St, 271 MMh mm t igaM (Uđi turati cm la pcM V Trst«, ¥ sredo IS. novembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik KLVII ^ —** - Izhaja, izvzemii pondcljek, vsak kJfednlStvo: ulica sv. Frančiška ▲siSkega it 20, I. nadstropje. DSjpiiTnaj se pqšilja)o uredništvu. Ne rankiw - * | pisma m ne sprejemajo, rokopUt va ne Jž^s^ Izdajatelj in odgormr .. - Anton Gerbec. — Lastnik flskarnd&g^^/Uk tiskarr- ' \ m ' * TMBt.< t m* znaša u mese- L 7.—, 3 meseca LJSafcržiaaff* L 32 " Za inozemstvo mesečno 4 lire ^JINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se tačunajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Nepremišljen predlog «11 Popolo d'Italia> se je oglasil nedavna s čudno presenetljivo idefo. V posebnem članku je propagiral misel, naj bi se iz severne Tirolske, Vorariberga, Solnograške in nemške Štajerske ustvarila nevtralna alpska država. Na kratko povedano: Avstrija naj bi se razbila. Kajti kar bi ostalo potem od sedanje nemške Avstrije, bi bila tvorba, nezmožna za samostojno državno življenje. Če je že mi-sel sama na sebi presenetljiva. pa osuplja tembolj dejstvo, da je prišel s tem predlogom ravno «Popolo d'Italia», list torej, ki mu je btl do nedavno ravnatelj mož, na katerem bremeni sedaj vsa teža odgovornosti za vsak ukrep italijanske vnanje politike. Mussolini je sedaj ministrski predsednik in vodja vnanje politike Italije. Čim je nastopil to svoijo viseko državno službo, ie lita!, v pomirjen je vznemirjene evropske javnosti z izjavami, dia je vsako vznemr-jenje neupravičeno, ker da hoče Italija tudi odslej zvesto izpolnjevati vse sprejete cbveze i:n podpisane pogodbe. Tudi glede Jugoslavije je naglasal, da bo italijanska vnar-;a politika z najboljšo voljo stremela za tem, da se vsa še nerešena sporna vprašJhja r&sijo prijateljskim potem v za-covoljstvo obeh držav. Kar pa se tiče Avstrije, se je povodom znanega potovanja kancelarja avstrijske republike v Prago, Berlin in Verono, splošno govorilo, da ItrJija stremi za tem. da bi postala posebna zaščitnica Avstrije in da bi jo hotela popolnoma pritegniti v svojo podrejenost. Če so že ti glasovi povzročili vznemirjenje v diplcmacjah drugih držav, kcl?ko bolj mora to omenjeni predlog v «Popolo dTItaBa», s katerim so se, kakor je povsem naravno, obširno bavili te dni vsi avstrijski listi. Veliko vprašanje je sedaj, kako je prišel ta predlog v list g. Museolinija? Ali po njegovi volji, ah vsaj v sporazumu ž njim? Ali je to izraz njegovih namer, nekaka napoved smernic, ki jim bo sledila vnanja politika njenega sedanjega voditelja? Če bi biilo temu tako, mora predlog v Popolo d'Italia» izzvati največje vznemirjenje pri vseh državah, ki so interesirane na tem, da se miirovne pogodbe točno izvedejo, Italija je bila zaveznica zmagovalcev, bila je med tistimi državami, katerih zastopniki so igrali prvo vlogo na mirovni konferenci in pri sklepanju mirovnih pegodb. Sodelovala je in podpisala tudi senžermensko pogodbo, ki je ustvarila redanjo Avstrijo z namenom, da se zajezi stremljenje avstrijske republike po združenju z Nemčijo. S tem je prevzela Italija tud obvezo, da bo zahtevala strogo izvedbo rečene pogodbe. Če bi Italija soglašala s predlogom v «Popolo d'Ita:i)a». bi pome- I nMo to namero, naj se rečena pogodba razveljavi, ali z drugo besedo: da se hoće izneveriti svojim obvezam, svojemu lastnemu podpisu. Razumljivo je torej, da je predlog italijanskega lista izzval v tisku Avstrije naj-odločnejši odpor. Listi postavljajo usodno vprašanje: kaj naj Jai postalo iz dežel, ki bi še ostale po ustvaritvi predlagane nevtralne alpske države? To so Dunaj, Nižja in Zgornja Avstrija. Prihajajo do zaključka, ki bi ga oni smatrali kot najhujši udiarec za vse nemštvo: da bi namreč te dežele neizogibno padle v vplivno sfero češko. Avstrijski listi naglašajo, da jim je predlog v «Popolo d'Italia» tem bolj nerazumljiv, ko je ravno Mussolini slovesno izjavil. da bo spoštoval dogovore v Veroni, <5a j?h smatra za popolnoma zadovoljive, da se bo Italija upirala vsaki izpremembi na sedanji sestavi Avstrije in da bo ščitila neodvisnost, celokupnost in suverenost avstrijske republike- 2e zato se mora — pravijo listi — predlog za razdelitev Avstrije označiti kot blaznost. Posebno še, ker bi taka razdelitev neizogibno izzvala nevarne spore medi drugimi državami. «Neue Freie Presse» pravi n. pr., da se pač more pošiljati karabinerje in legionarje kamorkoli. da pa se ne more na ta način in najmanje trajno politično učinkovati, marveč bi to pritisnilo Italiji sramoten žig pred vsem civiliziranim svetom in pred zgodovino, ki bi zabeležila kot najkrutejšo ironijo, če bi se pa štirih letih miru hotelo porabiti! vojaške sile, da se vzkrati neobo-roženemu ljudstvu še tisto malo svobode, ki si jo je pridbbilo z najhujšimi žrtvami. Pa tudi druge države, interesirane na mirovnih pogodbah, ne bi — kakor že rečeno — brezbrižno gledale, kako se ena izmed teh pogodb trže in stavi na kose. Kajti računati bi morale z možnostjo, da se tako zgodd tudi glede drugih pogodb. To velja posebno tudi glede Jugoslavije spričo dejstva, da rapallski in svetom argerit-ski dogovori; še niso izvedeni. Posledica bi bila porazna: Evropa bi izgubila vero v svetost podpisov na mednarodnih aktih, pogodbe bi postale zares le «kosi papirja* in v Evropi bi nastala doba splošnega nezaupanja in splošne zmešnjave, v kateri bi ne bilo mogoče misliti na nikako obnovitev. Italija ne more, ne sme hoteti tega. Padle bi v grob vse lepe nade. ki jih italijanski narod stavlja sedaj dio državniške modrosti novega načelnika vlade. Zato moramo v interesu Italije in pomirjenja Evrope le želeti, da se sedanji voditelj italijanske vnanje politike ne istoveti s člankom v «Popolo d''Italia», marveč da ga je spisal človek, ki misli le s svojo razgreto, ne pa — z Mussolinijevo glavo! Italija Cdhjd novega italijanskega poslanika v London RIM, 14. Sncči je odpotoval markiz Della Tcrretia, novi italijanski poslanik v Londonu, na svoje novo mesto- Prispel bo tja jutri, tako da se bo že mogel udeležiti i eventuelnega sestanka med Poincarejem in lordom Curzonom. Sporazum na Saidimjj': — Vrenje ponehalo CAGLIARI, 14. Včeraj se je vršil po pobudi državnega podtajnika Lissia, prefekta kom. Valle in župana Dossija ter s sodelovanjem tiska sestanek, dia bi se doseglo pomirjenje duhov. Sestanku so prisostvovali župan, prefekt, glavni nadszornik v ministrstvu za notranje zadeve kom. Valenti, kvester Trossi, predsednik časnikarskega ldruženja Vinelli, zastopniki fašistovske in nacionalistične stranke, zastopniki u-druženja vojnih pohabljencev, dalje zastopniki sardinske avtonomistične stranke in slednjič zastopniki delavskih organizacij, katerih spori so bili povzročili incidente, ki bi ne bito ljubo, da bi se ponovili. Razprava na sestanku je bila zelo živahna. Bila je sklenjena resolucija, v kateri se naglasa potreba, da se politične borbe vršijo strogo v mejah posta vnosti'. Vsi prisotni so se obvezali, da bodo — vsak v območju svoje stranke — delovali za najstrožjo -disciplino, da bi se duhovi pomirili ter da se ne bedio le spoštovali zakoni, temveč ravno tako tudi ideje ljudi z nasprotnim prepričanjem. Vsi prisotni so podpisali tozadevni zap;snik in so se formalno obvezali, da bodo njegove določbe vestno spoštovali. Meščanstvo je sprejelo vest o sporazumu z velikim zadoščenjem. Pozneje je bila prirejena v čast državnemu podtajniku Lissia pojedina, katere se je udeležilo 150 oseb. Ob koncu sestanka je bila poslana ministrskemu predsedniku Mussoliniju pozdravna brzojavka (Gornja vest, ki jo razpotja poluradna agencija Štefani, dokazuje, da so bile vesti o nevarnem vrenju na Sardiniji, ki so se bile pojavile po listih pretekli teden, popolnoma resnične. Obenem pa dokazuje dejstvo, da je morala vlada poslati na lice mesta! državnega podtajnika Lissia, da je bil položaj tudi že precej resen. Na dfc-ugi strani pa je postopanje vlade spričo sardinske zadeve samo na sebi precej značilno, ker nam dokazuje, da se tudi novi fašistovskj vladi dopadejo metode bivših «demokratičnih ali liberalnih vlad*, ki so se tudi kaj radie pogajale med posameznimi strankami). Novi italijanski poslanik t Parizu odpotoval na svoje mesto RIM, 14. Danes predpoldne je odpotoval novi italTjamrki poslanik v Parizu baron Romano Avezzana s svojim tajnikom vit. Jedteo Landinijem. Popoldne bo šel v S. Rossore h kralju, s katerim se bo po-> svetoval. Zvečer odpotuje s posebnim luksusnim vlakom iz Prze v Pariz, kamor dospe jutri zvečer ob 20. «AvantL» začel zopet izhajati MILAN, 14. Danes predpoldne je izšla številka socialističnega lista «Avanti», odkar mu je bife izhajanje povodom fašistovske revolucije prepovedano. List je izšel danes samo na dveh straneh, toda, kakor naznanja uredtolštvo, bo v kratkem izhajal redno na štirih straneh kakor po navadi. Današnja številka vsebuje daljšo izjavo socialistične stranke, v kateri je rečeno med drugim: «Delavci! Italijansko meščanstvo se pripravja kot nekaka bolnica, ki ne more najti miru. da bo nadaljevala v novi Obliki rušenja tega, kar ste z največjo potrpežljivostjo ustvarili in izvo-jevali. Meščanstvo je oibleklo svoje namene v postavno obleko in vas hoče kot premagance pahniti v koncentracijska taborišča brez pravic in brez obrambe. Toda nasilna reakcija razredno borbo 1© po-ostruje, medtem ko postajajo v "ovečanem trpljenju končne rešitve tem hitreje zrele** Nadalje pravi proglas, da bo socialistična stranka ostala še nadalje politični organ delavstva in da bo uravnavala svope postopanje po razmerah m potrebah, v katerih se bo nahajal delavski sloj. Italijanski pa mik se potaplja NE\y YORK, 13. Postaja mornariškega brezžičnega brzojava je ulovila klic za pomoč, ki ga je razposlal italijanski par-nik «Moute Grappa*. Angleški pa mik «Pittsbourg» se nahaja v bližini. Jugoslavija DELEGATI BLOKA V BELGRADU BELGRAD, 14. Včeraj so prispeli semkaj blokaški poslanci Jnraj Trnjevič, Josip Predavač in dr. Drinkovič. Nastanili so se t Zemunu. S Vi ha njihovega prihoda obstoja t pogajanjih z zastopniki opoz cije. Dopoldne So konferirafi 9 Stojanom Pro-tićem. Obletnica rapaOske pogodbe in jugoolo-vensko Časopisje BELGRAD, 13. Jugoslovensko časopisje se s trpkimi čustvi spominja obletnice rapallske pogodbe, trpkimi tem boli, ker je ta dogovor, podpisan pred dvema letoma od jugoslovenskih delegatov s krvavečim srcem — kakor je tedaj izjavil pok. Ves-nič — še danes neizpolnjen, čeravno je bil podpisan z največjimi žrtvami na jugoslavenski strani «Preporod« posveča tej obletnici pol drugo stran, opisujoč, kako je prišlo do podpisa tega dogovora, ki bi bil moral pomeniti začetek prijateljskih odnio-šajev med Italijo in Jugoslavijo, kako je prišel za Sforzo Della Torretta, za njim Schanzer in končno Mussolini, vodja on« stranke, katera je doslej kazala največje sovraštvo proti Jugoslaviji. Z nastopom te stranke na vladi se začenja novo razdobje v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. Sodeč po dosedanjem vedenju te stranke bi se zdelo, da se bodo sedaj od-nošaji medi tema dvema državama poostrili do skrajnosti, sodeč po izjavah njenega voditelja, sedanjega italijanskega ministrskega predsednika, se zdi, dia se bedo od1-nešaji izboljšali- Po informacijah «Preporoda» iz Italije je vzrok tem prijateljskDm Mussolinijevim izjavam ta, da Mussolini želi ustvariti balkansko zvezo z Italijo na čelu. «Verjetno je — pravi list — da se je od Minssolinija in fašistov pričakovalo tako brezobzirno ved'enje nasproti nam. da sedaj vsaka njegova beseda, čiim nas več ne psuje in napada, izgleda tamkajšnjim ljudem kot kaka prijateljska izjava. Toda brez ozira na to smo pripravljeni verjeti, da g. Mussolini) želi momentano zavzeti bolj zmerno stališče in da je načrt o ustvarjanju balkanske zveze z Italijo na čelu res vzrok tej želji. Vprašanje, ki nas, zanima, je. kaj bo nastalo po tem zatišju in ali je vsled1 te momentano izprenuenjene fašistovske politike — če gre res za kako izpremembo — kaj zmanjšana nevarnost, ki nam- grozt odi italijanskega nacionalizma. Načrt o ustvaritvi balkanske zveze z Italijo na čelu je zelo star. To je politika, katero je Italiji priporočal Mazzini. Maz-zini je bil poleg vitega svojega republika-nizma, liberalizma in demokratizma vendar v bistvu imperialist. Samo je to bil plemenit in velikodušen imperializem, dostojen velikega in kulturnega naroda in mnogo bolj prilagođen dejanskim sposobnostim in dejanski moči italijanskega na-rodia* nego krispi jansk o -s oni n o v:k', po nemškem vzorcu- prikrojeni! imperializem. Ne bi fccirej bilo nikako čudio, ko bi danes skušal g. Mussolini vrniti Italijo k tej politiki. Todia ne sme se pozabiti, da so se razmere, odkar je Mazzini priporočal to politiko svojim rojakom, iz temelja izpre-menile. Italija je opustila priložnost, ko je mogla doseči s to politiko maksimum koristi za se- Zastonj smo mi z Balkana stegovali roke k njej kot k starejši sestri. Ona se nas je sramovala in na?s prezirala kot uboge rojake, hotela se je rajši bogato poročiti in se gibati v visoki in bogati družbi. In namesto da nam pomaga, da pridemo do onega, kar je bilo pred Bogom in pred ljuidlmi naše, ona je sama vrgla oko na dele naše očevine. Mi smo bili tedaj, pritisnjeni in razkosani, pripravljeni! odstopiti poleg našega spoštovanja in zvestobe vodstvo v tem deliu sveta tistemu, ki bi nam bil" ponudil roko. Mi smo bil3 pripravljeni odstopiti to vodstvo celo Madžarom, ko bi bilo pri njih dovolj pameti, kam še ne Italiji Danes so se razmere izpremenile. Mi se zavedamo, da smo sedaj dovolj močni, da sami izvršimo novo in racionalno organizacijo Bal-karra. Na Balkanu je ne rabimo, ker balkanski' zvezi stojimo na čelu lahko mi». List poudarja potrebo notranje organizacije. ki bo prisilila velike in majhne sosede, da spravijo svojo politiko v sklad z jugoslovensko politiko. «Morda se bo — zaključuje list — v tem slučaju tudi Mazzini-jeva politika korigirala po izpremenjenih razmerah na podlagi pravila: «Ko se ne morejo izpremeniti razmere, se menja po-litika». Spor s kraljevičem Gjorgjem končno rešen. Kraljevičero pismo bratu kralja. BELGRAD, 13. Včeraj od 16. do 20. se je sestal dvorski svet. Plenarni seji dvorskega sveta so prisostvovali vsi člani dvora razen Nj. Vis> kraljeviča Gjorgja. Prisotni so bili dalje predsednik vlade Nikola Pašić, minister pravde dr. Marković, patrijarh Dimitrije, predsednik k as a čilskega sodišča in predsednik državnega sveta. Seja je bila zelo kratka. Naj-preje je bil razdeljen med člane celokupni materijal o sporu. Razprava je postala brezpredmetna. ker je kraljevič poslal Nj. Vel. kralju Aleksandru s vo jer očno pisano pismo, v katerem izjavlja, da. se pokori določbam dvornega Statuta. Včeraj zvečer se je po mestu bliskovito raznesla vest, d!a je spor med kraljevičem Gjor-gjem in dvorom končnoveljavno poravnan. Vest je vzbudila v vseh krogih, v vseh slojih prebivalstva vefiko radost. Nekateri listi so takoj po važnejših ulicah afiširali pismo kraljeviča Gprgja svojemu bratu in uradni komunike o seji dvorskega sveta. Predsedništvo vlade je nato že snoči o dvornem svetu izdalo uradno poročilo, ki veli: Pod predsedstvom Nj. VeL kralja Aleksandra I. se je danes na dvoru sestal dvorni svet, da rešuje sporno vprašanje. Pred rešitvijo je bilo sporočeno dvornemu svetu pismo Nj. Vis. kraljeviča Gjorgja, naslovljeno na Nj. Vel. kralja Aleksandra I., ki se glasi: «Sandrol Obžalujem dosedanje svoje postopanje, s katerim &esn, iznašajoč neresnico, neupravičeno razžalil Tebe kot šefa dinastije in države ter se 3 tem pregreSll proti odredbam dvornega statuta« ki sem ga bil podpisal. Radi tega Te prosim, da vse ono kar je bilo desedaj. izročiš pozabljivosti, in da si uverjen, da hočem v bodočnosti izpolnjevati vs>e dolžnosti, ki sem jih prevzel na sebe s tem, da sem podpisal dvorni statut, kakor vsi ostali člani dvora, Gjorgje m. p.» Po tej izjavi kraljeviča Gjorgja je dvorski svet sklenil, da ne stori nobenega sklepa z ozirom na stanje stvari. Pozdrav Stambolijskega jugoslovenski vladi. LJUBLJANA, 14. Na potu v Ženevo je v sobotp 11. t. m. bolgarski ministrski predsednik poslal iz Ljubljane zahvalni brzojavki ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču in zunanjemu ministru dr. Ninčiću. Brzojavka Pašiču veli: Ob prehodu meje Vaše velike domovine se Vam še enkrat zahvaljujem za sprejem, ki sem ga bil deležen od Vaše strani, verujoč v srečne rezultate naših razgovorov po tolikanj težki preteklosti Aleksander Stam-boljski.« Zunanjemu mir istru je Stamboljski kratko brzojavil: «Z ozirom na gostoljubje Vaše domovine se Vam zahvaljujem za odlični sprejem. Na svidenje v Lausanni.» Meje v Prekmurju odobrene. — Poslaniška konferenca odbila madžarske zahteve. PARIZ, 14. Na seji vrhovnega poslapiškega sveta je prišlo v razpravo vprašanje razmejitve med Madžarsko in kraljeviro Srbov, Hrvatov in Slovencev glede meje v Prekmurju. Kakor znano, so pri razmejitveni komisiji Madžari zahtevali zase 22 prekmurskih vasi, ki so bile po trianonski mirovni pogodbi priznane Jugoslaviji. Madžari so skušali dobiti v svojo posest tudi Dol. Lendavo. Zunanje ministrstvo v Belgradu je poslaniški konferenci predložilo več not, v katerih so bile tiočno utemeljene jugoslovenske zahteve ter je predlagalo, da se glede razmejitve striktno izvede trianonska pogodba. Note zunanjega ministrstva so imele uspeh. Vrhovni svet je definitivno po kratki razpravi sprejel mejno črto, tki jo določa trianonska mirovna pogodba in je zavrgel črto, ki so jo Madžari predlagali v svoj prilog. Bolgarska Vtis sprejema bolgarskega ministrskega predsednika v Belgradu SOFIJA, 14. Bolgarski dopisni urad javlja: Prijateljski sprejem, ki ga je bil ministrski predsednik Stambolijski deležen v Jugoslaviji in Romuniji, je vzbudil po vsej deželi živo zadoščenje. Listi povdarjajo, da je Bolgarska stopila sedaj prvič po 10 letih v prijateljske stike s svojimi sosedi. Sodi se, da je to znak bodečega prijateljstva in bodočega sporazuma med balkanskimi državami- Nadalje se izraža upanje, da se bo nezaupljivost razpršila in da se bodo priznale upravičene zahteve Bolgarske. Poljska Volitve v poliski senat VARŠAVA, 14- Volitve v senat so se izvršile povsod v največjem miru, toda z manj zanimanjem in udeležbe nego pri volitvah v poslansko zbornico. Posebno majhna udeležba je bila s strani žensk. Po dosedanjih vesteh so v Varšavi izvoljeni dva narodne demokratska senatorja, en socialist, en Žid. V ICrakovem so bili izvoljeni po večini narodni demokrati. V Lvo-vem so se volitve izvršile tudi v največjem redu. V vzhcdni Galiciji je bila udeležba bclj pičla. Mnogo ukrajinskih volilcev je glasovalo za poljske kandidate, ker niso imeli svojih kandidatov. Poljska protestna nota radi vpadanja ruskih band na Poljsko VARŠAVA, 14. Vnanji minister je poslal ukrajinski legaciji' protestno noto, tičečo rs band, ki so se osnovale na ukrajinskih tleh ter vpadajo na Poljsko. Nota našteva deset skupin, ki so razpostavljene po raznih krajih. Te skupine so se sestavile pod pretvezo nekake organizacije komunističnih naselbin, se stojijo pa iz samih bivših vojakov ter so opremljene s konji in strojnicami. Njihov namen je, da vpadajo na poljsko ozemlje. Nedavno so bande prekoračile -mejo prv Szylowcah in Wisnoczy^ ku. Nota zaključuje s protestom, dia ruska cblastva dopuščajo take bande, in z zahtevo, da se krivci kaznujejo. Francija. Iz reparacijske komisije PARIZ. 14. Reparacijska komisija je imela včeraj službeno sejo, na kateri so sJ delegati izmenjali vidike glede resul-tatov preiskave, ki so jo izvršili v Berlinu. Delegati so pričeli s proučevanjem predlogov nemške \4ade, tičočih se vzpostavitve ravnotežja v bilanci in stabilizacije marke. Komisija ne bo mogla izgotoviti besedila svojega odgovora nemški vladi pred koncem prihodnjega tedna. Kar se tiče kontrole nemških financ, se zdi, d!a je sklenjeno, da jo Nemčija sprejme v obliki, kot jo je določil odbor za jamstva v preteklem juliju. V kolikor pa gre za plačevanja. ki jih bo morala Nemčija izvršiti v letu 1923., bo komisija bržkone predlagala, da se to vpraišanje predloži zavezniškim vladam ter pregleda na finančni konferenci v Bruxellesju, ki se ima otvoriti prihodnji mesec- Anglija Državljanska vojna na Irskem — Vstaši se zbirajo v Dublinu DUBLIN, 14. Irski republikanci pod vodstvom znanega De Valere se zbiraji v glavnem mestu irske svobodne države in pričakujejo se nove borbe med njimi in vladnimi četami Sodi se, da znaša število vstašev. ki so se zbrali v Dublinu par tisoč mož, kateri pa so zelo dobro oboroženi. De Valera je bil, kakor znano, na dežeK povsod poražen, tođa vladne čete, ki so razmeroma maloštevilne, so vsled večmesečnega napora zelo utrujene, vsled česar bodo postavile nove borbe irsko vlado pred nove težke preizkušnje. Govori se. da bo najbrže prisiljena proglasiti na vsem Irskem obsedno stanje in uvesti nagli sod. Vzhodno vprašanje Nervoznost v Angliji zaradi stališča Francije nasproti turškemu vprašanju — Opravičevanje in pomirjevanje s strani Francije — Francija pripravljena nastopiti proti Turkom v slučaju kršitve dogovora v Mudaniji in napada na zavezniške čete PARIZ, 14. Oficiczno poročilo pravi: Vesti iz Londona pravijo, da jei angleško javno mnenje v skrbeh zaradi stališča francoske vlade nasproti vzhodnemu vprašanju. Govori se celo o krizi v odnošajih med obema državama. Vzrok napetosti je baje dejstvo, da Poincare ni hotel pristati na željo lorda Curzona, da bi se sestal z njim pred konferenco v Lausanni, katero so zavezniški določili za 23. septembra, ne da bi bili; kaj cmenili o kakem pripravljalnem sestankui. Minuli teden je «Foreign office» pozval Poincarčja, naj pr:de v Londcn, da se pogaja z lordom Curzonom. Angleški poslanik v Parizu Harding je posredoval v istem zmi?lu, Poktcarč je pristal na to, toda s pr'pombo, da mora prej dokončati v zbornici poročilo o vnanji politiki. Na drug"' strani se je angleški vladi namignilo, da. Poincare ne more "meti- uradnega pogovora z lordom Curzonom brez prisotnosti italijanskega delegata in da Mussolini ne' more priti: v London ali Par';z, dia pa bi prišel v kako manj oddaljeno mesto, kakor je Ženeva ali Laiui?anne. Poincare je medtem izjavil, da pristaja na sestanek z Mussolinijcm in lordom Curzonom, ker je bil prepričan, da je med zavezniki že prišlo do sporazuma gledie bistva nove mirovne pogodbe s Turčijo. Angleško javno mnenje je bilo tudi presenečeno vsled dejstva, da je bil franccsk-komisar v Carigradu pooblaščen, da se pridruži eventualni proglasitvi obsednega stanja v Carigradu, šele zelo pozno in pod pogojem, da ne bo pcsledca te proglasitve kaka akcilja proti Turkcm. V resnici pa je francoska vlada brzojavila generalu Pelleju dne1 17. t. m. zjutraj, še preden so bili znani sklepi angleške in italijanske vlade, in ga, s to brzojavko iizrecno pooblastila, da stori ukrepe, ki bodo sklenjeni sporazumno z zavezniškimi komisarji in da pristane na proglasitev obsednega stanja, če se bo to smatralo za neobhodna potrebno. Ta brzojavka pa je prispela v Carigrad šele okoli 9 zvečer vsled preki-njenja brzojavnih zvez. Fraircocka vlada torej ni odgovorna za zamud'o navod'1. ki jih je poslala generalu Pelleju in ki jih je Poincare potrdil že ob 8 zvečer. V resnici pa ni b'lci proglašeno obsedno stanje v Carigradu ne zarad? pomanjkanja navodil generalu Pelleju, ten^vteč zaradi ne-sporazumljenja med. zavezniškim", zastopnici v Carigrada glede primernosti tega ukrepa, proti kateremu so bili generali Mombelli, Chapi irn Har>*ngton. Kar pa se tiče eventuelne akcije proti Turkom, nii nc-benega dvoma, da bi francoska vlada ne trpela kršitve dogovora v Mudanijt ne napada na zavezniške čete v nevtralni zoni- Iz vsega tegn je torej razv'iino, cla postopanje francoske vlade nikakor ne upraviči! je nervoznosti nekaterih angleških krogov, ki co izginila čim se stvari pojasnijo. Napetost med Anglijo in Francijo ponehala — Franc ja pripravljena sodelovati pri cventuelni vojaški akciji na vzhodu PARIZ, 14- Diplomatski urednik agencije oHavas» pravi, da je v angleških diplomatskih krog:h ponehala napetost. Razgovor, ki ga je imel včeraj precpoldne lord Harding s Poincarejem, se smatra za zadovoljiv in takega značaja, da lahko odstrani napetost zadnjih dni. Da je sprejel Poincare sestanek z lordom Curzonom in za* gotovila, ki jih je dal glede skuonosti vidikov obeh držav v vzhodnem vprašanju, se razlagajo kot razodetje koncilijantncsil s strani ministrskega predsednika in kot dokaz njegove volje, da se odejstvi enotna fronta zaveznikov pred in po pogajanjih s Turki. Vrhu tega se pribija dejstvo, da je francoska vlada dala sedaj razglasiti, da je pripravljena pridružiti se vojaški akJj* na vzhodu, ako bi kemalistovske čete kršile mudanjsko pogodbo. Ko so tedaj izginile angleške skrbi glede teh raznih točk, je verjetno, da bo lord Curzon sprejel vabilo v Pariz za prihodnjo soboto, kjer se bo razgovarjal s Poincarejem preden odpotuje v Lausanno. Službeni odgovor angleškega vnanjega ministrstva bo dospel v Pariz brez dvoma še danes predpoldne. Odgoditev konference v Lausanni bi mogla povzročiti obnovitev sovražnosti s Turki — Zavezniški komisarji za cm prejšnje sklicanje konference CARIGRAD, 14. Zavezniški poverjeniki so poslali svojim vladam brzojavko, s ka« tero jih obveščajo, da bi mogla odgoditev konference v Lausanni, sodeč po razpolo« ž en ju turškega poveljnilštva in angorske skupščine, imeti za posledico obnovitev sovražnosti 5 Turki. Spričo tega so komi« sarji mnenja, da b3 se moral čim prej do« ločiti dan konference, ki naj bi se vršita čim prej. Izjave predsednika turške delegacije na mirom* konferenci: Turčija prihaja na mirovno konferenco z najbolj miroljubnimi LONDON. 14. Predsednik turške delegacije je sprejel ob 11'JO časnikarje, ki str prišli prisostvovat mirovni konferenci in je podal te-le izjave: «Turčip ni bil stavljen rr kak mirovni predlog, obenem pa je bSa napadena na vseh frontah. Vzpodbujali so se nacionalisti, obenem pa se je preprečevala Turčiji obnovHev. Sultan se je pridružil nacionalističnim dlementom in s* uprl vsakemu napredku- Potrebno je bilo, da prevzamejo delo nacionalisti sami. Turčija je vedno hotela mir. Velik del njenega ozemlja je b'l opustošen in razdejan. Nad 20 njenih mest je vpepeljenih. Turčija je ustavila svoje vojne operacije, čim ji je Francija izrazila željo. Turška delegacija prihaja v Lausanno z najbolj miroljubnimi nameni. Dokaz za to je že dejstvo, da prihaja prva. Ni res, da je Turčija sovražna, tujcem; življenje tujcev v Turčiji ni bilo ogroženo. Kalifat in sultan sta bila združena v isti osebi, sedaj pa se je ustanovil režim bolj vreden vere in ju je ločil. Razprestoljen sultan je podpisal ukrepe proti osebam, ki so proglasile neodvisnost Turčije. V Turčiji vlada povsod mir. Turški delegati bodo branil*' na konfercnci turško domovino, ki temelji kakor vse druge na necdvisnosti in svobodi». Indijki musl:mam za Kemslovce — Njihovo stališče na^prot* sporu med Angoro in Carigradom še neopredeljeno DELHI, 14. Včeraj se je sestal odbor in-cv7skih muslimanskih voditeljev. Razpravljalo se je o vzhodnem vprašanju. Vsled pomanjkanja izvirnih vesti je odbor izjavil, cLa ni mogoče izrazili n'kakega mnenja glede ločitve posvetne in duševne oblasti kalifata. Odbor je vendar nasvetoval in-cšjsk m muslimanom, naj še nadalje podpirajo angorsko vlado in naj ohranijo svoje zaupanje v Kemalovce. Izrazil je razen tega svojo hvaležnost Turkom zaradi uslug, ki so jih delali skozi stoletja kalifatu in isLamizmu. Proces prot: grškim ministrom in generalom radi veleizdaje ATENE, 14. Včeraj se je med največjim zanimanjem začela pred izrednim vojnim svetom razprava zaradi veleizdaje proti ministrom in generalom, ki se smatrajo za odgovorne za poraz v Mali Aziji. Branitelji so ugovarjali, da sodišče ni pristojno in da ni zakonito sestavljeno. Poverjeniki revolucionarnega cdbora so s svoje strani poudarjali zakonito pravico revolucije, ki črpa svojo moč iz narodove volje. Gunaris je nato ime! dolg govor o narodovi volji. Nemški poslanik o boljševikih. BERLIN, 14. Nemški generalni zastopnik v Moskvi grof Brcckdorff-Rantzau se je zelo laskavo izjavil o vtisu, ki sta ga napravila nanj Čičerin in Kalinin. Darašnji vodje Rusije, je d-ejal grof, so ljudje, ki jih Rusija najbolj potrebuje. Po vseh stikih z zastopniki državne moči, po vseh utisih o proslavi obletnice oktoberske revolucije, po organizaciji rdeče armade sem se prepričal, da je sila sovjetov nepremagljiva in da ruski narod stoji pred veliko bodočnostjo. _ Posledice potresa v Čileju S ANTI AGO. 14. Po uradnih vesteh o potresu dne 10. novembra so največ trpela prfstanišča Cognrmbo, Nasco, Chia-nazal m Caldera. Pomol in poslopja do skoraj 1200 metrov od črte, do kamor segu po navadi visoko morje, so hudo poškodovani. V Ccpiagu in Valbnerjir je bilo nad 50% hiš podrtih, mnogo pa težko poškodovanih. Dn@vn@ vesti Fašisti zasedi! slouensHo gledališko dvorano u Skednju Pevsko društvo- «Velesila» in «Drama-lični krožek» v Skednju sta sklenili prirediti 11- novembra cb čajni Martinov večer, obsegajoć: eno burko, par mešanih zborov, šaljivo poŠto in ples. Ko je bila dvorana polna občinstva ter je orkester otvoril 6pored, pridieta dva orožnka in sporočita odbornikom navedenih društev, naj se prireditev takoj prekine in ljudstvo raziđe, ker bodo fašisti zasedb' dvorano. Zaman je bilo dokazovati, da imaia društvi za prireditev potrebno dovoljenje od k vest ure, da imata društvi že občutne stroške itd. Orožniki niso hoteli prevzeti nikake odgovornosti za posledice, ki bi nastale. Priporočali so, naj se društvi dogovorita s predsednikom fašja. Dva zastopnika navedenih društev sta posredoval tudi pri tem. toda brezuspešno. Zahteval je, d!a se dvorana izprazni v 20 minutah. Udeleženci, opozorjeni na to, so se takoj razšli. Po preteku en četrt ure pride res kakih 30 fašistov v dvorano. Na odru se je nahajal samo še orkester (italijanski iz Trsta). Ta je moral na zahtevo zaigrati kraljevo himno in giovinezzo. Ko so fašisti zapustili dvorano in zaprli, se je čakalo, da iz-roče ključe, toeta. izjavili so, da ključe ob-drže oni in da je dvorana sploh zasedena od fašja. Naslednjega diie sta zopet posredovala dva zastopnika slovenskih društev pri predsedniku fašja, naj bi vendar zopet izroč li ključe in dvorano, ker 1- jim daja pogodba to pravico, 2. ker se niso v dvorani nikoli prirejali kaki propagandni ali protidržavni itn protunarodni sestanki, 3. ker so sedanji najemniki dvorane rade volje dali dvorano ob vsaki prilik' tudi italijanskim družtvcm na razpolago in so ravno tako za v bodoče pripravljeni odstopiti rabo dvorane tudi fašistovskemu društvu, vsled česar ni bilo tedaj nikakega povcif;a za navedeni nastop. Gosp. predsednik je povabil slovenska zastopnika na fašistovsko sejo, ki se je vršila v ponde-ljek zvečer ob 8. uri. Tu se je imela zadeva konečno rešiti. Na tej seji je prisostvovalo približno 100 fašistov, med katerimi so igrali v velikem številu glavno vlogo stari «zavedc"» Škedenjci, da celo nekai brvših članov «Velesile» (tužna nam majka), in 4 zastopniki slev. društev. Ko so naši ponovili zahtevo, se je ta na soglasen sklep in ob splošnem odobravanju storjenega koraka odločnoi cdklcrrla, češ da se je vršila v dvorani prireditev, katere dobiček :e bil namenjen za spomenik neketfa pesnika v Ljubljani, da je tam bilo shajališče za razne propagandi?, kar dovolj dokazuje, da so se zadrtj' čas vršile prireditve vsako nedeljo, da celo dvakrat na teden! Slovenski zastopnik*! videč, dia je vsako prerekanje in dokazovanje zaman, so se poslovili. Tako smo tržaški Skveaci zgubili zadnjo gledališko dvorano ravno ob razglasu ministrskega predsednika in vodstva fasisiovske stranke, s katerim se poziva, da se opuste vsa nasilstva! O zadevi bo d'anes interveniral državni poslanec g. dr. Wilfan pri kvestorju- Ka; je ni stvari? Italijanski lisli so prinesli te dni vest, ki je silno razburila trgovske in industrijske kroge v Italiji, posebno pa še tržaške, kajti Trst, kot skrajno vzhodno pristanišče države, bi bil najhujše prizadet, če bi bila ona vest resnična. Glasila se je namreč, da je ruska sovif-etska vlada zaprla vsa svoja pristanišča italijanskim ladjam. Učinek ie odredbe ne bi bil morda za hip še tako hud. Ali za bodočnost, ko se uredijo gospodarski od-nošaji med Rusijo in drugimi državami in se odprejo bogastva Rusije splošnemu evropskemu promeiu, bi laka izjema glede Italije do-našala neizmerne škod-e. Polu radna agencija Štefani je označila ono vest kot neresnično, naglašujoč, da italijanske ladje morejo svobodno zapuščali ruska prisiiunišča. To zatrdilo pjluradne agencije je nekoliko pomirilo prizadete kroge. Včerajšnji *Piccolo» pa prinaša zopet razburljive glasove. NagLaša, da za za- j tvoritev ruskih pristanišč italijanskim ladjam riso bili vzroki politične, marveč trgovske narave. hitro, da se niso mogli v hipu zavedati, za kaj gre. Mislili so namreč, da gre za zasebne ieve; v resnici je pa šlo za roparski napad. Pozneje je šla oškodovanka — Milka Came-nari, stara 47 let, stanujoča v ulici S. Lazzaro št. 13, — na policijo ter tam naznanila ves dogodek. Policija marljivo zasleduje roparja in njegovo sprem l^valko, toda do sedaj brez uspeha. Zločin v Miljah. Nekateri ljudje, ki so šli pred včerajšnjim popoldne po neki samotna ulici v Miljah, so našli tam na tleh v mlaki krvi truplo nekega mladeniča. O tem so bili obveščeni tamkajšnji orožniki in zdravnik. Zdravnik, ki je prišel na lice mesta, je ugotovil, da je mladenič mrtev. Bil je smrtno ranjen s petimi krogljami iz revolverja. Mrliča so pozneje identificirali. Bil je to fašist Vito Cam-paneUa, star 25 let, iz Milj. Domneva se, da gre za političen umor. Aretiranih je bilo več oseb. Tatvina v bifeju. Pred sinočnjim sta stopila v bife v stari prosti luki dva mošk^. ter si naročila večerjo. Po večerji je pa eden izmed njiju na skrivaj spravil na varno nekoliko jedilnega orodja, ki se je nahajalo v bližini. Nato sta oba zapustila bife. Pri vratih v prosto luko so ju pa finančni stražniki preiskali, in tako je prišlo ukradeno blago na dan. Moža, ki se imenujeta Fran Nass in Margherizio Malates-nich, oba brez stalnega bivališča, sta končala v zaporu v ulici Coroneo. Dva slučs'i osepnic zadnjih osmih dneh sta se ugoto.Ja v našem mestu dva slučaja osepnic. En slučaj se je ugotovil pri ki družini v ulici Mural št. 2; drugi pa pri neki družini v ulici dell'Istria št. 43. Vsega skupaj se je ugotovilo od 12. septembra do sedaj 17 slučajev osepnic. Brezplačno cepljenje koz se nadaljuje v 21 krajih. Tatvina v banki. Trgovec Rudolf Svoboda je naznanil včeraj zjutraj na policiji, da je bil okraden v neki banki v ulici Mazzini 5300 lir.__ Vesti * Ooriškgga Predavanje iz italijanščine in priprava k izpitu se vrši dne 16. t. m. ob 15. uri v prostorih ljudske šole v Dobravljah. Poučuje ( profesor Lorenzoni. Vsi gg. učiteljice in učitelji ajdovskega okraja in bližnje okolice so vabljeni, da se udeleže tega tečaja. Mali oglasi se računajo po 20 stol beseda,-Najmanji* pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stoi beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—# Kdor fšče službo, plača polovično ceno« GOSPODIČNI Poldini Bizjak, Sežana. K mnogim čestitkam, ki Jih bodete danes prejet ob priliki Vašega imendana, priključujem tudi svoje. G. S. A. L. 2065 SIROMAŠNA, mlada, izobražena gospodična, izvrstna gospodinja, razumna vzgojiteljica, izvanredno jakega značaja, želi znanja z dobro situiranim, duhovitim gospodom aLi vdovcem z otroci- Pisati z natančnimi podatki, na upravništvo lista pod *žrtev sirote* 2063 MLADENIČ, trgovec, 26leten, želi znanja v svrho ženitve z dekletom prijetne zunanjosti ali vdovo ne nad 24 let staro, brez otrok. Ponudbe če mogoče s sliko na upravništvo pod «Lepa bodočnost«. 2064 SOBA z dvema čednima posteljama se v najem, najrajše moškima. Via Carpison 9 11. 2066 A'OROČNA SOBA, rezana, predvojno delo, z umivalnikom z roza mramorom, vzmetmi in žimnicami, se proda za L 1300. — Corso Garibaldi 29 vrata 6 2067 EGIPTOVSKI profesor grafologijc pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19. 2055 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovjte po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-?eli Vita, via Madonnina 10. I. 82 CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solilario št. 14. 51 NAJNOVEJŠE sredstvo za pripravljanje sira se dobi v lekarni v II. Bistrici. 28 7 MESNICA se odda v večjem kraju Julijske-Krajine. Naslov pove upravništvo. 20-1' BAKER L 5, medenina L 2 kg, kupujem v ulici Scalinata 3. Fonda. 2052 2ABNICE, angleške ključavnice, ključi, pile. žage, mizarske klopi, obliči itd. Skladišče železnin via Fabio Filzi 17. 2056 STROJNIK koncesioniran, vešč vseh parnih strojev, deloma tudi električnih, išče službe. Cenjene ponudbe pod na upravništvo. 2060 DAROVI Na mesto cvetja na grob pok. Dušana ŠorVi daruje za otroški vrtec pri Sv. Jakobu. D. K. D. L 25'— družina Babič L 10'— družina Uj-{ čič L 10'—. Borzna o&r^sSa, Tnja valuta ua tržaškem trgat Trst, 14. novembra 1922. Radi selitve opominjam vse svoje dolžnike, naj plačajo do konca t. m. vse svoje dolgove, ker potem izročim knjige sod- niji. Koenžic luan 709 trgovec, Kozja ne ogtsfce krone . ogiske krone .................— .»0.— 1.— avstrijske kron- ........ —.03.--.03 češkoslovaške krone...... . 67.—.— 63.--- dinarji •• ......................— H4.00 le j i............................14.-.- 14 50 marke.............. -.28.---.31 dolarji..........................20.9 X- 21.20 francoski frank!..........—137.— Švicarski franki .........396.—.—402.— angleški funt! papirnati............94.—.— 94.50 za kirurgijo, porodništvo, ženske in srčne boleznS. mm, Via P. Zoriitfi 12 Sijema od 9—11 in 15—16. 711 S potrtim srcem naznanjsmo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nas ljubljeni sin brat in svak ,mšS ICrllifianiiš v dobi '22 let. neizprosne bolezui, previden s sv. zakramenti, danes, v Go^.o lu preminul. Pogreb se bo vrš 1 16. t. m., ob 15. ur', na domače pokopališče. BAZOVICA, 14. novembra 1922. <7i«>) Marija« mati. ArjeSJ, brat. ?on?ka por. Tance, Justina por. Ražem, M rlja por. Petri«, Lidija, Jeianda* sestre. Angsij Tanca, Franc Ražem, Petri? Radosiav, svaki. PODLISTEK Igralec, ki dobiva. Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Košti&l 41 Bilo bi treba velikega pravniškega znanja, da pojasnim vse, kako se je vse to zgodilo, in tujcu bi bilo še poiem težko umlfivo. Devalua-cija (= izguba vrednosti) državnih bankovcev je bila podlaga nesreče; kar je meni dolgoval drug človek zastavne odkupnine, to je plačal v črnih bankovcih; kar bi pa meral jaz drugemu plačali, to jc on že lehko zahteval od mene v rdečih bankovcih. Pravi treuge et ncir» — na debelo, na stotine miljonov! S lem sem bil uničen. — Če bi bila ta usoda dohitela samo mene, bil bi dejal: »Obračunala sva z usodo; kar sem jaz storil drugemu, to je drug naredil meni. Prav dobro se je zgodilo. In s tem bi bil šel za bratrancem.* — Toda bilo nas je dvoje v nepriliki: Imel sem mlajšo sestro, nedolžno dekle, 16letno, ki so jo vzga-fali v samostanu. Krasotica, iz kakršnih postajajo angeli in hudiči. Zelo sem ljubil ubo^o dekle. Kazen mene ni imela nikogar. Najini roditelji so bili mrtvi; ona je živela od otro-ftkih let v samostanu; z moškim — razen s spovednikom — š • ni bila spregovorila. Seznaniti sem jo moral z najinim obupnim položajem, in ko je vse razumela, sem ji priporo- čal jako prijeten in romantičen način, kako bi si midva v tesrjem objemu lepo končala življenje. Ona pa se je tega ustrašila, rekoč, da bi rada še živela. Toda ona še niti ne ve, kaj je to, kar se zove «življenje— Potlej sem se zamislil v svoj položaj. — Ce smejo mogočni, veliki ljudje, državniki igrati «rouge et noir» zoper bedne male ljudi, ki tvorijo «narod» in ki še vedeli niso, da oni zdaj igrajo hazardno igro; če smejo mogočni ljudje reči: «vi, ki ste slavili vse svoje imetje na črno. ste od jutri za 4 petinke ubožne>ši, ker je prišla rdeča barva ven; če smejo sodniki, najvišja sodišča, mi-lostijivi in veleblagorc^dni gospodje pri zeleni mizi sodnega zbora igrati makao-^ in z istim zakonom, z istim odlokom iz enega človeka napravili gospoda, iz druzega pa berača — kakšno breme tedaj tišči, teži mojo dušo, če dobim pri kartah ali na biljaru, kjer se bojujemo z enakim orožjem, imetje tistega, ki ima proti meni isto namero? Če sme na debelo, pri miljonih triumfirati zvijača, ženij, kombinacija — zakaj bi to bilo na drobno greh? — Nisem več videl pred seboj strašila, svoje žrtve, ki se je bila sama umorila. — Revanche! (— povračilo!) — Dobil sem «mač», a nisem igral: igral bom in povrnil bom. — A preosta-jala je grožnja stričeva kakor Damoklejev meč nad mojo glavo. Našel sem način, da se temu meču izognem: Ne boen igral v taki deželi, kjer on kdaj biva. V Pariz pojdem, tam bom uveljavljal svojo usodno zmožnost. Med neznanci ki jih nasprotnikova izguba ne boli, med bogatini, ki jih osebna izguba ne boli. — Zato sem si na- del neznano ime, ki ga ni v 78 zvezkih zlate knjige ogrske dvorne kancelije. — A preosta-jala je največja ovira: kaj se naj zgodi dotlej z mojo sestro, tiokler ne pridobim nazaj dednega posestva za naju oba? — Tam, v domovini, je ne morem nikomur izročiti; zakaj sorodniki so mi največji sovražniki. V kiošter je ne morem peljati nazaj, ker je tam pravilo, da kdor ga je enkrat zapustil, tega ne vzamejo več nazaj. Ali jo naj vzamem s seboj, v Pariz? Ali jo naj uvedem v čarobni svet * tatarskega tabora>, da bi pričela znanje sveta precej v peklu? — In kadar nufno potrebujem vsega uma, hladnokrvnosti, bistrega vida, naj se ukvarjam venomer s skrbjo, kakšna nevarnost ji grozi, kadar je ne vidim? — Ali pa naj se ne brigam za njo? Naj išče tudi ona svoje sreče na babilonskem trgu kakor jaz? Še huje kot jaz? — Domislil sem se nekega načrta. — Avstrijska vlada je prav tistikrat dala licitirali tiste gradove, ki so stali na zopet pridobljenem dalmatinskem obrežju in so bili erarju nepotrebno breme. Med temi je eden pri Kraljevici, ki mu pravijo od davna «Frankopanski grad*. Za francoske vlade so rabili ta grad kot bolnico za neko grozno kužno bolezen, ki se imenuje Margarita.» — «Pa vi ste spravili sestro v tisti infekcijski špital?» je vzkliknil lord Adam, skočivši pokoncu. — «Pustil sem jo tam na zelo dobrem mestu. Slabi glas gradu odvrne vse hudobne ljudi, hkrati pa tudi vse dobre. Kot da bi bil grad začaran s čarodejuim krogom («ri»om»). Tisti demon pa« ki preži na žrtve v duplinah dalmatinskega primorja, se nikdar ne loti nedolžnih otrok. POHSST¥G. NOVI DOKODI: poročne sobe, solidno, slavonsko delo. javorjeve, črešnjeve, jesenove, me-hagonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 150.-. TORK, Via S. L2»3ro št. 10. ====== VELIKA IZBERA ===== csaEEčs&B , ——ag Velika zaloga vina, žganja in likerjev Za pošilja t ve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. se©t m 2L tri velike, moderne pri postaji Biuio - Nabrežina se oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti* 672 «=Jf: ustanovljena leta 1578 Trst, via S. T. XydSas 5t. 6, »efeffon 2-BS. Vseeno v zalogi in po ccnah izven v akc konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kr.is.ii brin je ver in kranjski slivorcc. Lastni Izdelki : šumeča vina kakor Šampanjca gnmeči istrski refoSk Lacrima Cristi in druga. Spedallteta s Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino-, vec in drugi. (50) Najvišje cene plačujem za v kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider« jazbecev, mačk, veveric« krtov« divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst« Via Cesar« Battisti št. 10 H. Mdst.« vrata 1« * Sprejemajo se pošlljatve po pošti