Političen list za slovenski národ. F* polti prejemali velja: Za celo leto predpisan 15 fld., ta pol leta 8 gld., u četrt leta 4 g-ld., za en mesec 1 ffld. 40 kr. V administraciji prejeman velJ4: Za celo leto 12 g;Id., za pol leta 6 gld., za četrt leta I »Id., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljfc tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 295. V Ljubljani, v ponedeljek 23. decembra 1889. Letnili XVII. Resna beseda ob pravem času. Časopisi so, kakor trdijo, veiemoč. Kakor pa slab jezik napravi mnogo škode, razprtij in sovraštva med sosedi in občani, tako slab časnik, ki je mavrica slabega, razširja kugo in največje zmote, mami in trapi ljudi. To ostro in nevarno orožje pa imajo večinoma naši nasprotniki v rokah ter so ž njim zaseli že marsikatero krščansko postajanko, ali pa stoje pred ozidjem zadnjih trdnjav, katere skušajo razrušiti. Ali naj križem držimo roke ter žalujemo na razvalinah? Nedavno je prečast. linški škof, dr. Franc Marija Doppelbauer, izpregovoril resno besedo ob pravem času ter naštel dolžnosti gledd na časopisje. Izdal je namreč pastirski list, ki se glasi: „V sedanjem času pojavil se je sv. cerkvi, koristim Jezusa Kristusa in izveličanju naših duš strašen sovražnik, katerega niso poznala prejšnja stoletja. Ta sovražnik so — slabi časniki Vam vsem je dobro znano, častiti bratje, kako zelo so se razširila verska unemarnost, prezirauje vere v javnem življenji, zaničevanje duhovščine, ne-značajnost in nenravnost, nerodoljubne in vele-izdajske tendoocije tudi v naši domovini. Odkod vee to? Velik del te verske, moralne in tudi politične bede je zakrivilo vede ali nevede časopisje, ki je smrten sovražnik katoliški cerkvi Spominjam strastnih napadov na škofe, duhovnike in redovnike, hujskanja proti katoliški šoli, zaničevanja lurdske Matere božje, in posebno laži in zasukavanj mnogih listov povodom razglašenja dogme o papeževi nezmotljivosti itd. To so nam nepobitni dokazi, da so mnogi listi ne le politični naši nasprotniki, temveč sovražniki sv. cerkve in vere. Cerkvi nasprotno časopisje pa je postalo prava veiemoč. Število teh listov je veliko, velik je broj njihovih naročnikov, med katerimi so mnogi tako zaslepljeni, da brez razsodka prisegajo na vse, kar jim lažejo ti časniki. Slabi časniki so ostrupili mnogo krogov moderne družbe. V gostilnah, kavarnah, na kolodvorih itd. najdete skoro izključljivo le cerkvi sovražne liste. Ako se oziram na škodljivo početje brezštevilnih slabih časnikov, reči moram s sv. Pavlom: „Veliko jih je nepokornežev, žlabudre-žev in zapeljivcev, posebno pa obrezancev (Židov), katere je treba ustaviti: ki cele hiše prevračajo in radi grdega dobička uče, kar se ne spodobi." Ali more duhovnik apostolskega duha malomarno gledati, kako vedno bolj izginjata iz src katoliških nedolžnost in vera? Kaj naj stori dober pastir? Ali naj kot boječi najemniki prepustimo požrešnemu volku čedo Kristovo? Preljubi bratje in sinovi v Kristu, na noge v sveti boj proti slabim časnikom! Obramba je sveta dolžnost! Iz ust velikega mogunškega škofa bar. Kettelerja sem čul leta 1877 nekaj tednov pred njegovo smrtjo besede: „Ko bi sv. Pavel živel v naših časih, tudi on bi vredoval katoliški časnik." Slavni škof je izrekel s temi besedami resnico: Apostolat sedanjosti je tudi apostolat časopisja. Papeža Pij IX. in Leon XIII. sta večkrat odločno priporočala, da ustavimo bič slabih časnikov. V pismu škofom milanske pokrajine je opominjal Leon XIII., da podpirajmo z največjo gorečnostjo one, ki v časnikih zagovarjajo resnico in pravico. Razširjati je treba katoliške časnike, „ki odbijajo napade slabih časnikov in zagovarjajo nravnost in vero proti nesramnosti tako mnogih časnikarjev." Na to nadaljuje sv. Oče: „Večkrat smo pohvalili in priznali trud katoliških časnikov ter jih navduševali, da goreče zagovarjajo resnico in pravico ter se ne strašijo trudapolnega dela." V nagovoru vrednikov katolišKim listom je govoril Leon XIII. dné 22. febr. 1879: „Prepričani smo, da sedanji čas potrebuje takih sredstev in od- ločnih zagovornikov te vrste. Ker je dovoljena prostost, spise razsipati med ljudstvo, trudili so se neumorno prekucuhi, da so razširili brez števila listov, katerim je glavni namen, da napadajo načela pravice in resnice, sramoti cerkev ter duhovom vcepljajo pogubne zmote. Dobro so razumeli, kolike koristi njihovim namenom so dnevniki, ki s strupom zmote nevidno in polagoma ostrupljajo duha čita-teljem ter sprijajo njihova srca, vzbujajoč podle strasti. Vse to pa se jim je tako posrečilo, da skoro pravo trdi, kdor prišteva velik del napak in žalostnih razmer sedanjega časa slabim časnikom. Ker pa je splošna navada, izdavati liste, je glavna naloga katoliških pisateljev, da to porabijo kot zdravilo za družbo in obrambo cerkvi, česar so se sovražniki polastili v pogubo družbe in cerkve." Vprašate me, preljubi bratje in sinovi v Kristu: „Kaj pa naj storimo?" Odgovarjam Vam z beseJ dami Leona XIII.: „Uprite se slabim časnikom z dobrimi." To je naša naloga, da slabe časnike nadomestimo z dobrimi. „Praedicate evangelium omni creaturae." V sedanjih časih ne zadostuje oznanjevanje resnice, zagovarjanje pravice le z leče, kajti ravno mnogi onih, katerim bi bilo v prvi vrsti treba, ogibljejo se cerkve. Mnogi m teh moramo torej biti misijonarji s časniki. Ako hočemo vspešno oznanjevati resnico, priboriti sv. cerkvi njene pravice, pridobiti v družbi in javnem življenji veljavo nauku Jezusa Kristusa, ako hočemo dovršiti rodoljubno delo ter zmanjšati nevarnosti, ki prete dragi domovini, skrbimo, da se katoliško časopisje množi in cvete. (Konec sledi.) Govor poslanca Žacka v državnem zboru dne 13. decembra 1889. (Dalje.) Oglejmo si natančneje to predbacivanje, ki se popolnoma nanaša na priprostost in slaboumnost LISTEK. Gost. (Svetovečerni obraz; iz češčine po A. Dostálu.) Mirna, tiha vasica. Snežena odeja pokriva vse z zlatotkanim plaščem, posutim z blestečimi biseri. Na potoku je gladina kakor od stekla. Drevje je odičeno s snegom, in od veje do veje poteza se biserni trak. Baš poletavajo angeljci, pojoč vsemu svetu: „Mir ljudem na zemlji", in posedavajo na vsaki strehi, naj vže krije veliko posestvo ali majhno kočo. Danes je povsodi tiho, mirno — „mir in dobra volja". Sveti večer! Deca je poskočila takoj v jutro, ko se je drvila po vrtu in klicala ovočja na drevje. Od jutranje zore — ko se je svitalo — do večera bili so tako mirni kakor jagnjeta. In zakaj bi tudi ne bili! Plačo za to bodo prejeli zvečer, da bo veselje. Samo enkrat bi bil skoro mali Dragotinček skazil materino naklonjenost, toda takoj jo je pomiril. Odpustila mu je, in bilo je zopet dobro, saj vsaka mati rada odpušča svojemu detetu! Dolgo zaželjeni večer se bliža, dviga se na pe-rotih, poletava od hiše do hiše, in povsodi ga pozdravljajo otroci z odprtim naročajem. Doma sedó ko piščeta okolu koklje. Vsi imajo oči uprte na čumnato. Tjti ne smejo. Napósled prižgo luč; svetloba bliskne po izbi, in na oknih zableste ledene cvetke s čarobnimi drevesci. Otroci se še dihati ne upajo. Oče, gospodar, vstopi in se šegavo usmeva: „Kaj je pa nocoj vse tako tiho?" „Sveti večer je", odgovori gospodinja. V tej besedi obsežena je bila vsa čarobnost. „Vam je li česa prinesel, otroci, Jezušček?" vpraša oče ter posadi na kolena malo Reziko, deklico rudečih ličic in svetlih očij. „No, če so bili pridni, dobili bodo nekaj; ako pa ne . . ." „Saj bomo pridni in molili", obljubujejo otroci. Minka, najmlajša hčerka, vspne male ročice in brblja: „Bogala". Stariši so kar solzeli rodbinske sreče, kakor bi nocoj stoprav spoznavali, kako lagodno, prijetno je v domačem krogu, kjer vlada otroška ljubezen in ljubezen starišev. Ko blisk šine skrbni materi v glavo misel, kako žalovanje bi nastalo, ko bi zgubila jedno teh treh ljubljenih otrok. In baš sedaj postaja ji pri srci tako tesno, obhaja jo neka slutnja Je li to možno? .Tedaj, če bodete pridni in molili, prinesel vam bode Jezušček nekaj", de oče in vstane s klopi. Ko bi mignil rijejo vsi otroci k čumnati. „Počasi, počasi, da se ne pobijete", svari jih mati, potrka na čumnato in odpro se duri. „Joj", hkrati viknejo vsi otroci. To je bilo veselje! Sredi izbe stalo je drevesce, na njem polno lučic, igračic. In ti sladorni kolački, pozlačeni orebi pisanke in pisalna priprava! Otroci priskočijo k drevescu, a boje se ga dotakniti. Vsaj je toli svečic plamtelo v žarnem svitu in osvetljevalo izbo! Bila je to radost, neskončno razkošje. Otroci bili bi stali okolu drevesca, če treba, do polunoči in ne bi pomišljali na spanje. „In vse to nam je podaril Jezušček?" „Vse, če bodete pridni in molili." Ni jih bilo treba opominjati, vse obljubijo. Minka pa šepeče: „Jezuščka ubogati" ter ploska z rokami. „Nesimo drevesce v sobo. Ker ste bili pridni, bomo pa zdaj večerjali", pravi oče in prime božično drevesce. Otroci veselja poskakujejo in radostno pe-vajo: „Porodil se je Kriste, Gospod . . ." Gospodar postavi drevesce sredi sobe, gospodinja pa pogrne mizo. Svetovečerna gostija prireja se v vsaki še tako borni koči ali „halupi". Sveti večer i prosjak bolje večerja in si privošči, ako celo leto ne.*) Po deželi, zlasti na „požehnani liani", ja ta stari običaj, da vsak dobi ta večer kaj dobrega za zob. Večerjo završi vselej pogačica z mlekom, s kojega gospodinja ne posname ni solze smetane. Posedejo okrog mize. Prva jed na mizi je grahova polevka. Trščica na mizi gori in svetiljka pred „Betlehemom" v kotu. množice, kakor očitanje glede koncesij. Kaj je vlada Btorila, da bi počehila trgovinske zbornice? Prosim, razložite mi to. V čem tiči vladna krivda, da so te zbornice postale češke? Po mojem mnenji to nikakor ni skrivnost. Volilni red je bil piredrugaien, in sicer tako, da so dobili volilno pravico tudi mali obrtniki v nasprotji s prejšnjim redom, po katerem je bila večina obrtnikov od volilne pravice izključena in so smeli le tisti voliti, ki so bili za Vas in ne zoper Vas; vsled te premembe je postala večina trgovinskih zbornic v čeških okrajih češka. Ali je to, gospoda moja, nasilstvo nemškega elementa? čudne nazore imate o pravicah prebivalstva, čudne pojme o dolžnostih vlade, kako naj brani politične pravice državljanov, če imenujete nasilstvo razširjenje volilne, tedaj politične pravice, če osebe, ki so dosedaj plačevale in niso imele volilne pravice, dobe svojo volilno pravico. (Po Blanec dr. Trojan: Liberalna stranka!) V tem smislu bodete tekom časa še večkrat morali prenašati nasilstvo; ne motite se, slavna gospoda, da ne bo mogoče še dlje časa niti v moji ožji domovini, niti v ostalih deželah in kraljestvih te države ohraniti volilnih redov, ki so bili umetno in na Vašo korist sestavljeni. (Prav dobro! na desnici. — Poslanec dr. Kronawetter: Suffrage univer-selle I) če ne danes, sesule se bodo pa jutri te razmere (Poslanec dr. Kronawetter: Pa hitro!), in potem stokajte in jadikujte, kakor Vam drago, zgodilo se bo! Gospod načelnik častite opozicije je vladi tudi še nekaj drugega očital. Rekel je, da je pod sedanjo vlado v naročji Češkega naroda navstal radikalni element, da je sad delovanja sedanjega ministerstva, ker v češkem narodu vedno bolj zmaguje radikalni element. Da, gospoda moja, v tem oziru se popolnoma z gospodom načelnikom nasprotne stranke strinjam ; vlada je kriva, da radikalni element v naročji češkega naroda vedno bolj prodira. Toda, gospoda moja, drugo vprašanje pa je, v čem tiči ta vladna krivda? Gospod zastopnik hebske trgovinske zbornice je to prikazen jako čudno raztol-mačil. Rekel je, da nezadovoljni radikalni element prihaja zaradi tega vedno bolj na površje, ker se vlada dobrika narodu in ga obsipa s koncesijami. (Smeh na desnici.) Po mojem mnenju hoče gospod vodja častite opozicije veljati za resnega politika, in ker ga smatram takega, ne bil bi pričakoval, da bo tako smešil narod češki in njegovo politiko. Če gospoda dobro pomisli, pritrdila mi bo, da še v nobeni stranki ali deželi ni zmagal radikalni in nezadovoljni element premišljenih mož, ker je te vlada negovala ter zanje opravljala posle, če napredujejo taki elementi, jasno je po mojem mnenji dokazano, da vlada ni zadostila opravičenim zahtevam naroda, stranke. (Ž;vahno odobravanje na desnici.) In le tako si moremo tolmačiti, da so dozorele take prikazni v naročji češkega naroda, ker vlada Na drevesci pojemajo svečice, ugasnejo jedna za drugo — in zvezdice ni bilo več. „Torej začnimo z božjo pomočjo . . ." Toda gospodinja se obotavlja nositi na mizo, ter jo mora mož izpodbujati. Vsi so bili gladni, in sem od ognjišča tako slastno diši grahovka. „No, požuri se, radi bi jedli", de mož. Rozika vže dolgo drži žlico v roki ter maha ž njo okolu. „Veš kaj, mož, letos se mi nekako ne zljubi nositi na mizo, saj nas je samo pet", jame gospodinja pri ognjišči. „Nič ne de, vlani je sedela še babica za mizo in večno ni mogla ostati med nami. Je vže tako na tem svetu; enkrat moramo se ločiti vsi. Prinesi torej na mizo." „Ne znaš li one vraže?" dostavi skrbna gospodinja. „I kaj vraža! Menda hočeš vlivati svinec?" „Ne, toda . . „Na jabolčno zvezdo je tudi še čas." „Tudi tega ne maram. Pomisli, pri mizi nas je samo pet — liho število." „Kaj je pa na tem?" „Ne veš li, če v kaki rodbini pri mizi sedi na sveti večer liho število večerjajočih, čez leto in dan gotovo nekdo umre iz te hiše?" Gospodarju ni bilo, da bi se smejal. Ko bi ta vraža res kaj pomenila in izmed njegovih otrok kdo ne učakal prihodnjega svetega večera? Bog obvaruj, ni izpolnila svojih dolžnostij gledé političnih, narodnih in tudi gospodarstveuih tirjatev češkega naroda. (Odobravanje na desnici.) Vlada naj si v fetidočš zapotoni kot ávaHIo, da ne smé prezirati onih zahtev kakega naroda, katerih niso samó njegovi zastopniki opisáii za opravičene, marveč je to ona sania ie večkrat pHznala; posebno pa, da ne kaže nepremišljeno izdavati vladnih ua-redb, ki vzbujajo narodove strasti (Prav res! na desnici.), če noče vlada imeti enakih vspehov. (Odobravanje na deshici.) Ako vladi stori svojo dolžnost in se bo ozirala na opravičene zahteve češkega naroda vsaj v toliko, v kolikor jih ne samó ona, marveč celó opozicija priznava, če to Stori, pravim, nadejam se od previdnosti češkega naroda, da bo vedno izročal svoje zastopstvo v roke onih previdnih elementov, ki se pošteno trudijo, da bi branili trajne pravice naroda in domovine, ter ob enem skušajo koristi lastnega naroda in dežele spraviti v soglasje s koristmi skupne države. (Odobravanje na desnici.) Gospoda moja! To okoliščino, da se je češki narod in narodna stranka kraljestva češkega razcepila v dva tabora, vidite Vi radi; to nam je znano, ker računate ž njo in se ninjo zanašate. Skoraj se ne motim, če trdim, da bi bili Vi že davno stopili v deželno-zborsko dvorano, ko bi ta razdor ne bil nastal mej češkimi deželnimi poslanci. Vi računite na to nejedinost v naročji lastne deželne narodnosti ter čakate, kdaj bo prišel tre-notek, ko bo ena stranka drugo uničila; takrat upate, da bodete kot zmagovalci zopet zasedli de-želno-zborske sedeže. Trdno pa sem prepričan, da Vam rodoljubnost in previdnost čeških narodnih zastopnikov ne bo privoščila tega veselja. (Odobravanje na desnici.) (Dalje slédi ) Politični pregled. V Ljubljani, 23. decembra. 3iotran}e dežele. F štajarskem volilnem okraji Hartbergu je kandidat katoliško-konservativne stranke, Franc Ila-genhofer enoglasno kot državni poslanec prodrl na mesto odstopivšega princa Liechtensteina. Šolski odsek gospodske zbornice si je za načelnika izbral kneza Czartorjskega. „Tiroler „Stim-men" pravijo: Mi hočemo več, kakor dovoljuje Gautscheva predloga, mi hočemo, da je državna šola verska. Načrt nam nudi jako malo, vendar se pa na to drobtinico opirajo naše nade, ko se pričenjajo dotična posvetovanja, kajti ne samo postavni načrt, marveč najodličnejša srčna zadeva vseh dobrih katoličanov je izročena v roke naših plemenitih vodij, v prvi vrsti cerkvenih knezov. Vsi poljski listi potrjujejo vest, da se bodo zopet pričele spravne obravnave mej Čehi in Nemci. „N. F. P." pa pravi, da je še prezgodaj o tej zadevi govoriti, ker mora še-le nemško-liberalni shod v Toplicah izreči svojo zadnjo besedo. Ogerski pravosodnji minister Szildgyi je sklical v 5. dan januarija enketo, ki se bo posvetovala o načrtu novega kazenskega pravdnega reda. stariši so ljubili vse tri otroke, in ko bi umrlo le jedno dete, bilo bi, da so zgubili vse tri. Liho število, kako popolniti ta broj? Gospodar premišlja, a tudi otroci umolknejo. Na drevesci plapola še nekoliko svečic. Zvunaj je tiho kakor v cerkvi; samo v presledkih glasita se pasje lajanje in rog ponočnega čuvaja. Vže hodi po vasi. Pričel je na gorenjem konci, tu pa še ni prve jedi na mizi. Liho število, nekdo ne učaka leto dnij. Strašna misel. Nobenemu jed več ne diši. Ska-žena je svetovečerna radost. Hkrati nekdo potrka pred pragom. Pes zarenči in trga z verigo. Kdo je neki v tem važnem tre-notji? Vsak rajši sedi domi in se veseli lepega večera. Toda nekdo vendar otresa sneg in tepta, da se oprosti neljubih ledenih podplatov. Je že gotov, in potrka. Gospodinja mu odpre. „Dobri ljudje, prosim vas prenočišča." „Pojdite notri." V sobo vstopi — Slovak piskrevezec, kakor bi ga bil kdo poklical. „Dobro došli!" „Če treba, vležem se v skedenj ali na svisli. Sveti večer bi rad počival pod streho srečnih ljudij." „Ste li že večerjali?" vpraša ga gospodinja. „Malo kruha in požirek vode." „Prisedite k nam; danes ste naš svetovečerni gost." Tuaiije države. Papei Leon XIII. je nedavno churskega škofa, msgr. Battaglio, in njégové tiri Spremljevalce sprejel. Mej slednjimi je posebni toalitoval tnanega Veterana katoliškega čšshištva, J. J. pl. iM, ško-jfovskega komisarja in žftbhika v Kernsu ^Vlčarski kanton Unterwalden), ptthvalil ter nàVdiuMal, naj V8traja bti svojem težaVnem delil. — 'Okrožnica o dolžnostih katoličanov jé popolnoma končana ter bo izšla pO novem, letu. Srbska &ktipščina jé pretrgala zasedahjb, deloma zaradi téga, ker je več pôMÎnclBV žbblfelo za hripo, deloma pa, ker odseki niso izgotovili svojih del. Prihodnja točka dnevnega reda bo proračun. — Za turškega poslanika v Belemgradu je imenovan Mahmud bej. Zadeva moj Srbijo in Turčijo zaradi vranj-skega podkonzula ne bo imela nikakoršnih resnih posledic. Turčija, ki začetkoma ni hotela odpoklicati imenovanega podkonzula, ne upira se temu več ; isto tako je tudi srbska vlada na zahtevanje turške vlade pripravljena odpoklicati prefekta v Vranji. S tem je to vprašanje rešeno. Bolgarsko sobranje je miuoli petek pričelo razpravo o proračunu. Dva opozicijonalna poslanca sta proračun ministerstva notranjih zadev izpodbijala ter tirjala, naj vlada skrči potrebščine, da bo dosegla ravnotežje. Stambulov jima je ugovarjal, češ, notranji kakor zunanji položaj tega ne pripušča. Sobranje je potem proračun ministerstva notranjih zadev potrdilo. Potrebščina celega budgeta znaša 80, zaklada 62, primanjkljeja tedaj 18 milijonov frankov. Sobranje bo najbrže že 27. dan t. m. zaključilo zasedanje. Povodom imendne ruskega prestolonaslednika ga je car imenoval za hetmana kubanskih ko-zakov, ob enem pa je temu izbranemu vojnemu oddelku izročil patent, v katerem se spominja slavne preteklosti polkove. Kubanski kozaki so posebna telesna straža carjeva, ker veljajo za nedvojno udane in pogumne može. V njihovih vrstah je mnogo vitezov sv. Jurija. — V Rusiji so za ubožne Črnogorce nad 100.000 rubljev nabrali. To svoto bodo na enaki polovici razdelili mej izseljence v Srbiji in Črnogorci, ki so ostali doma. Netnskl socijalni demokratje jako zaupno zr6 v bodočnost. Za prihodnje državno-zborske volitve so 206 kandidatov postavili ter upajo, da bodo zmagali vsaj v 30 volilnih okrajih. Posebno velikih vspehov se nadejajo v Saksoniji, v turinskih državah in renskih obrtnih okrajih. — Cesarjeva bolezen se je obrnila na bolje. Nevarnosti itak ni bilo nobene, sedaj je pa bolnika tudi že zapustila mrzlica, tako da more vsak dan za nekaj ur zapustiti posteljo. Protisuženjskemu shodu je predsednik naznanil, da je zanzibarski sultan imenoval angleške in belgijske odposlance za svoje pooblaščence. — Shod je pretrgal zasedanje do 18. dné januarija. Kake vspehe je dosegla Francija z brez-versko ljudsko šolo, razvidi se iz pisave vse bolj kot „klerikalnega" lista „R^vue des „Deux-Mondes" : Nadzorniki ljudskih šol skoraj soglasno poudarjajo, da je z veronaukom ob enem zginila iz učilnic tudi vsa morila. Posebno pariški nadzorniki naglašajo, da so otroci popolnoma zgubili pojme o spoštovanju in dolžnostih; tako slabo so vzgojeni, da rokodelski mojstri nočejo sprejemati Parižauov za učence, ker bi morali ž njimi prevzeti prevelike odgovornosti in sitnosti. Podravnatelj pariške akademije, Guillot, pravi: „Ne dvojim, da zločini naraščajo od leta do I leta le vsled premembe v ljudskem poduku." „Uni-I vers" dostavlja temu, da je bilo v minolem letu na „I Bog vam povrni in Mati božja! Tega se nisem nadejal, zlati moj gospodar!" Mož se obrne k ženi in ji pošepeče: „Nosi na mizo, zdaj je ravno število." Ženi ni trebalo dvakrat reči. Iz grahovke se je že kadilo na mizi. Otroci mej tem vedejo „mišničarja", kojega se niso bali, k drevesci. „Molimo." Na to prisedejo v ravnem številu. „Kaj pa vaša rodbina? Imate kilko?" „Seveda jo imam, gospodar. Trpe lakoto; letos ni kaj prida obrodilo na gorah. I no, volja božja. Drugo leto bodem morebiti o Božiču že med svojimi domd." „Jejte, jejte," izpodbuja gospodinja. Toda piskrevezcu nekako ni teknila polevka, dasi ni imel v ustih že mnogo dnij kaj gorkega. Vdero se mu po lici solzp, moral jih je brisati z rokavom. „Nesrečni slovaški narod," misli si gospodar. „Po svetu se potikaš za zaslužkom, oddaljen od domovine svoje, svojih dragih, rodbine in domačega ognjišča." „Najde li človek vrle ljudi," — odgovori Slovak, — „tudi med slovanskimi brati ni hudo. Vsi smo bratje, in Ta, ki se je porodil nocoj, oznanjal je vesolj no ljubezen!" „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje" v tem trenotji zapoje pod oknom vaški pastir na koledi. A. S. Francoskem 23.000 mladoletnikov zaradi tatvin in umorov obsojenih. — To naj si zapomnijo tudi naši protivniki verske šole! Italijanska zbornica je s 170 proti 50 glasovom potrdila postavni načrt, ki odpravlja diferencialne tarife; potem je pa začasno zaključila zasedanje, ki se bode zopet pričelo dnč 20. januarija. — Povodom Oberdankove slavnosti v Rimu so irre-dentovska društva v Garibaldijevem muzeji položila venec s črnorudečim trakom, na katerem je bilo zapisano: „Italija svojemu zadnjemu mučeniku." Redarstvo je dva mladiča zgrabilo, ker sta hotela nabiti prepovedani poziv. Hamunski ministerski predsednik, general Manu, je v senatu zaradi znane adresne razprave stavil zaupno vprašanje, katero mu je senat tudi z 61 proti 36 glasovom izrekel. — Zbornica je posojilo jaškega mesta v znesku 1,360.000 frankov dovolila. Brazilijska vlada poroča svojim evropskim zastopnikom, da se je le nekaj pijanih vojakov uprlo častnikom, toda upor je bil kmalu zadušen. Vlada bo s trdno roko vzdržavala red ter branila pravico. — „Trdno roko" brazilijske vlade poznamo. Brzojavke, katerih „vrli" Fonseca ne dobi poprej v roke, nam pripovedujejo, koliko veljavo ima v Braziliji pravica. Kraljici so v smislu te „pravice" ukradeni dragoceni kamni, Fonseca s „trdno roko" za-ukazuje postreliti vse, kar ni enega duha ž njim. Imenitna republika je to! Izvirni dopisi. Z dežele, 20. decembra. (Božični prazniki — jaslice.) Iz mnogoletne izkušnje in opazovanja prepričal sem se, da pri nas po deželi v mnogih premožnih in krščanskih hišah, kjer je do poslednjega časa kraljevala beseda in ukaz katoliškega starega gospodarja, da se je pri prehodu posestva iz rok očetovih v sinove, posebno, ako je ta višjo omiko vžil, mnogokaj glede katoliškega duha na slabše obrnilo. To opazujemo pri vsaki priliki, tako da se zvečer ne čuje več rožnivenec, ali da se ga mladi gospodar sam ne ufeleži, da prenehuje po-pred običajno blagoslovljenj i o Božiču; in kar posebno oko pogreša, da se v taci h hišah ne stavijo več jaslice, katere co druga leta imele vedno svoj odmerjeni prostor v izbi. S tem ravnanjem ne trpi le vzgleduo življenje nasproti naraščajoči mladini kateri nikoli ne moremo dovolj z dobrim vzgledom pravo pot kazati, s takim opuščanjem in dostikrat, tudi z njegovo motivacijo ne podiramo samo vere v mladih srcih, ampak kratimo nežni mladini zajedno največje in najblažje veselje. Vsak izmed nas, ki je v mladih letih bil toli srečen, da je sam delal jaslice, ali da so mu jih delali drugi, naj se zamisli nazaj v to leto, koliko veselja in koliko prijetnih ur mu je napravilo to delo, in uvidel bode veliko praznoto v svojem srcu. Ker je pa nam prijetno delo, privoščimo isto tudi našim potomcem, obdržimo navado, zlati ker ima toli budljivega in krščanskega v sebi. Sedaj, ko so božični prazniki pred durmi, opozorimo tedaj one stariše in hiše, kjer to navado opuščajo, naj jo zopet vpeljejo iu tudi druge napeljujmo na to, da se je oprimejo. S takim ravnanjem vzgojujemo tudi mladino. S Pohorja, 18. decembra. (Tožbe našega kmeta.) Resnica gotova je, da vsak stan na svetu ima svoje posebne težave in nadloge, tako, da ga ni najti človeka pod solncem, ki bi bil vedno zadovoljen in srečen. Ali če kdo prav natanko premišljuje težave in stiske, nadloge in britkosti, ki zadevajo našega kmeta od vseh stranij, prišel bode do spo-zuanja, da ravno kmet je, ki nosi v primeri z drugimi stanovi največ križev in najtežja bremena. Ne bodem omenjal težavnega dela, h kateremu je priklenjen ves čas svojega življenja, da v potu svojega obraza mora jesti svoj kruh; tudi ne bodem našteval mnogih nesreč in uim, ki ga leto za letom obiskujejo; niti hočem razkladati, kakošne težave ima s posli in težaki, ker vsak hoče čedalje več plačila pa manj dela. Danes hočem samo pokazati rano, ki kmeta najbolj skeli, ker je čedalje večja in ni ji še videti meje, — to so namreč premnogi in vsakovrstni davki. Ni treba več nego kacih petnajst let pogledati nazaj in videli bodemo ter se čudili, kakšna pre-memba gledč davkov v tem kratkem času ! Edini zemljiški davek je bil, ki ga je tačas plačeval kmet v denarji, pa še ta je bil skoraj za polovioo manjši od današnjega. Po poznejši vravnavi zemljiškega davka poskočil je ta v naših planinskih krajih prav znatno, in kar je še hujše ter nas straši, je, da ni "dosegel meje, temveč raste z dokladami vred dosledno od leta do leta. Ne dolgo časa za tem sprožila se je misel, da treba „kolekturo" ali bernjo v pridelkih po malem odpraviti, oziroma v 20 letnih obrokih v denarjih izplačati. Tukaj zdaj ne velja več, kakor nekdaj, ko so še plačevali desetino, če je imel kmet veliko pridelkov, dal je več, če jih je bilo manj, treba je tudi bilo dati manj, ampak gotov denar in ob določenem času mora biti, kar je za kmeta mnogokrat jako težavno. Veliko lažje je tudi bernjo plačevati v pridelkih, kakor pa sedaj v denarji, ko še mnogokrat pridelkov ne more v denar spraviti. Kmalu potem došla je postava o vojaški taksi, ki je povsod na kmetih napravila mnogo hrupa. Toda ta davek v primeri z drugimi je še najbolj pravičen, če je le prav razdeljen, ker zadeva vse stanove primerno njih premoženju in zaslužku. Tudi je pravično, če morajo nekateri mladeniči darovati za domovino čas in trud, mnogokrat še celo življenje, da drugi ostali tudi nekaj žrtvujejo. Samo na to bi bilo treba paziti, kedar se od tega denarja v vojsko odšlih vojakov ženam in otrokom dajejo podpore, da se delijo v resnici vrednim in potrebnim. (Konec sledi.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval 200 gld. za prelitje zvonov župnijske cerkve v Roču v Istri. (Cesarska družina v Miramaru.) V soboto zvečer so se odpeljali z Dunaja v Miramar Nj. veličanstvi cesar in cesarica, nadvojvodinja Marija Valerija in nadvojvoda Franc Salvator. Vlak se je odpeljal ob 6. uri 5 minut ter se ustavil' v Mframaru včeraj zjutraj ob 8. uri 24 minut. Cesar se povrne v četrtek zvečer na Dunaj, cesarica in nadvojvodinja pričetkom januarija. (Deželni šolski nadzornik za Primorje.) Presvetli cesar je dež. šolskemu nadzorniku dr. vitezu Gnadu povodom njegovega umirovljenja podelil naslov in značaj dvornega svetovalca. Ob jednem je bil imenovan dež. šolskim nadzornikom ravnatelj državne gimnazije v Pazinu, Viktor Lešanof6ky. (Imenovanje.) Finančnemu ministerstvu pri-deljeni davčni nadzornik g. dr. V. Globoenik, sin gospoda vladnega svetovalca, je imenovan mi-nisterijalnim koncipistom v finančnem ministerstvu. (Umrl) je danes dopoludne gosp. dr. Avelin R o b 1 e k, mestni fizik, v 44. letu dobe svojo. Po- ; greb bodo v sredo ob 4. uri popoludne iz hiše št. 2 na sv. Petra cesti. — Dalje je prominol v cvetu mladosti svoje šestošolec Alojzij K orsika v soboto zvečer. ■ i (C. kr. deželno sodišče v Ljubljani) je izdalo i naslednjo tehtnico ali iskalni list: „Mož, star 32 do 40 let, srednje velikosti, dobro rejen; pgorelega rdečkastega obraza, črnih očij, z malo polno brado, | govori severonemško narečje, elegantno oblečen, ki j se je imenoval Emila in Evgena Leiningena ter : predstavljal kot inženerja, je v Ljubljani mnoge ogoljufal in nato 1. dne t. m. zginil. Naj se zasači in tu-sem izroči." (Prememba posesti.) Gospod Ivan Gogola, i c. kr. uotar in občinski svetovalec v Ljubljani, kupil je od c. kr. notarja g. dr. Teodorja Rudescha, ki namerava preseliti se na deželo, hišo na „Rimski cesti" št. 13 za kupnino 20.000 gld. (Slovensko gledališče.) Sinoči so v tukajšnji čitalnici predstavljali znano veseloigro Adolfa L' Ar-ronga: „Doktor Blažič" (doktor Klaus), katero je v lepo slovenščino preložil g. A. Trstenjak. Igra je dobra in vredna, da so je priredila za naše gledališče. Vendar nam predstava ni povsem ugajala. G. Borštnik je imel jako hvaležno vlogo kočijaža Muhoviča ter jo je tudi dobro izvršil. Enako pohvalo zaslužijo gospa Borštnik-Zvonarjeva, gospod Slavko kot „dr. Blažič", osobito pa gospodičina Gostičeva kot „hči Zorka". Zamolčati pa ne moremo, akoravno se bode zopet hudoval g. režiser, da nedostaje vaje, vaje in vaje. Ali je tudi temu kriva cenzura, gospod odgovorni vodja? Da se vidimo!! (Kanonično umeščen) je bil danes na faro Goriče čast. g. Gr. Jakelj ter je takoj odšel na novo službo. (Bolniškemu in podpornemu društvu pomočnik uradnikov za Kranjsko) podaril je veledobrotnik, ki želi, da se njegovo ime ne objavi, kot podporni, oziroma ustanovni donesek državno obligacijo za 100 gld. (jeden sto goldinarjev). Za ta velikodušni dar izrekata blagemu, velečastitemu dobrotniku najiskrenejšo zahvalo: Anton Gutnik, načelnik, Oton Pelau, blagajnik. (Velikanski drevesi.) Poroča se nam, da pri graščini g. Josipa Pavlina iz Ljubljane na Griču pri Mirni rasteta dve popolnoma zdravi lipi, katerih vsako deblo meri nad korenino v obsegu po 97i metra; gotovo malo takih korenjakov med drevesi. (Občni zbor) prve ljubljanske podružnice svetega Cirila in Metoda bode v nedeljo, dne 29. decembra t. I., ob 11. uri dopoludne v pevski sobi čitalnični. Lanski občni zbor je bil brezvspešen, zato želimo, da se letošnjega gospodje člani udeležb v obilnejšem številu. (Splašila) sta se včeraj ob 11. uri dopoludne na Dunajski cesti konja barona Minutilla iz Čem-šenika ter butnila v steklena vrata urarja Hoffmanna, ki so se na kosce razdrobila. Škoda je znatna, a ko-čijažu se ni nič zgodilo. (Ljubljanska prostovoljna požarna bramba) priredi v četrtek dnč 26. t. m. v prostorih kazinske restavracije božičnico sodelovanjem si. vojaške godbe 17. pešpolka. Vstopnina 30 kr., otroci plačajo polovico; začetek ob 6. uri. čisti dohodek je namenjen bolniškemu zakladu požarne brambe. (Strašna burja) je razsajala minole dni po Trstu. Kakor poroča „Edinost", vrgla je burja v novi luki v morje neko žensko, katero pa so rešili. (Naključje?) Pod tem naslovom piše zadnja „Edinost", da je dnč 19. t. m njen poročevalec zapazil na ribiškem trgu v Trstu na zidu neke hiše napis: „m—a per 1'Austria, evviva 1'Italia!" V istem trenotku zapazi na vagonu vlaka južne železnice, ki je drdral proti kolodvoru sv. Andreja, drugi napis: „Evviva Umberto, morte aH'Austria!" Imenovani list dostavlja, da je euakih napisov v Trstu jako mnogo, kar je mogoče le v „prezvestem mestu", ali pa onostran luže mej družbo zloglasnega Im-brianija. (Župnijska cerkev v Skednju), ki je nedavno pogorela, je bila sezidana leta 1839 na mestu, kjer je prej stala mala kapelica. Leta 1850 je tržaški slikar Tominec naslikal za veliki altar krasno podobo sv. Lavrencija. Cerkev je posvetil tržaško-koperski škof dr. Legat leta 1850. Pred dvema letoma je cerkev dobila nov tlak za 2000 gld. Za zunanjo popravo cerkve je letos mestni magistrat izplačal 5000 gld. Cerkev je stala na prijaznem holmcu prav nad morjem. Raznoterosti. — Papeževa prostost. „Koln. Volksztg.„ pravi, da je Crispi v tekočem letu iz tajnega zaklada porabil 60.000 lir za „nadzorovanje" Vatikana. — Kaj jedo imenitne gospe? Pariški „Figaro" odgovarja na to vprašanje nastopno: Angleška kraljica Viktorija ima rada škotsko kuhinjo. Njeni obedi pričenjajo z ovseno polivko; jč surovo gnjat, kojo si naroča iz Granade, pije pivo in posebno pečen kruh. Švedska kraljica ima raje teč-nejšo hrano, je pri vsakem jelu „beefsteak", ki je često surov, mesene cmoke z bobom in jajca, ocvrta na mleku in. olji. Na berolinskem dvoru vlada francoska kuhinja, samo cesarica Viktorija daje prednost angleški kuhinji in nad vse ljubi kolače. Ba-denska velika vojvodica, ki prireja najfinejše gostije na vsem Nemškem, kuha si sama kavo v ruskem samovaru iz zlata in nikla. V Kvirinalu jed6 iz zlatih posod in pijo domača vina. Vsak dan nosijo na mizo fritturo, nadevano z artičokami, petelinjimi grebenčki in kokošjo drobjo. Pariška grofiuja ima angleško kuhinjo, in aumaldski vojvoda je vsak večer češnjevo polivko. Kraljica Izabela jč rada rižovo polivko, ki je tako prirejena, kakor jo kuhajo v Va-lenciji. Sedanja španjska kraljica je navajena na avstrijsko kuhinjo iu dunajsko pečivo ter ima zlasti rada kuhano grozdjiče. — Nemci na Ruskem. Zanimive vesti o nemških naseljencih objavile so „Novoje Vremja": V poslednjih štiriintridesetih letih, od leta 1855 do 1889, prodalo se je v zjumskem, starobelskem in zmijevskem kraji (v južni guberniji karkovski) več nego 500.000 desetin zemlje, kojo so posedovale plemenitaške rodbine, nemškim in židovskim naseljencem. Velika posestva Rjžov, Ivanov in Bezpalcev imajo zdaj v rokah Nemci, ki so učinili iz Seme-novke „Richovvsfeld", iz Ivanovke „ Aleianderteld",. Mečabelove, starega sedeža Bezpalcev, „Sofienfeld", čemur so se pa uprli razni ruski uradi. Na bivšem posestvu Ryžov-Semenovka nastale so tekom leta vasi po dvajset številk. „Obiskal sem te naselbine," — piše dopisnik tega lista, — „in videl sem, da je bilo žito, ki je letos bogato obrodilo, že požeto, pospravljeno, omlačeno in odpeljano v črnomorska pristanišča-; maloruski kmetje v siromašuih kočah so v tem času žito stoprav mlatili. Na vprašanje, zakaj so tako pozni nasproti nemškim sosedom, odgovorili so mi kmetje: „Kako pa moremo ž njimi tekmovati? Vsaj jim pomaga „bisMarko" (Bismarck).* „Bis" pomeni v maloruščini: rogač, črt. Ruski kmetje torej mčnijo, da „črt Marko" ali Bismarck daje nemškim naseinikom novce, stroje in živino. Istina je, da so nemške naselbine na južnem Ruskem postale neobičajno imovite na škodo domačega ruskega sta-novništva. — Vsled goste megle, ki je bila minole dni v Londonu, je dvanajst oseb padlo v Themso; dve osebi sta utonili. — Indijancev je v Združenih državah po najnovejšem številjenju le še 262.620; največ jih je v indijanskem teritoriju, Dakoti, Novi Mehjiki, Arizoni, Montani, Washingtouu, Kaliforniji, Michiganu, Nevadi, Minnesoti in Wiskonsinu. V novojorški državi jih je 5000. — Stanley se bo v kratkem pričel udeleževati protisuženjskih posvetovanj v Bruslji in sicer kot pooblaščenec neodvisne Kongo države, ker je v službi belgijskega kralja. — Razpok. V pristanišči rauenskem se je na ladiji „Fergusson" unelo dvatisoč ton petroleja. Ladija se je razletela; več ljudi je našlo smrt, mnogo jih je ranjenih. Petrolej je bil vreden 800.000 frankov. — Strašen vihar je 4. dan novembra razsajal ob japanskem nabrežji. Ob otokih Sidoi in Nifonu se je 67 ladij razbilo, veliko mornarjev je utonilo, na stotine hiš je „tifon" razsul ter pod razvalinami zakopal prebivalce. Narodno gospodarstvo. Škode, leta 1889 provzročene po povodnji, toči, mrazu, požarih ali na drug način. (Poročilo deželnega odbora kranjskega.) (Konec.) XI. Politični okraj Radovljica. V okolišu podružnice na Bledu ni bilo elementarnih nezgod na polju, zaradi deževnega leta je pa pridelek večidel pri vseh poljskih pridelkih le srednji, tako, da bode na spomlad marsikateremu posestniku primanjkovalo semena. V okolišu podružnice Bohinjska Bistrica je toča belo žito poškodovala, slana ajdo popolnoma uničila. Ljudstvo je tedaj zelo veliko zgubilo, ali vendar bo prav posebnega pomanjkanja obvarovano z ozirom na to, da se je turšična letina vendar še precej obnesla. Kmetijska podružnica v Jesenicah poroča: „Zaradi spomladi dolgo trajajočega mraza in drugih elementarnih neprilik, kakor neprestanega deževja, so bili zemeljski pridelki v okolišu podružnice na Jesenicah jako slabi. Med vsemi žiti je bila pa rž najslabeje obrodila, ker te, kar se tiče količine, se poprečno niti semena ni pridelalo, kar se pa tiče kakovosti, pa tako slabe, da ni bilo vredno pridelka za seme porabiti in so bili večjidel posestniki primorani seme od drugod za drag denar kupiti. Tudi krompirja se je jako malo pridelalo in še ta zelo gnjije, ajdo je pa slana vso vzela, tako da se je ne bo niti zrna pridelalo. Vsled visoke lege našega kraja se sme lttina, kedar pridelki dobro obrode, v primeri z drugimi kraji že itak le srednja imenovati, letos pa še za to nad 60 odstotkov zaostaja. Ubožnejšim bo tedaj primanjkovalo živeža. Želeti pa je tudi, da bi se krompir in ajda za seme za prihodnjo setev, ako ne brezplačno, pa vsaj po znižani ceni dobivalo. Razen te pa še veliko veča težnja naš kraj tlači, in želeti bi bilo, da bi visoka vlada uravnavo Save kar mogoče preje izvršila. Meseca oktobra je vedno deževalo, Sava je zopet velikansko narasla in veliko škode na polji in travnikih naredila, veliko zemljišča odplula in mostove pobrala." Lansko jesen se v okolišu podružnice radovljiške zaradi slabega vremena ni mogla dosti zgodaj ozimina vsejati in je bila ista spomladi redka, torej se je le malo pridelalo; krompir je zaradi velike moče zelo gnil, ajdo je poparila slana, ko je komaj odcvetela, fižol je črv zelo poškodoval, ravno tabo tudi travo na nekaterih prostorih; tudi toča je v enih krajih nekoliko škode prizadela, sadja ni bilo skoraj nič, razen nekaj češpelj in prav malo jabolk. Škoda pri belem žitu in krompirju se sme ceniti na eno tretjino, ajde se bode komaj deseti del od dobre letine pridelalo. V izkazu, katerega je predložila v vpogled c. kr. deželna vlada, cenjene so leta 1889. pripe-tivše se škode na 1,152 237 gld. ter se po nastopnih okrajih razdele tako-le: V davčnih okrajih: 1. Ljubljana, okolica vsled toče 79.000-—, povoduji 200.200-—, požara 12.976-—; 2. Kamnik vsled mraza 10.000 —, toče 10 500-—, povodnji 11.400-—, plaza 4300-—, požara 12.050 — ; 3. Litija vsled toče 5100 —, povodnji 38.600 —, plaza 3000"—, požara 2150'—; 4. Kranj vsled mraza 203.450-—, toče 6800-—, povodnji 8500'—, plaza 120-—, požara 1200-—; 5. Radovljica vsled mraza 2000-—, povodnji 1400-—, požara 2050 —; 6. Logatoc vsled povodnji 39 000"—, požara 11.390-—; 7. Postojina vsled mrara 58.910'—, toče 5455-—, povodnji 12 355-—, požara 23.340-—; 8. Novomesto vsled mraza 1920 —, toče 30.700—, požara 8160 —, ¿rva in strupene rose 119.080-—; 9. Krško vsled mraza 3000-—, toče 51.000 —, povodnji 9000-—, 4 gl. - kr. 32 „ 80 „ 110 10 115 14 20 63 15 13 2 38 70 „ - „ 15 „ - „ H - 11 „ - „ 9 „ 40 „ 18.-. 21 „ 50 „ 5 „ — „ 10 „ - ., 5 „ — „ 54 „ 80 „ 95 „ 13 „ požara 6266-—, črva in strupene rose 10.000—; 10. Črnomelj vsled toče 72.750-—, požara 1200*— ; 11. Kočevje vsled toče 24.400-—, povodnji 170 —, požara 49.545-—. — Skupna svota vseh poškodovanih davčnih okrajev znaša: vsled mraza 279.280-—, toče 285.705-—, povodnji 320.625—, plaza 7420'—, požara 130.327 —, črva in strupene rose 129.080 —. Če tudi te številke o Škodah nimajo avtentične vrednostij, ker so le na podstavi približnih ne pa uradnih podotkov sestavljene, posneti je iz njih gotovo to, da je tekočega leta vsled raznoterih h kratu pripetivših se nezgod prebivalstvo izvanredno občutljivo gmotno škodo trpelo, ki opravičuje bojazen, da bode pri nastopivši zimi po nekaterih krajih nastalo pravo pomanjkanje. Deželni odbor je torej, ozirajoč se na navedeno, mnenja, da je opravičeno, v stiski se nahajajočemu prebivalstvu iz deželnega zaklada dovoliti podporo, od katere bi bil en del porabiti za nakup semena. Deželni odbor meni, da bi se z ozirom na sedanja denarna sredstva mogel le donesek 20.000 gld. dovoliti. Ker bi se pa s tem ne moglo shajati, poprositi bi bilo tudi visoko vlado, da dovoli v ta namen podporo ali brezobrestno posojilo. Telegrami. Dunaj, 22. decembra. Naraestništvo je izdalo naredbo, da morajo biti vse ljudske, občinske in meščanske šole zaradi hripe do novega leta zaprte. Korni poveljnik je iz istega vzroka vse vaj ne marše ustavil. Dunaj, 23. decembra. Dvornega gledališča ravnatelj, dr. Förster, je umrl. Atene, 28. decembra. Vesti, da se namerava kralj odpovedati prestolu, so popolnoma izmišljene. Madrid, 22. decembra. Gledališče „Liceo" v Salamanki je pogorelo. Osem osob je ranjenih. Rio Janeiro, 22. decembra. Vladna na-redba razpisuje splošnje volitve na 15. dan septembra 1890. Ustavodajni zbor se bo dne 15. novembra 1890 sešel. Naredba jemlje cesarju odškodnino petih milijonov milraj-sov in dovoljeno mu letno plačo. 1 Družba sv. Cirila in Metoda. Letnine za 1889. leto so poslale glavni družbi nadalje podružnice: Vuhred na Štajerskem....... Postojina............ Št. Jakobska-trnovska v Ljubljani . . . Krška............. Cerkljanska na Gorenjskem ..... Lehen pri Mariboru........ Ženska v II. Bistrici *........ Zidani Most........... Zatičina............ Šiška............. Žužemberk........... Loški Potok........... Novomeška........... Pliberk in okolica........ . Senožeče ............ Beljak in okolica......... Bled na Gorenjskem........ Šenpas ............. Sevnica............ Darovali so: Gospa Pavlina Rezman-ova v Nabrežini . Gosp. A. Berce, župnik v Št. Lambertu „ notar Plantan v Radovljici .... Podružnice, katere niso poslale svojih doneskov za i. 1889 glavni družbi, nujno prosimo, naj to store še pred koncem leta, ker družbene potrebe^vodno naraščajo. V LJUBLJANI, dne 20. decembra 1889. Dr. J. Vošnjak, j blagajnik. Zalivala. Podpisana izreka p. n. občinstvu, ki je obiskalo njeno razstavo slik, iskreno zahvalo za to njegovo zanimanje. Prav posebno pa se zahvaljuje vsem onim, ki so jo pri tej razstavi kakor si koli bodi podpirali — imenoma- slavnemu vodstvu kranjske hranilnice za prepustitev dvorane in g. Franu Ks. Souvanu za okrasitev razstave z rastlinami iz njegovega vrta. Z najodličnejšim spošUnanjem Ivana Kobilca. Umrli bo: 18. dacembra. Anton Petrič, paznik, 31 let, Rimska cesta 19, jetika. — Jožef Orne, dijak, 17 let, Stari trg 17, jetika. 20. decembra. Ana Wene, mestna uboga, 75 let, Kar-lovska cesta 7, vodenica. — Andrej Zupan, delavec, 71 let, Reber 6, marasmus. — Ivan Miillegger, delavec, 42 let, Poljanski nasip 50, emphysem. V bolnišnici: 15. decembra. Anton Matej, gostač, 68 let, pljučnica. 16. decembra. Marija Miheiič, delavka, 55 let, vnctica prsne kožice. 17. decembra. Ivan Ilomovc, delavec, 68 let, vsled raka. 18. decembra. Jornej Mrak, delavec, 49 let, pleuritioni eksudat. Vremensko »poročilo. a et O čas Stanje Veter Vreme • u a ä - oso ft S « a opazovanja zrakomera » mm tqpjorn«» po Celzija 21 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. 740 3 739 2 740 6 -4-2 —44 -4 2 si. zapad si. vzh. oblačno n n 000 21 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 7416 740 6 7419 -5 Ko hi blago ne ugajalo, povrne se denar.