1 3 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS H • 1990 . 1 nič. Zares škoda, da se ta primerjava ne da napraviti. Referat Fischerjeve je bil spre­ jet z velikim zanimanjem in diskusijo. Prav škoda je tudi, da ni prišla Andrea Lau- ritsch, ki naj bi govorila o celovških tobakaricah. Delno sta se našega delavskega gi­ banja dotikala tudi Karin Schmidlechner in Eduard Staudinger iz Gradca. Prva je govorila o štajerskem delavstvu med 1875 in 1890, vendar skoraj brez upoštevanja Spodnje Štajerske, drugi pa o praznovanjih prvega maja na Štajerskem, kjer je za Spodnjo Štajersko povzemal moje raziskave. Nadvse koristno bi bilo, če bi Schmid- lechnerjeva svojo raziskavo raztegnila še na našo Štajersko, saj prav družbeni in so­ cialni aspekt v moji raziskavi delavskega gibanja na Spodnjem Štajerskem najbolj manjka. Ostali referenti so obravnavali posamezne aspekte dogajanja, časovno in krajevno omejeno. Tako je Josef Stockinger iz Linza prikazal delavski vsakdan v obratu Letten, ki je bil del Werndlove tovarne pušk iz Steyra, Hubert Auer iz Inns- brucka prehod Wattensa od kmečke občine v delavsko vas, Detlef Stender iz Kon- stanza delavstvo v Singenu, Andreas Resch iz Scharnsteina štrajk v tamkajšnji to­ varni srpov leta 1908, Severin Hainisch z Dunaja papirne delavce v Lenzingu, Luis Specher iz St. Gallena tekstilce ob nemško-švicarskem Renu, Reinhard Mittersteiner z Dunaja pa italijanske delavce v Vorarlbergu v letih 1870 do 1914, med katerimi so bili tudi Slovenci iz Trsta in okolice, npr. Franc Milost, ki je bil tam nekaj časa pred­ sednik delavskega društva. Gerald Sprengnagel iz Salzburga računalniško proučuje migracije in socialno mobilnost. Prikazal je nekaj zanimivih vzorcev. Nazadnje naj še omenim, da sem imel referat o stališčih JSDS do agrarnega vprašanja in podeželja sploh, medtem ko sem v diskusiji moral poseči tudi v organizacije krščanskih social- cev in liberalcev. > .. i Tridnevni simpozij je dal ali vsaj nakazal odgovore na številna vprašanja o zgo­ dovini delavskega gibanja na ozemlju vse Cislajtanije. Diskusija je bila številna in dolgotrajna in zbornik referatov, ki bo predvidoma izšel leta 1990, bo gotovo zani­ mivo branje. Simpozij je tudi pokazal, da se vsaj v ZRN in Avstriji zelo seriozno In velikopotezno lotevajo zgodovine delavskega vsakdana, pri čemer za drage računal­ niške raziskave denar ni poseben problem. F r a n c R o z m a n ZGODOVINSKI SIMPOZIJ »MINORITSKI SAMOSTAN NA PTUJU* Simpozij je trajal 12. in 13. oktobra 1989. Ob dokaj številni udeležbi zgodovinar­ jev, umetnostnih zgodovinarjev in drugih se je odvijal v prenovljenem refektoriju Mi- noritskega samostana na Ptuju. Prisotne je najprej pozdravil provincial slovenskih minoritov p. Tarzicij Kolenko, sicer domačin. Posebej je poudaril pomen Zbornika, tiskanega dokumenta, ki je izšel ob jubileju, pomembnem ne le za ptujsko, temveč tudi za slovensko zgodovino. Pozdravu se je pridružil Janez Vrečer, podpredsednik SO Ptuj, ki je prisotnim na kratko orisal našo občino. Rafko Valenčič, dekan Teolo­ ške fakultete v Ljubljani je po pozdravu dodal, da imamo Slovenci kaj pokazati svetu z Zbornikom. Pozdravil je tudi glavni urednik Zbornika Jože Mlinaric iz Pokrajin­ skega arhiva v Mariboru. Na kratko je orisal štiriletno pot, ki jo je prehodil Zbornik, preden je zagledal luč sveta. Zahvalil se je tudi souredniku p. Marjanu Vogrinu, gvar­ dijanu tukajšnjega samostana za vsestransko sodelovanje. Po izročitvi avtorskih izvodov Zbornika prisotnim avtorjem je stekel delovni del simpozija, na katerem smo žal pogrešali kolege zgodovinarje in arhivske delavce iz širšega slovenskega prostora. Za delovnega predsednika smo potrdili Franceta M. Do- linarja iz Arhiva SRS, p. Marjana Vogrina in dr. Jožeta Mlinarica za člana. Prvi re­ ferent je bil Metod Benedik, profesor cerkvene zgodovine na Teološki fakulteti v Ljubljani. Podal je duhovno skico sv. Frančiška iz Assisija, njegovih naslednikov manjših bratov, današnjih minoritov. P. Gennaro Bove, profesor na Teološki fakulteti sv. Bonaventure v Rimu je na zelo sugestiven način podal zgodovinsko podobo manj­ ših bratov na Štajerskem in Koroškem. Jakob Emeršič, višji bibliotekar v Ljudski in študijski knjižnici na Ptuju je predstavil knjižni fond minoritske knjižnice z obilico prepotrebnih podatkov. Marija Hernja Masten, arhivistka iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju je na kratko informirala prisotne o problemih, na katere je naletela pri pisa­ nju prispevka o arhivskem gradivu samostana. Le-to se namreč nahaja na različnih mestih, posebej je problematično še neurejeno arhivsko gradivo Minoritskega kon- venta v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Peter Pavel Klasinc, arhivist iz Po­ krajinskega arhiva v Mariboru, soavtor gornjega prispevka je posebej poudaril, da je delovna skupina, ki je delala za Zbornik v Avstriji, naletela na veliko razumevanje in pomoč predvsem minoritov domačinov. Diskusija se je po prvem sklopu predavanj vrtela predvsem okoli vprašanja usta­ novne listine, ki bi dokončno potrdila letnico 1239 kot leto prihoda manjših bratov ha Ptuj. Take listine po vsej verjetnosti ni, ker so se manjši bratje drugače naselje- ZGODOVINSKI ČASOPIS it • ISSO • 1 131 vali kot npr. benediktinci in kartuzijani, ki so od ustanovitelja dobili ustanovno li­ s t ino oziroma potrditev posesti in prostora, kar so rabili za naselitev. Manjši bratje so prihajali v skupinah in se ustavljali oziroma ustavili tam, kjer so bili vsaj osnovni pogoji za njihovo delovanje — ob rekah, na robu mesta itd. Pojavilo se je tudi vpra­ šanje, zakaj v minoritski knjižnici ni kodeksov. Konkretni podatki niso znani, obsta­ jajo pa popisi kodeksov. Če so kodeksi iz Minoritske knjižnice ohranjeni, jih bo mo­ goče najti. Potrebno pa bo mnogo iskanja tako doma kot v tujini. Mnogo časa in zna­ nja bo potrebno posvetiti "tudi arhivom v Italiji, predvsem v Rimu, kjer je mnogo še neevidentiranega arhivskega gradiva, pomembnega za naše kraje. Jože Mlinaric, avtor najdaljšega prispevka v Zborniku, je na simpoziju podal le krajši oris zgodovine samostana od ustanovitve do leta 1800. Prevladuje prikaz go- .spodarske zgodovine, ker so se namreč ohranili dokumenti predvsem za ta del življe­ nja v samostanu. Poleg gospodarske zgodovine je predočil tudi jezikovno problema­ tiko, vprašanje tujih gvardijanov, reformacije, protireformacije in številna gradbena dela. Anton Ožinger, arhivist iz Škofijskega arhiva v Mariboru je podal zgodovino samostana in cerkve sv. Petra in Pavla od začetka 18. stoletja do 1. svetovne vojne. Podal je predvsem podobo življenja v samostanu, ki je preživel reforme Jožefa II., ker je.imel župnijo in ker so se minoriti ukvarjali s šolstvom. V tem času so izgubili številna posestva, vendar pa so po ugotovitvah avtorja zato posvečali več časa du­ šnemu pastirstvu. P. Marjan Vogrin, zgodovinar in gvardijan samostana je podal nje­ govo zgodovinsko podobo od 1. svetovne vojne do danes. Podal je na faktografski na­ čin dogodke v samostanu za dobrih 50 let nazaj s poudarki-na letu 1941 oziroma 1945, 1950 in nato 1980. Izoblikovalo se je tudi stališče, da bi bilo potrebno napisati biogra­ fijo o Gašperju Dietlu, gvardijanu tukajšnjega samostana od leta 1682 naprej. V nje­ govem času sta samostan in cerkev dobila veličastno baročno podobo. Nacionalni pro­ blemi, tako znani za 19. stoletje, niso bili aktualni za srednji vek, čeprav so bili patri pri nas tujci, naši patri pa so bili v tujih deželah. Kar pa se tiče gvardijanov — tuj­ cev, je šlo za-cerkveno politiko Rima, ki ni zaupala lokalnim veljakom in je postav- ' ljala svoje. * Po pestri debati je sledil skupinski ogled razstave na Ptujskem gradu: Pretiosa sacra et documenta historica. Na ogled so bili dokumenti in eksponati iz župnijskih uradov ptujskega in ormoškega območja, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovin­ skega arhiva Ptuj in Minoritskega samostana na Ptuju. _ Drugi delovni dan je vodilo delovno predsedstvo v sestavi Janez Mikuž, ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru kot predsednik, Marjeta Ciglenečki iz Pokrajinskega muzeja Ptuj in p. Andrej Kropej iz Gradca kot člana. Drugi dan je bil v prvem delu v znamenju umetnostne zgodovine. Jože Curk je orisal gradbeno zgodovino samostana in cerkve. Marijan Zadnikar nas je seznanil z umet- nostnozgodovinskim pomenom in usodo samostanske cerkve. Ta 20 let star prispevek je dopolnil Janez Mikuž. Predočil je problematiko pri restavriranju prezbiterija. Ser­ gej Vrišer je z mnogo znanja in ljubezni predstavil baročno podobo cerkve sv. Petra in Pavla. 2al noben referentov ni bil osebno navzoč in ni bilo možno z njimi deba­ tirati. Kljub temu pa razgovor ni izostal. Delovni predsednik je ponudil iztočnice v smislu ponovne vzpostavitve prvotnega stanja Minoritskega trga, ki poleg obnovitve cerkve vsebuje tudi obnovitev Marijinega stebra. Provincial je načel vprašanje smotr­ nosti iskanja krivca za odstranitev ruševin cerkve in za gradnjo poštnega poslopja mëd posamezniki. Ali ne bi bilo bolje o tem problemu razmišljati v širšem kontekstu? Umetnostnozgodovinski prispevki so sledili tudi po odmoru. Marjetica Simoniti, muzejska svetovalka pri Pokrajinskem muzeju v Mariboru je na osnovi inventarjev samostana predstavila liturgično opremo samostana nekoč in jo primerjala z opremo, ohranjeno do danes. Marjeta Ciglenečki, kustodinja za kulturno zgodovino v Pokra­ jinskem muzeju Ptuj je spregovorila o samostanski opremi v preteklosti in si prislu­ žila aplavz kot prva izmed najavljenih referentk, ki je v resnici nastopila. Med pred­ stavljeno opremo predstavljajo poseben delež stropne freske v refektoriju. Nada Jur- kovič, arhivist v Zgodovinskem arhivu Ptuj je spregovorila o vlogi minoritov pri raz­ voju šolstva na Ptuju. Kristina Samperl Purg, arhivist v Zgodovinskem arhivu Ptuj je predstavila mesto Ptuja in vlogo minoritov v narodnostnih vrenjih na prelomu 19. v 20. stoletje.. Pogovor je tekel v smislu dopolnjevanja referatov. Nacionalna proble­ matika, bi morala biti zajeta mnogo širše. Jezikovna vprašanja bi morali spremljati .od srednjega veka naprej. Obdelani bi morali biti tudi slovenski tiski, jezikoslovci itd. Problem postavitve nove cerkve, identične z Dietlovo, je rešljiv, vendar bo le-ta ve­ dno ostala le rekonstrukcija. Ob tej problematiki se je oglasil gvardijan iz časa ne­ uspelih poskusov, da bi zgradili novo cerkev, in predlagal, da bi bilo, če so danes večje možnosti za uresničenje dolgoletne želje, umestno poslati apel na določena me­ sta, ljudi, institucije, da bi današnje stanje spremenili. Po končani debati se je Aleš Arih iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne de­ diščine zahvalil minori tom za vzgledno organizirane in izpeljane cerkvene slovesnosti in zgodovinski simpozij ter,predlagal,, da bi se z zaključki simpozija seznanilo čim več 132 ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 19&0 . 1 ljudi. Zaključke je z dolgim aplavzom potrdilo več kot 50 udeležencev iz vse Slove­ nije, Hrvatske, Avstrije, Nemčije in Italije. P. Tarzicij Kolenko se je zahvalil vsem predavateljem, vsem gostom in vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu sim­ pozija, in menil, da je zaradi simpozija oziroma zaradi jubileja minoritov tudi mesto Ptuj bilo nekaj časa v ospredju. Skupno kosilo Pri Ribiču, ogled kleti pod strokovnim vodstvom enologa A. Ska- za in vinska pokušnja so razvezah jezik tudi najmanj zgovornim. Simpozij je bil za­ ključen na Ptujski gori ob kozarcu Gornine, jubilejnega vina Minoritskega samostana in ptujskih kleti. Poročilo naj dopolnimo še z Zaključki zgodovinskega simpozija ob 750-letnici minoritskega samostana na Ptuju — Največja pridobitev simpozija je 448 strani obsegajoč Zbornik z naslovom: , Minoritski samostan na Ptuju 1239—1989, ki je izšel že pred posvetovanjem. Prispevki v Zborniku so pisani v prvi vrsti na podlagi arhivskih virov iz domačih in tujih arhi­ vov ter ustanov. Avtorji so črpali podatke iz zelo obsežnih fondov in poudariti je treba, da je bilo delo zahtevno in predvsem v tujini otežkočeno zaradi neurejenosti nekaterih fondov. Za ta Zbornik je bil prvič uporabljen obsežen fond Štajerske pro­ vince, ki ga hranijo na Dunaju. — Pridobljene so bile številne fotokopije dokumentov predvsem iz tujih arhivov. Oblikoval se je poseben fond tovrstnega gradiva, ki se bo hranil na Ptuju in se se­ veda tudi v bodoče dopolnjeval. — Zbornik ni lokalnega pomena, čeprav obravnava na videz domačo krajevno zgodovino. Razprave dopolnjujejo celovito podobo slovenskega zgodovinopisja; saj se je zgodovina ptujskega samostana vsaj pol tisočletja odvijala v srednjeevropskem prostoru. — V bodoče je potrebno nadaljevati s pridobivanjem tuje literature in evidenti­ ranjem gradiva v tujih arhivih (Vatikan) ter pridobivati nove kopije gradiva, da bi lahko predstavili duhovno življenje v samostanu, ki še ni moglo biti ustrezno pred­ stavljeno do leta 1800, ker kljub marljivemu iskanju v Gradcu in na Dunaju ni bilo mogoče najti zapisnikov provincialnih kapitljev, ki edini morejo podati podrobnejši vpogled v življenje nekega samostana. Potrebno bo podrobneje obdelati gvardijana Gašperja Dietla, morda v obliki monografije. V njegovem času je samostan s cerkvijo dobil veličastno baročno podobo. Potrebno bo iskati sledi za manjkajočimi kodeksi, ker te do danes niso bile odkrite. Podati bi bilo potrebno celovitejšo podobo samo­ stana v novem veku. — Kljub obširnemu in temeljitemu delu, ki je bilo opravljeno za restavriranje minoritskega samostana, je potrebno z deli nadaljevati. Pri tem je mišljena ponovna gradnja cerkve, brez katere je samostan kot liturgična celota okrnjen kljub rekon­ strukciji prezbiterija. Na ta način bo vzpostavljena spomeniška celota samostana, ki kot raščena arhitektura lahko prenese takšen nov dodatek. — Na Minoritskem trgu je v sklopu sistematične prenove mesta potrebno posta­ viti Marijin steber — spomin na krščansko zmago nad Turki pri Monoštru leta 1664. Na ta način bodo ponovno vzpostavljena avtentična prostorska razmerja Minoritskega trga oziroma današnjega Trga svobode. K r i s t i n a S a m p e r l P u r g CARL CZÖRNIG MED ITALIJO IN AVSTRIJO Goriški Istituto di storia sociale e religiosa je 15. decembra 1989 pripravil sim­ pozij z naslovom Carl von Czoernig -fra Italia e Austria. Prireditelj se je spomnil stote obletnice Czörnigove smrti (v Gorici 5. oktobra 1889) obenem pa pričel z raziskavo novih poglavij goriške zgodovine — nemške sestavine krajevne preteklosti. Carl Czörnig (1804—1889) je utemeljitelj avstrijske državne statistike, avstrijski državni uradnik na Dunaju, v Trstu in v Lombardiji, pisec o mnogih problemih krajev, v ka­ terih je kot državni uslužbenec živel, publicist in raziskovalec z zelo širokim obsegom interesov in ne nazadnje tudi zgodovinar. V tej panogi Czörnigovih zanimanj ima posebno mesto obsežna zgodovina goriške dežele in Gorice (1873—1874). Nekaj je bilo razlogov, ki so prireditelja simpozija napotili k odločitvi, da na poseben monografski način obravnava osebnost iz nemškega kulturnopolitičnega sveta, vendar pa hkrati osebnost, ki je bila najtesneje povezana s Trstom in predvsem z Gorico. Kot nekak uvod v enodnevni sestanek je goriški inštitut za versko in družbeno zgodovino načrtoval nekaj predhodnih predavanj. V okviru teh naj bi poznavalci raz­ pravljali o goriški historiografiji. Ta nadvse koristna pobuda se ni uresničila. Program enodnevnega sestanka je najavil poleg uvodnih in zaključnih govorov v celoti deset