planinsko društvo, ki se je zelo prizadevalo, da se v Visokih Turah ohrani naravno okolje. Glavna tematika tokratnega srečanja je bila iz razumljivih vzrokov — nacionalni park „Visoke Ture", o katerem je imel glavni referat predsednik Avstrijskega planinskega društva dr. Kurt Del-lisch. Razumljivo je, da so bila zaradi nacionalnega parka nasprotujoče si predstave in trde diskusije; tako dr. Dellisch: „Lovci so si predstavljali, da tega področja ne bodo več smeli prestopiti turisti, ki samo motijo lovce in divjad. Planinci so menili, da v teh predelih ne bo več smelo biti nobenih lovcev in da bo nastalo pravo rajsko sožitje med človekom in živaljo. Predstavniki modernega programiranega turizma so mislili na mrežo žičnic in na ustanovitev turističnih centrov, seveda s pomočjo pomembnih subvencij iz javnih sredstev, saj se z žičnic nudi najlepši razgled, pa tudi pohoditi ali trgati gorskega cvetja ni mogoče. Znanstvenikom spet, pač z ozirom na njihovo stroko, je šlo za to, da bi ohranjevali posebne vrste rastlin in
živali na račun zapostavljanja drugih. Da bi dvignilo še bolj sloves Koroške kot dežele jezer, je elektrogospodarstvo pojačeno stremelo za izgraditvijo visokogorskih akumulacijskih jezer."
Po vsem tem se ni čuditi, da je valu navdušenja sledil val pomislekov in nasprotovanj predvsem s strani domačega prebivalstva. Župan občine Grolškirchheim Fleisner je s tem v zvezi povedal, da so bili prvotno dejansko veliki pomisleki, ki pa so s pojasnjevanji in tudi raznimi kompromisi v teku časa končno le odpravili, tako da je sedaj prebivalstvo treh koroških občin, ki so sestavni del nacionalnega parka Visoke Ture skoro stoodstotno zanj. Ko je župan govoril oz. predstavil svojo občino, je med drugim povedal, da so bile tudi v preteklosti povezave S Slovenci in Italijani — s Slovenci, da so od njih prevzeli obdelovanje polja, od Italijanov pa, ker so bili specialisti za gradnje (prebivalci doline Molita! to niso bili), da so se od njih naučili tudi te stroke. Torej zgodovinska življenjska povezava.
Pozdrave koroške deželne vlade je posredoval referent za naravno okolje Max Rauscher in se ob tej priložnosti Avstrijskemu planinskemu društvu in domačemu prebivalstvu zahvalil za vso prizadevnost v korist
realizacije nacionalnega parka „Viso-ke Ture", katerega cilj naj bo ustvariti enakovrednost med naravo in človekom in ne muzejski nacionalni park (kjer se ne sme nič spremeniti).
V	zvezi z nacionalnim parkom je bilo tudi dia-predavanje s prekrasnimi slikami Visokih Tur in s predstavitvijo brošure „Triglavski narodni park", katerega vsebina je napisana v štirih jezikih — slovenskem, nemškem, italijanskem in angleškem. Tu gre za izredno lepo z barvnimi slikami ilustrirano brošuro, z opisom leta 1924 ustanovljenega in leta 1981 razširjenega Triglavskega narodnega parka, ki ima danes 84 805 ha površine.
Italijani še nimajo narodnega parka, zanimanje zanj pa je veliko. Tro-jezični slovar alpinističnega izrazoslovja, o katerem so diskutirali lansko leto, je že pripravljen za tisk. Njegov namen je olajšati pogovore tehničnih lastnosti in alpinističnih tekstov. Izdaja tega slovarja bo velika pridobitev za planince treh dežel, saj gre za praktičen priročnik, ki bo spremljal planince na vseh turah. Glede skupne odprave na Mont Everest v prihodnjem letu so težave, tako da je ne bo.
V	teh 19 letih sodelovanja planincev treh dežel je bilo mnogo storjenega, da je dejansko prišlo do prisrčnih tovariških odnosov, ki se iz leta v leto bolj in bolj utrjujejo. Z veseljem ugotavljamo, da je seme prijateljstva med planinci treh dežel padlo na rodovitna tla in da se že vidijo prijemljivi uspehi, ki se zrcalijo v številnih skupnih akcijah (slovar, pot prijateljstva, vodiči za turno smuko, zaščitena naravna področja itd). Planinci iz Furianije-Juiijske krajine, Koroške in Slovenije so na tem srečanju ponovno manifestirali prijateljstvo in medsebojno povezanost, ki je garant za nadaljnjo plodno dejavnost. Planinsko srečanje je z izredno lepim petjem popestrit oktet iz Dollacha.
V	nedeljo je bilo zjutraj slabo vreme — dež. Kljub temu so se planinci podali, sicer z avtomobili, skozi zanimivo in zelo privlačno dolino Asten do planinske postojanke Sadnig Hutte in obiskali bližnjo okolico. Istega dne so si tudi ogledali znani gorski letoviški kraj Heiligenblut in pa nadvse zanimivi muzej v Dollachu.
Naj ob tej priložnosti še zapišemo, da je Slovensko planinsko društvo Celovec bilo tokrat zastopano s štirimi delegati (prej vedno z dvema) in da sta dva od teh — dr. Vladimir Wakounig in Igor Schellander fungi-rala kot tolmača.
V mesecu avgustu je koroški turizem zabeležil 21,5 milijona nočitev, kar je v primerjavi z lanskim avgustom nazadovanje števila nočitev za 6,3 odstotka. Veliko nazadovanje je bilo pri inozemskih nočitvah, namreč 7,6 odstotka in pri domačih za 1,9 odstotka. Nazadovanje števila nočitev je predvsem prizadelo privatne kvartirje, saj je število nočitev nazadovalo v primer-
javi z lanskim avgustom kar za 10 odstotkov.
Od maja do avgusta 1983 je število nočitev v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta nazadovalo za 4,2 odstotka, to je na 57,9 milijona nočitev. Kot že omenjeno, smo v mesecu avgustu na Koroškem registrirali 21,5 milijona nočitev, od tega s strani tujcev 16,6 milijona nočitev, s strani domačinov pa 4,9 milijona nočitev.
KUD „Anka Ošpuh" na Radišah
Minulo soboto je bila na Radišah prireditev, ki bi po kvaliteti podajanja posameznih točk zaslužila več pozornosti in predvsem več obiska. Radišani so sprejeli v goste skupine Kulturnoumetniškega društva „Anka Ošpuh" iz Ludbrega pri Varaždinu, katere so za gostitelje pripravile zelo pester program in s tem doprinesle bogat delež k meddruštveni kulturni izmenjavi, katera se je pričela pred štirimi leti. Posebno navdušila je folklorna skupina, katera je ob spremljavi tamburašev dovršeno zaplesala nekaj slovenskih in hrvaških narodnih plesov. Lepo je bilo poslušati tudi pevki ob spremljavi tamburašev. Za Radi-šarte dokaj nenavaden, a tem bolj navdušujoč je bil nastop ritmične skupine. Kljub močnemu pomlajenju obeh skupin so bila podajanja dovršena. Celotno prireditev pa je solidno zaokrožil številno in glasovno krepak ženski pevski zbor.
Glavna točka takih gostovanj pa je brezdvomno sproščeno srečanje članov obeh društev. Tu so se v začetku pojavile še nekatere jezikovne ovire, katere pa so ob veselem razpoloženju v klubski sobi radiškega kulturnega doma kaj kmalu bile odpravljene.
Slovenska šola v Italiji
Obračuni se navadno delajo na Itoncu leta, med Slovenci v Italiji Pa je šola izjema. Tu se obračun dela na začetku, ko se prešteva dijake, ^pisane na razne stopnje, ter število kri in smeri, ki jth nudi ta bistvena Narodnostna struktura. Številke seveda niso edino merilo za pomembnost in učinkovitost nekega šolskega Ostema, a za manjšino v Italiji je krivulja vpisov v slovenske šole edi-Ni pokazatelj o dejanskem človeškem Potencialu, ki ga premore. Zlasti vpis ^ prve razrede osnovnih šol je nekak barometer, ki napoveduje hodoč-Nost manjšine.
Slovenske šole v Italiji bi morali točneje imenovati „šole s slovenskim ^nim jezikom'!, kajti od ostalih državnih šol jih loči le dejstvo, da pouk Poteka v slovenščini od prvega raz-f^da osnovne šole dalje in da sta zato italijanski jezik m slovstvo odrinjena Pa raven navadnega učnega predme-Kljub temu je verjetno preveč poenostavljajoče trditi, da so slov.
le „prevod" italijanskih. Čeprav ^ vsebina programov ista, imajo sionske šole toliko specifičnih problemov, Ja ,e ostro ločujejo od struk-Pte večinskega naroda.
Važna razlika je tudi v večji na-^^anosti Slovencev na lastno solo.
P struktura namreč ni bila darova-:	ampak priborjena v času NOB,
P v tej borbi so korenine današnje tvesti.
Struktura je torej enaka rtalijanske-
P sistemu: otroci se lahko vpišejo
v vrtec s tretjim letom; obvezni „šol-ski pas" pa se začenja s šestim letom, ko se otroci vpišejo v petletno osnovno šolo. Nato avtomatično prestopijo v „nižjo srednjo šolo", ki je staro ime za drugi del osemletke, kjer jih čaka na koncu „mala matura". Po njej ima dijak več izbir; lahko se vpiše v razne državne višje Srednje šole, ki trajajo od tri do pet let; lahko začne obiskovati razne poklicne tečaje, ki trajajo do dve leti in ki jih organizirajo razne nedržavne ustanove; lahko pa se tudi zaposli, navadno kot vajenec.
Ta izbira se za slovenske otroke postavlja nekoliko drugače kot za 'italijanske. Njihovi starši morajo naprej izbrati med nadaljnim šolanjem v slovnskem ali v italijanskem jeziku, kjer nudi druga pot večjo izbiro smeri in šol. Slovenci imamo obe gimnaziji (klasično in realno), učiteljišče, tečaj za vzgojiteljice v otroških vrtcih, trgovski tehniški zavod s tremi smermi ter po eno trgovsko in ind. poklicno šolo z raznimi smermi. Vse te smeri so razporejene med Trstom in Gorico, v obeh mestih delujejo le učiteljišče, klasična gimnazija in tečaj za vrtnarice. Skupno imamo torej 7 različnih šol, na katerih deluje 12 različnih smeri.
Italijanske šole nudijo veliko več, zlasti na tehničnem področju, razkorak pa je še večji na področju poklicnega izobraževanja. Večinski narod ima celo vrsto ustanov, ki prirejajo vsako leto veliko brezplačnih
poklicnih tečajev, Slovenci pa smo dobili lasten zavod za poklicno izobraževanje šele pred nekaj leti. Tudi ta struktura ni bila podarjena; na podlagi deželnega zakona se je pet kulturnih in strokovnih slovenskih organizacij povezalo in ustanovilo Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ki ima v programu za šolsko leto 1983-84 že nad 3.500 ur predavanj.
Vse navedene šolske strukture se nahajajo na ozemlju tržaške in gori-ške pokrajine, kjer živi večina Slovencev v Italiji. A več kot polovica slovenskega narodnostnega prostora v Italiji se nahaja v videmski pokrajini in tu, vse do danes, Slovenci niso dobili še niti ene slovenske šole. Večina tega ozemlja je prišla pod italijansko upravo že leta 1866, v času ko se je jedro slovenskega na-
roda šele začelo prebujati in razvijati. Ta odrezanost od slovenskega narodnega razvoja in močan asimilacijski pritisk italijanskih oblasti so zelo zavrti razvoj narodne zavesti v številnih, bolj ali manj nerazvitih dolinah, in šele potres leta 1976 je prekinil prejšnje narodnostno usihanje. Potreba po slovenski šoli se je nato tako razvila, da slovenska društva ne nameravajo čakati v nedogled, da se jih italijanska država „usmili", ampak razmišljajo o postopnem razvoju privatne slovenske šolske strukture, ki bi začela izpolnjevati nevzdržno vrzel.
To je torej slika slovenskega šolstva v Italiji, ki stopa v svoje 38. leto povojnega delovanja: 30 otroških vrtcev na Tržaškem in 11 na Goriškem s približno 900 otroci; 37 osnovnih šol na Tržaškem in 13 na Goriškem s skupno 1800 učenci; 10 nižjih srednjih šol, od teh ena na Goriškem, s skupno 1200 dijaki in 12 smeri višjih srednjih šol s skupno 1000 dijaki. Vse navedene številke so približne, ker letošnji uradni podatki še niso znani. Skupno je torej v slovenskih šotah nekaj manj kot 5000 mladih, katerim je treba dodati še najmanj 600 Slovencev, ki študirajo na raznih univerzah.
Ob upoštevanju demografskega usihanja Trsta in Gorice in drugih političnih in upravnih problemov je slika manj rožnata, kot lahko kažejo številke. A kljub vesmu ostaja slovenska šola glavni steber družbenega in narodnostnega razvoja Slovencev v Italiji.
Stranj, Trst
Srednja Amerika: Ljudstvo Gvatemale se bori za svobodo
Solidarizirajte se z ljudstvom Gvatemale!
Odprto pismo slovenskim časopisom
Dragi siovenski prijatelji! Mehika, avgusta 1983
Na napnem potovanju po jugu Mehike, ki meji na Gvatemalo, sva priči genocida neverjetne obsežnosti in grozote. Ne smemo dopustiti, da se krivica, ki se tukaj godi, zamolči, da se ji ne zoperstavimo. Zato vam tudi piševa.
Reakcionarna vlada Gvatemale pod vodstvom Rios Montta in njegova 'močna armada masakrirajo na tisoče ljudi ter požirajo njih vasi 'n polja na severu dežele. Njihova brutalnost se ne razlikuje od nacistične in njihova politika „sežgane zemlje" nas spominja na Vietnam. Kdor uide temu pobijanju, zbeži v gore in v pragozd. Gvatemalski škofje so poizvedovali po deželi in poročajo o 1 milijonu beguncev. Kdor od beguncev preživi pohod skozi pragozd, doseže južno Mehiko s težkim tovorom le izgladovan, z ranjenimi nogami in z obrazom, ki je s strahom zaznamovan. Toda tukaj beguncev ne sprejemajo z odprtimi rokami: v začetku jih je mehiška vlada pošiljala nazaj — v gotovo smrt, sedaj smejo ostati v deželi — vendar samo to. Nimajo zemlje, ne dela, priznani niso kct begunci in odvisni so od podpor solidarnostnih skupin in priložnostnih pošiljk živeža od mehiške vlade. Begunci živijo v taboriščih, v siromašnih hišah, dostikrat pod plastičnimi ogrinjali. Ogrožajo jih seveda bolezni in kuge, saj zaradi nezadostne prehrane nimajo zadosti odpornih sil. Bolnici v okolici sta zaradi tega prenapolnjeni. V naročju sem imela enega teh iz-gladovcnih otrck in morala sem misliti na število dobro hranjenih otrok doma, ki se lahko neovirano gibljejo, tekajo in igrajo in se od srca lahko smejijo. Bilo je pretresljivo. Večkrat sploh ne moreš ugotoviti kako star je otrok. In ljudje so veseli, če „brez srahu in v miru lahko umrjejo"!
Ti ubcgi ljudje pripadajo 4000 let staremu ljudstvu Maya-Indijancev. Temu ljudstvu z visoko kulturo, ki je bilo nekoč gospodar Gvatemale in ki še danes tvori večino gvatemalskega prebivalstva, grozi uničenje. Opraviti imamo z zatiranjem, izselitvijo in iztrebljanjem narodne skupnosti — mnogo nas spominja na usodo Slovencev — vendar oni niso manjšina, temveč večina.
Mnogo je treba narediti, zato apeliramo na vašo solidarnost. Prvič naj oim več ljudi zve o tem zločinu, drugič pa je treba zbirati denar za medikamente, za obleko in koruzo. Možno je tudi poslati pisma na mehiško vlado in jo pozvati, naj tem ljudem prizna status beguncev.
Z velikim zaupanjem v vašo solidarnost in z močnim občutkom, da so vsi zatirani narodi sveta, neglede na razdalje in meje, ena sama skupnost, vas pozdravljava
in	IVAtrci/,
trenutno t? CrAtoM/ de /es C%s%s, AfeHM.
Podpore je treba poslati v dolarskih čekih (Dollar-Uberweisungsschecks) na sledeči naslov:
CARGUA, Comite de ayuda a refugiados Guatemaltecos, Av. Hidalgo No. 5 San Cristobal de Las Casas, Chiapas ali na bolnico:
San Carlos, Hermana Adela Orea, Altamirano, Chiapas, Mexico
Indijanci bežijo iz Gvatemale
Nasprotje med bogatimi, posestniškimi sloji in plantažnimi delavci ter revnimi kmeti se je v Gvatemali v zadnjih letih zelo zaostrilo. Vojaške diktature, ki se menjajo, skušajo „re-ševati" ta nasprotja s krutim nasiljem, zato zapušča od leta 1981 naprej vedno več prebivalcev Gvatemalo. Predvsem so to ljudje indijanskega porekla, vsak mesec jih je več.
Marca 1982 je prevzel oblast general Efrain Rios Montt, ki so mu naklonjeni mednarodni finančni in go-
spodarski krogi. Z vzemi sredstvi brutalnega nasilja zatira prebivalstvo, da se ne bi pridružilo gverilcem, ki se aktivno upirajo diktaturi.
TAKTIKA POŽGANE ZEMLJE
Taktika vojaške diktaure je usmerjena v popolni izgon prebivalstva iz tistih predelov, kjer se gibljejo uporniki. Akcije so usmerjene predvsem na sever države, kjer vojaki uničujejo vasi, pobijajo prebivalstvo, preživele pa zapirajo v taborišča. Severni predel dežele je pridobil na pomenu tudi zaradi odkritja naftnih polj, zato je razumljivo, da kupujejo oz. se po-laščajo zemljišč generali in veleposestniki. Organizacija „Amnesty inter-national" je v svojem poročilu ugotovila, da je vojaška hunta od marca do junija 1972 zakrivila 60 zločinov nad prebivalstvom, pri tem je umorila 2 186 ljudi. S tem je novi režim v nekaj mesecih prekosil grozito smtr-no bilanco prejšnjega režima Lucasa. Da bi nekoliko prikril svoja zločinska dejanja silijo vojaki kmete v civilne enote, ki pomagajo pri masakrih. Te prisilne vojake-kmete postavijo pred hudo alternativo: fižol ali puško — kdor ne uboga bo ustreljen, kdor sodeluje pa dobi hrano.
Solidarnostni komiteji v sosednjih deželah so o ravnanju vojaške diktature objavile že veliko poročil. Iz materiala, ki smo ga dobili skupaj z odprtim pismom, hočemo navesti še nekaj pričevanj o grozotah, ki jih mora preživljati indijansko prebivalstvo in ki ga sili v beg skozi pragozd. (Glej ostala poročila na tej strani).
Številni begunci v Mehiki so odločno zatrjevali, da prebivalstvo ne ubijajo gverilci, kct to zatrjuje vlada, temveč vojaščina. Iz teh poročil be-
guncev je razvidno, da se poslužuje gvatemalska vlada tudi sledeče taktike:
—	vojaki ločujejo moške od žensk !n otrok, nato pa izvajajo pritisk na izolirane posameznike,
—	vojaki se oglašajo pri prebivalstvu kot gverilci, jih pozivajo k sodelovanju, nato jih pa obtožijo sodelovanja z uporniki,
—	silijo ljudi k sodelovanju v civilnih patrulah,
—	okoli vojaških oporišč prisilno naseljujejo kmečko prebivalstvo, tako rekoč kot živo zaščito pred napadi gverilcev.
VOJAK) SLEDtJO BEGUNCEM CELO V MEHtKO
Celo v mehiških pribežališčih begunci niso varni pred posegi gvate-malških vojakov. Mehiška vlada pa se ne upa posegati vmes, ker je ravno tako odvisna od ameriške politike kot tudi Gvatemala, prav posebno še zaradi velikih gospodarskih težav.
Trije primeri za posege v taborišča beguncev v Mehiki:
—	/?4ncZ?o	e/ Verti; 24. jg-
MKgrjg /9#2 je vdr/o o/? 70. Mri ponoči 230 do J00 gfgtffTMd&i/? vojg-
Mv meMM ozemlje. L/Mi so sing vodje j?egMHsM?g fg(?orisčg, PgscMgi Tgdeo Pere, JL-ietnegg možg, očetg peti/? otro^. DrMgegg možg so Mgrg-Mi, gg zgvieM pre^o meje in gg tgm nMi.
— Tg/?orisčr Penito /ngre; o^toPrg 79#2 je zgsiedovg/ Aeii^opter s 30 vojgEi dvg /?egMncg, MČiteijg, nMi so jijn.
— Rgnc/?otejgs.' 29. o^to/?rg Z9#2 so gvgtemg/IEi vojg^i zgžgg/i 2 Mti in KgrgMi 4 /jndi.
Taki napadi še poslabšajo težaven položaj beguncev, ki so v prvih mesecih bili prisiljeni se vrniti v Gvatemalo, dokler pod mednarodnim protestom Mehiška vlada ni prenehala s to politiko. Oficialno skrbi sedaj za begunce državni komite (COMAR), ki razdeljuje živež in tudi medicinsko skrbi za begunce. V vsakem taborišču opravlja svoje delo kontaktna oseba tega komiteja, toda prizadeti, ki jim še n'so priznali statusa beguncev, bi potrebovali še veliko več pomoči.
Mehiška vlada ima enostavno strah bolj odločno podpirati begunce, tudi zaradi tega, ker je socialni položaj indijanskih kmetov v teh južnih krajih Mehike zelo podoben položaju gvatemalških beguncev, ker je pač gospodarska kriza, ki tare Mehiko, najbolj prizadela ta najnižji sloj prebivalstva. Vrhu tega pa imajo v teh krajih oblast veleposestniki in korum-pirani partijski funkcionarji.
SOUDARNOSTN) KOMtTEJ)
Aktivno delujejo v južnih krajih tudi prostovoljni solidarnostni komiteji, med drugim komite CARGUA in en cerkveni komite, ki dobiva denar predvsem od cerkve in mednarodnih cerkvenih organizacij („Kruh za svet"), in razdeljuje predvsem živila in medikamente.
Na privatno iniciativo je nastal komite CARGUA, ki je najprej zbiral denar za živila in za medikamente. S časom pa je komite razširil svoje delovanje, med drugim izdaja sedaj informacije za mehiško in svetovno javnost, predvsem pa skrbi za begunce, ki živijo v najbolj oddaljenih in zanemarjenih taboriščih v pragozdu. Izvesti hočejo tudi izobraževanje pomožnega bolniškega perzo-nala, v ta namen zbirajo še denar. Vrhu tega pa se bavijo s samostojno prehrano beguncev. Strokovnjaki gre-jo med begunce in jih seznanjajo z ovčjerejo, vzrejo rib in S čebelarstvom, drugi jim pomagajo pri izdelovanju oblačil.
Kdor hoče podpreti delo solidarnostnega komiteja CARGUA, naj se posluži zgoraj navedenih naslovov.
Tako pobijajo vojaki
Mnogo je poročil o nasilstvu vojaške diktature. Trije begunci, ki so živeli prej v San Franciscu, v provinci Huehuetenango, so v mehiškem kraju Chiapas pripovedovali tole:
17. julija 1982 je prišlo 600 vojakov in en helikopter (= najboljši znak, da je to bila res vojaščina), zgleda, da so se vračali razočarani iz hajke nad uporniki. Sklicali so vse moške v vaško dvorano na „zborova-nje". Nato so peljali žene in otroke v cerkev. Najprej so pobili vse žen-
ske, nato so začeli ubijati otroke s tem, da so jim prerezali trebuhe in jih metali proti stebrom. Ob koncu so postrelili še vse moške. Skupno so pobili na ta dan 350 ljudi, le redki so preživeli, ker so bili na polju. Trije izmed njih so pribežali v Chiapas.
Hočemo hiše, boljšo jed in enakopravnost
Svete maše obhajajo partizani-uporniki skupaj s prebivalci, da si med drugim tudi z vero poiščejo moč za nadaljnji boj proti krivičnemu sistemu. Besede, ki jih na tem mestu objavljamo, so bile posnete med neko mašo, ki so jo priredili gverilci v Gvatemali po triurni bitki z vladnimi vojaki.
# Žena: „Za odločitev vsakega posameznega tovariša, ki se je udeležil akcije — za padle tovariše, ki naj počivajo v miru in da . . . in da bi vsa bojevitost, ki so jo imeli, prešla na vsakega izmed nas, da bomo še bolj odločni ... In za tiste med nami, ki smo nekoliko žalostni ... to je čisto naravno, kajti mi občutimo ta udarec, da.so padli ti ljubi naši prijatelji. Vendar prosili bomo boga za pogum, da nam bo dal sedaj več moči in nam vzel našo žalost, da bomo imeli več poguma za nadaljevanje našega boja do zmage v naši revoluciji." Sledijo molitve in petje predvsem v jeziku Maja-Indijancev.
3 Moški: „In to je pomembnost našega boja, tovariši: borimo se za odrešitev našega ljudstva. Ne iščemo ,lepe pozicije', ne osebnih prednosti, hočemo nekaj za vse. Hočemo dosti živeža za vse. Hočemo, da imajo vsi
hišo in vsi zavetje. In sedaj, ko so vse naše domove požgali in ko živimo ped dežjem, pod tem drevjem, imamo upanje, da bomo določenega dne, ko bomo revolucijo zaključili, spet znova sezidali hiše. Toda hiše za vse. Hočemo tudi bolje jesti. Naše prebivalstvo je nezadostno prehranjeno, zato se borimo, da bodo dora-ščajoči otroci imeli boljšo jed, boljše življenje, boljšo zdravstveno oskrbo-To je motiv našega boja, tovariši, stremimo za tem, da bo konec zatiranju, za vselej, da nikoli ne bo več revščine, iščemo konec diskriminacije, pod katero trpimo, mi Indijanci iz vse Gvatemale — in mi hočemo biti Gvatemalci z vsemi našimi pravicami in s priznanjem vseh ostalih vrednot... in kar hočemo prositi boga je, da nam pomaga, da pomirimo to neurje, da bo prišel resničen mir v našo deželo."
Maja-Indijanci so imeti visoko kulturo
Okoti 33 % prebivaicev Gvatemate tvorijo tndijanci, o:ta)o prebivaistvo so mežanci. Uradni jezik je SpanHina. Prebivaici Gvatemaie so potomci Majev, indijanskih p!emen, ki so iive!i v Srednji Ameriki, ziasti na poiotoku Yukatan, v Gvatemati, v deiih Hondurasa in v Et Saivadorju. Še danes je v teh krajih mogoče dišati vsa narečja Maja-indijancev.
Zgodovina ,,civilizacije" in kolonizacije je potisnila nekdanje visoko razvito ljudstvo na spodnji konec socialne lestvice. Danes se spet spominjajo svojih nekdanjih dosežkov in se upirajo zatiralskemu sistemu ter se borijo za popolno svobodo.
Svoj višek je dosegla klasična kultura Majev okoli 9. stoletja. V ospredju je stalo poljedelstvo, bavili pa so se tudi z lovom in ribolovom. Niso poznali privatne lastnine, po njihovem prepričanju je bila zemlja last bogov, duhovniki so jo upravljali in razvijali znanost. Kljub tej neenakosti niso poznali lakote in siromaštva. Vse to so šele spoznali s kolonializmom.
Njih glavni živež je bil: Koruza, sadje, fižol, kakao, zelenjava in vmes tudi meso. Razvito je bilo tekstilno rokodelstvo, še danes je znana lepota gvatemaiteskih noš, ki so izdelane v zelo lepih in močnih naravnih barvah.
Znak kako so obvladali tehniko, je bila njihova arhitektura — njihove piramide so svetovno znane. Vse to so zgradili, ne da bi poznali kolesa niti kovinskega orodja. Zelo pomembni so bili njihovi dosežki tudi v naravoslovju, predvsem v matematiki in astronomiji. Bili so prvi, ki so uvedli v matematiki številko 0, kar priča o visokem nivoju abstraktnega življenja. Znano pa je tudi, kako točno so znali izračunati koledar in pota nebesnih teles, zato so znali točno določiti čas za setev in žetev. Na razpolago jim je bil že papir in ker so poznali tudi tinto, so zapisovali mite, pisali epska dela in drame, sploh so se razvijala njihova literarna dela.
Priseljevanje drugih narodov, razvoj rokodelstva in trgovine je pospešil socialno razlikovanje v njihovih vrstah. Tudi zemeljska posest se je skoncentrirala v maloštevilnih rokah, kar je povzročilo razprtije in lokalne vojne, ki so pospeševale razvoj notranje vojaške hirarhije. To hirarhi-jo so izrabili Španci po kolonizaciji leta 1524, da so še bolj razdrli tradicionalne strukture Indijancev, ter jih prisiliti na delo na razvijajočih
Ljudstva Srednje Amerike se upirajo diktaturam in imperiaiizmu
se plantažah. Preganjali so prebivz^ stvo, njihove voditelje umorili, kn) ge zažgali, templje pa deloma razdf ^ Čeprav je prišlo leta 1839 do osv" boditve izpod Špancev, se P°rG Indijancev ni spremenil, sprem'"! se je v prvi vrsti le položaj 'A.,, jočih razredov. Še danes je 63 °/o .'J di nepismenih in 88 °/o stanovanj električne luči. Kljub temu so 1" ^ janci obdržali svoje etnične P^j^ nesti kot so to jezik, obleke, nav" idr. Tudi v šolah jih zatirajo,
jezikih IT*
Je-
jo v španščini tn ne v jancev.
Medtem ko so prej izžemah želo Španci, so jo zlasti v dvajse stoletju začeli izkoriščati Amerm"^. ci. Ameriški koncerni so se zasidrati v kavnih plantažah in . ^ gih naravnih bogastvih. V času igrajo seveda veliko vlogo najdbe naftnih polj.	^
Upor proti diktaturi izpodkop"^ temelje tudi ameriškemu vplivu- 7-je podpora beguncev in borbi gv malteškega ljudstva tudi boj za s bodo in mir v svetu.
RAD!0 — TELEV!Z!JA
A V S T R ! J A 1
PETEK, 50- 9.: 9.00 Poročila
—	9.05 Za predšotske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 šot-ska IV — 10.30 Fin parček — 12.05 Pozor, medved — 12.15 Pireneji — 13.00 Uredništvo *— 17.00 Zo predšoiske otroke — 17.25 Risanka — 17.30 George — 17.55 Otrokom za !ahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.30 Mi
—	19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki *- 20.15 Stari — 21.15 Modna revija — 21.20 Dobravoijazgiasbo — 22.10 Rektama in Šport — 22.20 Nočni studio— 23.25 Poročita.
SOBOTA, 1. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 An-gteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Stike iz Avstrije — 11.00 Dopot-danski koncert — 11.55 Nočni studio —
13.00	Uredništvo — 14.50 Fin gospod — 16.00 !z partamenta — 17.00 Bravissimo — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in 3uineIirotske — 19.30 čas v stiki in šport
—	20.15 Caterina — 21.50 šport — 22.10 Danes zvečer — 22.55 Poročita.
NEDELJA, 2. 10.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Prva tri teta živtjenja — 1.00 Mustang — 16.35 Lisica in zajec — 16.45 Lutkovna predstava — 17.10 Don in Peter — 17.15 Tehnika za otroke — 17.40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev— 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki in šport —
20.15	Poj z nami — 21.40 Nauk Bude — 21.50 šport — 22.10 Poročita.
PONEDELJEK. 5. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 2a predšotske otroke — 9.30 TV kuhinja — 10.C0 šotska TV — 10.30 Fin gospod — 11.35 Varan iz Komoda — 12.00 lz partamenta —
13.00	Uredništvo — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Spoznavajmo nevarnosti — preprečujmo nesreče — 17.30 Otroška komedija — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Atpe — Jadran magazin — 18.30 Mi — l?.30Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki —
20.15	športni ponedetjek — 21.00 „V kavarni" — 21.05 čarovnik — 21.50 šport — 22.20 Poročita.
TOREK, 4. 10.: 9.C0 Poročita — 9.05 Za Predšotske otroke — 9.30 Angteščina —
10.00	šotska TV — 10.30 Vražji čtovek —
12.15	Ponedetjski šport — 13.00 Uredništvo
17.00	Za predšotske otroke — 17.25 Tudi Pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Moda — 18.30 Mi — 19.00 'Stike iz Avstrije— 19.30časvstiki — 20.15 Ljudje — site — mnenja — 21.00 Grk Kostas *"- 22.30 Poroči!a.
SREDA, 5. 10.: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi Pošalit; se je treba — 9.55 Francoščina — 10.05 šolska TV — 10.55 Ta ni od včeraj —
12.15	Ljudje — site — mnenja — 13.00 Uredništvo — 17.00 S ktovnom Habakukom —
17.30	čebetica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00/ tn v tubo piha Huber
^19.00 stike iz Avstrije in Južne Tirotske
^ 19.30 čas v stiki — 20.15 Opereta — 22.00 Gandijev svet razpada — 22.40 Poročita.
ČETRTEK, 6. 10.: 9.00 Poročita — 9.05 Za Predšotske otroke — 9.30 Dežeta in tjudje
10.00	šotska TV — 10.30 Opereta — 12.15 Kiub seniorjev — 13.00 Uredništvo — 17.00 ^a predšotske otroke — 17.30 Pustotovščine
zahodni obati Kanade — 17.55 Otrokom
za tahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Kaj je s teboj Meier — 22.00 Reportaža o vzhodu: Madžarska — 22.45 šport — 23.45 Poročita.
A V S T R ! J A 2
PETEK, 50. 9.: 17.50 Prva tri teta živtjenja — 18.00 Gate-rija — 18.30 Brez nagobčnika
—	19.30 čas v stiki — 20.15 Simpozion Konrada Lorenza — 21.15 Modna revija — 21.20 Potitika v petek — 22.20 Ateksander Vetiki
—	0.10 Poročita.
SOBOTA, 1. 10.: 15.00 Potitika v petek —
16.00	Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče?
—	18.00 Dva krat sedem — 18.25 Nogomet
—	19.00 Traiter — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika — 20.15 Najdenček — 21.35 Nenavadne zgodbe Roatda Dahta — 22.05 Preganjan od vseh psov —
23.45	Sto mojstrovin — 23.55 Poročita. NEDELJA, 2. 10.: 17.00 Gorite — 17.45 Ve-
tika desetorica — 18.30 Okay — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Va-tentino — 22.10 Dinastija — Denverskiktan
—	22.55 Mata nočna gtasba — 23.55 Sto mojstrovin — 0.05 Poročita.
PONEDELJEK, 5. 10.: 10.00 Znanje danes —
18.30	Nevidni — 19.30 čas v stiki — 20.15 Dobri anget — 21.00 „V kavarni" — 21.05 Šiting — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 šejkov sin — 23.30 Poročita.
TOREK, 4. 10.: 17.45 Prometna vzgoja —
18.00	Orientacija — 18.30 Nevidni — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Kviz v rdeče-beto-rde-čem — 21.00 „Novi podnajemnik" — 21.05 Dattas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub2.inporočita.
SREDA, S. 10.: 16.45 tz partamenta — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Nevidni — 19.30 čas v stiki in šport — 22.05 Poročita — 22.35 Cafe Centra) in poročita.
ČETRTEK, 6. 10.: 16.30 iz partamenta —
17.45	šotska TV — 18.00 Po Avstriji — 18.30 Nevidni — 19.30 čas v stiki — 20.15 Avstrija — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Ktub 2 in poročita.
ORF - KOROŠK) RADiO SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 50. 9.: 14.10 Koročki obzornik — A Feinig: Francozi v Rožu (2) — Veselo naokrog.
SOBOTA, 1. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDEUA, 2. 10.: 7.05 Duhovna misel — Naj
PONEOEHEK, S. 10.: 1410 Koroški obzornik — Zborovska glasba.
TOREK. 4. 10.: 9.50 Pisani svet — 14.10 Koroški obzornik — 3azz za vas.
SREDA, S. 10.: 1410 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Za starejše letnike.
ČETRTEK, 4. 10.: 14.10 Koroški obzornik — Literarno-glasbena oddaja.
JU GO SLAV!J A
NEDEUA, 2. 10.: 9 50 Poročila — 9.55 Živ žav — 10.20 Fantje s Hit! Streeta — 11.10 625, oddaja za stik z gtedatci — 11.30 Domači ansambti:	Fantje z vseh vetrov
—	12.00 Ljudje in zemtja — 13.00 Poročita
—	15.10 Kronika — 15.25 Zabava vas Ata Pugačova — 16.25 Poročita — 16.30 Vetika kraja — 17.40 Naš kraj: Čatež — 17.55 Športna poročita — 18.10 M. Ktopčič: Mati
—	19.10 Risanka — 19.23 TV in radio nocoj — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Rdeči konj — 21.05 Športni pregted — 21.35 Jugostovan-sko ekipno prvenstvo v attetiki — 21.55 Speedway za „Ztato četado" — 22.10 Kronika video — 22.25 Poročita.
PONEDELJEK, $. 10.: 8.50 TV v šoti — 16.40 Poročita — 16.45 Kronika video — 17.00 40-tetnica zbora odpostancev stovenske-ga naroda v Kočevju — 18.00 Čtovek in okotje — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Mtadi upi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Sanjarjenje
—	20.55 Studio 2 — 22.05 Dnevnik — 22.25 Kronika video.
TOREK, 4. 10.:	8.50 TV	v šoti	—	16.20
šotska TV — 17.20 Poročita — 17.25 Kronika video — 17.40 Zbis — 17.55 Jugosio-vanski narodi v	pesmi in ptesu	—	18.25
Gorenjski obzornik — 18.40 Pisani svet — 19.10 Risanka —	19.24 TV	in radio nocoj
—	19.30 Dnevnik	— 19.55	Vreme	—	20.00
Detavci na črno — 21.15 40 tet po kočevskem zboru — 21.55 Pesem giba — 22.15 Dnevnik.
SREDA, S. 10.: 8.50 TV v šoti — 17.20 Poročita — 17.25 Kronika video — 17.40 Ciciban, dober dan — 17.55 Jesenska serenada 83 — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Mozaik kratkega fitma — 19.05 Risanka
—	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme
—	20.00 Prvi mednarodni teden ekotoških in etnotoških fitmov Kranj 83: Strupi, sto-venski fitm; če tjubite ta ptanet . . . , kanadski fitm; čisto in varno okotje, švedski fitm; Na domačiji, stovenski fitm; Sa-tamou 69, francoski fitm — 22.00 Dnevnik
—	22.20 Kronika video.
ČETRTEK, 6. 10.: 8.50 TV v šoti — 16.10 Šotska TV: Vesotje — 17.10 Poročita —
17.15	Kronika video — 17.30 Zemtjepisne posebnosti — 18.25 Dotenjski obzornik — 18.40 čas, ki živi: KZ Dachau — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Tednik — 21.00 T. Piuch: Vas ob meji, avstrijska nadatjevanka —
22.30	TV Dnevnik — 22.50 Kronika video.
O B i Š Č I T E
Wemer Bergovo gaterijo
V PLIBERKU
Ivan Cankar na Dunaju
Letošnjo gledališko sezono v dunajskem „Vo!kstheatru" so — kakor smo v našem listu že obširno poročali — otvorili s predstavitvijo dramatizacije Cankarjevega romana „Martin Kačur — življenjepis idealista". Dramatizacijo je leta 1976 napravil Fulvio Tomizza, Slovenec iz Italije, ki piše v italijanskem jeziku.
Dunajski „Volkstheater", last avstrijske sindikalne zveze, je bil ustanovljen v zadnjem desetletju preteklega stoletja in naj bi prvotno služil kot kulturni protiutež ostalim meščanskim gledališčem na Dunaju. Njegove uprizoritve naj bi seznanjale delavsko publiko s kulturno dediščino avstrijske in mednarodne gledališke literature, pa tudi z novimi dosežki proletarske kulture. Tem ciljem je „Volkstheater" tudi služil vse do časa avstrofašistične diktature. Po drugi svetovni vojni je gledališče spet začelo delovati, vendar na zelo mlačni osnovi: vzporedno s pomeščanje-jem socialne demokracije in sindikalne zveze se je pomeščanilo tudi to gledališče ter je svoji publiki nudilo le še lahke komade bulvarskih komedij, pri tem pa popolnoma pozabilo na svojo zgodovinsko nalogo. To je veljalo do pred tremi leti, ko je bilo konec dolgih diskusij o tem, ali naj sindikalna zveza svoje gledališče sploh obdrži, ko ne prinaša dobičkov, ali na kakšen način naj deluje naprej, saj s svojim dotedanjim programom ni moglo biti kos konkurenci drugih gledališč. Tedaj so se odgovorni dejavniki le spet spomnili zgodovinske naloge ustanoviteljev; izrabili so novo vodstvo in imenovali novega intendanta Paula Blaho. Pod tem vodstvom ie Ljudsko gledališče dobilo novo nalogo in se zavedelo, kako se naj ponovno samostojno profilira: z umetniško in politično pomembnimi komadi avstrijske in svetovne literature, s posebnim poudarkom na zgodovini avstrijskega delavstva, kajti s takšnim programom ne bo prišlo tako lahko v konkurenco z drugimi dunajskimi gledališči, hkrati pa se tudi izogne neplodnim avant-
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza tloventkih organizacijnaKoroškem,
9020 Ceiovec, Gasometergasse 10 Uredništvo: 9020 Celovec, St.-Ruprechter-StraOe 19/IV, tel. 0 42 22 / 54 0 42. teleks 42 20 54 sindok a Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 10, tel. 0 42 22 / 52 5 50.
Tisk: Založniška in tiskarska družbo zo. j. Drovo.Celovec-Borovlje
gardnim eksperimentom in nagovori nove sloje občinstva — kritično inteligenco. Pot do delavstva pa si bo moralo tudi to gledališče šele poiskati.
Toliko na kratko iz zgodovine tega gledališča, ki je prav v povezavi s tako zastavljeno nalogo letos tudi uprizorilo Cankar-Tomizzovega „Ide-alista". To je del avstrijske zgodovine, ki je pa povprečni Dunajčan navadno ne pozna in ga je treba z njo šele seznaniti. Našim bralcem vsebine „Mart:na Kačurja" vendar ni treba posredovati; ta roman velja za obvezno čtivo vsakega zavednega Slovenca in ob stoletnici Cankarjevega rojstva smo ga v nadaljevanjih objavili tudi v našem listu. Pri svoji dramatizaciji se Tomizza strogo drži literarne predloge in se je bilo bati, da ta predloga za dunajsko občinstvo ne bo preozko omejena na domače slovenske razmere, na boj med staroslovenci in mladoslovenci, med klerikalnim in liberalnim taborom, ki se je tako ostro bil na Slovenskem m katerega Cankar tako žgoče ožigosa v svojem Kačurju. Toda prav gledališka uprizoritev je šele odkrila mnogo širšo problematiko idealista, ki ob koncu propade, ki nikakor ni omejena zgolj na Kranjsko ali Koroško: hinavstvo, ritolizništvo in sve-tohlinjenje nikakor niso prikazani kot ,,občečloveške norme", temveč ozko povezano s političnim ozadjem, ki takšno zadržanje ne samo omogoča, temveč rojeva in celo zahteva — to pa je doma povsod tam, kjer se bije boj med tistimi, ki nekaj imajo in to branijo ter onimi, ki nimajo nič.
Nezrelost takratnega vaškega in kmečkega prebivalstva, ki se zoperstavi svoji lastni emancipaciji ter preganja idealista iz vasi v vas in v dokončno resignacijo — ta izpoved ni samo zgodovinskega, lokalno omejenega pomena, temveč je aktualna tudi danes, tukaj in povsod.
Tako je dunajsko ljudsko gledališče s to uprizoritvijo seznanilo občinstvo z delom Ivana Cankarja, ki je dovolj dolgo živel na Dunaju, da si je zaslužil uprizoritev enega svojih komadov tudi v avstrijski prestolnici; občinstvo je seznanilo z delom avstrijske zgodovine, na katero pa ni treba biti ponosen, kajti to je zgodovina zatiranja in diskriminacije. Zadnje besede, ki jih izgovori Kačur v ljudskem gledališču, obiskovalcu še dolgo zvenijo v ušesih: „Kako dolgo še? Trpljenje brez plačila, plačilo brez trpljenja?" To vprašanje je aktualno in upravičeno še danes. In zato je upravičena in važna tudi uprizoritev Cankarja.
fra-ter.
...............................minimumu.....urnim.m...mnmmmm....nmtnmnmnuumnm....imumt..mnum...mm....nmtmmnm.....imun..nntnnn.....
iz zadnje števi/^ej
.b) Dvojezičnost v narodnostno mešanih območjih
Ustava in občinski statuti opredeljujejo *93t temeljno pravico pripradnikov narodnosti enakopravnost njihovega jezika s slovenskim jezikom. Ta enakopravnost pri uporabi ^beh jezikov — dvojezičnost, mora biti v narodnostno mešanih območjih dosledno izvajana, ker se pripadniki narodnosti uveljavijo kot subjekt in hkrati nastopajo kot Stanke najraziičnejših institucij, od katerih Pričakujejo in zahtevajo poslovanje v last-Pem materinem jeziku ob stalni primerni P^ojezični atmosferi, ki jo je čutiti na našem Narodnostno mešanem območju.
Ker že 1. člen ustave SR Slovenije oprede-ije socialistično samoupravno demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov slovanskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti." s tem pripadnike italijanske in madžarske narodnosti šteje za in-Sgralni del slovenske skupnosti in obema Parodnostima zagotavlja posebno varstvo, , je potrebno, da bi preprečili njuno asimi-'acijo.
^ zadnjih letih so v dejanskem uveljav-jlanju dvojezičnosti doseženi veliki rezul-sti. Tako ni slučajna ocena Ferenca Ha-{P§a in Vladimirja Klemenčiča v članku dvojezičnost v SR Sloveniji: ..Bistveni po-9°j za popolno jezikovno enakopravnost ^Veh narodov na narodnostno mešanem Remiju je dvojezičnost v vsem javnem in ^nžbenem življenju. Izraža se v tem, da ^akdo zna ali vsaj razume dva jezika, da ^Sakdo govori v svojem jeziku, pa ga vsi
razumejo, da nikomur ni treba uporabljati drugega jezika, da bi ga drugi razumeli."? Ena od glavnih stvari na narodnostno mešanem ozemlju je oblikovanje funkcionalne dvojezičnosti v vseh oblikah družbenega življenja: v izobraževanju, pri delu, kulturi, rekreaciji in upravi. S takim sistemom pristnega bilingvizma so zagotovljene vse mož-
nosti za vključitev prebivalstva obeh narodov v vse oblike socialne in prostorske mobilnosti.
V	narodnostno mešanih območjih je zagotovljena popolna dvojezičnost poslovanja vseh samoupravnih organov, pravosodnih institucij, družbenopolitičnih skupnosti in ustanov posebnega družbenega pomena (zdravstvo, PTT, ipd.). Jezikovna enakopravnost je obvezna v tako imenovani „vidni", zunanji dvojezičnosti v vseh javnih napisih (na javnih zgradbah, podjetjih, ulicah in cestah na narodnostno mešanih območjih), povsod v enaki velikosti napisov v obeh jezikih (ponekod so napisi v jeziku narodnosti manjši).
V	vseh pravosodnih organih na teh območjih sta jezika narodnosti enakopravna
slovenskemu in s tem „uradna jezika", kar zahteva, da se posluje, kadar gre za pripadnika narodnosti, zmeraj v jeziku narodnosti.
Pripadniki narodnosti smejo pri opravljanju javnih funkcij in izražanju drugih interesov uporabljati svoj jezik. Pri vseh ustanovah, ki v svojem poslovanju prihajajo v
stik s pripadniki narodnosti, morajo biti sistemizirana in zasedena delovna mesta, za katera je predpisano znanje slovenskega jezika in jezika narodnosti. Če so zborovanja, proslave in druge manifestacije namenjene Slovencem in pripadnikom narodnosti, morajo biti upoštevani interesi obeh narodov, tako da prireditev poteka v obeh jezikih. Gradivo za zbore in sestanke se pripravlja in izdaja v obeh jezikih in na zborih vsak občan uporablja svoj jezik. Državne, družbenopolitične, gospodarske in druge ustanove uporabljajo v javnem poslovanju dvojezične pečate, obrazce, vabila, obvestila, plakate idr.
Kljub pomembnim rezultatom s sedanjim stanjem še ne moremo biti zadovoljni. Veli-
ko je še nedoslednosti, pri čemer tudi občinske skupščine in drugi organi niso dovolj odločni v skrbi za dosledno izvajanje pravice do enakopravne uporabe jezika. Na posamične pojave nacionalizma, šovinizma, nerazumevanja, nas tako praksa upravičeno opozarja in zahteva stalne dokaze srčne kulture, bratstva in enakopravnosti.
c) Šolstvo narodnosti
Vzgoja in izobraževanje je eno od področij, kjer sta potrebna posebna skrb in varstvo, da more narodnost ohraniti in razvijati svoj jezik in svoje nacionalne posebnosti. Zato posvečamo že ves čas razvoja naše socialistične samoupravne družbe posebno pozornost šolstvu za pripadnike narodnosti. Razvijalo in spreminjalo se je hkrati z razvojem celotnega šolskega sistema v SR Sloveniji, zaradi specifičnih problemov in posebne skrbi pa je bilo urejeno še s posebnimi predpisi.
Najprej je bilo področje vzgoje in izobraževanja za pripadnike narodnosti celoviteje urejeno leta 1972 s posebnim zakonom o vzgojnoizobraževalnih organizacijah z italijanskim oziroma madžarskim jezikom in o dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih organizacijah v SR Sloveniji, ki je načela naše narodnostne politike prevedel v pedagoško prakso.
Geza Bačič
fDa/jc	(Teorija in praksa)
6	Ustava SRS: Uradni tist, Ljubtjana 1974, stran 193.
7	Ferenc Hajoš — Vtadimir Ktemenčič: Dvojezičnost v SR Stovenijt, Teorija in praksa 1976/1—2, stran 66
Uresničevanje pravic narodnosti
Pri Beljaku 200 delovnih mest manj
Na sektorju avstrijske papirne in celulozne pro zvodnje se dogajajo v zadnjih mesecih usodne spremembe. Pri tem ravnajo predvsem nemški investitorji ze!o neobzirno z delavci. Tako je pričakovati, da bodo ukiniii tovarno celuloze v MagdaJenu pri Beijaku, tovarno papirja Arland v Gradcu pa bodo močno prestrukturirati in morda odpustiti potovico detavcev.
2e trikrat so detavcicetutozne tovarne Magdaten biti letos na prisit-nem dopustu, zadnjič avgusta. Sedaj sicer spet detajo, kako dotgo še, pa je nejasno. 2e datj časa je tovarna v rokah lastnikov papirne tovarne Hattein na Salzburškem, ki je pred nedavnim presta v tast zahodncnem-škega papirnega koncerna Papiersver-ke Aschaffenburg (PWA). Zdi se, da so novi lastniki podjetje v Magda-tenu obsoditi te še na kratko življenje. Gozd za surovine so že prodati in zgteda da se hočejo tudi podjetja samega čim prej znebiti. 200 detovnih mest zanje verjetno ni vetika postavka. Zato pa se bodo udetežiti v veliki papirni tovarni v Pots, kjer računajo z tepimi dobički.
Stišati je tudi, da betjaška občina premištjuje o odkupu cetotnega area-la, kjer bi morda namestiti kakšno novo podjetje, kar pa sedaj seveda ni preveč tahko. Za detavce torej trenutno ne zgteda dobro. Sicer pri
Trilogija „Vas ob meji" v ljubljanski televiziji
Včeraj zvečer (29. 9.) je ljubljanska televizija predvajala prvi del televizijske trilogije „Vas ob meji". Oddajanje tega filma je na Koroškem razkrinkalo pravi obraz odgovornih v deželi ter spravilo na dan marsikatero skrito plat koroške resničnosti. Drugi in tretji dei triiogije bodo v tjubtjanski teieviziji predvajati v torek 4. in v četrtek 13. okto-
Za mladino ugodnejši obisk jezikovnih tečajev
Sedaj tudi s strani deželnega šolskega sveta:
Vprašanje nadzornika še ni odločeno
Obisk jezikovnih tečajev slovenščine, srbohrvaščine, italijanščine in francoščine je za mladino povezan z določeno finančno olajšavo. Kdor je mlajši od 26 let dobi od deželnega mladinskega sekretariata ob koncu tečaja povrnjeno polovico prispevka za tečaj, če pred-
Hoteti so skozi zid ...
Igra SAK-Borovlje se je začela sicer zanimivo irt SAK je imel v začetku nekaj možnosti za zadetek, toda prvi gol so dosegli gostje. SAK je kmalu izenačil. Moštvo je bilo kompletno, toda deloma si dobil občutek, kot bi obe moštvi igrali prijateljsko tekmo, vrhu tega pa so nekateri igralci SAK postajali vedno bolj samovoljni, kar je imelo za posledice, da igra ni dobila pravega sistema.
Po odmoru so Borovljčani imeli dve lepi možnosti, vendar je Mrkun dobro branil, kljub številnim poskusom SAK ni prišel do zadetka, pred-
prisdncm dopustu niso utrpeli preveč škode, ker ie država pokrila razliko do normalnega zaslužka, vendar je ravno to dejstvo uspavalo pozornost delavcev, tako da z njihove strani in s strani delavskega zastopnika ni aktivnosti za branjenje delovnih mest.
ARLAND V IZRAVNAVI Tudi v papirni tovarni Arland na Štajerskem, ki je bila nekdaj v rokah lastnice prejšnje tovarne celuloze v Rebrci, se dogajajo velike spremembe, govori se celo o možnostih odpuščanja delavcev. Čeprav je podjetje lani in letos dobilo javna sredstva za potrebne investicije, je podjetje šlo pred dnevi v izravnavo — zaradi previsokih dolgov. Govori se o tem, da bodo opustili produkcijo grafičnega papirja, higijenski papir pa bodo od 10. oktobra naprej proizvajali v novem podjetju z imenom Papierfabrik Andritz Ges. m. b. H. Lastn-k obeh podjetij je nižjeavstrijski podjetnik Michael Srlzer, ki si z izravnavo starega podjetja in z ustanovitvijo novega prihrani veliko denarja, ker mu v tem slučaju država plača vse to, kar pristoji delavcem ob likvidiranju starega podjetja. 210 delavcev od 490 bo dobilo delo v novem podjetju, bodočnost ostalih pa je trenutno zelo negotova.
bra. S tem bo imela širša slovenska in tudi jugoslovanska javnost možnost si ogledati film, ki je v celoti izzval razne kritične reakcije, ki pa je v zadnjem delu razgalil vzdušje, ki je vladalo okoli 70. leta na Koroškem. Za marsikaterega izmed nas bo to tudi možnost, da si v miru še enkrat ogledamo ta osporavani film.
loži potrdilo, da je obiskoval tečaj. Podpore izplačujejo v smislu mednarodnih mladinskih kontaktov in sicer za tečaje družb Dante-Alighieri, Francosko-Avstrijske družbe, koroških ljudskih univerz, inštituta za pospeševanje poklicov (BFI) in .inštituta za pospeševanje gospodarstva (VVIFI).
vsem tudi zaradi tega ne, ker so napadati največkrat tam, kjer je bila največja gneča. Mart n Hobel je moral po hudi poškodbi v obrazu zapustiti igrišče, sodnik pa sploh ni ukrepal. Martina je nadomestit Sigi. Po prostem strelu obramba SAK ni izgledala posebno dobro, žoga se je odbila od golmana in Boroveljčani so presenetljivo dali drugi gol. Nato je SAK skušal še izenačiti, vendar se niso razvile uspešne kombinacije, ki bi mogle presenetiti Boroveljčane. Vrhu tega pa so v tem napadanju pozabili na obrambo, tako da so rav-
Preziranje upravičenih staiišč koroških Siovencev giede imenovanja okrajnega šoiskega nadzornika je predvsem tudi v vrstah dijaške miadine povzročiio ogorčenje. Zato so dijaki in Koroška dijaška zveza razmišijaii tudi o možnosti štrajka na gimnaziji, da bi s tem jasno podčrtati svoje nezado-voijstvo nad ravnanjem obiasti, ki prezirajo potrebe manjšine. V zvezi z napovedjo stavke je zastopnike KDZ povabii na razgovor predsednik Dežeinega šoiskega sveta Kircher, ki jim je zatrjevat, da vprašanje okrajnega šoiskega nadzorni-
SPD OBIR je 24. 9. 1983 priredilo pri Kovaču na Obirskem II. podeljevanje bralnih značk za mlade obir-ske bralce slovenskih knjig.
Društveni predsednik dr. Avguštin Brumnik je pozdravil zbrane mlade domačine in lepo število odraslih spremljevalcev, ki se zanimajo za slovensko prireditev in knjigo. V svojem nagovoru je le še podnetil bralno navdušenje. Na podlagi zanimivih statističnih podatkov je prikazal razvoj in pomen branja med ljudstvom, za slovenske bralce pa podčrtal posrečeno zamisel, da se pridobiva že mladega šolarja v osnovni šoli za načrtno branje prav z bralnimi značkami! Kaj takega nimajo drugi sosedni narodi !
Za SLOVENSKO ŠTUDIJSKO KNJIŽNICO je spregovorila knjižničarka Vida Polanšek, ki nas je seznanila z razveseljivim podatkom, da se je Bralna značka med mladimi koroškimi slovenskimi bralci kaj hitro razširila in trudila, kajti že nad 100 bralcev štejemo širom po naši deželi. Posebno je podčrtavala funkcionalnost knjige, zlasti dobre knjige, ki pospešuje razvoj jezika, mišljenja in fantazije in s tem zbuja otrokovo ustvarjalnost. Vzpodbujala je tudi prisotne starše, ki so pravtako od mladih nog zvesti bralci nekdaj ne tako številnih in zanimivih slovenskih knjig kot jih ima na razpolago današnja mladina, presrečna beroča mladina, tako v potujoči knjižnici in še v šolski knjižnici obirske ljudske šole; vzpodbujala je zlasti k temu, da ni vseeno, kaj in kako otrok bere — zakaj mladinska knjiga mora biti razumljiva, poučna, jezikovno čista in aktualna.
In knjiga je gotovo tudi tisto darilo, ki je vedno na mestu, bodisi za
Napeto so Selani pričakovati igro z drugouvrščenim Grabštanjom. Saj gre Selanom sedaj za to, da ohranijo vodilno mesto, ki ga ob začetku pr-
ŠMIHEL JE ZMAGAL
2e v prejšnji igri proti KAC se je videlo stopnjevanje šmihelskega moštva, do polnega uspeha pa so prišli zadnjo nedeljo na domačem igrišču v tekmi proti Dobrli vasi. 2e v 5. minuti je Vauče premagal nespretnega golmana, vendar so se najprej gostje še enkrat stopnjevali ter izenačili. To je bil tudi rezultat prve polovice. Tik po pavzi so gostje celo zboljšali rezultat na 2:1. Nato so se domačini stopnjevali, Pukel je ubranil celo enajstmetrovko, ter z dvema goloma (Vauče v 70. in Petrič v 79. minuti) dosegli zmago 3:2. S to zasluženo zmago so Šmihelčani končno zaključili svojo neuspešno serijo.
no ob najhujšem pritiskanju iz protinapada dobili tretji in odločilni gol.
Vodstvo SAK je po igri v pismeni obliki protestiralo proti sodniku Koi-nigu, ki je s provokantnim žvižganjem (ko je žvižgal proti SAK, se je tudi smejal), dal igri svoj pečat.
Resno pa se je vodstvo SAK bavilo tudi s vprašanjem glavnega trenerja in pravijo, da bo v najkrajšem času prišlo do ustrezne odločitve. Želeti je, da bo tako dobila igra SAK tudi spet več sistema in enotnosti.
ka še ni dokončno odločeno, in da je prišio ie pomotoma do označevanja učiteija VViegeleta kot okrajnega šoiskega nadzornika v pismu, ki smo ga objaviti pred kratkim tudi v Siovenskem vestniku.
Pod temi pogoji so dijaki odstopiti od načrtovane stavke. Nadaije pa podpirajo še števiini pripadniki siovertske manjšine s podpisi sta-iišče osrednjih organizacij v omenjenem vprašanju, široko podporo pa dokazujejo tudi pisma, ki prihajajo na Zvezo siovenskih organizacij.
kak družinski, rodovni praznik, bodisi za kak drug pomemben šolski ali otrokov dogodek ali celo dosežek, uspeh! Tudi na to naj bi starši pogosteje mislili!
Knjižničarka Vida Polanšek je lahko z veseljem poročala zbranim Obir-čanom, da se je število bralcev od lani podvojilo — in da je sedaj kar dvajset bralcev na Obirskem, med temi so domači učenci ljudske in glavne šole, ki hodijo v Kaplo, pa še marljivi gimnazijci iz naše doline so zraven, kar je posebej lepo! Zato je knjižničarkina zahvala napram obir-skim in korškim staršem prav prijetno upravičena!
Podelila je dvanajstim bralcem bronasto Cicibanovo bralno značko, osmim pa srebrno! Med prvimi so: Rigelnik Joži, Rigelnik Irena, Rigelnik Martina, Karničar Emanuel, Pavlič Zofija, Pavlič Lenart, Cuderman Mirko, Smrtnik Marko (Korški), Smrtnik Marko, Brumnik Werner, Brumnik Frančiška, Haderlap Veronika; med drugimi pa: Karničar Žalika, Karničar Hanzi, Kučnik Engelbert, Haderlap Peter, Haderlap Franci, Haderlap Jakej, Cuderman Lenart, Rigelnik Veronika.
Po podelitvi bralnih značk je še društveni namestnik blagajnik Feliks Haderlap ob asistiranju nadvse pripravnega Helmuta Božiča predvajal nekaj primernih filmov. Ker tehnika ni prav funkcionirala pri SPZ aparaturi, je Feliks priskočil s Helmutom kar s svojim lastnim aparatom in je predvaja) več svojih in Helmutovih filmov iz obirskega domačega dogajanja, tako tudi film o letošnjem Spominskem pohodu Hermanu Veliku na Obir.
venstva sploh niso pričakovali. V prvi polovici se igra ni razvila prav, posebno tudi po krivdi gostov, ki jim je šlo verjetno le za dosego ene točke in so dostikrat odbijali žogo iz igrišča. Prvi polčas, v katerem je imel Travnik-sam pred golmanom največjo šanzo, se je končal neodločen brez golov.
V	drugi polovici so domačini bolj pritiskali in po dobri podaji Travnika je Franci Dovjak premagal nasprotnega vratarja. Toda po napaki selske obrambe in vratarja so komaj tri minute pozneje izenačili.
V	naslednji tekmi se bodo Selani pomerili s tretjeuvrščenim Klopin-jem, ki je poleg Sel še edino neporaženo moštvo tega razreda.
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA razpisuje
Turistična agencija CARTRANS vabi na
OB!SK KONCENTACUSKiH TABORtŠČ RAVENSBRUCK )N BUCHENWALD
v okviru 6-dnevnega potovanja po Nemški demokratični republiki (DDR).
1.	dan:ob5.00 odhod izCe-lovca, direktno v Berlin
2.	dan: ogled Berlina
3.	dan: ogled KZ Ravensbruck
4.	dan: ogled Leipziga
5.	dan: ogled KZ Buchenwald, Weimar
6.	dan: povratek, ob 22.00 prihod v Celovec
Potovanje bo od nedelje 23. 10. do petka 28. 10. 1983.
Polovični penzion, avtobusni prevoz, viza, vodstvo
cena S 4.873.—
2-DNEVN! iZLET „K ROJAKOM NA GORtŠKO/tTALtJA Sobota, 8. oktobra 1983:
Odhod: 7.00 Dobrla vas, 7.30 Celovec - Cartrans Na poti skozi Slovenijo ogled ..BOLNICE FRANJE"; Gorica: kosilo, nato obisk vinogradnikov s pokušnjo vina, večerja -družabni večer, nočitev. Nedetja, 9. oktobra 1983:
Po zajtrku ogled tovarne solarnih naprav Bogdana Butko-viča, ogled drugih znamenitosti, kosilo; povratek preko Trbiža v Celovec (19.00) oz. Dobrla vas (19.30).
Cena vključuje: prevoz, 2 kosili, večerjo, prenočitev z zajtrkom
šii. 730 —
Prijave po tel. 0 42 22 — 51 28 25 naslov: Pavličeva 7, 9020 Celovec
KMEČKO GOSPODARSKA ZADRUGA PLIBERK
išče
kvatificiranega prodajalca v oddeiku za žeteznine. Prijave na zadrugo Piiberk, tei. (0 42 35) 20 39
SLOVENŠČINA ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE
DRUŠTVO „NAŠ OTROK" V CELOVCU sporoča, da bosta učiteljica Rezika ISKRA in učitelj Danilo PRUŠNIK od 6. oktobra 1983 naprej ob četrtkih (od 16. do 18. ure) spet vodila pouk slovenščine za osnovnošolske otroke v prostorih otroškega vrtca „Naš otrok" v Celovcu, 10.-Okto-ber-Stra8e 25. Pol ure pred poukom slovenščine (torej ob 15.30 uri) bo imela gospa Lenčka Kupper zborovsko petje za otroke.
Sejem plemenskih ovac
Deželna zveza rejcev ovac za Ko* roško prireja v sredo 5. oktobra 1983 s pričetkom ob 11. uri v SpU' talu ob Dravi (Agrosserta, Koschat* straBe) sejem plemenskih ovac. Za sejem je prijavljenih okoli 120 o^* nov in 60 plemenskih ovac. Prire* ditetj opozarja na to priložnos ovčerejce in tudi občine kot nosi* ce zakonitega vzdrževanja plemen* skih živali ter poudarja, da so ca trgu še ugodne možnosti za proda jo ovčjega mesa.
5. ekipno prvenstvo v namiznem tenisu
1.	Pravico sodeiovanja imajo v:a siovensko športna društva, ostaia stave"* :ka društva in šo):ke udanove (v nadaljevanju društva).
2.	S!oven!ki ekipni prvak 1983-84 postane ekipa, ki osvoji po dvakratne!" prvenstvenem cikiusu največje števito točk.
3.	Prvoptasirana ekipa postane siovenski ekipni prvak 1983-84 in prej"*" * trajno tast pokal ekipnega prvaka. Tekmovatci prvoptasirane, drugop'"' sirane in tretjeptasirane ekipe prejmejo kotajne in diptome.
4.	Ekipo sestavtjajo trije tekmovatci in tekmovaike [tahko mešano). <"''!! mora društvo prijaviti s prijavo najkasneje do sobote, 8. oktobra
na naslov Siovenske športne zveze, Gasometergasse 10, 9020 Ceiove (tet. 32 i 30). Društvo tahko prijavi za ekipo največ 3 tekmovalcev. P'*"".' stvene tekme potekajo po tekmovatnih pravilnikih Koroške namizno'"" ške zveze.
3. Prvi de! prvenstva se predvidoma začne 23. oktobra, konča pa 8. vembra 1983. Drugi det prvenstva pa je na sporedu vigredi 1984.
6. Prijavnina za vsako ekipo znaša 100 šilingov.
SAK na zadnjem mestu
Dve moštvi brez zmage sta se zadnjo nedeljo srečali na Koscha-tovem nogometnem igrišču, sedaj je brez zmage !e še SAK in je zato tudi na zadnjem mestu iestvice. Na predzadnjem mestu je uvrščen drugi novinec v iigi: Radenthein.
Točka za Sele
Bralne značke za pridne obirske mlade bralce