JUTRA! Mamonm Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 75 I I BBB " I IfilMBaHBBB—MBBBBBI Maribor, sobota 31. marca 1928 Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Vetja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tedi oglasni oddelek .Jutra'* v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Odreditev narodne skupščine!Med našimi marljivimi planinci ZAKON O GOLOBIH-P1SMONOŠIH. — KONFISKACIJA »VREMENA«. — V FINANČNI ZAKON UTIHOTAP LJENE ODREDBE. BEOGRAD, 31. marca. Po sprejemu zakona o nošenju orožja, ki ga je opozicija tudi danes ostro kritizirala kot strankarskega in je zlasti poslanec dr. M e t i k o š navajal konkretne slučaje. ko je bilo orožje odvzeto somišljenikom opozicije in razdeljeno potem med vladne pristaše, ki so vršili potem nasilstva, je prišel danes na dnevni red zakon o golobih-pismo-noših, ki ga je predložil skupščini vojni minister, general Hadžič. Zakon je bil sprejet brez debate in soglasno, na kar je bPa seja skupščine zaključena in bo sklicana prihodnja pismenim potom. Ministrski predsednik Vukičevič je bil opoldne sprejet od kralja v avdi-jenci. Domneva se, da je pri tej priliki predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju posl. Bogoljuba Kujundžl- | ca za poštnega ministra. Veliko senzacijo jc danes vzbudila vest, da je policija zaplenila današnje »Vreme« in sicer radi članka biv-i šega notranjega ministra dr. Maksi-I moviča, ki je ostro žigosal zlorabljanje oblasti v partizanske namene sedanjega režima. Silno ogorčenje je vzbudilo obenem tudi dejstvo, da je vlada utihota-pila v finančni zakon, ki je bil danes objavljen v »Službenih Novinah«, celo vrsto odredb, o katerih nista razpravljala niti finančni odbor niti narodna skupščina, marveč jih je vlada vnesla že po izglasovanju šele med tiskanjem v zakon. Verjetno je, da je vlada samo zato zavlačevala objavo finančnega zakona, ker se je bala, da bi zahtevala opozicija razpravo o novih odredbah. RaunateJj Uoficb - 50 letnik Jutri bo praznoval v naših narodnih krogih splošno znani in spoštovani ravnatelj Mestne hranilnice g. Rudolt Vodeb svojo 50 letnico. Čeprav omeji vedno skromni jubilant to svojo proslavo le v najožjem krogu svoje rodbine, zasluži vendar, da dozna naša javnost vsaj za najznačilnejše dogodke iz njegovega življenja. 2e kot dijak je bil svojčasno znan Vodeb v Celju — rojen v Št. Vidu pri Grobelnu — kot marljiv nacijonalen delavec. Poleg marljivega študiranja se je udejstvoval v vseh takrat izredno važnih nacijonalnih akcijah proti prodirajočemu nemštvu na Spodnjem Štajerskem. Ko si je predrznil kot šestošolec v Celju udeležiti se prižiganja slovanskega kresa v Šoštanju, mu je bilo zagroženo z izldjn-čitvijo z zavoda. Umaknil se je raje san* V naslednjih letih ga najdemo v službi v odvetniški pisarni dr. Majerja v Šoštanju. kamor se je povrnil tudi po vojakih. Tu se je poročil, a ostal v prvi vrsti med orgiinizutorji slovenskega društvenega življenja. Leta 1908. se preselil v Aidov-čino in bil tam do prevrata tajnik posojilnice. S svojo izredno vestnostjo in mar Ijivostjo si je pridobil sposobnosti v tem službovanju — čeprav jc moral pod silo narodnega pritiska zapustiti šole r- ter je bil nato po prevratu imenovan za ravnatelja novega slovenskega zavoda —mariborske mestne hranilnice, kjer ga imamo še danes. Kakor on, tako je tudi vsa njegova rodbina nacijonalno vzgojena in najde v njej sigurno podporo vsak laš pokret tako nekdaj kakor Še danes. Med svoje člane šteje n. pr. Vodeba že od vso jega početka naš I. slov. športni klub v Mariboru. — Številnim gratulantom se pridružejemo tudi mi in kličemo jubilantu: na mnoga leta in mnogo uspeha v delu, ki v naših razmerah še vedno ni postalo brezpomembno! Ilustrovanl katalog ljubljanskega velesejma izide dne 2. junija. Katalog bo letos, urejen povsem priročno ter bo tako obsežen in pregleden, da bo vsakemu trgovcu mogel služiti kot izčrpni svetovalec pri iskanju trgovskih zvez. V prvem dcln kataloga bodo na finem belem papirju nameščene slike industrijskih in ostalih podjetij Slovenije, n. pr. pogled na tovarno, posamezni oddelki itd. pod sliko pa pride kratek popis. Tvrdke, ki se za te objave zanimajo, naj to sporoče uradu ljubljanskega velesejma. —» POTOVANJE DR. MARKOVIČA V LONDON. BEOGRAD, 31. marca. Finančni minister dr. Bogdan Markovič odpotuje za velikonočne praznike zopet v London, da končno zaključi pogodbo med našo državo ter angleškimi in ameriškimi bankami o našem posojilu. Naval nemških turistov na Jugoslavijo. Zadnja dva dneva je prispelo na Sušak veliko število tujcev, posebno iz Avstrije in Nemčije. Za parnik »Karagjorgje«, ki odpluje v nedeljo v Dalmacijo, so že par dni razprodana vsa mesta in vse kabine. Turisti potujejo večinoma vsi v Dalmacijo. V Dubrovniku so že vsi hoteli prenatrpani. Spor v kurilniški delavnici. Včeraj popoldne je v kurilniški delavnici počivalo delo od dveh do petih. Ker je danes zadnji dan živilskih skladišč, so delavci prosili, naj se jim izplača plača, da bi si lahko še nekaj živeža oskrbeli. To se je zgodilo, akordne premije so pa tokrat izpadle za do 30% nižje, baje radi pomanjkanja kreditov. — V pravoslavni kapeli se vsled zaprisevanja vojaških novincev jutri, v nedeljo, ne vrši liturgija. Cesar Uiljem - poljski patrijot Poljski krojač Reščinski je napravil z bivšim nemškim cesarjem Viljemom zanimivo šalo. Bil je jako dober de'avoc in Je bil kot tak nameščen v Berlinu pri tvrdki Ruprecht, ki je dobaviteljica dvora, članov vlade, generalitete itd. Nekoč je dobil ukaz, da naj napravi sukno s krajšim rokavom. Takoj mu je šinilo v glavo, za koga bo ta obleka. Med de'om mu je prišlo na misel, da bi mogel napraviti kako šalo. Ni dolgo pomišlj il in napisal na trdo platno na podlagi ;S svinčnikom:; »Poljska še ni propadla!« Tekom dveh let je napravil za cesarja Viljema še osem oblek in v vsako na prša prišli platno z Istim napisom in še z dostavkom: »Bog reši Poljsko 1« Užival je namreč pri misli, da bo napis v Viljemovi obleki, kadar mu bodo svirali cesarsko himno, govoril čisto drugače. Sanje poljskega krojača so se tudi res uresničile. Sodeloval je v vojni in je bil ranjen na francoskem bojišču. Sedaj živi v Poznanju in se rad spominja na šale, ki jih je napravil na račun cesarja Viljema. KRASNA BILANCA MARIBORSKE PODRUŽNICE SPD V PRETEKLEM LETU. OBŠIRNI NAČRTI ZA BODOČNOST. Maribor, 31. marca. ti. na Pohorju in Kozjaku. Načelnik g. Sinoči se je vršil v restavraciji Na- Gajšek je orisal še delovanje pro-rodnega doma zelo dobro obiskan pagandnega in amaterfotografskega občni zbor mariborske podružnice odseka, nakar so bile obravnavane SPD, ki ,sta ga posetila tudi oblastni slučajnosti. odbornik g. I< u g o v n i k in za osred- G. dr. Š n ud eri je predlagal v nji odbor SPD ravnatelj g. dr. To- svrho razbremenitve glavnega odbora m i n š e k. Poročila posameznih funk- ustanovitev posebne zadruge za zgrad cijonarjev pod vodstvom neumorne- njo Ribniške koče. Stvorile naj bi to ga predsednika g. dr. S e n j o r a so zadrugo vse podružnice SPD okoli pokazala članstvu krasne uspehe mar- Pohorja. Oblastni odbornik g. K u -l.iivega dela mariborske podružnice, go v ni k je obljubil pomoč maribor- Iz referatov posameznih odborni-; skega oblastnega odbora in podal ne-kov utegnemo zabeležiti seveda le kaj nasvetov za razvoj tujskega pro-najzanimivejše podatke. Predsednik meta. Po krajši debati o propagandi, g. dr. Senjor je ugotovil, da se je ki se je je udeležilo po govoru g. v preteklem letu dvignilo Članstvo po Maj e r j a več članov, je predsednik družnice za 200 na 516 in da je pri- zaključil ob 22.30 občni zbor. čakovati letošnjega porasta na 1°00, kar bi približno odgovarjalo zanimanju Mariborčanov za planine. Podružnično delo, ki je razdeljeno na pet odsekov, so podpirali zlasti: mestna občina mariborska, posojilnica, okrajni zastop. vinarska šola, šumska upra ys in mnogi posamezniki. Govornik se je priporočal zlasti navzočemu oblastnemu odborniku za čim uspešnejšo podporo pri gradnji koče pri Ribniškem jezeru. Po pozdravih g., dr. Tominška za osrednji odbor SPD in g. ravnatelja T o m a n a za ISSK Maribor, sta poročala tajnik g. fin. svetnik V o 1 -č i č in hlagajnik. odvetnik g. dr. Š n u d e r 1. Celokupni nrejemki v poslovnem letu so znašali 290.000 Din. izdatki 298.000 Din. Pri Posojilnici se zbira poseben fond za Ribniško kočo, ki se ie dvignil fc nad 60.000 Din. Planinski ples je bil letos uspešnejši kot lani in ie' dal 17.000 Din dobička, ki je bil oddan v prej omenjeni fond. Na predlog preglednika računov g. prof. B roli ha je občni zbor podelil odboru za preteklo leto absolutorij s pohvalo. Ker voli SPD nov odbor le vsaka tri leta ostane dosedanji odbor tudi v bodoče nespremenjen. Iz poročila gospodarja Mariborske koče g. G a j Š e k a je razvidno, da je obiskalo leta 1927. Mariborsko knčo 3921 turistov in samo letos'že 430! Koliko pa je izletnikov, ki se ne vpišejo v kniigo! Izdatkov za kočo je bilo 55.000 Din. Gospodar koče na Klopnem vrhu je javil, da je pogodba z lastnikom k"če nodaljšana do leta 1950. Obisk Klopnega vrha je rastel od leta 1922. do 1928. neverjetno naglo: 319. 372. 3% 885. 1377, 1597. do Posojila na poljedelska imetja pri čržauni hipotekarni banki Od glavne filijale Državne hipotekarne banke v Ljubljani smo prejeli sledeče ob* Ivestilo: Na podlagi bančnega pravilnika za hipotekarna posojila na poljedelska imetja je banka dosedaj izdala posojila samo na zemljišča, ki merijo v ensm kompleksu najmanj 1 ha, dočim se manjših parcel pri uradni cenitvi ni upoštevalo. Z rešitvijo uprave je ta pravilnik za Slovenijo spremenjen in se sedaj dotično dolečilo glasi: »Posojila se morejo dajati na vsa zemljišča ene vložne številke, samo da vse parcele ene vložne številke znašajo najmanj 1 ha«. Na ta način je banka ustregla posebno manjšim posestnikom, ki so lastniki malih parcel, velikih izpod 1 ha. Dočim jim banka doslej ni mogla dajati posojil na te male parcele, bo to v bodoče mogla storiti, samo če vse v eni vložni številki združene parcele merijo skupno vsaj 1 ha. Pošta Iz poštnih nabiralnikov, katero so doslej poštni uslužbenci pobirali peš, se bo od jutri naprej pobirala s poštnimi vozovi. Spremenil se bo tudi čas pobiranja in sicer tako, da se bo v centrumu mesta pobirala pošta dopoldne ob osmih, v I. in II. okraju, kjer se bo pobirala od jutri naprej ob 12.30 in ob 18.30, da se lahko odpravi z vlaki. Vojno letalo nad Mariborom. Včeraj dopoldne je plul nad našim mestom vojni avijon, tipa Bregquet št 113 in je pristal na Teznu ter prenočil vTjaši količi. —• , Prve lastovko v Mariboru. ___________________ .... Danes je bilo opaziti nad našim mestom 25. t. ni. že 342! Te številke so znak prve oznanjevalke pomladi — lastovke. hrzo se razvijajočega zimskega spor ta na zapadnem Pohorju. Koča na Klopnem vrhu sc še letos poveča po načrtu g. inž. Jelenca, ki je sestavil tudi plan za Ribniško kočo. Načelnik g. dr. Orožen je poročal o razveseljivem razvoju zimskošportnega odseka podružnice, ki je bil ustanovljen lanskega majnika. Odsek je priredil več predavanj, smuških praktičnih tečajev, zletov zimskih športnikov na Pohorje in tekmo za prvenstvo mariborske oblasti. Članov Ima 70, okoli 50 aktivnih smučarjev. Najorlglnalnejše je bilo noročilo načelnika mariborskega odseka g. Škofiča, ki je navedel posamezne člane, ki so se žrtvovali v 235 delovnih urah z večjo ali manjšo vestnostjo pri markiranju najrazličnejših no- Otvoritev avtomatične centrale v Zagrebu. Danes je bila v poslopju zagrebške poštne direkcije svečano otvorjena avtomatična telefonska centrala. Vlado je zastopal poljedelski minister Stankovič, ki je pri tej priliki pregledal tudi poslopje hidrotehničnega in veterinarskega jdseka zagrebške oblasti. Hudi psi. V bolnico sta prišla hkrati dva ranjena od hudih psov. Viničar Franc Rodošek iz Zg. Dobrenja je prišel po opravkih k nekemu kmetu in komaj je stopil na dvorišče, se je že zakadil vanj pes ter ga vgrizel v nogo Ravno tako sc je pri Sv. Barbari zgodilo 661etnemu beraču Ivanu Slugi, ko je pobiral miloščino. Nevarna psa pa nista stekla Proračun mariborske mestne obilne PODROBNA RAZPRAVA PRORAČUNSKEGA PROMETA ZAKLJUČENA. — MESTNI DOLGOVI. — POTREBE IN KORISTI POSOJIL. Maribor, 31. marca. Sinoči je bila druga proračunska seja, za katero je vladalo med občinstvom precejšnje zanimanje ter se je zlasti precej socialistov zbralo na galeriji. Pred začetkom podrobnostne debate je bil soglasno sprejet predlog obč. svet C r ž e-n a, da naj mestna občina ponovno zahte-|va podaljšanje stanovanj, zaščite, ter protestira proti vladni nakani, da se stano-'fanjske zadeve prevalijo na občine. I. poglavje rednega prometa: Splošna mestna uprava se ni dosti spremenila. Znižale so se nekatere potrebščine tako, da je sedaj potrebščin 3,340.900, kritja 983.900, primanjkljaja pa 2.357.000 Din, (prej 2,627.680 Din). Uprava mestne imovine, jJI. proračunsko poglavje, je pa prcureje-ijio na ta način, da je vanj vneseno le to, kar vojaški erar v resnici daje, to, kar dolguje, pa črtamo iz poglavja. Za samo vojašnico v Melju je bilo prej med kritjem kot najemnina, ki bi se morala plačati, Din 1,804.728, sedaj pa faktično plačane najemnine predstavljajo svoto Din 30.590. Ista svota je vnešena tudi kot potrebščine. Bilanca poglavja: potrebščine: 426.552 (prej 918.690) kritje: 476.730 (prej 2,250.868) prebitek 49.822, prej primankljaj Din 1,332.178. Pri III. poglavju rednega prometa: mestna podjetja in davščine se je pribitek zvišal za okroglo 300.000 Din. Najvažnejša sprememba je ta, da se je med kritje v sklade za odpis na vrednosti uvrstilo tudi avtopodjetje z Din 224.000 Din. Potrebščine 319.762, pokritja 1,054.838, prebitek 735.076 (prej 456.621 Din). Občinski dolgovi se delijo na stare, ki odpadejo na i.iestni sklad, na dolgove podjetij in gradbenega •fonda in na dolgove, ki bodo nastali, da se izvršijo razni sklepi. Starih dolgov je 14, na podjetja 9 milijonov, za gradbeni fond 9,900.000 Din, novih 11,800.000 Din, vseh skupaj pa 45,439.148 Din. Potrebščine proračunskega poglavja — obresti teh dolgov — prej 2,262.039 Din — so se znižale na Din 1,782.918, pokritje (obresti začasno naloženih glavnic in o-/bresti posojil, danih mestnim podjetnim Ustanovam) je pa ostalo 946.950 Din in je fprimanjkljaj sedaj 835.968, prej 1,315.139 *Din. Z ozirom na debato je ugotovil podžupan dr. Lip o ld, da se je s posojili [dosti dobrega storilo in da se bo lahko iudi letos nadaljevala gradbena akcija Hia 3 milijone hiša s 25 stanovanji, na Staudingerjevem posestvu okrog 40 hiš, za VA milijona šoferska stanovanja, 300 tisoč za ceste itd.) Občani nosijo dosti bremen, ne smemo pa pozabiti, da so še hujša oblastna in državna bremena. Mesto nosi bremena za okrajni zastop, koristi pa nima in zato je potrebno, da se mesto izloči iz sreza, da bo z dajatvami samo upravljalo. Tržno nadzorstvo je treba reorganizirati, da ne bo ena moč za urad in za prakso. Potrebščine V. poglavja za ceste, ulice, trge in parke so se znižale od 2,201.031 na 1,911.346 Din, kritje pa zvišalo od 533.241 na Din 658.241 in je primanjkljaj (prej 1,667.790) sedaj 1,253.105 Din. Gradbeni urad dobi nov traktor za 25.000 Din, ki se bo sam Izplačal ter se ta znesek vpiše tudi med pokritje. Poglavje VI: gasilstvo je ostalo nespremenjeno razven za 10.000 Din zvišanega prispevka gasilskemu društvu. Potrebščine, odnosno primanjkljaj je Din 125 211. Pri zdravstvu so potrebščine nekolike znižane in je primanjkljaj sedaj 250.167, prej pa 306,377 Din. Socialna politika VIII. redno prometno proračunsko poglavje je imelo prej tudi donos »Mestnega kina« v znesku 15.000 Din. To sedaj odpade in znašajo z drugimi spremembami vred potrebščine 1,521.021 Din, pokritje 314.101 Din, primanjkljaj pa Din 1,206.920 (prej 1,225.295). Obč svet. C a n ž e k je predlagal zvišanje podpore za brezposelne od 75.000 na 150.000 Din. Podžupan dr. Lip o 1 d je pojasnjeval, da bi se bilo moralo s tem priti prej v odseku in da bo med proračunskim letom še dovolj prilike m zvišanje te in drugih podpor. Po daljši debati so socialisti zahtevali poimensko glasovanje, ki je pa uveljavilo referentov predlog ter spremembe odklonilo. IX. poglavje šolstvo se je le malo spremenilo. Potrebščine 1,273.054, pokritje 209,246, primanjkljaj 1,063.808 Din (prej 1,078.808). V poglavju X. Znanost, umetnost, prosveta so podpore za SPD, Jugpsl. matico, Ljud sko univerzo in Narodno galerijo odložene za pozneje, da se izplačajo, kadar bo vojaški erar plašal dolžno najemnino, izplačajo se pa podpore gledališču (prej 100.000, sedaj še 50.000 Din), Glasbeni matici, Muzejskemu in Zgodovinskemu društvu, javni Študijski knjižnici in revnim dijakom. Potrebščine 396.993 (prej 595.623), pokritje 2852 (prej 5227) primanjkljaj 794.141 (prej 590.396 Din.) Nespremenjena so ostala poglavja: obrt in trgovina (potrebščina, odnosno primanjkljaj Din 103.000), vojaštvo (primanj kljaj Din 185.809) raznoterosti (primanjkljaj 27.247, prej 38.647 Din). Bilanca rednega prometa: potrebščine 12,245.658, pokritje 5,038.280, primanjkljaj 7,207.378 Din. Med 23. in 24. uro je občinski svet predelal še izredni, kreditni in prehaialni promet tako, da so za prihodnjo sejo o-stala le še mestna podjetja. Po predlogu svet. dr. S t r m š k a dobi magdalensko predmestje zelo potrebno otroško zavetišče. Obč. svet. P f r i m e r je po vsej sili hotel zvišati kanalščino, Nemci so za novo, zelo občutno breme zahtevali celo poimensko glasovanje, a so seveda propadli s svojimi glasovi in glasom obrtnika Dolčeka. Prihodnja seja bo po velikonočnih praznikih. ________________________ Cuetna nečelja (Stari običaji.) Kdor pred cvetno nedeljo bos hodi, tega bo kača pičila. (Prlekija.) * Tisti teden pred cvctno nedeljo ne sme gospodinja kruha peči, sicer ji bo celo leto plesnil. (Pohorje.) * Les za butaro ali presmec se mora že na tiho nedeljo pripraviti, ne sme se pa ukrasti na tujem. (Haloze.) * V butaro se dene dren, iva, hudo-bika, črensa, ledeni res in lesko; v vršič se vpleta sabinska brina, imenovana »žegenpam« (cipresa). V Konjicah devajo v sredino presneca hren. * Na cvetno nedeljo se pokaže, kdo je najbolj »brihten« in korajžen fant od fare. Čim debelejši in višji je presmec, tem ponosnejši je mladenič. Tudi s papirnatimi traki okinčan presmec ima posebno veljavo. V novejši dobi vesijo celo pomaranče na butare, kar so uvedli pri nas bivajoči Primorci. • \ Na Kozjaku ob državni meji se butara imenuje »pugl«, veliki presmeci so pa »krošnje«. Blagoslovljene butare se odnesejo domov, kjer se nekaj leskovih šib olupi in posuši, da se na Jurjevo pred solnčnim vzhodom položi živini in jo obvaruje bolezni. Ostali presmec se hrani na podstrešju, da bo ob bližajoči se lmdi uri s svojim dimom iz dimnika odvrnil vsako nesrečo. Ena les-kovka za streho je pa najbolja obrarn-ba pred strelo.__________________(Pohorje.) Naš ameriški ro]ak, gospod dr. F. J. K e r n v Clevelandu, je poslal fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo v Ljubljani prispevek v znesku 100 dolarjev (5.500 Din). Uglednemu kulturnemu delavcu nove domovine, ki je podprl naše najvišje kulturne institucije s tako izrednim darom, izrekamo toplo zahval" — Mariborski m mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 31. marca ob 20. uri »Urh, grof celjski« ab. C. Kuponi. Nedelja, 1. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Prvič. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Pondeljek, 2. aprila. Zaprto. Torek, 3. aprila ob 20. uri »Kreutzerjeva sonata« ab. A. Premijera. »Kreutzerjeva sonata« na mariborskem odru. V torek nas bo gledališče seznanilo z dramatizirano »Kreutzerjevo sonato« s katero bo proslavila naša drama stoletnico Leva Tolstega. Da bo proslava čim dostojnejša, je gledališka uprava povabila g. N. Preobraženskega, ki bo predaval pred predstavo o Tolstem. Režija je v rokah g. J. Koviča. V glavnih vlogah nastopijo gdč. Kraljeva, gg. J. Kovič in VI. Skrbinšek. Dan rekrutou včeraj in danes je precej buren. Pravijo, da so spomladanski rekruti veliko bolj živahni kot pa jesenski, kar je prav razumljivo, ko pomlad vsem ljudem, zlasti pa mladini, predstavlja vse lažje. Jesen je pa tumor na in ko se mladenič odpravlja v neznano, sc mu zdi vse nehote še težje. Če pustimo vso poezijo in sentimentalnost letnih časov na stran ter upoštevamo samo staro razvado kričanja, pitja in petja, pa dobimo realistični zaključek, da se na spomlad rekruti razpršijo po cestah, da se v hrupnih gručah zbirajo ob ogalih, dočim se v mrzlih jesenskih dneh držijo posameznih gostiln. Momak iz Prilepa in iz kršne Hercegovine danes stoično in precej posmehljivo ogleduje omahujoče in kričeče postave bodočih vojnikov. Kakor (luliver in Liliputanci je večkrat visok, zagorel vojak med gručo dosti manjših, bledikavih rekrutov, ki kričijo, dokler jim sape ne zmanjka. Čemu neki toliko kričijo — se vprašuje momak, ki mirno in celo nekako zamišljeno sprejema in preživlja dobro in zlo svojega življenja, tudi težave, ki so našim fantom popolnoma neznane. Včerajšnji rekrutski dan je bil celo krvav. V gostilni Dreissger v Lajterš-bergu so se stepli. Leopold Ribič iz Oseka, srez Maribor-lcvi breg, je dobil od nekega drugega rekruta z nožem težko rano v desno roko. Rešilna postaja je ranjenca odpeljala v bolnico. Storilec je pa slabo začel svojo vojaško dobo. Na večer je bil pa v neki mestni gostilni ranjen 221etni viničar Ljudevit Skrovič iz mariborske okolice, ko se je slučajno znašel med gručo rekrutov. Bogzna komu je bil nož namenjen. Boj surovost! jc za nas veliko vprašanje. Vprašanje premestitve poštnega urada Maribor 3. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani se je postavila na stališče, da jc prostor sedanjega poštnega urada v magdalen-skem predmestju neprimeren, ker je preblizu glavne pošte. Zato ga namerava premestiti bolj proti Pobrežju ali pa v gornji del Frankopanove ulice blizu kadetnice. Ker se pa hoče poštna uprava ozirati na interese prizadetih krogov, razpisuje Trgovski gremij v Mariboru o tej zadevi pismeno anketo in prosi, da se mu pošljejo tekom enega tedna iz niagdalen-skega predmestja in Pobrežja utemeljeni predlogi in nasveti. _ Specijalist za notranje bolezni dr. Janko Pihlar sc je po večletni klinični praksi v inozemstvu naselil v Mariboru in ordinira v Prešernovi ulici št. 2. II. nadstropje. •— 682 Streljačka družina opozarja članstvo, da sc vršijo strelske vaje vsako nedeljo od 9. do 11. na običajnem mestu. Stabat mater na vel. četrtek in petek v. mariborskem gledal'šču — 653 dnevni drobiš 5. in 6. IV. Narodno gledališče Pergolesi: Stabat mater Posojilnica v Mariboru za narodna dr»» štva. Lepa darila je naklonila tudi letos Posojilnica v Mariboru, Narodni dom in sicer so prejeli: Dijaška kuhinja Din 8.000 Glasbena Matica redne podpore Din 7.000 za turnejo Din 3.000, Sokolski dom Din 8.000, Zveza kulturnih društev Din 4.000, SPD za Ribniško kočo Din 5.000, Podravska podružnica SPD Din 2.000, Ljudska knjižnica Din 3.000, Zgodovinsko društvo Din 2.000, Stavbena zadruga Dom Din 2.000, Protituberkulozna liga Din 2.000, Podporno društvo za revne dijake na gimnaziji Din 1.500, druga društva na vseh srednjih šolah v Mariboru po Din 1.000, Učiteljski dom in Pedagoškc-dida-ktični krožek po Din 1.500, Obrtna in Trgovska nadaljevalna šola po Din 1.000, Narodno žel. glasbeno dr. Drava, Jugo-slovenska Matica, moška podružnica C. M. dr., Jugosl. češkosl. liga, društvo slepih, odbor za spomenik kralja Petra in Vinarsko društvo po Din 1.000, Požarna bramba v Mariboru Din 2.000, v Zerkov-cih in Podovi po Din 300, na Pobrežjii Din 500, šole pri Sv. Križu, Radvanju, Zg. Sv. Kungoti, Selnici ob Dravi in na Ter znu, Trgovska obrtna mladina, pevsko dr. Jadran, Jadranska straža, Dečji dom, Ljudska univerza, C. M. podružnica v Kamnici po Din 500, pevski društvi Zarja in Zvon po Din 300, društvo vpokojencev in društvo za varstvo živali po Din 200 in revni visokošolci skupaj Din 5.000. — Imenovani naj dvignejo dovoljene podpore pri Posojilnici v Mariboru, Narodni dom. Zimski športni odsek Slovenskega planinskega društva v Mariboru priredi v torek, dne 3. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani kina »Apolo« predavanje o zimski olimpijadi v St, Moritzu 1. 192S. Predaval bo tehnični referent jugoslovenskega zimskega športnega saveza g. Gnidovec. Predavanje bo spremljalo 90 prekrasnih skioptičnih slik o vseh olimpijskih prireditvah v St. Moritzu s posebnim ozirom tia naše olimpijsko moštvo. G. Gnidovec je spremljal jugoslovansko olimpijsko moštvo v Švico in bil pri vseh prireditvah navzoč. Zato obeta biti predavanje zelo zanimivo, posebno še, ker jc g. Gnidovpc zelo dober govornik. Čisti dobiček je namenjen kritju deficita jugoslovanskega *blimpijskega fonda. Predprodaja vstop nic pri Brišnik in Hofer-ju. — Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Go sposka ulica 15. — IX Splošno se zahtevajo moške nogavice z znamko »Ključ«. Le-te ima trajno v zalogi tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, po izjemnih najnižjih cenah. ' VI Hišni posestniki. Hišni posestniki se opozarjalo, da naznanijo takoj vsa stanovanja, ki so pravomočno odpovedana, v tajništvu društva hišnih posestnikov, Gregorčičeva ulica štev. 8, da bo brez vsacega ovira in brez zamude mogoče pravočasna oddaja praznili stanovanj iska^ jočim najemnikom. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico. — 663 Sokolsko društvo Hoče uprizori dne 1. aprila ob 3. url popoldne Ks. Meška trodejansko dramo »Mati«. — Prijatelje podeželskih odrov vabimo k čim večjemu posetu prireditve. — 680 Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico vabi svoje člane k občnemu zboru, ki bo v nedeljo, dne 1. aprila ob 9. dop. v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica 29.____________________________ 645 Bolečine v želodcu. zaprtje, slaba prebava, glavobol, slab o-kus v ustih in bledica se odpravi z uporabo Franc-Jožefove vode. Pred počitkom naj sc vzame ona čaša. Specijalist! za želodčne bolezni izjavljajo, da jc Franc-Jožciova voda kot dobro domače sredstvo vsc>za priporočila vredna. —* M-»rfKm*tf» v F ^ F P v i v Mr* mm —Tnwmrcr ............. «nwB«am^mau£3sinH Bajka o čudnih hi.jih na Pohorju MORSKE DEKLICE ALI VILE. 3il je viničar in bival v takozvani dimnici. Imel je pa navado, da je rad na peči ležal. Ko se nekoč bliža polnoč, pride božja deklica in začne gibanice delati in jih pozneje peči. Večkrat je pogiedaia gor na peč, viničar pa je tudi pogledal ns .božjo deklico, še mileje pa na gibanice. Deklica mu je dala velik kos, rekoč: »Ne povej nikomur, kar si videl!« Z veseljem je začel kos povživati; bila ie presladka gibanica, — pa toliko je je bilo, da ni mogel vse povžiti. Ostanke je dal drugo jutro domačim in neizrečeno so se jim do-padli. Hoteli so pa sedaj tudi vedeti, odkod je dobil to slaščico. Nekoliko časa je tajil, potem pa je le povedal. Drugo noč je božja deklica zopet prišla in ;e zopet gibance pekla; osorno je pogledala viničarja in mu očitala njegovo klepetavost, slaščice pa ni dobil nikoli več. Kadar se gre spat, se mora kamen v kuhinji skrbno osnažiti pepela, drugače pride božja deklica kurit. — V mraku se ne sme hoditi na ribnik prat, ker takrat hodi Vila, ali tudi od nekaterih ho?ia deklica imenovana, izpirat tja svoje perilo. Morske deklice se prikazujejo svojim ljubimcem kraj rek in kraj morje, najrajši zvečer ob mesečnem svitu. Napol so ribe — napol ženske. Pridejo pa vsako sedmo leto na obalo prepevat. Nekdaj so bile okoli Središča in po Su-mah divje devojke, ki so vse žito po polju požele, divjaki pa so jim snope rezali: videl jih nikdo ni. Gosnodinje so jim včasih na polje nosile jesti, ker drugecra plačila niso imele. Odkod so te devojke prišle, se ne ve, pokanje z biči pa iih je pregnalo. Na Štajerskem pravijo to-ie od »divjih dekel«. Enkrat se dogodi, da bi rade nekega fanta utopile; to pa sliši neka stara žena, ki je k mlinu zrnje nesla in to je bila njegova mati. Ona sliši iz vode: »Ura je vun ali Ivana še ni tu!« Tako začuje trikrat. Počasi prijaše njen sin Ivanek na svojem belem konju, pa mu reče njegova mati: »Čuješ, ti moj ljubi sin, jaz sem slišala trikrat tebe klicati iz vode, gotovo te divje dekle kličejo, pa te hočejo utopiti.« »Mati, ravno zdaj bom moral črez vodo k našemu mlinarju!« — »Ne idi, dragi sin, tebe hočejo divje dekle utopiti!« »Kaj bi zdaj draga mati?« »Konjske podkove obrni nazaj, in stapi naprej; mislile bodo, da si že preit odšel!« Nato hitro skoči preko vode. Vila mu pa nadene na nogo zlati lanec in on ga odnese, pa sliši trikrat: »Če ne daš lanca nazaj, napravimo da bo voda /a teboj tekla!« On vrže hitro lanec nazaj v vodo. Zato pa so mu obljubile dolgo življenje in mnogo bogastva od njih. Vrvi ne smemo na kolovratu pustiti, sicer pride božja deklica prest. Vila je prišla k nekemu kmetu in rekla: »Sej bob! Sej bob!« Bilo je to rano pomladi. Kmet jo posluša in naseje bob. Ko je pa začel rasti, se je kmetu zdelo, da iz njega ne bo nič. Hlapec pa ie kmeta le pregovoril in pustil ga je do žetve. Ko so pa bob mlatili, namlatili so ga toliko, kakor nikoli poprej. Ravno temu kmetu je prinesla Vila štreno preie in mu je rekla: »Ovijajte to prejo v klobčiče ;a če se vam utrga, ne recite: »Konec sem izgubil, ampak nitko sem izgub’!.« In tako je imel kmet vedno veliko platna od one štrene. Kadar je imel kdo čas, se je moral vsesti in navijati prejo. Vsi so se že 'naveličali. Enkrat torni le hlapec spregovori: »Konec sem izgubil!« — in od tistega časa je bilo vse preč. 5očobne iskre in utrinki V dobi, kakršna je današnja, ko se vse. vrednote prevrednotijo in izredn >ti-jo, so dobile tudi razne besede čisto drug pomen. Evo, kratek prispevek k sodobnemu besedoslovju: človek — egoizem vojak — mehanizem življenje — martirizem poštenje — anahronizem ljubezen — sofizem nežna ženska — paradoksizem umetnost — kubizem administracija — birokratizem cerkev — anatematizem narodna vzajemnost — antagonizem konstitucijonalna država — absolutizem šola — Leyerkasten »Ljudski glas« izhaja v nemškem jeziku »Enakost« je slovenska »Slov. Gospodar« je rimski bakšiš je turški parlament je balkanski Saxophon je zamorski bašibozluk je pristno naš. Kdor ne verjame, da je tako, naj vpraša profesorja klasičnih jezikov, doktorja Petrefakta. * • Ali ni ččudno, da je bil Strossrftayer Hrvat, Bleiweis Slovenec, Dežman pa Nemec. * « Meščan se kaj rad postavlja pred de-želanom. Pa je med obetna samo tolikšna razlika, kakor je med poljsko In cerkveno mišjo. Zadnja ima le bolj »nobel« luknjo. * * Kronski penzijonist je človek, ki se je z lepim uspehom poglobil v umetnost — živeti brez para. Ce umre, ga pokopljejo na občinske stroške, kar popolnoma odgovarja uradnemu socijalnemu čutu. • * Mariborska opera bo ukinjena. Knj zato! Samo da nam ostane še vedno Glavnjača. • • Naši državni krniilarji hočeio odpraviti prostitucijo z zakonom. To sredstvo se mi zdi ravno toliko vredno, kakor wsta za brke. Maribor že dojrlo nima Venerinega svetišča — pač pa’Stevi!o nje~»ih svečenic strahovito narašča. Prvi zoološki vrt v Sloveniji je bil u-stanovljen po prevratu v Mariboru na policijskem komisarijatu. Tamkaj dobiš vse ptiče od orla do čuka ter zverine od medveda do povha. t * * Zveza kulturnih društev v Mariboru predvaja »Napoleona«. Mrko in prezirljivo gleda v kaos, ki ga je ustanovila revolucija ter z železno pestjo ustvarja »avtoriteto« in dvigne Francijo. Ali bo našel Jugoslovan svojega Napoleona, dokler je še čas? Avtoriteta je že dolgo mrtva — samo da »slepci« tega ne vidijo. Ljudska uniuerza u (Tlariboru V pondeljek, 2. aprila, koncert »Francoske glasbe«. Pianistka Jadviga Poženel iz Ljubljane. Predprodaja- vstopnic pri ge. Zlati Brišnik in g. Hoferju. Prihodnji teden nas obišče svetovna potovalka in pisateljica gdč. A. Kar'hi iz Ce-ja, ki je preživela mnogo let na K:rMarstan«, Koroška c. 10. 668 Trgovski lokal z lepimi velikimi izložbenimi okni in o-premo, na zelo prometni ulici se odda v najem. Naslov v upravništvu »Jutra« v Mariboru. 670 Za Velikonoč! Prvovrstne prekajene Žunke G a v r i 10-v i č od 2 do 8 kg ravno došle, kakor tudi dalmatinske peršute suhe priporoča Josip Šinigoj, trgovina z delikatesami, Maribor, Aleksandrova c. 18. 671 Nalboliic su'mo za plašče in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i. t. d. kupite najceneje pri tvrdki I. N. ŠOŠTARIČ, Mar-bor, Aleksandrova cest« štev. 13 Gumijaste nogavice Sir"? najboljši kakovosti in po najnlžjlh cenah pri tvrdki A. Besednik, Vetrinjska ulica 20 M. Berdais Maribor Maribor 581 Sfran 6. Mariborski V E C F P N I K Tuira V M n r Ib'o ru, dne 31 TT». 'is*: •sr:_ mko RADIO- SENZACIJA! NajboljSi, najelegantoejši in najpreciznejši sprejemal 4 ml spedjalii Reinaitz-aparat, ki prekosi vse Super in Uitradyne kratke in dolge vale v govorilniku! Brezplačni ogled in poskus! Vsakovrsten radiomateiijal je vedno v zalogi! Akumulatorična postaja, radiolaboratorij, preizkušnje, popravila, preuredbe zastarelih aparatov i. t. d. Radiostarkel, Maribor, Trg svobode 6 Zastopstva: S. Spruschioa, Ptuj L J.Kvac, Slovenj gr. Za spomlad so že došle moderne srajce, najnovejše oblike ovratnikov, moderne samovaznlce, vse vrste nogavic in čevljev kakor vse drugo modno blago za vsakterl okus in kot že splošno znano po izredno nizkih cenah edino v modni trgovini Josip Karničnik, ki se nahaja sedaj na Glavnem trgu 11 Kolesarji pozor! Za pomlad priporočam svojo veliko zalogo gotovih oblačil kakor: pomladanske plašče, vseh vrst obleke za gospode in dečke, dežne plašče, Hubertus plašče in pelerine. Velika izbira otroških oblek. Za naročila po meri priporočam svojo veliko izbiro vsakovrstnega modnega sukna. 676 FRANC CVERLIN, MARIBOR krojaštvo In konfekcija, GOSPOSKA ULICA 32. Zmerne cenel Točna postrežba! damskih in dekliških klobukov po najnižji ceni priporoča Roza in Adela Armbruster modistinja in šivilja 675 Maribor, Slovenska ulica St. 4. Prihaja čas, ko bo treba VaSa ko'esa P°Pfa' viti, emajlirati in poniklati. Vse t0 Vam izviši po jako nizki ceni tvrdl(a Justin Gustinčič, Maribor, 167 Tattcnbachova ulica 14 Brezkonlnireiifiie trn Glavno zastopstvo Šivalnih strojev „DQrkopp“ Velika izbira raznega blasa za Veliko not: Otroške nogavice (Kindersockerl) par od Din 6'— naprej, moške nogavice, par od Din 6-— naprej, ženske . , , Din 8— „ Nadalje srajce, ovratniki, samoveznicc. roka* 630 vice. pasi, palice, svileni traki, vezenine, čipke ter vložki po najnižji ceni. — Specijalna trgovina svilenih ter flor-nogavic. —Brezkonkurenčne cene! Eksporina hiša „LUNA“ Maribor, Aleksandrova c-19. Dr. Janko Pihler se je po večletni klinični praksi v inozemstvu nac v MARIBORU in ordii. v Prešernovi ulici 2 II. nadstropje 681 Mi\ lig pii čas ponMiil obl dajte si čimprej blago in obleke pri tvrdki L. Zinfhauer, Glavni trg štev. 17 barvati ali kemično čistiti. I. mariborska barvarna in komična pralnica. Ustanovljena 1852 376 Usnjarska ul. 21—fl 20« za ples h 88 Din nudi ). Trpin fc.', Dražba. { Dne 2. in 3. aprila 1928 ob 9. uii ! predpoldne se vrši na postaji Maribor glav. kol. javna dražba najdenih predmetov. •VfF- A a a! To krasno blago ki dobiva letos tvrdka L. ORNIK, Koroška c 9 za moške in damske spomladanske in letne obleke in plašče, naravnost iz največjih angleških in čeških tvornic. Vsled tega so tudi umevne NAJNIŽJE CENE, ki so se za to blago fiksirale. Se1 teden do Velike noži. Ne odlašajte! A. STOilISC dragulji, ure, zlatnina in srebrnina Maribor, Jurčičeva ulica št. 8 Dobro blago in nizke cene! Dobro blago in nizke eene! Precizne ure: Schafhausen, Zenitb, Omega, Doxa, Enigma Stupenda itd. Dragulji, prstani, uhani, verižice, obeski, zapestnice vse v zlatu ter v srebru in v najmodernejših fasonah. Cigaretne doze, jedilno orodje in namizna posoda v srebru in chiaa-srebru, najlepša darila za poroke, krste, imendanein birmo. Popravila ar točno, ceno in z jamstvom. Po stoječe in stenske are ========== se pride na dom. «i"■ ..mišmi, i — E 305/28-10 Dražbeni oklic. Dne 25. maja 1928 dopoldne ob V* 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: 1) k. o. Mesto Maribor, vi. št. 98, 2) k. o. Kozjak, vi. št 44, 3) k. o. Radvanje, vi. št. 139, 4) k. o. Radvanje, vi. št. 122, cenilna vrednost: ad 1) Din 720.456*25 ad 2) Din 70.170-— ad 3) Din 259.100-— ad 4) Din 6.230*— vrednost pritikline: ad 2) Din 2490/ ad 3) Din 2400 i ki ie v zg°rnj» cenilni vrednosti všteta, najmaniil ponudek: ad 1) Din 360.228*12 ad 2) Din 46.780 — ad 3) Din 172.733*98 ad 4) Din 4.152-68. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. aprila 1928 E 7772/27-7 Dražbčni oklic. Dne 14. maja 1928 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču > sobi št. 27 dražba nepremičnin: zentljlika knjiga: d. o. Orešje vi. št 1, visokopritlična, spredaj enonadstropni gosposka vila v Lajtersbergu 63, s centralno kurjavo, kletjo za sočivej; gospodarsko poslopje, studenec, stavbena parcela in šest zemljiških parcel, cenilna vrednost: Din 489.608, najmanjil ponudek: Din 244.804 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uve-ljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodiS&t Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. aprila 1928 (zdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Pran BroiovlSv Mariboru. Stanko ,*A«jriboru. iška Mariborska tiskarna d. d.; predstavnik