Katolik cerkven list. Danica iahaja vnak petek na celi poli, in veljA po poŠti z» celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta i! gld. 40 kr.. za «"«■»* rt let« 1 jfld. :»0 kr V tiikarnici Nprejemana na leto 4 gold. za pol leta S gold., za četert leta 1 gold., ako zadene aa ta dan prazuik , izide Danica dan poprej. Tečaj XXV. V Ljubljani 15. sušca 1872. Ll»t 11. M* Pastirskega Usta JfMoaakovskega vikšega škofa Gregarija. Kakor več druzih letošnjih pastirskih listov, tako tudi ta zavrača vernike k Kristusovemu križu in kaže jim, kako se življenje Zveličarja vsega sveti vedno razodeva in ponavlja v življenji svete Cerkve. Ta pastirski list naj bi prebirali tudi tisti, kterih ni sram lagati in tajiti, da le Cerkvi se ima svet zahvaliti za povzdignje-nje narodov iz divjaštva ter za oliko, čednost, sploh za povzdigo človeštva k spodobnišemu življenju. Že nad osemnajst sto let, pravi vikši pastir, je Cerkev med svetom kak or rednica, kakor edina in naj veči dobrotniea človeštva. Cerkev je narode odredila in ljudi zopet za ljudi storila. Kar koli je olike in civilizacije, to je njeno delo, njenemu vplivu, njenemu prizadevanju se je zahvaliti. Kjer se ie Cerkev morala umakniti, je namesto življenja nastopilo oterpnjenje, omikanost se je umaknila divjaštvu. Cerkev ni učila na skrivnem, ampak očitno pred vsim svetom, njeno djanje je s tisu-čerimi peresi zapisano v zgodovini. Ali ukljub njenim neuraerljivim in ncutajljivim zaslugam v prid človeštva vender Cerkev obdaja veliko sovražnikov, ki mislijo, kako bi jo zaterli. Ne napadajo je sicer vselej in povsod z očitno vojsko in s silovitim preganjanjem. Upajo svoj namen z manjšim šumom doseči. Nočejo naravnost spoznati, da so njeni sovražniki in menijo po ovinkih do cilja priti. Zato se nikakor ne naveličajo svoj pot tudi Cerkev tožiti z ravno tistimi tožbami, s kterimi so judje Jezusa tožili. Tožijo ti sovražniki Cerkev, da ljudstvo šunta, da oznanuje nepo-koršino do deržavnih postav, da je nevarna pravicam vladarjev, samostojnosti prestolov. In vender odkar stoji, ni Cerkev druzega nič storila kakor njen božji Zveličar sam, ker je hotel, da naj se cesarju daje, k a r j e cesarjevega iu Bogu, kar je Božjega; neprenehoma je učila: „Ni je oblasti razun od Boga, ktere pa so, so od Boga postavljene; kdor se oblasti ustavlja, se ustavlja naredbi Božji;" neprenehoma je vernike zavezovala k spoštovanju in pokoršini do gosposke, in ne utrudi se teh dolžnost vsak dan pri poroče vati. Dolže Cerkev dalje, da si prilastuje nadgospostvo čez deržavo, s tim pa ravno tako nepoterjeno kakor neopravičeno tožbo izrekujejo. Res je, da zapovedi, ktere Cerk ev oznanuje, veljajo ravno tako mogočnim kakor priprostim in nizkim kristjanom na zemlji in zavezuje k njih spolnovanju slehernega brez razločka. Cerkev uči za vse: „Ni ti dopušeno zoper Gospoda svojega Boga greSiti, njegovih zapoved prelo-movati, Gospoda svojega m 61 i in njemu samemu služi." Ta opominovalni in svarilni glas pa se jim ne prileže; tega nočejo slišati in radi bi ta glas zaterli. Toda Cerkev ne sme molčati; sej njen nauk ni njen, temuč nauk Njega, ki jo je poslal. In kakor neoveržljiva je čeznatorna postava čednosti, kakor gotovo Bog, tako zares mora čuti, da se ta č«*znatorni nravni red spoštuje, in vsako prestoplienje, vsako ža-ljenje zoper to mora Cerkev svariti. Ta pravica se zamore Cerkvi le samo tam tajiti, kjer se taji Bog in čez-natorni nravni red. Pri Jezusovem zasliševanji je rekel v eliki duhoven: „Zarotim te pri živem Bogu, povej nam, če si Kristus, Sin Božji." In ko je Jezus na to prašanje zaterdil, daje, sije veliki duhoven oblačilo stergal in rekel: Boga je preklinjal; čemu še potrebujemo prič? Lejte, slišali ste pre k li nj e vanj e. Kaj se vam zdi? Odgovorili so : „Smerti je vreden." Ker ie Kristus resnico govoril, so ga tožili, da jc Boga preklinjal in so ga smerti vrednega spoznali. Ali se ne godi pa dandauašnji s Cerkvijo ravno tako? Ali ne išejo cerkveni sovražniki prilike v Vatikanskih zbornih določilih, da z ravno tistimi toibami papeža napadajo? Cerkveni zbor je izrekel, ,,da papež, kadar v svoji službi kakor pastir in učenik vsih kristjanov po svoji naj višji apostoljski oblasti odloči verski ali djanski nauk za vesoljno Cerkev, ima vsled božje njemu v s v. Petru obljubljene pomoči tisto nezmotljivost, s ktero je božji Odrešenik svojo Cerkev blagovolil obdarovati v razločevanji nauka, ki zadeva vero ali pa nravnost", — in ta izrek je postavil za verski nauk, ki vse veže. Iu kaj se godi? Ravno tisti, ki naj manj mislijo na Božjo čast in poveličevanje in v spolnovanji svojih verskih dolžnost nikoli niso posebne gorečnosti skazovali, naj glasnejši kriče čez ,,bogokletje." Zoper poglavarja sv. Cerkve vpijejo, da si božjo lastnost prisvojuje, koncil krivičijo, da je novega boga naredil, papeža pobožanstvil, in razdraženi kličejo: blasphemavit! papež, cerkveni zbor je Boga klel in smerti je vreden! In ta klic se ponavlja dan na dan po dnevnikih, razširja se v očitne zbirališa in vedno služi za vgodno priliko obrekovati Cerkev in njenega poglavarja. Da bi imeli vzrok za preganjanje Cerkve, izmišljujejo njeni sovražniki še celo reč druzih tožb in krivičenj, ki se jim sicer na čelu vidi, da so laži, razširjajo se pa toliko vžgano in nalašno, dokler ni dosežen namen, zavolj kterega so jih iznašli. S takim neresničnim dol-ženjem se tudi množice razdražijo, ktere še dandanašnje strasti podkurijo in tudi one na glas zaženejo crucilige, in niste me mogli kake zmote ali hudobije prepričati. Ker ne da bi se s takimi prasanji streznila, množica le Ae glasneje vpije svoj crueitige! na križ z njo! Sicer tudi ni brez tacih , ki s Pilatom prašajo: „Cerkev naj bi križal V" ker prepričani so, da naznanovane krivičenja so neresnične in brez podstave, oni previdijo brezbožne osnove cerkvenih nasprotnikov, in toraj nočejo nič ne vediti o preganjanji in zatiranji sv. Cerkve. Toda po-moček, ki se je pri Pilatu tako izdatno skazal, da je zoper svoje prepričanje Nedolžnega k smerti obsodil, ta pomoček skazuje še zmiraj svojo moč. Tudi dandanašnji je žuganje s tako zvanim očitnim mnenjem, je boječ-nost pred ljudmi močnejši, kakor pa moč prepričanja: in žertvuje se resnica maliku, kterega ravno molijo. — Pilat je žertvoval in obsodil svojega Gospoda in Boga, da bi vstregel svojemu cesarju. Naš čas žertvuje Cerkev, da bi derhali vstregel. Ali ni zasramovanje in zaničevanje, ktero je Jezus terpel od vojakov in velikih du hovnov, prav živa in natančna podoba tega, kakor se današnje dneve dela s Cerkvijo? Brez kazni in svarila ostane vsako zasramovanje zoper Cerkev, in cerkvene osebe, naprave in nauki so prepnšeni vsemu gerdenju. Zveličar j u so vzeli oblačila, in za njegovo suknjo so vadljali. /lani če vaje božje in človeške postave se tudi Cerkvi grabi njeno premoženje, in smeje dele sovražniki njen<> posestvo, ki je vender naj svetejše in naj pravič-niše na svetu. Tako se ponavlja Krisusovo terpljenje naprej in na- 1>rej v njegovi Cerkvi. In podobnost med obema je to-ika, da se nahaja celo v posameznostih. (Konec nasl.) Zmaga *r. hrUa r ir. in XVI. stoletji* „In ker se bo razmnožila hudobija, bode umerznila ljubezen pri mnogih." Mat. 24, 12. Svet se primerja njivi, na kteri med čistim žitom raste tudi kokalj, ki ga pa gospodar do žetve pusti rasti, in sicer zato pusti, da bi s kokaljem ne bilo izpleto in iztergano tudi žito: to je, na tem svetu živijo dobri in hudobni skupaj; časih se nahaja letu hudobnih ljudi še več kot dobrih. Nebeški gospodar čaka, da bi se poboljšali hudobni, z veliko dobrotljivostjo in poterpljivostjo, ktera se pa kedaj spremenila bode v tem veči ojstrost. Gospod Bog ima hudobne iu sovražnike svetega križa večkrat zato, da skuša z njimi in spopolnuje pravične, kakor govori o tem sv. apostelj Pavel: ,,Pohujšanja morajo biti, da se poterdijo oni, ki so za dobre bili spoznani." V začetku XV. stoletja že so se prikazovale različne razpre, nasilstva in pohujšanja v naročji svete cerkve. Na Francoskem so Albigenci, na Talijanskem Valdenci, na Angleškem Viklefovci in na Češkem Hu-sovei napraviIjali velik hrup, prederzno ustavljajo se duhovski in deželski oblasti in odtergovaje od cerkve Jezusa Kristusa in njegovega svetega križa. Kmali potem je vstal Martin Luter, Janez Kalvin in nekteri drugi, ki so češ da popravljatclji (reformatorji^ svete cerkve le sramotili duhovsko oblast, odpravili daritev svetega križa, zavergli spoved, molitve za mertve, nauk o odpustkih in druge členke vere kerščanske. Podobe kri-žanega Zveličarja in svetnikov Božjih so odpravljali in pokončevali, in da bi tim več naslednikov mogli dobiti, je Luter učil, da človek nima svobodne volje, da ne more toraj ne spolnovati Božjih zapoved, ne hudega se varovati: — da greha ne sprostujc odrešenje, da naj človek le močno veruje itd. Kalvin pa je učil, da je Bog nektere ljudi brez njihovega zadolžen ja odmenil za večno pogubljenje, in da jih toraj on slepi in do dobrega oterpnjene dela. — Djpivedati se no da, kako veliko skoao so sveti cerkvi prizadeli le ti novoverci. Nravna spridenost, hudobija, nevera in razkolnija je rastla od dne do dne. Neki verovestnik ali misijonar je pridigoval nekdaj poganom ter med drugim rekel: „Bog je povsod pričujoč, vse vidi, in ker je neskončno pravičen in svet, dobro plačuje in hudo kaznuje." Na to mu neki svojim strastira ves vdan pogan reče: „Ne zamerite, Častiti gospod! Mi nočemo takega Boga, kteri vse vidi, in kteri je tako pravičen, da hudobne kaznuje. Obderžite tega Boga le za se, mi takega ne potrebujemo!" Iiavno to se more reči o obnovi ali reformaciji cerkve v XV. in XVI. stoletji. Razuzdanim ljudem niso bili po volji taki nauki, kteri jim nakladajo v postavi Božji težke dolžnosti in ostre pravila vernega življenja. Jezus Kristus se jo včlovečil ter prišel na svet, da bi spričevanje dal resnici, zaterl krivico, učil pravico in jo poterdil s svojo kervijo, da bi svet iztergal iz greha in ga osvobodil. To spričevanje je on mnogotero dajal, in sicer nekaj s svojim učenjem in življenjem, nekaj s čudeži in zlasti s svojo prebridko smertjo kot pravi Rešitelj in Srednik med Bogom in človekom. To je tudi pravici naj močnejši spričevanje. — Smert Kristusova je poterdila sveto pismo in njegove prerokovanja, in v pravi svetlobi pokazala njegove predpodobe. Smert Kristusova je toraj sveti ključ, kteri je odperl sedmere pečate, s kterimi so zaperte bile dotlej bukve življenja. Jezus Kristus je pred svojo smertjo postavil sveto cerkev; dal ji je za vidnega poglavarja na zemlji Petra, kterega je imenoval skalo, na kteri je hotel imeti stavljeno cerkev to nepremagateljno. Aposteljnom in njih nastopnikom škofom je dodelil tisto moč, ktero je on prejel od svojega Očeta nebeškega, in obljubil jim, da ostane z njimi do konca sveta. Toraj sveta cerkev ukljub vsakoršnim napadom od strani popravljačev ali reformatorjev v teh dveh stoletjih ni poginila, ker Bog sam je zvesto varoval svojo na skali zidano cerkev. Koliko škodo je v keršanskem svetu naredil Luter, Kalvin in Henrik VIII., to je sploh znano. Ko bi bila Evropa tedaj ostala katoliška, kako lahko bi se svetemu križu pokorni vdali bili razni narodi po vseh takrat znanih delih sveta, po Aziji, Evropi in Afriki. Poravnati bi se bilo dalo razkolništvo vzhodnje in odpraviti mo-hamedaustvo, ko bi nastale ne bile nove grozne pohujšanja v XV. in XVI. stoletji. Kolika odgovornost bode pred Bogom tistim, ki so krivi te grozne nesreče! Sveta katoliška cerkev nikdar ni jenjala k sebi vabiti v svoje naročje odpadlih kristjanov, in k spoznanju pravega Boga naklanjati poganskih narodov. Leta 14J2 najde Kolumb Ameriko. Koj so jeli tje hoditi verovest-niki katoliški, da bi ondi divjim narodom oznanovali zveličanski nauk Jezusov. Zlasti je bil red tovarštva Jezusovega, ki ga je 1. 154«) vstanovil bil sveti Ignacij Lojola, mož ves goreč za sveto vero, v tem oziru med pervimi. Po vseh straneh širnega sveta so pobožni in visokoučeni redovniki njegovi z velikim vspehoui oznanovali sveti kriz. Sveti Frančišek Ksaver je v Očenašu, kadarkoli je molil prošnjo: „Pridi k nam tvoje kraljestvo", nekoliko postal ter goreče poprosil Boga, naj sveto cerkev razširiti in povišati blagovoli. Pa s tim ni bil zadovoljen ; z gorečo molitvijo je sklepal tudi naj močnejše prizadevanje in delovanje. Vidil je dostikrat, kako francoski in špaujolski kupci v sinertni nevarnosti potujejo čez morje, v daljnih deželah iskaje svoje sreče; tedaj je ves presunjen vzklical: „Kako je to mogoče, da so ti možje mnogo goreoniši in pogumniši v iskanji in pridobivanji zemskih ncčiraurnih zakladov, kot jaz, kteremu je od-men, iskati Bogu duš ter razsirjevati njegovo kraljestvo? Vsako jutro molim : „Pridi k nam tvoje kraljestvo !'• pa se le mudim storiti kaj k razširjenju tega Božjega kraljestva! Ta misel ga je vnela, da je vzel v roke popotno palico in šel v Indijo in Japoniio, in iskal tam duš za Kraljestvo Božje. Kakor bi ga bil veter nesel na svojih krilih, naglo je prispel na Kitajsko in Japonsko. Niso ga zaderževafe nevarnosti na morji, ne puščave in gorovja, ne viharji, ne sovražni ljudje, ne mraz ne vročina, ne divjota narodov, k kterim je hitel. Križ Jezusov — to je bilo njegovo edino orožje; s tem si je prizadeval, da bi svet pridobil za Kristusa in njegovo sveto cerkev, ter narode pripeljal k slavni svobodi otrok Božjih. Obiskal je Mabero in Cejlon in Malako, in povsod so razne čudovite dela preslavljevale vstanove njegove. Sv. Frančišek Ksaver je 52 pokrajin spreobernil k Kristusovi veri, postavil zastavo svetega križa v prostoru 3000 milj zemlje obsegajočrm, in kerstil je s svojo lastno roko en milijon malikovavcev in mohamedanov. Rimski papeži fo si vselej prizadevali in si prizadevajo še dans, da se razširjuie vedno češčenje svetega križa. Podpirani po katoliškin vladarjih so z velikimi darovi vstanovili v glavnem mestu kerščanstva v Rimu vstav misijonarski „Collegium de propaganda fide", kjer sprejemajo mladenče iz vseh narodov in jezikov, izmed nevercev in odpadnikov, izmed poganov in divjakov, ter jih izgojujejo, v kerščanski veri podučajo in izrejajo, za mašnike posvečujejo, ter pošiljajo potem za misijonarje nazaj v njihove domačije. Kako veliko si prizadevajo oni za razcvčt misijonarstva, vidimo iz tega, ker so ko j v pervih časih le v Severni Ameriki vstanovili nad 30 škotijstev, po kterih si od dne do dne vzmaguje češčenje sv. križa. Tako vzderžavajo tudi misijonarje v nevcr-skih in poganskih deželah, v Carigradu, v Siriji, v Palestini, v Arabiji, v Egiptu, na Kitajskem, na Japonskem, v Sijanu, v Perziji, v Indiji, na Algirskem pri Senegalu ter po otokih južnega morja. Kakor verovestnikom, tako protijo tudi novim spre-obernjencem mnogotere preganjanja. Bog jih krepeuje, da v spoznavanji križanega Jezusa živijo do smerti stanovitni. Kadar je trinog Ksogunsama v Japanu preganjal cvetočo cerkev, je živel ondi prav imeniten mož, ki je bil čuvaj občne hranilnice ali zakladnice. Tudi on je bil pripeljan pred sodnijo, naj bi zatajil svojo vero ker-ščansko, molil z nova malike, ali pa umeri. Modri ta človek in goreči častitelj svetega križa spregovori, da je pripravljen poslušati in se podati, toda le proti temu, da se zbero najglasovitnejši učitelji taiste pokrajine, in ga prepričajo zmote ter mu overžejo vse vgovorc: ako jim pa to po sreči ne steče, in bi morda premagani bili oni, tedaj naj mu dajo svobodo ter pustijo ga mirno živeti. Ksogunsama spolni to željo in skliče prav veliko bonzov ali poganskih duhovnikov k učenemu razgovoru. Kristjan naš je tako modro, jasno in doveršeno branil resnico kerščanskega verstva, da so poganski učitelji utihnili, in sodniki izrekli, da je zmaga kristjanova. Nato so poganski modrijani jeli oporekati: ,,Doslej si govoril ti le besede, kar nič ne veljd. Hočeš li ska-zati nam resnico svoje vere, pokaži nam to v djanji. Ako z močjo svoie vere vpričo teb sodnikov moreš storiti kaj znamenitega in očitnega, kar presega naravne moči, tedaj se hočemo za premagane pripoznati. Dobro, pravi na to kristjan; ako zahtevate vi čudežev, vam jih hočem pokazati, in sicer ne le enega, temuč dva. Najprej vas prašam, kaj mislite, je-li blagostan moje hiše in rodovine moje tako meni na sercu kakor Kso-gunsamu blagostan njegovih podložnikov ? — Oni mu odgovorijo: To je gotovo; sej te poznamo. — Prav to- raj , pravi kristjan, — in jaz sem pripravljen svoj in cele svoje hiše blagostan in vse časno premoženje darovati, in vso toliko zgubo radostno terpeti za Kristusa in njegovo sveto vero; to je pervi čudež. Ako ste tudi vi pripravljeni storiti vse to za svoje bogove, za Kazaha, Amisa in Amida, pa nočem, da mi štejete to za čudež. Drugi čudež pa bodi ta: da sem jaz brez pomislika pripravljen raji življenje dati in umreti, kot zatajiti vero v Jezusa Kristusa. Kaj mislite, imate li vi tudi pogum storiti ravno za to svoje kamnite malike V Meni se zdi, da ne; to, glejte, je drugi čudež. Protivniki niso vedili na te besede mu nič odgovoriti, temuč osramoteni so mogli odstopiti. — Pa vendar vse to ni nič pomagalo. Viteški kristjan , ker vere v križanega Jezusa ni hotel zatajiti, je moral podvreči se raznemu terpinčenju in mučeništvu. — In tu na Japonskem je za vero Jezusa Kristusa pomorjenih bilo več kot en milijon stokrat tisuč kristjanov. Jože Marešič, bivši dulloven na šmarni g-ori. (Spisuje Ant. Namre.) (Dalje.) V šolskem letu 1817 nastopi svoje novo stanovanje, in hrano vživa boljšo kakor doma, in v šoli se prav dobro uči. Slišal je, da po velikonočni šolski skušnji se otroci za ene dneve na počitnice k staršem razpuste. Tega časa je Jože komaj čakal. Ko je privoljenje dobil iti domu, teče nemudoma, da bi vidil svoje starše, biate in sestre. Čudno, prečudno! V očetovo hišo pride, a žalibog! ne najde, ne očeta ne matere, ne bratov ne sester, nego vse ptuje ljudi. Ti mu pravijo , da so osebeniki ali go-stači, da so oče in mati na 11ervaškem. — Kam se hoče revni šolarček Jože zdaj podati? Gre k bližnjemu sosedu, pri kterem je stric služil za hlapca. Stopivšemu v sosedovo hišo zarenči sosed: Kaj si prišel domu stradat? Očeta ni tukaj, na Hervaškem so pri sv. Mariji v Dolu. Jože se ihti, debele solze >e udirajo po licih, in stoji kot grešnik pri vratih. Gospodar mu reče sesti k peči in mu da košček kruha za berače pripravljenega. Sosed nadaljuje: Oče, mati in otroci so stradali, da je bilo joj. Mislili so, da bi se morebiti ložej preži-vili na Hervaškem. in dali so svojo hišo v najem. Kakor slišim, se godi očetu slabo, materi tako, -- morebiti so ti oče že od lakote umerli, saj niso mogli delati, veš kako so imeli otekle roke, kot da bi bile poparjene. Jože, to slišati, zažene jok na glas, solz«' mu zmočijo otrohni kruh, daje v rokah se ves zdrobil in razsul. Precej beži iz sosedove hiše in se poda proti Novomestu in jokajo vpije: Atej, kje ste? Mama, kje ste? Se>tra Mica, brat Loreneek, kje ste? Oh, če so Atej umerli, ki so me tako radi imeli! Oh, če ne bom več Mame vidil ! Take misli mu tarejo serce, truden. Iae« n prileze v Novomesto, kjer so ga začudeni sprejeli in ga popra-Ševali. zakaj da je tako naglo prišel nazaj. Reve/< k se je vsem smilil. — Se bolj pridno se je zdaj v šoli učil, in dobil je v pervem razredu nemških šol v znamnje pridnega učenja lep dar. knjigo ..Adelungs \\'orterbuch". Zato so ga tudi součcnci spoštovali. Primerilo se je vender, da ga je kteri z razterganeem pital, pa Jože je bil tiho, akoravno pobitega serca. Ce bom tiho. si je mislil, si bom ložej ljubezen so učen cev pridobil. Iu res je s časoma marsikaj od součencev dobival. Hrano ima kake dve leti zastonj. Tretje leto veli gospodar, dosti je toliko, naj si deček pomaga za naprej sam. Gospodinja bi ga imela še rada. Ko ni njena beseda veljala. reče dečku, da naj pride vsaki teden do nje. Prišel je k nji vsaki (»onedeljek. in dobra žena mu staro šestico pomoli, da »i imel za papir. Bil je varčen, že popisan papir je nosil v štacuno, in dobil je zanj belega papirja, kupil si t"e le to, kar mu jc bilo prav potrebno. — Gospodinja, ;i mu je dajala stanovanje, je umerla, in tako je bil na enkrat na koncu šolskega leta brez hrane, brez pravega stanišča. Počitnice minejo, oče velijo: „Jože, doma boš ostal, in pojdeš služit; jest ti nič (lati ne morem ; prijatle si zgubil, čemu bi raztergan hodil po svetu, ker lahko krave paseš, in v službi dobivaš hrano in obleko." — Mislil >i je. sej sera bil leta 1817 pervi v pervem razredu nemških šol obdarovan s knjigo „Adelungs W«irter-buch", če tudi sem nekoliko padel, ker nimam .,inštruktorja", vender ni šole pustiti. Bilo jc njegovo narveči veselje vsak dan oo. frančiškanom pri sv. maši streči, in sicer brez plače. Tudi je kaj rad k sv. maši zvonil. Dostikrat jo že ob treh zjutraj pri velikih cerkvenih vratih čakal, in ko so se vrata odperle, je smuknil Jože k zvoniku, da zvoni o pravem času. Zakristan mu je povedal, kaj in kako naj med zvonjenjem moli. Zvonil in molil je ob enem. Ze s tem je kazal, da ga vesele svete opravila, da sv. mašo ima v veliki časti, in da on, kadar k sv. maši streže, namestuje angela, kteri nevidno Jezusu streže. Ni se umikal tej postrežbi, kakor nekteri mlačni , še {»rosil jo druge, naj mu dovolijo streči pri sv. maši. Mi-oval je tovarše, kteri so pri sv. maši okrog zijali, se smejali ali pogovarjali. Počitnice minejo, deček se poda spet v šolo v Novo-liiesto v tretji, po novein v četerti razred. Kje bo imel hrano, kje stanovanje, nc ve. Znan človek je stanoval kot gostaČ v neki hiši. Tega Jože obišče. Gostač pri-|h»veduje, da hišni gospodar ima porednega sina, ki se noče učiti, in bi ga rad dal kam na deželo v pokorjenje. Nadaljuje se, morebiti bi dal ta mož sina tvojemu očetu, da bi se čevljarstva učil, ti bi pa namesti sina bil tukaj, in bi eden drugemu nič ne plačevala. Kmali se očeta zmenita iu menja je storjena. Tikoma gre vse. Pravična menja je. Stradala sta oba, da so se jima čeva kcrčilc. Po Kostanjevici leti Simen, ko zgubljeni sin meršav in izstradan, .lože pa v Novomestu milo gleda po pomoči, po dobrotnikih. Pridno obiskuje dobro mamko, ktera mu daje vsaki ponedeljek šestico, varčino ravna, da si do konca leta prihrani 2 gold. za počitnice. — Stradanja naveličan pomišljuje, kam bi sel, da bi -i pola j-al svoj stan. Misli si, zdaj prestopim v latinske šole. pa kam, kje? V Novomestu ne morem ostati, ži-veZa nie. obleke nič, stanišča ne; zdaj, dasi ravno nisem beračil, vender sem beraško živel; moram iti kam drugam . da s«- nii bo bolje godilo. - Ko to premišljuje, pride k njemu dober, izversten dija\ in ga vpraša: Jože, kaj premišljuješ? 1 kaj. šolsko leto mine kmali, tukaj ne mislim ostati, ki nimam kaj jesti, to premišljujem, kam l»i šel. Tone mu odgovori: Veš kaj? v Karlovec na llcrvaško pojdi, jest grem tudi; tam je vse po ceni, meso po 'J kraji erja funt, po l prav dobro vino bokal. Jože mu v besedo skoči: Kaj vino, kaj meso, da bi le \sak dan malo kruha imel, ali krompirja in fižola. Res je to, pravi Tone. če pa kaj boljšega dobiš, je tudi 1>rav. Meni se ne bo godilo slabo, moj oče mi bodo irano plačevali, ti jo boš pa dobil zastonj, če boš hotel male otroke učiti, kajti v Karlovcu že v pervi latinski Šoli dijaki inštruirajo. Jožetu serce poskakuje, zdi sc mu. da se mu nova sreča odpira, če tudi je mladini nevarno na tuje hoditi. Prejemši šolske spričala se podasta oba proti Karlovcu. da kaj pozvesta in svojo srečo poskusita. Tone ima denarja dovelj, Jože pa 2 gold. prihranjena od dvo-jač. Srečno prideta v Karlovec, prehodita mesto. Tone si poišče stanišča in hrano za 4 gold. na mesec, na to iseta še Jožetu sreče. Pri neki hiši stoji na pragu žena. Tone jo popraša : Mamica, potrebujete podučitelja, stanišče mu dam druzega nič ne. Jože je vesel, pozabil je za hrano skerbeti. Oba se podasta domu na počitnice, ko sta zvedila, kam v šolo. Jože pripoveduje doma staršem, kje da je bil, in da ga v Karlovcu čaka sreča. Cele počitnice Jože doma pri sosedu krave pase, zato dobi 1 gld. 20 kr. starega denarja, druga soseda mu daru je černega platna za hlače, mati mu narede srajco, oče čevlje, Tone mu da staro suknjo, botra potico, padarica 4 groše, in tako se poda proti Karlovcu, kamor na vseh Svetnikov dan popoldne pride. Jože je v Karlovcu. Najprej gre v samostan oo. frančiškanov k vodju Karlovške gimnazije, prijazno je sprejet in v pervi latinski razred zapisan. Zdaj gre obljubljenega stanovanja iskat. Jože pride v hišo in vidi, da se gospodinja čmerno derži. Na pozdrav: „Hvaljen bodi Jezus Kristus," gospodinja zaraermra nekaj. Prišel sera, pravi Jože, kakor ste mi pred dvema mescema obljubili in rekli mi priti. Ona odgovori: Pri nas ne dobiš sta nišča, gospodar noče nobenega, sami smo siromaki, naš komaj šest let stari deček Mikič ne pojde še v šolo; odlazi, kamo ti drago. <) Bog pomagaj! zdihne Jože, kaj pa bo zdaj ? Kam hočem iti? Nobenega znanega nimam, kje bom to noč spal? Jože gre iz sobe, na glas joka pred hišo, da ga ljudje gledajo. Iz ravno te hiše pride iz druzega po-stropja prijazen krajač na ulico in ga vpraša: Kaj ti je, sinko? Jože ga milo pogleda, zbrisuje solzo z očes, ihte reče: Tukaj so mi obljubili dati stanišče, zdaj pa pravijo, da mi ga ne dajo, naj odidem, zdaj pa ne včm, kje bom spal, denarja nimam, da bi stanišče najel, goldinar in 2 krajcerja imam, pa si mislim za ta denar knjigo kupiti za pervo latinsko šolo, dijak sera, starši nimajo nič, da bi mi dali, jest bi pa rad hodil v šolo. Krajač ga vpraša: Kako ti je ime r Odgovori mu: Jože. No JoŠko ne plakaj; reven sem morebiti kakor tvoj oče, ženo imam in petero otrok, v tej hiši gostujem, le eno sobo imam, — pojdi gori, povej mamici, da sem ti jest rekel gori iti, gori v moji sobi boš prenočil; zdaj grem kupit si svile. Rad ga vboga. Mož pride domu prijazen in mu veli: Necoj boš pri nas podstreho, samo dati ti ne moremo ništa. Blizo samostana in Šole je Kranjica, pekinja, dobra duša usmiljenega serca, ohiši jo jutri, gotovo dobiš kaj živeža. Koj drugi dan gre Jože po šoli k pekinji. Beračil ni nikoli, ali primoran je bil tukaj pred kuhinjo stati. Gospodinja pride iz hiše, serce se mu trese. Dijak, ga vpraša, kaj bi rad? Prosim vas, mila gospa, malo kruha. Gospa odpre omaro, seže jo hlebček kruha in mu ga pomoli rekoč: Tu imaš debček in smeš priti vsaki dan po druzega. Jože ji reče: Lepa hvala, premila gospa, vi mi boste življenje ohranili, nimam se pod milim Bogom kani drugam ober-niti, kakor k vam. Z Bogom, gospa mamica! in ji poljubi roko. Ko na stopnice stopi in po njih iz veže gre, odterga si košček kruha in ga jč po ulicah do cerkve oo. frančiškanov. Gre v cerkev, poklekne pred altar Matere Božje in moli: O prcbhižena Mati Božja! Ko sera od doraa šel, mislil sera si: Kdo bo moja krušna mati? Kje bo moja in Božja Mati? Glej danes sera našel obedve. Ti Božja Mati gledaš milo na mene in pokazala si ini krušno mater, ta mati mi je že hlebček kruha dala, Ti si me do nje pripeljala. Vodi, oh vodi me in pomagaj mi, da bi mogel se v šoli tako učiti, da bom kedaj duhoven, da bom zamogel Tvojega Božjega Sina nebeškemu Očetu na altarjih darovati -- Tebi v čast. — Na to vstane in gre v svoje stanovanje k krajaču. Krajač ga popraša: Kako si opravil pri pekinji? Prav dobro, gospa pekinja mi jc rekla, da naj pridem vsaki dan k njej po hlebček kruha. Toliko kruha na dan, mislim, je zadosti za mojo hrano, in druzega nič ne potrebujem. Med hudo vojsko s stradanjem in pomanjkanjem je .lože latinske šole v Karlovcu in pozneje spet v Novo-mestu doveršil, tako, da je zamogel s kraljevim prerokom reči: „ Veliko žalosti in britkosti sem našel," pa — Bog, Marija in dobri ljudje so bili moji pomočniki. — Sedmo in osmo latinsko šolo je gospod Jožef izdelal v Ljubljani. Tudi v Ljubljani se mu je godilo tako, kakor vsakemu, ki im**. h' Boga in dobre ljudi v pomoč. Skoz dve leti je imel pri občespoštovani Tribucijevi družini izdatno pomoč in v vsih revah pomagljivo pribežališče. Hvaležno se je do smerti spominjal preblage Tri-bucijeve rodovine. Po končani osmi šoli je bil v ljubljansko škofijsko semenišče sprejet. Kar je pervošolec pred altarjem Matere Božje v cerkvi oo. frančiškanov v Karlovcu Marijo prosil, je dosegel. Po doveršenem bogoslovji je bil naš gosp. Jožef na sv. Ane dan leta 1832 raašnik posvečen v veliko veselje staršev iu vse rodbine. Služboval je kot duhoven pomočnik naj pervo v Fari pri Kostelu celih 5 let. potem v Logatcu čez leto in dan, v Šmihelu pri Novomcstu čez 11 let, v Tomi-šeljnu blizo dveh let, v Vodicah 8 let. Tu je jel bole-havati. Si svoje življenje v prid svete Cerkve in v blagor vernega ljudstva, ako bi bila Božja volja, dalje ohraniti, se je v svečanu leta 18(50 v začasni pokoj podal k svoji nebeški Ljubljenki, k Materi Božji na Šmarno goro. Ko sc je vedno bolj bolehnega čutil, je prosil za pokojnino, kar se mu je leta 1803 poterdilo. In tako je, akoravno slabega zdravja, kot romarski duhoven na Šmarni gori celih 12 let še pastiroval, dotlej, da se je lo. svečana letošnjega leta, od hude vodenice utruden terpin, preselil v večni počitek prejet zasluženo plačilo. Zvestoba v pastirski službi ranjcega gosp. Jožefa še ni pozabljena. Vsi predniki, ki še živijo, ali so že pomerli, so ga hvalili, česar smo tudi mi, tovarši njegovi, žive priče. Imam v rokah <> spričeval od njegovih bivših fajmoštrov. Vseh «> vestno spričuje, koliko je ves Čas svoje duhovske službe dobrega storil v šolah, na leči, v spovednici, za cerkev in deželo, Bogu k časti in ljudem k zveličanju, kakšen dober pastir svojih ovčic, kakšen zvest prijatel svojih duhovnih sobratov je bil. — Imam v rokah tudi dve spričali od visokocast. ško-fijstva ljubljanskega, kteri veselje, hvalo in pohvalo iz-rekujetc zastran podučevanja šolske mladine. Njegova sveta pastirska skerb mu je gotovo častitljiv sedež v nebesih pripravila, in pobožna molitev, ona njegova zvesta voditeljica k Bogu, mu je stezo k Očetu naredila. Ra-dodarnost, ona božja prijatlica , ki po besedah svetega Jeronima večne smerti reši, grehe izbriše, in lahko na ravnost pred Gospoda gre, ker sc nje nobeden nebeških vratarjev vprašati ne upa: Kamo greš, ona ga je gotovo k ljubemu Očetu pripeljala; kajti rad je vbogajme dajal, zlasti svojim revnim žlahtnikom. „Kdor pa usmiljenje skazuje, tudi usmiljenje najde." — (Dalje nasl.) Ogled no Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Pomanjkanje duhovnov zmiraj bolj žuga. Na Verhpolji v Moravski fari bi prav radi dobili kacega gospoda, ki je sicer morebiti že v pokoju, samo da bi mogel imeti še opravilo ob nedeljah in praznikih. Vse je v dobrem redu, za duhovna je lep vert, precej polja in travnikov, in nekaj bire. Po novem imeniku ee. oo. Iraneiskanov ima okrajina sv. Križa duhovnov 102, 13 bogoslovcev duhovnov, 17 klerikov na bogoslovji in v modroslovji, 3 novince; 24 bratov neduhovnov s slovesno, 8 s prosto obljubo, 4 laike novince, 20 tercijarov, skupaj 191 oseb. — Naj stareji po vstopu v samostan so preč. oo.: Ilermagora Roina (od 1. 1819), Odorik Va scotti in Benvenut Crobath i od 1. 182(3) itd. Izmed laikov jc naj stareji č. br. Tobija Vernik (od 1. 1827). Provincijal te okrajinc je p. n. o Miroslav Hoenigman; general ali veliki namestnik vesoljnega reda pa v. č. o. Bernardin a Portu Romati no, stanujoč v Rimu v samostanu „Ara Coeli." Veselica katoliške družbe preteklo nedeljo je bila tako obilno obiskovana, da so bile vse tri sobe in vsi prostori prenapolnjeni. Pa se tudi dobro obnesla v prid terpečih in stradaj oči h No t ran j cev in Dolenčev, ker petere tombole vsaka z 10 —18 činkvini so dale 27") gl. 70'/. kr., če tudi so bile tablice saiuo po 5 kr. nastavljene. Da tega lepega zneska ni>o spravile le same — sicer vse hvale vredne koračnice in kuharice — s kterimi piškavi liberalizem rad društvo pita — tega si menda tudi Tagblatt pri vsi svoji zvijačnosti ne bo prederznil terditi. Društvo je s tim pokazalo, da ima veči moč in globokejši korenine v Ljubljani, kakor pa je marsikomu ljubo. Ni bilo nobene nadlež-nosti; kdor je hotel, se je vdeležil tombole, iu kadar se muje ljubilo, je odšel, in prihajali so vmes drugi: vender pa je bilo od konca do kraja vse napolnjeno. Bog plačaj poštenim ljubljanskim prebivalcem to prelepo in v resnici blagoserčno darežljivost, ki so jo skazali svojim bratom po deželi! Vsak naj si je svest, da jc svoj dar posodil Gospodu, kteri tudi kapljice hladne vode, ki jo poda kdo žejnemu bratu, ne bo pustil brez plačila. Prelepo goliško monštranieo, 24 palcev visoko in skoraj pol tega široko, je naredil g. Zadnikar v Ljubljani. Vse je čisto srebro, vse prav tenko in lepo izdelano, vse doma doveršeno in tako vravnano, da se da vse narazen razsiikati. Ob straneh sta Marija in sv. Jožef in nad lunieo v sredi sv. Nikolaj, ob straneh pa sveta deželna pomočnika, Ilermagora in Fortunat in bolj zgoraj Bog Oče. Tehta (i liber in vredna je do ^1.. r,-s častitljiva posoda, naročena za kapitelsko cerkev v Noveinmestu Ter/.asko precastilo školijslvo je v škofijskem listu za mesec svečan 1872 prav serčno priporočilo novo vstu-novljeno bratovšino za vedno češenje presv. Rešuje ga. Telesa in v pomoč ubožnim cerkvam. „Xaj gorečniše želimo," pravi priporočilo, ,.da naj bi se v nas in v drugih ljubezen do Sv. Rcšnjega T««|esa od dne do dne bolj razširjala; da bi se popravljale krivice, ki se delajo božji Večerji z nevrednim vživanjem, s preklinjevanjeni in drugimi bogoskrunskimi djanji; da Ki vseganiogočni in usmiljeni Bog, naklonjen z bogoljubnimi prošnjami ino-livcev, razlijal milosti, ki so potrebne toliko jmsamczniiii vernikom, kolikor sploh vsi človeški družbi. V Terstu je res se toliko bolj potrebna taka bra-tovšina, ker tam je nekaj velicega milovanja vrednih novih n e j e v e r n i k o v, ki z veliko silo zatirajo >v. vero prav z očitnim in naj prederzni>im skrunjenjein dni Gospodovih itd., kakor piše ondotni katoliški list. S Kaple na Koroškem, ( i* Žnjmilc Sf*f. K>n>l>i.\ Blagovoli, draga nam Danica! sledeče verstice v svoje pre-dalčeke sprejeti ter naznaniti prezgodnjo smert kranjskega rojaka, visoko častitljivega kajdanskega /upnika. Tmerli so nam namreč po kratki bolezni g. Štefan Kenda, kerški duh. svetovalec in župnik v Kapli, 2.». svečana, na sv. Matija dan popoldne, ravno ko je bil sv. blagoslov v cerkvi. Ranjki so bili v spodnji Idriji (pri Fari) na Kranjskem 1. 1812 rojeni ter so (najberže) v Ljubljani obiskovali gimnazijske in licejske Šole, b<»go-slovske pa v Celovcu, ker so bili sprejeti v lavantin>ko škofijo. Po letu 1858 so bili po razširjenju ker-ke -ko-lije privzeti čast. duhovšini ravno imenovane škofije. Kaplansko župnijo pa so vodili kot duh. pastir /.«• več ko l»j let, v vsem pa jc par mesecev nad 35 let. kar so bili posvečeni. i Fanjki župnik 80 bili znani zavoljo svoje blago-serčnosti, prijaznosti, gostoljubnosti in ljudomilega obnašanja do svojih faranov, ki so jim zlasti na dan po-greba svojo hvaležnost očitno in slovesno kazali. V torek, 27. sveč., je bil namreč njih pogreb. Ta dan je bil kakor zapovedani praznik. Od vseh krajev obširne in hribovite fare so hiteli v Kaplo farmani, pa tudi drugi, svojemu ljubljenemu župniku poslednjo čast na tem svetu skazat. Železna Kapla že davno davno ni videla pri pogrebu toliko ljudi skupaj! Ona sama je bila vsa dru gačna, kakor druge krati. Duhovnov se je sošlo vseh vkup enajst, njim na čelu bili so preč. g. prošt z Do-berlevesi, g. .Janez Lijavnik, ki so vse to žalostno opravilo vodili ter rajnega pokopali. N ekaj ss. mas se ]e bralo pred , nekaj pa po pokopu. Kaj ginljivo je jilo viditi. ko so po opravljenih zadušniea h v teržni cerkvi sv. Mihela vzdignili odličnejši farani trugo ter počasi s procesijo šli skozi terg z mertvaš ko muziko in petjem proti farnemu pokopališu k slavij eni Devici Mariji v Temju (Maria Dom), naprei šolska mladina, potem pa čast. duhovšina in obilno druzega ljud stva s svečami v rokah. Na pokopališu so nam v. č. g. prošt, še f»redno so rajnega gospoda v jamo zagrebli , prav gin-jivo mertvašnico govorili in pričujoče v seree ginili. Zatem so zapeli še čversti terški pevci premilo žalostinko. Moram ti povedati, ljubi bralec! da je na tem vzvišenem pokopališu pred cerkvijo Device Marije o takem času, kakor danes. moralo seree nekako ču dno navdahniti se in od perstenih til, ki hranijo toliko ljudi, se je, hočeš nočeš — vzdignilo gori proti večnim goram, ki obdajajo to lepo pokopališč, kjer je od nekdaj zelo obiskovana imenitna božja pot Device Marije. Že ie bila ura davno eno popoldne odbila, ko je bilo vse k ončano in so se ljudje razhajati začeli. Le en glas je bil slišati: Zares, dobrega župnika smo zgubili! Bog jim daj večni mir in pokoj! Z otoka Kerfa 4. sušca piše: naš jeruzalemski romar č. g. Peteri in. — V zadnjem naznanilu iz Tersta so se v naglici male pomote vrinile. Romarjev nas je IG, med njimi 10 duhovnov, neduhovnov. Vsi prav prijazni. Predsednika, podpredsednika , denamičarja so že v Beču izvolili. Vse te častne službe so v dobrih rokah, sosebno denarničar je v popotvanji že skušen mož. Po Terstu smo se tako iskali, kakor da bi slepe miši lovili, zadnjič smo se vender sošli pri ,.Sandwirthu44 in tam oukosili. Po lepi napitnici g. predsednika se napotimo k morju, kjer parobrod ,,Mak>imilijan" že pripravljen čaka ras sprejeti. Z nekakim čudnim občutkom stopimo na parobrod; zdravi in veseli smo vsi, ali liodemo tudi vsi tako zdravi in veseli čez kaka dva mesca tukaj na suho stopili V smo >i mislili. Oledaveev je obilo. Tretji-krat zaberlizga, most odločijo od barke, začne se gibati, vreidel se v>i odkrijemo, prekrižamo, Bogu, Materi Božji, angelu varim, sv. Nikolaju izročimo in priporočimo, in zdajei se pomikamo bolj in bolj od suhe zemlje; kmalu -no bili v sredi morja, ki jo pa, hvala Bogu! prav mirno. 0, ki v razne kra;e poj otujejo. Ntttcc iz gornje Nemčije pelje sabo iz Amerike čez Hamburg mnogo raznih tičev, do 200, ki prav lepo žvergolijo; namenjeni so sultanu v Carigrad. Kapitan se zove Spiro Marinovič, iz Boke doma, velike čverste postave, kakor njegovi sorodci. Perva noč na barki je bila prijetna, vsi smo dobro spavali, dasiravno nas še niso zibali. Nedelja, 3. sušca. Nebo je oblačno, mali valovčki Šumljajo, morske tiče lepo krožijo okoli barke, ki so nam v veliko veselje. Proti 11 pridemo do Vis-a (Lisa), vsi hitimo na verh barke, da ogledamo otok in kraj morske vojske, kjer si je Tegethol pridobil venec zmage in slave ; tolikanj bolj smo se nad tem pogledom rado-vali, kolikor redkejši so dandanašnje zmage (o Času liberalizma) v Avstriji. Ob 11 dopoldne smo se romarji spravili na zaseben kraj na verh Darke, smo glasno molili rožni venec in litanije Matere Božje ; tako bomo tudi nadalje delali. Marsikteri popotnikov nas je en Čas poslušal , in mirno proč šel. Mislil sem si, kaj bi neki kaki ljubljanski kulturonosni „tagblattar" počel, ako bi bil nas v okrogu zbrane, glasno moleče vidil? (Marsikteri bi bil Še z Vami molil, samo ko bi se bila barka malo pozibala: zakaj te sorte ljudje imajo veči del le takrat „korajžo" psovati, kadar so na terdem. Ako morje, in zraven celo pekel svoje žrelo odpira, je pač druga. Vr.) Proti večeru je začela bolj sapa pinati; odvečer-jali smo še mirno, tudi Še spat se vlegli, dasiravno se je barka že precej gugala. Nisem dolgo spal, kar me silno guganje zbudi, slišim tovarše stokati, po morski navadi, silna vročina, pot po obrazu in drugod so bližnja znamnja, da ji tudi jest ne bodem odšel. Vsi romarji več ali manj smo okusli to prijetnost. — Zjutraj 4. sušca. Razun trijeh, ki so še v postelji ostali, smo se podali vsi na verh barke, da smo se z jutranjim zrakom poživili; opoldne smo zopet vsi zdravi, proti pol 3 popoldne smo pred otokom Kerf-om, kjer ostanemo kakih 5 ur. Morje je še dosti mirno in bomo tudi na suho stopili ter otok ogledali. Iz Rima smo zvedili, da so v. č. prednik celega reda oo. kapucinov zmiraj bolj bolehajočega P. Maksa po nasvetovanji zdravnikov začasno poslali v Reko." Iz pisma nekega vradniškega gospoda. (Konec.) Tudi pomenek nekterih besed sv. Cerkve »liberalci" obračajo po svoje, da bi zapeljali manj učene, in jih z večim sovraštvom proti sv. Cerkvi napolnili. Poseben strah jim dela beseda ,.Anathema" in po pravici, če tudi jih Cerkev s tim ne miljari in ne preklinja, kakor oni vpijejo, temuč le naznani, da so iz narečja sv. matere Cerkve ločeni. Kak« rje pred ?bč> 1. krivo razlaganje besede .,odpustek44 Martin Luter porabil k odstopu od matere Cerkve, ravno tako se godi dandanašnji z besedo »papeževa nezmotljivost44. Liberalci sami dobro vejo, samo štulijo se, kakor bi ne vedili, da sv. Oče papež je nezmotljiv le kakor narvišji poglavar sv. Cerkve in samo kar tiče doematične in moralne predmete; pa vender se mučijo z dokazi, da je ta nezmotljivost smešna, in Šuntajo posvetne vlade, da je dopma od j apaževe nezmotljivosti njihovi samostojnosti škodljiva, k;>k< r »la bi ne bilo očitno, da božja vera in nji primerno življenje je narl oljša podpora tronov. Prostozidarji sami naj več škodujejo samostojnosti vladarjev in radi bi prestole poderli, ki jih Cerkev podpira. Od tod lagoj. Sicer pa ti slepi ljudje nimajo nič zapojadka, ali ga nočejo imeti, o razodenji Božjem. Če veliki sultan ali njegov »šejli-ul-izlam," ali če cesar vsih Rusov ali njegova sinoda svojim vernikom kaj ukaže, kar tiče njihovo vero, je tem liberalcem vse kaj več, kakor Če v sv. Duhu v koncil zbrana nezmotljiva katol. Cerkev kaj določi. Iz besede „Non possumus", ki jo po fakolišinah sv. Oče izreče, n. pr. če se tirja, da naj rado voljno odda, kar ni njegovo, so liberalci zaniČljiv pregovor storili, namesto da bi iz tega pregovora sprevidili, da rimski papež ni terst, od vetra majan, ampak stanovitna „skala." Kdor daje, kar ni njegovega, je sam tat. Liberalci dajejo nam tista imena, ktera njim samim pristujejo; samo ime ?,ultramontani" (čezgorci) je res naše in nam čast dela, zakaj kdor „čez gore" gleda, ta ima gotovo boljši vid, kakor ta, ki ne more čez svoj nos viditi. Pravijo pa nam tako zato, ker se „čez gore" ali na Laško, v Rim, na sv. Očeta oziramo. Samo škoda, da naši sobratje, ki v Rimu. in bliže Rima stanujejo, z nami te časti deliti ne morejo, ker jih nobena gora ne loči od sv. Očeta. Pravijo, da smo „sanjavci." Kolikor tistih resnic, ktere nas Božje razodenje uči, s svojim slabim razumom za-popasti ne moremo, to verjamemo in častimo kakor svete skrivnosti, in kar nam je sam Bog razodel, kar je Jezus učil itd., to niso sanje. Ali vse drugi sanjači so liberalci; sanjajo, da bodo katoliško Cerkev poderli; sanjajo, da bodo zakrament sv. zakona v živinsko ležišče preobernili; sanjajo, da kadar bodo duhovnim pastirjem in kerščanskemu nauku šolska vrata zaperli, še le tistikrat jim bo solnce blagostanja izašlo. Ali kaj rečem? O »blagostanju", o »napredku" sanjajo le njihovi nezvedeni bralci in njihovi sužnji, sami naj pervi in skriti glavarji pa sanjajo o pravu močnejšega, nazadnje pa o razdertju človeškega društva. Vse mogoče sanjajo ti ljudje; — samo na eno naj potrebnišo sanjo, ktera bi vsem drugim njihovim sanjam konec storila in sanjavce pozdravila, samo na to pozabijo: na--— smert! Je pa še drugo pleme sanjačev, kterih eni sanjajo, da človeški rod izhaja od opice (atine), drugi pa od žabe ; samo to je škoda, da jim te nezveste sanje še niso raz-odele, kdaj in kje je ta atina ali žaba živela. Mi pa ne sanjamo, temuč vemo po pameti, po skušnji in po na-ravski zgodovini, da ena žival se nikdar v drugo ne oberne in ne spremeni; petelen je bil pred 1S3S leti petelen in je peval, in petelen je še dandanašnji petelen in poje, — žaba pa kvaka. Laški „framassoni" nam pravijo, da smo „oscurantisti", nemški iiberaluhi, da smo „tinsterlinge", sreča, da Slovenci še niso tako deleč „napredili!" Misijonarji katoliške Cerkve so po vsem ovetu duhovno in materijalno luč razširili, in jo še zmi-rom razširjajo, mnihi njeni so nam starega sveta slovstvo ohranili in s svojim pomnožili, čuda polne izuajdcnc reči izhajajo iz naročja keršanske Cerkve. Naj pa liberalci izkažejo, kaj so oni dobrega iznašli? Ej, nočem več dalje blata mešati. Kaninooljarski rudečkarji, njihovi anji učenci in prihodnji nasledniki bodo svet razsvetlili! ! Sliši se večkrat od modrijanov, ne vem pa, ali so to tisti, ki vidijo pezdir v očeh druzih, v svojih pa bruna ne čutijo, ali pa taki, ki s tem hočejo svojo obloženo vest tolažiti, in ti pravijo, da katoliška vera, kakor je zdaj, ni več po duhu evangelija.*) Pa ako bi to res bilo, bi naša vera enak mir in pokoj vživala, kakor vse druge vere , liberalci bi nič ne imeli zoper njo. Ali ker se do zadnjega slova na nji spolnujejo vse besede njenega presvetlega Vtemelitelja o preganjanju in terp-ljenju, je očitno, da naša vera je prava vera, in da jo naš presladki Izveličar ljubi. O! ljubi jo, ljubi, iu to bi moralo vsacega katoliškega kristjana ganiti, in z neizrečenim veseljem napolnovati. Torej, če je Bog z nami, kdo bo zoper nas? Ce duhovni pastirji vsacega reda in stopnje, če omikani pisarji vseh narodov in jezikov, če mnoga katol. društva, *) Sej ie Luter je „Čisti" evangelij u!il — menda s tim, ko je bil Katereo iz kloštra izpeljal? Vr. kakor nepremagljive terdnjave nasproti stoje, in pod častito zastavo slavne, ljubljene Neveste vsigamogočnega večnega Kralja vsih kraljev — nesramne satanove sužnje po glavi bijejo, zmaga je gotova, kakor gotovo bo vsak, kteri po svoji zmožnosti zadobiti jo pomaga, na koncu svojih dni reči smel z aposteljnom narodov: „Dober boj sem bojeval, tek sem doveršil, vero shranil." Rmsffieti po »vetrn. V Gradi* II se po mirsikterih fabrikah dela ob nedeljah, pa tudi še celo o naj večih praznikih, kakor na Božič! V neki fabriki so zdaj v kratkem tako vravnali, kakor „Vaterland" piše, da morajo delavke, večidel deklice od 17—31) let, celo čez noč ostajati pri svojem delu v fabriki zraven moških! — Kje je mogoče blagoslova božjega pričakovati pri takem počenjanji? Je mar človek manj od živinčeta, ktero saj po noči mir ima ? Nenasitljivemu mamonu ni nič za Boga in praznik, nič za dušo in telo b!iž:ije*.i, amiiak le z t grabljeuje dvnira. Hinavci, ki jim je denar več kot človek , pravijo , da obertnija terpi, ako se ob dnevih Gospodovih ne dela, toraj vpregajo človeka tudi v nedeljo, ki jo je Bog odločil „za dan počitka'*! Ni čuda, da se tako godi. Za Laško so v kratkem času sv. Oče izvolili novih škofov; le še 10 škotijstev je praznih, ki imajo pa kmali biti obstavljene. Ker laška vlada izvoljenim škofom nobenega vinarja ne da, toraj jih podpirajo sv. Oče iz milošenj, ki jih sami dobivajo. Škofom je bilo prepovedano zastran prihodkov laško vlado prositi v škodo papeževih pravic. Sv. Oče zamorejo tako čisto samostojno sv. Cerkvi izvoliti prave apostol jske može za škofe. \ «'* I i k i rovar Marini je umeri, ako je res. kar iz Riina 11. sušca naznanujejo. V Flirmri je pred malo tedni umeri vrednik lista „Nazionale", utjevernik in sovražnik sv. Cerkve. Malo pred smertjo je še pisal pismo, v kterem kaže sovraštvo zoper papeštvo, čigar pogin — ž 1 i viditi. Se mladega zanikerneža pa je pobrala smert, in ni vidil, kar je želel viditi on — in ž njim še marsikteri golo-bradeži, kterih obilno kardelo utegne še pred Pijem IX v čemo zemljo iti, posebno tacih, ki papežu smert zelč in napovedujejo. V Pruski gosposki zbornici se je obravnavala postava o Šolskem nadzorstvu, ktero je undan spodnja zbornica sprejela. Bizmark je zopet natolceval, kakor v spodnji zbornici, in te dni je tudi v gosposki zbornici svoji novi postavi o šolskem nadzorstvu dosegel zmago. Teoretiško je zdaj šola od cerkve odtergana, in vlada bode pušala duhovstvo pri šolskem nadzorstvu , ali pa ga odvračala, kakor se ji bo zdelo; ker je pa Bizmark deržavni „oinnipotencIer", je očitno, kam da v* *eč meri. To-la : Bizmark i obračajo, Bog oberne; kajti Bizmark j»- le „pse vdo-omnipotent". Itelgiska zbornica je s 65 zoper 32 glasov sklenila, da ohrani poslanca pri papežu. liiiusko. Pri sv. Očetu je bilo te dni zopet 2o09 ljudi iz vsih stanov in iz treh fara, ki so papeža pozdravili za svojega duhovnega in časnega gospo«lovavca iu so jim z nepopisljivo vdanostjo naznanjali svojo ljubezen in zvestobo. Papež so jim pol ure govorili, jih tolažili in upanje razodeli, da še pride Č»st d i bo posten človek brez nevarnosti šel po rimskih ulicah iu mašnik in mnih ne bosta v skerbi za svoje življenje. Nedavno so namreč nevarno ranili duhovna , ki je Lil mirno po poti; druge zopet so zasramovali, kakor se piše v „Vaterland." /a katoličane na Ruskem s«* ravno zdaj o naj zani-kernejši dobi odpira veselo upanje. Med šesterimi novimi škoti za Rusko in Poljsko so prav čverati možje. Rusija vidi, da s stiskanjem katoličanstva nikakor ne gre in pričela je drugo politiko. \ Pragi se češkomoravski Škofje pogovarjajo zastran zboljšanja dubovske plače. Med tem je pa deržavni zbor na vladino predlogo za zdaj odločil 500.000 gl. v ta namen , pri kterih razdeljenji, kakor pišejo, bode vlada svoj vpliv in poseben ozir imela na svoje priver-žence. lHunai e iirnHnijsho. Od mladih umetnikov Tome a (zdaj v Monakovem) in Franke ta (zdaj v Benedkah) izdelki veselo poterjujejo, kako pridno oba rojaka na- Eredujeta v slikarstvu. Vsaki Ije izgotovil in poslal v •jubljano nekoliko tabel križevega pota, kakor je znano, da ga izdelujeta: g. Tomec pa je poslal tudi prav prijazno izdelano M a do no, ki jo daruje našim bratom v Bosni. Kdini glas je, da po teh delih soditi, ima domačija veliko pričakovati od rojakov, ki se tako marljivo urita v svojem delu. Tudi gospod Šubic, ne manj zmožen in verstnik unih dveh, ki se je s svojim slikarstvom , zlasti na presno (fresko) že sem ter tje dobro skazal, je zdaj v Benedkah. Bog daj sreča našim mladim močem! Kakor pa poglavitno h* Cerkev umetnosti podnet in tvarino daje, tako je umetnikom pomniti latinskega pregovora: ..Nemo dat, quod non habet..." „Nihče ne more dajati, česar sam nima." Noben slikar, če Še tako umen. ne more svetim podobam pravega pobožnega in spodbudnega vtisa z barvami dati, ako ga sam iz svojega lastnega serca zajemati ne more. Toraj i*e znano, da izverstni slikarji so bili tudi izverstni iristjanje. (Nove cerkvene skladbe.) Ravnokar ste prišli na svetlo „Dve veliki slovenski maši" na besede „Oče večni v visokosti!" in „V ponižnosti klečimo;" za 4 glase in orgije zložil Ant. Forster, vodja kora v stolni cerkvi. Sploh imamo malo velikih slovenskih maš, dobrih pa gotovo premalo; zato ste nam dobro došli te novi skladbi, in to tem več, ker za m u z i k a 1 n o vrednost in za cerkvenemu duhu popolno primerjenost ovih kompozicij nam je porok ime dobro znanega skladatelja. Dobivate se obe maši v enem zvezku za 50 kr. pri skladatelju (v semenišču) ali pa pri gg. Giontini-u in Klerr-u v Ljubljani. Ravno tam se še dobe tudi ,,Lamentacije" in „Očitanje" za 40 kr., in „25 cerkvenih pesem" za 80 kr. Z liomiskega. Mesca prosenca t. 1., bilo je ravno na petek, pride v naš kraj mlad kramar, pohiševalec, ki ga poznam že od davno in poznajo ga morebiti tudi drugi. Kakor je sam večkrat pravil, ni bil nikjer v šoli. Kar zna brati in pisati, so ga domači gosp. fajmošter naučili in hvaležen je zato dobroto tako, kakor bote precej vidili. Omenjeni petek je tega kramarja na potu noč zajela. da je moral „na kmetih" prenočiti. (Na kmetih sicer, kakor pravi, ne prodaja, ampak samo po mestih, tergih in posebno duhovnom.) V gostilnici tukaj, kjer ie prenočil, k njegovi sreči ali nesreči gospodarja ni bilo doma. To mu je bila lepa prilika, da je svojo volčjo dušo do živega razkazal. Z nekako mogočnostjo si za večerjo klobaso prinesti ukaže. Opomnjen, da je petek, jo po „liberalsko" zaverne : „Jest sem popotnik, zato zame danes ni posta; le urno jo prinesite, ta greh že jest nase vzamem." Ker so se ga ljudje res nekoliko bali in ker so zraven tudi menili, da ni prave vere, so mu prinesli klobaso — surovo. Pri taki večerji, in posebno, ko so roženkranc molili (molil ni) in je britko roartro v kotu nad mizo nekako zaničljivo pogledoval, je bilo vsih groza. In ta mesožerec, „inteligent", da se ga vsi 1 i b e- ralci lahko vesele, je proti ljudem tudi še takole mo-ževal: „Moja truga je več vredna, kakor ktera vaših bajt; znam G „šprah"; sem hodil po Turškem in povsod! Sem z vašim fajmoštrom hodil v šolo (v šoli pa nikjer bil ni), znam in vem več, kakor on." — „A1 i vi vse verjamete", jih vpraša, ,,kar vam duhoven pravi?"... Ko mu ljudje pravijo: da, se bahato in „moškou ponosi: „jestpane; se vidi, da ste hribovci!" — Hribovci so mu bili pa tudi zato, ker so ga tikali. „Jest z duhovni barantam," jo seka nadalje, „in jim dosti prodam , potem jih pa za norce imam." — Take „kulture" tedaj se mlad človek navzame, ki po svetu motovili in brez reznega in sebi primernega dela tako rekoč postopa. S svojo „žajfo", „cvirnom", šivankarai itd, pa s trošenjem laži in nejevere je to pravi „kultur-trogar," kakoršnim je veliko manj verjeti, kakor p 1 a-š ar jem in ciganom. nuhorshe spremembe. V ljubljanski škofiji. Umerla sta preč. g. Fr. Prus-n i k, korar v Novem mestu, 8. sušca, in v. č. g. S i m. Peharc, fajm. in dekan v Gradu, 11. sušca; fara je razpisana 12. sušca in dekanijska opravila so izročena č. g. fajm. v Begunjah Silv. Kes e tu. V lavantinski škofiji. Č. g. Matija Grosskopf je dobil naslov duhovskega svetovalca lavantinske škofije. C. g. dr. Jan. Lipold je postal župnik pri sv. Mart. poleg Šaleka, in č. g. Jože Štor župnik v Sevnici.— Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jak. Krušič za I. v Gornji grad; Greg. Dupeljnik v Negovo; Fr. Pir-kovič v Poličane, in Fr. Skorjanec v Ulimije. Č. g. Fr. Polak gre v začasni pokoj. — Dekanija sv. Martina pri Saleku se bo v prihodnje imenovala: Dekanija „Šaleški dolini" (Dekanat „Schallthal"). Dobrotni darovi. ^ Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. G. J. iz Štajerskega 10 gl. — C. g. BI. Artelj fajm. poslal 18 gl., da naj se na pol razdeli za uboge na Dolenskem in Notranjskem. — Iz Selc 21 gld. in 2 stari desetici poslal č. gosp. fajm. — Neimenovana 5 gl. — Od sv. Križa po čast. g. fajm. J. Dolničarju 9 gl. — „polovica za strad. na Dol., druga za reveže na Notr." — G. M. B—č 2 gld. — Iz Peč. 5 gld. — Duliovnija sv. Katarine v Topolu 12 gld. 25 kr. — Belska občina 6 gld. 40 kr. — Verhniška fara 30 gl. — Duhoven ljubljanske škofije 1 gld. — Iz Št. Vida nad Ljubljano: B. 5 gl.; J. 2 gl.; A. 2 gld.; K. 2 gld.; Fr. 20 kr. — P. n. g. kanonik M. Meršol 10 gl. — G. M. P. 2 gl. 50 kr. — Dobrovska fara in gg. duhovna 12 gl. — G. Jan. Gostiš«, mestni kapi., 10 gl. — G. Jož. Florijančič, župnik in dekan v Gornjem gradu na Štajerskem , 10 gld. — Fara Fužine (Weissenfels) 12 gl. — G. M. M. 5 gl. — Neimenevan dobrotnik 3 gl. — Dr ažgošani 9 gl. 20 kr. — V imenu Velesovske fare 5 gl. — Nakleški farmani z (luhovšino vred 22 gl. — S Križa duhovna pastirja in verniki 10 gld. 50 kr. — P. n. gosp. kanonik Jož. Pavšler 10 gl. — Iz Teržiča nabrano po Teržiškem č. g. fajm. 23 gl. 80 kr. Iz Preserske fare 5 gl. („za Dolenske stradajoče"). — Od neimenovanega 10 g. „za uboge na Dolenskem s pristavkom : Delajte dobro, dokler je dan; pride noč, ne bo več moč. K zbirki o veselici v nedeljo-večer so naslednjič še darovali: G. M. Gerber 4 gl. — G. M. T. v M. 5 gl. — Nekaj oseb iz družbe 1 gl. 10 kr. — Preč. g. vodja in kan. Fr. Kramar 10 gl. — G. mojster Novak 1 gl. — G. M. M. 2 gl., g. mojster Dr. 1 gl., g. dr. St. 1 gl. Tedaj je ves znesek veselice s 300 gl. 80 72 kr. (Drugi darovi prih.) Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznlk v Ljubljani.