DOM IN SVET5' 1892, tev. 2. 95 med prosti narod, izbrisala je e marsikateri narodni stvari prvotni znaaj, in tako nekako le pobiramo; vendar so tudi ti pobirki zanimivi in dragoceni. Slavni uenjaki vseh narodov jih raziskujejo, in mnogo asopisov jih zbira. Lanska eka razstava je porodila marsikatero lepo in koristno misel, dala pa je ehom tudi nov zbornik za preuevanje^ ekega naroda na ekem, Moravskem in v Sleziji; ta zbornik se zove esky lid. Izdaje ga knjigarna F. imaka, urejujeta pa ga s pomojo mnogih pisateljev in uenjakov znana preiskovalca starin in narodnih stvarij dr. enek Zibrt in pa dr. Lubor Niederle. Izla sta tega zbornika v veliki osmerki (str 220) dva zvezka, vseh izide na leto est in bodo veljali 4 gld. Nisem mogel, da ne opozorim Slovence akal sem precej dolgo, da se oglasi kdo drugi na ta znameniti zbornik. esky lid se bode bavil, kakor pravi naslov, z vsem, kar se tie preprostega ekega naroda. Donaal bode razne antropoloke razprave, podatke iz ekega bajeslovja, njegove pravne nazore, obiaje, pripovedke, pesmi, prazne vere, pregovore; govoril bode o narodni godbi, plesu, noi, umetelnosti itd. Izla dva zvezka sta nam najbolje sprievalo, kako hoe izpolnjevati esky lid svojo nalogo. Izmed drugih spisov opozarjam le na koreniti lanek pisateljice Renate Tvrove: eke lidove vvivani na zemske jubilejni vystave (narodne vitke pojasnjujejo lepe slike\ potem na Povery a zvyky lidu moravskeho pfi hospodafstvl, katere priobuje znani narodni preiskovalec prof. Fr. Barto. J. Koula opisuje v spisu O kroji lidu slovenskeho slovako narodno noo, katero nam predstavljajo mnoge lepe slike, 0. Hostinsky preiskuje narodno pesem, Jos. Kotal priobuje, kar pripovedujejo ehi o povodnem mou (vodnik, molek, hastrman\ a Ana Kellnerova pripoveduje ljubeznivo v preprostem narodnem govoru obiaje okoli Do-malic. Kogar zanimajo izkopine, itaj: Hroby se skrenjmi kostrami v echach od dr. J. Matiegka in pa podatke o arheolokih najdbah. Posebno zanimiv je pa eskj' lid zaradi tega, ker nam podaje natanen popis in pregled asopisov in najnovejih del vseh evropejskih narodov, kateri se bavijo z istimi predmeti. Ne samo ehi, vsi uenjaki so navdueno pozdravili ta koristni zbornik. j.e. Moderni humanita dle ruznych do-kladu napsal Vilem Sladomel. 8. Str. 71. Brno 1890. Nakl. knihtisk. benediktinii rajhr. Cena 50 kr. Majhna je sieer ta knjiica, toda zlata vredna. Na jasen nain se nam v njej opisuje, Nae slike. Petero utov. Tako imenuje umetnik znamenito sliko, o kateri mi je pred kratkim pripovedoval slovenski slikar, da jo je videl nekdaj v Belvederu na Dunaju. Slika kae pelorico avstrijskih veteranov v stari vo- kako pada loveka druba, odvrniva se od Boga in cerkve, v najvejo bedo, telesno in duevno, zgreava svoj namen in zahaja v novo poganstvo. Spis se deli v tiri dele. Prvi, od str. 135, podaje nam zgodovinski razvoj modernega humanizma od dobe Henrika VIII. na Anglekem, od koder je priel v Belgijo, od todi na Francosko, Nemko in drugam. Drugi del (str. 3643) ima naslov Verouka humanity. Pisec kae, kako zametava prostozidarstvo glavne resnice katolike vere, kakor: osebnega Boga, sv. Trojico, odkupljenje po Kristusu, neumrjo-nost ctue itd. Tretji del je Nravouka hum. (str. 4460). Ali je mono govoriti o nravnosti ondi, kjer ni vere v Boga in veno ivljenje ? etrti del Pospohty ivot (str. 6071) razlaga razmerje med prostozidarstvom in lovekim drutvom. Spis kae veliko in temeljito poznavanje tega predmeta, s katerim se je pisatelj tudi res bavil in e pisal o njem (n. pr. Svobodne zednafstvi ... v Praze 1890). t. Zc. Poljsko slovstvo, Celowo w naturze. (Smotrenost v prirodi). Studyum przvrodniczo-filozoficzne; napisal Ks. Marvan Morawski T. J. prof. uniw. Jagel. Wydanie drugie przerobione. Krakovv. 1891. To je druga poljudno pisana modro-slovna knjiga veleuenega profesorja Moraw-skega. Jako vana je tvarina, katero obdeluje, ker nudi nam dokaz iz pameti, da je Bog v istini. Primerno namenu poljudnemu ne nahajamo tu dolgih, tekih in natannih olskih dokazov in silogizmov, a to nam obilo nadomea s krasnimi slikami in obrazi. Razdeljena je snov po 9 razdelkih z uvodom in dodatkom. Najprej nam pove, kaj je celowo-smotre-nost, da je namre primerna uravnava sredstev do smotra: Na to nam kae v prirodi tako primerno uravnavo v jako ivih obrazih. Ta pri-rodni ustroj pa ni sluajen, ampak izvira iz jasnega namena, kar prelepo dokazuje nasproti materijalistom. Jednako zaman se trudi evolu-cijonizem podreti smotrenost prirode. Potem pa vpraa, kje je razum, ki je doloil smoter in izbral sredstva, in odgovarja, da je nad svetom. Ta nadsvetni razum je postavil za smoter vsej prirodi loveka; lovekov smoter in namen pa je stvarnik, kije zaetnik te smotrenosti v prirodi. Priporoamo vsem poljine veim to knjigo; izvestno jih bode jako zanimala in zabavala. Dr. J. J. jaki, asti vredni obleki, v mali, njim namenjeni sobici recimo v kaki mestni hii , kjer se prijateljsko zabavajo. V zimskem mrazu so si privoili vsak po svoje nekoliko uitka. Dalje nam ni treba razlagati, zakaj na krasni Razne stvari.