Štev. 9.
T LJnbllanl, v Četrtek, dne 12. latmaria 1911
Leto XXXIX.
= .eija po pošti: ==
^a celo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35"—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lo o naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12-— za čotrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeraan mesečno K 1*£0
;Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . , po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat......10 „
la večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev
=Izhaja:;
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
W Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III. Pokot'tsi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Opravntštvo je v Kopitarjevi nllot štev. 6. Ttai Avstr. poštne hran. račun št. 4.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Dpravntškega teleiona št. 1U8.
glavna stvar, marveč Nemce skrbi, da bi se Thunu posrečilo doseči spravo med Nemci in Čehi. Nemcem ne diši, ker so zopet pokazali, da hočejo gospodariti in tlačiti Slovane, zato so pa tudi oh zadnjih praških pogajanjih zadnji trenutek preprečili s pretiranimi novimi zahtevami kompromis med Nemci in Čehi. Splošno se pa tudi sodi, da če Thun izvede spravo med Nemci in Čehi, postane tudi Bienerthov naslednik.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Grof Thun jc konferiral s predsednikom gosposke zbornico Windisch-graetzom o dnevnem redu. Gosposka zbornica ima sojo 17. t. ra. oh 3. uri popoldne.
NAČRTI HRVAŠKEGA BANA. — KONZULATI V ZAGREBU.
V Zagreb je došlo več poslancev vladinovcov, da konferirajo z banom o delozmožnosti hrvaškega sabor ja. Osje-ška skupina namerava posredovati med opozicijo in banom. Ban namerava pustiti izvoliti novo hrvaško državno-zborsko delegacijo. Ban jo žc baje izdelal kandidatno listo, na kateri'je 18 vladinovcov, 6 pristašev koalicije in 11 vf.rilist.ov. osem kandidatov reservira kmečki ali pa krščansko-soeialni stranki. Prva naloga.sabora v seji dno 23. t. m. bo, da izvoli novo hrvaško državno-zborsko delegacijo. — V Zagrebu so ustanovita bolgarski in ruski konzulat.
SPOR MED BOŠNJAKI IN SRBI.
Ob Drini pri Bjelhu so srbski kmetje s s'ilo onemogočili bosanskim kmetom na svojem posesivu sekati les. Bosanski kmetic so se pritožili pri bosanski deželni vladi, ki jo nato odposlala v Bjelino pehotni bataljon s strojnimi puškami. Vojaki so izkopali široke obmejne jarke. Srhi so pred vojaki zbežali.
DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE V NEMČIJI.
Zvezni svet je sklenil, da bodo dr-žavuozborsko volitve v Nemčiji oktobra 1911.
PRINC JURIJ V INOZEMSTVU.
Iz Belgrada sc poroča, da se plačajo dolgovi princa Jurija, ki odpotuje na Francosko v vojaško šolo v Saint Čyru. Princ dobi večjo apanažo in adjutanta.
VSTAJA NA ARABSKEM'.
V Asiri še vodno divja vstaja. Sajd Idres jo napadel nekaj krajev. Ablio
oblegajo vstaši. Turški ministrski svet je sklenil definitivno, da zgradi železniško progo Hodejda—Sana in da se odpošljejo nove čete v Arabijo.
PROTI EOJALISTOM V BELGIJI.
V Belgiji, ki kakor znano, meji oh francoski republiki, jo središče pristašev Bonapartov in drugih prineov, ki delajo na I o, da zasedejo francoski prestol in odpravijo francosko republiko. Proti njih organizaciji jo zdaj z ozirom na francosko vlado nastopila belgijska vlada, ki je ukazala princu Viktorju Napoleonu največjo reservo, vojvodi Orleanskemu pa naročila, da kralj no mara protifrancoskih spletk v Bru-scljll.
PERZI FROTI RUSIJI IN AlgpLEŠKI.
»Reutorjov urad« poroča iz New-Vorka, da jo objavil newyorški perzijski konzul komunike, v katerem prosi perzijska vlada vso narode, naj preprečijo, da Rusi in Angleži ne osvoje Perzijo.
NEMIRI NA KURI.
Iz Londona se poroča, da po obmor* skih mestih na Kuhi napadajo severne Američane. Iz Novega Vorka je odplulo zato na Kubo pot vojnih ladij."
DANSKA MOBILIZIRA.
»Lokalanzeiger« poroča, da namerava Danska mobilizirati armado zato, da preizkusi novo mobilizačne predpise.
ČRNA GORA IN AVSTRO-OGRSKA.
DiplomatiČna pogajanja o trgovin-| ski pogodbi Avslro-Ogrske s Črno goro i so malone končana. Pogodba se kmalu j podpiše.
NEMIRI v MO.ABITU PRED SODIŠČEM.
Zaradi zna ni h socialno-demokra-šlcih izgredov v Berolinu, Moabit, ki so bili že pravcati hoji med socialnimi do-mokra (i in policijo, jo stalo pred sodiščem več oseh. Dno 11. f. m. so razglasili obsodbo. Neki Bock, ki jo ranil z nožem nekega policista, jc dobil tri leta in pol, neki drugi obtoženec poldrugo loio, trije obtoženci po devet meseccv, eden osom mesecev, gostilničar Pilz tri mesece, ostali obtožcnci po eno- do šestmesečni zapor, trije so bili kaznovani za globami 40 do 50 mark Tri obtoženec so oprostili.
STAVKE V LIZBONI.
Železničarji so sklonili stavkati. Ponudbe železniške uprave so odklo-
J^ Današnja številka obsega 4 strani. '»C
Mi gremo naprej!
Hrvaška katoliška mladeniška organizacija lepo napreduje in ne bo dolgo, ko bodo postavili tako mladeni-ško armado kakor mi. Glasilo hrvaških katol. organiziranih mlaaoničev »Mladost« sc je zdaj preosnovala, izhaja v Zadr'u, ima zelo lično obliko, vsebino načelno in vrlo raznolično, veliko dopisov, zabavni del, organizacijske zadeve — strani ima 16 in izhaja mesečno; cona 2 K. Urejuje jo znani Ivan Butkovič, izdaja pa hrvaško katoliško akademično prosvetno društvo Pavlinovič. V programu ima krščanski preporod hrvatsko mladeži. Škof dr. A. Mahnič jo uredniku pisal: »Vruče želim, da sc što prije prema uzoru slovenskih »Orlova« i naša sco-ska. in druga mladež organizuje. Poru čite članovima Pavlinoviča moj pozdrav i blagoslovio Bog njihovo plemenito nastojanjc. Neka u organizaciji seoske mladeži prednjači Dalmacija, a dao dobri Bojf, da sc doskora vsa brv. mladež okupi pod barjakom hrvatskih katoličkih Orlova!«
Pri letošnji veliki slovensko-hrva-ški katoliški manifestaciji v Ljubljani borno že veliko dalmatinskih krščansko organiziranih tnladeničcv pozdravili. Tako z orjaškimi koraki napreduje katoliška misel na našem Jugu in ljudstvo, ki jo za dobe liberalnega »na-rodnjaškega« vpitja in razbijanja ječah) na eni strani pod jarmom oderu-štva, na. drugi pa so ga tlačili naši navadni sovražniki, zdaj vstaja kakor mlad velikan. Kamor prisije ideja S. L. S. in katoliške organizacije, so zdrami slchcra slovenski in hrvaški človek in tujec gleda z bojaznijo, kako sc začenja med slovanskim narodom na jugu doba pozitivnega narodnega dola, ki naše ljudstvo v resnici osamosvaja.
Sijajno sc ho to pokazalo letos, ko bodo nešteto množice slovenskih in hrvaških katoličanov manifestirale v Ljubljani svojo vednobolj naraščajočo moč in bratstvo.
/IvsirlJsKa TgrCi!«.
C. kr. koroška deželna, vlada jo razpust »Političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence« hotela
LISTEK.
P. L. Goloma:
m MisPiio.
Povest. — Iz Španskega prevel E. T.
(Dalje.)
VI.
Celo noč in cel drugi dan jo prebila Marijana v stanovanju svojo sosede in ležala na blazini, ki jo je dobra žena pripravila. Zdaj pa zdaj jo zadremala, potem pa jo jc popadla divja jeza. Bila je viharnega in togotnega značaja, ki ga je krotilo samo njeno dobro srce, v katerem je vera poganjala svoje korenino. Te dobre in slabe lastnosti so vtisnilo njenemu vedenju nekaj nestalnega, da je bila danes odljudna in natak-njena, jutri prijazna in zgovorna; tako kakor nastane na morju danes vihar, ki razburi valove, drvi oblake in zalomili svetilnik; jutri pa tišina, ki pomiri valove in sčisti ozračje, da se žarki iz svetilnika spet veselo in vabljivo bleščijo.
A to pol jo bil vihar premočan, da ■•i sc mogel kmalu poleči, in prav do večera ni mogla deklica upreti oči na listo misel, ki jo jo v vseli grenkih položajih življenja tolažila, jo osrčevala in jj> spominjala na težki križevi pot. Slednjič se je spomnila na mrtvo mater in obenem s tem spominom ji jc tudi prišla misel na Boga, na Gospoda, ki
| kolikormogočc bolj zakriti, da bi sc saj za časa ljudskega štetja iznebila lie-všečne kontrolo slovenske politične organizacije. Koroška vlada tako ve, da njena odredba ne bo obveljala; njej jo bilo lc na tem, da zazdaj delovanje društva sistira, zlasti zato, da bi ne bile mogoče pritožbe zoper napačno vpisovanje od strani hišnih posestnikov in komisarjev. Ker pa jc javnost to reč hitro in zadosti zagrabila, jo zdaj c. kr. koroška vlada informirala uemško-nacionalne listo, češ, slovensko društvo so je vmešavalo v uradne posle in vlada ima veliko materiala v rokah, da dokaže agitacijo društva v svrho, da se potvori pravi značaj ljudskega štetja, ki ima namen podati statistiko o občevalnem jeziku, ne pa o narodnosti. C. kr. koroška vlada po nemško-nacionalnih organih obenem daje na-znanje, da so na pritožbe zoper števne komisarje, koder so li namesto slovenskega jezika zapisali nemški, no bo nič ozirala, ker oblasti in njeni organi, sami najbolj vedo, kakšnega jezika so kdo v občevanju poslužuje!
S koroškimi Slovenci so zadnje čase začeli delati kakor svinja z mehom; to ni več avstrijska kronovina in voj-vodina, ampak čisto navaden turški vilajet, koder so smejo delati nasilja, kakor so komu poljubi. C. kr. vladi je jako neljubo, da kaže štetje več Slovencev, kakor je \ olksrat za Koroško naprej določal, da jih bo, in zato hoče zdaj vse pritožbe meni nič tebi nič ignorirati, ker sc od Volksrata fiksirana številka ne sme prekoračiti.
Vlacla naj lo s tem sistemom nadaljuje — čimbolj sc bo po turško delalo, leni hujši bo oclpor! Vlada nas sama jači!
NAŠ CESAR.
Cesarjevo zdravstveno stanje je popolnoma povoljno. Vladar se udeleži 16. t. ni. dvornega plesa, ki sc prične eno uro prej, da ga bo mogel vladar zapustiti žc ob 1!. zvečer.
GROF THUN ČEŠKI NAMESTNIK.
Poroča so, da ho imenovan grof Thun za češkega namestnika žo bodoči teden. Danes ga zasliši cesar, ki mu bo naročil, naj izvode spravo med Nemci in Čehi. Nemško svobodomiselno časopisje zdaj na Thuna grozno sika. Jezno jo namreč še nanj izza tistih časov, ko jo bil ministrski predsednik, a to ni
ga je tako pobožno častila ona druga nesrečna mučenica živinskega Martina Lenuha. Spomnila se je, kolikokrat jo jc ona sveta žena prijela za roko in peljala v kapelo, kjer je jokala in molila; ona pa ni vedela kaj to pomeni. Marjano je vleklo, da bi še ona šla jokat v ono kapelo, kjer jc tolikokrat jokala njena mati.
»Moj Bog! Oče nebeški! Gospod moje matere!« je zašepctala in po licih so se ji udrle solzo, prvikrat po onem dogodku. »Pomagaj hčeri, kakor si materi pomagal!«
Potem je s težavo vstala, črna pod očmi in vsa hloda; čelo jc imela obvezano. Manucla se še ni vrnila s svojih opravkov. Pri vratih so jo igralo njeno sedemletno dcklolce, Manolita, z lončeno punčko, ki se pa ni marala gibati po njeni volji, gotovo iz ponosa, da je ravno tako iz zemlje narejena kakor človek.
Marijana si je ogrnila veliko ruto od Manuele in rekla otroku, naj jo spremi. Zakaj fini čut za spodobnos!. ki ga ima ljudstvo na Španskem, ne dopušča, da hi dekle samo zunaj hodilo. Pri sosednih vratih jo na pragu sedela Salamanka. Ko jo Marijana zagleda, začuti naenkrat vso prejšnjo jezo; hitro stopi naprej, da jo izgubi izpred oči in potegne ruto še bolj na čelo. Toda Salamanka ji zakličo z neko nesramno velikodušnostjo tako prijazno, kakor da so nista nikoli ne sporekli, ne spoprijeli:
»Marijana! Dekle! Kam pa tako pozno?«
»Menihe štet; pravijo, da enega manjka,« ji odgovori Marijana, no da hi sc obrnila, Manolika pa ji pokaže jezik in pristavi:
»Za nosom!«
Prišli ste do Kraljeve kapelo, reklo sc ji je tako, ker so bila nekdaj na tem kraju speljana skozi mostno obzidje vrata z istim imenom. Pregraja jo doli v dva dela, sprednji za duhovne, drugi za vernike. Dve srebrni svetilki gorita neprestano prod oltarjem, čegar gornji del s kipom Vere na vrhu se v temi že izgublja. Na sredi oltarja pa jo prelepa podoba Gospodova, ki nam ga kaže v bridkem trenotku, ko spregovori Pilat: Glej človek! Revni in bogati, omikani in ncomikani, vsi ga časlo v t-o m vernem mostu. Ljudstvo, ki vso opeva, kar občuduje in ljubi, pravi o ti podobi:
K je dobiš podobo lepšo Našega ZveliČarja. Kakor ono, ki jo hrani Kraljeva kapelica.
Stene v kapeli so kar pokrite od zaobljubljcnih darov, ki pričajo, kako ie vera v lom ljudstvu globoko vkore-uinjena.
Mir in pokoj dihata v tem prostoru, in kadar divja zunaj vihar, ne moti nič tihole na tem svetem prostoru. Tukaj ni "iakor % tistih veličastnih in bo-galo okrašenih svetiščih, kjer pade mi-
sel na Boga čez dušo kakor neizmerna senca, da stvar prestrašena, ker je tako neznatna, zavpije: Moj Bog, pred Tabo sem in ne umrem! Tukaj ne prepade srca grozna vzvišenost njegove vsemogočnosti, ampak sladko upanje na njegovo usmiljenost. Tukaj no stopa pred človeka strašni Bog vojskinih trum, ampak krotki mučenik s Kalva-rije.
Marijana jc vzela iz žepa novec in ga vrgla v puščico; vdovin dar, neprecenljiva miloščina siromakova. Potem je pokleknila, naslonila glavo na ograjo in jokala, molila, ihtela in -- upala!
Manolita je pazno gledala podobo Gospodovo, če.gar žalostne oči so se upirale vanjo iti jo navdalo z velikim strahom. Plašno se je stisnila k Marijani in ko jo zagledala njene solze, sc jc nakrcmžila in sc slednjič šc sama milo razjokala.
»Zakaj se pa jokaš, Mana na?« vpraša prav potihoma, s tistim spoštovanjem, ki navdaja otroke na svetem kraju.
I božiča, ti zaradi tujih grehov!« ji reče Marijana in jo objame.
Tisti večer se je vrnila Marijana na domače stanovanje in jo pripravila očo-lu večerjo, liho in mirno, čeprav se ji jo sem torija prikradel iz prsi težak vzdih. Stric Martin, ki jo bil surov in napol pijan kakor ponavadi, se je robato vanjo zadiral, polom pa jo mirno legel spat.
(Dalie.)
nlli Mednarodnih vlakov ne bodo ovirali. Stavkajo tucli trgovski uslužbenci, ki so prisilili trgovce, da so zaprli trgovine.
NOVO RUMUNSKO MINISTRSTVO.
Novo rumunsko ministrstvo jc sestavljeno sledeče: Carp, predsedstvo in finance; Marghiloman. notranje zadeve; Majorescu zunanje zadeve; La-hovarv, poljedelstvo; Canlacuzene, pravosodje; Arion, naučno ministr stvo; Filipesco, vojno ministrstvo; Ne-nicešo, trgovina; Delavrancea, javna dela.
FROTI ANARHISTOM NA ANGLEŠKEM.
Angleški ministrski svet ie razpravljal o boju policije z anarhisti na Sidneyski cesti. Ministri so sklenili, da se ne predloži, kakor to predlaga neka evropska država, postava proti anarhistom v zbornici. O tem, če se poostre določila o naseljevanju n > Angleškem, še niso sklepali, o uvedbi posebne policije proti anarhistom sc bodo še posvetovali. Zadnje dni so zaprli v Londonu nad 100 anarhistov. Londonska policija dobi zaradi zadnjh dogodkov avtomatične samokrese.
vmiki in jiiiejsie siavnosi! i. len.
Nekateri protikatoliški listi so priobčili vest, da je sklenil Sveti Oče protestirati proti slavnostim, ki se bodo vršile letos ob priliki jubileja združitve (talije, ter da bo zaprl vse vatikanske muzeje, knjižnice in umetniške galerije.
To vest pa je že »Osservalore Romano- kategorično demontiral. Kljub temu pa bi bilo vseeno prav izpregovo-riti nekaj besed o antiklcrikalni gonji.
Italijansko framazonstvo je z ozi-rom na neizogibni moralni in ekonom-ni fiasko razstavnih slavnosti leta 1911. uprizorilo perficlno zahrbtno gonjo proti sveti stolici in katolikom, da bi preslepilo javnost, ki naj bi verjela, da je neuspeh — ki ga prorokujejo vsi objektivno misleči — pripisovati le »brezobzirnemu in nespravljivemu boju Vatikana in klerikalcem«. S tem manevrom skuša italijanska framazonska loža na eni strani izkoristiti politično sovraštvo in politične predsodke, na drugi strani t><» močno ogrožene pričakovane ekonomske koristi kot orožje proti papežu in katolikom. Framazon-skim bratom ni nobeno sredstvo preslabo in preumazano, samo cla dosežejo •svoj cilj. Sveti Oče in ž njim cel katoliški svet protestira samoobsebi umevno proii nameravanim jubilejskim slavnostim v Rimu in Italiji, ki imajo namen, žaliti pravice Cerkve na surov način.
Protest Sv. Očeta obstoji v sklepu, ;la se leta 1911. ne praznuje v Vatikanu nobenih velikih vsakoletnih slovesnosti ter da tucli ne sprejema nobenih romarjev. Katoliki vsega sveta bodo gotovo s veseljem odobravali odredbo Sv. Očeta ter se bodo po njej ravnali. Mislimo, Ja morajo tudi objektivno misleči liberalci priznati, da sveta stolica ni mogla ravnati drugače.
To jo protest Sv. Očeta. Tako nizkotnih bojnih sredstev, kot je zaklepanje muzejev itd. se Vatikan ne bo nikdar posluževal. Take metode so izključni monopol »antiklerikalcev«, ki so zavedajo kulture.
Dolžnost časopisja jc, da pokaže Javnosti luč v resnici, cla pokaže, kakih podlih sredstev se poslužujejo frama-zoni v boju proti Sv. Očetu in vsemu katoliškemu svetu, ko hočejo narediti Cerkev odgovorno za neizog'bni neuspeh proticerkvene prireditve.
Dnevne novice.
-L Zakaj je bil Plfij odlikovan ?
Tržaška »Edinost« priobčil jo o tem: V čeških krogih sc baje pripoveduje, cla je baron Bienerth naprosil Ploja, naj vpliva na druge slovenske poslance, da bi ti odnehali od svojega odklanjajo-čega stališča napram italijanski pravni fakulteti. Ploj da je to poizkušal, ali b rez u s p o h a V plačilo za to prijaznost, cla je Bienerth dosegel, cla je dobil Ploj naslov predsednika upravnega sodišča. Ne usojanio se izrekati sodbe, koliko je resnice na teh vesteh.«
+ Proti melioracijskemu zakonu. V deželnem odboru jo deželni odbornik dr. Tavčar izjavil, da ne glasuje za me-lijoračno posojilo zato, ker je sploh proti melijoračnemu zakonu. Očividno je dr. Tavčar pozabil, da je v deželnem zboru glasoval za molijoračni zakon. Nedavno so liberalci imeli v »Mestnem domu« shod, kjer so ob Tavčarjevi navzočnosti sprejeli resolucijo proti melijoračnemu zakonu. Za lo resolucijo je glasoval tudi dr. Tavčar in si tako sam dal nezaupnico za svoie glasovanje v
dc?olncm zboru. Res originelen mož. Tz melijoračnega zaklada se financira osuševanje ljubljanskega barja, ki se je;> sklenilo v deželnem zboru tudi z vsemi liberalnimi glasovi. Zdaj jo pa dr. Tavčar zoper zaklad, iz katerega se naj to za ljubljansko mesto tako važno podjetje plačuje. Politika dr. Tavčarja je res čudna!
— Občni zbor Kmečke zveze v Radečah. V nedeljo, 8. januarja 1911 vršil se je v »Narodnem domu« v Radečah občni zbor Kmečke zveze za-sodni okraj Radeče katerega se je kljub slabemu vremenu udeležilo nad 120 posestnikov; precej jih je prišlo tudi iz nekdaj tako »naprednjaškega« Št. Janža, kjer se je že tucli začelo polagoma svitati. Vsa čast jim! — Zborovanje je bilo jako živahno, kakor še nikdar doslej, znamenje, da se Kmečka zveza zaveda svojega namena. O poslovanju zveze je poročal g. načelnik Jos Ravnikar, za kar se mu je izreklo zaupanje ter zalivala za izposlovane podpore pri deželnem odboru. O zaupnem shodu in kandidaturi Ivana Veliovec sta poročala g. župan Jakob Rižnar in kaplan A. Zupan. zlasti pazljivo so poslušali zboro-vavci izvajanja g. župana o nameravanih električnih napravah, ker se tudi v našem okraju nahaja veliko še neizrabljenih vodnih sil. O prhodnjih volitvah in volivni dolžnosti je govoril A. Pogačnik ml.; na njegov predlog je izrekel občni zbor popolno zaupanje po-slancom S. L. S. Deželno banko ter njen pomen je razložil tajnik posojilnice g. Janko Simončič. — Zborovanje jc trajalo nad dve uri. Načelnikom jc bil izvoljen soglasno g. Josip Ravnikar, posestnik na Njivicah in ves stari odbor. — V nedeljo, 15. januarja 1911 vrši se po prvi sv. maši v »Narodnem domu« shod S. L. S., na katerega pride poročat deželni odbornik g. dr. Zajoc, obenem se bode predstavil tudi novi kandidat g. Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. Vabimo somišljenike k obilni udeležbi!
+ Herr Senafsjorasident Ploj je pustil sedaj po čeških listih razglasiti, da se njegovo imenovanje nima smatrati za vladno milost. Tako »Union« in »Lidove Noviny« in morebiti še drugi. — To je pa res čudno, da se Senats-priisidentu hofratu Ploju tako mudi s takimi zagotovili. Ali pa tudi ni čudno!
-f-	čeliov so dozdaj na Du-
naju pri ljudskem štetju požrli števni komisarji in hišni gospodarji. Da se jo to število tako natančno določilo, je zasluga čeških števnih uradov, ki vsak tak slučaj takoj izvedo. Dunajski števni komisarji, sami pristni krščanski socialci seveda, so posebno nesramni, ker kar sproti brez posebnega sramu rubriko, kjer je vpisana češčina, prečrtajo in popravijo. Nekateri prelep-ljajo češčiuo kar s posebnimi znamkami z napisom: »Deutsch bin ich und bleib' ich immerdar!« — V Trstu je dobil magistrat od vlade najbržeje dober nos in se seclaj nasilja nekoliko manj izvršujejo.
+ Sv, Oče jc zaslišal v daljši avdi-onei kneza in kneginjo Biilow.
—	Voda v rudniku. Iz Zagorja ob Savi, 11. januarja. V rudniku v Kisovcu so zopet začeli delati in ne bo večje nesreče. Voda, ki jo seveda še vedno mečejo s sesalkami venkaj, ne prihaja iz studenca, ampak se jc nabrala iz površino, deloma, ker se jo zadnje dni stajalo mnogo snega, deloma ker so bili na vrhu pregnili žlebovi in se je počasi nabrala v zemlji tako velika množina ter napravila tolik strah in 1 oliko truda.
—	Umrl je Radetzkyjev veteran. S Prema nam poročajo: Umrl je pri nas 92-1 etni Anton Cveten, brat Smrskoga župana. To vam je bil korenjak, ko jo nosil »po Laškem puško nabasano«. Pri nas žive še trije Radetzkyjevi veterani, med njimi je zanimiv mož, stari Klobučar (Grahor) iz Bitinj, katerega poleg dolge sive bracle krase ob praznikih štiri medalje. Na naslov naše avstrijske, vojaške uprave moramo povedati, cla sc pri teh raznih jubilejih na te zaslužne može no spominja dovolj. Kri in življenje so stavili v nevarnost za domovino in slavno rešili čast avstrijske zastave in žrtvovali najboljša mlada leta za občni blagor. Na stara leta žive večinoma v pozabljenosti in mnogi v pomanjkanju, pa ne, da hi se jih spomnili s kakimi darovi! Koliko nabranega kapitala mora biti v redu Marijo Terezije, ker izumrli so — častniki vitezi! In častnikom do svetinj in do viteštva in plemstva pomaga vedno hrabro moštvo; toda to so rado pozabi. Kako jo ta reč. pojasnuje sledeči slučaj iz lota 1878. iz Hercegovine, kate roga garde-major pl. An«n jka no omenja v svojih »Slovenskih fantih«. Doživel ga je bivši cesarski lovec 1). Re-kogniscirati je bilo treba neko turško utrdbo. Stotnik določi poročnika G., ki naj vzame s sobo i tri prostovoljce
Srečno se priplazimo pod zid. Kdo naj spleza po ramah gori? Poročnik pravi lovcu M.: »Ti si junak! Pojdi! Jaz sem močan, stopi mi na ramo!« Rečeno, storjeno! Vrh zidu migne po puški in nam, naj varno plezamo gori. Lovec M. plane nad malomarno v senci sedečega Turčina, ki je bil čuvaj in ga prehode. Mi streljamo in mala iznenadena posadka je zbežala skozi nasprotni izhod. Poročnik je dobil zlato svet'njo, lovec M. pa 20 srebrnikov, katere je v jezi najprecl zakresal tje po tleh. Na prigovarjanje stotnikovo jih je sprejel. »Alo fantje, z menoj!« pravi po tej paradi. In smo jih precej »obrnili« in junaštvo M -ovo slavili. Brez mož-juna-kov ni zmage in slave v vojski, pa na navadnega moža se često pozabi. Torej, vj oskrbniki raznih fondov, mislite tucli na zaslužne potrebne veterane! — Stari Grahor je pa vendar nekaj dobil! Ob 80-letnem jubileju je poslal na kabinetno pisarno na Dunaj lepo čestitko s svojo sliko in dobil je nato dvajset kron. Dobre so bile. Pričakuje pa še kaj.
—	Stoletnica obstoja frančiškanskega samostana na Kostanjevici pri Gorici se je v nedeljo slovesno obhajala. Pontifkalno sv. mašo jc daroval naš prevzvišeni knezonadškof oh obilni asistenci ob 10. uri predpoludne. Slavnostni cerkveni govor je imel svetogor-slci gvardjan č. o. Luzer. Krasno petje (moški zbor pomešan z deškimi soprani) jo kaj lepo poveličevalo cerkveno si a vn ost.
—	Sloveči učenjak P. dr. Avg. Genielli ni jezuit, temveč frančiškan. Rojen v Milanu leta 1878 , je kot zdravnik vstopil leta 1903. v frančiškanski red in bil v mašnika posvečen 1. 1908. Zaslovel je med učen'm svetom s svojimi znanstvenimi predavanji. (»Slov « 1910 št 20 ) Napisal je že dokaj učenih del in je tudi urednik modroslovne revije: Rivista di Filosofia Neo Scola-stica.
—	Rusjanov pogreb jo bil 11. t .m.
v Belgraclu nad vse sijajen. Udeležba ogromna. Kralj Peter je izrazil po svojem pobočniku Rusjanovi rodbini so-žalje, princ Jurij je ukazal položiti venec na Rusjanovo krsto. Belgrajski trgovci so sklenili, da postavijo Rusjanu nagrobiv spomenik.
—	Poleti ??ri Goric?. Listi poročajo, da je inženir Kollman iz Celovca pričel na Velikih Rojah poizkuse z letalnim strojem, ki sta ga izdelala brata Fo-mari.
—	14 metrov visek železen drog za zastavo postavijo na Markovem trgu v Zagrebu pred saborsko palačo, tako da bo trobojnica iz vseh ulic vidna.
—	Deško sirotišnico v Mostaru snuje tamošnje meščanstvo v spomin pok. škofa Paskala Buconjiča.
—	Dvoboj na Sveti dan so imeli v Bosanskem Petrovcu. Bila sta so nek uradnik - katoličan in nek mohameda-nec; zmagal je slednji. Mohamedansko ljudstvo jo vsled tega, silno veselo, češ: Turen je premagal »Švaba«. Vsa stvar dobi pravo obeležje po vzroku dvoboja: Častitljiva novodobna viteza sta se namreč sprla na nekem delikatnem kraju v gostilni . . .
—	Umrl je 10. t. m. v Sarajevu Ljubljančanom dobro znani črkostavec Ilija M u d r o v č i č. N. v m. p.!
—	Prememba posesti. Bivše Iludo-vernikove hiše v Radovljici št. 7 in 11 jo kupil tamošnji trgovec Leopold Fiir-sager za 37.000 K.
—	Ustrelila se je v Zagreb« 20-letna Valerija Blažekovič, ker jo jc njen zapeljivec arhitekt Gross, s katerim je od svojega 15 leta živela v skupnem gospodarstvu, hoiel zapustiti in so oženiti z drugo. Nesrečni mladenki je vedno obečal, cla jo gotovo poroči, a med tem jo je varal in o njegovih aferah so večkrat poročali časopisi. Sedaj so je nameraval poročiti z drugo, kar jo Valerijo gnalo v smrt. Kroglja ji je prodrla skozi desno stran prsi in skozi hrbet. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer jo izjavila, cla se bo drugič bolje zadela. Zdravniki pravijo, da okreva. Imela je z Grossom štiriletnega dečka,
mado. Na Grškem, kjer nimajo nonene-gu denarja za lastno vojsko, nabirajo naenkrat denar in vsakovrstno orožje za Krečane. Tudi inozemske grške kolonije, ki so doslej pošiljale visoke darove za helensko vojno mornarico, pošiljajo sedaj velike denarne vsote za Kreto. Otok naj bi dobil močno armado 40.000 mož, ki naj bi v resnem slučaju delala Turkom hude preglavice. V teh razmerah seveda močno pojenjuje zanimanje za notranje politična vprašanja in vse se vprašuje, kako stališče bo zavzel Venizelos napram prihodnj m velikim dogodkom. Na to vprašanje je tucli prejšnji ministrski predsednik Te-odokis odgovoril zelo značilno. Rekel je: »Vem, da ima Venizelos najboljšo voljo ter tudi eneržijo. premagati tež-knče. Vendar bo na dosedanjem položaju stvari malo izpremenil. Našemu kraljestvu manjkajo potrebna materi-elna sredstva za reformo v vojski in mornarici. Tucli pričakovani inozemski inštruktorji ne bodo izboljšali našega položaja.«
BOSENSKI SABOR.
Poroča se, da je bil baron Burian radi spora med bosensko vlado in saborom pri vladarju in dobil od njega pooblastilo za razpust sabora, ako se ne doseže sporazumljenje.
Navdušenje, ki je nastalo po vsej Grški vsled volivnih zmag Venizcla, že znatno pojema. Poročila iz Epira in Maceclonije o postopanju turških oblasti z onclotnimi Grki zopet zelo vznemirjajo prebivalstvo in povsod so. pojavlja občutek, da ni nikakor še odstranjena nevarnost vojnega konflikta mod Turško in Grško v prihodnji pomladi. Kretsko vprašanje postaja od dne do dne bolj kočljivo. Vlada in narodna skupščina otoka nočeti odnehati ter vzdržujeti z največjo trmoglavostjo trditev, da pripada Kreta Grški. Zelo nevarna je postala to igra še z najnovejšimi domini. zbirkami za kreteko ar-
ŠKanffiaii pri nsmrčenju morilca.
Pariz, 12. januarja. Iz Lille se brzojavlja: Včeraj ob 7. uri zjutraj je bil z giljotino usmrčen morilec Favier, ki je umoril nekega blagajniškega slugo. Pred in mecl usmrčenjem so se dogodili prizori, ki prekašajo daleč vse, kar se je že podobnega zgodilo na Francoskem. Že v zadnjih dneh so se pred ječo, v kateri je bil Favier zaprt, vršile burne demonstracije, ker sc je razširila vest, da bo morilec pomiloščen.. Ljudje so protestirali proti pomiloščenju. Ko se je pripeljal v Lille rabelj Deibler, ga je na kolodvoru sprejela velikanska množica ljudstva, ki ga je viharno pozdravljala. Deibler se, ni mogel ubraniti ovacijam množice ter jc moral pustiti, da ga je spremljala v hotel. Ljudje so napolnili v večernih urah vse gostilne, ki jih niso hoteli zapustiti, češ, da bodo čakali do jutra v javnih lokalih, da dobe pri usmrčen ju pripraven prostor. Gostilničarji so seveda izkušali izrabiti žalostni položaj ter so pozivali goste, ki si niso naročili mnogo jedi in zadostno količino vina, naj zapuste lokale, da so napravili prostor boljšim konsumen-tom. Na cestah jo bilo ponoči živahno kot je morebiti le v nedeljah. Ob 2. uri ponoči jc clal prefekt povelje, da se morajo gostilne po mestu zapreti. Le s težavo se je množica uklonila povelju ter je pohajkovala pevajoč po cestah \ mestu. Ko se jc zjutraj svitalo, se je zbirala na prostoru pred ječo v Lille, kjer so rabljevi krvniki postavili giljotino, že tisočglava množica. 150 policistov in orožnikov jo potisnilo množico nazaj, tako cla jc. mogla le iz daljave gledati žalostni akt. Škandalozno je bilo postopanje številnih hišnih posestnikov, ki so oddajali za visoke cene okna, obrnjena proti morišču. Poroča sc, da sc je za eno okno plačalo cclo 10C do 150 frankov. — Žena umorjenega Thaina ni hotela prisostvovati usmrče-nju morilca njenega moža. Oče in oba brata Tliainova pa so dospeli predvčerajšnjim zvečer v Lille ter so dobil! pri državnem pravdništvu dovoljenje cla smejo v bližini prisostvovati usmr-čenju. V žalostnem trenutku so bili le nekoliko korakov oddaljeni od mo-rišča. Faviera so zbudili b 6. uri zjutraj ter mu sporočili, cla ni predsednik ugo-dil prošnji za pomiloščen jc. Favier jc to vest sprejel popolnoma mirno ter jc ob % 7. uro odšel z rabljevimi pomoč niki pokonci k giljotini. Brez mnogili formalitet so ga privezali na desko in malo sekund pozneje so je, zakotalila njegova, glava v košaro, napolnjeno i žaganjem. Rabelj Deibler je takoj pc usmrčenju izjavil, cla tolike srčnosti kot jo je obsojenec pokazal, še ni doživel v svoji praksi. Ko je bila eksekucija gotovo, je množica navdušena priredilo ovacije rablju ter psovala usmrčenegn morilca. Polic'ja in orožništvo sta le £ težavo razgrnila ljudi
Uvažu te! Ponovno prosimo vst podružnice „ Slo venske Straže" in vst somišljenike, naj skrbe v svojih krajih da se povsod razširijo naše vžigalice i korist obmejnim Slovencem. Rabite sanic naše vžigalice. Opominjajte znance m rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri „Go spodarski zvezi" v Ljubljani. Če bi vsat naš somišljenik v tem oz, u kaj sloni bi bii dobiček iz vžimlic velik.
flreenlinsko meso
vzbuja splošno pozornost. Nastane vprašanje, kako je mogoče, da se more dobaviti argentinsko meso v Evropo po ceni, ki je nižja, kakor cene domačega mesa in kako ga morejo sploh tako daleč dovažati, da se ne skvari. Tehnika je danes že tako napredovala, da je mogoče ohlajeno meso prevažati čez morje. Živina v Argentiniji ni draga. Argentinski živinorejec ima velikanske pašnike, kjer se pase živina vedno pod milim nebom in na velikanskih pašnikih je reja živine jako poceni. Govedi jc v Argentiniji do 30 milijonov, Argentinija jo pa desetkrat večja, kakor Avstro-Ogrska, v deželi pa ni več ljudi, kakor na Češkem, zato jc poraba živine primeroma majhna. Posestnik v Argentiniji ima do 10.000 in več govedi. Tako obsega n. pr. posestvo San Anto-nio, ki ni največje, 150.000 ha, žična ograja, 80 kilometrov dolga, je obdaja. Pase se v tej ograji približno 4000 bikov, 120.000 govedi in 2500 konj. Zime Argentinija ne pozna, zato niso potrebni hlevi. Zaradi tako ugodnih razmer cena živini ni visoka. Trgovci nakupijo več tisoč živine, ki jo ženejo v velike klavnice, ki so tako urejene, da poko-Ijejo do 2 000.000 govedi in do 4,000.000 ovac v eni zimi. Klanje in ohlajenjc gre hitro naprej. Prej so meso solili, zdaj ga ohlade v hladilnicah, kjer je vedno 25 stopinj mraza. Ohlajeno meso se nato izvaža po ladjah.
Včeraj v Ljubljano došlo argentinsko meso so danes od 6. ure dalje prodajali štirje mesarji. Naval občinstva je bil seve velik. Že do opoludne so prodali nad polovico včeraj došlega mesa, ostalo pa prodajo skoro gotovo že danes popoludne in jutri ne bo zopet nič argentinskega mesa. Pravijo, da jc bilo meso po 100 kg čedno zavito v platno in tako zmrznjeno, da je pri padcu na tla, tako trdo padlo, kakor bi padci kos lesa. Pred kuhanjem se mora meso postaviti v gorko vodo. Meso je precej mastno. Včeraj došlo meso je odpeljal parnik iz Argentinije 21. novembra, včeraj je zopet odplul iz Argentinije en parnik s 700 000 kg mesa za Avstrijo in priplove v Trst približno v 35 dneh.
Kakor smo včeraj poročali, jo došlo v Ljubljano 5000 kg. argentinskega mesa. Prodajajo ga mesarji Slovša, Zan in Kunej na stojnicah na Vodnikovem trgu in Putrih v svoji mesnici na Starem trgu. Ker je bilo pričakovati velikega navala, jo zaradi vsakojakosti policija vse te mesnice zastražila in vzdrževala rod. Ljudi sc jc okoli mesnic vse trlo in vsakdo je hotel biti'prvi na vrsti. Ker je meso zmrznjeno gre delo počasneje od rok, vsled česar so moralo ženske-čakati celo ure, prodno so prišlo na vrsto. Pri drugi pošiljatvi meseca februarja dobe Ljubljančanje baje 10.000 kg. Parnik »Orion« je včeraj odjadral iz Buenos Aieres z novo pošiljatvijo. Nekako v onem mesecu se pričakuje nove pošiljatvo tudi s parnikom »Gulf of Ve-nice«. Med tem časom bode pa tudi »Austro - Američana« odposlala parni-ke za prevoz argentinskega mesa. V tržaški prosti luki bodo napravili posebne hladilnice. Ker jo meso vležano, ga priporočajo kuhati v vroči vodi, da nc razpade. Ker jc ljudstvo drlo zaradi nekaj nižjih cen, neka j pa zaradi radovednosti kakovosti okusa večinoma le k mesnicam, kjer so je sekalo argentinsko meso, so imeli drugi mesarji malo posla.
Ljiilanske novice.
lj Ljubljanska skupina »Prometne zveze« priredi svojim članom in njih družinam s prijaznim sodelovanjem članov slov. kat. društva rokodelskih pomočnikov družinski večer s šaloigro »Kmet in avtomat«, šaljivimi koupleti, petjem in drugimi zabavami, v nedeljo, 15. januarja 1911, v dvorani »Rokodelskega doma«, Komenskega ulica št. 12. Začetek točno ob 5. uri popoldan. Vstopnina za osebo 40 vinarjev, otroci v spremstvu starišev so vstopnino prosti. Vso člane in njih družine, kakor tudi prijatelje »Prometne zvezo« vabi uljudno na obilen poset odbor.
lj Gospodje, ki imajo knjige iz knjižnice Katoliške tiskarne izposojene, naj blagovolijo isto vrniti, ker se sedaj knjižnica urejuje.
lj Šolskemu odboru za obrtne nadaljevalne šole. Kakor čujemo, ima jutri šolski odbor za obrtno nadaljevalne šole svojo redno sejo. Vprašamo pa: Od kdaj in po katerem paragrafu je dovoljeno, da si jo sedanji voditelj obrtne-
nadaljevalne šolo na III. mestni deški šoli — Lovec — izvolil svojega namestnika, ker ne moro sam opravljati službo, vsled postranskih opravil, za katero so je toliko pehal?
lj Užitninski pazniki dobo, kakor smo že poročali, letos tudi 5odstotno draginjsko doklado. Dosedanje število 10 nadpaznikov sc poviša na 25. Zc pred tedni jo na prošnjo »Jugoslovanske Strokovno Zveze« posredoval za paznike g. svetovalec Rojina pri vladnem svetniku g. vitezu Laschanu, ki mu je obljubil pomoč paznikom in se jc v včerajšnji seji mestnega posvetovalnega sveta res rešila ta zadeva. Samo pri tem se sove no bo obstalo. Odločno hočemo s krepkim pritiskom storiti vse, da minejo za užitninske paznike sužnji dnevi, s katerimi jih jc osrečilo bivšo liberalno gospodarstvo. In kar smo kedaj obljubili, smo šo vedno izvršili.
lj Poročil sc jo na Viču c. kr. stotnik Karel II a c k 1 z gdč. Ado J e r -m a n.
lj Zaradi nevarne grožnje aretovan.
Pri nekem tukajšnjem posestniku se je bil udomačil med otroci in očetom hišni nemir. 23 let stari sin, ki je služil do minolega meseca še pri vojakih v Pu-lju, je že od tam pošiljal domov grozilna pisma in sta njegov oče, kakor tudi gospodarica v strahu pričakovala njegovega dopusta. Te dni, ko je fant prišel domov, je gospodarici grozil s smrtjo, ker sc je bilo res bati, da ji kaj ža-lega ne stori, ga je policija aretovala in izročila sodišču.
lj Mestno drsališče. Mestno drsališče pod Tivolijem otvorilo se je z včerajšnjim dnem. Izvršilo so sc ondi vse potrebne poprave in jc obiskovalcem drsališča tudi na razpolago buffct v garderobnem paviljonu. Letne vstopnice so dobivajo pri mestni blagajni in pri hišniku na drsališču, dnevne vstopnice pa pri blagajni na drsališču. Ceno za drsanje ostale so lanske.
lj Poveljstvo žrebčarne na Selu je prevzel ritmojster Ferdinand Radey, prejšnji poveljnik, ritmojster pl. Glaser jc zaradi bolelmosti vpokojen.
lj Društvo »Klub slovenskih amater-fotenrafov« v Ljubljani. Pripravljavni oclbor društva »Klub slovenskih amater-fotografov« v Ljubljani javlja, da se vrši ustanovni občni zbor v pe-teek, 13. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Novi svet« (Prešernova soba), Marije Terezije cesta. Prosimo, da se vsi oni, ki sc zanimajo za snujoče sc društvo, občnega zbora zanesljivo udeleže.
lj Pogreša sc od 9. t. mes. 12ictni dijak Franc Možek, rodom iz Studenca. Dečko jc za svojo starost bolj majhen okrogloličast, nosi kratke hlače, čevlje na zadrgo, sivo suknjo in tak klobuk Kdor ve o njem kake podatke, naj jih naznani policiji.
lj Umrli so v Ljubljani: Olga Slap-šak, rejenka, tri mesece. — Brigita Bo-negalija, hči krojaškega pomočnika, štiii lota. — Terezija Vončina, bivša delavka, 70 let. — Marija Lenič, delavčeva žena, 44 let.
lj Poldrugo leto staro jabolko. Go-spica F. P., \Volfova ulica 4, ima popolnoma zdravo in sveže jabolko, ki je bilo meseca septembra i909 z drevesa utrgano pri Sv. Ani na Gorenjskem, kar jc pač nekaj posebnega.
lj Ponočnjaki. Na Starem trgu so so danes žo proti jutru pojavili ponočnjaki, ki so nekega tapetnika valjali po tleh in se znašali nad njim, potem so pa nadaljevali z vpitjem po mestu. Policija jih jc ustavila.
lj Goljuiica. Dne S. t. m. je brezposelna siužkinjaMarija Klančarjeva iz Dobrunj prodajalki čevljev g. Mariji Kogojevi izvabila za 72 Iv novih čevljev, češ, da jih bode nesla nekemu trgovcu v Štefanovo vas. Pri tem je tudi odnesla košaro, pregrinjačo in denarnico. Goljufica so sedaj neznano kje potepa.
llizise slvorL
Stroge ameriške postavo za izseljence. Ogrski notranji minister je vsem oblastem poslal cirkularno odredbo, v kateri opozarja ljudstvo, ki sc namerava izseliti v Ameriko, na slrogo ameriške izšeljeniške postave, ki so čedalje bolj natančno izvršujejo. Na tisoče in tisoče izseljencev so kratkomalo zavrne nazaj in izgube tako čas in dostikrat celo premoženje. Ker so to enako tiče tudi slovenskih izseljencev, zato tu ponovno navajamo nekatere podrobnosti omenjenih ameriških postav. —
Tu je v prvi vrsti zdravstveno vprašanje. Ne samo na kakoršnikoli nalezljivi bolezni bolne in slaboumne osebe sc brezpogojno zavrnejo, marveč tudi slabotni, vsled starosti ali kake druge telesno hibo za delo nesposobni ljudje. Sploh jc v tem oziru zakon jako raztegljiv in more ameriška oblast na podlagi teh določil zavrniti sploh vsakogar, ki ji ni po volji. Zato naj se vsak izseljo-nik žo doma da natančno preiskati po zdravniku, in če lo količkaj ni v redu njegovo zdravstveno stanje, naj si raje stokrat premisli, prodno gre v Ameriko! — Kar se tičo denarja, mora vsak izseljenec imeti, ko stopi na amer. tla, brezpogojno najmanj 25 dolarjev in sicer svojih. Oblast nikakor nc dovoljuje več, da bi si denar še le v Ameriki izposodil ali morda nabral z milimi darovi, ali pisal komu ponj; s tem so hoče zakon samo obiti, kajti njegov namen jc, da so zabrani vstop vsakemu izseljencu, ki bi trajno ali začasno prišel na breme javne dobrodelnosti. Izvzeti so le majhni otroci v družbi starišev ali bližnjih sorodnikov. — Številne izseljence zavračajo tudi vsled tega, ker na vprašanje, kam potujejo, povedo ime onih ameriških bank, ki nabirajo izseljence za gotova podjetja, kar zakon prepoveduje. Otroci pod IG leti se ne pripuste več k naselitvi v Ameriki. Sicer je bilo to tudi do zdaj prepovedano, a se zakon ni strogo izvajal. Sedaj nastopi tudi v tem oziru neizprosna strogost. Le če se stariši ali sorodniki pri izšel jeni-ški oblasti pismeno zavežejo, da bodo za otroka skrbeli in ga v šolo pošiljali, se bodo otroci pod IG leti pripustili. — V Ameriki pa pripravljajo sedaj šo mnogo strožji izseljeniški zakon, ki bo izredno omejil naseljevanje. To smemo le z veseljem pozdravljati, saj nam je Amerika že do sedaj požrla le preveč delovnih moči. Vsak pa, kdorkoli se izseli. naj preje dobro premisli, ali bo zadostil ameriškim postavam; najbolje je, da sc z vsem zaupanjem obrne na Rafaelovo družbo v Ljubljani.
Potres v Turkesianu je povzročil, da je zasuto Isikulsko jezero. Vsled potreba je bilo ubitih nad 1000 oseb. Zblaznelo jo veliko ljudi.
Latham ponesrečil. Iz San Fran-cisco se poroča, da jo znani aviatik Latham 10. t. m. padel s svojim letalnim strojem z višine 30 čevljev na tla, pri čemur se je letalni stroj popolnoma razbil. Latham, ki so ga le s težavo potegnili iz razvalin letalnega stroja, je bil kakor čudežno popolnoma nepoškodovan.
Polmilijonska tatvina. V Nagy-Ko-rosu je ukradel nekdo iz občinske Wertheimerco pol milijona.
Policist morilec. V Lilleju so našli zadavljeno neko prodajalko cvetlic. Policija je aretirala umora osumljenega policista Dulaura.
Premogarska stavka v Belgiji. V Belgiji stavka 30.000 premogarjev.
Nemški prestolonaslednik komponist. »Mtinch. N. Nachricliten« poročajo, da bodo koncem februarja v Beroli-nu predstavljali opereto, ki jo je uglas-bil nemški prestolonaslednik, spisal pa nemški cesar Viljem.
Za zgodovinske študije ie daroval akademiji znanosti, dunajski tvorničar Landau 350.000 Iv z naročilom, naj sc porabi vsota za zgodovinsko preiskave najstarejših narodov. 100.000 se vpora-bi za nakup zapuščine arabskega učenjaka Glaserja, 250.000 K porabijo za izkopavanje v Babilonu, Siriji, Egiptu, pozneje tudi na Ara n S K C ITI.
Kilogram govedine za U vinarjev. Dunajski »Fremdenblatt« prinaša dopis iz Abesinije od nekega tamkaj naseljenega avstrijskega trgovca. Ta poroča namreč, da stane kilogram izvrstne govedine brez kosti 14 vinarjev. Vsled prevelikega izobilja so meče mnogo mesa, popolnoma dobrega, celo psom.
Oblegani morilec. V Maconu na Francoskem se je zaprl že štiri dni neki Talenarl. Revež je zblaznel in je streljal na svojo ženo in jo lahko ranil, usmrtil pa svojega tasta, nato se pa zabarikadiral v svoji hiši. Preskrbljen jo bil dobro s strelivom in z živežem Orožniki ga oblegajo, a uclreti v hišo so no upajo, ker Talenart, grozi, da bo vsakega ustrelil, ki se bo približal hiši.
Hitra poroka. Iz Londona poročajo, da je na novoletni dan poročil pastor Buckling v 72 minutah 37 parov, povprečno vsaki dve minuti en par. S tem je ta anglikanski pastor seveda dosegel nov rekord, kajti doslej je bil najvišji rekord 22 porok v 58 minutah, kar jo pa tudi že precej. Po našem ni preveli-
ka naglica nikjer dobra, kor so lahko kam zaleti brez lastne volje.
Ženske zdravnice v Nemčiji. Glasom podatkov cesarskega zdravstvenega sveta jo sedaj na Nemškem 85 ženskih zdravnic nasproti 30.558 moškim zdravnikom. Privatno prakso izvršuje 50 zdravnic, ostale so nastavljene v raznih zavodih.
Tragična posledica ločitve zakona. V Nemčiji se resno časopisje bavi z žalostnim slučajem, ki so je nedavno pripetil. Nek lGloten srednješolec so jc ustrelil, ker ga jc sodišče v procesu za zakonsko ločitev njegovih starišev pri-poznalo očetu. Taki tragični slučaji dajo tudi svobodomisleeoni misliti.
Črna smrt. Iz Harbina prihajajo grozno vesli o vodno večjem razširjenju kuge. V kitajskem predmestju leži več sto ljudi, bolnih na kugi. Ker jc nemogoče, sproti pokopavati mrličev, jih mečejo na cesto, kjer trohne in gnijejo na solncu. V vsaki hiši je skoro ena ali več oseb bolnih na kugi. Sanitarne odredbe so popolnoma nezadostne. Kuga sc neznansko hitro razširja. Širi sc žo tudi v evropski del mesta. Kor jo v Ilarbinu zelo živahen trgovski promet in zapuščajo Kitajci ter Evropejci vedno bolj mesto, obstoji nevarnost, da se kuga zanese v evropsko Rusijo.
TolelonsKa in rnmm poročila.
BIENERTH IN GROF FRANC THUN PRI CESARJU.
Dunaj, 12. januarja. Danes je cesar v daljši avdijenci sprejel ministrskega predsednika Bienertha v zadevi imenovanja grofa Franc Thuna za češkega cesarskega namestnika. Nato je bil v avdijenci pri cesarju bivši ministrski predsednik grof Franc Thun in je skoro gotovo dobil cesarjev poziv, naj sprejme mesto cesarskega namestnika na Češkem.
PREDSEDSTVO POLJSKEGA KLUBA PRI BIENERTHU.
Dunaj, 12. januarja. Danes jo bilo predsedstvo Poljskega kluba pri Bie-nerthu ter se je ž njim dogovarjalo o delovnem programu zbornice. Bienerth je vnovič povaarjal, koliko važnost polaga na hitro re&itev bančne predloge. Predsedstvo Poljskega kluba jo Bienertha opozorilo, koliko važnost polaga Poljski klub na vladno izjavo o vodnih cestah in da naj to nikar nc odlaša.
BOJNI KLIC ITALIJANSKIH DIJAKOV.
Trst, 12. januarja. Italijanski dijaki so nabili po mestnih vogalih manifest na meščanstvo, v katerem pozivajo na boj za italijansko vseučilišče.
SLAB a VREME.
Dtmaji 12. januarja. Vremenska opazovalnica naznanja slabo vreme,
DUNAJSKI MESARJI ZA ARGENTIN SKO MESO.
Dunaj, 12. januarja. Tukajšnji mesarji so sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo neomejeno dovažanjo argentinskega mesa, tako da bi vsaj vsakih deset dni prišel en parobrod v tržaško luko.
»ZABGVOLJNOST« V SVOBODNI DRŽAVI.
Lizbona, 12. januarja. Vsled stavke železničarjev so ustavljeni vsi mednarodni in izvendeželni vlaki. Stavku-joči železničarji ohranjajo popoln mir ter so pozvali ostalo delavce, naj sc jim ne pridružijo, da se ohrani mir. Stavka trgovskih nastavljencev jo končana, ker so lastniki trgovin dovolili, da se zapro trgovine ob 9. uri. (Ros lepo v »svobodni« državi.) Danes so jo pričela stavka rudarjev. Vojaštvo je konsigni-rano. Po deželi je mir.
23 ANARHISTOV ZAPRTIH.
Monakovo, 12. januarja. V včerajšnji noči jc aretovala policija v starem mestu v neki gostilni 23 anarhistov, ki so se zbrali ravnokar k nekomu zborovanju. Arctovanci so stari od 20 do 30 let. Pri mnogih se ie vršila že hišna preiskava ter so našli mnogo obtežilnih listin.
VFLIKA NESREČA V BUENOS AIRES.
Buenos Aires, 12. januarja. Vsled eksplozijo v tovarni umctalnih ognjev jo poškod ovanih osem poslopij, tovarna je razrušena, pod razvalinami jc 35 italijanskih delavccv.
: Maiie »Slovenca".:

t
124
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelužno vest, da je naš preljubljeni sin, dobri oče, .soprog, in brat, gospod
Iva^ Janežič
posestnik in mlinar
danes dne 11. jan. 1911. ob 3. uri popoldne previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v 45. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika se vrši jutri dne 13. jan. 1911 ob 3. uri iz Leonišča na pokopal išče k svetemu Križu. Sveto maše zadušnice sc bodo brale v Starem trgu pri Ložu.
Priporočamo ga v blag spomin in pobožno molitev.
Stari trg pri Ložu-Ljubljana, 11. jrn, 1911,
Žalujoči ostali.
obstoječe iz 2 sob, kuhinje, ldcti itd. išče za majev termin poMena strank;;; najraje v sre-.iini* mesta. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro 90.	90
Kurzi efektov in menjie.
dne U. januarja 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	9315 |
vember ...........	
Skupna 4°;0 konv. renta, januvar	9315 |
— inlij......... •	
Skupna 4-2° <, papirna renta, fe-	1 i
bruar—avgust........	97 j
Skupna 4-2% srebrna renta, april	|
—oktober.........	07
Avstrijska zlata renta ...	11(570
Avstrijska kronska renta 4o;o . .	93
Avstrijska investic renta 3y2o:o •	K!
Ogrska zlata renta 4o,0 ....	11150 j
Ogrska kronska renta 4°/„ . , .	otso
Ogrska investicijska renta 3 <,'2%	»130 i
Delnice avstrijsko-ogrske banke	1885 j
Kreditne delnice.......	07025 ]
London vista........	24025 f
Nemški drž. bankovci za 100 mark	11745 j
20 mark......... .	2349
20 frankov .........	1902 i
Italijanski bankovci......	9470 j
Rublji...........	j
Meteorokgično poročila.
Višina n. muriem 30tri ni, sred. zračit' tlak 73iY0 mm
i Svnttic C ' C»s op»- i baio-£ j zova.iia ' r,iclra v mm
Temperatura
pu j Celziju
Vetrnv;
Nebo
fig zvefi. 737 5 ; —4 9 I sr. 6ever i jasno
12
7 zjutr. 732 2 2. pop. 723 1
—8 8 si. ssvzh. 'del. lasno —3 5 s! jug oblačno
00
Srednja včiraisnja temo. —2-7J. norm. —2 6".
Izla^a«
Podpisani nisem plačnik za umrlim bratom Antonom Kocijem (nekdaj trgovec v Ljubnem, t.eoben), ker nisem imel sploh nobene zveze ž njim. Ako bodem napravil kedaj dolgove bodem čudi sam plačnik.	123
Borovak, dne S. januarja 1011. občina Polšnik, okraj Litija
Vekoslav Lilija
učitelj, voditelj.
Janez Koci
podpisal. © ^
asist. odd. za ženske bolezni in porodništvo dež. bolnice v Ljubljani
ordinira =============
Zaloška cesta, nasproti Šarabon-a
od 11. do 12. ure prcdpoldne in od 3, do 4. ure popodne.
3874 (3)
mmssi
gnjamin Mc
i! illlli W!
Najbolj varno je denar naložen v posestvu!
V nedeljo dne 15. januarja 1911 ob 1 uri
popoldne se vrši v hiši hr.tnice A Leskovec vulgo Laudonce v ^kofji Loki štev. 66
Sprejmem takoj
119
ucenca
v svojo trgovino špecerijskega blaga. Prednost imajo zdravi dečki z dežele, Josip Pollak, Sv. Petra cesta štev. 9.
II
m
mm
Ženifna ponudba.
Posestnik 40 let star s 50.000 K premoženja, zdrav in krepak brez otrok sc želi v svrho ženitve seznanit z gospodično ali vdovo nad 30 let staro, ki ima veselje do gostilne in gospodinjstva. Ponudbe z navedbo premoženjskih razmer ter drugih okol-nosti s sliko se prosi pod šifro „1" na upravništvo „Slovenca". Tajnost zajamčena.	100 2—1
11 m
m n d m m
n
egiKijj
53P
rs

P mi sloiiEnski EIjšS foianrafsfci atelijE
N	4	mi.	m	d
ti
Q
23 E
' B lii t Sasž ess'
u Ljubljani
Koladuorsfta ulica ?JZs
U;tar,ouljcn lets 1890.
v dobri legi, 5 minut nd mesta s parcelami ali samo z vrtom. V njej je že 50 let dobro vspevajoča manjša trgovina in trafika. P.ipravna je z o vsako obrt. 10% kupnina se mora plačati tikoj. ostalo v enem •mesecu, sicer je pogodba razveljavljena.	120
močni v zlatu, na tr-pežnosti neprekosljivi, 1 par od s li naprej v modernih fasonah, graviranje brezplačno
wwt jFtmvnn
kjer biva vsako leto mnogo tujcev, letoviščnikov, se z ali brez posestva in mesarije pod zelo ugodnimi pogoji proda.
Hotel izkazu;e zelo velik promet in je za-sigtiranu pridnemu gostilničarju zelo lepa eksistenca. Natančneja pojas.iila daje upravništvo tega lista.
Razpisuje se služba
S 34 1

f
T V/Ali
v Ihanu pri Domžalah. Služba: prosto stanovanje in okoli 600 K.	116
Išče se takoj na večje posestvo na deželi k samskemu gospodarju starejša, v gospodinjstvu dobro izurjena in zanesljiva
H ti 11
ii

ki bi bila uporabna tudi v gostilni. Plača po dogovoru. Naslovi naj se prijavijo upravi Slovenca.	05
urar in trgovec
Milana
sama i:rcšBi nava ailca Štev. !.
Ž Največja zaloga siensblh m\ - Ceniki scasJonjj tudi pi» poš!J. 121
'mna«giiirw.jnw»ii«iB'i i ■ ■! i>	jj	m n m « — —imkumj
JfcO
IX
i
^^Zttt'
mm
126
župnik.
BEBESBBBBESBEBEEBSBEEBBB
sc sprejme za trgovino z mešanim blagom na deželi. - Več pove uprava „Slovenca".
i r 3 m i y Hdfi i m p i i i 'M i 111-
ul »is on NVtm i>a r.r. ag	r-v m i« <•-. rM cfgr	ft^ Jffi^OJ ftj jj£i
Si® l §wiSwiaffi
vinska klet.
■"^isscisar
Mmm kBftlnla.
/TiKLžMU^^iiiirciriM™^......'h— - " " * " ' 1 "Jj
* urazdroj"
po običajni ceni. Cez nlšco S vin. liter ceneje. Cviček v kleti po 30 vin,, čes ulico 72 vin. Priporoča se izborna tu- in inozemska vina. ^
B B B
B □
B B i B
E B B B
Ei B B B
m ta
B
B □
B B
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
I®
er.onadstropna, s šestimi sobami v Rožni dolini št. 217 pri Ljubljani se proda. Leži nasproti pekarije.	108
ZSatnSaia
srebrnimi, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za
žeciisze in neueste
velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obe,kov. zapestnic, raznega namiznega orudja, cvetličnih vaz i. dr.
I. HECCHIET
zlatar iiasprol gljvne p. šte Ljubij ma, Želcnburgova ul
Lastna delavnica. — N ikup in zamena stare ziatninc in dragega kamenja.


1
Kup j2no od konkMiz. mm ..Hgro-Msitar" f | prodala se od 531 naprej vsaki dan od 19. m U. \\u ucrbldiis in od l. do S. Mg popoldne ned&ij m praznikov po niz ,ih cglisn. Tudi prazna, čoSro omm a pssnaa oi 501 slo 5Q hI urliilišns 100 hI se profla. S^olasnlla daje: Km-eKe^s^s^
'"0 in
'9	^ — — -------- r ,---
Istotsm nahajalo se klet!, Vsb ss predaja i proti Ukolšiiiesmi platiiu.
3 1	_ .
v Ljubljani na St. Peierskcmu nasipu št 43 (prej Tosti), kjer bodem po zmernih cenah toCil najboljša ter zajamčeno pristna vina iz moje zaloge.
/a prigrize t se bode postreglo z mrzlimi jestvinami. Pripo očam St: najudaneje za mnogobrojni pos<:t z vsem spoštovanjem
HloIiSJ Zalet.
41	vinotržec, Spodnja Šiška.
B B B B B
ia
B B b B B B B B B B B B H B B B B
močne postave, poštenega vedenja sprejme takoj neko ljubljansko podjetje. Oglasiti sc je pri g. A. Volta, blag. »Gospodarske zveze" na Dunajski cesti.	101
Vsak dan sveže
a a
a S 1 S sa
RS RS
a
pekarija in slaščičarna
Ljiimiiii, Stari in štev. 21.
Fodružnicc:
15
i tri št i
Izdajatelj: l>r. Ianucli Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarno«.
Odeovorni urednik: Ivan štele.