Ptuj, petek, 27. januarja 2006
letnik LIX • št. 7 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Čisto majSkene cene.
PoputI do <00.000 SIT za oiebno vozilu Vblknnigen.
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Plui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Zima je pokam!
Dai bo ob domačem ognjišču



NapoVedi^o^o'gijniostrlpimi se ževresničujejo, sajjete dni žiiVoJSrebro ponekod padlo tudi do 20 stopinj pod.^ niČjolinCf je zunaj. prijetno'- ko .zaškriplje pod nogami, je ob domaCem ognjišču šeprijetneje, ko zaprasketa in^ tlSsFaSijSi -po ^njuJvCasih soiekli, daimoraidobergospodarjmeti ob svecnici na zalogi šepoldrvin-pol -krmei^
-]inlda^fs
odar in bližnji sosed
. -Tudi1prii-Falfntovih v -Muretincih se tega zavedajorzató-staJse,obcftrtkovfm -sonCS lotilaJkalanja-drv. Za vsak-primer, nikoli - se ne ve, kako-dolgo bozima šetrmoglavila?^-
Naj športnik Ptuja
Kroni Mojci Derčar in Mitju Mahoriču
Stran 15
Foto: Martin Ozmec
Po mestni občini
Ptuj • Je nasilništvo le podaljšana roka vandalizma?
Stran 3
Po naših občinah Ormož • Skupen naskok na evropska sredstva
Stran 2
Ptuj • Ogorčenje nad novim plačnim sistemom v javnih zavodih
Stran 5
Po naših občinah	Po naših občinah
Podlehnik •	Kog • Kolikor
Perutninina donacija	denarja, toliko
podlehniški občini?!	asfalta!
Stran 6	Stran 7
Gorišnica« Zakaj se župan Jože Kokot ni udeležil okrogle mize
Stran 8
Po naših občinah
Ptuj • Plače si direktorji niso določali sami
Stran 10
9770040197060
Ormož • Povezovanje v trenutkih odločitev o ločevanju
Skupen naskok na evropska sredstva
V trenutku odločanja o občinskih delitvah je župan Vili Trofenik na nedavni tiskovni konferenci presenetil z vestmi o združevanju in povezovanju. Župani Gornje Radgone, Ljutomera, Sv. Jurija ob Ščavnici, Razkrižja, Ormoža in Križevcev so se dogovorili o čistopisu pogodbe o Območnem razvojnem partnerstvu za območje Prlekije, ki sega od avstrijske do hrvaške meje. O tem, da se partnerstvu pridružita, razmišljata tudi občini Radenci in Veržej, odločili pa se bodo v naslednjih dneh.
Župan je povedal, da območje Prlekije predstavlja enoten geografski in kulturni prostor, dovolj homogen in motiviran z močno potrebo po iskanju skupne prleške identitete. Občine na tem območju so že v preteklosti izkazale interes in potrebo po povezovanju in skupnem nastopanju, kar naj bi omogočilo hitrejši razvoj posameznih občin in območja kot celote. Novi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja kot temeljne funkcionalne enote za izvajanje regionalne politike določa razvojne regije. Zaradi velikosti posameznih razvojnih regij pa daje zakon občinam možnost, da znotraj regije oblikujejo območno razvojno partnerstvo kot pogodbeno, javno-zasebno, interesno in teritorialno delovanje sodelovanja občin, združenj gospodarstva, nevladnih organi-
Uvodnik
zacij itd. Smisel partnerstva je izdelava območnega regionalnega razvojnega programa, ki bo imel dva dela -eden bo umeščen v program za Podravje (Ormož), drugi pa v Pomurje.
Glavni motiv povezovanja pa je usposobitev za pripravo in izvedbo pridobivanja sredstev iz blagajne Evropske unije v smislu spodbujanja skladnejšega regionalnega razvoja.
Ob pripravah na pogodbo so župani razmišljali tudi o zvezi občin, vendar je razlika od partnerstva v tem, da zveza postane pravna oseba in bi nastopala v svojem imenu in za svoj račun, kar bi pomenilo prenos pristojnosti s tega področja na zvezo. To bi lahko bil dolgoročni cilj, v danem trenutku pa bi bil nerazumljen v občinskih svetih in javnosti, je prepričan Tro-fenik. Partnerstvo bo moralo
O ljubezni, veri in politiki ...
Zima, ki nam je po dolgem času spet pokazala ostre ledene zobe, je kot kaže primeren čas tudi za raznorazne zimske radosti. In hva-labogu, da se poleg smukaških ter sankaških dogajajo še drugi radostni dogodki, ki po svoje skrb ijo za to, daje temperatura med ljudstvom višja, kot sicer.
Sredi tega tedna je vesoljni svet preplavila prva enciklika papeža Benedikta XVI., v kateri so zapisane smernice novegapapeške-ga obdobja, ki bodo zagotovo še dolgo odmevale v krščanskem in tudi siceršnjem svetu. V dokumentu z naslovom Bog je ljubezen želi sveti oče prikazati izredno bogastvo krščanskega pojmovanja ljubezni, kajti v prvem delu dokumenta, ki ga je napisal že lani, a seje zaradi težav sprevodom v svetovne jezike objava nekoliko zavlekla, govori o ljubezni, ki je ustvarila stvarstvo in odrešuje človeka, v drugem pa o uresničevanju zapovedi ljubezni do bližnjega.
Papež pojasnjuje, da je beseda ljubezen večpomenska; grška kultura je sicer razločevala bistvo med telesno ljubeznijo in njeno duhovno razsežnostjo, v krščanstvu pa sta oba pojma povezana, saj šele skupaj predstavljata bistvo resnične ljubezni.
Pozornost širše javnosti in tudi neverujočih pa je papež pritegnil predvsem v drugem delu svojega pisma, kjer govori o uresničevanju zapovedi ljubezni do bližnjega, saj med drugim ugotavlja, da se v eni od teh točk srečata tudi politika in vera. Prepričan je, daje naloga politike, da zagotavlja pravičen družbeni red, pri čemer ne gre zgolj za tehniko vzpostavljanja javnega reda, ampak predvsem za pravičnost. Cerkev nima namena prevzemati oblasti in jo jemati državi, je zapisal, ampak ji želi samo pomagati, da bo spoznala, kaj je prav in bo to tudi uresničevala. Po papeževem mnenju današnji človek ne potrebuje birokratske države, ampak se mora sodobna država prilagoditi potrebam človeka ter podpirati pobude, ki se zavzemajo tudi za malega človeka.
Njegovpredhodnik, lani umrli Papež Janez PavelII., je v svojem 27-letnem pontifikatu objavil 14 enciklik, vsekakor pa je prva enciklika vsakega papeža zelo pomembna, saj nakazuje smernice njegovega delovanja, zato dajejo tudi prvemu pismu Benedikta XVI. v svetu velik pomen. Ob njegovi vsebini pa so nekateri komentatorji vendarle upravičeno začudeni; kako to, da o ljubezni, takšni ali drugačni, ali če hočete, duhovni in telesni, razmišlja človek, ki je doslej veljal za enega najbolj konzervativnih v krščanskem svetu. Kajti v svoji prvi okrožnici svetu se je papež dotaknil tudi številnih stvari ter nekaterih predsodkov, tako tistih znotraj cerkve kot onih zunaj nje, oziroma odnosa drugih do katoliške cerkve. Vsekakor je ljubezen ena od največkrat izrečenih besed na svetu, le škoda, da je mnogokrat tudi med najbolj zlorabljenimi, zato je vprašanje, kako globoko in do katerih src bodo seglepape-ževe besede o njej.
Martin Ozmec
Župan Vili Trofenik je predstavil vzpostavitev območnega razvojnega partnerstva za območje Prlekije.
kmalu pričeti delati, če ne želijo zamuditi rokov za programe od 2007 naprej. Partnerstvo je zelo fleksibilna organizacija, ki omogoča nastop dveh ali več ali vseh občin skupaj ali posamezno, skupaj z drugimi območji znotraj in zunaj statističnih regij. Partnerstvo upravlja razvojni svet, ki svoj sedež menjuje vsakih šest mesecev, stroške pa vsakič nosi tista občina, ki trenutno gosti svet. Zaenkrat se bodo povezale le občine, kasneje pa nameravajo partnerstvo razširiti tudi na gospodarske subjekte. Poleg razvojnega sveta ima partner-
stvo še strokovni odbor, ki bo sestavljen iz strokovnjakov za posamezna področja.
Vili Trofenik je še povedal, da se mora občina Ormož nujno ustrezno organizirati, da ne bi potegnili kratkega konca v velikih statističnih regijah (Podravska ima 32 lokalnih skupnosti) ter da ne bi prevladali interesi centrov in razvojnih agencij.
Občina
se lahko zadolži
Glede trditev Alojza Soka iz N.Si na nedavni tiskovni konferenci, pa je Trofenik povedal, da pri zadolževanju občin ne daje soglasja minister za finance, ampak direktor direktorata za javne finance. Soglasje ni odvisno od politične volje, ampak od zakonodaje in občina Ormož se v letu 2006 lahko zadolži na podlagi realiziranih prihodkov iz preteklega leta za 590 milijonov SIT, ne glede na referendumski rezultat in kaj bo sklenil državni zbor. To je zakonska pravica, ki jo imajo in je ne more preprečiti predsednik stranke dr. Bajuk, četudi bi hotel.
Občina je doslej zadolžena za 202 milijona SIT. Sicer pa Trofenik zagotavlja, da ni no-
bene nevarnosti, da bi se kdo zadolžil v škodo drugega. Zakona o lokalni samoupravi in javnih financah govorita, da po delitveni bilanci s premoženjem vred lastnik prevzame tudi obveznosti in pravice iz tega. Nepremičnine ostanejo v kraju, kjer so, zato je povsem neutemeljeno, da v Središču strašijo, da bodo morali plačevati dolgove ormoške atletske steze, za katero je v proračunu predvideno sofinanciranje z zadolžitvijo. »Ta steza bo v vsakem primeru ostala v mestu Ormož in obveznosti od kredita bodo pripadle tisti občini, v kateri bo mesto Ormož. In tu ni dileme. Zato so vsi projekti v proračunu pripravljeni tako, da se za vsak objekt ve, kam spada. Za skupne projekte, kot je primer bogatenje podtalnice, pa se dogovorijo. Če dogovor ne uspe, pa velja delitveni ključ glede na število prebivalcev. Tako se bodo delili vsi krediti za skupne projekte,« je povedal Trofenik, ki je še dodal, da tovrstne dezinformacije ne izvirajo iz želje zaščititi novo občino, da se ne bi kdo zadolžil na njen račun, ampak preprečiti realizacijo proračuna Občine Ormož.
O referendumih je bilo po mnenju župan že dovolj po-
vedanega, vseeno pa se mu je zdelo pomembno poudariti, da so izračuni višine investicij v novih občinah nižji od teh, ki so jih bili deležni doslej. Omenil je tudi nekorektno vedenje ljudi, saj se pojavljajo anonimna in grozilna pisma, čuden primer pa se je zgodil celo pošti, saj ni dostavila več kot 100 zloženk na območju KS Središče ob Dravi, ki jih je pripravila občina in njihovo dostavo tudi plačala. Zanimivo vzdušje je tudi na občnih zborih, v Obrežu so menda porabili dobro uro, da so sploh zabeležili prisotnost, na prisotnostni listi pa so se pojavljala izmišljena imena, med drugimi tudi Vili Trofenik iz Obreža. Tam je bilo od akterjev samih tudi jasno povedano, da podpisov za odcepitev Obreža nista zbirala podžupana. Prav tako je župan poudaril, da je v poplavi dezinformacij treba enkrat jasno povedati, da so v Središču ob Dravi imeli referendum le enkrat in še takrat ni uspel. Leto kasneje so si v KS omislili svoj referendum, ki pa ni bil merodajen, saj ga po takrat in sedaj veljavni zakonodaji lahko razpiše le državni zbor oziroma občinski svet.
viki klemenčič ivanuša
Sedem (ne)pomembnih dni
Predsednik in drugi
Ali je predsednik dr. Janez Drnovšek res nevarno pre-S^t^j^ stopil prag med »zasebnim« in »javnim«, ko je te dni izjavil, da je opustil zdravniško zdravljenje svoje rakaste bolezni, da je na rak in njegove tvorbe nekako pozabil in ga po svoje obvladal, če že ne premagal? Drnovšek je o svojih novih pogledih na svojo bolezen govoril v Ameriki, tako rekoč mimogrede, med množico pomembnih zunanjepolitičnih opravkov in srečanj, ki še dodatno sprožajo vrsto vprašanj v zvezi z njegovim življenjem in delovanjem.
Odmevi na najnovejše Drnovškove poteze so seveda različni, po stari slovenski navadi so še posebej glasni tisti, ki se ukvarjajo z različnimi dvomi v upravičenost takšnega njegovega ravnanja. Medicinska stroka v glavnem soglasno ugotavlja, da rak (v glavnem) ni bolezen, ki bi se jo lahko kar tako pozdravilo brez ustrezne (strokovne) medicinske
pomoči. Strokovnjaki v glavnem ne verjamejo v možnost »čudežne« ozdravitve brez zdravnikov, čeprav je tudi povsem ne zavračajo. Seveda imajo prav, ko opozarjajo na nujno previdnost pri dajanju (in objavljanju) takšnih izjav, v bistvu lažnih upov. Še posebej nerodno bi bilo, če bi takšne izjave koga odvračale od nujnega zdravljenja in potiskale v kakršnekoli iluzije. Dr. Drnovšku seveda ni mogoče očitati, da bi koga direktno pozival in potiskal v svoj način zdravljenja. Seveda pa je vprašljivo, ali se lahko kot pomemben državni funkcionar, kot pomembna javna osebnost z velikimi obveznostmi in odgovornostmi kar tako odpove zdravnikom oziroma strokovni kontroli svojega zdravstvenega stanja. To pa seveda ni zgolj problem dr. Drnovška, ampak funkcioniranja države in ustrezne zakonodaje, ki bi morala zagotavljati avtomatično (in stalno) skrb za zdravstveno stanje vsakokratnega predsednika (in drugih visokih državnih funkcionarjev).
Drugače pa so Drnovškova sporočila spodbudna. Kot je te dni dejal Lojze Peterle, ki se je svoj čas tudi na poseben način spopadel z rakom pri sebi, de-mistificirajo rakasta obolenja in povzročajo pri mnogih resničnih in potencilanih rakastih bolnikih prepotreben optimizem. Vsekakor predsednik slovenske države zadnji čas nasploh preseneča s svojimi intenzivnimi aktivnostmi, še zlasti na zunanjepolitičnem področju. Njegovo ukvarjanje s svetovno revščino, z nemirnim afriškim Darfurjem, njegova pot v Južno Ameriko (Bolivija) odpirajo nove vidike slovenske zunanje politike in sploh slovenske pozicije v Evropi in po svetu. Tisti, ki se tudi v tem primeru ukvarjajo predvsem z ugotavljanjem Drnovškovih (ne)pristojnosti in morebitnih napačnih ali problematičnih potez, kažejo predvsem lastno pomanjkanje iniciativnosti (in tudi samozavesti). Drnovšek z vsem, kar počenja zadnji čas, opozarja, da Slovenija vendarle ni nujno ujetnica svoje majhnosti
in vpetosti v zgolj evropske okvire, ali drugače povedano zgolj izvajalka politike drugih. Dr. Drnovšek upravičeno opozarja, da daje članstvo v Evropski uniji Sloveniji nove možnosti za še bolj samozavestno delovanje v tretjih državah in na drugih kontinentih. Nesporazumi, do katerih prihaja v zvezi s tem doma, samo še dodatno potrjujejo našo preveliko omejenost zgolj na nekatere vidike mednarodne dejavnosti in zgolj na nekatere geografske (in politične) točke v Evropi in po svetu.
Nekdo je te dni zapisal, da je Slovenija dobila »gibljivega in govorečega predsednika«. »Novi« Drnovšek vsekakor v marsičem ni kopija starega Drnovška. Tudi tedaj, ko nedvoumno sporoča svoje poglede na svet: »V Darfurju je potreben nov impulz, bolj odločna akcija. Zakaj tega impulza ne bi dala Slovenija? Tudi majhna država lahko kdaj naredi kaj resnega _ Politiki morajo slediti svoji vesti. Kot ljudje, ne le kot abstraktni politiki, ki skrbijo za abstraktne interese neke države _ Državljani so velikokrat že bolj ozaveščeni od voditeljev _ Zapiranje v egoizem ni perspektiva. Treba je pomagati tako doma kot po svetu
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: vki
Ptuj • Pojav, ki buri strah in ogorčenje
Je naslinlstvo le podaljšana roka vandalizma?
Vandalizem, ki je - mliorečeno - grob odnos do premoženja, je poleg povzročene materialne škode in ogrožanja občanov lahko tudi vzrok za nastanek težjih okvar ali celo nesreč. Še posebej, če prerase v nasilniStvo, saj so lahko posledice nepredvidljive.
Mnoge Ptujčane so vznemirila poročila s področja javne varnosti o tovrstnih pojavih, ki so bili nekoliko bolj v ospredju v času okrog novega leta. Še posebej je odjeknil ponovo-letni napad skupine mlajših fantov, ki naj bi se po izjavah nekaterih kar sredi Ptuja spravili na mimoidočega vrstnika ter ga pretepli tako hudo, da naj bi bil še sedaj v mariborski bolnišnici.
Pri policiji niso v skrbeh
Komandir Policijske postaje Ptuj Darko Najvirt sicer pojasnjuje, da v policiji direktnega izraza vandalizem ne poznajo, sicer pa si ne belijo glav, saj ne gre za splošen porast tovrstnih pojavov:
»»To so pojavi, med katere sodijo razne kršitve javnega reda in miru ter nedostojno vedenje na javnem kraju, ki sodijo v zakon o prekrških. Vandalizem pomeni objestno prevračanje košev za smeti, cvetličnih korit in podobno ali pa, če se nekdo obnaša tako, da je družbi moteče, vendar pri tem ne nastane materialna škoda. Če pa ob tem nastane tudi materialna škoda, pa že govorimo o kaznivih dejanjih poškodovanja tuje stvari. Osebno menim, da gre pač za negativen pojav, s katerim želi neka oseba z dejanjem opozoriti na dogajanje okrog sebe oziroma na nestri-njanje z obstoječim stanjem ali celo družbenim redom. Vendar porasta tovrstnih pojavov ne beležimo.«
Menda pa med vandali izstopajo miade osebe, oziroma mladoletniki?
»Treba je ločiti kaj so mladi ljudje in kaj mladoletniki, kajti oseba stara do 14 let je še vedno otrok, ki ni odgovoren zase, ampak so zanj odgovorni starši. Osebe stare od 14 do 16 let so mlajši mladoletniki, tisti od 16 do 18 let starejši mladoletniki, vsak, ki je že dopolnil 18 let, pa je polnoletna oseba, ki je v celoti odgovorna za svoja dejanja. Termin mladi ljudje je torej preveč posplošen, sicer
pa je res, da je pojav vandalizma najpogosteje prisoten med mlajšo populacijo ljudi.
Pojav vandalizma sicer v policiji redno spremljamo, ves čas prek varnostnega sosveta, zadnjih 5 let pa nekoliko bolj intenzivno tudi sami. O tem smo pred tremi leti izdali tudi posebno zloženko.«
V javnosti prevladuje mnenje, da je zadnjih nekaj mesecev vandalizem spet bolj izrazit.
»Mislim, da ni čisto tako, kajti če pogledamo na pojav vandalizma skozi daljše časovno obdobje, potem po naših evidencah vidimo, da so podatki iz leta 2005 primerljivi s prejšnjimi leti. Res pa je, da s tem pojavom posebej izstopajo nekatera obdobja v letu. Najbolj kritično je prav od sredine decembra do konca leta, torej v času božičnih in novoletnih praznikov.«
Kje pa se vandalizem pojavlja najpogosteje, katera območja v Ptuju so najbolj na udaru?
»Po številu tovrstnih dejanj prednjači predvsem staro mestno jedro, izstopajo predvsem Prešernova, Murkova in Miklošičeva ulica ter Vinarski in Mestni trg, verjetno zaradi bližine gostinskih lokalov. Občani najpogosteje prijavljajo razbitja vzvratnih ogledal na avtomobilih, trganje ali zvijanje brisalcev, brcanje v avtomobile, metanje in sežiganje košev za smeti ter metanje predmetov oziroma razbijanje izložbenih stekel.«
In kako se v policiji na ta dejanja odzivate?
»Predvsem s poostrenimi oblikami našega dela na terenu. Kljub hladnemu vremenu se tudi v zimskem času policisti pogosteje odpravljajo na ogled terena peš, pri čemer nam pogosto priskočijo na pomoč vodniki službenih psov iz Maribora. Ker pa smo pri svojem delu ugotovili, da s takimi ukrepi problema nismo odpravili, ampak le prenesli na drugo območje, bomo v letošnjem letu, posebej sedaj v pustnem času, celotno območje Ptuja pokrivali tudi s
Ko začutiš preveč energije ...
policisti v civilu.«
So kazni za vandale oziroma kršitelje javnega reda in miru dovolj visoke?
»»Težko bi odgovoril kar tako. V primerih, ko gre za kršitve javnega reda in miru, ko gre za razgrajanje, kričanje, prevračanje košev ali cvetličnih korit, kaljenje nočnega miru, skratka za pojave, ki so moteči za okolico, v takih primerih podamo obdolžilni predlog sodišču za prekrške, ki kršitelje kaznuje v skladu z zakonom o prekrških. V primerih, ko pa ugotovimo, da so omenjenim ali drugim kršitvam dodani elementi kaznivih dejanj, ko gre za poškodovanje tuje stvari, pa podamo kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo in v tem primeru so kazni seveda precej višje.«
Kako pa ste v policiji zastavili delo zoper tovrstne kršitve, kako se jih lotevate?
»Delujemo operativno in preventivno. Kar se tiče preventive, policisti že s svojo prisotnostjo na krajih, kjer lahko pričakujemo kršitve, odvračamo morebitne kršitelje od de-viantnih pojavov. Ali pa delujemo v okviru situacijske preventive; to pomeni, da odpravljamo vzroke, zaradi katerih
posamezni deviantni pojavi nastajajo. Tam, kjer so ti vzroki globlji in so tudi posledice hujše, pa je potrebno, da se v odpravljanje vzrokov vključijo tudi druge institucije, predvsem pa starši sami. Sicer pa, poleg policistov, pričakujemo večje sodelovanje z občani in predvsem starši. Zadnjič sem v neki oddaji slišal komentar enega od sociologov, ki je ugotovil, da ni slabih otrok, poznamo le slabe starše. In dejstvo je, da so starši prvi, ki morajo skrbeti za vzgojo svojih otrok, od tega je odvisna vsa nadaljnja vzgoja v šolah in ustanovah. Starši morajo vedeti, kje hodijo njihovi otroci, s kom se družijo in kaj počno. Če tega ni, je težko predvideti, kaj se bo z otrokom zgodilo, zadeva postane nepredvidljiva in pogosto tudi neobvladljiva.«
Včasih slišimo tudi očitke na delo policije, so pripombe občanov pogoste?
»Na Policijski postaji Ptuj se popolnoma zavedamo, da občani z našim delom ne morejo biti vedno zadovoljni: Pogosto od nas pričakujejo več, predvsem, da bi bili ob določenih dogodkih še bolj prisotni. Žal pa se moramo zavedati, da z obstoječim kadrom pokrivamo ogromno območje, veliko okoli 330 kvadratnih kilometrov.«
Ni skrivnost, če nam zaupate, koliko vas je pravzaprav na PP Ptuj?
»»Trenutno nas je 89, od tega 78 policistov operativcev. Glede na območje število ni veliko, zato naše delo narekuje bolj operativen pristop, da se pojavljamo zares takrat in na tistih mestih, kjer je to potrebno. Ker je včasih težko reagirati na določene pojave, pozivamo občane, da nam nudijo svojo pomoč, predvsem tako, da nam sporočajo, kjer in kdaj prihaja do deviantnih pojavov, kje so kršitelji. Za to sta 24 ur na dan na voljo telefona 113 ali 080 12 00, obe številki sta za klicatelje brezplačni."
Med novoletnimi prazniki smo bili v Ptuju priča več nasilniškim napadom.
Kje vidite vzrok za to?
»Žal je tako, da kršitve javnega reda in miru pogosto prera-sejo v različna kazniva dejanja, od ogrožanja varnosti do na-silništva, oziroma pretepa in posledično povzročitve telesnih poškodb različnega obsega. Res je, da smo imeli nekaj takih primerov, predvsem od božiča čez praznike in še prvi vikend letošnjega leta. Vendar se to običajno dogaja ob praznikih, v tem ni bistvenega odstopanja od prejšnjih let.«
Pred 20 leti je bilo stanje veliko slabše
S pojavom vandalizma in na-silniškega obnašanja med mladimi se že več let profesionalno ukvarja tudi Aleksander Solovjev, specialni pedagog iz Centra za socialno delo v Ptuju. Vendar tudi on trdi, da zaskrbljenost ni potrebna, saj je bilo tovrstnih pojavov pred dobrimi 20 leti veliko več kot danes: »Vandalizem je že sam po sebi oblika nasilja, sicer pa ta izraz uporabljamo pri oceni dela populacije mladih, ki v svojem uveljavljanju povzročajo vedenjske težave in agresivnost do objektov in okolice. Po moji statistiki je bilo v Ptuju leta 1983 tega prestopništva bistveno več kot danes. Individualni programi dela ter povezava med institucijami, kot sta šola in zdravstvo, so nas vodili v večplastno obravnavo mladoletnikov, ki kažejo motnje vedenja in osebnosti ter so tudi storilci kaznivih dejanj. Vse do leta 2005 je bil na območju upravne enote Ptuj trend padanja števila storilcev kaznivih dejanj med otroci in mladoletniki.
Ugotavljamo pa tudi, da je večina storilcev kaznivih dejanj poškodbe tuje lastnine prisotna pri mlajših polno-letnikih, oziroma pri osebah starih od 18 do 21 let ali še starejših. Zanimivo je, da mladoletnike najdemo predvsem kot člane družbe starejših, ne pa kot pobudnike izvedenega kaznivega dejanja. To smo že večkrat predstavili varnostne-
Foto: M. Ozmec
Specialni pedagog Aleksander Solovjev
mu sosvetu, podatki sodnika za mladoletnike pa kažejo, da je mladoletnik zelo redko pravnomočno obsojen zaradi poškodovanja tuje lastnine. Na območju UE Ptuj še vedno prednjačijo tatvine in vlomne tatvine.
V javnosti prevladuje mnenje, da je nasilništvo med mladimi v porastu. Kaj menite vi?
»Direktnih kaznivih dejanj, vezanih na nasilništvo, je zanemarljivo malo, storilci pa so skoraj enakomerno razdeljeni po vseh občinah. Zanimivo pa je, da je dosti takih dejanj storjenih na območju samega mesta Ptuj, predvsem zaradi zbiranja mladostnikov in izrabe prostega časa. Varnostni sosvet in Center za socialno delo že dalj časa ugotavljata, da so pogosto storilci vandalizma ali nasilniškega obnašanja tukaj v mestu tudi prebivalci iz okoliških krajev, ne iz samega mesta, ker pa je dejanje storjeno tukaj, se šteje, kot da je to pač ptujski primer.«
In kje najpogosteje prihaja do "izbruhov" vandalizma, kje nastajajo konfliktne situacije?
»Najpogosteje se to dogaja na poti od gostinskih lokalov, ki so odprti do 3. ali 4. ure zjutraj, do parkirišč, oziroma do doma. Konfliktne situacije pa nastajajo predvsem v medsebojnem obračunavanju med osebami, ki so v vinjenem stanju ali pa so odraz slabe samopodobe človeka nasploh, ki skozi nasilje do objektov in okolice sprošča svoje notranje konflikte."
M. Ozmec
ptuj-®n.net
www.ptuj-on.net
Ptuj • Zaposlovanje invalidnih in težje zaposljivih brezposelnih oseb
Trend zaposlovanja invalidnih oseb se izboljšuje
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, veliko pozornosti in dela namenja skupini najtežje zaposljivih brezposelnih oseb, invalidom in ljudem z najrazličnejšimi ovirami. Njihovo število je v začetku v evidenci brezposelnih oseb naraščalo, s konstruktivnim pristopom in novimi zakonskimi možnostmi pa smo dosegli, da se je njihovo število pričelo postopoma zmanjševati, je na začetku pogovora za Štajerski tednik povedala Gabriela Kodrič iz Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju.
Št. tednik: Čemu dajete prednost pri delu z invalidi in težje zaposljivimi brezposelnimi osebami?
G. Kodrič: "Pri delu z brezposelnimi osebami želimo narediti premik v njihovem razmišljanju, od tega, česar več ne zmorejo, k temu, kar še lahko. Preskok ni enostaven, potrebna sta volja in vztrajnost tako brezposelnih oseb kakor tudi strokovnih sodelavcev Zavoda. K zmanjšanju števila brezposelnih invalidov in drugih težje za-posljivih oseb je pripomogel prenos v evidenco po drugih zakonih. Ker so bile te osebe povečini dolgotrajno brezposelne z večjimi zdravstvenimi težavami in starejše osebe z nižjo izobrazbo, so v evidenci ostale osebe, za katere obstajajo možnosti na trgu dela in s katerimi aktivno delamo.
Kot pomoč pri odkrivanju tržnih niš, iskanju možnosti na trgu dela, pridobivanju dodatnih znanj, veščin, izkušenj smo vključevali težje zaposljive brezposelne osebe v različne programe aktivne politike zaposlovanja."
Najpogostejši programi Zaposlitvene rehabilitacije
Št. tednik: V katere programe ste v letu 2005 najpogosteje vključevali invalidne osebe?
G. Kodrič: "Invalidne osebe smo v lanskem letu
najpogosteje vključevali v programe Zaposlitvene rehabilitacije. Gre za sistem pomoči osebam, ki imajo zaradi posledic telesne ali duševne okvare ali bolezni ovire pri vključitvi v delo oziroma pri vključevanju v zaposlitev. Rehabilitacija je celosten proces, ki vsebuje komponente poklicne orientacije ter podpornih mehanizmov pri vključevanju v izobraževanje, usposabljanje in zaposlitev. Vključuje tudi različne oblike svetovanja in spremljanja. Zaposlitvena rehabilitacija je obsegala štirinajst storitev, ki so navedene v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Do konca leta 2005 smo vključili v različne storitve 105 oseb. Druga takšna oblika pomoči je bil program Delovne vključenosti invalidov, ki je osebam zagotavljal vključevanje v delo z usposabljanjem, privajanjem na delo, pridobivanjem delovnih spretnosti in veščin ter jim je omogočal vključevanje v delovno in širše socialno okolje. Namenjen je bil izenačevanju možnosti zaposlovanja oziroma ustvarjanju pogojev za zaposlovanje osebam, ki imajo kompleksne ovire in posebne potrebe, ki izhajajo iz bolezni, okvare, funkcijske omejitve ali ovira-nosti, in sicer z reševanjem njihovih posebnih potreb in ovir pri zaposlovanju. V Območni službi Ptuj je bilo vključenih v to obliko deset
Foto: Črtomir Goznik
Gabriela Kodrič: "Območna služba Ptuj bo tudi v prihodnje veliko pozornosti posvetila delu z invalidnimi in težje zaposljivimi osebami."
invalidnih oseb, čeprav so bile potrebe v lokalnem okolju po takšni obliki vključevanja večje, kot smo imeli odobrenih sredstev. Na območju, ki ga s svojim delom pokriva Zavod Republike Slovenije, Območna služba Ptuj, deluje sedem invalidskih podjetij, v katerih je zaposlenih tre-
nutno 124 invalidov. Z njimi smo v stalnih stikih. Program Invalidi invalidom je program, ki je bil namenjen možnostim zaposlovanja in pospeševanju zaposlovanja invalidov in težje zaposljivih oseb kot pomoč in asistenca potrebnim članom posameznih društev, ki so se prijavili
Lani je delo dobilo 113 invalidov
Po zadnjih statističnih podatkih je v evidenci brezposelnih oseb prijavljenih 575 invalidnih oseb. Gre za delovne invalide, vojaške vojne invalide, vojaške mirnodobne invalide, invalide po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb (ZUZIO) in kategorizirane mladostnike. Do konca decembra 2005 se je zaposlilo 113 invalidov, kar štejemo kot velik dosežek glede na stanje na trgu dela, je še posebej poudarila Gabriela Kodrič, rehabilitacijska svetovalka iz Območne službe Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju.
na razpis, na primer Zveza paraplegikov Slovenije, Center starejših občanov Ormož, YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa. Preko omenjenega ukrepa smo zaposlili deset oseb. Njihove zaposlitve sofinancira Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje."
S kvotami še do večje zaposlenosti invalidov
Št. tednik: V katere druge programe ste še vključevali brezposelne težje zaposljive osebe?
G. Kodrič: "Ob že omenjenih programih smo brezposelne težje zaposljive osebe vključevali še v Delovni preizkus, Usposabljanje na delovnem mestu, Programe izpopolnjevanja in usposabljanja, Klub za iskanje zaposlitve, delavnice Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve, Program 10.000 (program pridobitve strokovne izobrazbe), v projekt Nacionalne poklicne kvalifikacije, Javna dela, Spodbujanje samozaposlovanja in zaposlovanje s pomočjo Subvencije v enkratnem znesku."
Št. tednik: Pri delu s težje zaposljivimi brezposelnimi in invalidnimi osebami vam je v dragoceno pomoč tudi povezovanje in sodelovanje z najrazličnejšimi društvi, katerih dejavnost želite približati
brezposelnim osebam. Kaj lahko poveste o tem?
G. Kodrič: "Primer dobre prakse sodelovanja z društvi je bil na primer v času Tedna vseživljenjskega učenja, ko se je oktobra lani v prostorih ClPS-a predstavilo Društvo študentov invalidov Slovenije (DŠlS). Predstavitev je bila namenjena brezposelnim invalidom, ki se izobražujejo ali razmišljajo o tem. Natančneje so predstavili problematiko invalidov in njihove možnosti v času študija ter bodočega zaposlovanja. Predstavitev je naletela na dober odziv, saj so v lokalnem okolju manj poznani. Društvo študentov invalidov ima v Ljubljani sedež na Kardeljevi 5, v Mariboru pa na Maistrovi 4. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo tudi na njihovi spletni strani: www. dsis-drustvo.si.
Zavod Republike Slovenije, Območna služba Ptuj, bo tudi v prihodnje veliko pozornosti posvetila delu z invalidnimi in težje zaposljivimi osebami. Spremembe bo prinesla uveljavitev novega Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, predvsem pa uvedba kvotnega sistema (velja od 1. 1. 2006) ter izvajanje Programov usposabljanja na delovnem mestu in integriranih programov usposabljanja za invalide in Usposabljanja na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih."
MG
Ljubljana • Nadaljevanje pogajanj o novinarski kolektivni pogodbi
Tretjina novinarjev "svobodnih"
V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije sta se v četrtek, 19. januarja, sešli pogajalski skupini Sindikata novinarjev Slovenije in zborničnega Združenja za tisk in medije ter nadaljevali pogajanja o normativnem delu kolektivne pogodbe za novinarje.
Kot so zapisali v skupni izjavi obeh pogajalskih skupin, so tokrat obravnavali predvsem določila o prenehanju potreb po novinarjih iz poslovnih razlogov, odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delovnem času ter odmorih, počitkih, dopustih in drugih odsotnostih z dela. Večji del členov so uskladili, vprašanja, ki so ostala odprta, pa bodo obravnavali na prihodnjih sejah.
Na prejšnjih pogajalskih sestankih so v procesu usklajevanja ostala odprta stališča v zvezi s pripravništvom, razporejanjem novinarjev, odpovednimi roki in odpravninami ter konkurenčno
prepovedjo in konkurenčno klavzulo v novinarskem poklicu. Med usklajenimi so pravne podlage za sklepanje kolektivne pogodbe, možnost, da k pogodbi pristopijo tudi drugi delodajalski podpisniki, zaveza pogodbenih strank mednarodnim in nacionalnim profesionalnim standardom (Munchenska deklaracija in Kodeks novinarjev Slovenije), časovna, stvarna in teritorialna veljavnost ter sklenitev, vsebina in odpoved pogodb o zaposlitvi. Za veljavnost bodo na pogajanjih usklajene člene morali potrditi tudi člani upravnega odbora Združenja za tisk in medije ter skupščina
Sindikata novinarjev Slovenije.
Za sedaj je ostala neusklajena ureditev položaja svobodnih novinarjev s kolektivno pogodbo, kar je ena od osrednjih zahtev Sindikata novinarjev Slovenije. Ta vztraja pri pogajanjih o kolektivni pogodbi, ki bi regulirala poklic novinarja. Ker se je v zadnjem desetletju kadrovska politika medijev spremenila, se je število svobodnih novinarjev (s statusom samostojnega novinarja in brez njega) močno povečalo. Po ocenah nacionalnega novinarskega sindikata že tretjina novinarjev opravlja svoj poklic brez redne zapo-
slitve, zato sindikat meni, da poklica novinarja ni mogoče regulirati brez njihove vključitve v kolektivno pogodbo. Veljavnost za svobodne novinarje predvideva že Kolektivna pogodba za poklicne novinarje iz leta 1991 in jo je potrdila tudi arbitraža, ustanovljena z enim od podpisnikov kolektivne pogodbe za poklicne novinarje - KPPN (rtv Slovenija). Razlaga 2. člena KPPN - da pogodba velja tudi za svobodne novinarje - je bila decembra objavljena v Uradnem listu RS.
Pogajalci so se v zadnjih mesecih lanskega leta sporazumeli o ustanovitvi skupne delovne skupine Sindikata
novinarjev Slovenije in Združenja za tisk in medije, ki bo preučila vprašanje osebne veljavnosti ter druga kompleksna vprašanja, ki jih doslej v pogajanjih ni bilo moč preseči. Delovna skupina bo pripravila predloge najbolj ustreznih rešitev, po potrebi tudi predloge zakonskih sprememb in druge pobude na najširši ravni. Člani delovne skupine pa se bodo prvič sestali predvidoma prihodnji mesec.
Pogajanja o besedilu kolektivne pogodbe za novinarje so stekla novembra lani, takoj po potrditvi poslovnika o poteku pogajanj. Dolgotrajno usklajevanje
poslovnika - pogajanja so se formalno začela oktobra 2004 - je posledica razhajanj med SNS in ZTM, predvsem v zvezi z vprašanji odstopa ZTM od Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje leta 1998, osebne veljavnosti kolektivne pogodbe in vključitve RTV Slovenija v pogajanja. Pogajalci so se dogovorili, da bosta izhodišče za pogajanja v celoti predloga obeh strani ter da se bodo od začetka vsebinskega usklajevanja redno srečevali dvakrat mesečno. Pogajalci obeh skupin se bodo spet sestali v sredo, 1. februarja, tokrat na celodnevnih pogajanjih.
-OM
Ptuj • Župan Čelan ogorčen nad novim plačnim sistemom v javnih zavodih
»To so prevelike anomalije!
«
Nov Zakon o sistemu plač v javnem sektorju z uredbo o plačah direktorjev naj bi sicer po prvotnih napovedih začel veljati že v začetku letošnjega leta, po novem pa naj bi bil datum začetka obračuna in izplačila plač po novem plačnem sistemu prvi marec 2006.
Odbor za notranjo politiko je prejšnji teden, kot je znano, kljub številnim kritikam podprl omenjeno novelo zakona, ki je zdaj po skrajšanem postopku pred obravnavo v DZ. Ptujski župan Štefan Čelan pa je nad novim plačnim sistemom oz. nepravilnostmi, ki jih po njegovem mnenju vsebuje, dobesedno zgrožen. »Gre za to, da je vsako resorno ministrstvo plačne razrede očitno postavljalo po svoje, kar je povzročilo velike anomalije. Nujno potrebno bi bilo medresorsko usklajevanje,« je najprej povedal Čelan, ki ga je najbolj iztirilo dejstvo, da je po novem plačnem sistemu mesto direktorja ZRS Bistra uvrščeno v enega najnižjih plačilnih razredov nasploh, čeprav mora imeti direktor te ustanove doktorski naslov.
Doktorju 440 tisočakov bruto osnove?
Svoje nestrinjanje s takšno razvrstitvijo je v dopisu posredoval tako ministru Juretu Zupanu kot predsedniku vlade Janezu Janši in ministru Gregorju Virantu: »Obvestili ste nas, da ste delovno mesto direktorja ZRS Bistra uvrstili v 38. plačilni razred. Želel bi vas spom-
niti, da smo to institucijo ustanavljali v sodelovanju s takratnim ministrstvom za znanost in tehnologijo (leta 1994) z namenom, da se na regionalnem nivoju vzpostavijo institucije znanja, ki bodo sposobne načrtovati in izvajati inventivne in inovativne razvojne projekte. Od rutinskih investicij, ki smo jim priča povsod po Sloveniji, se preprosto ne da dohitevati tistih držav, ki živijo od znanja. Zato smo v tem javnem zavodu sistematizirali delovno mesto direktorja, ki mora imeti doktorat znanosti. Žal pa ugotavljamo, da smo s strani različnih resornih ministrstev sprejeli sklepe o uvrstitvi direktorjev v plačilne razrede, ki so naravnost v posmeh znanosti.« V nadaljevanju dopisa je Čelan zaprosil pristojnega ministra, da ponovno prouči možnost spremembe plačilnega razreda za delovno mesto direktorja ZRS Bistra ter za utemeljitve takšne zahteve oz. prošnje dodal primerjalno tabelo plač direktorjev nekaterih ostalih javnih zavodov na Ptuju.
In kaj pravi ta tabela?
Bruto osnovna plača direktorice ptujskega Vrtca naj bi po novem zakonu spadala v 49. plačilni razred, kar pomeni 683.672,00 tolarjev. Enako plačo naj bi dobival tudi direktor
Župan Štefan Čelan: "Vsako resorno ministrstvo je plačne razrede očitno postavljalo po svoje, kar je povzročilo velike anomalije. Nujno potrebno bi bilo medresorsko usklajevanje!"
Ljudske univerze Ptuj. V nekoliko nižji plačilni razred (47.) sta uvrščena direktorja Revivisa in Knjižnice Ivana Potrča, ki bi naj dobivala po 632.093,00 tolarjev bruto osnove mesečno. Temu sledita direktorja CID Ptuj in Mestnega gledališča Ptuj s po 480.339,00 tolarjev bruto osnove (40. plačilni razred), nato direktor LTO s 461.864,00 tolarji osnove, šele potem direktor ZRS Bistra s 444.100 tolarji bruto osnove in na koncu še direktor Športnega zavoda s 394.804 tisoč tolarji.
»Takšen plačni sistem bo povzročil negodovanja!«
»Iz te tabele je razvidno, da bomo v bodoče v Mestni občini Ptuj povzročili veliko nerazumevanja in negodovanja zaradi razvrščanja direktorjev javnih zavodov v različne plačilne razrede. Težko si je, na primer, predstavljati, da je direktor Ljudske univerze, ki opravlja zgolj storitveno dejavnost s peščico zaposlenimi, lahko razvrščen v 49. plačilni
razred, direktor, ki pa naj bi odgovarjal za pospeševanje razvojne odličnosti na nivoju 15 občin in v številnih podjetjih, pa bi bil razvrščen v 38. plačilni razred,« je še pojasnil župan Štefan Čelan in ponovno poudaril, da do takšnih kontradiktornosti ne bi prišlo, če bi se ministrstva pri določanju plačilnih razredov medsebojno uskladila. Tako pa je, kot meni župan, vsako ministrstvo čisto po svoje določalo plačilne razrede, kar ima zdaj v praksi za posledico to, da naj bi imel direktor nekega javne-
ga zavoda, ki nima niti univerzitetne izobrazbe, (precej) višjo osnovno plačo kot drugi z doktoratom.
Direktorji občinskih uprav od 560 tisočakov navzgor
Nobene glasne kritike na nov plačni sistem pa (vsaj zaenkrat) ni slišati s strani občinskih uprav, konkretneje direktorjev ali tajnikov, ki jih vodijo. Po zbranih podatkih za občine Spodnjega Podravja naj bi ti od marca naprej dobivali kar zajetno bruto osnovno plačo. Najnižjo osnovo naj bi po objavljeni klasifikaciji oz. plačilnih razredih dobivali direktorji oz. tajniki občinskih uprav v Žetalah, pri Sv. Andražu, v Zavrču, Pod-lehniku in Trnovski vasi; njihova osnovna bruto plača pa naj bi znašala 561.929 tolarjev. Višjo osnovno plačo bodo imeli direktorji občinskih uprav na Destrniku, v Dornavi, Juršincih, Cer-kvenjaku in na Hajdini, in sicer bo njihova bruto osnova znašala 607.782 tolarjev. Direktorji občinskih uprav v Vidmu, Kidričevem, Go-rišnici in Lenartu bodo od prvega marca startali pri 657.377 osnovne bruto plače, na Ptuju in v Ormožu pa pri 711.019 tolarjih bruto osnovne plače.
SM
Ptuj • Rekonstrukcija fasade minoritske cerkve
Zadnja dela v letu 2007?
Svetniki MO Ptuj so se na zadnji seji v letu 2005 seznanili tudi z informacijo o aktivnostih pri rekonstrukciji baročne fasade minoritske cerkve na Ptuju, za katero MO Ptuj v letu 2005 ni zagotovila niti tolarja, kar je zaskrbelo nekatere svetnike mestnega sveta pri razpravi okrog sprejemanja proračuna za leto 2006.
40 milijonov tolarjev, država pa 30 milijonov, delež obeh pa naj bi po dokončanju rekonstrukcije znašal skupaj 200 milijonov tolarjev oziroma po sto milijonov tolarjev
za vsako od partneric. V lanskem letu so se po poročilu o opravljenih spomeniško-varstvenih projektih, ki se izdelajo za vsako leto posebej, na fasadi izvajala kleparska
in krovska dela, pripravljalna gradbena dela za končno izdelavo štukaturnih vlečenih profilov in vrtanja sider za betonske podstavke.
MG
Janeza Rožmarina je zanimalo, zakaj je porušena kontinuiteta terminskega plana za fasado, v proračunu za leto 2006 bi morala biti zanjo predvidena sredstva v takšni višini, kot so bila planirana vsako leto, da bi se projekt zaključil. Peter Pribožič pa je menil, da bi ta postavka morala znašati v letošnjem letu 30 milijonov tolarjev, takšna je sicer ocena za leto 2007, za letos postavka v tem trenutku znaša 10 milijonov tolarjev. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je pojasnil, da bo MO Ptuj v rebalansu proračuna za leto 2006 zagotovo sledila dinamiki ministrstva za
kulturo na tej postavki. » Do sedaj smo svojo obveznost vedno izpolnili, kajti ko je ministrstvo dalo 10 milijonov tolarjev, je enako dala tudi MO Ptuj.«
V obdobju od leta 2002 do leta 2004 je za fasado mino-ritske cerkve MO Ptuj prispevala po 20 milijonov tolarjev letno, država je lani prispevala 20 milijonov tolarjev, v letu 2004 le deset milijonov, delež MO Ptuj je bil v tem letu enkrat višji, v vsem tem obdobju je država skupaj prispevala 70, MO Ptuj pa 60 milijonov tolarjev. Kot je znano, se sredstva za rekonstrukcijo baročne fasade zagotavljajo v
razmerju 50 : 50 iz sredstev državnega proračuna, ki se črpajo iz kulturnega tolarja, in poračuna MO Ptuj. Na vsakoletni razpis ministrstva za kulturo se s svojim projektom prijavlja tudi Minoritski samostan Ptuj. Predstavniki MO Ptuj so na novembrskem pogovoru na Direktoratu Republike Slovenije za kulturno dediščino dobili informacijo, da Restavratorski center Republike Slovenije, ki je v letu 2005 nadaljeval modeliranje kipov za fasado, načrtuje njeno dokončno rekonstrukcijo v letu 2007, po oceni bo morala MO Ptuj v letih 2006 in 2007 za te namena zagotoviti
Foto: Črtomir Goznik
Po predvidevanjih Restavratorskega centra Republike Slovenije naj bi bila rekonstrukcija fasade minoritske cerkve na Ptuju dokončana v letu 2007. Sredstva za njeno rekonstrukcijo v razmerju 50 : 50 zagotavljata Ministrstvo za kulturo in MO Ptuj, ki sta financiranje pričela leta 2002.
Podlehnik • Občinska uprava na svojem
Perutninina donacija Podlehniku?!
Sedež občine Podlehnik se je v začetku letošnjega leta »premaknil« na drugo lokacijo, in sicer iz vaškega doma s kulturno dvorano v lasti ptujske Kmetijske zadruge Ptuj v podstrešne prostore občinskega zdravstvenega doma. Ta je bil pred kratkim lepo obnovljen.
Znano je, da med občino in KZ še vedno teče tožba, preko katere poskuša občina Podlehnik doseči vpis etažne lastnine v zadružnem domu. KZ je sicer nesporno vpisana kot zemljiškoknjižni lastnik stavbe, v preteklem obdobju pa je poskušala z vodstvom občine doseči kompromis oz. sporazum o nadaljnji namembnosti zgradbe. V igri je bilo več zadev, od morebitnega odkupa stavbe, vendar je občina zadrugi ponudila smešnih nekaj milijonov (ki jih človek lahko prešteje na prste obeh rok), do dogovorov o skupnem sofinanci-
ranju nove zadružne stavbe v zameno za prevzem lastništva sedanje. Nič od teh dogovorov se ni realiziralo. Zadruga je v končni fazi zahtevala ali poplačilo najemnine za občinske prostore v zgradbi ali pa izselitev iz nje, občina pa je na to odgovorila s tožbo. Tej še zlepa ni videti konca, občinski svetniki pa so že v začetku lanskega leta potrdili sklep o ureditvi podstrešnih prostorov v zdravstvenem domu za namene občinske uprave. Resnici na ljubo je treba priznati, da so bili pogoji dela v starem zadružnem objektu, kjer se je
občina stiskala v dobrih dveh pisarnicah, res nemogoči.
PP za nepremičnino ni zahtevala ničesar
S preselitvijo na novo lokacijo je tako občina »ubila dve muhi na en mah«: prvič je nekoliko izboljšala prostorske pogoje dela, drugič pa zdaj končno domuje resnično »na svojem«. Zdravstveni dom s pripadajočim zemljiščem je namreč od leta 2003 last občine Podlehnik.
Nadvse zanimivo pa je pokukati v zgodovino oz. pridobitev te parcele s stavbo. Po
Novi prostori občinskega sedeža so na podstrešju zdravstvenega doma - parcelo z zgradbo pa je občini Podlehnik leta 2003 podarila Perutnina Ptuj.
podatkih iz zemljiške knjige je ta parcela z menjalno pogodbo leta 1977 iz zasebnih rok prešla v roke Kmetijskemu kombinatu; uradno je torej postala družbena last, kot je to veljalo v prejšnjih komunističnih časih za vse parcele, katerih lastniki so bila podjetja. Imetnik pravice je bil torej Kmetijski kombinat Ptuj, kar je s spremembo političnega režima pomenilo, da je bil tudi lastnik te stavbne parcele. Tako je ostalo vse do pripojitve KK Skupini PP, ko je seveda uradna zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine postala Perutnina Ptuj. Potem pa se je zgodila resnično lepa poteza velikega ptujskega pe-rutninarskega giganta: 10. januarja 2003 je namreč PP z izjavo, da dovoljuje odpis omenjene stavbne parcele s stavbo (takrat že zdravstvenim domom) ter hkrati dovoljuje prenos vseh lastninskih pravic do celote na občino Podlehnik, vse skupaj občini podarila. V obrazložitvi so odgovorni zapisali, da je z omenjeno nepremičnino že prej razpolagala občina Ptuj, od ustanovitve dalje pa občina Podlehnik in da KK te stavbe (s parcelo vred) nikoli ni koristil. To je razumeti kot upravičene razloge za podaritev nepremičnine.
Imenovati ta prepis lastništva kako drugače kot darilo je pravzaprav nemogoče, saj ne obstaja nobena menjalna,
kupoprodajna ali drugačna oblika pogodbe oz. uradnega dogovora. Za pojasnilo, kako to, da se je PP odločila parcelo s stavbo brez kakršnekoli oblike odškodnine podariti občini Podlehnik, smo povprašali tudi vodstvo PP. Predstavnik družbe za stike z javnostjo Joco Tarbuk nam je posredoval odgovor, v katerem je navedel že opisana dejstva, da je bila nepremičnina v prejšnji državi v lasti KK kot družbena lastnina ter še dodal: »Kdo, kdaj in kaj je gradil na tem zemljišču, nas ni zanimalo. Je pa nesporno, da KK nikoli ni tam nič gradil, niti karkoli vlagal. Zato je povsem logično, da smo prenesli lastništvo nepremičnine (parc. št. 154 stavbišče) občini Podlehnik brez kakršnekoli kompenzacije, zamenjave, dogovora ali česa podobnega.«
Za zlato knjigo donatorjev ^
Res je dejstvo, da bivša lastnika (KK in kasneje PP) nista na tem zemljišču ničesar gradila ali vlagala, res pa je tudi, da je bila stavba zgrajena že pred letom 1967, kar pomeni, da sta tako KK kot kasneje PP imela v lasti tako stavbno parcelo v izmeri dobrih 10 arov kot zgradbo na njej.
No, kakorkoli že, okrcati tako lepo donacijo PP občini Podlehnik bi bilo nadvse grdo. Kdorkoli komurkoli
nekaj podari, je vreden le pohvale. Morda sta v tem primeru nekoliko moteči le dve zadevi: prva je ta, da se ob dobrodelnih gestah, kamor spadajo tudi donacije, ponavadi skličejo novinarske konference in se o tem obvesti širšo javnost. Zakaj je tokratna donacija ostala tako skrita, je res nerazumljivo, saj navsezadnje ne gre za sto ali dvesto tisočakov, ampak gotovo za večmilijonsko vrednost, za take zadeve se pa že odpirajo posebne zlate knjige donatorjev (to bi sicer morala storiti občina Podlehnik).
Po drugi strani je PP gospodarsko podjetje, ki se
-	tako kot vsa ostala podjetja
-	zavzema za čimbolj gospodarno ravnanje z lastnimi (materialnimi) viri, kar se razume tako, da se tudi tisti viri, ki podjetju niso zanimivi oz. so zanj neuporabni, vsaj poskušajo prodati in se ne podarjajo kar tako. Iz tega razloga je nekoliko težko verjeti, da je PP kar brezplačno podarila stavbno zemljišče z zgradbo vred. In če je vseeno tako - po dokumentaciji in pojasnilu ni druge možne razlage - potem je morda kje v kakšni občini še kakšna Pe-rutninina nepremičnina, ki je PP ne uporablja in ne potrebuje, pa bi jo (morda) odpisala oz. podarila, če bi vodstvo občine pokazalo interes za pridobitev lastništva ^
SM
Sv. Jurij ob Ščavnici • Za investicije dobra milijarda tolarjem M Podlehnik • Računsko sodišče
Nekaj več kot 887 milijonov tolarjev dobili od Darsa
V proračunu občine Sveti Jurij ob Ščavnici za leto 2006je predvidenih 435,5 milijona tolarjev prihodkov in nekaj več kot 631 milijonov odhodkov, županu Antonu Slani pa je skupaj z občinsko upravo uspelo od Darsa, ki na njihovem ozemlju gradi avtocesto, pridobiti še dodatnih 887 milijonov tolarjev, ki jih bodo namenili za investicije.
Župan ni govoril popolne resnice!
Kot je znano, je Računsko sodišče zaradi dvoma o pravilnosti oz. dejanski izvedbi popravljanih ukrepov, ki jih je po pregledu poslovanja naročilo občini, ponovno izvedlo t.i. porevizijski postopek.
V dosedanjih treh letih žu-panovanja pri Svetem Juriju ob Ščavnici je Anton Slana s člani občinske uprave ves trud usmeril v pridobivanje sredstev, s katerimi je odplačal okrog 240 milijonov tolarjev dolga, ki ga je pustil prejšnji župan Slavko Mihalič. Slednji se prav v teh dneh zagovarja pred okrožnim sodnikom v Murski Soboti za početja, ki so po slovenski zakonodaji prepovedana. Mihalič je namreč na nedovoljen način zapravljal občinski denar, med drugim je poskrbel za asfaltno prevleko cest do svojega in bratove-
ga prebivališča, izplačeval pa si je tudi »neobstoječe« potne stroške in dnevnice.
Tako bo Slana nekaj več sredstev za investicije namenil šele v svojem zadnjem letu prvega mandata, prav zaradi velike finančne pogače s strani izvajalca pomurskega kraka avtoceste pa mu bo nekoliko lažje. V letošnjem letu bo v ospredju izgradnja mrliške vežice, za katero bodo iz občinskega proračuna namenili več kot 90 milijonov tolarjev, za zagotovitev služnosti in pridobitev gradbenega dovoljenja za vodooskrbo imajo zago-
tovljenih 35 milijonov tolarjev ter dodatnih 10 milijonov tolarjev za odkup zemljišč za izgradnjo vodovoda in raziskovanje vodnih virov, adaptacija osnove šole bo stala deset milijonov tolarjev, veliko denarja pa bodo namenili tudi za projektno dokumentacijo, saj se zavedajo, da brez projektov ne bodo mogli kandidirati za nepovratna finančna sredstva iz raznih evropskih in nacionalnih skladov. Za plačilo razlike med ekonomsko ceno programov v tamkajšnjem vrtcu bodo iz občinskega proračuna morali dodati 38 mili-
jonov tolarjev, socialno varstvo pa jih bo stalo dodatnih 33 milijonov tolarjev. Glede na prvo obravnavo je župan Slana z amandmajem dosegel, da bodo 2,5 milijona tolarjev namenili za sofinanciranje postavitve spomenika rojaku doktorju Antonu Korošcu, za obnovo cerkve na Stari Gori bodo prispevali 500.000 tolarjev, za 716.000 tolarjev pa bodo povečali proračunsko postavko, namenjeno ženskemu rokometnemu klubu Millennium, ki nastopa v prvi B državni ligi.
Miha Šoštarič
»V porevizijskem postopku smo pregledali odzivno poročilo ter preizkusili verodostojnost in zadovoljivost izkazanih popravljalnih ukrepov in ugotovili, da obstaja dvom o verodostojnosti odzivnega poročila v delu, kjer župan občine navaja, da so NO zagotovljeni pogoji za delovanje. Računsko sodišče je namreč 4. 4. 2005 prejelo dopis predsednika NO, ki navaja, da pogoji za delovanje NO niso zagotovljeni. Pri revidiranju odzivnega poročila je računsko sodišče ugotovilo, da v občini Podlehnik v obdobju od 25. 1. do 29. 3. 2005 niso potekale aktivnosti za vzpostavitev pogojev za delovanje NO,« so
med drugim zapisali na Računskem sodišču ter podali še naslednjo ugotovitev:
»Iz revizijskih ugotovitev, ki so podane v točki 2.4 revizijskega poročila, izhaja, da zgoraj citirana navedba iz odzivnega poročila Občine Podlehnik ni resnična, saj NO niso zagotovljeni pogoji za delo, niti niso potekale aktivnosti za vzpostavitev pogojev za delovanje NO, zato po našem mnenju odzivno poročilo Občine Podlehnik ni v celoti, to je v delu, ki se nanaša na aktivnosti za vzpostavitev pogojev za delovanje NO, verodostojna uradna listina.«
SM
Kog • V nedeljo odločajo o svojem nadaljnjem razvoju
Kolikor denarja, toliko asfalta!
V naših krajih ni potrebno posebej pojasnjevati pomena, ki ga ima urejena cestna infrastruktura na kvaliteto življenja prebivalcev nekega kraja. V krajevni skupnosti Kog je še vedno skoraj polovica (48,7 %) vseh cest makadamskih, mimo nekaterih hiš in vikendov pa še vedno vodijo celo kolovozne poti. V krajevni skupnosti ne vidijo druge možnosti, kot da svoje težave začnejo reševati sami, s samoprispevkom.
Največji problemi se ob makadamskih cestah pojavljajo med pluženjem in ob poledici v zimskem času, poleti ob nalivih, težave so pri vzdrževanju poti in vozil, ki se vozijo po teh odsekih,
slabo pa to vpliva tudi na razvijajoči se turizem, saj je znano, da Kog privablja številne turiste s slovesom odličnega vinskega kraja. Seveda ni treba poudarjati, da predstavljajo makadamske
Na novem kogovskem grbu, ki je nameščen na tabli pred vrati krajevne skupnosti, obiskovalce pozdravlja sonce in grozdje. Po novem izračunu prihodkov pri samoprispevku se bodo morali krajani ukvarjati s sladkim vprašanjem: Kam z denarjem??
ceste še posebej v zimskih voznih razmerah tudi večjo nevarnost v prometu, pa tudi stroški za vzdrževanje takšnih cest so za polovico višji od vzdrževanja asfaltiranih cest.
Občinski denar zagotovljen tudi ob delitvi občine
Slavko Perc, predsednik KS Kog, je povedal, da bi ob uspelem referendumu lahko asfaltirali skupno 5012 metrov makadamskih cest. Dela, ki naj bi se začela že letos, pa bi trajala pet let. Predvideva se ureditev skupno 12 odsekov v dolžinah od 120 do 770 metrov. Na ta način bi z makadamske ob asfaltno cesto postavili kar 44 hiš in drugih objektov, za 200.000 SIT letno bi se zmanjšali stroški za vzdrže-
Podlehnik • S seje nadzornega odbora
vanje javnih poti, poti pa bi postale bolj prevozne tudi za urgentna vozila, za potrebe dnevnih prevozov na delo, v šole, ceste pa na tak način postanejo tudi bolj varne za starejše občane v slabših vremenskih pogojih. Modernizacija cest poleg položitve asfaltne prevleke zajema še utrditev bankin in dovozov, ureditev obcestnih muld, izogibališč, jarkov, od-vodnjavanj s pripadajočimi kanali in jarki ter ureditev cestne signalizacije.
Predračunska vrednost kompletne investicije predlaganih poti znaša 105 milijonov SIT, v kar je všteta izvedbena dokumentacija, gradbena dela in nadzor nad njimi ter geodetski posnetki odsekov. Tretjino stroškov bi lahko pokrili iz krajevnega samoprispevka občanov, preostali dve tretjini pa sta zagotovljeni v proračunu
Tokratna seja se je začela s pregledom uresničenih sklepov prejšnje seje, pri čemer je predsednika Romana Cesarja zanimalo predvsem to, zakaj še ni oz. kdaj bodo zapisniki vseh sej objavljeni na občinski internetni strani. Kot je pojasnil direktor občinske uprave Miran Krajnc, je to v rokah vzdrževalca računalniške opreme Dejana Kopolda, s katerim pa Občina še ni podpisala ustrezne pogodbe za letos, zato ne more povedati, kdaj bo spletna stran prenovljena. NO je nato sprejel sklep, s katerim zahteva vpogled v pogodbo med izvajalcem in Občino,
prav tako pa je ponovno zahteval predložitev sklepa občinskega sveta o izplačilu potnih stroškov občinskim funkcionarjem, saj naj bi takšen sklep slednji sprejeli pred dvema ali tremi leti. NO pa je pripravil tudi predlog potrebnih sredstev za svoje delovanje, ki znašajo slabih 1,3 milijona tolarjev, vključujoč tudi že delo tretjega člana. Postavka bi morala biti vključena v (še ne sprejeti) proračun Občine Podlehnik za leto 2006, kot skrbnik te postavke pa je bil imenovan svetnik Peter Feguš, čeprav je bilo slišati, da bi bilo verjetno bolje, če bi se kot skrbnika do-
Uradni naslov sedeža Občine Podlehnik je še zmeraj na stari lokaciji v zadružni stavbi (na sliki), sicer pa občinska uprava že dela v novih prostorih.
ločilo podžupana občine. Da bi odbor za svoje delo dejansko dobil predviden denar, so sicer dvomili vsi prisotni na seji, sploh še ob dejstvu, da za lansko leto NO ni dobil izplačanega niti tolarja, kot je povedal Cesar.
Naslednji sklep, ki ga je sprejel NO, je sklep o izvedbi nadzora poslovanja OŠ Martina Koresa, v kontrolo pa naj bi bili vključeni prihodki iz sredstev javnih financ, odhodki (vključujoč plače ter vse ostale izdatke) in pregled naložbe izgradnje asfaltnega nogometnega igrišča v športnem parku Dežno. Nadzor naj bi se začel vršiti zadnjega januarja.
Sicer pa je NO tokrat zanimal tudi vpogled v dokumentacijo lokacijskega in uporabnega dovoljenja za nove občinske prostore nad zdravstvenim domom v Pod-lehniku. Župan Vekoslav Fric je člana NO z dopisom seznanil, da ima Občina pridobljeno potrebno lokacijsko informacijo, uporabno dovoljenje pa naj ne bi bilo potrebno, oz. se šteje, da ga stavba ima zato, ker je bila zgrajena že pred letom 1967. To je sicer res, toda to dejstvo pomeni le, da je zgradba avtomatsko legalizirana in da ne more biti tretirana kot črnogradnja, tudi če zanjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.
»To je neverjetna priložnost za Kog!« je prepričan Slavko Perc, predsednik KS Kog.
Kje je (uradni) sedež Občine?
Podlehniški nadzorni odbor bo očitno še nekaj časa le dvočlanski, saj razpisa za tretjega člana še ni na vidiku. Ne glede na to pa je na zadnji seji prejšnji teden sprejel sklep o nadzoru poslovanja domače osnovne šole, ki naj bi se začel konec meseca januarja.
Člana odbora sta se odločila predloženo dokumentacijo podrobneje pregledati do naslednje seje, zanimalo pa ju je, kje je zdaj uradno sedež Občine. Po Krajnčevih besedah je sicer občinska uprava že preseljena v nove prostore, uradno pa za sedež Občine še vedno velja stara lokacija v zadružnem domu. Pošta naj bi bila že obveščena o tem, da se vsa obvestila dostavljajo na novi naslov, zato težav s tem naj ne bi bilo, pa tudi občani so s posebnim obvestilom na vratih stare lokacije seznanjeni, kam naj se obrnejo za obisk občinske uprave, je še povedal Krajnc.
Pod točko razno pa Cesar ni mogel mimo tega, da ne bi ogorčeno pokritiziral nedavnega sprejetja povišanja vrednosti točke za uporabo stavbnih zemljišč: »Občinski svet je sprejel 50-odstotno povišanje vrednosti, kar je katastrofalno! Treba se je zavedati, da se s tem poplačujejo razne »svinjarije« iz prejšnjih let, denar pa gre iz denarnic nas, občanov! Svetnikom priporočam, da na naslednji seji ponovno sprožijo to vprašanje in povedo, da se NO s tako drastičnim povišanjem nadomestila nikakor ne strinja, ker je to prevelika obremenitev za občane!«
SM
občine Ormož, tudi v primeru delitve občine na več manjših občin.
Z novimi zavezanci denarja bistveno več
Na referendum se v KS pripravljajo že leto in pol. Zavezanci za plačilo samoprispevka so tisti krajani, ki presegajo 25 % povprečne letne plače v R Sloveniji. Takšnih prebivalcev je na Kogu 407. Poleg domačinov pa so zavezanci za plačilo samoprispevka tudi tisti, ki imajo na območju KS stavbno zemljišče. Takšnih vikendašev je na Kogu 197. V nedeljo bodo tako na volišča pozvali 604 volivce, od katerih se jih mora vabilu odzvati vsaj polovica, da je referendum veljaven. Pozitiven rezultat pa bo za samoprispevek izjasnilo 152 volivcev. Te dni je prišlo tudi do bistvene spremembe pri izračunu predvidenih dohodkov, ki so bili narejeni po podatkih iz leta 2002, saj je davčna uprava le uspela posredovati podatke za leto 2004. Zato je sedaj predviden letni izkupiček iz samoprispevka skoraj 50 % višji, kot je bilo sprva načrtovano. Letno bi od sedaj večjega števila zavezancev lahko zbrali 15 milijonov SIT, k temu pa še 30 milijonov iz občinskega proračuna. Celotni prihodki v petih letih bi znašali 210 milijonov SIT. Na ta način bi plan samoprispevka lahko realizirali prej kot v predvidenih petih letih.
Tako bi se v krajevni skupnosti, kjer se sedaj ukvarjajo z vprašanjem od kod vzeti denar, v prihodnosti ukvarjali z vprašanjem kako porabiti denar. Poudarjajo pa, da se zbrana sredstva lahko potrošijo le za infrastrukturne objekte v KS in ne za delovanje društev ali krajevne skupnosti, kar se je v nekaterih okoljih v preteklosti dogajalo. Župan Vili Trofenik je na nedavni tiskovni konferenci celo napovedal, da se bodo o nadaljnjem planu samoprispevka volivci morali izreči na ponovnem referendumu. Vsako leto se bo sproti ugotavljalo, kdo je zavezanec za plačilo samoprispevka za predpreteklo leto, sproti pa bodo na podlagi dokazil izločili tiste, ki bodo dokazali, da pogojev ne izpolnjujejo.
Predsednik Perc predlaga krajanom, da dobro razmislijo in se udeležijo referenduma, saj gre v sedanjih razmerah za nepredstavljivo velik denar za krajevno skupnost Kog, ki ima običajno za vse svoje potrebe letno na voljo 7 do 8 milijonov SIT. Z asfaltiranimi cestami se bo povečala gospodarska odprtost, možnosti za razvoj kmetijstva, vinogradništva, turizma in dodatnih dejavnosti. Med domačini se čuti pripravljenost odločiti se za samoprispevek, tudi kot obveza tistih, ki asfalt že imajo, do tistih, ki živijo ob makadamu, saj so bile vse ceste asfaltirane s pomočjo samoprispevkov.
viki klemenčič ivanuša
Foto: vki
Foto: vkl
Gorišnica • Zakaj se župan Jože Kokot ni udeležil okrogle mize
»
Izgubili bomo vsi!
«
Okrogle mize v Cirkulanah ob ustanovitvi nove občine se gorišniški župan Jožef Kokot ni želel udeležiti, kar je pojasnil z besedami, da glede na vabljene goste in vsebino pogovora ne gre za izmenjavo različnih mnenj (o prednostih in slabostih nastanka nove oz. razcepitve »stare« občine), pač pa za podporo osamosvojitvi Cirkulan in predstavitvi prednosti, ki jih bo s tem dejanjem pridobila.
Namesto tega je poslal pismo, v katerem je med drugim zapisal: »Zahvaljujem se vam za povabilo na »okroglo mizo«, ki pa se je ne morem udeležiti, saj iz vašega vabila izhaja, da sem vabljen zato, da bi vam bil v pomoč in potrditev, da je vaša odločitev o ustanovitvi nove občine Cir-kulane pravilna. Prepričan sem, da deliva mnenje s sklicateljem okrogle mize, op.a.), da smo z občinskim svetom v tej sestavi, katere član ste tudi vi, skrbeli za enakomeren razvoj celotne občine, saj drugače ne bi bili odloki o proračunu občine Gorišnica, ki so jih predhodno obravnavali tudi člani odborov občinskega sveta, v katerih je od 75 članov 32 članov z območja Cir-kulan, soglasno podprti tudi s strani vas šestih »belanskih« svetnikov. Glede na navedeno sem mnenja, da ustanovitev nove občine ekonomsko ni upravičljiva in vam ne morem biti v pomoč pri njeni ustanovitvi, kot izhaja iz vabila.
V kolikor bi želeli občanom na območju sklica referenduma predstaviti vse pasti nove občine, bi po mojem mnenju morali zraven županov štirih povabljenih občin in poslan-
Župan Gorišnice Jožef Kokot: »Ustanovitev nove občine ekonomsko ni upravičljiva, krajani pa naj se na referendumu odločijo po svoji volji in želji!«
cev, ki so vložili pobudo za ustanovitev novih občin, povabiti, seveda z vabilom drugačne vsebine, tudi drugače misleče, da bi se potem lahko občani odločali na podlagi argumentov; ampak potem bi to bila že prava okrogla miza. Seveda pa ni moj namen nobenemu občanu odrekati
njegove zakonske pravice, da se opredeli po svoji vesti, zato vam želim plodno razpravo.«
Resnici na ljubo je treba ob tem povedati, da na okrogli mizi ni bilo slišati niti ene kritike čez delo in gorišniško občinsko vodstvo in da je bilo v cirkulanskem okolišu v skupni občini Gorišnica narejeno
oz. investirano precej denarja, da pa se kljub temu želijo osamosvojiti, saj bi tako lahko lažje in hitreje uresničevali lastne prioritetne cilje.
Cirkulane niso bile nikoli prikrajšane
No, župan Kokot pa dvomi,
da bo razvoj po ustanovitvi samostojne občine res toliko hitrejši in večji: »S predvidenim proračunom okrog 290 milijonov bodo Cirkulane lahko za naložbe namenile od 60 do največ 80 milijonov. Treba je namreč vedeti, da bo veliko proračunskega denarja šlo za druge namene; najprej je tu občinska uprava, v kateri bi moralo biti zaposlenih vsaj pet ljudi. Če bodo trije, pomeni, da bo del nalog opravljala SOU, vendar je treba tudi to delo plačati oz. sofinancirati. Nadalje velike stroške občine predstavlja predšolska vzgoja; za cirkulanski del občine je bilo v našem proračunu za to lani porabljenih približno 55 milijonov. Potem je tu še šola, šolski prevozi, problematika nezaposlenih, ki jih je v Cir-kulanah zdaj 318, financiranje številnih društev in še sociala, ki zdaj za Cirkulane zahteva od 35 do 40 milijonov. Nadalje je tu še kup stroškov z vzdrževanjem in modernizacijo cest ter okolja, pa tudi pokopališča. Recimo, zgolj odvoz smeti na cirkulanskem pokopališču nas stane milijon tolarjev. Glede na velikost proračuna je tako nerealno razmišljati, da bi v naložbe lahko šlo več denarja.«
Župan Kokot pa je nato podal še primerjavo na področju naložbene dejavnosti občine: »Poglejte, občina Gorišnica je samo v lanskem letu (2005) za Cirkulane, izključno za naložbe, porabila okrog 200 milijonov tolarjev; preko sto milijonov je šlo za asfaltiranje cestnih odsekov, 65 milijonov za adaptacijo večnamenske dvorane, 30 milijonov za kanalizacijo in šest za ureditev pokopališča. Prav tako želim povedati, da smo vsako leto v cirkulanski okoliš vložili preko 100 milijonov tolarjev.
Težko verjamem, da bo samostojna občina s takšnim proračunom, kot ga predvideva, lahko zmogla tako velike investicije!«
Kokot ob tem še poudarja, da se Cirkulane nikakor ne morejo primerjati z ostalimi območji, kjer naj bi prav tako nastale nove občine: »Marsikatero takšno območje nima vsega tega, kar imajo Cirkulane. Recimo, katero referendumsko območje že ima zgrajeno kanalizacijo, da o drugem niti ne govorim. Mi cirkulanskega območja nismo zapostavljali v nobenem pogledu; iz proračuna jim je bil vedno dodeljen takšen ali celo višji delež, kot jim je pripadal! Rečem celo lahko, da so bili na boljšem, saj se je tja vlagal tudi del sredstev iz, npr. koncesnin za Dravo, do česar zdaj ne bodo več upravičeni!«
Kot še pravi župan Kokot, nikakor ne nasprotuje ustanovitvi samostojne občine Cirkulane; celo želi si, da bi se vsa zadeva čimprej rešila in bi se končale napetosti ter trenja: »Vedno pa bom trdil, da izgubljamo vsi, tako Cirku-lane kot Gorišnica. Večja občina ima večji proračun, loteva se lahko večjih projektov in jih tudi prej zaključuje, javlja se lahko na več razpisov, saj ima več denarja za obvezno sofinanciranje. To je tako kot pri podjetjih; večje kot je, lažje uspeva. Z malo denarja pa se lahko naredi bolj malo. Ljudje naj se odločijo po svoji volji; če vedo, da jim bo šlo bolje v svoji občini, je prav, da jo tudi ustanovijo!«
Glede delitvene bilance pa Kokot ne pričakuje nobenih težav, saj občina Gorišnica nima kreditov, stanje nepremičnin pa je tudi jasno razdeljeno.
SM
Gorišnica • Uspel dobrodelni koncert za dornavski vrtec
Zbrali več kot milijon tolarjev!
Gorišniška večnamenska dvorana je bila v petek zvečer polna do zadnjega kotička. Morda bi se vanjo lahko stlačil še kakšen obiskovalec, ki je sicer imel namen udeležiti se dobrodelnega koncerta za dornavski vrtec, pa v bližnji in daljni okolici dvorane enostavno ni bilo več možno najti prostega kotička za parkiranje.
Na odru gorišniške dvorane so v okviru dobrodelnega koncerta nastopili tudi otroci iz dornavskega vrtca.
Nad nepričakovano visokim obiskom so bili še najbolj navdušeni seveda organizatorji - iniciativni odbor staršev dornavskih vrteških otrok, ki so imeli v času priprave koncerta kar nekaj težav.
»Našteli smo preko 1200 obiskovalcev, prodali pa preko tisoč vstopnic, saj je bilo nekaj gostov povabljenih, med poslušalci pa so bili tudi otroci,« je po koncertu povedala vodja iniciativnega odbora za pripravo dobrodelnega koncerta Andreja Terbuc Munda. Izkupiček je skupaj s prispevki donatorjev ter prodanimi vstopnicami zanašal kar 1,2 milijona tolarjev, kar je veliko več, kot so se nadejali organizatorji: »Česa takega res nismo pričakovali.
Namen porabe tega denarja je bil znan že prej; nakupili bomo didaktična igrala in učila za naše malčke v vrtcu. Da smo lahko zbrali toliko denarja, se moramo v prvi vrsti zahvaliti vsem obiskovalcem koncerta, seveda pa tudi do-natorjem in izvajalcem, ki so se odrekli honorarju. Res iskrena hvala vsem!«
Nastopajoči, ki so se odzvali vabilu, so bili: Brendi, Ptujskih pet, Vandrovci, Ga-šperiči, Mili, Koštruni, Stari prijatelji iz Kicarja, Spidi, Pihalna godba iz Dornave, dornavske mažoretke, učenci glasbene šole Nocturno iz Dornave, svoj delež pa so k veselemu dogajanju na odru dodali še učenci in malčki iz dornavske šole in vrtca ter humorista Drašek in Milica.
Dobrodelni koncert je torej resnično ne le dosegel, ampak celo presegel svoj namen. Izbira gorišniške večnamenske športne dvorane, za katero se je odločil odbor staršev, pa se je izkazala za popolnoma pravilno odločitev, saj dvorana v Dornavi ne more sprejeti niti četrtino toliko obiskovalcev.
SM
Foto: SM
Ptuj • Tiskovna konferenca ptujskega župana
Uspesno lansko leto za Mestno občino Ptuj
V Mestni hiSi na Ptuju so na tiskovni konferenci, ki je bila 24. januarja, ob domači potici, predstavili najpomembnejSe dosežke v letu 2005 skupaj z nekaterimi smernicami za tekoče leto. Predstavil jih je ptujski župan dr. Štefan Čelan z nekaterimi sodelavci, vodji posameznih oddelkov in direktorjem občinske uprave. V celoti gledano je bilo lansko leto uspešno za MO Ptuj, je ocenil ptujski župan s sodelavci.
Proračun za lansko leto je znašal skoraj pet milijard tolarjev, za enajst naložb pa je MO Ptuj uspelo pridobiti sredstva državnega proračuna v skupni višini 716,6 milijona tolarjev, od tega 20 milijonov za atletski stadion, deponijo 387,9 milijona, projekt podtalnice 75,5 milijona, industrijsko cono 50,5 milijona, Revivis 19,8 milijona, energetsko pisarno 3,4 milijona, OŠ Olge Meglič 79,9 milijona in 10 milijonov, prostore nujne medicinske pomoči 14 milijonov, kanalizacijo v Spuhlji 37,9 milijona, Mestno gledališče Ptuj 16,6 milijona in sanacijo parketa v ŠD Mladika 1,1 milijona tolarjev. Med najpomembnejše projekte v letu 2005 je ptujski župan uvrstil investicije v adaptacijo in dograditev dveh osnovnih šol, Olge Meglič in Ljudski vrt, izgradnjo kompostarne v Gajkah, prenovo Mestnega stadiona in prenovo Čučkove 2 v 16 socialnih stanovanjih. Adaptacijo in dograditev dveh osnovnih šol je MO Ptuj izvedla z lizingom v višini 1,1 milijarde tolarjev, v pripravi pa je tudi že dokumentacija za prenovo še dveh ptujskih osnovnih šol. Za povečanje tribun na Mestnem stadionu Ptuj - za prvo fazo je bilo porabljenih skoraj 786 mili-
jonov tolarjev, druga faza povečanja tribun se bo izvedla v okviru NK Ptuj. Letos pa se bodo dokončala dela pri izgradnji nogometnega igrišča z umetno travo. V proračunu za letos pa so zagotovljena sredstva za izgradnjo nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika, lani so pripravili projektno dokumentacijo za rušitev nekdanjih objektov Komunalnega podjetja Ptuj. Lani je MO Ptuj za nabavo opreme in pridobivanje projektne in tehnične dokumentacije za prenovo Mestnega gledališča Ptuj porabila nekaj manj kot 38 milijonov tolarjev. Letos naj bi pripravo dokumentacije končali in pričeli postopke za začetek prenove. Mestni svet naj bi te dni sprejel investicijski projekt, z Zavodom za kulturno dediščino naj bi ga uskladili do konca marca, zatem pa pričeli postopke pridobivanja gradbenega dovoljenja in javni razpis za izvajalca del, je povedal vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič. Za vse objekte bivše vojašnice je namembnost že znana, razen za stražarnico, kjer naj bi prostore dobila Glasbena šola Karola Pahorja, in zunanje športne površine, za kar se še usklajujejo z ministrstvom za kulturo. Šolski center Ptuj
je že pridobil največjo stavbo v tem kompleksu, kjer bodo spomladi letos pričeli urejati predavalnice za študij mehatronike in višješolski program kmetijstva. Tudi za ptujske poletne prireditve so v MO Ptuj našli zdravilo, koordinacija bo potekala pod skupnim naslovom preko oddelka za družbene dejavno-sti,v realizacijo projekta pa se bodo vključili vsi zavodi, ki se financirajo iz proračuna MO Ptuj. Vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje Janko Širec je izpostavil projekte v Spuhlji, ki so obveznost MO Ptuj iz pogodbe za Gajke med MO Ptuj in MČ Jezero. Lani se je pričelo urejanje športnega parka v Spuhlji, ob koncu leta tudi v Budini - Brstju, pripravljen je idejni projekt za večnamensko dvorano v Spuhlji, v Budini se je začela izgradnja kanalizacije v povezavi z Gajkami. MO Ptuj pa je med sedmimi občinami, ki so uspešno kandidirale za sredstva kohe-zijskih skladov za izgradnjo kanalizacijskega omrežja na Ptujskem in Dravskem polju. Začela se je izgradnja Puho-vega mostu z navezovalnimi cestami. Mestna občina Ptuj je v okviru navezovalnih cest sofinancerka v delu, ki se nanaša na povezovalno cesto
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na tiskovni konferenci, ki je bila 24. januarja, skupaj s sodelavci predstavil najpomembnejše projekte v letu 2005 skupaj z nekaterimi smernicami za leto 2006.
med bodočo hitro cesto in sedanjo Zagrebško v višini 702 milijona tolarjev. Puhova cesta bo potekala skozi industrijsko cono, kar predstavlja za Ptuj novo pomembno prometno žilo. Za reševanje prometnega vozla na desni strani Drave pred cestnim mostom pa so doslej pripravili že tri rešitve, veliko krožišče se je izjalovilo zaradi previsokih odškodnin, zdaj naj bi rešitev poiskali v enosmernih prometnih tokovih. Ta pot naj bi
Sv. Trojica • Tiskovna konferenca
Ljudje si želijo samostojno občino
V ponedeljek, 23. januarja, je predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko sklical tiskovno konferenco, na kateri so predstavili aktivnosti pred nedeljskim referendumom, na katerem se bodo odločali o samostojni občini. Zraven njega sta na konferenci sodelovala tudi podpredsednik KS Sv. Trojica Sandi Gungl in Drago Lipič.
Prisotni so povedali, da so v minulih 10 dneh bili na območju KS Sv. Trojica štirje zbori krajanov: enega je sklical župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, ostale tri
pa predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko.
Predstavniki pobudnikov za samostojno občino Sv. Trojica so poudarili, da na nobenem zboru krajani niso
Foto: ZS
Na tiskovni konferenci so sodelovali (z leve) podpredsednik KS Sv. Trojica Sandi Gungl, predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko in Drago Lipič.
izražali nasprotovanj proti samostojni občini. Tako so prepričani, da bo nedeljski referendum pri Sv. Trojici uspel. Pobudniki so nezadovoljni z dosedanjim razvojem; poudarili so, da so iz skupne občine prejeli premalo razvojnih sredstev. San-di Gungl, ki je tudi občinski svetnik, je poudaril, da so v sedmih letih prejeli samo po 40-50 milijonov sredstev, le v letu, ko so gradili vodovod, so dobili 90 milijonov. V lanskem letu, so menili pobudniki, od občine Lenart niso prejeli nobenih razvojnih sredstev.
Povedali so tudi, da ima Sv. Trojica velike razvojne možnosti v turizmu, kmetijstvu in obrti, z izgradnjo avtoceste pa se bodo te možnosti še povečale. Franc Rojko je tudi povedal, da bo občina Sv. Trojica imela okrog 250 milijonov tolarjev zagotov-
ljene primerne porabe, poleg tega pa še seveda tudi vse ostale zakonsko določene prihodke za sofinanciranje investicij. Tako bo proračun nove občine znašal okrog 300 milijonov tolarjev. Od tega bodo okrog 50 odstotkov lahko namenili za investicije, kar je bistveno več, kot so prejemali do sedaj iz občine Lenart.
Na konferenci so tudi kritizirali obnašanje župana občine Lenart, ki je na cerkvenem prostoru v nedeljo delil dežnike in zloženke z žaljivo vsebino. Prepričani so, da jih župan ni podkupil z darilom, kot je dežnik, ki je vreden nekaj sto tolarjev.
V volilni imenik KS Sv. Trojica sta vpisana 1802 volivca, volili pa bodo na petih voliščih - tri so pri Sv. Trojici, po eno pa v Oseku in Gočovi.
Zmago Šalamun
vodila tudi do novega Merca-torjevega centra na Bregu.
Ormož se kljub pozivom ni izjasnil o soustanoviteljstvu muzeja
MO Ptuj je pripravila skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi občinami in Združenjem zgodovinskih mest štiri projekte, pri katerih računa na sofinanciranje v okviru Interrega 3 A. Ustanovitev Revivisa je rezultat nekega časa in odgovor na dogajanja na področju višje-in visokošolskega izobraževanja. Tudi zakon o višje- in visokošolskem strokovnem izobraževanju govori o tem, da se tovrstne institucije umeščajo povsod tam, kjer ni sedežev univerzitetnih središč. Analiza je pokazala, da več kot 1500 mladih ni nadaljevalo izobraževanja v višjih ali visokošolskih programih, ker jim ekonomske razmere to niso dopuščale. MO Ptuj je ena od redkih občin s certifikatom kakovosti, je povedal mag. Stanko Glažar, direktor občinske uprave MO Ptuj, ki je neke vrste dokaz o kakovosti njenega dela. S tem, ko so certifikat pridobili, pomagajo tudi drugim občinam, ki se na tovrstno preverjanje šele pripravljajo.
Vandalizem bodo v MO Ptuj skušali omiliti z izvedbo preventivnih predavanj in pogovorov o tej problematiki. Mladi naj bi pogosteje zahajali v CID, Kolnkišto in v prostore mladinskega centra. Za mladinske prostore v vojašnici pa niso našli skupnega jezika z državnimi ministrstvi. Z gradnjo oskrbovanih stanovanj ob Potrčevi in izgradnjo vrtca ob Osojnikovi pa se zatika zaradi
nerešene denacionalizacije, postopek je vrnjen v začetno fazo. Sedem investitorjev pa naj bi bilo resno zainteresiranih za pozidavo Osojnikove, za preselitev avtobusne na območje nasproti železniške postaje ter gradnjo nekaterih drugih objektov na tej lokaciji. Glede avtobusne naj bi bilo več znanega že to pomlad. Tudi za Dravsko ulico, kjer naj bi na lokaciji bivšega Koteksa zgradili mestni hotel, bodoči investitor je bolj ali manj znan, kupil je že lokacijo bivšega Dinosa, kjer naj bi uredil sedež družinskega podjetja. Pozitivno se je o gradnji izrekel tudi mestni arhitekt. V teku so postopki, da bi lahko prišli do novega zazidalnega načrta, je glede gradnje v Dravski povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Na torkovi tiskovni konferenci v ptujski Mestni hiši so govorili tudi o medobčinskem sodelovanju, ki ga je toliko, kolikor si ga želijo sosednje občine. V tej zvezi so govorili tudi o Pokrajinskem muzeju Ptuj, o soustanovi-teljstvu občine Ormož v tem muzeju, ki se glede tega še ni izjasnila, kljub povabilu, sprejela pa je odlok o ustanovitvi svojega muzeja, v katerega je, ne da bi se o tem dogovorila z MO Ptuj, v 35. člen zapisala zadolžitev za MO Ptuj in strokovne službe, da ti napišejo delitveno bilanco. Tako se ne dela, za ustanoviteljstvo Muzeja Ormož je ptujski župan izvedel iz medijev, da naj bi podpisal delitveno bilanco, pa je izvedel iz že omenjenega člena odloka. V nobenem primeru pa ne bo dovolil, da bi ustanovitev muzeja v Ormožu posegla v strokovno delo ptujskega muzeja kot regionalne institucije.
MG
Ptuj • Negativno mnenje tudi za Dom upokojencev na Ptuju
Plače si direktorji niso določali sami
Na tiskovni konferenci Računskega sodišča, ki je bila 17. januarja letos, so predstavili rezultate revidiranja pravilnosti določanja in izplačevanje plač direktorjev v desetih domovih za starejše občane. Negativno mnenje je izreklo osmim domovom, enemu pozitivno, enemu pa mnenje s pridržkom. Med domovi, ki jim je Računsko sodišče izreklo negativno mnenje, je tudi Dom upokojencev Ptuj. Z revizijo je Računsko sodišče razkrilo nepravilnosti v skupnem znesku 7,401 milijona tolarjev.
Foto: Črtomir Goznik
Delo v Domu upokojencev Ptuj je bilo v lanskem letu uspešno. V lanskem letu so začeli tudi adaptacijo In rekonstrukcijo delovne enote v Muretincih, ki se te dni zaključuje, z njo bodo pridobili 30 novih mest v mansardnih prostorih, ki sedaj niso bili urejeni kot bivalni prostori. Po novem bo skupna kapaciteta doma v Muretincih 120 mest. Investicija je veljala 400 milijonov tolarjev.
Ptuj • Četrti bodo upravljale s premoženjem
Po podatkih revizije je Dom upokojencev Ptuj v letu 2004 neupravičeno izplačal direktorici 371 tisoč tolarjev dodatka za delo s psihično motenimi osebami, nepravilno ji je določil dodatek za zahtevnost in izpostavljenost dela ter korekcijski dodatek, zaradi katerega je direktorica prejela 154 tisoč tolarjev preveč dodatkov, nepravilno pa ji je izplačal tudi 512 tisoč tolarjev dodatka za podeljeni naziv. Dom upokojencev Ptuj mora zaradi ugotovljenih nepravilnostih pri določanju in izplačevanju plač direktorice v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila predložiti Računskemu sodišču odzivno poročilo, ki mora vsebovati navedbo revizije, na katero se nanaša, kratek opis nepravilnosti v poslovanju, ki so bile ugotovljene z revizijo in izkaz popravljalnih ukrepov. Mag. Kristina Dokl, direk-
Svet MO Ptuj je novembra lani sprejel spremembe in dopolnitve statuta MO Ptuj, ki je opredelil lastništvo nad premoženjem nekdanjih krajevnih skupnosti na območju zdajšnje MO Ptuj. Lastnica je postala MO Ptuj.
Skladno s sprejetim odlokom bodo v MO Ptuj imenovali tudi posebno komisijo, ki bo imela nalogo, da ugotovi dejansko stanje premoženja, ki bo z odlokom preda-
no v upravljanje primestnim in mestnim četrtim, da se ne bo prenašalo nekaj, kar ni v lasti MO Ptuj. V PČ Rogoz-nica so na seji v prejšnjem tednu že postavili zahtevo, da njihov predstavnik sodeluje v tej komisiji. Tako bo v domovih, kjer so tudi stanovanja fizičnih oseb, zadeve pa še niso zemljiškoknjižno urejene, potrebno sprejeti tudi akt o ustanovitvi etažne lastnine.
V MČ Breg so o osnutku odloka o prenosu pravice upravljanja premoženja MO Ptuj mestnim in primestnim četrtim razpravljali na seji 16. januarja. Zahtevajo, da se v besedilo odloka umesti tudi varovalka za primer, če preneha status četrti, da ne bo nepremično premoženje avtomatično pripadlo MO Ptuj, temveč naj o tem odločijo občani območja, na katerem se nahaja ne-premičnica oziroma dom krajanov, saj so ga le-ti tudi praviloma gradili. Odločitev o tem naj bi sprejeli bodisi na zboru krajanov bodisi na referendumu.V imenu Liste krajevnih skupnosti mesta Ptuj se je za podobno rešitev
Foto: Črtomir Goznik
Za prostore bivše krajevne skupnosti Borisa Ziherla na Rimski ploščadi 24 še ni urejeno zemljiškoknjižno stanje za solastniški delež, zato bodo MČ Ljudski vrt lahko predani v upravljanje šele po ureditvi lastništva. Trenutno so še v lasti Mercatorja SVS, d. d., Ptuj.
Obiski starejših občanov v MC Breg
V MČ Breg živi devet občanov starih nad 90 let: Marjeta Kadliček, Franc Sajovic, Marija Vuk, Irma Vodopivec, Amalija Fridauer, Štefan Krajnc, Marija Vogrinec iz Koresove 11, kije s 96 leti tudi najstarejša, Katarina Cvikl in Bogomir Kostanjevec. To soboto jih bodo obiskali in obdarili člani sveta MČ Breg: Franc Štrucl, dr. Miran Vrabl, Vlado Koritnik in Jožica Težak.
torica Doma upokojencev Ptuj, je v zvezi z ugotovitvami revizije povedala: »Plače direktorjev javnih zavodov so določene s pogodbo o zaposlitvi. V tej pogodbi so razen osnovnega količnika določeni tudi dodatki, do katerih je direktorica upravičena. V moji pogodbi je navedeno, da sem upravičena do dodatkov skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Posebej je opredeljeno, da direktorica ni upravičena do dodatkov za delo v času, ki je za delavce manj ugoden. V Domu upokojencev Ptuj smo dosledno upoštevali ta navodila, Računsko sodišče
pa je pri pregledu zavzelo drugačno stališče in izdalo revizijsko poročilo. V roku treh mesecev mora Dom pripraviti odzivno poročilo in ga predložiti Računskemu sodišču.«
Direktorica Doma upokojencev pravi, da pri reviziji plač direktorjev desetih domov upokojencev ne gre za lov na čarovnice. »Računsko sodišče je opravilo revizijo v desetih največjih domovih upokojencev. Več ali manj imamo pogodbe o zaposlitvi približno enake, zato so tudi v tako visokem odstotku ugotovili nepravilnosti, ker pogodbe o zaposlitvi določajo to, o čemer sem že povedala. Vsi smo sledili tem določilom pogodbe.«
MG
Zahtevajo "varovalko"
V MO Ptuj so odlok o prenosu pravice upravljanja premoženja MO Ptuj primestnim in mestnim četrtim pripravili zaradi potrebe po celovitem in enotnem načinu reševanja statusa premoženja v MO Ptuj.
Rogoznica • Proračun za letos
Koga brigajo njihovi problemi?
Clani sveta primestne četrti Rogoznica so se 19. januarja sestali na 29. redni seji in obenem prvi v novem letu. Pregledali so delo v lanskem letu in se posvetili oblikovanju predloga investicij za letos.
zavzel tudi svetnik Srečko Šneberger, ki je na včerajšnji seji sveta MO Ptuj predlagal, da se v osnutek odloka doda 13. a člen, ki se glasi, da v primeru, da četrt preneha obstajati, ali če ji preneha pravna subjektiviteta, o morebitni odtujitvi nepremičnega premoženja odločajo občani z območja nekdanje četrti z referendumom, ki je ena izmed neposrednih oblik odločanja občanov. Skoraj vsi domovi občanov v četrtih, nekdanjih krajevnih skupnostih, so bili zgrajeni s sredstvi samoprispevkov, ki se je uvedel na osnovi predhodno uspešno izvedenega referenduma.
MG
Dogovorili so se, da si bo posebna komisija v tem tednu ogledala najbolj kritične odseke cest, šest kilometrov od 72 jih je še neasfaltiranih, da se bodo lažje odločili, kako porabiti skromnih pet milijonov tolarjev, kolikor jih ima na voljo PČ Rogoznica v letošnjem letu. Ob tem je potrebno povedati, da pa so tudi že modernizirane ceste v kritičnem stanju, saj jih je med 50 in 80 odstotkov uničenih.
Pet milijonov tolarjev pa je na voljo za modernizacijo ceste Podvinci-Dornava, za katero bi potrebovali kar 24 milijonov tolarjev, je spomnil Milan Pavlica z oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj. Ker bodo 3. krajevni praznik praznovali v Kicarju, bi bilo najbolje, če bi pet milijonov tolarjev, kar mimogrede zadostuje za 300 metrov asfalta, porabili za katero od nujnih investicij na tem območju. Še vedno pa močno buri duhove cesta skozi Žab-jak, za modernizacijo katere je bilo pred nekaj leti predvideno, da bo stala 82 milijonov tolarjev, doslej naj bi porabili 49 milijonov tolarjev. V upravi MO Ptuj so ogorčeni zaradi sestavka v Štajerskem tedniku pod naslovom Kam so "poniknili" milijoni za cesto skozi Žabjak, nihče pa ne pove nič konkretnega o tem, kaj je bilo
doslej narejenega na tej cesti v okviru sprejetega projekta, kaj je potrebno še narediti in kdaj se bo to zgodilo oziroma zakaj se pred leti sprejeti projekt ne uresničuje dosledno.
Zaradi podcenjevanja problemov in potreb v PČ Ro-goznica, kar je razvidno tudi iz proračuna za letos, ga člani sveta PČ Rogoznica ne podpirajo. Takšno držo so pričakovali tudi od svetnikov mestnega sveta z njihovega območja. Kot je znano, imajo v mestnem svetu štiri svetnike, trije prihajajo na seje četrtne-ga sveta, Mirko Kekec, Marjan Kolarič in Ignac Vrhovšek, ki je tudi član četrtnega sveta, ne pa tudi Milan Čuček. Prva dva na seji mestnega nista glasovala za sprejem proračuna MO Ptuj v predloženi obliki, Ignac Vrhovšek je zanj glasoval, kar pa je člane četrtnega sveta vznejevoljilo, ker so prepričani, da bi jim morali vsaj "njihovi" mestni svetniki prisluhniti, če jim že celotni svet ne. Vedno bolj se vprašujejo o smiselnosti svojega delovanja, če so njihovi predlogi in pobude kot bob ob steno, ker nikogar ne zavezujejo. Ene in iste predloge pišejo že leta in leta, so med drugim povedali Drago Zorko, Maks Menoni, Milan Rižnar, Mirko Ciglar, Janko Čeh in Franc Slatič.
MG
petek • 27. januarja 2006
Sporočila
StajerskiTnïïOK 11
Z razbitjem občine Ormož na male in nepomembne občine bodo ljudje na slabšem
Ormožani bodo uspešni samo, če bodo držali skupaj
Usoda občine Ormož se bo to nedeljo pisala na kar 5 referendumih, na katerih bodo občani in občanke odločali o mejah svoje občine. Bo to se naprej velika, močna in razvojno usmerjena občina Ormož ali pa bo razpadla na tri male občine, ki ne bodo sposobne prosperirati na področjih, ki zagotavljajo večjo kakovost življenja. Zato nosijo občanke in občani, ki so v teh dneh dobili vabilo na referendum, veliko odgovornost tudi za prihodnje generacije. V tem duhu župan občine Ormož Vili Trofenik poziva vse krajane in krajanke KS Sv. Tomaž in KS Središče ob Dravi, vaščane in vaščanke Obreža in Gornjih Ključarovcev ter KS Ormož, da se udeležijo referendumov in odločijo odgovorno v izogib negativnim posledicam delitve občine.
Z razbijanjem občine Ormož na tri male občine bi se najslabše pisalo prav morebitnima novima ob~inama, Sredi{~u ob Dravi in Sv. Tomažu, prav tako pa bi negativne posledice občutili tudi občani in občanke preoblikovane občine Ormož. V strokovni argumentaciji, ki so jo že novembra pripravile občinske službe, je nazorno prikazano, kaj vse bi se v primeru preoblikovanja sedanje občine spremenilo za morebitni novi občini in za preostanek občine Ormož. Vsa dejstva so podkrepljena tudi z natančnimi izračuni, ki med drugim kažejo tudi, da bi v primeru odcepitve imela sedanja krajevna skupnost Sv. Tomaž 32 milijonov tolarjev proračunskega primanjkljaja, Središče pa skoraj 50 milijonov. V celoti si je moč argumentacijo ogledati na ormoškem spletnem portalu www.ormoz.si.
Argumentacija kot eno najbolj pomembnih posledic razdelitve obstoječe občine izpostavlja odpravo sistema solidarnosti, ki v večjih občinah omogoča solidarnostno pomoč bolj razvitih delov manj razvitim. V skupni občini Ormož namreč prav na podlagi razporejanja stroškov, ki se razteza na številne gospodarske javne storitve, kot so preskrba z vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki, vzdrževanje cest in urejanje parkirišč ter družbene dejavnosti, skrbijo za enakomeren razvoj celotne občine, vendar pa bi ta solidarnost z razpadom občinske celovitosti prenehala veljati, kar bi občani in občanke obeh malih občin občutili predvsem na višjih računih za komunalne in javne storitve. Obe novi občini tudi ne bi finančno zmogli dokončati razvojno pomembnih projektov, kot so dokončanje zadnjega segmenta javnega vodovodnega sistema in kanalizacijskega omrežja pri Sv. Tomažu. Prav tako ne bi mogli računati na solidarnostno pomoč pri vzdrževanju cest, ob tem pa bi imeli velike težave tudi pri pridobivanju dodatnih razvojnih sredstev iz evropskih spodbud. Tudi v Središču ob Dravi bi se morali neogibno soočiti z zmanjšano zmožnostjo pridobivanja teh sredstev, poleg tega pa ne bi več mogli računati na 12,5-milijonsko občinsko subvencioniranje zemeljskega plina. Izgubili bi lekarno, če pa bi jim jo uspelo obdržati odprto, bi bila v veliko breme njihovemu občinskemu proračunu, saj letno posluje s kar 5-milijonsko izgubo. Vprašljiva bi bila tudi nujna izgradnja oz. zamenjava kanalizacijskega sistema v vrednosti 700 milijonov tolarjev in še dodatnih 300 milijonov za čistilne naprave ter vsaj 250 milijonov za obnovo šolske zgradbe.
Naj bo vaš glas na referendumsko nedeljo glas za občino Ormož!
Če želite, da tudi vaši otroci živijo v občini, kjer bodo šole urejene in kamor bodo najmlajši člani naše skupnosti z veseljem hodili, kjer bo omogočenih veliko obšolskih dejavnosti, kjer bodo ceste varne, kjer bo preprosto več in bolje, potem v nedeljo na referendumu glasujte proti izločitvi KS Sv. Tomaž in KS Središče ob Dravi iz občine Ormož in se odločite za varno prihodnost, ker smo skupaj močnejši.
Krajani in krajanke Gornjih Ključarovcev in Obreža, glasujte proti izločitvi vaših krajevnih skupnosti in za izločitev Gornjih Ključarovcev in Obreža iz krajevnih skupnosti Sv. Tomaž in KS Središče ob Dravi ter priključitev h KS Ormož. V nedeljo boste tudi v KS Ormož odločali o prihodnji podobi občine Ormož. Udeležite se referenduma in o želji dveh vasi iz krajevnih skupnosti, ki se želita odcepiti od občine Ormož, glasujte za priključitev Obreža h KS Ormož in za priključitev Gornjih Ključarovcev h KS Ormož.
Kaj bi pomenila odcepitev KS Sv. Tomaž za njene prebivalce:
•	razpad solidarnostnega razporejanja stroškov - višji računi za komunalne in javne storitve,
•	slabšo kakovost upravnih storitev in dolge čakalne vrste,
•	podražitev delovanja vrtcev in osnovnih šol ter avtobusnih prevozov do gimnazije,
•	zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov se bodo morali odpovedati nekaterim skupnim dobrinam (knjižnica, muzej, dom ostarelih, gimnazija, zdravstveni dom, osnovna šola s prilagojenim programom),
•	občina ne bo razpolagala z več sredstvi za modernizacijo javnega cestnega omrežja,
•	ustavitev gradnje zadnjega odseka javnega vodovodnega omrežja,
•	ustavitev izgradnje kanalizacijskega omrežja,
•	manj investicijskih sredstev - namesto dobrih 100 le 85 milijonov tolarjev,
•	velike težave pri pridobivanju evropskih sredstev.
Zaradi političnih ambicij pobudnikov tvegati svojo prihodnost?
Zagovorniki ohranitve enovite občine Ormož tudi opozarjajo, da želijo nekateri posamezniki zaradi lastnih kariernih ambicij, za katere v obstoječi občini Ormož nimajo podpore, izkoristiti krajevni skupnosti Središče ob Dravi in Sv. Tomaž v škodo razvoja, investicij in posledično kakovosti življenja njenih krajanov. Še več, k škodljivi odločitvi za odcepitev skušajo krajane prepričati z zavajajočimi argumenti, lažnimi izračuni in
celo grožnjami ter drugimi nizkotnimi ter kaznivimi dejanji. Verjamemo, da bodo prebivalci tudi tokrat znali ločiti zrnje od plevela in se odločiti za varno in perspektivno prihodnost. Ob tem pa seveda zamol-čijo pomembna dejstva, ki jasno govorijo v prid enovitosti občine Ormož, ne le za občino samo, ampak predvsem za obe krajevni skupnosti. Zato sta predloga za odcepitev obeh krajevnih skupnosti, tudi po mnenju večine občinskih svetnikov, neodgovorno in izključno politično motivirano dejanje, ki je neutemeljeno in škodljivo tako za sami krajevni skupnosti kot tudi za preostanek občine Ormož.
Zavajajoče trditve o zapostavljenosti obeh krajevnih skupnosti
V dobrih desetih letih so v Ormožu naredili res veliko. Izpeljali so razvojno pomembne projekte, s katerimi so zagotovili, da je občina Ormož danes ena med uspešnejšimi občinami v Sloveniji, hkrati pa so skrbeli za enakomeren razvoj celotne občine. Zato je obtoževanje o investicijski zapostavljenosti krajevnih skupnosti Tomaž in Središče zgolj konstrukt, ki se ga poslužujejo pobudniki za odcepitev. Danes so v občini Ormož obnovljene osnovne šole, imajo gimnazijo, za katero mnogi niso upali niti pomisliti, da je uresničljiv razvojni projekt, telovadnice, športne dvorane, igrišča, zimski in letni bazen. Imajo obvoznico, pospešeno izvajajo program izgradnje cestne infrastrukture, vodovod do praktično vsake hiše. Imajo projekt namakanja kmetijskih zemljišč, ki se že tudi uresničuje, zaključujejo gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Zgrajena je deponija odpadkov, s 1. januarjem letos so ustanovili lastni muzej, ponosni pa so lahko tudi na Center za starejše občane, kjer uresničujejo skrb za svoje starejše občanke in občane. Za investicije je bilo samo v krajevni skupnosti Sv. Tomaž v
zadnjih desetih letih namenjenih 800 milijonov tolarjev in še dodatnih 240 milijonov za investicije skupnega pomena. Z osnovnim matematičnim izračunom tako dobimo dobrih 100 milijonov investicij letno. Prav tako je v skupni občini v pripravi investicijski program, ki bo letos zagotovil možnost priključka na vodovodno omrežje še za zadnjih 21 od skupno 5589 gospodinjstev.
Pobudniki za odcepitev krajanom danes obljubljajo 84 milijonov investicijskega denarja letno. Ob takšni številki pa seveda ne moremo mimo velikega dvoma, ali bo nova občina za prebivalce KS Sv. Tomaž res pomenila korak naprej ali pa so takšne obljube povsem iz trte izvite. Podobno velja tudi za KS Središče ob Dravi. Če ne bi bila del občine Ormož, še vedno ne bi imela plinske napeljave, saj takšna investicija ne bi bila ekonomsko upravičena. Vendar pa imajo krajani KS Središče ob Dravi kot eno redkih podeželskih območij dostop do zemeljskega plina, porabo katerega sofinancira prav občinsko središče. Imajo tudi lastno lekarno; čeprav je njeno delovanje nerentabilno, pa lahko deluje, ker se njena izguba pokriva z denarjem, ki ga zavod, katerega del je, ustvari v drugih delih občine. Obstoječa občina Ormož ima tudi pripravljen načrt za novo kanalizacijo v KS Središče ob Dravi.
Obrež in Gornji Ključarovci ZA skupno občino Ormož
V škodljivost delitve ormoške občine so prepričani tudi nekateri občani v Gornjih Klju-čarovcih in Obrežu, krajih, ki bi v primeru pozitivnega referendumskega izida pristala v novih občinah, čeprav si tega ne želijo. Zato so se v začetku decembra jasno izrazili tudi s podpisi za priključitev h KS Ormož v primeru nastanka novih občin. Prav zaradi tega so že ves zadnji mesec deležni ustrahovanja najnižje vrste, kar pa dosega ravno nasprotni učinek od želenega. Želja po nadaljnjem razvoju kraja, v katerem živijo, novih investicijah in zagotovljenih finančnih sredstvih je močnejša od neosnovanih obljub pobudnikov oblikovanja novih občin. Preračunljivost, tehtanje plusov in minusov je povsem legitimno. Kdo pa ne bi želel živeti tam, kjer je več in bolje? Navsezadnje živimo v času, ko se je treba boriti za vsak tolar iz državne ali
evropske mošnje. Jasno pa je, da bodo pri tem uspešnejše večje, prodornejše in močnejše občine. Take, kot je občina Ormož danes.
V novih občinah bi se morali odpovedati tudi skupnim javnim zavodom
Kot je že velikokrat dokazala praksa iz drugih okolij, kjer so se oblikovale nove občine, bi odcepitev dveh krajevnih skupnosti imela negativne finančne posledice tudi za preostanek občine Ormož. Morebitni novi občini zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bi bili sposobni ali ne bi hoteli sofinancirati nekaterih skupnih zavodov in institucij ter skupnih investicij, ki so bile v zadnjih letih uresničene v skupni občini Ormož. Tako bi se morali morebitni novi občini odreči Ljudski univerzi
Kaj bi pomenila odcepitev KS Središče ob Dravi za njene prebivalce:
•	razpad solidarnostnega razporejanja stroškov - višji računi za komunalne in javne storitve,
•	slabša kakovost upravnih storitev in dolge čakalne vrste,
•	vprašljiva je obnova šole v Središču, saj občini ne bo uspelo zagotoviti 250 milijonov tolarjev,
•	podražitev delovanja vrtcev in osnovnih šol ter avtobusnih prevozov do gimnazije,
•	zaprtje lekarne oz. subvencioniranje 5-milijonske letne izgube iz občinskega proračuna,
•	zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov se bodo morali odpovedati nekaterim skupnim dobrinam (knjižnica, muzej, dom ostarelih, gimnazija, zdravstveni dom, osnovna šola s prilagojenim programom),
•	občina ne bo razpolagala z več sredstvi za modernizacijo javnega cestnega omrežja,
•	vprašljiva je nujna izgradnja oz. zamenjava kanalizacijskega sistema v vrednosti 700 milijonov tolarjev in dodatnih 300 milijonov za čistilno napravo,
•	velike težave pri pridobivanju evropskih sredstev.
Ormož, Muzeju Ormož, Knjižnici Ormož, Mladinskemu centru Ormož, Javnemu zavodu za informiranje, Javni razvojni agenciji, Območni organizaciji Rdečega križa vključno s Centrom za starejše občane. To pa bi pomenilo povečane finančne obremenitve za zagotavljanje njihovega delovanja tudi za preostalo občino Ormož, saj bi njen proračun obremenilo še za dodatnih 40 milijonov tolarjev letno. Prav tako bi se poslabšala možnost nadaljnjega razvoja teh institucij in dejavnosti, ki jih je potrebno razviti v subregionalnem središču, kar Ormož nedvomno je ali vsaj mora postati, zlasti v funkciji pospeševanja razvoja tega obmejnega območja. Položaj manjše občine Ormož bi se bistveno poslabšal tudi v prihodnjih regionalnih razmerjih, zlasti pa njena zmožnost za pospeševanje gospodarskega razvoja.
Evropa se združuje, Ormož pa bi lahko bil središče ene od evropskih regij
Tega se zavedajo tudi v občini Ormož, kar dokazujejo s povezovanjem s sosednjimi občinami, vse do Gornje Radgone, v razvojno partnerstvo z namenom pospešitve skupnega razvoja in lažje dostopnosti do sredstev iz evropske blagajne. Žal pa nekateri v občini s svojimi razdiralnimi pobudami delujejo v povsem nasprotno smer. Tako se Slovenija in z njo občina Ormož še z večjim morebitnim drobljenjem oddaljujeta od sodobnih in preverjeno učinkovitih evropskih trendov.
Za varno prihodnost
-	ker smo skupaj močnejši
S sloganom 'Za varno prihodnost
-	ker smo skupaj močnejši' so v sklepni del kampanje za ohranitev občinske enovitosti vstopili zagovorniki obstoječe občine Ormož z županom Vilijem Trofe-nikom na čelu. S sloganom občanom in občankam, ki se bodo v nedeljo odločali o nadaljnji usodi krajev na Ormoškem, sporočajo, da bo glas večje občine Ormož v slovenskem prostoru močnejši in bolj upoštevan, s tem pa bo občini zagotovljen varnejši razvoj, tudi z uspešnejšim pridobivanjem državnih in tujih sredstev za investicije za skupno blaginjo vseh Ormožanov, ki bodo zagotavljale varnost tudi za naslednje rodove. Občane tako pozivajo, naj dajo svoj glas na referendumu za varno prihodnost - za skupno občino Ormož. PR
Ptuj • Ze trideset let sodobnega plesa
Priznanje za Majdo Fridl
Majda Fridl, ki se že vrsto let ukvarja s sodobnim plesom, je v novembru prejšnjega leta dobila priznanje Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije za svoje večletno delo na področju sodobnega plesa. Majda Fridl je tudi sodelavka Radia-Tednika Ptuj na Radiu, zato smo jo zmotili na delovnem mestu in pokramljali z njo o njenem dolgoletnem kulturnem ustvarjanju.
Kdaj si se začela ukvarjati s sodobnim plesom?
M. F.: Pred tridesetimi leti. Letos bo tudi tridesetletnica sodobnega plesa na Ptuju. Plesati sem začela pri Miji Mijače-vić v takratni plesni skupini T4. Takrat sem obiskovala drugi letnik gimnazije in ples je bil vedno moja velika želja. Vse plesalke smo bile gimnazijke, sošolke. Mira se je tisto leto iz Zagreba ponovno preselila na Ptuju, tu je namreč preživela otroštvo. Plesna skupina pa je delovala preko Kluba mladih, ki je bil takrat zelo aktiven.
Si pred tem vedela kaj o sodobnem plesu?
M. F.: Prvo srečanje s sodobnim plesom je bilo v okviru krožka OZN, kjer je predaval afriški študent, zraven pa je iz Ljubljane prišla plesalka Jasna Knez, ki je odplesala svoj ples. To je bilo moje prvo srečanje s sodobnim plesom in mi je bilo všeč. Šlo je za plesanje malce po svoje.
Koliko let si plesala pri Mijačevićevi?
M. F.: Do konca gimnazije smo plesale pri Miri, vaje smo imele vsak dan od ponedeljka do petka po dve uri. Možnosti izobraževanja v sodobnem plesu pa so bile v začetku minimalne, saj še v Sloveniji sodobni ples ni prav zaživel. Kasneje pa je bila preko Kulturnih organizacij Slovenije ustanovljena plesna šola. To je bilo enotedensko izobraževanje, ki sem se ga udeležila. Takšnih izobraževanj sem se kasneje udeleževala vsako leto. Lani je bilo že petindvajseto.
Kaj je bilo s Tvojim plesom po gimnaziji?
S plesom sem nadaljevala tudi ob študiju v Ljubljani pri studiu za sodobni ples. To je bila takrat v Sloveniji edina resna plesna skupina in njeni plesalci so kasneje ustanovili prvo polprofesionalno plesno skupino sodobnega plesa Plesni teater, kjer sem se tudi sama izobraževala.
Kaj ste se učili?
M. F.: Učili smo se različne tehnike sodobnega plesa. Ene so poudarjale mehkobo gibanja, druge določene krivulje, plesnih tehnik je zelo veliko. Plesali pa smo vse, kar je bilo možno: od flamenka, ukvarjali
Plesalke plesne družine Gea na lanskem nastopu pred magistratom v okviru Odprtega mesta
smo se z jogo, taj či smo delali že takrat, plesali smo afriške plese, pa orientalske. Spoznali smo se tudi s folkloro, ne zgolj slovensko, spomnim se makedonskega kola. Folklorne elemente smo večkrat vtkali v svoje plesne koreografije.
V sodobnem plesu je veliko svobode za razliko od klasičnega baleta, kjer so gibi domala točno določeni. Pri sodobnem plesu iščeš vedno nekaj novega, pomembna je abstrakcija.
Je sodobni ples in izrazni ples eno in isto?
M. F.: V bistvu se pri sodobnem plesu ukvarjamo z izraznim plesom. Pri izraznem plesu je v ospredju plesalec, ki izraža svoja lastna čustva. Izrazni plesalec daje močnejši emocionalni naboj, je enkraten, neponovljiv. Pri izraznem plesu ima plesalec v koreografiji naprej določena zgolj koncept in glasbo, pleše pa tako, kot čuti v tistem trenutku.
Kot koreografinja si nehala plesati. Kako se počutiš v tej vlogi?
M. F.: Ko sem se vrnila na Ptuj, sem se pričela ukvarjati s plesnim pedagoškim delom. V malem kraju, kot je Ptuj, se je bilo nemogoče še ob pedagoškem delu uveljaviti kot plesalec. Veliko časa ti vzame služba, potem je pedagoško delo in nimaš več volje, da bi hodil plesat v Maribor ali Ljubljano. Nekaj časa sem hodila plesat v mariborsko
Majda Fridl, mentorica plesne družine Gea
gledališče, sodelovala sem pri štirih predstavah.
Gledališča potrebujejo tudi za izrazni ples profesionalce. Kje se lahko ti plesalci za ta posel izobrazijo?
M. F.: V Sloveniji so srednje šole za klasični balet. Pred petimi leti pa se je ustanovila tudi srednja šola za sodobni ples. Sodobni ples kot samostojni predmet poučujejo tudi na nekaterih umetniških srednjih šolah. To se je poskušalo tudi na ptujski gimnaziji, pa ni šlo. V tujini so višje in visoke šole za sodobni ples.
Kakšno mesto ima sodobni ples v Sloveniji?
M F.: V Sloveniji se je sodobni ples zelo uveljavil. Naši koreografi so priznani in uveljavljeni tudi v svetu. Smo v svetovnem vrhu.
Kdo so Tvoje plesalke in zakaj plešejo v glavnem dekleta?
M. F.: V glavnem so res dekleta, tu in tam se pojavi kak fant. Imeli pa smo tudi plesalca, ki je sodeloval ves čas srednjega šolanja, je s plesom tudi nadaljeval in je trenutno v Ameriki. Malo je zanimanja med moškimi za sodobni ples. Moje plesalke so v glavnem srednješolke, in sicer gimnazijke. Zanimivo, saj vabimo vse srednješolce.
Zakaj?
M. F.: V določeni starosti so dekleta morda bolj pridna in vestna, se bolj skoncentrira-jo, če pa je pristop mentorja pravilen, pa ne bi smelo biti problemov tudi s fanti. V zadnjem času je fantov, ko se je uveljavila nova plesna tehnika - kontakt - več. Gre za močne gibe z akrobatskimi elementi in način gibanja je bližje moškemu.
Trenutno si se odločila za plesni odmor. Zakaj?
M. F.: Nekoliko se nasitiš. Doslej sem skoraj vsak svoj prosti trenutek posvetila plesu. Enako je bilo z vikendi in počitnicami. Zase skoraj nisem imela časa. Nekoliko sem razočarana nad situacijo na Ptuju. Vedno sem želela nare-
diti korak naprej. Organizirati bi morali dodatne osnovnošolske skupine, tam pa se ne dela na dovolj kvalitetnem nivoju. Zadostuje jim hip hop in show dance.
Kaj pa je s Tvojimi učenci?
M. F.: Z njimi sem zelo zadovoljna. Vedno sem imela sorazmerno majhno skupino. Ptuj ima danes veliko izvrstnih plesalcev. Nina Meško je danes profesionalna plesalka, poučuje sodobni ples na gimnaziji v Novi Gorici, Boštjan Ivanjšek študira sodobni ples v Ameriki, Barbara Kukovec je šla kot plesalka na AGRFT. Dobila je vse nagrade, ki jih lahko dobi mlad igralec in plesalec. Tudi Renata Merc je vrhunska plesalka, je vrhunska pedagoginja in koreografinja. V malem mestu ne moreš delati plesne kariere, tega sem se tudi sama zavedala.
Kdo uči plesalce na osnovnih šolah?
M. F.: Med izbirnimi predmeti v devetletki je tudi ples. Šolam smo hoteli pomagati, v glavnem pa se na šolah s plesom ukvarjajo učitelji športne vzgoje, ki so se prisiljeni ukvarjati tudi s tem.
Dobila si nagrado za dolgoletno delo. Nam lahko poveš, na kaj si pri svojem dosedanjem delu najbolj ponosna?
M. F.: Najbolj sem ponosna na svoje učence, ki nadaljujejo s sodobnim plesom, kar priča o našem skupnem dobrem delu. Po svoji ustvarjalnosti izstopajo in so torej posebni plesalci. Ko smo se udeleževali tekmovanj mladih plesalcev, moram povedati, da je padla tudi kakšna desetka. Tekmovanja so se pojavila šele nekaj let nazaj. Plesna družina Gea je pripravila vsako leto kakšno koreografijo in tudi vsako leto se je uvrstila med najboljše slovenske plesne skupine na državnih srečanjih. Konkurenca je iz leta v leto večja. Vsako leto pripravimo tudi celovečerno predstavo, ki jo postavimo v staro mestno jedro.
Franc Lačen
Tednikova knjigarnica
Mazzinijeva novost za mlade bralce
Pisatelj, scenarist, mojster računalništva, filmoljub in še bi lahko naštevala, Miha Mazzini, rojen leta 1961 v Kranju, je 1987. navdušil z Drobtinicami (Prešernova družba), nato pa se svojstveno in uspešno zapisuje v slovensko kulturno zavest nekoliko mlajše bralne publike (npr.: Satanova krona, Wieser, 1993; Zbiralec imen, Sklad Vladimir Slejko, 1993; Kralj ropotajočih duhov, 2001; Telesni čuvaj, 2000, obe pri Študentski založbi). Naj spomnim, da je Mazzini avtor scenarija uspešnega slovenskega filma Operacija Cartier (1991), številnih računalniških priročnikov ter filmskih in glasbenih kritik.
Najmlajše literarno občinstvo je leta 1999 nagovoril z odlično slikanico Čas je velika smetanova torta (Ljubljana: Kres, 1999), ki jo je enakovredno in hvalevredno ilustrirala Mojca Osojnik. Pristavljam, da to sodobno družinsko slikanico Mihe Mazzinija in Mojce Osojnik o pomanjkanju časa štejem med vrhunske izvirne slikaniške dosežke na domačem knjižnem trgu. Mazzini je objavil za najmlajše še lutkovno igrico Slonček Leopold (v reviji Lutka, 1989). Konec minulega leta pa je presenetil z nagovarjanjem mlajših najstnikov v obliki romana ali bolje pol realistične, pol fantazijske zgodbe za pionirje Drevo glasov (Ljubljana: Grlica, 2005. Zbirka Romani Grlica).
Glavna junakinja te sto enainpetdeset strani dolge (ali kratke) pripovedi, Drevo glasov, je petošolka Alja, ki ob koncu šolskega leta zasluti, da med mamo in očetom ni vse tako, kot bi moralo biti. Starševskim nesoglasjem Mazzini ne daje velikega poudarka, ampak postavi osrednjo zgodbo v čudno vas, kamor starša napotita dekletce na počitnice. Neobičajno potovanje v vasico, kije vsa zatrpana s paketi različnih proizvodov, pripelje Aljo k sorodnikom, kjer je vse narobe: mama Lora cele dneve predremlje, oče Robert cele dneve službuje in študira, Aljin vrstnik Edmund je zavaljen in zelo utrujen bivši skejter _ Gospa Lora je živahna edino pri pripravljanju obrokov, ki jih Edmund nosi k bratu Otu, ta pa nikoli ne zapusti svoje sobice. Alja počasi naveže stike z Edmundom, ki edini v vasi uspešno razbija okupacijo trgovskih potnikov. Ostali vaščani le še nakupujejo stvari, ki niso predmet življenjskih potreb, marveč želja, ki jih ustvarjajo »patološki prodajalci«.
Mazzinijeva junakinja Alja, ki bi se s peresom (ali bolje tipkami) drugačne avtorske poetike znašla v stresni zgodbi zaradi starševske ločitve, postane zmagovalka in pomočnica v drugi družinski travmi. Le-to avtor razrešuje v ne povsem fantazijskem svetu, marveč bolj v poljih duhovnih bitij, pod Drevesom glasov.
Lora in Robert ne zmoretapreboleti smrti sina Ota, zato živijo, kot da oslabeli fantič leži v sobici, Edmund torej nosi hrano v prazno otroško sobo. Sam jo tudi poje inje povsem zgubljen v družini, kipa mu jo je uspelo obvarovati s posebnim glasom pred nasilnimi prodajalci. Toda Edmundov glas peša, na srečo z Aljo najdeta pot do čarovnice, pravzaprav frizerke. Le-ta ju napoti na pot rešitve. Alja med počitnicami dovolj odraste ob tujih težavah, da bo zmogla razumeti, sprejeti tudi svoje domače razmere.
Drevo glasov je odlično večpomensko branje, ki zdrsne sprva mimo bralca kot zgodba na mah in drži bralca v nenehni napetosti. Mazzini je na izviren, otrokom bralno vabljiv način, naslikal podobo današnjega družinskega komuniciranja, ko resnične, srčne, duhovne vrednote klonejo v časovni in potrošniški mrzlici.
Knjigo zelo priporočam mladim bralcem ter vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi.
Liljana Klemenčič
ptuj-®n.net
www.ptui-on.net
Foto: Fl
Foto: Fl
Sp. Podravje • Pevci in godci v Dornavi in Hajdošah
Veliko zanimanja za ljudsko ustvarjalnost
V petek in soboto sta Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Ptuj pripravili območno revijo pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki sta jo naslovili Pozdrav sosedu.
Tudi tokrat je bilo za revijo toliko prijavljenih, da je bila na dveh prizoriščih. V petek je kot soorganizatorica sodelovala občina Dornava in prireditev je bila v Domu krajanov Dornava. V Dornavi so se predstavili: pevke Upokojenke DU DPD Svoboda Ptuj (vodja Marija Zamuda), pevke DPD Svoboda Kidričevo (vodja Amalija Mlakar), pevci DU Grajena (vodja Albin Kramberger), pevke KUD dr. Anton Slodnjak Juršinci (vodja Frančiška Brumen), Jože MHošič je nastopil z orglicami, Sedem mladih - Zabovske pevke FD Markovci (vodja Angela Li-ponik), pevci FD Rožmarin Dolena (vodja Hedvika Os-troško), skupina Trta KUD Maksa Furjana Zavrč (vodja Martin Tetičkovič), pevke Urbančanke s frajtonarjem (vodja Anica Čeh), pevke Lukarice TED Lukarji Dornava (vodja Nežka Čuš), pevci DU Dolena (vodja Ivan Sitar), Fantje iz Jurovcev KD Franceta Prešerna Videm (vodja Franc Habjanič), pevci DU Turnišče (vodja Ivanka Merc), Sestre Kopinske KD Cirkulane (vodja Marija Ko-kol), pevke KUD Maksa Fur-jana Zavrč (vodja Hedvika Mislovič), pevci Prešmenta-ni faloti KPD Stoperce (vodja Anton Galun), Kopači KFD Podlehnik (vodja Stanko Sa-kelšek), pevci Vinogradniki KD Franceta Prešerna Videm (vodja Ančka Kokol), pevci PD Cirkovce (vodja Janko Čelofiga).
V Hajdošah, v dvorani Gasilskega doma, pa so nastopili: Mladi godci KD Sela (vodja Davorin Horvat), pevke iz Sestrž KUD Majšperk (vodja
Ljudski pevci Društva upokojencev s Turnišča so se predstavili v Dornavi
Jožica Medved), pevke FD Pobrežje (vodja Terezija Ši-menko), pevci KD Cirkulane (vodja Jože Petrovič), pevci Društva invalidov Kidričevo (vodja Danica Meško), pevke KPD Stoperce (vodja Nada Golob), pevke KD Sela (vodja Antonija Kaučevič), Pevke druge pomladi DU Kidričevo (vodja Rozika Premzl), mu-zikantke Vesele polanke PD Cirkovce (vodja Mara Urih), pevci FD Lancova vas (vodja Rudolf Vodušek), Pevci vasi KD Mala vas (vodja Konrad Kostanjevec), pevke DU in KPD Stane Petrovič Hajdina (vodja Marta Sitar), pevke FD Lancova vas (vodja Marija Jus), pevci DU in KPD Stane Petrovič Hajdina (vodja Maks Kampl), pevci KD Trnovska vas (vodja Janez Roj-ko), pevke KD Skorba (vodja
Julčka Gvozdarevič), muzikanti FD Lancova vas (vodja Anton Širovnik), Trstenke TD Podlehnik (vodja Lojzka Merc), Fantje treh vasi PD Lovrenc (vodja Stanko Sor-šak), Stari prijatelji s Kicarja KD Rogoznica (vodja Janko Kocmut), pevke Žanjice PD Cirkovce (vodja Anica Jur-šič) in godci Trio vetrnica KD Mala vas (vodja Konrad Kostanjevec).
Kot soorganizatorica je bila občina Hajdina. Reviji je strokovno spremljala Adriana Gaberščik, vodila pa Mateja Lešnik.
Na reviji smo slišali kar nekaj zanimivih pesmi, ki se redko pojavijo na odrih in kažejo na razvojni odnos vodij pevskih skupin, ki nenehno iščejo nove že pozabljene pesmi, nekaj pa je bilo tudi
dolgočasnih, vsakdanjih, ki jih slišimo venomer. Kakorkoli, revija je uspela, kljub temu da smo slišali morda preveč po zborovsko zapetih pesmi, ki pravzaprav ne sodijo v zvrst ljubiteljskega ustvarjanja pri pevcih ljudskih pesmi in godcih ljudskih viž, tudi uniformiranosti med nastopajočimi je bilo preveč, kar pravzaprav moti, kakorkoli pa najbolj moti, če pesmi niso zapete intonančno čisto, tudi ljudskih pesmi ne more prepevati zgolj ljubitelj petja, ampak mora v prvi vrsti imeti posluh. Kot zanimivost velja omeniti, da se s tovrstnim petjem in godenjem v glavnem ukvarjajo starejše kategorije ljubiteljev, zato jih je med skupinami veliko, ki delujejo v društvih upokojencev.
Franc Lačen
Gradec • Projekt treh dežel
Predstavili prleško kulinariko
Vincenc Brenholc, ki ima na Jeruzalemu gostinski objekt Vinski hram, je bil povabljen k zanimivemu projektu, snemanju promocijskega filma kulinarike treh dežel: Avstrije, Italije in Slovenije, ki se ga je lotila avstrijska nacionalna televizija.
Foto: Niko Soštarič
»Avstrijci so konec lanskega leta izrazili željo, da bi sodelovali pri omenjenem projektu, želeli pa so, da predstavimo pristno prleško kulinariko. Njihova televizijska ekipa nas je obiskala ter poleg kulinaričnih dobrot posnela tudi prelepo naravo na Jeruzalemu,« je povedal Vincenc Brenholc, ki je pred dobrimi štirimi leti z ženo Vesno odprl gostinski objekt, v katerem je prostora za 300 gostov. Predstavitev 35-minutnega filma in prleške kulinarike je bila v avstrijskem Gradcu (na foto-
Brenholčeva ekipa pa je obiskovalcem ponudila jedi iz ajde, tunko in gibanico, svojo ponudbo pa so obogatili z bučnim oljem in izdelki iz buč oljarne iz Središča ob Dravi ter kvalitetnimi vini Vinogradništva Grlica s Koga. »Z odzivom obiskovalcev na promociji filma sem zadovoljen, prepričan pa sem, da jih bodo dobrote, neokrnjena narava in prijaznost privabili v Slovenijo, predvsem v prleške kraje,« je še povedal Brenholc.
Niko Šoštarič
Dr. Ljubica Šuligoj
Primorski Slovenci na Ptujskem (2)
Novo begunstvo se je za Primorce pričelo po razpadu habsburške monarhije, ko so Italijani po skrivni londonski pogodbi leta 1915, zasedli primorske kraje; protestni shod ptujskih meščanov, okoličanov in beguncev proti londonskemu sporazumu beležimo pred mestno hišo na Ptuju 25. januarja 1920, ko naj bi se zbralo nad 2 000 ljudi.

.m
iNU-k^t^a. ^á^^t^ :tt	VIA'	jit A ^tAt*^!^^/ swťiťž-













Vir: PAM, Izjave za majniško deklaracijsko 1917-1918, II. - št. 290.
Majniško izjavo so v marcu 1918 podprli tudi primorski begunci občine Ptujska Gora oz. župnije Črna Gora.
Primorski begunci so našli zatočišče v barakarskemu naselju nekdanje vojaške bolnišnice v Strnišču. Predvidoma jih je bilo po vojni nad štiri tisoč, med njimi največ družin železničarjev, orožnikov, policistov in uradnikov. Po letu 1922 so se Primorci iz taborišča v glavnem izselili; nekateri so se vrnili domov, mnogi pa so se pred italijanskim fašizmom odločili za stalno bivanje v Mariboru, na Ptujskem, na lendavskem območju v Prekmurju ^ Itali-janizacija na Primorskem (odprava slovenskih šol, prepoved slovenskega jezika) ter gospodarske posledice prve svetovne vojne so mnoge med svetovnima vojnama prisilile k prebegu v Jugoslavijo.
Vir: Zbirka razglednic, hrani KIP
Barakarsko naselje nekdanje vojaške bolnišnice v Strnišču novembra 1918, kamor so se zatekli tudi primorski begunci.
Koliko Primorcev je našlo svoj novi dom na Ptujskem, težko odgovorimo. Vemo, da so se naselili na Ptuju in v okoliških krajih, npr. na Bregu, Hajdini, v Štukih, Rogoz-nici, Dornavi ^ Navedemo lahko, da seje leta 1923 iztekel opcijski rok v Kraljevini SHS in da nekaj ugotovitev lahko povzamemo le iz »seznama optantov iz italijanskega ozemlja pristojnih za mesto Ptuj«. Na zahtevo sreskega načelnika dr. Vidica so seznam leta 1937 pripravili na Mestnem poglavarstvu pod vodstvom župana dr. Alojzija Remca. V popisu so bile zajete osebe in družinski člani v nekdanji habsburški monarhiji, ki so po 10. avgustu 1922 zapustili tedanje italijansko ozemlje in opirale za jugoslovansko državljanstvo. O priglasitvi omenjenih je bilo seznanjeno tudi Društvo primorskih in koroških rojakov na Ptuju.
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • Priprave na 100-letnico letalstva v Sloveniji
Največji projekt na področju letalstva v Sloveniji
Klub veteranov letalstva Slovenije - Ptuj s sedežem v Krempljevi ulici 3 na Ptuju te dni zaključuje z urejanjem prostorov na Ptuju. Ustanovljen je bil pred desetimi leti. Vseh članov, ob letalcih so člani tudi padalci, balonarji, zmajarji, modelarji in drugi ljubitelji letenja, vključno s prijatelji iz sosednjih držav, je okrog 160, je povedal predsednik Matevž Cestnik, pilot veteran iz Ptuja. V začetku januarja so javnosti predstavili projekt 100 let letalstva v Sloveniji, ki je tudi po vsebinski plati največji projekt na področju letalstva v Sloveniji.
Sicer pa klub ob vključevanju članov, nekdanjih pilotov, padalcev, modelarjev in drugih ljubiteljev višav zbira, ureja in dokumentira gradivo iz več 50-letnega organiziranega delovanja letalstva na Ptujskem. Pripravlja se na izdajo edicije ob 100-letnici letalstva na Slovenskem, saj bo leta 2009 bo 100 let od prvega poleta slovenskega pilota Edvarda Rusjana z lastno konstrukcijo letala EDA 1, sodeluje s sosednjimi društvi v Italiji, Avstriji, Hrvaški, Madžarski in Srbiji v projektu Aerofest Drava Ptuj, izvaja druge organizacijske in društvene dejavnosti, med drugim srečanja veteranov letalstva na Ptuju v letih 2006/2013, ter sodeluje na drugih prireditvah mestnega in lokalnega pomena. S projektom 100 let letalstva na Slovenskem je Klub veteranov letalstva Slovenije - Ptuj uspel na razpisu za sredstva iz Evropskih socialnih skladov. S pomočjo države, Ministrstva za delo, socialne zadeve in družino, Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje in Evropskih socialnih skladov so prišli do prve zaposlitve v okviru projekta, za 18 mesecev je v okviru programa Dolgotrajno nezaposlenih žena dobila zaposlitev Ptujčanka Lucija Lah, upravna tehnica, ki bo v tem času opravljala posle sekretarke. Prostore za delo jim je zagotovila lokalna
skupnost, za kar so še posebej hvaležni ptujskemu županu dr. Štefanu Čelanu. Kot je povedal Matevž Cestnik, računajo, da bodo v projektu polno zaposleni vsaj trije, saj gre za obsežen in zahteven projekt, s katerim se bo slovensko letalstvo predstavilo tudi evropski javnosti.
V spomin Rusjanu v Beogradu tudi obelisk
Odkar so ustanovili Klub veteranov letalstva Slovenije, so imeli v mislih konkreten projekt ob 100-letnici letalstva na Slovenskem. Po predstavitvi le-tega v začetku januarja letos so ga pričeli s polno paro uresničevati. Prvi slovenski letalec Edvard Rusjan je s svojim letalom prvič poletel le šest let po prvem poletu bratov Wright z motornim letalom leta 1903. Žal pa se je 9. januarja leta 1911 smrtno ponesrečil ob prikazu letenja zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so povzročile lom letala in strmoglavljenje. Na dan smrti je delegacija iz Ptuja v sestavi Matevž Cestnik, Vilko Pešec in Robert Čajič, ki so se ji pridružili veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji in Črni gori Miroslav Luci, vojaški ataše slovenske ambasade v Beogradu polkovnik Franc Ošljak, pred-
sednik Letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič Plemeniti, položila venec na grob prvega slovenskega pilota in konstruktorja letalstva. V spomin velikemu slovenskemu letalcu so vence položili tudi delegacija Letalske zveze Srbije in Črne gore, upokojeni general letalstva Mirković, ki vsa leta vzorno skrbi za Rusjanov grob, in inštruktorica za letalstvo Zorica Boljanovič, ki je kot inšpektorica kar 15-krat opravila nadzor na letališču v Moškanjcih. Vence sta položila tudi župana Beograda in Nove Gorice, ki sta se na srečanju predstavnikov obeh mest tudi dogovorila, da bosta mesti skupaj uredili grob oziroma spominsko ploščad ter postavili obelisk na kraju nesreče. V okviru projekta 100-letnice letalstva na Slovenskem bodo izdali tudi zbornik, v katerem se bodo skušali spomniti vseh, ki so prispevali svoj delež k razvoju letalstva na Slovenskem. Izdali naj bi ga že leto pred obletnico, leta 2008. Prav tako so si zadali nalogo, da bodo izdali tudi ptujsko številko Krila, ki jo je pred 20 leti že enkrat uredil Franc Fideršek, zdaj jim je pripravljen ponovno priskočiti na pomoč, obljubil jim je ureditev ene številke, ki jo bodo izdali v okviru 100-let-nice slovenskega letalstva.
Foto: Črtomir Goznik
V začetku januarja so na Ptuju predstavili projekt 100 let letalstva, Slovenci se lahko pohvalimo, da je naš prvi letalec Edvard Rusjan s svojim letalom poletel le šest let po prvem poletu motornega letala bratov Wright, sta ob tej priložnosti spomnila Drago Gabriel, predsednik Zbora letalskih veteranov Slovenije, in Matevž Cestnik, predsednik Kluba veteranov letalstva Slovenije, ki je bil ustanovljen pred desetimi leti in združuje 160 članov.
Prvi Aerofest za pokal Drave
V ta program sodi turistična eko letalska prireditev šestih držav porečja Drave -prvi Aerofest za pokal Drave, ki je tudi projekt okoljskega društva Most iniciativa Ptuj, ki je nastalo iz iniciative za zgraditev ptujskega mostu za pešce, na katerem pričakujejo od 50 do 100 letalcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije. To naj bi se dogajalo
konec avgusta letos, ko bo na letališču v Moškanjcih potekalo tudi 11. srečanje veteranov letalstva. Tudi ta projekt ni nastal čez noč, saj je kar nekaj let trajalo, da so obiskali župane vseh večjih mest v porečju Drave, ki je od izvira do izliva blizu Osijeka dolga 654 km. Letalci bodo leteli od izvira Drave v italijanskem Dobbi-acu do njenega izliva v Donavo pri Dalju, nedaleč od Osijeka. Ne samo, da bodo letalci leteli nad reko, ob tej
Prejeli smo • Razstavi Fotografska dediščina Jožeta Vrabla ob rob
Že ko sem prvič slišala za razstavo, ki traja v Mihe-ličevi galeriji na Ptuju od 22. decembra 2005 do 31. januarja 2006, sem vedela, da bom vsaj enkrat v tem času našla dovolj časa, da bom razstavo ne le obiskala, temveč ob njej tudi obudila kak spomin. V petek, bilo je sicer tudi 13. v mesecu, sem torej zares stopila v prostore galerije, kamor me je poleg spoštovanja do avtorja, gospoda Jožeta Vrabla, vabila tudi drobna radovednost, pričakovanje: morda pa bom na njegovih črno-belih fotografijah prepoznala tudi znane ljudi, okolja in dogodke. Kar nekaj pričakovanj se mi je res izpolnilo, ob koncu ogleda in še ves čas poslej pa me spremlja prijeten občutek, da sem storila tudi
skromno pietetno dejanje. Gospod Jože Vrabl, naš prvi novinar in fotoreporter, je namreč kar prehitro in nenadoma odšel, za njim je ostala tedaj v letu 1982praz-nina pogrešanja nekoga, ki nam je bil blizu, bil nam je drag, več kot le znanec.
Gospod Jože Vrabl je bil tudi naš rojak, Zabovčan, na kar smo iskreno ponosni. Sama se ga spominjam še iz otroških let, ko sta o njem moja starša govorila z vsem prijaznim spoštovanjem in kot sošolec moje matere v OŠ Markovci ji je tedaj prav rad ustregel ter nekajkrat napravil nekaj naših posrečenih družinskih fotografij. Med njimi je tudi tista, ob kateri se navadno vsi nasmejimo: mama in ata sedita, v njunem naročju midva z mlaj-
šim bratom Janezom, ob strani pa še sestra Marija, ki je pravkar vzela bratu Francu klobuček z glave ter ga (navihano!) posadila sebi na glavo.
Gospod Jože Vrabl je ujel prav ta trenutek: brat v jok ob »izgubi« klobučka, Marija vesela svojega uspeha, mi pa srečni skupaj, ko nas je prišel »stric Joža« slikat
O razstavi sem v minulih dneh govorila z nekaterimi sorodniki in sovaščani ter videla njihovo zanimanje in odločitev, da si jo morajo še sami ogledati, obenem pa so se kar vrstili spomini mnogih rojakov, ki jih je g. Jože Vrabl kdaj slikal in jim nato, čez čas, prinesel fotografijo. Marsikdo je sliko skrbno shranil, tudi za poznejše rodove .
Svoje razmišljanje o razstavi in - posredno - tudi o njenem avtorju ter drugih ljudeh, s katerimi so nas povezovale dragocene vezi, želim dopolniti z neko anketo, v kateri nastopa tudi gospod Jože Vrabl oz. »stric Joža«. Prav na robu vasi Zabovci je v preprosti hiši živela srečna družina: mama Otilija, oče Alojz in njuni trije fantiči: Janez, Tinek in Franček. Neke nedelje se je pripeljal mimo, po cesti skozi Zabov-ce, s kolesom, prijazen stric z brki in se ustavil, ko je na dvorišču zagledal vso družino. »Joža, pridi notri, boš slikal najine pubece!« je poklical Alojz svojega vrstnika, še vedno prijatelja Jožeta, ki se ni dal dolgo prositi. Iz poletne vročine so se odrasli trije umaknili v hladno kuhinjo,
dečke pa je mama tudi že preoblekla, da bi bili na sliki še »lepši«. Toda, mali trije (3, 5 in 7 let) so zunaj odkrili kotanjico z vodo in za-čofotali po njej vse do blata, ki jih je nato vse poškropilo. Seveda tisti dan ni bilo nič s slikanjem, najstarejši Janez je slišal »pridigo«, a vse se je uredilo z dogovorom za naslednjo nedeljo. To, kako je bilo s fotografiranjem tedaj, pa je že druga zgodba, nič manj izvirna kot prva. Tako je bilo: drugo nedeljo je vsa družina spet čakala na »strica Joža«, kije držal obljubo, se pripeljal na svojem kolesu, in ko je bil spet v dvorišču, je rekel: »Lujz (Alojz), danes pa ne bom šel v hišo, mogoče potem . No, pridite pubeci, da vasporkrat prtis-nem!« Ko so fantiči to slišali,
priložnosti bomo organizirali tudi fotosafari, snemali bomo kraje in dogajanja na zemlji, posebno pozornost pa bomo namenili tudi gradovom, ki stojijo ob reki, je med drugim povedal Matevž Cestnik, ko je predstavljal projekt Aerofest za pokal Drave, ki ima tudi za cilj ponovno oživitev življenja ob reki, na reki in v njej, za njeno večjo čistost, saj je na več mestih že močno onesnažena.
MG
so jo navrli vsak na svojo stran, najmlajši je tudi zajokal, Janez pa je vedel: čim prej in čim dalje stran, saj ga bo stric gotovo najbolj »pritisnil«, ker je zadnjič napravil tisto nerodnost. No, očetu je le uspelo priklicati sinove nazaj, ko jim je za-klical, daje stric mislil na to, da jih bo slikal, ne pa morda udaril. Pozneje, mnogo let pozneje, je prav Janez odnesel fotografijo s seboj, v svoj dom in družino ter se ob njej spominjal dragih ljudi in svojega otroštva: pobeg, mame, ata in drugih, tudi spoštovanega in dragega Jožeta Vrabla .
Karolina Pičerko, Zabovci
P.S.: Iskrena hvala avtorjem razstave, saj ste z njo omogočili mnogim ljudem obuditi mnoge dragocene spomine!
Nogomet
Dravaši v ponedeljek že v Medžugorje
Stran 16
Rokomet
Ormožani odpotovali na priprave v Trogir
Stran 16
Odbojka
Ptujčanke z zmago v nadaljevanje prvenstva Stran 17
Strelstvo
Zmagali Simonič, Lazar-jeva, Horvat in Pučko Stran 17
Tenis
Novičke iz teniškega kluba Ptuj
Stran 18
Šolski šport
Rokomet, strelstvo, judo
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športnik leta MO Ptuj za leto 2005
tednik
iPodulajk I na íudouním i.
RADIOPTUJ
tutifUettc
www.radio-ptuj.si
Letošnji kroni Mojci Dercar in Mitju Mahoricu
Izbor najboljšega športnika Ptuja za leto 2005 je z včerajšnjo proglasitvijo dosegel vrelišče. Konkurenca je bila izjemno izenačena, rezultati posameznikov vrhunski, zato so bili izbrani, kot je dejal Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj, ki je tudi letos glavni organizator prireditve, res najboljši med najboljšimi.
Mitja Mahorič in Mojca Derčar sta se zapisala v zgodovino ptujskega športa, saj sta bila včeraj proglašena za najboljša športnika ptujske občine v lanskem letu. Prireditev, ki se je odvijala v kulturni dvorani ptujske Gimnazije, je kot poseben gost obiskal najboljši slovenski športnik preteklega leta, dobitnik zlate medalje na svetovnem gimnastičnem prvenstvu Mitja Petkovšek.
Mitja Mahorič, 29-letni Ptujčan iz kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, je nagrado po letu 2003 prejel že drugič, ro-kometašica ptujske prvoligaške ekipe ŽRK Mercator Tenzor Mojca Derčar pa je po Jelki Kostajnšek l. 1960 šele druga ženska rokometna športna kraljica.
Strokovna komisija, ki je izbirala najboljšega športnika MO Ptuj, je bila letos pred zelo zahtevno nalogo, saj so ptujski športniki v letu 2005 dosegli precej odmevnih rezultatov. Odločale so nianse. Med Maho-ričem in Klemnom Ferjanom, članom Judo kluba Drava Ptuj, na drugem mestu, ki se oba lahko pohvalita z odličnimi rezultati v svetovnem merilu, je
Mojca Derčar, članica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj v dresu državne reprezentance
na koncu odločal le položaj na svetovnimi jakostnimi lestvici, kjer je na boljšem Mahorič. Na tretje mesto se je uvrstil še en kolesar, Gregor Gazvoda, pe-rutninarji pa so bili najuspešnejši tudi med ekipami.
Pri ženskah je bil končni razplet pri vrhu še bolj tesen, za Derčarjevo sta bili uvršče-
ni še mladinka, plezalka Mina Markovič ter Sabina Kolednik, članica KBV Ptuj.
Med ekipami, kjer smo bili letos prvič priča rangiranju, so se za perutninarji uvrstili dvojni dravaši, najprej nogometaši, za njimi pa judoisti. Med ženskimi ekipami je najboljša ekipa najboljše športnice - ŽRK
Mercator Tenzor, drugo mesto so osvojile članice Golf kluba Ptuj, tretje pa članska ekipa Teniškega kluba Ptuj.
Silva Fartek, upokojena športna pedagoginja, je prejela priznanje za življenjsko delo na področju športa, Mirko Vindiš, Dejan Zavec in Nastja Čeh pa so kot ambasadorji Ptuja pre-
Mitja Mahorič, Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
jeli priznanje za vrhunske dosežke.
Več o sami prireditvi v na-
slednji številki Štajerskega tednika.
Uroš Gramc
Športnik leta
Vaš izbor naj športnika Spodnjega Podravja: Nina in Dejan
Tik pred uradno razglasitvijo športnika in športnice leta v MO Ptuj smo tudi v uredništvih Štajerskega tednika, Radia Ptuj in Športnih novic zaključili akcijo izbire Najpopularnejšega športnika in športnice Spodnjega Podravja po vašem izboru. Tukaj ste imeli glavno besedo vi, dragi naši bralci, saj ste s pošiljanjem izpolnjenih kupončkov iz Štajerskega tednika in Športnih novic ter z glasovanjem preko Radia Ptuj izbrali naj športnika in naj športnico po vašem okusu. S svojim odzivom ste nas prijetno presenetili in nas utrdili v prepričanju, da so takšne akcije dobrodošla popestritev športnega dogajanja. Samo v uredništvo Radia-Tednika ste v slabih treh tednih oddali več kot petsto glasov, svoj glas pa ste namenili 28 športnikom in športnicam ter klubom iz širšega ptujskega in ormoškega območja.
Že kmalu po začetku akcije se je oblikoval krog favoritov in iz tega kroga smo na koncu tudi dobili zma-
govalca. Pri fantih je naslov najpopularnejšega športnika osvojil profesionalni boksar Dejan Zavec, ki v dosedanji profesionalni karieri še ni
doživel poraza! Dejan je lahko s svojo marljivostjo, odprtostjo in značilnim nalezljivim nasmehom vzor vsakemu mlademu navdušencu, ki šele stopa
Nina Kolarič, Atletski klub Keor Ptuj
na športno pot. Na drugem in tretjem mestu sta pristala mladinski rokometni reprezentant Marko Bezjak, član RK Jeruzalem Ormož in član KK Perutnina Ptuj Gregor Gazvoda, slovenski mladinski reprezentant v kolesarstvu.
Prav spektakularno tesna pa je bila odločitev v ženski konkurenci, saj sta po preštetih glasovnicah v uredništvu Radia-Tednika imeli atletinja Nina Kolarič in judoistka Lea Murko skoraj isto število glasov - 114 in 115! Glasovnice iz Športnih novic so tehtnico prevesile na stran Nine. Tretje mesto je osvojil ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, med posameznicami iz tega kluba pa je po številu prejetih glasov prednjačila Sanja Potočnjak.
Končni vrstni red - dekleta: 1. Nina Kolarič 170, 2. Lea Murko 118,
3.	ŽRK MT Ptuj 74, 4. Sanja Potočnjak 33 glasov, 5. Sabina Kolednik, 6. Petra Podgoršek, 7. Laura Pajtler, 8. Tatjana Majcen, 9. Mina Markovič, 10. Mojca Derčar.
Fantje: 1. Dejan Zavec 134, 2. Marko Bezjak 54, 3. Gregor Gazvoda 49,
4.	RK Jeruzalem Ormož, 5. NK Drava 6. KK Perutnina Ptuj, 7. Klemen Fer-jan, 8. Jože Šimenko, 9. Nastja Čeh, 10. NK Zavrč.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
č Dejan Zavec
Nogomet • NK Drava Ptuj
V ponedeljek že v Medžugorje
Nogometaši ptujske Drave, ki se nahajajo na sedemdnevnih pripravah v Poreču, so v torek popoldne odigrali svojo drugo pripravljalno tekmo, njihov nasprotnik je bila ekipa Jadrana iz Poreča, sicer hrvaškega tretjeligaša. Ptuj-
čani so, kljub temu da niso nastopili v kompletni sestavi, brez večjih težav ugnali svoje nasprotnike. Do 76. minute so imeli že trdno vodstvo s 3:0, domačini pa so častni zadetek dosegli enajst minut pred koncem srečanja. Zma-

Foto: Črtomir Goznik
Gennaro Chietti (NK Drava)
Nogomet • NK Aluminij
Zadovoljni z novinci
ga varovancev trenerja Milka Đurovskega je popolnoma zaslužena.
Jadran Poreč - Drava 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Chietti (40), 0:2 Kelenc (61), 0:3 Štroma-jer (76), 1:3 Velendrič (79)
DRAVA: Štelcer, Emeršič, Zečevič, Krušica, Letonja, Kronaveter, Čeh, Kelenc, Štromajer, Chietti, Bosilj. Igral je še Sladojevič. Trener: Milko Đurovski.
Ptujčani doma, v ponedeljek v Medžugorje
Nogometaši ptujske Drave so se v sredo pozno popoldne vrnili z enotedenskih priprav, ki so jih opravili v Poreču. Ob številnih treningih so odigrali tudi dve pripravljalni tekmi, kjer so prvo proti OFK Beograd izgubili (1:4) ter v torek premagali tretjeligaša Jadran iz Poreča (3:1).
Po prihodu na Ptuj so imeli dravaši prosti četrtek, nato pa bodo danes in v soboto
opravili dva treninga dnevno, v nedeljo pa še enega, nato pa bodo v ponedeljek dopoldne odpotovali na priprave v Medžugorje. Tam se bo več delalo na uigravanju, saj se pričetek drugega dela prvenstva v 1. SNL zelo hitro približuje. Praktično to pomeni, da se bodo pričeli »deliti« dresi za začetno enajsteri-co. »Priprave so bile uspešne, saj se je dobro delalo. Tudi vremenske razmere so nam bile naklonjene in cilj je bil dosežen. Odigrali smo dve pripravljalni tekmi, tako da je lahko strokovno vodstvo videlo na delu igralce, ki so bili na preizkušnji. Bolj se bliža pričetek nadaljevanja prvenstva, vedno bolj raste temperatura, seveda nogometna. Želimo napredovati navzgor na prvenstveni razpredelnici in temu primerno delamo, kako pa se bo vse skupaj izteklo, bomo videli v tekmah za točke,« je kratek pogovor zaključil prvi vratar Drave in trenutno najboljši vratar v prvi slovenski nogometni ligi Mladen Dabanovič.
Danilo Klajnšek
Prvo pripravljalno srečanje nogometašev Aluminija proti prvoligašu iz Maribora je pokazalo, da so Kidričani na dobri poti, da bi se lahko vmešali v borbo za drugo mesto. Dobra igra mladih nogometašev iz Kidričevega v tem obdobju, povrhu tega še proti Mariboru Pivovarni Laško, klubu z bogato tradicijo uspešnih iger v slovenskem prvenstvu, pokalnem tekmovanju in evropskimi nastopi, bi lahko bila zavajajoča. Mlade ekipe so namreč podvržene velikim nihanjem v igri.
V nedeljo so se prezeblim gledalcem v Kidričevem predstavili tudi trije novinci v dresu Aluminija, in sicer Mate Eterovič, Denis Kuser-
bajn in Dušan Tomažič. Trener Osmanagič je lahko bil zadovoljen z njihovo igro in bo lahko nanje resno računal tudi v prvenstvenih tekmah.
Samo štiri točke zaostanka za drugouvrščenim Krškim bi lahko vzpodbudilo prevelike apetite, ki pa jih v tem trenutku pri Aluminiju nimajo. Tudi igrišče z umetno travo, ki je bistveno pripomoglo k dvigu kvalitete treningov v Kidričevem, so gradili tiho, skoraj neslišno. Takšnih pogojev za delo se ne bi nihče sramoval. Tudi v bodoče jim ciljev ne bo zmanjkalo. Pomembno pa je, da v Kidričevem mislijo naprej, in to daleč, zelo daleč.
Danilo Klajnšek
Denis Kuserbajn, Dušan Tomažič in Mate Eterovič - letošnje okrepitve NK Aluminij
Rokomet • RK Jeruz. Ormož
Ormožani v Trogirju
Kot že veleva tradicija, so se ormoški rokometaši v sklopu priprav na drugi del prvenstva napotili na petdnevne priprave v Trogir: »V Trogir je odpotovalo vseh 17 igralcev in moram povedati, da je to prvič, odkar sem trener, da bomo na pripravah v popolni zasedbi. Poleg treh tekem proti Trogirju, Metkoviču in Splitu bomo v športni dvorani v Trogirju opravili še šest treningov. Stanje v moštvu se stabilizira in v drugem delu prvenstva bomo pokazali povsem drugi obraz. Želja pa nam je osvojiti prvo mesto v ligi za obstanek. Zaenkrat nam največ težav povzroča igra v obrambi, a do pričetka prvenstva bomo
skušali najti najugodnejšo različico obrambe. Vse več priložnosti na tekmah dajem tudi mlajšim igralcem, zaradi nadaljnje resnosti ne bi govoril o njihovih imenih in moram priznati, da sem zadovoljen s predstavami teh fantov. V Trogirju imamo vse potrebno, za kuhinjo in naše trebuščke pa, kot je v navadi, skrbi Mima Rihtarič," nam je po telefonu iz Trogir-ja dejal trener Saša Prapotnik. Ormožani se domov vračajo iz nedelje na ponedeljek, v četrtek, 2. februarja, sledi v Ormožu tekma proti okrnjeni zasedbi Celja in v soboto, 4. februarja, v Velenju še srečanje proti Gorenju.
UK
Rokomet • Prijateljski tekmi
Koka - Mercator Tenzor Ptuj 27:34 (16:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajišič (7 obramb), Kelenc (6 obramb), Potoč-njak 3, Šijanec 2, Prapotnik 7, Ramšak 4, Strmšek 5, Lazarev, Kalan 1, Jaušovec 2, Raškovič 5, Derčar 5. Trener: Neno Po-točnjak.
Ptujske rokometašice so v okviru priprav na nedeljsko prvenstveno srečanje (igrajo v nedeljo, 29. 1., ob 18. uri v športni dvorani Center z ekipo Polja) gostovale v Varaždinu, kjer so merile moči s prvoligašem Koko. Domačinke so na začetku povedle, na sredini prvega dela igre tudi s petimi zadetki (12:7), nato pa so jih gostje ujele in si v samem zaključku prvega polčasa priigrale dva zadetka prednosti.
V začetku drugega polčasa so Ptujčanke svoje vodstvo še povišale, in sicer na šest zadetkov (19:25) in niso imele nobenih težav glede končnega izida, čeprav so zaigrale mlajše igralke.
Gorišnica - Petrinja 33:24 (13:13)
GORIŠNICA: T. Valenko, M. Kelenc, D. Kelenc 4, Štorman 3, R. Žuran 3, Ivančič 2, Zorli 2, Lozinšek 4, Buzeti 3, Sok 5, Vincek 4, Halilovič 2, M. Valenko 1, S. Žuran, Šterbal. Trener: Marjan Valenko.
PETRINJA: Leček, Fukat, Vrbanec 2, Babič 3, Prbanič 9, Kadečka, Nenadič, Rako-vič 2, Mikulič 1, Vujanovič 2, Tučič, Jurinovič 5. Trener: Dejan Vucič.
V	prijateljskem rokometnem srečanju so rokometaši Gorišnice gostili ekipo hrvaške Petrinje. Igralci obeh ekip so se trudili, ob tem pa igrali hitro. V prvem polčasu sta bila tako igra, kakor rezultat izenačena.
V	drugem delu tega srečanja pa so domačini zaigrali bolje in si do 47. minute priigrali prednost sedmih zadetkov (27:20) in jo prednost uspeli zadržati do konca srečanja.
Danilo Klajnšek
Atletika • Začetek dvoranske sezone
Prvi test pripravljenosti
V soboto se je resneje začela letošnja dvoranska atletska sezona v Sloveniji. Atletinje in atleti Atletskega kluba Keor Ptuj so se udeležili prvega dne državnega prvenstva v krožnih tekih na Dunaju za člane in mladince ter mednarodnega mitinga v Ljubljani za vse kategorije. Do vrhunca letošnje dvoranske sezone nasploh, marčevskega svetovnega prvenstva v Moskvi, se bodo zvrstili še številni mitingi in državna prvenstva za vse kategorije.
Ker Slovenija ne premore pokrite 200-metrske atletske steze, gostujejo državna dvoranska prvenstva v tekih v Avstriji ali na Madžarskem.
Med Ptujčani je bil tokrat na Dunaju najboljši mladinec Rok Panikvar, ki je v teku na 400 metrov zasedel sedmo mesto s solidnim časom za prvi nastop v dvorani - 52,51 sekunde. V isti disciplini se mu je na 16. mestu pridružil mlajši kolega Mitja Horvat, pri puncah pa je nastopila še Sabina Rajh. Na 1500 metrov sta klubske barve branila Aljoša Vajda in Leon Večer-jovič.
Na mitingu v Ljubljani so nastopili mlajši tekmovalci, trije pionirji in mlajši mladinec. S tretjim mestom med pionirji se je izkazal pionir Peter Dobnik v svojem prvem nastopu v skoku v daljino
(546 centimetrov). Mnogo-bojec Rok Grdina je tekmoval na 60 metrov z ovirami, kjer je v konkurenci mlajših mladincev zasedel četrto mesto s časom 9,06 sekunde, pomeril se je tudi v članski konkurenci skoka v višino, kjer je končal na osmem mestu s pre-skočenimi 175 centimetri. V okviru svojih sposobnosti sta nastopili tudi Karin Pernat v skoku v daljino in Urška Škr-get na 60 metrov. Strokovno vodstvo AK Keor Ptuj pričakuje še boljše rezultate v nadaljevanju sezone, ko bodo nastopili še ostali ptujski atleti.
Uroš Esih
Rok Panikvar, AK Keor Ptuj
Zanimiv turnir v Veliki Nedelji
Ljubitelji rokometa v Veliki Nedelji bodo na svoj račun lahko prišli v soboto, 28. januarja, ko bo v organizaciji vodilnega 1. B-ligaša Velike Nedelje potekal močan turnir. Na njem bodo poleg gostiteljev sodelovali še sosedje iz Gorišnice (1. B-liga) in dva 1. A-li-gaša, Rudar Trbovlje ter Cimos Koper, ki se bo od danes do ponedeljka nahajal na pripravah v Ormožu.
Razpored turnirja, sobota, 28. januar:
Velika Nedelja - Goriš-nica (ob 1300 uri)
Cimos Koper - Rudar Trbovlje (ob 14.30 uri)
za tretje mesto - poraženca (ob 16.00 uri)
za prvo mesto - zmagovalca (ob 17.30 uri)
UK
Foto: DK
Odbojka
Odbojkarice Ptuja z zmago v nadaljevanje prvenstva
Foto: Črtomir Goznik
Dober start v nadaljevanje prvenstva je za odbojkarica Ptuja dobra vzpodbuda.
Zaradi zaključnega turnirja pokalnega tekmovanja so minulo soboto odbojkarice Benedikta, ki nastopajo v prvi ligi, počivale, so pa bili aktivni drugoligaši. Na sporedu so bili prvi dvoboji drugega dela tekmovanja. Ptujske od-bojkarice, ki so z odliko končale prvih enajst dvobojev prvenstva in osvojile jesenski naslov, so uspešno pričele tudi nadaljevanje prvenstva. Gostovale so pri ekipi Formis Bell ter se brez izgubljenega niza dokopale do novih treh točk. Minulo soboto sta zmagi zabeležila tudi prva spremljevalca Ptuja Prevalje in Comet Zreče, ki tako še naprej zaostajata za pet oziroma šest točk. Nekoliko težje delo kot proti ekipi iz Rogoze ptujske odbojkarice čaka to soboto.
Pomerile se bodo z Mislinjo v gosteh, dvoboj pa se bo pričel ob 17. uri. Mislinja, ki so jo Ptujčanke v jesenskem delu na domačem igrišču premagale brez izgubljenega niza, je v prejšnjem krogu sicer uspela odvzeti prvi niz favorizirani ekipi iz Zreč, vendar je ostala brez točk.
Uspešna je bila v prvem krogu drugega dela prvenstva tudi moška vrsta Svita, ki prav tako kot Ptuj nastopa v drugo-ligaški konkurenci. Odbojkar-ji iz Slovenske Bistrice so na domačem parketu s 3:1 v nizih odpravili Kočevje, zaradi le dveh osvojenih točk vodilnega Triglava v derbiju proti Logatcu pa je Svit za vodilno ekipo druge lige zaostanek zmanjšal na sedem točk. Zanimiv obračun čaka bistriške
odbojkarje jutri, v soboto, s pričetkom ob 19. uri. Gostovali bodo pri ekipi SIP Šempeter, ki je trenutno na sedmem mestu z osmimi točkami zaostanka za četrtouvrščenim Svitom, ki je Šempetrčane v prvem delu premagal s 3:1.
Po krajšem premoru bodo jutri zaigrale tudi odbojkarice Benedikta. V 16. krogu prve lige bodo gostovale v Ljubljani pri Šentvidu, ki je minuli konec tedna presenetljivo igral v finalu slovenskega pokala, kjer je klonil proti Novo-goričankam. V tej sezoni sta se Benedikt in Šentvid pomerila že dvakrat, obakrat pa so z rezultatom 3:0 slavile Bene-dičanke.
Miha Šoštarič
Strelstvo • 4. krog mladinskih lig
Zmagali Simon Simonic, Mojca Lazar, Tadej Horvat in Rok Pučko
V nedeljo je v Črenšovcih potekal 4. krog državne mladinske lige, ki je ponovno minil povsem v znamenju strelcev Spodnjega Podravja (podobno kot pri članih), ki so zmage slavili v petih različnih kategorijah.
Med mladinci s pištolo svojo nedotakljivost še vedno dokazuje Simon Simonič, SD Juršinci, ki je tokratno zmago s 384 krogi začinil še z rekordnim dosežkom letošnje sezone. Odličen dosežek je uspel še drugemu juršinskemu mladincu Gregorju Molehu, ki je dosegel 373 krogov in osvojil srebrno medaljo. Ptuj-čan Domen Solina je v tem krogu dosegel 357 krogov in zasedel 8. mesto. Pri mladinkah se je svoje druge zmage v tej sezoni veselila Ptujčanka Mojca Lazar, ki je s 366 krogi prav tako dosegla letošnji posamični rekord lige. Mateja Levanič, SK Ptuj, je dosegla 349 krogov ter zasedla 3. mesto, Petra Simonič, SD
Juršinci, je s 343 krogi končala na 5. mestu pred Marijo Gabrovec s 321 krogi na 6. mestu in Nino Pavlin s 317 krogi na 7. mestu. V ekipnem delu mladincev s pištolo so slavili strelci iz Juršincev, ki so dosegli odličnih 1100 krogov ter prehiteli svoje ptujske konkurente, ki so dosegli 1072 krogov.
Pri mladincih s puško nadaljuje dobre nastope tudi Ormožan Tadej Horvat, ki je v tem krogu dosegel odličnih 388 krogov ter se še bolj utrdil na prvem mestu v skupnem seštevku posameznikov. Gregor Kmetec in Tomaž Podgoršek, oba SD Kidričevo, sta dosegla 370 in 360 krogov ter se uvrstila na 9. oziroma 12. mesto.
Pri mlajši mladincih s pištolo ostaja še vedno nepremagljiv Rok Pučko, SD Juršinci, ki je v tem krogu dosegel 368 krogov. Rekorden dosežek se je posrečil še Ptujčanu Janu Lešniku, ki je s 339 krogi tek-
movanje končal na odličnem 5. mestu.
Pri pionirjih s puško je dobro nastopil tudi kidričevski strelec Uroš Mohorko, ki je dosegel 174 krogov ter se uvrstil na 17. mesto.
Naši reprezentanti na mednarodnem turnirju v Munchnu
Od 25. do 28. januarja bo na mednarodnem turnirju z zračnim orožjem v Munchnu nastopila tudi slovenska reprezentanca, za katero bodo streljali Boštjan Simonič in Aleksander Ciglarič med člani, Majda Raušl med članicami in Simon Simonič ter Rok Pučko med mladinci. Strelci bodo tako poskušali doseči še zadnje potrditve norm za februarsko EP z zračnim orožjem v Moskvi.
Simeon Gonc
Košarka • Omrezje.net & parkl
Mladost nadigrala starost
Po štirih tednih premora so na parket ponovno stopili košarkarji Parkla. S tekmami šestega kroga se začenja ciklus povratnih tekem v obeh skupinah, ki bo dal odgovor, katere štiri ekipe so bodo pomerile za prvaka. Po prvem delu najbolje kaže v skupini A ekipama Veteranov iz Prager-skega in Din don Neman. Obe ekipi sta imensko presenečenje na vrhu, vendar po igri brez nihanj daleč prekašata vse ostale. Največje razočaranje v tej skupini je ekipa iz Rač, ki letos nikakor ne more ujeti zmagovalnega ritma.
V skupini B je lestvica več ali manj pričakovana, saj sta na vrhu lestvice ekipi Starš in Cirkovc. Minimalno zaostajata ekipi Good guys in Majšperka, medsebojna srečanja pa bodo odločala o končnih razvrstitvah med temi štirimi ekipami, saj sta ekipi Kidričevega in Ptujske Gore razred zase.
Najbolj »napeti« tekmi sta bili v skupini A med Veterani iz Ptuja in prvakom ŠD Slam ter Veterani iz Pragerskega in ekipo Rač. Prvak je domačo ekipo »zlomil« že ob polčasu s hitro in domiselno igro. Čeprav so Veterani poskušali v nadaljevanju izničiti razliko sedemnajstih košev prednosti, jim to gostje niso dovolili in tekmo rutinirano privedli k pomembni zmagi za boj proti vrhu. Veterani Pragerskega so se namučili z ekipo Rač, ki je »klonila« v podaljšku, kjer so domači imeli nekaj več sreče,
saj bi lahko bilo tudi obratno. S tem porazom si je ekipa Rač že zapravila boj za vrh lestvice. Ekipa Din don Neman je v zaostali tekmi sicer izgubila z ekipo Pragerskega, vendar je manjkajoči par točk nadoknadila z ekipo Dornave, ki je najslabša v tej skupini.
V skupini B so »Dobri dečki« gostovali v Kidričevem, kjer je bila prva četrtina dovolj, da so pokazali, da jih kaj drugega kot dve točki ne zanimata. Ki-dričani so sicer nasprotnika lovili skozi celo tekmo, vendar so izkušeni gostje ohranili ravnotežje in niso dovolili presenečenja. V Majšperku je gostovala ekipa Starš, ki se je maščevala za visok poraz iz prvega dela in jim vrnila »milo za drago«. Ekipa Ptujske Gore je namučila sicer nepopolno ekipo iz Cirkovc, ki je strla odpor »žilavih« domačinov šele v končnici tekme. Vse v zvezi z ligo Parkl lahko preberete na www.parkl.si.
Rezultati tekem 6. kroga: Veterani Ptuj - ŠD Slam 79:96 (17:23, 17:28, 30:22, 15:23), KK Veterani Pragersko - KK Rače 92:86* (19:30, 24:14, 20:16, 15:18;14:8) *podaljšek, Din don Neman - KMO Do-rnava 79:64 (10:10, 19:11, 28:12, 22:31), ŠD Kidričevo -Good guys 54:77 (9:25, 16:19, 15:17, 14:16), Picerija Špajza -KK Starše 58:82 (23:14, 13:29, 10:20, 12:19), ŠD Ptujska Gora - Tiskarna Ekart design 64:71 (12:12, 16:15, 21:27, 15:17), Din don Neman - KK Veterani
Pragersko 86:90 (18:20, 14:24, 29:13, 25:33) SKUPINA A
1.	pragersko vet. 6 5 1	+39	11
2.	din don neman 6 5 1	+35	11
3.	šd slam 6 4 2	+70 10
4.	veterani ptuj (-1) 6 3 3	- 21 8
5.	kk rače 6 15	+17	7
6.	kmo dornava 6 0 6	-140 6
SKUPINA B
1.	kk starše 6 5 1 +81 11
2.	tiskarna ekart 6 5 1 +48 11
3.	good guys 6 4 2 +46 10
4.	picerija špajza 6 3 3 0 9
5.	šd kidričevo 6 15 - 67 7
6.	šd ptujska gora 6 0 6 -108 6
Lestvica strelcev po 6. krogu: 1. Davor Bauman (Rače) 166 košev, 2. Boštjan Meglič (Rače) 137 košev, 3. Uroš Goričan (Cirkovce) 135 košev
Pari sedmega kroga: ŠD Slam - KMO Dornava, KK Rače - Din don Neman, KK Veterani Pragersko - Veterani Ptuj, KK Starše - Good guys, Tiskarna Ekart design - ŠD Kidričevo, Picerija Špajza - ŠD Ptujska Gora.
Radko Hojak
W Sc/
Ekipa SD Slam je v tem krogu premagala ptujske Veterane.
Kegljanje • 3. SKL - moški
Dravaši ponovno na vrhu lestvice
Nadaljevanje prvenstva so zelo dobro izkoristili kegljači Drave, ki so gostili ekipo Piramide in se z novima dvema točkama povzpeli na sam vrh prvenstvene razpredelnice. Igralci Impola pa so dosegli svojo četrto zmago.
3. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 10. KROGA: Agroruše - Lokomotiva 7:1, Fužinar - Žalec Petrol 8:0, Interokno - Radenska 5:3,
Impol - Krško 6:2, Drava - Piramida 7:1
DRAVA - PIRAMIDA 7:1 (2983 - 2909)
DRAVA: J. Podgoršek 543, Dremelj 483, M. Podgoršek 484, Sušanj 459, Čeh 495, Zorman 519.
IMPOL - KRSKO 6:2 (3172 - 3123)
IMPOL: S. Kunčič 533, Novak 541, Pečovnik 241, Duh
227, Kusič	538, Dobnikar 554, I. Kunčič 538.
1.	drava	10 7	0 3	14
2.	žalec petrol	10 6	0 4	12
3.	krško	10 6	0 4	12
4.	fužinar	10 5	0 5	10
5.	radenska	10 5	0 5	10
6.	agroruše	10 4	1 5	9
7.	impol	10 4	1 9	9
8.	lokomotiva	10 4	1 5	9
9.	piramida	10 4	0 6	8
10.	interokno	10 3	1 6	7
Danilo Klajnšek
Teniške novičke • TK Ptuj
Nina in Neja - zagrizeni tekmici na igrišču
OP Šport plus Ljubljana
V kategoriji midi tenis sta pri deklicah obe nastopajoči Ptujčanki prišli v finale, kjer je po težkem boju Nina Potočnik premagala Nejo Krajnc - Domi-ter. Odločitev je padla v tretjem setu, rezultat je bil 7:5. Pri dečkih je Mitja Čuš v isti kategoriji zasedel 3.-4. mesto.
Dan pozneje, 15. 1., so isti tekmovalci nastopili še v kategorijo do 10 let, dosegli pa so enake uvrstitve kot dan prej. Finale pri dekletih je postreglo še z bolj izenačeno končnico, saj je odločitev o zmagovalki padla šele v tie-breaku tretjega seta!
DP do 12 let -rang A
Aleks Munda se je uvrstil v četrtfinale, kjer je izgubil s 3. nosilcem turnirja. Med 16 najboljših se je uvrstil Urh Krajnc - Domiter, tam je izgubil z Matijem Šparašem (ŽTK MB), ki je 4. na lestvici TZS. Urh je že bil na pragu uspeha, a je pri vod-
stvu 6:3, 5:3 popustil in dovolil nasprotniku preobrat. Z bogatejšimi izkušnjami v težkih dvobojih bi ta dvoboj lahko dobil, tako pa bo moral počakati na naslednjo priložnost. Potrebno je poudariti, da sta tako Aleks kot Urh zelo napredovala od lanske sezone in da se lahko enakovredno kosata z vsemi nasprotniki v svoji kategoriji.
Pri dekletih je nastopala Ma-
Tenis • Zimska liga 2005/06
1. liga
V zimski tenis ligi 2005/2006 so odigrali prvi krog v skupini za naslov prvaka. Kot vedno so bili dvoboji zanimivi in borbeni. Vodeča TK Skorba je po pričakovanjih premagala Okrepčevalnico Patruša, dvoboj med TC Luka
Urška Jurič (TK Ptuj) na naslovnici ameriške revije Tennis (levo zgoraj) - Urška študira in trenira v Mizouriju .
Luka Merc, zmagovalec DP ranga B za starostno kategorijo do 12 let
in TK Neptun pa je bil zelo izenačen, na koncu pa so zmagali igralci Neptuna.
REZULTATI: Okrepčevalnica Patruša - TK Skorba 0:3 (Kotnik - Grabar 2:9, Brlek - Glodež 1:9, Kotnik/Brlek
-	Glažar/Glodež 5:9), Nedog, s. p.
-	Sortima, d. o. o. 3:0 (Domine - Bo-
rina Baklan; v 1. krogu jo je premagala Maša Marc iz Ljubljane.
DP do 12 let -rang B
Na tekmovanju ranga B, kamor so se uvrstili tekmovalci, ki so v predtekmovalnih skupi-
rošak 9:3, Žitnik - Večernik 9:4, Ne-dog/Žitnik -Večernik/Rozman 9:2), TC Luka - TK Neptun 1:2 (Kolarič - Komel 1:9, Kocjan - Bogdan 9:0, Kocjan/Kolarič - Mazera/Komel 7:9) VRSTNI RED: Skorba 8, Nedog, s. p. 7, TK Neptun 5, TC Luka 3, Sorti-ma, d. o. o. 1, Okrepčevalnica Patruša 0 točk.
DK
TK Neptun
nah dosegli 3. ali 4. mesto, pa je blestel Luka Merc, ki je premagal vse nasprotnike in suvereno zmagal.
DP člani
Na članskem državnem prvenstvu se je Urška Jurič (Tk Ptuj) uvrstila v polfinale med dvojicami in v četrtfinale posameznic.
Nastopili so tudi trije Ptujča-ni: Toni Hazdovac se je uvrstil med najboljšo šestnajsterico in tam izgubil z Markom Sa-bolčkim. Črtomir Gobec, ki je prejel vabilo organizatorja, je izgubil v 1. krogu prav tako kot Miha Rosič, ki se je na glavni turnir uvrstil po uspešno opravljenih kvalifikacijah.
Jože Mohorič
Tečaj smučanja za odrasle
ŠD Juhuhu vas v okviru tečaja smučanja za odrasle vabi v soboto, 28. 1. 2006, na smuko na Pohorju. Zainteresirani naj se javijo ob 9. uri pod vzpenja-čo pri hotelu Habakuk. Skupaj se boste odpravili na Belvue, kjer boste lahko 3 ure nadgrajevali vaše smučarsko znanje z učiteljem smučanja. Obvezne predhodne prijave sporočite na tel. št. 031/663-777, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije!
Športni napovednik
NOGOMET
PRIPRAVLJALNI TEKMI
NEDELJA - Kidričevo ob 11.00: Maribor Pivovarna Laško - Inter, 14.00: Aluminij - Malečnik.
ROKOMET
1. A SRL ŽENSKE
PARI 14. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Polje (nedelja ob 18.00), Olimpija - Europrodukt Brežice, Celeia Žalec - Kočevje Anubis, Inna Dolgun - Loka kava KSI, Izola - Burja. Krim Mercator - Celjske mesnine je že bilo odigrano.
1. B SRL - ŽENSKE
16. KROG: Sežana - Ptuj
ROKOMETNA ŠOLA PTUJ
V soboto, 28. 1., bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj s pričetkom ob 9. uri potekal turnir v mini rokometu. Nastopile bodo ekipe OŠ Mladika, OŠ Markovci, OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič. Turnir je del vseslovenske akcije Igrajmo rokomet, ki se izvaja pod okriljem RZ Slovenije.
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARI 16. KROGA: Šentvid - Benedikt, Sloving Vital - Luka Koper, Jesenice - Nova KBM Branik
2.	DOL ŽENSKE
PARI 13. KROGA: Mislinja Ptuj, Comet Zreče - Partizan Škofja Loka, Formis Bell - Ecom tabor, Broline Kamnik - Aliansa Šempeter, ŽOK Kočevje - Braslovče, Prevalje - Čulum, s. p., Valšped
2. DOL MOŠKI
PARI 13. KROGA: SIP Šempeter - Svit, Hoče - Termo Lubnik, Logatec - Partizan Fram, Astec Triglav - Kekoooprema Žužemberk, MOK Kočevje - TAB Mežica, Telemach Žirovnica - Prigo Brezovica
JUDO
DRŽAVNO PRVENSTVO ZA ČLANE IN ČLANICE
DP za člane in članice bo v soboto, 28. 1. 2006, ob 10. uri v športni dvorani Bistrica v Slovenski Bistrici.
Tekmovanje poteka po pravilih JZS (dvojni repasaž, v kategoriji, kjer je pet in manj tekmovalcev ali tekmovalk, poteka vsak z vsakim)
DODATNE INFORMACIJE: Filip Leščak, GSM: 041 512 438, ali Ernest Tramšek, GSM: 041 739 650.
KOŠARKA
2. SKL VZHOD
PARI 15. KROGA: Ptuj - Ilirija, Grosuplje - Prebold, Ježica - Nazarje, Pivovarna Laško mladi - Janče, ŽKK Maribor - Ruše.
KEGLJANJE
2.	SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 8. KROGA: Drava - Nafta (sobota ob 13.30 v DETA Centru), Miroteks III. - Impol, Fužinar - Šoštanj.
3.	SKL - VZHOD MOŠKI
PARI 11. KROGA: Radenska - Drava, Impol - Agroruše, Krško - Inter-okno, Piramida - Fužinar, Žalec Petrol - Lokomotiva.
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
NEDELJA - ŠD CENTER: 8.30 Majolka - Zimica, 9.10 Ptujska Gora
-	Jado, 9.50 Joeles - Podlehnik, 10.30 Mark 69 Pub Monte Cristo - Bar Saš Buldog, 11.10 Bar Cheers Cyber cafe - Rožice, 11.50 Draženci
-	Club 13, 12.30 NK Skorba - Caffe bar Furči, 13.10 Podgorci - Dolin Winettu, 13.50 Klub ptujskih študentov - NK Gerečja vas, 14.30 Juršin-ci - Kozminci, 15.10 Rim - Poetovio Petlja Vitomarci, 15.50 Hobit Pub Apače - Zoo Trans Lancova vas.
Danilo Klajnšek
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! __________________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRIIMEK
Marija Strgar
Mestni Vrh 108/a, 8880 Ptiij
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Foto: DK
Šolski šport • Rokomet
Ljutomerčanke in Ptujčanke v polfinale
Četrtfinale državnega prvenstva v rokometu za dijakinje
V sredo, 18. 1. 2006, je Gimnazija Ptuj v športni dvorani Center na Ptuju gostila četrtfi-
nale v rokometu za dijakinje. Nastopile so ekipe gimnazije iz Ljutomera, Ruš, III. Gimnazija Maribor in gostiteljica Gimnazija Ptuj. V dopadljivih igrah sta največ pokazali gimnaziji iz Ljutomera in Ptuja, ki sta se uvrstili v nadaljnje tek-
movanje. V ekipi Gimnazije Ptuj so pod vodstvom profesorice Suzane Maltar nastopile: M. Zorli, K. Šincek, L. Ha-meršak, S. Majcen, K. Šmigoc, U. Žvegla, M. Notersberg, U. Strel, M. Cizerl, D. Korpar.
Tomaž Zemljič
Rokometna ekipa Gimnazije Ptuj
Foto: Uroš Sprah
Šolski šport • Strelstvo
Najboljša sta Mateja Levanič in Simon Simonič
Občinsko prvenstvo srednjih šol
V sredo je na mestnem strelišču na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj in prireditelja tekmovanja Strelskega kluba Ptuj, potekalo občinsko prvenstvo srednjih šol v streljanju s serijskimi zračnimi puškami.
Med dijaki se je zmage veselil Simon Simonič, Strojna šola, s 341 krogi pred Gregorjem Kmetcem, Elektro šola, s 339 krogi in tretjeuvrščenim Urošem Pešakovičem, Gimnazija Ptuj, s 318 krogi. Četrto mesto je zasedel Nik Gonc, Gimnazija Ptuj, s 313 krogi, peti je bil Bojan Dogša, Strojna šola, z 276 krogi in šesti Jan Lešnik, Strojna šola, z 261 krogi.
Pri dijakinjah je četverno zmagoslavje uspelo gimnazijkam, in sicer v sledečem vrstnem redu: zmago je slavila Mateja Levanič s 323 krogi pred srebrno Katarino Matić s 318 krogi in bronasto Nino Pavlin s 310 krogi. Četrto mesto je zasedla Mojca Lazar s 307 krogi pred peto Martino Stanjko z 259 krogi, šesto Sabrino Pučko z 216 krogi, sedmo Petro Majcen s 186 krogi, osmo Martino Tašner s 179 krogi, vse naštete so dijakinje Ekonomske šole, deveto Matejo Pešakovič, Gimnazija Ptuj, s 162 krogi in deseto Leo Horvat, Ekonomska šola, s 152 krogi.
V ekipnem delu dijakinj je zmagala prva ekipa Gimnazije Ptuj z 935 krogi, za
katero so streljale Katarina Matić, Nina Pavlin in Mojca Lazar. Druge so bile dijakinje Ekonomske šole Ptuj s 661 krogi, za katero so streljale Martina Stanjko, Sabrina Pučko in Petra Majcen. Tretje mesto je zasedla druga ekipa Gimnazije Ptuj s 485 krogi, v sestavi Mateja Levanič, Mateja Pešakovič in četrto mesto druga ekipa Ekonomske šole s 331 krogi, v sestavi Martina Tašner in Lea Horvat.
Pri dijakih je slavila srednja Strojna šola Ptuj z 878 krogi, za katero so streljali Simon Simonič, Bojan Dogša in Jan Lešnik, pred Gimnazijo Ptuj s 631 krogi, za katero sta streljala Uroš Pešakovič in Nik Gonc.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gonc
Najštevilčnejša ekipa občinskega prvenstva srednjih šol, Gimnazija Ptuj
Šolski šport • Judo
Pri dekletih najboljše učenke OS Juršinci, pri fantih učenci OŠ Olge Meglič
Medobčinsko prvenstvo OŠ v judu
OŠ JURŠINCI, 12. 1. 2006 Rezultati:
UČENCI LETNIK 1997 IN MLAJŠI: -27 kg: 1. Rožle Gra-ger (OŠ Juršinci), 2. Kristjan Šic (OŠ Cirkulane - Zavrč); -34 kg: 1. Sašo Horvat (OŠ Videm),
2.	Džimi Zemljič (OŠ Videm),
3.	Žan Emeršič (OŠ Hajdina); -38 kg: 1. Aljoša Šimenko (OŠ Videm); +42 kg: 1. Žan Fistro-vič (OŠ Juršinci).
MLAJŠE UČENKE LETNIK 1994, 1995, 1996: -40 kg: 1. Barbara Rižnar (OŠ Juršinci), 2. Tjaša Ljubec (OŠ Gorišni-ca), 3. Monja Šic (OŠ Cirkulane - Zavrč); -44 kg: 1. Vanesa Grager (OŠ Juršinci), 2. Larisa Šic (OŠ Cirkulane - Zavrč).
MLAJŠI UČENCI LETNIK 1994, 1995, 1996: -30 kg: 1. Jure Korenjak (OŠ Grajena); -34 kg: 1. Matic Horvat (OŠ Olge Meglič), 2. Jože Tašner (OŠ Olge Meglič), 3. Gregor Fižgar (OŠ Cirkulane - Zavrč),
4.	Primož Glavica (OŠ Cirkula-ne - Zavrč); -38 kg: 1. Blaž Pe-klič (OŠ Hajdina), 2. Mitja Vrb-njak (OŠ Juršinci); -42 kg: 1. Marko Čagran (OŠ Gorišnica), 2. Aljaž Mori (OŠ Ljudski vrt); -46 kg: 1. Gregor Vesenjak (OŠ Juršinci), 2. Aleks Mesarič (oš Olge Meglič), 3. Uroš Go-milšek (OŠ Cirkulane - Zavrč); -50 kg: 1. David Forstnarič (OŠ Gorišnica), 2. Blaž Petrovič (OŠ Ljudski vrt), 3. Žan Pihler (OŠ Ljudski vrt); -55 kg: 1. Vid Fras (OŠ Grajena), 2. Dalev Vučina (OŠ Grajena).
Ekipa mlajših dečkov OS Olge Meglič s trenerjem
STAREJŠE UČENKE LETNIK 1991, 1992, 1993: -52
kg: 1. Tanja Kociper (OŠ Go-rišnica); -63 kg: 1. Anja Petek (OŠ Gorišnica); +63 kg: 1. Urška Urek (OŠ Ljudski vrt), 2. Sanja Jerenko (OŠ Mladika).
STAREJŠI UČENCI LETNIK 1991, 1992, 1993: -38 kg: 1. Patrik Kokol (OŠ Juršinci); -42 kg: 1. Jure Božičko (OŠ Videm), 2. Blaž Klajderič (oš Breg); -46 kg: 1. Matjaž Škrget (OŠ Breg); -50 kg: 1. Jan Hovat (OŠ Juršinci); -55
kg: 1. Tilen Vidovič (OŠ Mladika); -60 kg: 1. Mitja Vesenjak (OŠ Juršinci); -66 kg: 1. Aljaž Žiher (OŠ Gorišnica); -73 kg:
1.	Damjan Ljubec (OŠ Mladika).
Ekipno: deklice: 1. OŠ Jur-šinci, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Cirkulane - Zavrč.
Dečki: 1. OŠ Olge Meglič, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Juršinci. Skupno: 1. OŠ Olge Meglič,
2.	OŠ Juršinci, 3. OŠ Gorišni-
ca.
Sebi Kolednik
Področno prvenstvo osnovnih šol
OPLOTNICA 22. 1. 2006
REZULTATI: MLAJŠI DEČKI: do 34 kg: 3. Matic Horvat, 5. Jože Tašner (oba OŠ Olge Meglič); do 38 kg: 3. Jan Ma-roh (OŠ Mladika), 5. Blaž Pe-klič (OŠ Hajdina); do 42 kg: 3. Mitja Vrbnjak (OŠ Juršinci), 3. Marko Čarga (OŠ Gorišnica), 5. Aljaž Mori (OŠ Ljudski vrt); do 46: 3. Gregor Vesenjak (OŠ Juršinci), 3. Aleks Mesarič (OŠ Olge Meglič); do 55 kg: 3. Vid Fras (OŠ Grajena); nad 55 kg: 5. Dalen Vučina (OŠ Grajena).
Ekipno mlajši dečki: 1. OŠ Ivan Cankar, 6. OŠ Olge
Meglič, 7. OŠ Juršinci, 14. OŠ Grajena, 16. OŠ Mladika, 17. OŠ Gorišnica, 19. OŠ Hajdina, 20. OŠ Ljudski vrt.
MLAJŠE DEKLICE: do 40 kg: 2. Barbara Rižnar (OŠ Jur-šinci), do 44 kg: 2. Vanesa Gra-ger (OŠ Juršinci).
Ekipno mlajše deklice: 1. OŠ Ivan Cankar, 5. OŠ Juršinci STAREJŠI UČENCI: do 42 kg: 1. Jure Božičko (OŠ Videm), 5. Blaž Klajderič (OŠ Breg); do 46 kg: 3. Matjaž Šker-get (OŠ Breg), do 55 kg: 5. Ti-len Vidovič (OŠ Mladika); do 60 kg: 5. Mitja Vesenjak (OŠ Juršinci); do 73 kg: 1. Damjan Ljubec (OŠ Mladika). Ekipno starejši učenci: 1.
OŠ Pohorskega odreda, 5. OŠ Mladika, 8. OŠ Videm, 13. OŠ Breg, 17. OŠ Juršinci.
STAREJŠE UČENKE: do 52 kg: 3. Tanja Kociper (OŠ Gorišnica); do 63 kg: 2. Anja Petek (OŠ Gorišnica); nad 63 kg: 1. Urška Urek (OŠ Ljudski vrt).
Ekipno starejše učenke:
5. OŠ Gorišnica, 9. OŠ Ljudski vrt
Prvi trije v posamezni kategoriji starejših učencev in učenk letnik 1991, 1992, in 1993 so se uvrstili na državno prvenstvo osnovnih šol, ki bo 4. 2. 2006 v Oplotnici.
Sebi Kolednik
Smučarski skoki • Grlinci
Tekmovali so v treh kategorijah
VO Juršinci je v soboto, 14. 1., organiziral tradicionalne nočne skoke na 25-metrski skakalnici v Grlincih. Skupaj je tekmovalo 32 skakalcev, ki so se pomerili v treh kategorijah.
V	kategoriji dečki - mladinci je slavil Aleš Kujavec iz Kukave (12,5 metra), drugi je bil Danijel Jaušovec iz PD Moravci (12 m) in tretji Dejan Čižič iz Smolincev (11,5 m). Prvi trije so prejeli praktične nagrade, do šestega mesta pa še medaljo in priznanje.
V	kategoriji člani do 30 let je slavil Boštjan Matjašič iz ŠD Polenšak (24 m), drugi je bil Matej Rižnar iz ŠD Juršinci (23 m), tretji pa Zvonko Čuš iz ŠD Polenšak. Prvi trije so prejeli
denarne nagrade 15.000 SIT, 10.000 SIT in 5.000 SIT in priznanje ter medaljo do šestega mesta.
V kategoriji veterani nad 30 let je slavil Janez Jus iz Sestrž (23 m) pred Matejem Kosta-njevcem iz Male vasi (22 m) in Romanom Polancem iz ŠD Destrnik (21,5 m). Prejeli so praktične nagrade, priznanje in medaljo.
Sponzor denarnih nagrad je bil Odbor za družbene dejavnosti občine Juršinci.
Izkupiček od prireditve (205.000) pa so organizatorji namenili obnovi vaške kapele. Kot je povedala predsednica Odbora za družbene dejavnosti in predsednica vaškega odbora Grlinci Dragica Toš Majcen, je prireditev uspela, saj se je je udeležilo veliko število obiskovalcev, in dodala: "Pohvaliti pa moram tudi sovaščane, ki so v pripravo skokov vložili veliko truda in
časa.
Zmago Šalamun
Nagradno turistično vprašanje
Ptuj bo dobil spodoben turisticnoinformacijski center
Turistično društvo Ptuj je v začetku tedna predstavilo program, s katerim bo proslavilo 120-letnico uspešnega delovanja. Osrednje dogajanje bo od 17. do 25. junija. Turistično društvo Ptuj je peto najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji. Društev, ki so že proslavila 100-letnico delovanja, pa je kar 23.
Pred ptujskim društvom so bila turistična društva ustanovljena v Celju, Postojni, Mariboru in Kranju. Ob ustanovitvi 23. januarja 1886 se je imenovalo Olepševalno društvo, leta 1890 so ga preimenovali v Olepševalno in tujsko-prometno društvo Ptuj, z imenom Turistično društvo Ptuj nastopa od leta 1961. V LTO Ptuj si prizadevajo, da bi še do začetka 46. kurentovanja, otvoritvena slovesnost bo 18. februarja, ko se bodo v pustni povorki predstavili tradicionalni pustni liki in maske iz cele Slovenije, odprli nove prostore TIC-a v znameniti Ljutomerski hiši na Slovenskem trgu. Ureditev bo stala okrog 5,5 milijona tolarjev. Za začetek je svet MO Ptuj sprejel odlok o dopolnitvi odloka o ustanovitvi Zavoda LTO Ptuj. Ker so dejavnosti in storitve, ki jih izvaja TIC, dejavnosti javnega interesa in skupaj z drugo dejavnostjo zavoda LTO predstavljajo zaokroženo celoto, mu MO Ptuj dodeljuje prostor v upravljanje, v katerem bo lahko to dejavnost tudi ne-
Foto: Črtomir Goznik
Na Slovenskem trgu 5, znameniti Ljutomerski hiši, bodo te dni pričeli urejati novi ptujski TIC, dostojen mestu in njegovim turističnim načrtom.
moteno opravljal, predvsem pa v ponos mesta. Dopolnitev odloka so mestni svetniki sprejeli po skrajšanem postopku. Ptujski turizem stavi tudi na projekte v okviru Interrega 3 A, katerih skupna vrednost je 70 milijonov tolarjev. Če bo z njimi uspel, lahko računa na 95-odstotno sofinanciranje. Na tiskovni konferenci v ptujski Mestni hiši, ki je bila 24. januarja, jih je predstavila vodja oddelka za gospodarstvo MO
Ptuj Klavdija Petek. Gre za štiri projekte, dva bosta potekala v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije. MO Ptuj je s partnerji iz Slovenije LTO Ptuj, mesti Piran, Koper, Novo mesto in Slovenske Konjice, skupaj z nacionalnim partnerjem Združenjem zgodovinskih mest Slovenije, za Hrvaško je prijavitelj Varažadin, prijavila projekt Vzpostavitev skupnega kulturno-turistič-nega produkta srednjega
veka in baroka, katerega namen je prikazati obdobje med srednjim vekom in barokom s plesom in glasbo, kulinariko, kostumografijo, kaligrafijo, obrtjo ter umetnostjo. V času projekta se bo izdelal uporaben priročnik za to obdobje, ki bo namenjen društvom, gostincem, obrtnikom, občinam, turističnim organizacijam. Iz projekta naj bi pridobili tudi vso potrebno opremo za izpeljavo grajskih srednjeveških iger, turisti pa si bodo lahko med letom ogledovali obleke in drugo opremo v zbirki na Ptuju. Občina Piran je prijavila projekt Razvoj skupnega produkta Skrivnost za mestnimi vrati med Slovenijo in Hrvaško, v katerem sodelujejo MO Ptuj, Koper, Novo mesto, Slovenske Konjice, nacionalni partner je Združenje zgodovinskih mest Slovenije, iz Hrvaške pa v projektu sodeluje Ogulin. Tretji projekt je tradicija vinogradništva in vinarstva na širšem območju Srednjih Slovenskih goric, v katerem je iz Hrvaške partner Čakovec, četrti pa Razvoj skupne-
ga produkta romarskega turizma in tematskih poti med Ptujem, Ptujsko Goro in Marijo Bistrico, pri katerem je partnerica Hrvaška.
MO Ptuj je prednostne razvojne projekte v obdobju 2004/2010 predstavila pod geslom Zakladnica tisočletij - zibelka prihodnosti. Nagrado bo prejela Ivana
Kukovec, Bukovci 174, 2281 Markovci.
Danes sprašujemo, kdo je bil prvi predsednik Olepševalnega društva Ptuj. Nagrada sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raiče-va ulica 6, do 3. februarja 2006.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdo je bil prvi predsednik Olepševalnega društva Ptuj?_________________
Ime in priimek:_____________
Naslov:
Davčna številka:
Haloze • Vinogradniki ne počivajo
Ptuj • Na delu pustne šivilje
Če na vinceka sonce peče ^ Maskirajmo se!
^ jeseni sladko vince v sode teče - pravi star slovenski pregovor. In bog daj, da bi se letos prerokba uresničila.
Tako so verjetno razmišljali udeleženci nedeljske vinogradniške delavnice - 11. Vincekove rezi Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Ker pa drug pregovor pravi - »Uzdaj se use i svoje kluse« - so prijeli škarje v roke in prisluhnili nasvetom strokovnjakov o novostih pri rezi vinske trte. Kajti v zakladnici modrosti starih vinogradnikov najdemo tudi pregovor
- »Rezač je prvi berač«.
Vinogradniške delavnice rezi vinske trte se je v vinogradu stare domačije Franca Pajnkiherja v Doleni udeležilo okoli 110 uka željnih vinogradnikov. Zbrane je pozdravil gostitelj, sledil je kulturni program pevskega zbora Društva upokojencev Dole-na, kopačev Folklornega društva Podlehnik in učencev OŠ Podlehnik. Povedali so,
kako se je včasih v vinogradu delalo. Tekst je pripravila učiteljica Zdenka Golub. Nato so se udeleženci delavnice, bilo jih je dvakrat toliko kot lani, podali v vinograd, kjer je pater Janez Ferlež od Sv. Trojice opravil obred blagoslova trte. 1nženirja agronomije Roman Štabuc iz KGZ Maribor in Andrej Rebernišek iz KGZ Ptuj sta vzela škarje v roke ter pokazala in povedala o novo-
Foto: Majda Frid
Trte so na vincekovo bogato obrodile, vinogradniki in vsi ostali se veselijo dobre letine, kajti »Vincek ne sme brez klobase mimo«.
stih rezi vinske trte. Če jih vinogradnik upošteva, lahko porabi skoraj pol manj časa za delo v vinogradu. Manj je dela predvsem pri plet-ju vinograda. Če se nasveti dosledno upoštevajo, pa je seveda bistveno boljša tudi kvaliteta grozdja. Šparon iz starega lesa je bolj roden kot šparon iz lanskega reznika. Rodni les, ki izhaja iz dvoletnega lesa, ta pa iz lanskega čepa, je do 40 % manj roden, kot če dvoleten izrašča iz triletnega lesa. Če izrašča šparon pod osnovno žico, ga lahko krajšamo na velikost čepa, lahko pa ga deloma ali povsem opustimo. Da ne bi dobri nasveti šli v pozabo, so udeleženci dobili bistveno napisano na dveh straneh. Roman Štabuc je kot uvodno in zaključno misel vinogradnikom zapisal: »Rez, kot najbolj strokovno opravilo, začnite kot pogovor s trto, vanj vključite nova znanja, veliko srca in modrosti. Vzpostavite oseben odnos s trto in začnite ustvarjati novo vinsko zgodbo«.
Če ste tokratno delavnico zamudili, naslednja bo v soboto, 4. februarja na Drstelji - Turizem na vasi Lacko, potekala pa bo v organizaciji Društva vinogradnikov osrednje Slovenske gorice.
MF
V okviru projekta javnih del že od 16. januarja v Domu krajanov na Vičavi poteka pod mentorskim vodstvom Sanje Veličkovič delavnica šivanja pustnih oblačil za udeležence prve velike otroške in mladinske povorke, ki bo 25. februarja. Sodelujejo nekatere osnovne šole s Ptujskega in Vrtec Ptuj.
Za pustna oblačila sodelujočih osnovnih šol Mladika, Destrnik, Ljudski vrt, Olge Meglič, Grajena in OŠ Ljudevita Pivka bo poskrbelo šest šivilj, ki bodo do 25. februarja zašile okrog 200 pustnih oblačil Alibabe in 40 razbojnikov, pikapolonic, Trnuljčice, Sneguljčice in palčkov, pekarne Miš maš ter čebelice Maje s prijatelji. V Vrtcu Ptuj bodo že po tradiciji sami poskrbeli za pustna oblačila, ki vsako leto navdušijo. V prvi veliki pustni povorki mladih, nekateri od njih se bodo udeležili tudi nedeljske osrednje povorke, bo sodelovalo več sto mladih, ki bodo pustno
dogajanje na Ptujskem, ki želi sčasoma zajeti kar največ prebivalcev tega območja Slovenije, kjer je pustna tradicija še zelo živa, delno še neodkrita, še dodatno obogatili. V sobotno povorko mladih se lahko vključijo vsi, ki to želijo, ne samo organizirane skupine mladih iz osnovnih in srednjih šol, temveč tudi posamezniki. Organizator LTO Ptuj jih pričakuje tudi v pustnih delavnicah, ki bodo potekale cel teden v pustnem šotoru s sodelavci Centra interesnih dejavnosti Ptuj in Društva prijateljev mladine Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Polenšak • S 43. občnega zbora Turističnega društva
Mladi člani so zagotovilo prihodnosti
»Osrednjo pozornost bomo tudi letos posvetili našemu tradicionalnemu prazniku žetve z razstavo kruha in pogač, ki ga želimo kakovostno še izboljšati. Seveda pa je v letnem načrtu dela še veliko drugih prireditev in akcij,« je na nedeljskem občnem zboru TD Polenšak povedal njegov dosedanji in hkrati za dobo naslednjega mandata ponovno imenovan predsednik Franc Kukovec.
Letošnji plan dela bo v primerjavi s prejšnjim letom sicer nekoliko okrnjen, saj vodstvo društva ugotavlja, da je bil doslej preobsežen in ga enostavno niso mogli kvalitetno izvajati.
»Kot vedno pa bo tudi letos naše TD organiziralo prireditev ob materinskem
dnevu v marcu, že omenjen praznik žetve avgusta, prav tako bomo člani izvajali akcije čiščenja in urejanja okolja, se srečevali na različnih družabnih srečanjih in družili na kolesarskih ali pohodniških izletih. Nadaljevali bomo tudi vzdrževanje našega turističnega doma in gospo-
Dosedanji in prihodnji predsednik TD Polenšak Franc Kukovec: »Letos bomo posebno pozornost posvetili prazniku žetve, med naložbami pa bo izdelava lesenih tal v našem gospodarskem poslopju.«
darskega poslopja, v jeseni ne bo šlo mimo kostanjevega piknika in ob koncu leta ne brez božično-novoletnega koncerta.«
Tudi izvedba slovitega Pa-sijona na prostem naj bi se zgodila v času velikonočnih praznikov, prav tako bo imelo TD svoje »prste vmes« pri pripravi pustovanja v kraju.
Za letos pa so si zadali še poseben cilj; TD je namreč z lastnimi prihodki pred časom zgradilo svoj dom in ob njem lično urejeno gospodarsko poslopje, t. i. gumno, v kateri je spravljeno staro kmečko orodje: »Letos nameravamo v tej gumni položiti še leseni pod, saj je zdaj še vse betonsko. Prav tako bomo obnovili streho in kuhinjo turističnega doma, vse to seveda z lastnim denarjem. Naš muzej starega kmečkega orodja bomo obogatili še s starimi žrmljami, že lani pa je Janko Slana celotno zbirko ustrezno zaščitil, da ne bo propadala.«
TD Polenšak je eno tistih društev, ki živi vpeto v vse pore življenja v svojem kraju. To dokazuje tudi članstvo, ki se iz leta v leto povečuje:
Foto: Matin Ozmec
Med najodmevnejšimi prireditvami TD Polenšak je zagotovo vsakoletni Praznik žetve.
»Lani se je v naše društvo včlanilo 20, letos še osem novih članov, tako da nas je zdaj preko 160. Pomembno pri tem je, da gre za mlade, celo zelo mlade člane, kar je
garancija za prihodnje delovanje našega društva,« je še povedal Kukovec ter dodal, da je vodenje tako številnega društva ter organizacija številnih prireditev sicer
zelo zahtevna naloga, da pa je hkrati tudi nadvse zadovoljen, saj krajani sodelujejo z velikim veseljem in zavzetostjo.
SM
Haloze • O prihodnosti Švabovega
Mir, dobra domača hrana in počitek
Znan haloški gostinski lokal Švabovo je konec minulega leta kupil Dušan Belšak, ki po rodu izhaja iz haloških krajev. Belšakovi sicer živijo v Medvodah. Tam imajo v najemu večji gostinski lokal, a se nameravajo v bližnji prihodnosti, ko bodo svojo dejavnost vpeljali na Švabovem, preseliti nazaj na Štajersko.
"Za nakup Švabovega smo se odločili, ker sva z ženo oba gostinca. To lokacijo smo si dolgo časa ogledovali, saj mi je ravno zaradi tega, ker izhajam iz haloških krajev, pisana na kožo," je uvodoma pojasnil nov lastnik gostinskega lokala Švabovo Dušan Belšak.
Št. tednik: Dejali ste, da Vaš rod izhaja iz Haloz. Od
kod?
D. Belšak: "Iz Velikega Vrha. Tam imamo starejšo hišo, ki je bila naša domačija, sicer pa zdaj stanujemo v Brezovcu, kjer smo zgradili tudi manjšo novo hišo."
Št. tednik: Prihajate pogosto v Haloze?
D. Belšak: "Res je. Moji starši so živeli v Avstriji in odkar je umrl oče, je moja družina prevzela skrb za obe
posestvi. Bili smo v dilemi, ali vse skupaj prodati ali obdržati. Odločili smo se, da smo v Brezovcu v haloškem stilu zgradili manjšo hišo. To nam je za dušo, ko se vračamo. Tudi otroci so začeli v te kraje zahajati vse pogosteje."
Št. tednik: Švabovo je zagotovo markantna lokacija za razvoj gostinskega lokala. Kakšna je Vaša vizija ureditve objekta?
D. Belšak: "Z ženo imava v Medvodah, kjer živimo, od planinske zveze v najemu lokal. Gre sicer za planinski dom, ki sva ga preuredila v gostilno. Ta lokal leži na višini 440 metrov, približno enako kot Švabovo. Vendar sam na Švabovo gledam drugače. Menim, da Haloze nudijo potencial za sproščanje in počitek. Na Švabovem bi gostom ponudili naravo, mir, prenočišča, dobro domačo hrano, sprostitev ... Ker pa je hiša spomeniško zaščitena, bo verjetno najprej treba stopiti v stik s posameznimi inštitucijami."
Št. tednik: Pa vendarle, kakšne so Vaše ideje, zamisli?
D. Belšak: "Kar se tiče strokovnosti kuhinje in strežbe, menim, da je treba stvari urediti in uvesti nek nivo. Povezave in poti med kuharji in natakarji morajo biti čim krajše in čim bolj ekonomične. Spremeniti je treba tudi sam pristop gostinstva. Pridobiti si je treba turista, ki išče prenočitev, penzion ... "
Št. tednik: Od kod predvidevate, da bi prihajali Vaši gostje?
D. Belšak: "Opažam, da
gostje že zdaj prihajajo iz Ljubljane, Avstrije, Hrvaške ... Menim, da bodo gostje, ki so jim všeč Haloze in ta lokacija, prihajali iz vseh koncev. Seveda pa sta za to potrebna tudi marketing in reklama."
Št. tednik: Kaj je po Vašem mnenju dobra gostinska ponudba?
D. Belšak: "Dobro gostilno naredi človek, ki z gostilno živi, ji daje domačnost in je od jutra do večera tam. Da te ljudje, ki prihajajo v lokal, srečuje, videva. Iz tega potem sledi tudi zaupanje v lokal, postrežbo in hrano. Druga stvar, ki naredi gostilno dobro, je hrana. Pomembno je, da je nekaj hrane avtohtone, domače, kajti gost, ki prihaja, si tega želi. Poleg kakovostne kuhinje je pomembna tudi postrežba, lepo pogrnjena miza in lep sprejem. Ni potrebno veliko, je pa pomembno, da je kakovostno."
Št. tednik: Tudi z ureditvijo vrta na Švabovem imate načrte.
D. Belšak: "Menim, da bi bilo treba vrt spraviti v višino samega objekta. Moral bi biti pokrit v stilu, ki bi se prilegal hiši in imeti razgled, ki je krasen, viden iz samega vrta."
Št. tednik: Dejali ste, da stanujete v Medvodah in da imate tam v najemu gostinski lokal. Ali se nameravate v prihodnje, ko boste uredili Švabovo, preseliti na Štajersko?
D. Belšak: "Naša vizija je res takšna. Vse pa je odvisno od administrativnih poti oziroma spomeniškega varstva, s katerim se bomo dogovarjali o obnovi objekta. Sam točno vem, da se nekatere stvari, kot sta obe sobi, leseni stropovi in preša, ne smejo spreminjati. Prav zaradi teh stvari sem ta objekt tudi kupil. Po drugi strani pa bi radi lokal uredili na tak način, da bomo lahko gostinsko dejavnost opravljali čim bolj kakovostno. Res upam, da bomo s spomeniškim varstvom našli skupen jezik in da bo za vse prav."
Št. tednik: Lokal ste kupili, a ga zaenkrat še oddajate v najem.
D. Belšak: "Res je. Lokal ima v najemu prejšnji lastnik. V dveh letih pa predvidevam, da bi objekt obnovili in takrat bi gostinsko dejavnost opravljala skupaj z ženo."
Mojca Zemljarič
Foto: SM
Foto: MZ
Kuharski nasveti
Crna redkev
Črna redkev je na videz všečna zelenjava, ki se ponaša s sivočrno lupino in snežno belo sredico, ki ima nekoliko ostrejši okus in vonj. Črna redkev je še posebej okusna, ko je še mlada, nežna in primerna za uživanje brez vseh dodatkov, oziroma surova. S svojo lepo barvno kombinacijo je dobrodošel dodatek zelenjavi z nevtralnim videzom in okusom. Redkvica je lahko glede na sorto majhna in okrogla ali podolgovata in ovalna, tudi rdeča, ki je veliko manjša v primerjavi s črno redkvijo ter še bela, sivkasto modra ali bledo zelena.
Pri redkvi razlikujemo poletno in zimsko redkev. Zimska redkev je ostrejšega okusa. Ko jo narežemo, mora čim bolj izteči sok ali jokati, da izgubi nekaj svoje grenkobe oziroma blaži njen ostri okus. Specifični okus ji dajejo gor-čična olja, ki ugodno vplivajo na prebavo in presnovo. Če jo narežemo na tanke rezine in pustimo nekaj časa stati, prav tako izgubi svojo ostrino, oster okus pa izgubi tudi, če jo kuhamo. Redkvica vzbuja apetit, zato jedi iz nje pogosto ponudimo kot predjedi.
Redkev pred uporabo le temeljito operemo in ji odrežemo pernato razrezane liste. Če imamo mlado, je nikoli ne olupimo, saj dobimo s kombinacijo črno-bele barve lepo dekoracijo, mlade tudi ne kuhamo. Če je redkvica debelejša in ima tudi debelo trdo lupino, jo je primerneje narezati na želeno obliko in jo skuhati v manjši količini slane vode. Kuhamo jo le toliko, da se do polovice zmehča. Kuhano ohladimo in jo lahko primešamo h kuhani mešani
Mokri smrček
Hišni zajček
Odgovor: Hišni kunci so razmeroma nezahtevne živali. Najprimerneje jih nastani-
zelenjavi, ki jo ponudimo kot prilogo. Že v malih dodatkih bo mešani zelenjavi zaokrožila okus, oziroma ji okus izboljšala, hkrati pa pri kuhanju zgubi veliko svoje ostrine.
Danes črno redkev najpogosteje uporabljamo kot dekoracijo pri slanih jedeh. Včasih so jo bolj uporabljali kot zelenjavo, iz katere lahko pripravimo različne priloge in prikuhe. Ponudili so jo kot samostojno prilogo k mesnim jedem ali kot dodatek, s katerim so izboljšali okus jedem. Uporabljali so tudi listnati ali zeleni del redkvice, ki so ga pripravljali najpogosteje kot špinačo ali kot zabeljeno in kuhano solato. Še danes številni pripravljajo naribano črno redkev z bučnim oljem kot dodatek, ki nadomesti solato.
Redkvico kot prikuho pripravljamo iz gomolja. Redkev operemo, na tanko olupimo, narežemo na rezance in v slani vodi blanširamo oziroma kuhamo 3 do 4 minute. Posebej v majhni količini slane vode skuhamo krompir, ki ga prav tako narežemo na rezance. Ohlajeni krompir in redkvico med sabo pomešamo, dodamo svežo papriko narezano na rezance, začinimo s soljo, poprom kisom
Vprašanje bralke Nade iz Ptuja: Hčerka je za dedka Mraza dobila hišnega zajčka (zajkljo)? Zanima nas, kako za živalco primerno skrbeti, kako jo hraniti, kako skrbeti za njeno higieno, kakšne bolezni jih napadajo ter ali jo je potrebno sterilizirati. Hvala za odgovor.
mo v primerno veliki kletki. Kletko nastiljamo z žagovino oz. suhim senom, ki ga me-
in oljem. Tako pripravljeno solato ponudimo kot uvodno jed ali kot samostojno mešano solato.
Lahko pa redkvico olupimo, narežemo na kocke in jo v slani vodi z limoninim sokom skuhamo do polovice, jo odcedimo in ohladimo. Posebej skuhamo manjšo količino riža, kuhanega dodamo k redkvici, dodamo 3 do 4 kose v mleku namočenega in razdrobljenega kruha. Sestavine vsujemo v manjši pekač, ki smo ga premazali z margarino in potresli z ostro moko. Vse sestavine zalijemo z žvrk-ljanim testom, oziroma testom za palačinke. Narastek z redkvijo in rižem postavimo v pečico in pečemo pri temperaturi 200 »C, 20 do 30 minut. Narastek je lahko slan ali sladek.
Še najbolj priljubljene pa so surove solate z dodatkom črne redkvice. Najpogosteje jo mešamo z surovimi kumarami, zeleno in rumeno papriko, beluši, cvetačo, krompirjem, kuhano govedino in svinjino ter poljubnimi pol-trdimi siri.
Kumare z redkvico v solati pripravimo tako, da kumare operemo in jih ne olupimo. Narežemo jih na tanke rezance, prav tako pa narežemo na tanke rezance redkvico.
njamo 1- do 2-krat tedensko. Če živalce niso najbolj navdušene nad komercialno hrano, jim pokladamo seno, slamo, travo, deteljo, leguminoze, korenček, solato, zelje, mlade koprive, žitna zrna ipd. Izogibamo se suhemu kruhu ter prevelikim količinam koruze. Seveda mora imeti žival zmeraj na razpolago svežo vodo, ki jo tako kot hrano redno vsakodnevno zamenjamo. Tako kot druge živali lahko tudi kunci obolevajo za najrazličnejšimi bakterijskimi, virusnimi in glivičnimi obo-
Vzamemo 40 dekagramov kumar in 30 dekagramov črne redkve. Dodamo še 1 drobno fino sesekljano čebulo ter prelijemo z osnovnim solatnim prelivom oziroma dodamo olje, kis, sol in po želji poper. Tako pripravljena solata bo okusna tudi, če olje zamenjate z žlico kisle smetane ter dodate še zelen sesekljan peteršilj.
Kot predjed si lahko pripravite tudi solato iz črne redkve, cvetače, paradižnika in sveže paprike. To solato pripravimo tako, da cvetačo najprej razcvetkamo na male cvetke in jo v slani vodi skuhamo. Kuhano odcedimo, splaknemo s hladno vodo in ohladimo. Posebej na kocke narežemo paradižnik, papriko in črno redkev. Vseh naštetih sestavin naj bo enake količine. Nato dodamo še fino sesekljano čebulo. Čebule naj ne bo preveliko, da ne prevzame osnovnega okusa. Sestavine med sabo narahlo premešamo, dodamo enako količino kisle smetane in navadnega jogurta ter po potrebi kisamo in solimo. Tako pripravljeno solato bi lahko pripravili tudi z osnovnim solatnim prelivom, ki mu dodamo žlico bučnega olja.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
lenji, ki pa jih doma preprečujemo z rednim čiščenjem in svežim nastiljanjem kletke ter pokladanjem neoporečne krme. Preventivna zaščitna cepljenja se izvajajo v farmskih rejah in jih posamično skorajda ne prakticiramo. Sterilizacija hišne zajkle bi bila smiselna le, če bi žival živela v paru in bi želeli preprečiti prekomerno razmnoževanje, pa še v teh primerih se večinoma odločamo za kastracijo moških kuncev, saj je poseg bistveno enostavnejši in cenejši.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM-V
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Preden se vrtna narava prične prebujati iz zimskega sna
Izteka se najdaljši zimski mesec in zima bo prestopila v drugi polčas. Noč se je skrčila za eno uro, dan pa že premaguje njen hlad. Ob vincekovem - godoval je 22. prosinca - je sonce ravno toliko posijalo na vinsko trto, da se je vinogradnik že napotil na ogled njene rezi. Ne, zime še ni konec, vrtna narava naj še miruje v zimskem snu, za njeno prebujanje pa se že pripravljamo.
SADNO drevje, vinska trta in okrasne drevnine so še zahvaljujoč vztrajni zimi v globokem zimskem mirovanju. Časa za napoved, da se zimska rez drevnin lahko prične, ko odpade listje, ne smemo vzeti dobesedno. Asimilati se morajo med tem preseliti v veje, steblo in korenine, les
mora še premrzniti in izločiti snovi, ki jih drevo več ne bo potrebovalo za ponovno vegetacijo, šele tedaj bo mladi les prav dozorel in postal prepoznaven o prezimitvi. Večji vinogradniki že pričenjajo zimsko rez vinske trte, da bi jo časovno obvladali in končali, preden se bo pričela solziti in prehajati v vegetacijo. Ob vincekovem so se podali v vinograde, da bi se na obredni način začela rez trte ter da bi si narezali rozge za preizkus njihove rodovitnosti v letošnji letini. V tem času narezane rozge različnih sort in v obliki potaknjencev vložene v vlažen pesek pri sobni toploti in svetlobi v mesecu dni vzbrstijo. Na mladikah so tedaj dobro vidni kabrniki, rezaču zanesljiv napotek, kako naj reže vinsko trto to leto na rod. Z rezjo vinske trte v domačih vrtovih, vzgojene na brajdah, počakajmo na toplejše pozno zimske dni, ko ne bodo več potrebne rokavice, opravljena pa mora biti, preden se bo trta pričela solziti.
Za razmnoževanje in cepljenje vinske trte, sadnega drevja in okrasnih drevnin morajo biti cepiči narezani in pripravljene podlage v času globokega zimskega mirovanja.
Zimsko rez pričnemo zmeraj pri starejšem drevju, ker je to že bolj utrjeno in manj občutljivo na zimsko pozebo. Med sadnimi vrstami obrežemo najprej lesko, ker prične vegetacijo med prvimi, in oreh, ker se že zgodaj prične solziti. Breskve in nektarine tik pred cvetenjem, marelice pa šele po cvetenju, rez peškajrev, jablan in hrušk, opravimo pred brstenjem, enako sliv in kutin ter grmastega jagodi-čevja.
V	OKRASNEM VRTU meseca svečana, ko se pojavijo ob-čutnejše razlike med nočnimi in dnevnimi temperaturami, namenimo še posebno pozornost občutljivejšemu na prostem prezimujočem rastlinju. V tem času se že čutijo posledice daljšega dne, v katerem je več svetlobe in toplote. Domače vrste okrasnega rastlinja prvim toplejšim dnem v svečanu ne zaupajo preveč in mirno dremljejo naprej. Žlahtne okrasne rastline, predvsem pa take, ki izvirajo iz toplejših krajev, so bolj nestrpne, kar se jim lahko hudo maščuje, največ jih tudi v tem času pomrzne. Naj si bo mesec svečan še tako vabeče topel, moramo preprečiti, da bi rastline to spremembo prehitro začutile in se prebudile. Ne odstranjujemo prezgodaj smrečja z vrtnic in senčnic, s katerimi smo že v jeseni zavarovali rododendrone, lovori-kovce in podobne, marveč jih dodatno zavarujemo. Zimzeleni listavci, če so izpostavljeni soncu, izgubijo skozi svojo veliko listno površino velike količine vode. Medtem ko je še zemlja preveč mrzla, korenine ne morejo s črpanjem nadomestiti izgubljene vlage, takšne zelene rastline, ne da le pozebejo, temveč se dobesedno posuše.
V	ZELENJAVNEM VRTU pravočasno poskrbimo za semena za setev, še posebej za pridelovanje zgodnjih vrst zelenjave. Pri nabavi semen, ki jo opravimo po naprej pripravljenem načrtu setve, smo pozorni na pravilno izbiro sort, ki se medsebojno močno razlikujejo po rasti, rastnih zahtevah pa tudi namenu uporabe.
Miran Glušič, ing. agr.

27-Petek ě	28-Sobota *	29-Nedelja	30-Ponedeljek
31-Torek	1-Sreda	2-Četrtek	
Ali sta finančna pismenost in finančna svoboda povezani? (1)
Brez finančne pismenosti ne boste uspeli. V naši šoli ljudi učimo osnove finančne pismenosti. Mnenja sem, da je finančna pismenost proces, skozi katerega mora iti vsak človek. Kot si morda lahko mislite, ima čistilka manj dolgov in stroškov kot njen manager. V tem pogledu je čistilka finančno bolj pismena kot manager. Srž procesa je tudi, da človek postopoma dosega svoje cilje. Prvi cilj posameznika je, da se priuči finančne pismenosti. Le-ta ga lahko obvaruje pred padci, za katere bi bil kriv sam. večina ljudi pa odneha že po majhnih padcih. Vse te padce lahko predvidimo in se jim izognemo ali pa ublažimo naš čustveni odziv nanje.
Poglejmo si nekaj primerov finančne nepismenosti:
-	nenadzorovani nakupi s kreditnimi karticami,
-	kratkoročni krediti za počitnice,
-	kredit za nakup avtomobila,
-	nenadzorovani pogovori po mobitelu,
-	velike zabave,
-	prekomerno zapravljanje v trgovinah,
-	pritegne te vsaka reklama, imeti hočeš vse,
-	nimaš denarja za hrano, ampak greš vseeno v trgovino po pivo,
-	v službo hodiš že celo življenje, garaš za druge, sam pa nimaš 100 EUR gotovine v denarnici,
-	še preden dobiš plačo, ti jo »oskubijo« za plačilo obrokov dolga,
-	vztrajaš na delovnem mestu, ki nima prihodnosti,
-	kupiš sesalec, ki potem stoji v kotu,
-	dobiš večjo plačo in predvidevaš, da se bodo stvari uredile,
-	prisegaš na varnost, ker se bojiš, da drugače ne boš poplačal kreditov.
Točno vemo, kaj se bo posledično zgodilo ljudem, ki počnejo zgoraj naštete stvari - bankrot! In taki ljudje se sprašujejo: »Le zakaj bi moral delati nekaj drugega, če se tu počutim varno?« Vse življenje čakajo na velik dobitek, boljšo plačo, nižje kreditne obresti ^ nikoli pa ne bodo svobodni. Ker si ne upajo biti finančno svobodni!!! Še huje pa je, da svoje otroke učijo istih stvari, kot jih počnejo oni oz. kot so jih počenjali njihovi stari starši! Njihovo učenje jih bo namreč pripeljalo točno tja, kjer so oni. Finančne pismenosti sem se naučil predvsem iz svojih napak. Ovir je bilo ogromno. Veliko sem jih moral preskočiti. Padci pa so me pripeljali do točke, ko lahko rečem, da sem postal finančno pismen. Če bi po vseh teh padcih šel v službo, bi ostal finančno nepismen. Pomembno je, da se poberete vedno znova in se nikoli ne vdate. Poglejmo si še en primer finančne nepismenosti. Za primer vzemimo človeka, ki je našel oglas v časopisu. Oglas pravi: Ponuja se vam neverjetna priložnost. Če pridete danes v našo prodajalno po nov avto, vam priznamo 500.000 SIT popusta. Prvih pet kupcev pa prejme še posebno nagrado - kovinsko barvo brez doplačila. V oglasu tudi piše, da je število avtomobilov omejeno na 20. Poleg tega vam ponujajo še neverjetno opcijo najema kredita brez pologa.
Neverjetno! Ste mogoče že kdaj opazili tako reklamo oz. oglas? Prepričan sem, da ste! In tista naša človeška potreba po nečem boljšem nas hitro odpelje v trgovino in glej ga zlomka, pred našo hišo stoji nov avto. Kupljen s kreditom.
Kaj boste porekli, če vam povem, da ste se v vseh pogledih odločili narobe! Tudi če ste avto plačali z gotovino, ste še zmeraj kupili vsakomesečno obveznost. Nemogoče, boste porekli! O, pa je mogoče ^ kupili ste si nov kredit na štirih kolesih - kar pomislite, koliko avtomobilov še obstaja, ki so narejeni tako, da lahko doma zamenjate žarnico, olje, filter, zavore. Za vse je treba peljati k pooblaščenim mehanikom. To pa stane! Kupovati morate še gorivo, plačati zavarovanje, poleg vsega pa drastično pada cena avtomobila. In še vedno mislite, da ste kupili dobro, čeprav je bilo pri starem avtu več popravil? Seveda ste kupili bolj varen avto, lepši, hitrejši; kupili pa ste si tudi obveznost, pri kateri vrednost pada hitreje, kot se hitro avto sploh lahko pelje po cesti.
Razmislite in si raje kupite dve ali tri leta star avto. Ne bo vam žal!
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Astrolog svetuje
DEVICA
(23. avgusta do 22. septembra)
Ženska rojena v tem znamenju je plahe in sramežljive narave. Težko se sprosti in moškemu zaupa. Globoko v svojem bistvu je tudi moralna, znana je po dostojanstvenosti in resnosti. Pomemben ji je osebnostni razvoj in se trudi za izboljšanje položaja tako zase kot za tiste ljudi, ki jo trenutno obdajajo. Pogosto pa jo mučijo skrbi, ampak se svojih težav zna lotiti na pravilen način. Poroči se na nek način iz logičnega razloga in nikoli nepremišljeno. Nakazana pa je pedantnost, ki jo spremlja celo življenje. Vedno pa je in ostaja varčna. Moški rojen v tem znamenju je intelektualec, dober govornik in spreten cinik. Vse ve in je podkovan do potankosti. Bistro naravo pa mora uporabiti sebi v prid in ne sme delati iz muhe slona. Zaradi pretirane analitike je včasih tudi nepriljubljen. So pa pridni kot mravljice in tudi zelo zaposleni, zaradi tega se včasih celo pozabijo poročiti. V zakonu so mirni in priprav-
ljeni partnerici pomagati in ji vedno stati ob strani. Čeprav pa imajo v pogledu idealne ženske ostra merila. Odnos je zaščitniški in včasih so ženi tudi oče ali služabnik.
Splošni nasveti: Bodite zelo šarmantni, uglajeni in nadarjeni. Tako boste pritegnili njihovo pozornost. Ko vas bo Devica opazila, vas ne bo spustila iz oči. Morate pa biti tudi spoštljivi in vedeti, kaj je to kultura govora. Odbija pa jih grdo vedenje in nepremišljenost. Devica - Oven Devica hitro in zlahka opazi drznega Ovna in jo tudi privlači. Toda Ovnova energija je vroča in strastna, Devica pa je zadržana. Poleg tega je Oven prehiter in je včasih tudi neprimeren v izražanju, Devica pa je zadržana in tiha. Skupni zakon je daleč od nebes. Devica - Bik Bik ljubi udobje in ima rad mir, Devica pa je oseba, ki ji kritika in analiza pač veliko pomenita. Devica se Biku preda in mu ugodi v intimnih odnosih. Oba sta praktična, stvarna in premišljena. Pri njiju ne gre nič na hitro, pač pa počasi. Če se vzameta, sta srečna. Devica - Dvojčka Po svoje zanimiva kombinacija, saj se ujameta v intelektualnem smislu. Devica je boj nemirna in želi imeti vse po predalčkih, Dvojček pa rad razmetava, uživa in je površen. Zaradi tega se težko zberete in drug drugega delata nervozna. Avantura za kratek čas - da, zakon - rajši ne. Devica - Rak
Pozornost in varnost Devica z lahkoto ponudi Raku in se mu s tem prikupi. Poleg tega ljubi drobne pozornosti in s tem se pokaže nek odnos, na katerem gradita. Devica je lahko tudi zaščitnika, Rak pa ji daje ljubezen. Strastna avantura se konča na matičnem uradu in sreča je popolna. Devica - Lev Lev je strasten in Devica zadržana, seveda si Devica želi varnosti in Levu je pomemben tudi zunanji izgled. Plaha in sramežljiva Devica se počuti še bolj plaho, kot v resnici je. Leva pa to moti in avantura se konča lahko že po prvi skupni noči. Skupni zakon - ne hvala! Devica - Devica
To je kombinacija, ki pripoveduje o zadržanosti, pre-mišljenosti in temeljitosti. Vse imata zrežirano vnaprej in ni je stvari, ki bi ju zmotila. Drug drugemu lahko gresta na živce, če sta preveč kritična in analitična. Zakon je uspešen, čeprav pa mu lahko primanjkuje doživetij. Devica - Tehtnica Tehtnica je umetniška in ljubeča, Devica pa preveč zadržana in načelna in tu lahko pride do razhoda. Devica išče dlako v jajcu in tako Tehtnica pretirano niha sem in tja. Devico pa moti, da se Tehtnica rada spogleduje. Težavna avantura in precej tvegan zakonski stan. Devica - Škorpijon Značajsko se zelo ujemata in v marsičem dopolnjujeta. Tu gre za kombinacijo vroče in hladno. Devica potrebuje
Duševno zdravje
Kako pomagati babici?
Kako pomagati babici, ki se približuje 80 letom in je zaradi razmer postala vse bolj apatična. Nič večje ne zanima, poleg tega pa ima tudi nezanesljivega partnerja, ki jo že 50 let javno vara z nekoliko mlajšo žensko, s katero ima tudi že odraslo hčerko. Samota jo ubija, vse bolj se predaja alkoholizmu. Vnukinja Eva se sprašuje, če ji v resnici ni več pomoči!
Eva bo svoji babici pomagala tako, da bo svoj prosti čas posvetila babici, ji lajšala samoto in usmerjala misli v prihodnost in ne žalovala z njo za izgubljenimi leti. Seveda je velika verjetnost, da bo babica, s tem ko bo ob njej vnukinja, ki bo vztrajno z njo govorila, dosegla tudi to, da bo čim manj posegala po alkoholu in bo prenašala svoje izkušnje na vnukinjo Evo.
Eva preteklosti ne more spremeniti, življenje mora sprejeti tako, kot je, z dobrim in slabim in misliti tudi na svojo bodočnost ter se nekaj naučiti iz življenja babice.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
prijatelja in Škorpijon ji to je, poleg tega pa še dober ljubimec. Devica je tista, ki se mora prilagoditi. Napoved za avanturo je zanimiva in obeta se trajen zakon.
Devica - Strelec
Strelec je preveč lahkomiseln, kar Devico spravlja v bes in jezo. Ne more razumeti, kako lahko nekdo razmišlja tako naivno, ko pa je treba resno vzeti življenje. Strelec se noče prilagoditi in tako romanca traja mesec ali dva. Celo življenje pa ni govora.
Devica - Kozorog
Drug drugega spolno privlačita in tako se čuti nek magičen naboj. Kozorog je oseba, ki jo zanimajo še druge stvari in žal je tako, da Devica ni v središču njene pozornosti. V drugih pogledih se dobro razumeta in tako jima nekaj pomeni zakon, ki je tra-
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Tokrat je vaša naloga, da si dobro ogledate sliki in med njima poiščete razlike. Če bo vaše oko dovolj pozorno, boste našli vseh 10 razlik. Označite jih in nam rešitev pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom USTVARJALČKl.
Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija. Torej, kaj še čakate?! Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 31. januarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
lzžrebanec zadnjih ustvarjal-čkov Štajerskega tednika je:
Tomi Tominc, Apače 256/a, 2324 Lovrenc na Dravskem polju.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZA1.0ŽBA KARAJITAMIJA
VHtkO
w vwíí éfpí
LUBLJAMA; ETC, HALA A WOVO MESTO^ BTC KOVO MESTO NOVA OOHICA! DELPIHOVA IK
dicionalen - poroka.
Devica - Vodnar
Nobeden od njiju ne ve dobro, kaj je to romantika. Zaradi tega to ni njuna skupna točka. Seveda pa so težave še drugje, vsak imata svoje poglede. Devica je tradicionalna, Vodnar pa svobodnjak, ki mu ni para - in tako težko dojemata drug drugega. Kmalu gresta svojo pot.
Devica - Ribi
Devica želi biti otipljiva in vendarle ne najde metode, kako Ribi to dopovedati. Dobro se razumeta v intelektualnem odnosu. Težje se uskladita v vsakdanjem življenju. Seveda pa se mora eden od njiju spremeniti, če želita ostati skupaj, drugače je romance kmalu konec.
Tadej Šink,
horarni astrolog
Uganke
lma en vhod in pet slepih ulic. Kaj je to?
Lahek je kot puhek, hladen je kot led, v belo oblačilo je odel naš breg.
Smešen debelušen mož, ptic ne mara niti rož; ko posije sonce vroče, kar do smrti se razjoče.
Mrzla starka, vedno bela z dedkom Mrazom pride v vas, vsako leto je vesela, če nam ohladi obraz.
Prirohni in prisopiha, vendar nima pljuč, da diha; brez jezika, kakor med, sneg poliže nam in led.
Polivka, polivka čez ves svet; v polivki velikih žgancev pet.
Sliki se razlikujeta v 10 podrobnostih. Poiščite jih!
Lenoben možakar sredi neba, še sonce zakrije -tak trebuh ima.
Info Glasbene novice
Glasbeno kolo seje začelo vrteti s pravo hitrostjo, kar pomeni, da se iz dneva v dan pojavlja vse večje število novih zanimivih pesmi, izmed katerih lahko pričakujemo tudi kup novih hitov.
47-letna prva dama popa je nedvomno MADONNA, ki še kar naprej zmaguje na sceni s skladbo Hung Up. Lansko leto je zaznamovala z izjemnim nastopom na koncertu Live 8, s padcem s konja in z izdajo albuma Confessions On A Dancefloor. Produkcijski guru Stuart Price je ustvaril kup modernih zvokov, ki imajo svojo vlogo in moč tudi v novi pevkini plesni bombi SORRY(****).
V	sredini 90. let je v ZDA divjala raperska vojna med vzhodom in zahodom. Ta bedarija je odnesla življenji 2 Pacu in Notoriousu BIG-u. Biggy, kot je vzdevek slednjega, je bil lastnik založniške hiše Bad Boy, ki je pomagala pri preboju mnogim mladim izvajalcem. Ob koncu lanskega leta se je na policah s ploščami znašla zgoščenka Duets - The Final Chapter, ki je nastajala kar dve leti in vsebuje 22 posnetkov raperske ikone. Naj-avna zadeva je valujoča vroča r&b in rap godba NASTY GIRL (***), v kateri so vokalne in raperske sposobnosti dodali tudi P. Diddy, Nelly, Jaged Edge in Avery Storm.
50 CEnT gre popolnoma po sledeh njegovega prijatelja Emi-nema. Oba sta kariero začela pri detroitski zasedbi D-12, oba prodajata kupe plošč in oba sta se poizkusila kot igralca. Eminem pred leti v filmu 8 Mile, medtem ko 50 sedaj igra v filmu Get Rich Or Die Tryin', ki gaje režiral znan Jim Sheridan. Raper je za film prispeval tudi nekaj komadov, med njimi že poznamo Window Shopper, ki mu sledi trši in manj ritmični HUSTLER'S AMBITION (**) in ga podpisuje kot producent Dr. Dre.
Tretji v nizu raperskih imen tega tedna je NELLY. Mladenič je pred kratkim združil svoja izdelka Suit in Sweat v dvojno veliko ploščo ter ji dodal še štiri povsem nove pesmi. Aktualna je GRILLZ (**) in je že na vrhu ameriške uradne Billboardove lestvice malih plošč. V neopredeljenem nakladanju se Nellyju pridruži še vedno bolj "in" rap as Paul wall.
V	Avstraliji je v teh dneh zelo vroče, kar smo lahko opazili ob spremljanju njihovega odprtega teniškega prvenstva. Tam spodaj je trenutno poletje in od tam prihaja tudi čudovita NATALIE IMBRUGLIA, ki seje že s prvo uspešnico Torn vpisala v glasbeno zgodovino. Njen rahlo hripav glas pride do prave veljave v rahlo nagajivi adult rock pesmi SATISFIED (***) sneti z zgoščenke Counting Down The Days.
Zakon britanske neodvisne rock muzike so zadnja leta prav gotovo STARSAILOR, ki so po stilu zelo podobni skupini Cold-play, vendar so že leta v njihovi senci. Njihovo najboljše delo do sedaj se imenuje Four To The Floor, medtem ko se njihovo novo delo imenuje ThIS TIME (***) in vsebuje veličastne melodije in precej surov tekstualen del v besedilu.
Pravi bum na rock sceni so trenutno v Veliki Britaniji ARTIC MONKEYS. Glasbena revija NME (New Music Express) jih časti kot boga in odrešitelje, ki so zablesteli z No 1 hitom I Bet You Look Good on the Dancefloor. Omenjena ima glasbeno posebnost, ki te vleče ob vsakem poslušanju, medtem ko je njihova nova idiotska neizrazita rock pesem WHEN THE SUN GO DOWN (**) ta teden na vrhu britanske lestvice malih plošč (www.do-tmusic.com).
Danes bo v Mariboru Slovenski radijski festival in izvedeli bomo, kateri hit je najbolj zaznamoval leto 2005. V nedeljo pa nas čaka na EMI štirinajst povsem novih pesmi, izmed katerih jih bo verjetno kar nekaj nato velikih hitov letošnjega leta. Prvi mesec pa so našo sceno zaznamovale naslednje nove pesmi Luč - Nuša Derenda, Taki kot si ti - Maja Slatinšek, Ljubljana-London - Murat & Jose, Dan in pol - G Unit, Debela dekl'ca - Werner in Daj daj daj - Turbo Angels.
David Breznik
Glasbeni kotiček
The Breakthrough - Mary J Blige
(2005 - Universal - Multimedia)
Iz projekta v projekt Mary J Blige dokazuje, da je kraljica hip hop soula. Nenavadne glasbene forme so dodobra premešane na plošči The Breakthrough, na kateri se je izvajalka izkazala tudi kot avtorica tekstov. Naslov albuma v slovenskem prevodu pomeni premagati težave in le-te je iz sila različnih kotov v svojih tekstih zapisala srečno poročena pevka. Ekipa, ki se je igrala s studijsko tehniko, je zares svetovna, saj so svoj čas in produkcijsko znanje za plato prispevali Dr. Dre, Jimmy Jam, Terry Lewis, Kandu Isaacs (pevkin mož) in Will Am I iz skupine Black Eyed Peas. Gre za četico zvenečih produkcijskih imen oziroma prvo ligo! Sicer ima večina od šestnajstih pesmih lagodno r&b harmonijo prepleteno z modernimi elementi soula, hip hopa in gospela. Sedmi pevkin album The Breakthrough je aranžersko bogat, medtem ko je vokalna interpretacija na izjemnem nivoju.
Nežni prelivi aktualne tradicionalne soul teme Be Without You so napovedovali glasbeni presežek, kakršen The Breakthrough prav gotovo je. Silno valovanje med break beat r&b-jem in staro šolo te zvrsti se pojavlja sko-
raj v vsaki pesmi na zgoščenki, vendar se najbolj izrazito pokaže v pesmi About You. Ta vsebuje sočne hip hop vzorce raperja Will Am I-ja in v ozadju spremljevalno "posamplano" petje slavne Nine Simone. Klasičen baladni soul del plošče predstavlja njen vrhunec. Življenjska izpoved v Take Me As I Am je presunljiva,
Filmski kotiček
Zgodbe iz Narnije
•"^^^2~STICKWITU - Pussycat^ Dňlls\\"X^ ^ZZZ^ZlGVE GENERATION - Bob ADVERTASING SPACE - R^ob . UGlY - Sugababe; .B^ CITY LIFE - Matta'
Če naslov poznate ali ne, lahko rečemo, da je na filmskem platnu končno oživela ena najbolj priljubljenih fantazijskih pustolovščin 20. stoletja. Pripovedi o pravljični deželi Narniji in njenih prebivalcih slovečega pisatelja C. S. Lewisa odlikujejo drzna domišljija in brezčasne usode njihovih junakov, filmsko podobo veličastnega boja dobrega z zlom v Levu, čarovnici in omari pa zaznamuje osupljivo realistična, vestno pristna priredba pisateljeve pisane besede, pravijo v promocijskem gradivu. In res je. Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara je družinska pustolovščina, ki bo sedla v dušo in srce tudi starejšim. Lepa fotografija, posrečena režija in odlična zgodba, ki bo seveda navdušila otroke. Popeljala jih bo v svet, ki jim ni tuj. V svet domišljije. In
.'T
BOTHER - Shaki
MY HUMPS - Black Eyed P FIRST dAy of my life -.Melainà C
10. wHen I'^
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uw
Kdo je režiser filma Zgodbe iz Narnije?
Odgovor;_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Bernarda Kukovec, Prvenci 18,2281 Markovci. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poiljite do torka, 31. januarja, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Baičeva 6,22S0 (za Info).
Zgodbe iz Narnije:
lev, čarovnica in omara
družinska pustolovščina Dolžina: 140 min leto: 2005 Država: ZDA
Režija: Andrew Adamson Scenarij: Ann Peacock, Andrew Adamson, Christopher Markus in Stephen McFeely po zgodbi C. S. Lewisa
Igrajo: Georgie Henley, William Moseley, Skandar Keynes, Anna Popplewell, Tilda Swinton, Rupert Everett, Liam Neeson idr.
vendar je njena enakomernost v ritmu preveč konstantna in je zato celo malo dolgočasna. Huda zgodba o neskončnem pohlepu po še več nam postavi v zanimiv položaj ob natančnem poslušanju zgodbe pesmi Can't Get Enough, ki po stilu šablonsko sledi izvajalkinim mojstrovinam iz devetdesetih let. Popolnoma "easy"
zveni Ain't Really Love in v njej takoj stopi v prvi plan realen ljubezenski verz: ''A Love That Tears You Down Ain't Really Love!'' Fina pesem I Found Everything vsebuje vokalno pomoč talentiranega in zapostavljenega glasbenika Raphela Saadiqa in v njej se mojstrsko prepletajo elementi gospela in soula. Najbolj počasna zadeva projekta je Father In You, ki zaradi svojih očetovskih ''floskul'' zveni kičasto! Po ritmu je na albumu The Breakthrough kar nekaj sproščujočih srednje hitrih zadev, izmed katerih izstopajo No One will Do, Enough Cryin, Alone (duet z Daveom Yo-ungom) in Good Woman Down. Staro šolo klasičnega r&b-ja predstavlja Can't Hide the Luv, v katerem se s sivim razpoznavnim rap stilom pojavi tudi sam Jay-Z. Največja poslastica albuma je brez dvoma klasika One skupine U2, ki je fantastičen splet soula in r&b-ja ter vokalni preplet Mary in Bona. Pravo osvežitev plošče predstavljata plesna groovy r&b energična komada Gonna Breakout in Baggage. Izven osnovne niti projekta je tipična rap godba MJB Da MVP, ki ima nekaj vzponov in padcev in vsebuje rapanje zasedbe The Game.
The Breakthrough je zakon hip hop, r&b in soul glasbe. Glasba na njej je razbremenjujoča, vendar vas lahko občasno malo bremenijo izredni življenjski teksti. Pogumen srčen projekt bo Mary J Blige prinesel veliko uspehov v letu 2006 in bo navrgel kar nekaj hitov!
David Breznik
la oziroma zahladila Jadis - med neskončnimi gozdovi, morsko obalo, zaledenelimi rekami do svojega gradu Cair Paravel, katerega vrt je poln okamnelih figur. Je prava Ledena kraljica. In zgodba se začne. Seveda gre za bitko med dobrim in zlom, med samo-oklicano kraljico-čarovnico Jadis in levom. Film je režiral Andrew Adamson, ki je zaslužen tudi za oba dela filma Shrek. Zgodba je odlično dodelana tudi s pomočjo prvovrstne računalniške animacije, zanimivi pa so tudi
kdo še ni sanjal o tem, da bi odprl knjigo ali omaro ali skrinjo in vstopil v drug svet? Pa poglejmo, kaj pravi sama zgodba. Narnija je seveda pravljična in nadvse čudovita dežela, polna govorečih gozdnih živali in mitoloških bitij. Zgodba pa se dogaja med 2. svetovno vojno. Londonu grozi bombardiranje. Kaj storiti? Štirje otroci, Lucy, Suzane, Edmund in Petra Pevensia, morajo takoj stran, na varno. In tako pristanejo na podeželju pri nekem čudaškem profesorju. Ta ima seveda svoja pravila, ki jih mora spoštovati vsakdo v hiši in za otroke je prepovedano seveda najslajše. Preganjajo dolgčas, se igrajo skrivalnice, odkrivajo nove sobe ^ potem pa Lucy odkrije v eni izmed njih neko skrivnostno omaro. Ta predstavlja vrata v drug svet. V svet zlobne čarovnice Jadis, v svet večne zime in mraza. Vsakega, ki se ji postavi po robu, spremeni v kamniti kip. Tu pa je še pravi vladar Narnije, mogočni lev Aslan, se vrne v deželo po hudi stoletni zimi, ki jo je zakuha-
risani vložki in vrhunska protetika ter seveda maska. Priprave in snemanje je potekalo pod nadzorom mojstra za vizualne učinke Deana Wrighta, ki je svoje sposobnosti pokazal že pri Gospodarju prstanov. Več sto lutk in mask za favne in nimfe skrivnostnega narnijskega sveta pa je tisto, kar vas bo prepričalo, da imajo liki pravo dušo. Film lahko samo še toplo priporočamo vsem, ki še niso zaspali v 'odraslem svetu'. Torej tudi odraslim.
Grega Kavčič
CID vabi!
RAZSTAVA
Še vedno je na ogled razstava slik akademskega slikarja
Tomaža Plavca.
PRIPRAVLJAMO
Praznovanje rojstnih dni za otroke: praznovanje bo možno ob sobotah popoldan v CID Ptuj. Vsako praznovanje bo trajalo 2 uri, vodili ga bosta 2 animatorki. Program bo obsegal ustvarjalno delavnico, obdarovanje, igre, ples, fotografiranje ob torti itd. Zainteresirani starši naj pokličejo v CID na tel 780 55 40 ali 041 604 778 med 8. in 15. uro. BRLOG
Program Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov je namenjen mladim med 13. in 19, letom. Sodelovanje je brezplačno. Prijave za vključitev v skupino zbiramo do 31. januarja 2006. O začetku sestajanja bomo obvestili prijavljene osebno. MLADI & MESTO
Pripravljamo mednarodno mladinsko izmenjavo, ki bo potekala zadnji teden v juliju 2006 na Ptuju na temo umetnost in prosti čas. Vsi mladi med 18. in 25. letom, ki vas zanima kaj več o projektu, pokličite v CID Ptuj. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
LUKA, PRISTANIŠČE
UČNA URA, PREDAVANJE
VZDEVEK GOETHEJEVE MATERE
RIMSKI CESAR
KOMAD BRENDIJA
ŠPANSKI KOLESAR (ROBERTO)
ŽLAHTEN
PLIN
ČIST DUŠA V BRAHMANIZMU
RAZGRAJANJE, NEMIR
MATIJA GUBEC
LOVSKA NASTAVA
OKRASNA RASTLINA
ŽENSKA NEDRA
OTO NORČIČ
IZ BESEDE MANTA
GERMANSKO PLEME
STANE POTOKAR
ALENKA MAVEC
ZADNJA PLAT
GRUČA LJUDI
SOVJETSKI KOZMONAVT (VALENTIN)
SL. KOLESAR (VLADIMIR)
MOČNO POŽELENJE
RUSKI DIRIGENT (JURIJ)
PRAVEC
KARAMBOL
DRAGO ULAGA
EGIPČANSKI FARAON
TOVARNA NA TEZNEM
NESLOŽNOST
F. IGRALKA LANDI
IZ BESEDE MURAT
PTUJSKA ŠAHISTKA LIČINA
BAJESLOVNI GRŠKI LETALEC
ZAPOR, JEČA
ŠIBA
RASTLINA PLAZEČA PIRNICA
NAŠ SLIKAR (MATIJA)
VW TOVARNA V SARAJEVU
ŽENSKI PEVSKI GLAS
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Rakoš, usoda, strom, ulično, Žvanut, TN, asterion, LO, UART, MA, nekrivda, Aleš Ocepek, kraval, Olib, rast, Eni, Jos, zagaranost, Knin, Egipt, alarija, Ran, sneda, trni, Itar, Ida Hojnik, loj, osena, Aramejka, Ade, Etaix.
Ugankarski slovarček: AŠORIS = egipčanski faraon, IKARIZEM = nagon po višini, Ikarov kompleks, IRONSIDE = kanadski filmski igralec (Michael, 1950-), KERKEZ = slovenski kolesar (Vladimir, 1984-), KOGO = kenijski tekač (Banjamin, 1946-), PLANIER = slovenski slikar (Matija), TEMIRKANOV = ruski firigent (Jurij, 1938-), TIMPANON = ušesni bobnič.
Zanimivosti
Ribe so nekoč dihale skozi ušesa
Stockholm (STA/AFP) - Švedski znanstveniki so pri 370 milijonov let starem fosilu ribe ugotovili, da so se pri teh živalih najbrž najprej razvila ušesa, ki so imela funkcijo dihalnih organov. »Fosili kažejo razvojne stopnje ušesa, ki so imela opravka z dihanjem, «je dejal Per Ahlberg s švedske univerze v Uppsali, severno od Stockholma. Da bi ugotovila, kako so se pri prvih zemeljskih plazilcih razvila ušesa, sta Ahlberg in njegov kolega Martin Brazeau preučevala uho s podobnimi značilnostmi fosilov prazgodovinske ribe z imenom panderichthys. »Panderichthys je od vseh doslej znanih ribjih fosilov najbližja sorod-nica zgodnjih plazilcev,« je dejal Ahlberg.
Računalniška napaka kriva za prednovoletni šok
Tours (STA/AP) - Francoski pokojninski sklad Organic je po elektronski pošti, ki jo je pred novim letom poslal svojim stotrinajstim strankam, zahteval več kot 2 milijardi evrov plačila neplačanih premij. Ena od njihovih strank, Christine Vallee, poslovodja lokala iz mesta Tours v dolini reke Loare, je povedala, da jo je ob pogledu na znesek skoraj vrglo s stola. V sporočilu je sklad »strankam ob tej priložnosti zaželel tudi vse najlepše v novem letu«, rok za plačilo pa je bil 12. januar. Christine je vsa šokirana poklicala odvetnika, vendar pa je A. Lavie z omenjenega sklada prizadete stranke takoj pomiril, saj naj bi bila za napačna obvestila kriva računalniška napaka. Dodal je, da stranke ne bodo oškodovane.
Britanski rocker Doherty priznal obtožbe
London (STA/AFP) - Razvpiti britanski rock zvezdnik Pete Doherty, znan po razmerju z vrhunsko manekenko Kate Moss, je priznal štiri obtožbe za posedovanje mamil, in sicer le teden dni po tem, ko se je pojavil na sodišču zaradi podobnih prestopkov. 26-letni vodja glasbene skupine Babyshambles je na sodišču v vzhodnem Londonu priznal, da je imel pri sebi heroin, crack, kokain, morfij in marihuano. Izrek sodbe je sodišče odložilo do 8. februarja, ko ga bo znova zaslišalo glede obtožb posedovanja mamil. Pri obeh dogodkih je policija Dohertyja med vožnjo ustavila omamljenega. Doherty, oblečen v kavbojkah, črni usnjeni jakni in rjavih čevljih, so izpustili po plačilu varščine. Zdaj se s svojo skupino Babyshambles odpravlja v osrednjo Anglijo na koncert, ki je bil prej odpovedan. »Že devetnajstič so ga odpovedali,« je dejal novinarjem.
Vsak četrti Izraelec reven
Jeruzalem (STA/AFP) - Skoraj 1,6 milijona Izraelcev je v drugi polovici leta 2004 in prvi polovici leta 2005 živelo pod pragom revščine, je objavil Nacionalni inštitut za zavarovanje, poročajo izraelski mediji. V Izraelu imajo osebe z mesečnimi dohodki, nižjimi od polovice povprečnih dohodkov, status revnih. Leta 2004 je prag revščine znašal 1777šekelov mesečno (385 dolarjev). Študija navaja, da se je število prebivalcev v Izraelu v zadnjih petih letih povečalo za osem odstotkov, medtem ko seje število revnih v istem obdobju zvišalo za 45 odstotkov.
Lujzek • Dober den vsoki den
Mesec ar, ki mu po storem provi-mo tudi prosinec, finančno žmeten kak svinec, nam že kože pete in ga nič ne briga, kak nam kaj gre. Dobro ali slabo za deda in babo, za hčer ali sina, da se ne bi keri pozimi preveč slina. Za nami je prova zima, tokšna, ke še termometer kima globoko pod ničlo, tak ke je še mene nekaj v gatah pičlo. Mica si pri krušni peči telo segrevle, na ptujskem radiji pa ansambel Suhi breg prepevle. Niso glih najboljši, niti slabi, čuje pa se jih bojše na bre-gi kak v grabi. Opevlejo veselje, žalost in težove, nore in pametne glove, ljubezen in sovroštvo, starost in otroštvo Mene so naprosili, da jim napišem kokšni tekst za seks, oziroma besedilo, da bi se na veselicah veselilo pilo in ne žalostilo .
Zaj pa še tri misli in resnice za mesec prosinec: Če v prosinci (januari) nega snega, ga mali traven (april), da . če je na tri kralje jasen dan, bo za dolgo zimo hrani seno . Če na den Pavla je den oblačen, bo trebuh večkrat
lačen . Včosik se toti pregovori uresničijo, včosik pa tudi zmotijo in nam druge resnice natrosijo. Saj vete, kak je to, da nihče ne ve, kak v prihodnjem leti bo, niti ne vemo to, kak nam jutri bo. Bomo še živi ali malo mrtvi, veseli ali potrti, živeli med sunčni-mi bregi med trsi ali pa v deželi, kjer kraljuvlejo krti .
Zaj pa naj bo zadosti totih (ne)živlejskih fizolofij in hišnih pomij. Če vsi ne vete, kaj so pomije, vam naj povem, da je to tisto, kaj za nami pojejo svije. Ker pa je tudi na podeželji čim duže manj svinj na štirih nogah in več pujčekov in pujčik na dveh tačkah ob hudjih mačkah, ki živijo tudi v mesti in nečejo več samo miši jesti. Lovijo vse, kaj jim pride med zobe in noge . Pa dober tek in bejžite z grabe na breg..
Glih zaj je priša na obisk so-sid Juža in naji z Mico povoba na koline, da bi znižala zarod svinjine, napunla tunko, nare-dla nekaj klobos in kašnatih kolin, hrbtenišnih kosti, da bi vsi žalujoči zapujčekom siti bili. Te pa srečno, grejte se, da ne bo kdo zmrzna in pozoba dihati in kihati .
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 28. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
NEDELJA, 29. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PONEDELJEK, 30. januarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žu-
nec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
TOREK, 31. januarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox, Kočevje).
SREDA, 1. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
ČETRTEK, 2. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30
POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PETEK, 3. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Teden, v katerem boste zelo dobre volje. Imeli boste veliko energije in moči. Z njuno pomočjo boste vse poslovne zadeve zelo hitro in lahko rešili. V sredo ali soboto pa le pripravite romantično večerjo ob svečah in presenetite svojo ljubezen.
BIK
Virusi in gripa vam ne bodo mogli do živega, saj ste si olirepili imunsiii sistem pravočasno. Pozitivno gledanje na vse dogodke okoli vas in vaša dobra volja pa sta najboljše zdravilo za vas in ljudi okoli vas. Posvečajte se fitnesu. Najboljša dneva sta ponedeljek in petek.
DVOJČKA
Zvezde vas bodo v teh dneh varovale in usmerjale pri vsem, česar se boste lotili, predvsem glede posla. Malo popazite na svoje finance. Več ste zapravili, kot vam dovoljujejo prihodki. Uspešna dneva glede tega bosta torek in sobota.
RAK
Ker boste bolj ali manj radovedni, kaj se dogaja okoli vas, se boste morali zelo močno skoncentrirati, da boste v službi opravili vsa opravila, ki jih morate dokončati, drugače vas bo zagrabila nervoza. V četrtek ali soboto pa si privoščite fitnes.
LEV
^ Zelo naporen teden predvsem glede službe in delovnih nalog. Pri vsem tem se boste spraševali, kakšen smisel ima vse to. V takih trenutkih je najbolje, da se umirite, poglobite in v tišini najdete odgovor. Naredite si prijeten večer - torek in petek bosta zelo primerna.
DEVICA
Zvezde vam bodo dale dvojno moč, ki jo koristno uporabite na delovnem mestu ali pri poslovnih zadevah. V domačem okolju boste gotovo našli tudi kaj takega, kar bi bilo dobro, da se popravi ali uredi. Glede urejanja financ sta najboljša dneva torek in sobota.
TEHTNICA
V partnerskih odnosih ne bodo ravno najboljši dnevi, vaše želje se ne bodo ujemale z željami vašega najdražjega. Čeprav bo naporno, je dobro, da večkrat spregovorite o tem. Samo na ta način boste izpeljali zadevo, ki si jo želite. Najboljša dneva za to sta sreda in petek.
ŠKORPIJON
Naporni dnevi glede dela in sestankov so pred vami. Ne veste, kako bi se jih lotili. Radi zahajate v gledališče in kino. Spomnite se take situacije in jo osebno preizkisute. Izgubiti nimate kaj, lahko samo pridobite. Zvezde vam bodo naklonjene.
STRELEC
Veliko težav v službi in pri poslovnih zadevah. Zvezde vam na žalost ne bodo naklonjene, veliko energije in moči boste morali vložiti, da boste kaj naredili, zaslužek pa ne bo tak, kot bi moral biti. Sami se morate odločiti, koliko časa boste še to zmogli.
KOZOROG
Polni ste novih idej in načrtov. Zakaj enostavno ne pokažete ali poveste odgovornim, kaj znate in kaj ste sposobni narediti? Samo tako vas bodo opazili. Vse preveč ste »siva miška«. Naredite si prijeten večer v dvoje ali sami s seboj v torek ali soboto.
VODNAR
Kljub temu da bodo dnevi težki, bodo tudi zanimivi. Izkoristite novosti, ki se vam ponujajo. Te naredijo iz nas tudi čisto nove ljudi. Prepustite se novemu času in vzemite od življenja kar vam ponuja. Sprostite se v fitnesu, in sicer v ponedeljek ali petek.
RIBI
Popotno torbo ste spravili v kot, ker razmišljate o tem, da nimate dovolj finančnih sredstev, da bi odšli daleč stran, na lepše. Svoje finance boste najlažje reševali v četrtek. Ni nujno, da greste tja, kamor vam denarnica ne dopušča. Veliko možnosti je, ki so še ceneje.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Ljubljana • Prvič razglašeni slovenski ambasadorji Interneta
Najbolj iskana sta Tomaž in Omar
Najbolj obiskana slovenska spletna stran Najdi.si je razglasila najbolj iskane Slovence v letu 2005. Slovenski ambasadorji interneta so tako postali: Tomaž Humar - najbolj iskan Slovenec, najbolj iskan moški in najbolj iskan športnik s kar 201.853 iskanji v lanskem letu; Ines Juranovič je bila v lanskem letu najbolj iskana ženska s 193.601 iskanji in Omar Naber, ki je bil kot najbolj iskan glasbenik in drugi najbolj iskan Slovenec (160.879 iskanj).
Ob tej priložnosti so uredniki spletne strani Najdi.si nagrajencem čestitali, Tomaž Humar in Omar Naber pa sta prevzela tudi plaketo in odgovorila na nekaj kratkih vprašanj.
Najdi.si: Kako gledata na to, da sta bila v letu 2005 tako iskana na iskalniku Najdi.si?
Tomaž Humar: Počaščen sem in presenečen nad zmago v vseh treh kategorijah, a velika odmevnost odprave sredi poletja se mi je na nek način zdela celo logična. To pa zato, ker je bila v poletnem mrtvilu to tema številka ena. Kakorkoli že, hvala bogu, da je moje reševanje pritegnilo toliko pozornosti. Kajti prav tolikšna medijska odmevnost me je rešila. Še več, tudi tisti, ki mojega početja niso podpirali, so s svojimi komentarji sprožali novo verižno reakcijo odmevov, s čimer so pripomo-
Tomaž Humar
Foto: Ksenja Klepec
Omar Naber
Foto: Ksenja Klepec
gli, da se je vse skupaj srečno končalo. Vesel sem, ker je sočutje premagalo nevoščljivost.
Omar Naber: Moram priznati, da me ne preseneča, ampak mi zelo laska. Morda je to odsev lanskoletne medijske pozornosti. Na podlagi tega znova vidim, koliko se o meni dejansko govori. Bi pa tukaj
omenil, da je to moja prva nagrada po Emi.
Najdi.si: Ali uporabljata internet, kako pogosto in zakaj?
Tomaž Humar: Uporabljam ga veliko. Avto, telefon in internet. To enostavno potrebujem. Še največ elektronsko pošto. Delam s tujimi podjetji
in mi je to najlažji način komuniciranja. Večkrat iščem tudi razne spiritualne zadeve, knjige, planinske zadeve, filmske festivale itd. Zanima me veliko različnih tem. Na internetu sem pogosto, saj mi mnogokrat olajša življenje. Greš gor in vidiš, kaj se dogaja po svetu, ni ti treba čakati na večerna
poročila.
Omar Naber: Internet uporabljam zelo redko, skoraj nikoli. Nisem prav tehnični tip. Računalnik uporabljam le za produkcijo glasbe, ki je moja življenjska strast. Za izpolnjevanje tega poslanstva ne potrebujem računalnika.
Najdi.si: Poznata Najdi.
si? Ga uporabljata?
Tomaž Humar: Najdi.si je, kar se Slovenije tiče, brez prave konkurence. Ste dobri. Za tuja iskanja uporabljam Google, Najdi.si pa za vse, kar se tiče Slovenije.
Omar Naber: Najdi.si poznam, kdo v Sloveniji pa ga ne! Nanj me je enkrat napotil moj basist. Težko bi rekel, da sem uporabnik, ker interneta skoraj nikoli ne uporabljam.
Najdi.si: Kakšno je vajino sporočilo slovenskim uporabnikom interneta?
Tomaž Humar: Informacij je neomejeno in so dostopne vsem enako, ima pa vsak svojo pamet. Treba je prebrati, da lahko prebereš. Ali kot je rekel Mali princ: Če hočeš videti, moraš gledati s srcem. Tega pa ti tudi internet ne omogoča, mar ne!?
Omar Naber: Želim vam čimveč dobre glasbe.
Ksenja Klepec, Najdi.si
Ptuj • Prva ptujska fontana dokončuje svojo zgodba M Videm • Planinsko društvo Haloze z novim vodstvom
Kje ste, ptujske fontane? Želijo še enega planinske
ga vodnika A-kategorije
Ptujski župan dr. Stefan Celan je lani ob priložnostnem pogovoru za počitniško prilogo Štajerskega tednika napovedal: »Pričakujemo, da bomo ob praznovanju 60. obletnice rojstva našega vrhunskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojko-viča dokončno uredili fontano na Prešernovi ulici na Ptuju. Nekoč, ko sem samo omenil, da bi bilo modro, če bi na Mestnem trgu Florjanov spomenik preuredili v smiselno fontano, pa sem komaj ostal živ."
Planinsko društvo (PD) Haloze, ki šteje preko 200 članov, je na minulem občnem zboru izvolilo novo vodstvo in sprejelo plan dela za letošnje leto. Po dvoletnem mandatu se je od predsednikovanja v društvu poslovil poslanec Branko Marinič.
Lani se na tem aktualnem projektu Ptuja ni zgodilo nič, zagotovo naj bi se letos, pravi ptujski župan, ko praznuje Turistično društvo Ptuj 120-letnico delovanja. Pri dokončni ureditvi za zdaj edine ptujske fontane je pripravljena s sredstvi pomagati tudi MČ Center, kjer so za konkretni turistični projekt z jubilejnim predznakom rezervirali 500 tisoč tolarjev. Nobeno društvo na Ptujskem doslej ni tako pomembno za-
znamovalo dogajanja na tem območju do I. svetovne vojne kot ravno Turistično društvo Ptuj, poudarja član sveta MČ Center Boris Miočinovič. Turisti iz konca 19. stoletja so zaslužni, da je bilo na Ptuju ustanovljeno Muzejsko društvo, iz katerega so kasneje nastale tri nadvse pomembne ptujske inštitucije: Pokrajinski muzej Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj in Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Turistično društvo si je osmislilo tudi
parke, Mestni park, Ljudski vrt s Švicarijo, ki pa je ni več, pa tudi Mestni park ni več takšen, kot bi lahko bil. Ob jubileju bi lahko zaživel na novo na primer z mestnim paviljonom, kjer bi lahko ob nedeljah razveseljevali mestni promenadni koncerti oziroma bi kako drugače polno živel, tudi kot ptujski Hyde Park. Ptujčani bi ga lahko ponovno odkrili kot mesto svojega druženja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vodomet v Prešernovi naj bi letos le "dokončali".
»Ocenjujem, da so moje obveznosti prezahtevne, zato ne zmorem več aktivno voditi društva, kar se je pokazalo v zadnjem letu, odkar opravljam delo poslanca v DZ. Zato smo se v izvršilnem odboru soglasno odločili, da na tokratnem, devetem občnem zboru predlagamo razrešitev sedanjega in imenovanje novega vodstva,« je uvodoma povedal dosedanji predsednik Marinič. Preden je svojo funkcijo predal novemu predsedniku, pa je povedal tudi nekaj o doseženih rezultatih v prejšnjem letu: »Ena najpomembnejših pridobitev prejšnjega mandata je gotovo razvitje planinskega prapora, sicer pa smo lani v našem društvu dosegli še nekaj izjemnega; dobili smo namreč planinskega vodnika A-kategorije Danila Milošiča, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji, da bo lahko naše društvo v prihodnje organiziralo tudi zahtevnejše planinske ture!«
Novo vodstvo, ki bo PD Haloze vodilo v naslednjem dvoletnem mandatu, sestavljajo: Ivan Božičko kot predsednik, podpredsednik je Janez Cafuta, tajnica Jožica Bratuša, vodja odseka Zavrč je Danica Vajda, vodja odseka planinskih tur pa je seveda Danilo Milošič. V programu dela za letos pa si je društvo
zadalo kar precej nalog: ustanoviti meddruštveni odbor ter skupaj s PD Ptuj pristopiti k načrtovanju in izvedbi planinske poti, ki bo povezovala Ptujsko polje s Halozami, trasiranje tradicionalnih planinskih poti, usposobiti vsaj še enega člana za planinskega vodnika A-kategorije ter izvesti čistilno akcijo odstranjevanja odsluženih avtomobilov v Veliki Varnici.
Seveda pa ne bo šlo brez pohodništva in organiziranih
planinskih tur. Tako letos nameravajo v PD Haloze izvesti več pohodov po haloških gričih, med njimi tudi nočnega po Zavrču, v avgustu pa organizirati piknik društva. Za ljubitelje zahtevnejših planinskih tur, ki jih bo vodil Milošič, pa bodo v društvu organizirali pohod na Boč, na Golico, dvodnevni izlet na Sedmera jezera, pohod na Kamniško sedlo, na Triglav in na Uršljo goro ter Peco.
SM
Branko Marinič (na fotografiji) je funkcijo predsednika PD Haloze predal Ivanu Božičku.
Foto: SM
Mehanizem deviznih tečajev ERMII in maastrichtski kriteriji
Evro že trka na vrata
Mehanizem deviznih tečajev ERM II (Exchange Rate Mechanism II) predstavlja temeljni okvir za različne tečajne režime držav članic Evropske unije (EU), ki še niso prevzele evra kot nacionalne valute. Sodelovanje v ERM II predstavlja nujen pogoj za prevzem evra. ERM II je bil ustanovljen z resolucijo Evropskega sveta 16. junija 1997 in je naslednik sistema ERM, ki je bil v veljavi v obdobju od 1979 do 1997.
Centralni tečaj in razpon nihanja
Osnovna dejavnika v ERM II, ki ju država določi v pogajanjih z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko ter predstavniki evro sistema, sta centralni tečaj in razpon nihanja okoli njega. Centralni tečaj predstavlja fiksno razmerje med valuto države, ki sodeluje v ERM II, in evrom. Centralni tečaj predstavlja osnovo, s katero se meri izpolnjevanje maastrichtskega kriterija stabilnosti tečaja. Dolgoročna vzdržnost tečaja je prepuščena delovanju finančnih trgov in vsakodnevni tržni tečaji s svojimi odmiki kažejo tržno oceno te vzdržnosti. Vstopni centralni tečaj ob prevzemu evra in po izteku najmanj dveletnega obdobja zato ni nujno enak izstopnemu tečaju. S tem razlogom so pasovi nihanja v ERM II določeni v razponu +/- 15 % okoli centralne paritete, izjemoma pa je možen tudi dogovor o ožjem razponu nihanja.
Vstop v ERM II pomeni pripravo in je pogoj za prevzem evra. Država lahko za vstop v ERM II zaprosi, ko postane članica EU. Z zmanjšanjem samostojnosti denarne politike predstavlja sodelovanje v ErM II tudi preizkus prilagodljivega delovanja fiskalne politike oz. okvir, v katerem morata fiskalna in dohodkovna politika zagotavljati makroekonomsko in cenovno stabilnost. Ob tem je nujno predhodno najmanj dvoletno sodelovanje v ERM II, kajti drugače uvedba evra ni mogoča. V tem obdobju mora nato tečaj ostati stabilen. Za oceno stabilnosti te-
Foto: M. Ozmec
čaja je zato pomembno, da so nihanja tečaja v širokem pasu izjema in da centralna banka ne intervenira prepogosto v obrambo centralnega tečaja. V času sodelovanja v ERM II prav tako ni dovoljena devalvacija centralne paritete valute, kajti v tem primeru se začne znova štetje minimalnega dveletnega obdobja v ERM II.
Slovenija znotraj ERM II
Slovenija je vključena v sistem ERM II od junija 2004. Centralni tečaj, ki je bil ob vstopu določen, znaša 239,640 tolarjev za 1 evro, ob tem da lahko tečaj niha v mejah +/- 15 %. Sodelovanje držav v ERM II ni časovno omejeno. Danska tako sodeluje znotraj ERM II že vrsto let, čeprav kratkoročno nima namena prevzeti evra. Na drugi strani
pa je določeno minimalno dvoletno sodelovanje znotraj ERM II. Za razliko od Danske je v Sloveniji čimprejšnji prevzem evra skupni cilj Banke Slovenije in Vlade RS. Glede na relativno zgodnji vstop Slovenije v ERM II po vstopu v EU se pričakuje prevzem evra v začetku leta 2007, seveda ob izpolnjenih kon-vergenčnih pogojih oz. tako imenovanih maastrichtskih kriterijih.
Za izvajanje denarne politike in politike deviznega tečaja ima Banka Slovenija na voljo iste instrumente, kot jih je imela pred vstopom v ERM II. Še naprej lahko na primer sodeluje pri nakupu in prodaji deviz na deviznem trgu in tako določa izhodiščni tečaj za poslovne banke. Prav tako pa lahko izdaja blagajniške zapise v tolarjih in tujem denarju in ob tem uporablja tudi druge instrumente.
Evro pogojen z
maastrichtskimi
kriteriji
V času sodelovanja v ERM II mora država članica EU izpolniti določene kriterije, in sicer gre za tako imenovane konvergenčne ali ma-astrichtske kriterije (109j člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti). Ob tem omenimo, da obstajajo tako pravni kot tudi ekonomski kriteriji.
Ekonomski konvergenčni kriteriji se nanašajo na doseganje nizke stopnje inflacije, zdrave javne finance, nizke stopnje obrestnih mer in stabilnosti tečajev valut. Merilo stabilnosti cen pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v obdobju enega leta pred konvergenčno oceno, ki ne presega 1,5 odstotne točke
stopnje inflacije v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Merilo proračunskega stanja oziroma vzdržnosti javnih financ pomeni, da v času pregleda javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati 3 % BDP (bruto domači proizvod), razen če je to razmerje znatno in neprestano upadalo ter ob tem doseglo raven blizu referenčne vrednosti. Prav tako pa tudi javni dolg ne sme presegati 60 % BDP, razen če se to razmerje zadostno zmanjšuje in z zadovoljivo hitrostjo dosega referenčno vrednost.
Merilo konvergence obrestnih mer pomeni, da ima država članica v obdobju enega leta pred pregledom povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega več kot 2 odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Zadnji ekonomski kriterij pa se nanaša na merilo sodelovanja v mehanizmu deviznega tečaja evropskega monetarnega sistema, kar pomeni, da je morala država zadnji dve leti brez večjih napetosti in devalvacije upoštevati normalne meje nihanja, predvidene v ERM II.
Ob vseh teh ekonomskih pogojih pa ne smemo pozabiti na pravne konvergenčne kriterije, kjer morajo države kandidatke zagotoviti skladnost nacionalne zakonodaje z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in posledično zagotoviti popolno neodvisnost nacionalne centralne banke.
Izpolnjevanje konvergenč-nih kriterijev ocenjujeta Evropska komisija in Evropska centralna banka. Njuna ocena se nato predloži Evropskemu parlamentu in voditeljem držav ali vlad članic EU, nakar se finančni ministri držav članic EU, na priporočilo Evropske komisije, odločijo, ali se določena država lahko pridruži Evrosistemu.
Do sedaj je konvergenčne kriterije izpolnilo 12 držav EU, in sicer Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Omenjene države tako sestavljajo Evropsko
monetarno unijo, v kateri se kot plačilno sredstvo uporablja evro. Na drugi strani pa so Velika Britanija, Danska, Švedska, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija, ki kot članice EU evra še niso uvedle.
Ob tem dodajmo, da imata Danska in Velika Britanija poseben položaj, saj sta v postopku pogajanj dosegli, da se sami odločita, ali želita uvesti evro po izpolnitvi kon-vergenčnih kriterijev. Obe državi imata tako imenovano »opt-out« pravico, kar pomeni, da jima ni potrebno uvesti evra, tudi če izpolnjujeta vse konvergenčne kriterije. Tako so npr. Danci septembra 2000 na referendumu že enkrat zavrnili evro. Za vse ostale države EU pa velja, da morajo uvesti evro, če izpolnjujejo konvergenčne kriterije, prav tako tudi vse nove članice EU.
Ob koncu leta 2005 je Slovenija izpolnjevala vse kriterije. Tako je znašal javni dolg Slovenije v letu 2003 okrog 29,4 % BDP (Konvergenčno poročilo, 2004), medtem ko je proračunski primanjkljaj oz. deficit znašal 2 %, prav tako pa je izpolnjen tudi pogoj dolgoročnih obrestnih mer, ki znašajo 5,2 %. V novembru in decembru 2005 pa je bila dosežena tudi referenčna stopnja inflacije, ki tako znaša 2,5 % letno. Pred prevzemom skupne evropske valute se še mora zgolj izteči dvoletno obdobje sodelovanja v ERM II.
Na koncu dodajmo, da so izsledki raziskave, ki jo je izvedla avstrijska centralna banka, pokazali, da je že več kot polovica prebivalcev novih držav članic EU vsaj enkrat uporabila evro kot plačilno sredstvo in je posledično tudi dobro seznanjena z obliko evro bankovcev in kovancev. Na koncu koncev to tudi ne preseneča, saj se predvideva, da naj bi bila naslednja širitev Evropske monetarne unije v letu 2007, ko naj bi evro prevzele tri države, in sicer Estonija, Litva in Slovenija, vse ostale nove članice EU pa bi lahko evro uvedle do leta 2010.
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Prejeli smo
Vse kaže, da imamo župana na nivoju svinjskega pastirja ...
V nemilosti našega župana nismo samo opozicijski svetniki, pač pa vsi tisti, ki se ne strinjajo z njegovimi trditvami. Zmerjanje duhovnika, da je najslabši župnik, ker se po županovem prepričanju druži s »prasicami«, pa nedvomno dokazuje, da je naš župan Vili Trofenik na nivoju svinjskega pastirja!
Glede na to, da je župan občine Ormož sklical zbore občanov v krajevnih središčih, posebej pa je sklical tudi zbor občanov za vas Obrež iz KS Središče ob Dravi, sem se odločil, da se bom posameznih zborov občanov udeležil. Zbor občanov na-
mreč ni nekaj tajnega, predvsem iz razloga, ker je bil sklic objavljen v Uradnem vestniku občine Ormož. Najbolj me zanimajo zbori krajanov v tistih krajevnih središčih, kjer sem bil izvoljen za svetnika občinskega sveta. Izvoljen sem bil tudi v KS Središče ob Dravi.
V soboto, 21. 1. 2006, sem tako prišel kot občan in svetnik OS Ormož na zbor občanov vasi Obrež. Že preden sem vstopil v dvorano Kulturnega doma, me je napadel eden izmed vaščanov, češ da tu nimam kaj iskati. Nisem želel polemizirati, saj se je s prepričanimi dokaj težko pogovarjati, še posebno pa s tistimi, ki so si »zaslužili« pokojnino kot funkcionarji nekdanje SFRJ. Dokaj žalostno sicer je to, da se ima človek za pravnika, pa ne ve niti tega,
da je zbor občanov javna zadeva. Tja lahko pridejo novinarji in tudi ostali zainteresirani, ki jih pač stvar zanima ... Ustava R Slovenije namreč dovoljuje vsem državljanom prosto gibanje po teritoriju naše države...
Zbor občanov je vodil sam župan, kar ni sporno, to mu dovoljuje statut in ni kaj dodati. Zanimivo pa je bilo to, kako ga je vodil. Dnevni red, ki ga je sam predlagal, je kršil že v sami osnovi, kar je seveda njegova specialnost. Povedal bo namreč tisto in tako, kot mu v danem trenutku najbolj ustreza. Temu se sploh ne čudim. Žaljivki, kot sta neresnica in laž, pa sta besedi, ki sta v njegovem besednem zakladu pravo in edino bogastvo. Obtoževanje posameznikov brez vsake osnove pa je seveda spet njegov sistem groženj z ovadbami ... Vse skupaj je spominja-
lo na tiste trde povojne čase v naši državi, ko so takratni aktivisti OF ustrahovali naše dedke in babice. O tem vedo dosti povedati naši starši, mi, mlajša generacija, pa podo-življamo tiste čase, za kar vsakih toliko časa poskrbi naš Vili...
Ni bilo dovolj, da je popljuval ljudi, ki sploh niso bili tam prisotni. Spravil se je tudi na farnega župnika, ki se je samo nasmehnil, češ, tudi vam ne bo dolgo smešno! To so za moje pojme nizkotne grožnje, še posebno, če groziš z nečim neznanim ... Ker se je duhovnik upravičeno čutil izzvanega, se je z dvigom roke priglasil k besedi, tako kot so to počeli tudi razpravljavci pred njim. Župan se je po svoji navadi najprej delal, kot da ne vidi. Ko pa so krajani začeli glasno zahtevati, da želijo, da svoje pove tudi župnik, pa je župan povedal,
da mu ne bo dal besede, ker pač ni iz Obreža, čeprav Ob-rež spada v faro, ki jo župnik tudi upravlja, to pomeni, da je dušni pastir tudi tem ljudem. To je večino prisotnih tako razkačilo, da so protestno zapustili dvorano. Župnik je pristopil k županu in mu ponudil roko z besedami:
»Gospod župan, čeprav mi niste dali besede, kar je seveda v nasprotju z demokratičnimi normami, vam vseeno ponujam roko, da vam zaželim srečno novo leto.«
»Ne dam vam roke, ker ste slab župnik in se družite s prasicami!« Takšen je bil odgovor župana. Sam sem želel županu odgovoriti, a je spet »nastopil« gospod, ki me je napadel že ob prihodu. Začel je kričati, da me bo vrgel ven ... Čepa bi dovolil, da me takšni mečejo iz dvorane, potem bi se resnično moral izpisati iz rodu Lucijev, kajti naredil
bi jim veliko sramoto! Ljudje, ki niso klonili ne predfašistič-nim in ne pred komunističnim terorjem, bi se sramovali svojega potomca!
Priznam pa, da sem se umaknil. Ni imelo smisla, da bi kazal svojo moč človeku, ki ne more dojeti, da so mimo časi komunistične diktature! Zato seveda še zdaleč ni zaman, da tudi ta nekdanji »socialistični«pravnik tvori krog našega župana, katerega odgovori so resnično na nivoju svinjskega pastirja, kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo občani svinje! Samo ljudje smo, ljudje, katerih razmišljanje se razlikuje od prepričanja župana! Kdor seje veter, ta žanje vihar! Tako govori pregovor ... Kaj pa bo žel naš župan, ki seje mržnjo in razdor med ljudmi?
Bogomir Luci, vodja kluba svetnikov SDS
Ptuj • Socialni demokrati z novim vodstvom
Pred lokalnimi volitvami ambiciozni
V petek, 23. decembra, je v novih prostorih Socialnih demokratov Ptuja potekala letna konferenca, kjer so članice in člani stranke razširili predsedstvo, govorili o lokalnih volitvah 2006 ter odprli razpravo za sprejem novega pravilnika o organiziranosti stranke na lokalnem nivoju.
Tako so se zdajšnjemu vodstvu, Miran Meško, predsednik, Dejan Leva-nič, podpredsednik, Mirjana Nenad, oseba za stike z javnostmi, Petra Kurnik, sekretarka, Alenka Krabo-nja, članica, Žiga Simonič, predsednik Mladega foruma SD Ptuj, kot članice in člani predsedstva SD Ptuj pridružili še Aleš Štrafela, Jaka Marinič, Anka Ostrman in Mladenka Bogatinovski.
Predsednik območne organizacije ostaja Đani Tahiro-vič, Pokrajinskega odbora Vladimir Berger ter Ženskega foruma SD Ptuj Klav-dija Markež.
Konferenco je uvodoma
Prejeli smo
Položnice in oderuške provizije!
»Že dolgo nisi nakazal jurja,« me je opozorila žena ob prispetju neizpolnjene položnice Unicefa. »Draga, to za naju danes ni več »jurja«, ampak je na primer preko NLB ŽE KAR 1.410 SIT, preko NKBM 1.300 in preko Pošte (PBS) od 161. m. tudi že 1.230 SIT«. Sicer pa sem mnenja, da bi položnice z nakazili humanitarnih pomoči morale biti plačljive brez vsakršne provizije!
Pa ne gre samo za humanitarne položnice kot so za Unicef, Karitas, Rdeči križ itd. ampak velja nasploh za vse mesečno izstavljene račune preko položnic, ki jih državljani v provinci drugače (preko internih blagajn) ne moremo poravnati, da so provizije za te posredovane usluge že povsem oderuške. Za podkrepitev tega »izraza« oziroma dejstva, da se v večini krajev Slovenije ni moč izogniti dodatnih stroškov v korist bank, štejem položnice kot so: za uporabo telefona, kabelske in tudi RTV naročnine, plačilo za revije in knjige, plačilo raznih davkov, kazni in trošarin, pa še kje in pri kom katere.
Ko je sedaj tudi Pošta »morala slediti kartelnemu dogovoru« naših bank po še večjem zaslužku na račun »prisiljenih komitentov« - nemočnih državljanov in ko je to negotovinsko posredništvo izgubilo že vsak obzir, mi je v tem zimskem mesecu dalo impulz, da sem se osebno prepričal, kje v Ptuju (pa menda je podobno v ostalih krajih), je še sploh mogoče preko položnic poplačati le toliko, za koliko glasijo. Z dvema položnicama (dve plačilni mesti) sem se najprej napotil v Ele-sovo hišo in že takoj »zaslužil« glede na zgoraj navedene provizije naših bank od 460 do 820 SIT (mirno rečeno, s tem denarjem večina Slovencev že preživi dan, saj že toplo malico dobimo za 600 SIT). Pri naslednji položnici za vodo in kanalščino sem nato na blagajni Komunale »zaslužil« še dodatnih 230 do 410 in še prav toliko na blagajni za plačilo odvoza smeti. Uspeha sem se nadejal tudi pri plačilu telefona, pa sem bil ob pojasnilu blagajničarke v trgovini Telekoma razočaran. Kot mi je dejala, teh uslug od lanskega marca več ne delajo. Razumel sem jo, saj je Telekom še vedno državni, kot so tudi še državne banke, ki so to prepoved dosegle! Iz tega torej tudi lahko kaj kmalu sledi podobno razočaranje, da tudi na Elesovi dr-
odprl Miran Meško, ki je poudaril pomen lokalnih volitev 2006 in izrazil ambicijo po boljšem rezultatu stranke. V svojem poročilu je omenil organiziranost stranke in strategijo delovanja v bodoče. Po njegovih besedah tudi Ptuj potrebuje močno stranko Socialnih demokratov, ki bo znala podati dobre pobude za razvoj mesta, poslušati občanke in občane ter podpreti tudi ideje drugih. Vsak korak, ki pomeni prispevek za boljše življenje Ptujčank in Ptujčanov, je za nas dobra popotnica in prva točka volilnega programa. Ne želimo biti stranka, ki upošteva mnenja samo svojih ljudi in
izključuje druge, tega je na Ptuju preveč, temveč želimo biti stranka, ki se zaveda, da so druge stranke naši tekmeci in ne sovražniki. Predvsem pa si želimo sposobne ekipe, ki bo z mnogimi novimi idejami pripeljala na Ptuj nova delovna mesta, več možnosti za mlade ljudi, načrtovan razvoj in širok pogovor, navsezadnje je Ptuj naše skupno mesto in ne mesto nekaterih posameznikov, je na koncu povedal predsednik Socialnih demokratov Ptuja Miran Meško.
Dejan Levanič, vodja volilnega štaba lokalne organizacije SD Ptuj ter predsedujoči na konferenci je
žavni blagajni več ne bo moč dolgo kaj »zaslužiti«. Z malo upanja sem še kot zadnje s položnico v roki pokukal v pisarno kabelske televizije in ugotovil, da niti nimajo stalne (uradne) blagajne.
Mogoče mi bo kdo od prizadetih na te vrstice repliciral, četudi bo to le verbalno, češ da v vsem ne ustrezajo resnici! V mislih imam namreč izgovor; »saj se trudimo in ponujamo cenejšo varianto preko najsodobnejših elektronskih pripomočkov«. Že že, ampak koliko je teh občanov oziroma državljanov, ki so za tozadevne transakcije že usposobljeni in ki te najsodobnejše naprave posedujejo in, to vendarle še sorazmerno bogatejši ljudje, ki so jim tudi »oderuške provizije« zanemarljiv problem! Sliši pa se že tudi, da omenjeni »bančni kartel« razmišlja o proviziji za uporabo bančnih avtomatov? Tudi njihovo pojasnilo k vsemu temu, da se namreč samo približujemo najrazvitejšim državam, pa še zaenkrat ob naših plačah ne more vzdržati resnega opravičila.
Ko že uporabljam »grde besede«, si tudi upam reči, da bi za to opravilo, pa ne mislim samo na fizično delo s položnicami in denarjem (računalniško knjiženje), bilo že dovolj zaslužka okrog 10 % od že omenjenih oderuških provizij, torej samo od 23 do 41 SIT na posamezno položnico. Razumeti je vendar, da število položnic ni majhno in da ta številka venomer narašča, saj bomo kmalu plačevali preko položnic tudi še uporabo avtocest.
Rajko Topolovec
»Poceni demagoške akcije Mladega foruma so daleč od skrbi za skupno dobro«
Mlada Slovenija - podmladek NSi obsoja akcijo Mladega foruma SD pred vladno palačo v Ljubljani 24. januarja. Prepričani smo namreč, da tovrstne akcije niso namenjene osveščanju javnosti o posledicah napotitve slovenskih vojaških inštruktorjev v Irak, temveč gre zgolj za poceni demagogijo, namenjeno nabiranju političnih točk.
Mlada Slovenija podpira odločitev Vlade Republike Slovenije o napotitvi štirih slovenskih vojakov na misijo zveze NATO v Iraku. Z vstopom v zvezo NATO je Slovenija vstopila v sistem kolektive obrambe in se zavezala, da bo na podlagi
skupnih vrednot skupaj z ostalimi članicami prevzela in delila odgovornost zagotavljanja in vzdrževanja varnosti v širšem mednarodnem okviru.
Napotitev štirih slovenskih inštruktorjev za urjenje pripadnikov iraških varnostnih sil je slovenski prispevek k stabilizaciji Iraka. Žal vrednote, ki jih delimo in uživamo v Sloveniji, niso dane vsem, vendar v Mladi Sloveniji verjamemo, da bi jih morali biti deležni tudi Iraški prebivalci. Slovenski vojaki ne bodo opravljali bojnih nalog in ne bodo sodelovali v operacijah sil koalicije, ampak bodo le sodelovali pri usposabljanju iraških varnostnih sil. Usposobitev iraških varnostnih sil je nujen pogoj za normalizacijo razmer in umik tujih koalicijskih sil. S svojim dejanjem bo Slovenija pripomogla k hitrejšemu umiku koalicijskih sil iz države, iraški prebivalci pa bodo dobili možnost izgraditve države po svoji meri in na vrednotah, skupnih vsem demokracijam tega sveta. Z napotitvijo slovenskih vojakov bo tudi Slovenija prispevala svoj delež k hitrejši in pravičnejši ureditvi razmer v Iraku.
Slovenski vojaki v Iraku ne bodo izpostavljeni večjim nevarnostim kot bi jim bili v katerem koli drugem koncu sveta. Z vstopom v zvezo NATO in z uvedbo poklicne vojske je odločitev za vojaški poklic samostojna odločitev vsakega posameznika in vsakdo, ki se odloči za vojaški poklic, se zaveda tveganj, ki jih le-ta prinaša.
Z napotitvijo slovenskih vojakov v Irak bo Slovenija postala mednarodno še bolj prepoznavna in ugledna država, kajti skrb za skupno dobro je ena izmed temeljnih vrednot sodobnih demokracij. Z napotitvijo vojakov v Irak bo Slovenija pokazala pripravljenost in zmožnost mednarodnega angažiranja tam in takrat, ko je to potrebno. Varnostne razmere v Sloveniji se ne bodo poslabšale, kvečjemu še okrepile, saj bo tudi v očeh ostalih članic zveze NATO in Evropske unije Slovenija postala bolj verodostojen partner.
Ob številnih odzivih različnih parlamentarnih in neparlamentarnih strank, ki nasprotujejo odločitvi vlade o napotitvi vojakov, želimo spomniti, da smo Slovenci o vstopu Slovenije v NATO odločali na referendumu, na katerem je večina tistih, ki so glasovali, vstop v zvezo NATO podprla. Sedaj je prišel čas, da zaveze, ki smo jih s to odločitvijo sprejeli, začnemo uresničevati. Mlada Slovenija - podmladek NSi, Odnosi z javnostmi
povedal, da je čas, ki prihaja, ključnega pomena za razvoj Socialne demokracije v Sloveniji. »Sloveniji želimo, da najde pogum za spremembe, znanje, da bodo spremembe prijazne do vseh, vzpodbudo, da bo vsakdo izmed nas dal družbi največ, kar lahko«, je dejal Levanič in vsem prisotnim razložil postopek evidentiranja kandidatk in kandidatov ter podal predlog pravilnika, ki ga
je članstvo vzelo na znanje do zbora stranke, ki bo potekal v mesecu februarju. Kratka ocena, ki jo je podal glede sedanje oblasti v mestu, ni bila pohvalna, temveč je izražala veliko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja dialoga znotraj Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, individualnih potez nekaterih posameznikov, ki radi izključujejo in ne poslušajo pobud drugih. Načelo, če nisi z nami, si proti nam,
je preživeto in ne sodi v okvir delovanja Mestne občine. Očitno nekateri ne poznajo načela enakopravnosti in dejstva, da so pobude nekoga drugega lahko prav tako dobre in prispevajo k razvoju mesta Ptuj. Žal se takšnega občutka sedaj ne moremo znebiti, bo pa čas pokazal, če so Ptujčanke in Ptujčani zadovoljni z arogantnostjo in vzvišenostjo trenutne oblasti.
Mirjana Nenad
Počitnice...
male ali velike?
Za vsakovrstne počitnice, potovanja ali izlete smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden Kredit takoj tudi do 5 milijonov z dobo odplačevanja do 5 let in brez stroškov odobritve. Več informacij v naših poslovalnicah.
www.nkbm.si
"Kredittakoj"
/ J ^^ »lODftA triVLKA ^^^^^^
(((• 080 Ï75Ô)
^^Nova KBM.
Foto: arhiv SD
petek • 27. januarja 2006
Oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Mali oglasi
STORITVE
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potro{ni{kih kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju od{kodnin in fotokopiranje. Va{ finan~ni center Posredni{tvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
i
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
SPOŠTOVANI KMETOVALCI! V skrbi za čistejšo naravo smo vam pripravili ugodnejšo ponudbo umetnih gnojil v rinfuzi (pakirano v jumbo vrečah po 1200 kg) po občutno nižjih cenah od 50-kg PVC vreč. Prihranite lahko tudi do 5.000,00 SIT na tono. Naročila in inf. v prodajalni POLJE-DOM, d. o. o., poslovalnica Kidričevo, tel. 799 00 85.
eLUNAi
MOTORNA VOZILA
DAEWOO Nubira 1,6, letnik 97, ohranjen, prodam za 460.000,00 SIT Tel. 031 654 863._
PRODAM OPEL Astro, letnik 1996, klima, karavan. Tel. 041 903 361.
DO 45 % ZNIŽANJE avtoplaščev. Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
PRODAM solčavsko jezerske ovce z mladiči in plemenskega ovna, starega leto in pol. Tel. 764 58 21 ali 031 438 732.
KUPIM gozd v okolici Ptuja, oddaljenost do 15 km. Tel. 041 441 954.
V NAJEM dam vinograd v Podleh-niku. Tel. 768 01 11._
KUPIM telico, težko od 250 do 400 kg, in teličke stare do 14 dni in prodam krmo v kockah. Tel. 031 539 431._
PRODAM dva prašiča 100 kg. Tel. 719 24 48._
PRODAM dve žrebici haflinger, stari tri leta, iščem trenerja za konja in prodam večjo količino konjskega gnoja. Tel. 773 0 9 41, zvečer._
PRAŠIČE domače reje od 100 do 150 kg prodam. Tel. 757 08 51.
PRODAM svinjo domače reje, okoli 180 kg. Telefon 681 39 31._
PRODAM balirko in pajek Sip. Tel. 041 521 863.
NEPREMIČNINE
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAJAMO kužke pasme glad-kodlaki prinašalec črne in čokoladno rjave barve z rodovnikom. Tel. 04 595 77 14 ali 031 389 181._
ZARADI selitve poceni prodam spalnico, kotno sedežno garnituro, pisalno mizo.Tel. 778 14 91.
PRODAMO regal za dnevno sobo dolžine 3,70 m, sedežno, otroško sobo in garderobno omaro dolžine 2,30 m, telefon 031 667 598.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
KOMBINIRAN hladilnik, pralni, sušilni stroj, zamrzovalnik, prodam. Telefon 051 221 026.
KUPIM kurentijo z rogovi za 6 do 7 let starosti. Telefon 041 591 205.
RADIOPTUJ
89,8'98,e'l04T3
TOP 3: zazidljive parcele: Ptuj, 645 m2, za 10 mio, ID 682; Krčevina pri Vurbergu, 648 m2, za 6 mio, ID 615; Kukava, 800 m2, za 2,5 mio, ID 574. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj._
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem ali prodam. Tel. 051 336 307.
V OBČINI ZAVRČ prodam bivalni vikend z vinogradom. Tel. 62 92 409 ali 031 254 225.
KUPIM ALI VZAMEM v najem garažo na Ptuju. Telefon: 041 461 266.
HIŠO v Račah, center, enodružinsko, na parceli 10 arov, prodam. Telefon 041 359 535.
KUPIM parcelo relacija Ptuj-Trnovska vas. Telefon 041 884 841._
5 KM iz Ptuja oddam pekarno, opremljeno, in trisobno stanovanje, opremljeno, ugodno. Telefon 041 279 034.
PRODAM hišo v Njivercah pri Kidričevem. Telefon 772 28 71.
MENJALNIC
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
DOM-STANOVANJE
V PTUJU dajem v najem komfortno enoinpolsobno stanovanje. Ostale informacije na telefonu 751 01 11 ali 031 320 616, po 16. uri._
6 KM iz Ptuja nudimo stanovanje v najem starejšima zakoncema. Tel. 031 311 968.
DELO
ZAPOSLIMO dva zidarja in gradbenega delavca. Miran Tajhman, s. p., Štuki 29 a, Ptuj. Inf. na tel. 041 730 815._
IŠČEMO MLADO atraktivno dekle za strežbo. Marakuja, Vladimir Ferčec, s. p., Vošnjakova 8, Ptuj. Tel. 041 603 928.
RADIOlllTEDNIK
Nali oglasi
02/7493410
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98) in Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v občini Markovci (Uradni list RS, št. 25/05) ter Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2006 (Uradni list RS, št. 118/2005), župan občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogom za so,financiranje p^ogramo^ športa za leto 2006, ki jih bo v letu 2006 Občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna
I.
Občina Markovci razpisuje sofinanciranje športnih programov za leto 2006 v višini 7.200.000 SIT iz proračunske postavke 1805100 Športne dejavnosti, 1.000.000 SIT iz proračunske postavke 1805109 Uspeh tekmovalne sezone, 1.000.000 SiT iz proračunske postavke 1805110 Šolski šport, 300.000 SIT iz proračunske postavke 1805111 Športne prireditve in 900.000 SIT iz proračunske postavke 1805114 Izobraževanje trenerjev in vaditeljev.
II.
Na razpisu lahko sodelujejo športna društva in klubi, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s 3. in 4. členom Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v občini Markovci. Športna društva, klubi in vzgojno-izobraževalni zavodi imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov športa v občini.
III.
Iz proračunskih sredstev postavka 1805100 Športne dejavnosti, postavka 1805109 Uspeh tekmovalne sezone, postavka 1805110 Šolski šport, postavka 1805111 Športne prireditve in postavka 1805114 Izobraževanje trenerjev in vaditeljev v skupni višini 10.400.000 SIT se bodo sofinancirali naslednji programi:
1.	Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki ni predmet obveznega izobraževalnega programa (športna vzgoja predšolskih otrok, športna vzgoja šoloobveznih otrok, športna vzgoja mladine, interesna športna dejavnost študentov)
2.	ŠPORTNA REKREACIJA
Sredstva so namenjena za sofinanciranje najema objekta in strokovni kader.
3.	KAKOVOSTNI ŠPORT
Sredstva so namenjena za priprave in tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa. Sofinancira se najem objekta ter bonus točke za kategorizirane športnike.
4.	VRHUNSKI ŠPORT
Sredstva so namenjena za priprave in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega svetovnega in perspektivnega razreda. Sofinancira se najem objekta ter bonus točke za kategorizirane športnike, ki imajo status perspektivnega, mednarodnega ali svetovnega razreda.
5.	NAGRAJEVANJE TEKMOVALNE USPEŠNOSTI
Sredstva so namenjena za stimuliranje in nagrajevanje glede na doseženo mesto v kolektivnih športih za posamezno sezono za nazaj.
6.	ŠPORT INVALIDOV
Sredstva so namenjena ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravja, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju mladih, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Sofinancira se najem objekta in strokovni kader.
7.	RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU
•	Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,
•	znanstveno in razvojno-raziskovalna dejavnost, analize in svetovanja,
•	založniška dejavnost,
•	mednarodne, državne, medobčinske, občinske in druge športne prireditve,
•	informacijski sistem na področju športa,
•	delovanje športnih društev in medobčinske športne zveze.
8.	USPEH TEKMOVALNE SEZONE
Sredstva so namenjena za stimuliranje in nagrajevanje glede na uspeh tekmovalne sezone v kolektivnih športih za posamezno sezono za nazaj.
9.	ŠPORTNE PRIREDITVE
Sredstva so namenjena za stimuliranje in nagrajevanje športnih društev glede na število športnih prireditev v kolektivnih športih za posamezno sezono za nazaj.
10.	IZOBRAŽEVANJE TRENERJEV IN VADITELJEV
Sredstva so namenjena za izobraževanje trenerjev in vaditeljev za kolektivne športe glede na število posameznih izobraževanj v tekoči sezoni.
IV.
Programi morajo vsebovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in urnikom. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri financiranja. Rok za prijavo na javni razpis je do vključno 3. marca 2006 do 12. ure. Razpisna dokumentacija: interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Markovcih 43, v času uradnih ur v sprejemni pisarni. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80.
Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43, 2281 Markovci.
V.
V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za vrednotenje športnih programov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna.
Izbrani izvajalci bodo sklep o izboru in sofinanciranju športnih programov prejeli v 14 dneh po roku, do katerega morajo podati prijave na javni razpis.
Franc Kekec, župan občine Markovci
Petek, 27. januar
9.30 10.00
11.00 16.00
17.00
17.00
18.00
18.00
18.00 18.00 18.30
19.30 20.00
Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven
Podlehnik, lovski dom, članice Društva podeželskih žena občine Podlehnik so vabljene na tečaj Kremne juge in zakuhe, tečaj bo vodil Vlado Pignar Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, prva pripovedka v tem letu, tokrat se boste »preselili« na Irsko
Ptuj, dvorana Narodnega doma, predavanje »Po salarijih Čila in Bolivije«, predaval bo g. Ciril Tovšak iz Maribora, organizira PD Ptuj Gorišnica, večnamenska dvorana, 1. srečanje osnovnošolskih plesnih skupin z naslovom Plesat me pelji, prirejata Plesna skupina Metuljčice OŠ Gorišnica in OŠ Gorišnica
Ptuj, Grajska kavarna na gradu, »Vino se predstavi«, druženje z Danilom Šnajderjem - enologom in Božom Grabovacem - vodja marketinga Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Delovanje turističnih društev izven meja, posvet
Slovenska Bistrica, telovadnica Srednje šole, Športnik leta 2005 Pragersko kulturni dom, Predavanje o Avstraliji, predava g. Podgoršek Sveti Jurij ob Ščavnici, v prostorih pod cerkvijo, spominski večer »Pozabljeno o znanih rojakih - spomnimo se Bratka Krefta«,v okviru slovenskega kulturnega praznika Ormož, prostori gimnazije, odbojka
Ptuj, Kolnkišta, gledališka predstava Mama je umrla dvakrat, gledališka skupina KD Videm
Sobota, 28. januar
10.00
10.00
18.00 18.00 18.00
18.00
Markovci, nova župnijska dvorana, 5. ocenjevanje pustnih krofov - izbirali bodo naj krof občine Markovci v letu 2006
Miklavž pri Ormožu, turistična kmetija Puklavec, Zasavci 21, tekmovanje za najlepšo skulpturo iz snega, prirejata Kulturno in Turistično društvo Miklavž pri Ormožu
Grajena, Dom krajanov, 49. občni zbor PGD Grajena Sobetinci, gasilski dom, 58. redni občni zbor PGD Sobetinci Ormož, vinoteka Hotela, predstavitev knjige »Predzadnji dan«, avtorja Marjana Ivanuša
Velika Nedelja, prostori gasilskega doma, 111. redni občni zbor PGD Velika Nedelja
Ptuj, CID, pripravljajo praznovanje rojstnih dni za otroke, dodatne informacije na telefon 780 55 40
Ptuj, CID, še vedno se oblikuje skupina, ki se bo ukvarjala s programom »Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov« Poljčane, 15. zimski pohod na Boč, dodatne informacije na telefon 802 50 80 Janko Kovačič
Nedelja, 29. januar
9.00 Ormož, pohod »Pred svečnico na Ivanjščico«, lažja zimska tura, pohod traja 5 ur
9.00 Ormož, hotel, redni letni občni zbor Društva vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric »Jeruzalem« 20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma, Notranje peklenske zadeve
Ponedeljek, 30. januar
18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, dvoranski hokej
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Župani Spodnjega Podravja o problematiki zdravstvenega varstva. Vrhunski poslovnež Stanislav Brodnjak gost Stare steklarske Ptuj. Predstavitev naravoslovja in tehnike v Osnovni šoli Ljudski vrt. Razstava zunanja notranjost Sabine Hameršak. Koronarno društvo Ptuj pripravilo srečanje in predavanje. Otroci Vrtca Ptuj na tečaju smučanja pod ptujskim gradom. Aforizmi za vsako noč Milana Fridauerja. Silvestrska naj viža - 3. del. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
Na podlagi 4. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. 1. RS, št. 75/94) in 5. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov (Ur. l. 9/99), ki se sofinancirajo iz proračuna občine Markovci, župan občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2006 Občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna
I.
PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa so lahko programi, ki sodijo v okvir izvajanja kulturnih dejavnosti. Občina Markovci zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture sredstva iz proračuna skladno s programi za naslednje namene:
-	za varstvo naravne in kulturne dediščine,
-	za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov,
-	za vzpostavljanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture.
Prednost imajo programi, ki spodbujajo povezovanje vseh delov občine.
II.
PREDLAGATELJI:
Za kulturne dejavnosti po zakonu štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia, televizije in drugih področij. Predloge programov lahko pošljejo vse pravne osebe, registrirane za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti in posredovanje kulturnih vrednot, samostojni ustvarjalci na področju kulture, kulturno-umetniška in druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in imajo sedež na območju občine Markovci.
III.
NAČIN PRIJAVE PROGRAMOV:
Programi morajo vsebovati natančen opis programa v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je skupaj s podrobnejšimi navodili na voljo v papirnati ali elektronski obliki. Programi morajo biti finančno ovrednoteni in navedeni viri sofinanciranja. Predlagatelji morajo predložiti tudi finančno poročilo za leto 2005 in navesti aktivnosti ter druge projekte, ki so jih izvedli v letu 2005.
Rok za prijavo na javni razpis je do vključno petka, 3. marca 2006, do 12. ure.
Razpisna dokumentacija: Interesenti lahko razpisno dokumentacijo dvignejo (papirnata ali elektronska oblika) na sedežu Občinske uprave Občine Markovci, v Markovcih 43, v času uradnih ur v sprejemni pisarni. Informacije v zvezi z razpisom dobijo na telefonski številki: 02/788-88-80. Prijave je potrebno poslati na naslov: OBČINA MARKOVCI, Občinska uprava, Markovci 43,2281 Markovci v pisni in elektronski obliki. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s pravilnikom in merili za izračun dotacij iz proračuna občine, namenjenih za redno dejavnost kulturnih društev.
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe v 14 dneh po poteku roka za prijavo na javni razpis.
Franc Kekec, župan občine Markovci
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 27. januarja 2006

Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA iVIESEC SAiVIO
CLIO 1,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5VDINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOG 1,5 dCI/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCI/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DC1100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1,4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1,6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR
1999
28.331 SIT
Vifina m«ečnega obroka je izračunana na podlagi i(redita dm mb NOM 7,45 na dobo 84 mesecev.
RKIMAUI.T
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 tofk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
www.radio-tednik.si
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avta.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI A61,9 TDI	1997	2.190.000	KDV.TURK-ZEL
BMW318DLIMUZ.M0DIF.	2001	3.300.000	KDV. MODRA
BMWZ3CABRID	2000	3.430.000	MOOER
CITRDENXSARA1.BILIMUZ.	2001	1.770.000	KDV.ČBNA
CITRDENXSARAPICASD2,0HDI	2002	2.290.000	KDV. SIVA
JAGUABSTYPE3,D	2000	3.200.000	KDV.ČBNA
OPEL ZAFIRA2.D DTI	2002	2.350.000	MOORA
PEUGEDT20B 2,0 HDI BREAK	2002	2.050.000	KDV. MODRA
PEUGEDT 4061.8	1999 mod. 2090	1.240.000	BELA
VOLVO S 401.61	1990	1.400.000	BELA
VW GOLF 1.9 SOI KABAV.	2001	1.850.000	BEU
VW GOLF IV 1.9 SOI	2001	1.990.000	SBEBRN
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV.	1990	1.800.000	BDEČA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV.	2001	2.B50.000	KDV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV.	2002	2.720.000	KDV. MODRA
Na zalogi preico 40 vozil.
Zitttu Še trnju!
POSKRBITE,
DA VAM BO TOPLO!
Sezonska razprodaja štedilnikov, peči, električnih radiatorjev
15% POPUST
za štedilnike na trda goriva Fekonja za štedilnike na trda goriva Plamen
10% POPUST
za kamine, oljne peč!, kalorlferje, plinske peči, el. radiatorje
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoiniska 7, tel; 02/749 18 00
«Sil
8
C02/2280n0
ihM-mm
SollSd.ao. Razlagova 24, Maribor
3
KARATE-DO KLUB PTUJ/ .à
TAl JI QUANi^
Tradicionalna kitajska telovadba.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
r d.=
www.smigoc.si
SALON
POHliTVA
SPUHLJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Traionovo 1, Ptui (ob Maribordd cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTEriČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrooioQO odplocilo
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ui. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh -žlebovi in ideparsid izdelid
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obioge
-	laminati, iesene stopnice
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
Korate-do klub Ptuj vpisuje v začetni tečaj Tai či čuana, vsak torek ob 20.30 uri nad tribuno nogometnega igrišča Drava Ptuj, v ritmični dvorani. Mesečna vadnina znaša 3.800,00 SIT, k vadbi pa se lahko priključite brez predhodne prijave.
Ostale informacije: 041 699 639
VIDEOTEKA
StoLp
^^^ d.o.o., Potrčeva 2,|tuj tel.&faks: 02 775-09-61
Tovarniška 7, Kidričevo, telefon: 031 709 432
RAZPRODAJE
nUHOV NA DVD IN VHS že Od 500 SIT daUsI
15 LET
zato vam od 15.1.06 do 15.2.06 podarjamo
15% POPUSTA
NA IZPOSOJO
Od 9. 2. na Dornavski!
12.
MERKUR
MERKVW
Vse, kar si želim!
V novem trgovskem centru MERKUR na Ptuju.
Trgovski center MERKUR 9. februarja odpira svoja vrata. Na otvoritvi vas bodo zabavali ptujski kurenti in glasbeni gostje, najmlajše pa čakajo otroške delavnice. Na dan otvoritve ne spreglejte posebne akcije - izberi svoj popusti Preizkusite srečo in izberite 100-odstotni popust.
Vabljeni v novi MERKUR, 9. februarja na Dornavsko cesto 6!
Merkur, d. d.. Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
petek • 27. januarja 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 31
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČEniTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
FtffPUNTOSSS	1998	640.000	KOV. m,ENA
VOLKSWAGEN POlO 1,0 COMfOiraiNE 2000		1.200.000	KOV SREBRNA
DAEWOO NEXIA 1,5 OHC	1998	450.000	RDEČA
VOiyOV70 2,0 T4WD	1998	1.370.000	KOV m,ENA
OPEL ASTRA 1,416V œUPE	1999	1.170.000	KOV MODRA
VOLKSWAGEN POLO 1,7 SDI	2000	1.280.000	MODRA
OPEL œRSA 1,2 16V	2000	990.000	RUMENA
RENAMl MEGANE 1,616 V KARAV	2004	2.960.000	KOV VIN. RDEČA
DAEWOO NEXIA 1,5 IGL	1996	380.000	KOV ZLATA
MERCEDES BENZ A160	1999	1.860.000	RDEČA
PEUGEOT 206 2,0 HDI	2002	1.780.000	KOV ČRNA
MrPUNT0 55 S0LE	1999	690.000	KOV VIJOLA
MERCEDES BENZ A160	1998	1.680.000	BEU
SEAT miZA 1,4	2003	1.630.000	RDEČA
SEAT miZA 1,0	2000	1.220.000	KOV MODRA
FORD FOCUS 1,6 16V	2003	2.260.000	KOV SREBRNA
RENAULT CLIO 1,416VDYNAMIQUE	2001	1.440.000	KOV SREBRNA
ROVER 216 SI art.	1999	1.080.000	KOV 7H,ENA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 RXE	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CTTROEN XSARA 1,41 COUPE	2000	1.400.000	KOVVÈNjA
PEUGEOT 3061,6 BREAK	2001	1.620.000	KOV SV MODRA
EMIPUNT01,2SX	2001	1.150.000	RDEČA
SEAT LEON 1,4 SIGNO	2001	1.970.000	RDEČA
FIATMAREA1,616VSX	1997	780.000	KOV SREBRNA
ALDIA41,9TDIAVT.KARAV	1999	2.150.000	TEMNO MODRA
FIATPUNT0 55S	1999	745.000	KOV ZELENA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	2.140.000	ČRNA
BMW 316	1999	2.440.000	KOV SREBRNA
FIÏTPUNT01,2 16VACTIV	2002	1.350.000	KOV SREBRNA
RENAULT THAUA 1,4 EXPRESSION	2001	1.190.000	RDEČA
HONDA CmC 1,4 i	2005	1.990.000	KOV SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,616V		3.240.000	KOV ČRNA
£1
ercator
Mercator SVS, d.d. Ptuj
OBVESTILO KUPCEM! Mercatorjeve dežurne prodajalne ob nedeljah v mesecu januarju 2006
SP PANOBANA
Vičava 49, PTUJ
SP BOGOZNICA
Slovenskogoriška 15, PTUJ
V nedeljo,
29, januarja 2006
od 8. do 12. ure!
^ fA^e^reMïrnajboljsi sosed <
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
mm
0f0479 099^;,fkr„takt VETKilNJŠiV^SUSKI 1 PRIHODNOSTViNGELSKIH KARTAH t PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH ° PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH S^l
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Jože Voglar s.p.
ZabovcI 98,2281 Maricovci
1ÏI: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
Pošiljam ti oblak dežja,	
da ti izpere žalost,	
če si žalosten.	
In del mavrice ti pošiljam	
za radost.	
Drugi del naj ostane pri meni,	
ker z njo sva preko neba povezana,	
ljubi moj	
ATA	
Neizmerno te pogre{am.	
	Tvoja Miša
Kako je prazen dom,
dvorišče, nase,
oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok
za vedno nam ostaja.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu nenadoma zapustila na{a draga žena, mama, babica in prababica
Marija Vidovic
IZ MALE VARNICE 15/A
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 28. januarja 2006, ob 13. uri izpred vežice na leskov{kem pokopali{ču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: mož Franc ter hčerki Danica in Sonja
z družinama
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela. Nisi umrla zato, ker nisi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage botre
Neže Hrga
IZ DORNAVE 129
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno ustno in pisno sožalje ter številnemu spremstvu na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala g. patru Jožetu Krambergerju, g. patru Maksu Klajnšku, g. patru Jožetu Osvaldu za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govornici ge. Slavici Mat-jašič, molivki ge. Mariji ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: njeni najdražji
@e deset let v grobu spiš, v naših mislih še živiš, spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares ne boš odšel, dokler bomo mi, boš z nami ti. Le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi,
a če bi tebe solza obudila,
ne bi tebe, dragi mož, oče in dedi,
črna zemlja krila.
V SPOMIN Franc Majcen
IZ RUCMANCEV 17
27. januarja mineva 10 let, odkar si za večno od{el od nas. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
@iveti z nekom pomeni čustva, vezi in spomine. Vse mine,
spominov pa tudi smrt ne izbriše. Za vso dobroto tvojih rok ostala je beseda HVALA.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi na{e mame, babice in prababice
Antonije Slana, rojene Arnus
IZ VITOMARCEV 82
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani, darovali poslednje cvetje, sveče, za svete ma{e in nam izrazili soža-lje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, g. Zvonku in ge. Frančiki za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke, pogrebnemu podjetju Jančič, godbeniku, zastavono-{em, sosedi Nežiki za nesebično pomoč in sestri Mihaeli z internega oddelka SB Ptuj.
Žalujoči: hčerka Marija z možem, vnukinja Nada z družino in vnuk Marjan z družino
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, 27. januar - popoldan Sobota, 28. januar - dopoldan Jože Petrovi~, dr. dent. med. Cirkovce
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Trstenjakova 5 (»»«..«nii .«».i
T°Er^vrK.:080 18 17
Suzani
14. 5. 1974 - 4. 5. 1988
Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine. V naših srcih naprej živita, zato naj pot vodi tja, kjer vidva v tišini spita. Tam svetla lučka vama vedno gori in vajin nasmeh med nami živi.
V SPOMIN
Arnus
IZ MAISTROVE
Hvala vsem, ki se ju spomnite, postojite ob grobu in prižgete svečke. Hvala.
Zelo vaju pogre{amo.
Tonetu
14. 5. 1951 - 29. 1. 2004
Vajini najdražji
Ptuj • Pred Emo z Rebeko Dremelj
Poročna obleka je že narisana!
Letos mineva pet let, odkar je bila Rebeka Dremelj okronana za mis Slovenije, in štiri leta njene pevske kariere. Medtem se je prijela tudi njena blagovna znamka zapeljivega spodnjega perila.
Leto 2005 je bilo zanjo prav posebna prelomnica, sploh EMA in pesem Pojdi z menoj, ki se je lepo prijela, da je končno prišla do pravega hita, poudarja. Sledilo je zelo naporno obdobje številnih nastopov, ki je bilo sočasno tudi zelo lepo. Rebeka stoji za svojimi dejanji in besedami, tako tudi za izjavami za pesem Domna Kumra, s katero je zmagal na lanskem festivalu Melodije morja in sonca.
»Še vedno sem prepričana, da Domna Kumra s pesmijo Do Portoroža ne bi smeli sprejeti na ta festival. Vem, da imam prav, od tega ne odstopam, pravila so jasna. Če pa so zato, da se kršijo, potem smo za Balkan, ne za EU, drugega ne morem povedati.«
Na Balkanu naj bi bila doma tudi Rebekina ljubezen Željko Joksimovič. »Midva z Željkom se dobro razumeva, zelo pogosto se slišiva, to pa je tudi vse. Vedno pa se najdejo zlobni jeziki, ko te vidijo s kom na kavi, potem si že z njim. Iz muhe delajo slona, stalno pogrevajo ene in iste zgodbe in jih vlečejo na dan, tako da vse postaja že smešno.«
Še ne tako dolgo so mediji pisali tudi o Rebekini poroki, napovedali so jo za leto 2005. »Že prav grozno postaja vse to, ti trači, ki jih moram v zadnjem času stalno zanikati. Ob tem pa verjamem, da tudi ljudje že mislijo, da si nenehno nekaj izmišljujem. Mislim, da v Sloveniji močno primanjkuje pravih tračev, zato jih je potrebno narediti. Osebno nisem za noben trač, ker se mi zdi, da obstaja veliko lepih stvari, o katerih bi se dalo pisati. Veliko stvari se tudi v resnici zgodi, o katerih bi bilo vredno pisati. Ne vem, zakaj morajo biti negativne stvari vedno bolj zanimive kot pozitivne, kaj se je komu zgodilo, kdo je koga prevaral, kdo je komu kaj ukradel. To Slovenci še posebej radi beremo.«
Rebeka se v zadnjem času največ posveča karieri. Želi si, da bi se razvijala z istim tempom naprej, kot se je v letu 2005 začela. Želi pa si tudi, da bi kljub obilici dela našla dovolj časa zase in svoje
Foto: Črtomir Goznik
Rebeka Dremelj: »EMA je odlična priložnost za vsakega glasbenika.-
bližnje, da se ne bi ponovila zgodba s konca lanskega leta, ko je v svojih aktivnostih dobesedno pregorela. »Malo me je zvilo, ker sem pretiravala, upam, da sem težave premagala,« je povedala in potrkala po lesu.
Kaj ji pomeni EMA? »EMA je festival, na katerega se je vredno prijaviti že zaradi tega, če želiš ustvariti aktualni singl oziroma neko pesem, za katero želiš, da pride na
radijske postaje, da jo ljudje spoznajo. EMA je odlična odskočna deska za to, odlična promocija za vsakega glasbenika in tudi medijsko najbolj prepoznaven festival.«
Skupni nastop Rebeke Dremelj in Domna Kumra na letošnji EMI je splet nekih čudnih okoliščin, da sta se odločila za duet. V zadnjem času, priznava, se zelo dobro razumeta, zdaj sta na meji med kolegom in prijateljem,
Napoved vremena za Slovenijo
Prosinec mrzel, da poka -bo sadje v jeseni in moka.
Danes bo zmerno do pretežno oblačno, nekaj več jasnine bo predvsem dopoldne v severnih in severovzhodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, v severnih in severovzhodnih krajih do -16, najvišje dnevne od -6 do 0 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo suho vreme. Precej bo nizke oblačnosti po nižinah. Čez dan se bo tudi ponekod v nižinah v notranjosti Slovenije temperatura dvignila malo nad ničlo.
morda bosta tudi kdaj prijatelja. Pesem, ki jo pojeta, je pozitivno usmerjena, dobra, narejena na prvo žogo; ko jo enkrat slišiš, jo znaš.
Rebeko je zelo pogosto srečati na Ptuju, prihaja zaradi kreatorke Barbare Plavec Brodnjak, ene in edine, pravi. Sodelovati sta začeli po Sun Cityju, kjer je na izboru za mis sveta nosila njeno obleko. »Barbari pošljem pesem, ona mi naredi obleko, jaz jo oblečem in grem z njo na nastop, ne da bi poprej prišla na pomerjanje.« Tudi poročno obleko ji bodo zašili na Ptuju, narisali sta jo že, kdaj jo bosta zašili, pa Rebeka še ne ve; morda bosta takrat, ko se bo to zgodilo, s šiviljo že morali spremeniti kroj zanjo.
Majda Goznik
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Gorišnica • Zlata poroka zakoncev Geč
V novi kulturni dvorani gorišniške občinske stavbe sta v soboto petdesetletnico skupnega življenja obeležila zakonca Geč iz Zamušanov. Alojz in Terezija Geč (rojena Zamuda) sta svoj prvi da dahnila 21. januarja 1956 v Podgorcih. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, letošnji zlati jubilej skupnega življenja pa sta praznovala v družbi 13 vnukov in tudi že treh pra-vnukov. Civilni obred zlate poroke je opravil župan Jožef Kokot, ki je slavljencema ob tej priložnosti zaželel še veliko zdravja in sreče ter jima podaril posebno spominsko listino in simbolično darilo, cerkveni obred pa se je nato odvil v domači cerkvi sv. Marjete.
SM
Čagona • Zanimivi snežni liki
Pri domačiji Zorko, Lorenčič in Belovič v Čagoni pri Cerkvenjaku so Jože Čuček,Vlado Zorko, Bogdan Belovič, Vido Blažič, Grcl in avtor, vodja zamisli Branko Lorenčič, izdelali zanimive podobe iz snega. Ko bi svetovne agencije videle to, bi okolica Cerkve-njaka v Slovenskih goricah zagotovo postala svetovno slavna. Iz snega smo namreč oblikovali nekaj palčkov in junakov iz priljubljenega stripa o Asterik-su in Obeliksu.
Grd
Miklavž • Skulpture iz snega
Jutri, 28. januarja, prirejata Kulturno in Turistično društvo Miklavž pri Ormožu na Turistični kmetiji Puklavec, Zasavci 21, v Miklavžu pri Ormožu tekmovanje za najlepšo skulpturo iz snega. Začetek tekmovanja bo točno ob 10. uri, ekipe pa se morajo prijaviti pol ure pred pričetkom. Organizatorji vabijo vse, ki se želijo preizkusiti v oblikovanju snega - športnike, prijatelje, družine in vse ljubitelje snega, da s seboj prinesejo vse orodje in pripomočke, kijih bodo potrebovali (žage, lopate, krtače). Izdelke bosta ocenjevali dve komisiji, od katerih bo ena sestavljena iz obiskovalcev. Vsaka bo podelila tudi glavno nagrado, zato organizatorji priporočajo, da s seboj pripeljete tudi navijače. Za hrano in pijačo je poskrbljeno.
Vse informacije lahko dobite na telefonskih številkah 031549 311 (Franček) in 051380 512 (Cvetka).
vki
ABA
PT
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKI, GARAŽNA VRATA
átUld26a ISmerGraJeníy Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4
Foto: SM