Gospodarske stvari. Pleve in krma za živino. Zima je blizu ia treba bode k malu živiao zapreti v blev ter ji tukaj postreči čez dolgo zimo tje do spomladi. To je veliko časa ia veliko se pospravi v ajem v želodec živiae. V tem je v časib, poaebao kedar irna človek več živiae ia je ae more spraviti v deaar že jeseai, treba gledati goapodarju, da jo preživi ia tako, da ae trpi živiaa, goapodarju pa veadar ai treba kapovati krme, ako je je aaalo ali vsaj premalo pridelal za toliko ia toliko glav živiae, ki je ima pri jaslih. Ni mala taka akrb ia zato aodimo, da bode eaemu ali drugerau aaših bralcev prav, če ga opozorimo —napleve. V resaici pa pleve aiso brez vsega pri krmi. Ako se polaga živiai v redu ia v pravem čaau aekaj plev, služijoji, kakor uči akušaja, kaj dobro. Iz eae atraai povživa živiaa drugo klajo bolje, ako dobi semtertje tudi kaj plev v želodee, iz druge atraai pa je plev pri vaaki hiši ia če se spra- vijo dobro, žre jih živiaa prav rada. Pleve pa so v tem lehko ržeae, paeaičae, ovseae, samo jeemeaove aiso za živiao, kajti teh ae mara. Zivina žre pleve prav rada, če aiso preveo aalie, veliko Ijabae so jej, kakor slatna. To pa pride od toga, ker so pleve meeje ia nimajo toliko suroviae v sebi, kakor je ima alama. Korist plev pa izvira iz tega, ker je treba živiai veliko krrae, predao se ji aapolai želodec ia le ta dobra. tečaa klaja se požre od živiae aaglo, ae da ae poprej dobro pre/veče in zato gre potlej je veliko iz želodca brez vee koristi. Ako ae pa primeša tej klaji aekaj plev ter se primejo le-te klaje, tedaj žre živiače bolj polagoma ia vsliai klajo od vseh straai bolje. Zelodec dobi jo zato že bolj rabljivo vaae ia ležje jo prekuba. Najboljše so pač pšeaičae pleve ali tudi ržeae ia ovaeae so dobre, samo pri ržeaih je vaie.šaa večkrat prab ia druga aeaaaga ia zato so nekaj raaaj vredne, kar ee tiče prebavljaaja v želodci živiačet. Pleve ozimia pa je aajbolj priporočati za klajo, ker ao aekaj trdaiše ia je v njih aekaj vec mašče. Ječmeaove pleve ae služijo prav, ker se lehko zapičijo v goltaaci  ali v čreveaih ia nasledek bi bil vaetje črevea v živiačetu. Temu ae pač aekoliko oporaore, ako ae polijejo s kropom, predao se primešajo drugi klaji. Pri tern moramo pa eao opomeaiti ia aaše bralce prosimo, da tega ae prezrejo; ako je  bilo žito aezdravo, aaetljivo, tedaj aiao pleve za živiaako klajo. Take bi bile živiai aevarae za zdravje ia torej gospodarju na škodo. Žnlji pri živini. Kedar je vreme deževao, prigodi ae rado,da dobi vprežaa živiaa žalje. Homot ia še brž jarem je tedaj ji prav aevarea. Da ti koaj ali vol tak daa ae dobi žulja, aamaži mu vrat, kjer piide v dotiko s liomotom ali jarmom z navadaim žgaajem, potem pa še potegai par krati z mjilom ali žajfo po aamazaaem delu ia ai ae bati, da dobi živiače žulj. Ko bi bila živiaa pa ves dea v jarmu, tedaj še bode dobro, ako ae poaovi iato mazilo tudi opoludae. Zvečer pa je potlej dobro, ako vzameš terpeatiaa ter aamažes z ajim živiai vrat, se ve, da ae aa debelo. Živiaa aam je dobra pomočaica pri delu, glejmo torej, da ji ae delamo brez sile težave ia jo obvarujemo, kjer aara je koli aiogoče, bolečiae. Škoda bila bi aaša ia v časib po lastai krivaji. Sejmovi. Dae 25. oktobra aa Bregu v Ptuji ia aa Bizeljskem. Dae 27. oktobra v Poličaaah. Dae 29. oktobra v Št. Jariji aa juž. žel., aa Muti. v Koračicia, v Koprivaici. v Cmureku ia v Slov. Bistrici. Dae 31. oktobra vImeaem. Dae 2. aovembra v Stradnu, v Podčetrtka ia v Vitaaji. Dae 3. aovembra v Pišecah ia v Poličaaah.